OSNOVE LIKOVNEGA IZRAŽANJA
Transcript of OSNOVE LIKOVNEGA IZRAŽANJA
OSNOVE LIKOVNEGA
IZRAŽANJA
Predmet: Animacija z umetnostnim
izražanjem
Nives Palmić
OSNOVE LIKOVNE GOVORICE
FORMALNA IN VSEBINSKA DIMENZIJA LIKOVNEGA DELA
SIMBOLIKA LIKOV PREDMETOV IN BARV
LIKOVNE PRVINE
TOČKA
LINIJA ALI ČRTAOBLIKA
PLOSKEV
TON
BARVA
VOLUMEN
Likovne prvine ali elementi s katerimi gradimo likovno delo so kot opeke,
kot gradbeni elementi. V osnovi tako enostavni in samo po sebi umevni, se v
likovnem delu prepletajo v neskončnih različicah ter ustvarjajo bogastvo
vizualne podobe.
OBLIKOVALNA NAČELA
LIKOVNA KOMPOZICIJA
RITEM
RAZMERJE ALI PROPORC
SKLADJE ALI NESKLADJE
DOMINACIJA IN ENOTNOST
Oblikovalna načela so kategorije, ki jih v sliki opazimo in občutimo, vendar
se jih pogosto ne zavedamo. Poznavanje teh načel ustvarjalcem omogoča, da
analizirajo in razumejo svojo lastno stvaritev, ljubiteljem likovne umetnosti
pa nudi širok vpogled v skrivnosti dobrega slikarstva.
LIKOVNE SPREMENLJIVKE
Likovne spremenljivke, kot so teža, gostota in tekstura pomembno vplivajo na
vizualno podobo in sporočilnost likovnega dela. Poznavanje teh spremenljivk
nam pojasni zakaj sliko doživljamo na določen način.
TEŽA GOSTOTA
TEKSTURA
V naslednjih primerih bomo raziskali, kako se te prvine in oblikovalna načelaudejanjajo v samem likovnem delu in na kakšne načine jih likovni umetniki uporabljajo.
V sliki točka pritegne in zadrži pozornost opazovalca, osredotoča
pogled. Veliko točk aktivira prostor, deluje pulzirajoče, vibrantno.
Georges Pierre Seurat 1859 –1891 A Sunday on La Grande Jatte 1984)Van Gogh je v svojih slikah
pogosto uporabljal točko in
kratke barvne poteze s katerimi
je ustvarjal živahen, pulsirajoči
ritem. Ta ritem je neposredni
izraz njegove strastne, čustvene
narave. Imel je pronicljiv pogled
s katerim je prodiral v bistvo
svojih motivov. Ozadja njegovih
portretirancev so aktivna, polna
barv, oblik in ritmov.
Vincent van Gogh 1853 - 1890
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
LIKOVNE PRVINE TOČKA
Francoski slikar Seurat je znan po slikarski tehniki
pointilizma (point – točka). Pointilizem je ena od slikarskih
smeri postimpresionizma.
Slika Nedeljsko popoldne na La Grande Jatte je najbolj
znano pointilistično delo . Zgrajena je iz drobnih barvnih
potez, ki se v očeh gledalca sestavijo v gladke barvne
površine. Čeprav je sestavljena iz samih točk, deluje
statično in umirjeno.
LIKOVNE PRVINE LINIJA ALI ČRTA
Henri Mattisse 1869 – 1954
Veliki slikar 20.stoletja.
Matisse je mojster črte.
Z eno samo črto pove
veliko.
V svojih portretih in aktih
opisuje lepoto in
poetičnost telesa in obraza
ter izraža duševna stanja
in razpoloženja
portretiranca.
Vincent Van Gogh je bil izvrsten risar. Z izredno širokim
razponom intenzitete in karakterja črte je ponazoril značaj vsega,
kar je v naravi videl.
Piet Mondrian 1872 - 1944
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
V tej abstraktni sliki je
črta osnovno izrazno
sredstvo. Slikar
Mondrian je ustvarjal
slike v katerih je
namenoma uporabljal
minimalna likovna
sredstva in tri osnovne
barve.
Vincent van Gogh 1853 - 1890
LIKOVNE PRVINE TON
S pomočjo senčenja ploskve ali oblike ustvarimo iluzijo plastičnosti ali volumna in tridimenzionalnega prostora. Temu
postopku pravimo modelacija.
V risbi slikarja Redona Padli angel, svetlostni toni
nimajo samo vloge definiranja prostora in ustvarjanja
plastičnosti telesa. Globoko so povezani z avtorjevim
občutenjem motiva, izražajo psihološko stanje
upodobljenega lika ter ustvarjajo atmosfero
skrivnosti, mističnosti. V risbi lahko občutimo
zadrego, nemoč, poraz, padec, pozabljenost, izgubo.
V Matissovi risbi občutimo mehkobo in
zaobljenost telesa. Fotelj v katerem ženska
sproščeno sedi se lepo loči od ozadja. Vse to je
ustvarjeno s pahljačo različnih svetlostnih tonov,
ki v risbi ustvarijo večjo pristnost in realnost
motiva ter bogato živost detajla in celotne
kompozicije.
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
ČRTNA RISBA TONSKA RISBA
Michelangelo Buonarroti 1475 –1564 Italijanski renesansni slikar, kipar, arhitekt
in pesnikMattise
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
V črtni risbi z samo črto ustvarjamo iluzijo prostora in plastičnosti oblike, izraznost in značaj tega kar upodabljamo. V tonski
risbi z senčenjem oblike poglabljamo vtis prostora in volumna. Črtna risba lahko deluje poetično, kakor pri Mattisu, lirično,
dekorativno. Z uporabo tona v risbi ali sliki lahko ustvarimo dimenzijo hiperrealizma, dramatičnosti, mističnosti in dr.
Oba pristopa sta likovno in umetniško enakovredna.
V Picassojevem delu lahko sledimo izraziti liniji, ki orisuje gube in obrise teles. Zato tukaj govorimo o kolorirani risbi.
V Renoirjevi sliki pa nasprotno, ne vidimo risbe, oziroma črte, temveč samo prehode iz ene barvne površine v drugo. Ker tukaj
očitno igra barva dominantno vlogo, govorimo o sliki.
Picasso
Auguste Renoir impresionizem
RISBA – SLIKAV osnovi je risba tisto likovno delo, v katerem prevladuje črta, slika pa tisto likovno delo v katerem prevladuje barva.
Vendar je včasih težko ugotoviti razliko, ker v nekaterih slikah najdemo intenzivno risbo, nekatere risbe pa vsebujejo
barvo.
LIKOVNE PRVINE PLOSKEV ALI OBLIKA
Naslednji primeri so slike, v katerih je osnovno izrazno sredstvo ploskev ali oblika.
Fernand Léger 1881 – 1955
Francoski slikar, kipar in filmski ustvarjalec
Leger je ustvaril svojo obliko kubističnega
načina slikanja. Ta bazira na enostavnih
geometrijskih oblikah in telesih. V tej sliki
ustvari zanimiv ritem s prekrivanjem in
fragmentacijo.
Najbolj znana Picassojeva slika Guernica je
zgrajena v ploskovnem načinu. Ploskve in oblike
v sliki so izredno poenostavljene, kot bi bile
izrezane, celotna kompozicija pa deluje
ekspresivno in visoko emocionalno izrazno.
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
Pablo Picasso 1881 – 1973
PLOSKOVNO - PLASTIČNO
PLOSKOVNO PLASTIČNO
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
V levi sliki, ki je zgrajena v ploskovnem načinu ne zaznavamo, plastičnosti, tridimenzionalnosti oblik. Tudi barve nimajo
funkcijo realnega opisovanja upodobljenega motiva, temveč imajo neko drugo dimenzijo, v tem primeru čustveno-lirično.
Linije in oblike, ki so valujoče in mehko zaobljene prispevajo k zasanjanosti te kompozicije.
V desni sliki takoj dobimo vtis izredne plastičnosti teles in oblik, kot bi gledali kipe. Uporabljeni barvni odtenki so realni,
ustrezajo realnim barvam človeškega telesa.
Pablo Picasso 1881 – 1973
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
Pablo Picasso 1881 – 1973
PLOSKOVNO - PLASTIČNO
Katera slika je naslikana v ploskovnem,
katera pa v plastičnem slogu?
TONSKIČe je barvna struktura slike
sestavljena iz svetlostnih odtenkov
ene barve ali svetlostnih odtenkov
omejenega spektra barv.
Jean-Baptiste-Siméon Chardin 1669 -1779
KOLORISTIČENČe je v sliki veliko različnih barv
in/ali barvnih kontrastov.
Kolorističen način slikanja se
razvije šele v 20. stoletju s
pojavom impresionizma.
SVETLO - TEMNIČe v sliki prevladujejo svetlo-temni
barvni odnosi, oziroma slika bazira
na svetlo – temnem kontrastu.
Takšen način slikanja se je v svoji
dovršenosti razvil v obdobju baroka.
Emil Nolde nemški ekspresionistični slikarJohan Vermeer slikar 17.st.
Osnovni načini barvne zgradbe v sliki
LIKOVNA PRVINA BARVA
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
Leonardo da Vinci 1452 – 1519
Slika je zgrajena znotraj barvnega
spektra od bledo zlate do rjavega okra.
TONSKI SLIKARSKI NAČIN
Italijanski slikar
znan po
tihožitjih strogih
kompozicij, v
zadržanih
barvnih
odtenkih.
Barvna kompozicija te slike je
sestavljena iz barvnih in svetlostnih
odtenkov omejene barvne lestvice
sivih, sivomodrih, modrih in
zelenih tonov.
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
Edward Burne-Jones, 1833-1898 Slikar, grafik, oblikovalec
Giorgio Morandi 1890 – 1964
Barvna struktura slike je sestavljena iz svetlostnih odtenkov ene barve ali svetlostnih odtenkov omejenega spektra barv.
Na primerih slik vidimo da tonski slikarski način v sliki ustvarja kvalitete zadržanosti, umirjenosti, elegance ter ima
pridih klasike.
SVETLO – TEMNI SLIKARSKI NAČIN
Tukaj so barvne harmonije zgrajene predvsem na osnovi kontrasta med svetlimi in temnimi barvami. Kontrast svetlo
temno je eden od osnovnih barvnih kontrastov. V sliki lahko ustvari učinek dramatičnosti.
Carl Gustav Carus je bil fizik, zdravnik in filozof ter
najpomembnejši teoretik romantičnega krajinarstva.
Romantično naslikana pokrajina deluje zaradi močnega kontrasta
med temino gozda in bleščečo lunino svetlobo še bolj skrivnostno.
Bocklinove slike opisujejo kot
literarno ali mitološko simbolične in
melanholične. Vsebine so izmišljene,
vendar so upodobljene tako
neposredno in stvarno, da delujejo
surrealistično.
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
Arnold Bocklin, 1827-1901Carl Gustav Carus 1789 - 1869
Franz Marc je znan po motivih živali. Pripadal je skupini
fovistov, slikarski smeri, ki je slovela po močni barvitosti in
ekspresivnosti.
Marcova slika je zgrajena izključno na barvnih odnosih
čistih, nemešanih, pestrih barv. V sliki so prisotni
komplementarni kontrasti rdeče in zelene ter modre in
oranžne. Oblike so poenostavljene.
BARVNI ALI KOLORISTIČNI SLIKARSKI NAČINNa primerih slik, ki vsebujejo pestre barve in različne barvne kontraste, vidimo da le-ti v sliki ustvarijo
dimenzije energičnosti, živahne izraznosti.
Rihard Jakopič,1869 - 1943
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
Franz Marc 1880 –1916
Tudi naš slikar Jakopič je znan po
barvitosti in ekspresivnosti svojih
podob.
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
Na primeru enakega motiva lažje vidimo razlike med osnovnimi načini uporabe barve v sliki.
V sliki realističnega slikarja Courbeta so uporabljeni svetlostni odtenki omejenega spektra barv, barve so umirjene,
nepestre.
Romantična krajina bazira na intenzivnem svetlo.temnem kontrastu, ki ustvarja vtis dramatičnosti, skrivnostnosti,
magičnosti nekega prostora.
Impresionistična krajina pa nujno gradi na barvnih kontrastih, čimbolj pestrih, čistih, svežih barvah, predvsem pa
uporablja toplo-hladni barvni kontrast s katerim gradi vtis globine prostora.
REALISTIČNA KRAJINA IMPRESIONISTIČNA KRAJINAROMANTIČNA KRAJINA
Osnovni načini barvne zgradbe v sliki
Primerjava
SLIKARSKI VOLUMEN Iluzija plastičnosti teles in oblik v sliki
Beseda modelacija pomeni oblikovanje. Barvna modelacija je
prikazovanje tridimenzionalnosti prostora in teles s pomočjo
kontinuiranih prehodov svetlostnih odtenkov barve. Gojilo ga je
klasično tonsko slikarstvo.
Angelo Bronzino renesančni slikar
Beseda modulacija pomeni premeno. Načinu gradnje
prostora in volumna, v katerem topli barvni toni
prevzamejo vlogo svetlih barv, hladni barvni toni pa
vlogo temnih barv, rečemo barvna modulacija
Slikarstvo, ki uporablja barvno modulacijo označujemo
kot koloristično slikarstvo.
AndreDerain slikar 20.st.
V sliki ustvarjamo volumen s pomočjo dva osnovna načina slikanja.
To sta BARVNA MODELACIJA in BARVNA MODULACIJATa dva načina se delno prekrivata s ploskovnim in plastičnim načinom upodabljanja, vendar smo “tam” govorili predvsem o
obliki, “tukaj” pa govorimo predvsem o barvi.
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
BARVNA MODELACIJA
Ženski obraz je naslikan v
nežnih odtenkih barve
kože. Toni tekoče in
postopoma prehajajo drug
v drugega, oblikujejo
mehke prehode med
osvetljenimi in senčnimi
predeli in tako ustvarjajo
popolno zaobljenost
površine, izjemno
plastičnost ženskega
obraza.
BARVNA
MODULACIJA
Celotna barvna
struktura je zgrajena iz
čistih, intenzivnih
barvnih odtenkov.
Obraz portretiranca je
naslikan v zelo hladnih
in zelo toplih barvnih
tonih. Hladni toni so
postavljeni predvsem v
predele senc, topli toni
pa v osvetljene predele
obraza.
SLIKARSKI VOLUMEN Iluzija plastičnosti teles in oblik v sliki
Francisco de Zurbaran slikar 17.st.
Paul Cezanne 1839–1906
LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE
TONSKO SLIKARSTVO
KOLORISTIČNO SLIKARSTVO
Alfred Sisley 1939 – 1899
Predmete v prostoru, prostorske odnose med
posameznimi predmeti in tudi prostor
interierja ali pokrajine realno in prepričljivo
prikažemo s pomočjo prostorskih ključev.
Osnovni prostorski ključi so:
Linearna perspektiva
Zračna ali atmosferska perspektiva
Prostorski ključ prekrivanja
PROSTOR
Linearna perspektiva je način
zaznavanja in prikazovanja globine
prostora in predmetov v njem. Osnova
linearne perspektive je navidezno
stekanje vzporednih linij , ki vodijo od
gledalca v globino prostora, dokler se
ne srečajo v navidezni točki na
obzornici , ki ji pravimo bežišče.
Značilnost linearne perspektive je tudi
navidezno postopno zmanjševanje
predmetov in oblik z oddaljevanjem od
gledalca v prostor.
LINEARNA PERSPEKTIVA
Pri zračni ali atmosferski perspektivi gre za
pojemanje jakosti barvnih in svetlostnih
tonov in jakosti barvnih in svetlostnih
kontrastov, ter pojemanje jasnosti
podrobnosti z oddaljevanjem predmeta.
Albert Marquet 1875 – 1947
PROSTORSKI KLJUČ
PREKRIVANJA
Oblike, ki jih vidimo v celoti zaznavamo
kot bližje, oblike, ki jih prekrivajo druge
oblike, zaznavamo kot bolj oddaljene od
nas.
Fernand Léger slikar konstruktivizma
ZRAČNA ALI ATMOSFERSKA
PERSPEKTIVA
RAZVOJ OTROŠKE RISBE GLEDE NA ORGANIZACIJO PROSTORA
2 leti
3,4 leta
5,6 let
Prostorski
konglomerat. Otrok
stvari nariše kjerkoli,
ni organizacije
prostora.
Prve prostorske kompozicije: otrok loči
spodaj in zgoraj ter vmes. Črta v spodnjem
planu risbe pomeni tla. Razmerja niso
realna: roža, deklica in hiša so enako
veliki.V tem obdobju so razmerja bolj
simbolne narave: otrok nariše veliko tisto,
kar mu je všeč, ali to kar želi poudariti in
podobno.
Osnovnošolski otrok že upošteva nekatere
zakonitosti realnega upodabljanja prostora, kot
je zmanjševanje predmetov z oddaljenostjo od
gledalca.
Narisane osebe imajo različne izraze na obrazih,
izražajo osebnostne značilnosti, niso več shematske
ampak so individualizirane. Upodobljeno je
veliko podrobnosti.
Otrok je uporabil prostorski
ključ prekrivanja s katerim
nakaže realne prostorske
relacije med stvarmi: miza je
pred kuhinjskimi elementi,
okrog nje so stoli, mati stoji
pred štedilnikom itn. Črte na
tleh so poskus prikazovanja
talnega vzorca na način
linearne perspektive.
OSNOVNA IZRAZILA V
KIPARSTVU STA
VOLUMEN IN PROSTOR
PROSTOR
Odnos med praznim in polnim
prostorom
Igra praznega (prostor) in polnega
(masa, volumen, prostornina)
ravno tako kot volumen ustvarja
izraznost kipa.
VOLUMEN/PROSTORNINA
Slikovna primera kipov predvsem
določa volumen, masa,
upodobljene oblike in način
obdelave površine (tekstura).
Risanje s črto Risanje s ploskvamiOtrok riše različne oblike in uporablja
vedno bolj realne barve
Tonska risba, senčenje, modelacija,
upodabljanje plastičnosti predmeta
Barvni spekter se širi, uporaba svetlostnih in
barvnih odtenkov
RAZVOJ OTROŠKE RISBE GLEDE NA LIKOVNE PRVINE
OBLIKOVALNA NAČELALIKOVNA KOMPOZICIJA
Likovna kompozicija je razpored likovnih elementov znotraj slikovnega polja
ali nekega drugega likovnega medija.
Je ključen dejavnik v likovnem delu, deluje kot nevidna struktura ter
pomembno vpliva na samo vzdušje likovnega dela.
Glede na prevladujočo smer elementov v likovnem delu ločimo naslednje kompozicijske načine:
Vodoravno
Navpično
Diagonalno
Centralno
Krožno
Piramidalno ali trikotno in
Svobodno kompozicijo.
Vodoravna ali horizontalna
kompozicijaVodoravna kompozicija na splošno
ustvarja vzdušje umirjenosti, pasivnosti
Constable slikar realizma
Navpična kompozicijaVodoravna linija nakazuje gibanje v levo in desno smer, navpična
linija pa nakazuje gibanje navzgor, sili kvišku, zato tudi v samem
likovnem delu ustvarja več dinamike.
Diagonalna kompozicijaDiagonala je najbolj dinamična. Giblje se od
leve proti desni ali obratno in obenem
navzgor ali navzdol, zato nakazuje gibanje v
tridimenzionalnem prostoru.
Centralna
kompozicija
Motiv, ki je v samem
središču slikovnega polja,
najbolj pritegne gledalčev
pogled. Deluje
koncentrirano, stabilno in
močno.
Krožna kompozicija
Henri Mattisse 1869 – 1954
Johan Vermeer 1632 –1675
Edgar Degas
Vincent Van Gogh
Trikotna ali piramidalna
kompozicijaSvobodna ali prosta kompozicija
Kandinski abstraktni slikar
Izrezi
Izrezane kompozicije ali
izrezi so likovne
kompozicije, v katerih
motivi segajo čez robove
slikovnega formata.
Simetrija in nesimetrija
Simetrija ali somernost je ujemanje nasprotnih si delov
celote.
Njena prisotnost oziroma odsotnost v kompoziciji vpliva
na psihološko dojemanje likovnega dela. V naslednjih
primerih nas zanima, v kakšnem odnosu sta leva in desna
polovica risbe ali kako je motiv umeščen v slikovno polje
glede na simetrijo.
V osnovi učinkuje simetrična postavitev elementov
kompozicije umirjeno, skladno in stabilno. Nesimetrična
razporeditev ne glede na motiv pa ustvarja občutke nemira,
ekspresije, neravnotežja.
Edgar Degas slikar 20.st.
Renoir
impresionizem
Diego Rivera mehiški slikar 20.st. Gustav Courbet slikar realizma
VAJA
Iz šestih elementov sestavi vodoravno, navpično, diagonalno, centralno,
krožno, trikotno ali piramidalno, prosto in izrezano kompozicijo znotraj
osmih pravokotnikov.
Če ti ne gre, poglej na naslednjo stran, vendar prej poskusi sam, saj boš tako
bolje razumel pojem kompozicije.
VODORAVNANAVPIČNA
DIAGONALNA
KROŽNA CENTRALNA
PROSTAIZREZ
TRIKOTNA ALI
PIRAMIDALNA
RITEM
Ritem je prostorsko zaporedje likovnih elementov, ki ga lahko vidimo in občutimo v vsakem
likovnem delu, čeravno ga je težko opredeliti z besedami. V osnovi ločimo naslednje ritmične
načine:
PONAVLJANJE ALI REPETICIJA
PONAVLJANJE Z VARIACIJAMI
GRADACIJA ALI STOPNJEVANJE
OBRAT ALI INVERZIJA
RADIACIJA , ŽARČENJE ALI KROŽNI RITEM
Edward Hooper Ameriški slikar 20.st.
David Caspar
Diego Rivera mehiški slikar
Avstralsko sodobno slikarstvo
Stopnjevanje ali gradacijaObrat ali inverzija
Žarčenje ali radiacija
RAVNOTEŽJE
Pojem ravnotežja je povezan z likovnim komponiranjem. Pri komponiranju razporejamo elemente
znotraj slikovnega polja in pri tem ves čas nadzorujemo ravnotežje, kot bi polagali predmete na
tehtnico, in pri tem pazili, da ena stran ne prevaga nad drugo.
Pri likovnih elementih gre za optično težo. Nekatere barve in oblike doživljamo kot težke, na primer,
temne barve, oglate oblike, nekatere pa kot lahke, na primer svetle barve, okrogle in ovalne oblike.
LIKOVNA GOVORICA OBLIKOVALNA NAČELA
Pravokotno obliko
doživljamo kot težko,
statično, stabilno,
krožno pa kot lahkotno,
nestabilno, lebdečo.
Temne barve doživljamo kot
težke, svetle pa kot lahke.
Paul Cezanne slikar 20.st.
LIKOVNA GOVORICA OBLIKOVALNA NAČELA
Da bi ugotovili, kako je slikar ustvaril ravnotežje, analiziramo sliko preko osnovnih gmot in
oblik in njihovega položaja v polju. Vidimo, da stvari niso postavljene poljubno, vendar so v
nekem občutljivem dinamičnem ravnotežju.
ENOTNOST IN DOMINANTAEnotnost v vsakem likovno-vizualnem delu pomeni, da ga zaznavamo kot celoto, ki se ji ne da ničesar odvzeti
ali dodati. Dominanta je tisto nekaj, kar v delu prevladuje, oz. dominira.
Kaj na tem portretu vizualno izstopa?
Augiste Renoir
Kaj dominira v tej podobi šopka? Andre Derain
LIKOVNA GOVORICA OBLIKOVALNA NAČELA
RAZMERJE ALI PROPORC
Razmerje je odnos med različnimi dimenzijami znotraj ene oblike, oziroma vsi prostorski, oblikovni in
barvni odnosi med posameznimi elementi, kakor tudi odnos celote do detajla.
Alfred Sisley
impresionistični slikar
Van Gogh
Amedeo Modigliani
italijanski slikar 20.st
RAZMERJE ALI PROPORC
Ko se realni proporci
predmetov spremenijo,
doživljamo celotno
podobo kot fantazijsko,
čudno, neverjetno.
Nadrealistični slikar
Magritte
HARMONIJA – EKSPRESIJA
Harmonija je skladje vseh delov celote med
seboj, disharmonija pa vsebuje neskladje.
Harmonično povezujemo s prijetnim, lepim,
umirjenim, disharmonično pa predpostavlja
neprijetno, neestetsko, nekaj kar iritira.
Ekspresivnost je močna, intenzivna izraznost.
Med seboj bomo primerjali dela, ki vsebujejo več
ali manj harmonije oziroma ekspresije ali
izraznosti.
Van Gogh
Sandro Botticelli Renesančni slikarAndre Derain slikar fovizma
Camille Pissarro Slikar impresionizma
LIKOVNE SPREMENLJIVKE
Likovne spremenljivke, kot so teža, gostota in tekstura pomembno
vplivajo na vizualno podobo in sporočilnost likovnega dela.
GOSTOTA
Na obeh slikah je motiv figuralna kompozicija,
vendar so na eni sliki figure zbite skupaj, med njimi
skoraj ni praznega prostora, postavljene so v urbani
prostor , ki deluje utesnjeno. Na drugi sliki so
ženske podobe postavljene v prostor pokrajine, ki
“diha”in je v harmoničnem sožitju s človekom.
Ivana KobilcaKirchner nemški ekspresionist Pier Puvy de Schavanne
slikar simbolizma
Berthe Morisot
TEŽA
Ker temne barve doživljamo kot bolj težke, svetle pa
kot bolj lahke, se običajno temnejši del slike nahaja
v spodnjem delu slike.
Katero sliko doživljamo kot težko, katero pa kot
lahko, lahkotno?
TEKSTURA
S pojmom tekstura opisujemo vse značilnosti površine nekega
materiala ali predmeta. Teksturalne površine delujejo ritmično bogato
in živahno. Likovni umetnik uporabi teksturo v skladu s svojo
umetniško vizijo in s svojim občutenjem.
Henri Mattisse slikar 20.stVuilard postimpresuonistični slikar
Rodin kipar
VAJE
Katere likovne prvine so v tej sliki najbolj
izrazite, oziroma jih je slikar maksimalno
uporabil?
Na kakšen način so naslikane cvetlice?
Tonsko – koloristično?
Kakšno vlogo igra ozadje?
Ali bi lahko to sliko zgodovinsko umestili?
Ambrosius Bosschaert
• Katere likovne prvine so v tej
sliki najbolj izrazite, oziroma jih je
slikar maksimalno uporabil?
• Kateri barvni kontrast je
uporabljen?
• Ali bi lahko to sliko zgodovinsko
umestili?
• Katere so osnovne
likovne prvine v tej sliki?
• Kateri barvni kontrast je
uporabljen?
• Kateri prostorski ključ
vidimo?
•Kako slika nate deluje?
•Ali jo lahko asociativno
povežete z neko drugo
zvrstjo umetnosti (ples,
literatura, glasba,
arhitektura)?
Kakšna je kompozicija te
slike?
Katere likovne prvine so v tej sliki
najbolj poudarjene?
Na kakšen način je slikar ustvaril
vtis plastičnosti teles ( tonsko
slikarstvo, koloristično slikarstvo)?
Ali v sliki vidite simboliko,
simbole?
Kaj se vam zdi, da ta slika pomeni,
o čem govori?
Katere likovne prvine so prisotne v tem
skulpturalnem delu?
Kakšen je motiv, oziroma tema, abstraktna ali
konkretna?
Kako učinkuje nate?
Kaj se ti še zdi, da je pri tej skulpturi
pomembno, barva, površina kipa, masa,
ali kaj drugega?
Kakšne so oblike/forme v tej skulpturi?
Henry Spencer Moore
Opiši sliko glede na likovno kompozicijo, ki v njej prevladuje.
Ali v sliki vidiš kakšne ritmične načine? Se ti slika zdi ekspresivna, ali
umirjena, harmonična?
Paul Gauguine
Kakšna je likovna kompozicija
te slike?
Kaj še v sliki razen barvnih
kontrastov ustvarja ritem?
Claude Monet impresionistični slikar
Kakšna je likovna kompozicija
te slike?
Kateri ritmični način je v sliki
uporabljen?
Carravaggio slikar 17.st.
VEČDIMENZIONALNOST LIKOVNEGA DELA
Likovna dela se lahko berejo na različne načine:
preko zgodbe (ikonografija slike)
preko simbolike (barv, oblik in podob)
preko likovne govorice
Giotto di Bondone Vstajenje Mcdonald Wright orfizem
Giottova zgodnjerenesančna slika (leva) nam govori skozi zgodbo, simboliko barv in likov in tudi s samo likovno
govorico; desna slika, ki je nepredmetna, abstraktna, pa nam govori samo s čisto likovno govorico.
Ikonografska in simbolna analiza slike
Hans Holbein ml. , 1497 – 1543 .
Poslanika 1533
Olje na leseni plošči, 207 cm x 210
cm, National gallery London
Holbein je bil dvorni slikar kralja Henrika
VIII. Njegova slika Poslanika je eno najbolj
reprezentančnih del v zgodovini umetnosti.
Portretiranca sta naslikana v naravni
velikosti. Na levi strani je razkošno oblečen
francoski poslanec Jean de Vinteville, na
desni pa njegov škofovski prijatelj George de
Selve, ki v dolgem, preprostejšem plašču in s
togo držo predstavlja njegovo nasprotje.
Slika je portret dveh konkretnih oseb in je
obenem prispodoba razlik med posvetnim in
duhovniškim življenjem, pa tudi obratno,
prikaz prepletenosti duhovščine in laične
oblasti. Številni predmeti na polici med njima
razkrivajo široko intelektualno in duhovno
razgledanost obeh portretirancev, obenem pa
imajo tudi večplastne simbolne pomene.
Mladi škof sloni na knjigi, na katere listih je
napis, ki nam pove njegovo starost – 24 let.
Starost drugega, 29 let, je zapisana na
bodalu, ki ga ta drži v roki. Na zemeljskem
globusu je med redkimi omenjenimi mesti
izpisan poslanikov rojstni kraj. Lutnja ima
strgano struno, kar v tradicionalni likovni
ikonografiji pomeni, da slika govori tudi o
minljivosti vsega in ničevosti človeškega
znanja. Zdi se, da nam slikar govori: “Ostala
bo le slika”. Ko pogledamo sliko s skrajnega
desnega roba, se čudna razpotegnjena oblika
med dvema moškima spremeni v jasno
razpoznavno podobo človeške lobanje, ki
nam govori o minljivosti, o smrti, ki je vselej
prisotna, vendar je ne vidimo, oziroma se je
ne zavedamo.
Sea Watchers (Opazovalci morja) 1952
detajl
Edvard Hooper
1882 - 1967 Hooper se je rodil v Nyack, New Yorku, na koncu Zlate
dobe, obdobja optimizma in nacionalnega ponosa. Na začetku svoje
kariere je delal kot ilustrator, preizkusil se je v jedkanici in akvarelni
tehniki. Pozneje kot zrel umetnik je delal v tehniki oljnega slikarstva,
in po teh slikah je tudi najbolj znan. Tematika teh slik je urbano
življenje V New Yorku, mestu v katerem je živel in, ki ga je najbolj
zanimalo. Slikal je v realističnem slogu, običajne prizore hiš, ulic,
izložb in oseb. Kolikor so prizori v njegovih slikah običajni in
vsakdanji, toliko je neobičajno, čudno in skrivnostno v njih vzdušje.
Na prvi pogled prazne, puste, njegove slike razkrivajo drugi obraz
Amerike na pragu tehnološke družbe in ranljivost človeka v njej,
njegovo odtujenost od Narave, samega sebe in drugih ljudi.
VSEBINSKA ANALIZA SLIKE VAJA
Stvarna vsebina (kar vidimo)
Čustvena vsebina (kar izpričuje)
Sporočilna vsebina (kar nam z vsemi okoliščinami sporoča)
Sea Watchers (Opazovalci morja) 1952
detajl
Edvard Hooper
1882 - 1967 Hooper se je rodil v Nyack, New Yorku, na koncu Zlate
dobe, obdobja optimizma in nacionalnega ponosa. Na začetku svoje
kariere je delal kot ilustrator, preizkusil se je v jedkanici in akvarelni
tehniki. Pozneje kot zrel umetnik je delal v tehniki oljnega slikarstva,
in po teh slikah je tudi najbolj znan. Tematika teh slik je urbano
življenje V New Yorku, mestu v katerem je živel in, ki ga je najbolj
zanimalo. Slikal je v realističnem slogu, običajne prizore hiš, ulic,
izložb in oseb. Kolikor so prizori v njegovih slikah običajni in
vsakdanji, toliko je neobičajno, čudno in skrivnostno v njih vzdušje.
Na prvi pogled prazne, puste, njegove slike razkrivajo drugi obraz
Amerike na pragu tehnološke družbe in ranljivost človeka v njej,
njegovo odtujenost od Narave, samega sebe in drugih ljudi.
VSEBINSKA ANALIZA SLIKE VAJA
Stvarna vsebina (kar vidimo)
Moški in ženska sedita en ob drugemu pred najbrž počitniško hišico ob
morju.
V prvem planu vidimo perilo, ki se suši na vrvi in valovi na vetru.
Čustvena vsebina (kar izpričuje)
Moški in ženska delujeta kot da sta par; njuna telesa sta tesno blizu,
njuna drža pa toga in zamrznjena. Zdi se, da sta se zaprla vase in sta
nedostopna drug za drugega.
Sporočilna vsebina (kar nam z vsemi okoliščinami sporoča)
Plapolajoče perilo na vrvi kot da ponazarja čustvene bitke, ki se
odigravajo v notranjosti oseb, kar je v nasprotju z njihovo fizično
mirnostjo, nepremičnostjo.
Nasprotje med gibanjem in statičnostjo ( ponavadi so osebe statične,
narava pa dinamična) je bistveni kontrast v Hooperjevem delu.
Jaz in drugi, tako pogosto v Hooperjevem delu koeksistirajo en zraven
drugega, vendar se zdi da ni možno doseči kakršnokoli resnično
komunikacijo.Celotna kompozicija ustvarja vzdušje pomanjkanja ali nezmožnosti
komuniciranja.
SIMBOLIKA V LIKOVNI UMETNOSTI
Moč in sporočilnost simbolov sta globoko v človekovi podzavesti in sta rezultat zgodovinskih izkušenj, ki so zakodirane v
genetskem spominu. Zato tudi novi simboli vzbujajo različne asociacije, iz razloga katerega se ne zavedamo
Simbol ( latinsko: symbolum = znamenje) v likovni umetnosti pomeni sporočilo v obliki podatka, ki je lahko predmet (žival,
rastlina, oseba), znamenje (število, geometrijski lik) ali pojav (barva, naravni pojav).
Amorjeva puščica
Puščica je ne le kot znak, temveč tudi kot orodje ali
priprava simbol prodiranja, odpiranja.
Puščica, ki jo izstreli kakšen bog, nikoli ne zgreši cilja.
Apolonove, Dianine ali Amorjeve puščice so bile znane
po tem, da so se vedno zapičile v sredino srca.
Puščice ljubezni so nezmotljive zato, ker se ljubezen
začne s pogledom, podobnim blisku.
Toda ljubezen uporablja dve vrsti puščic – nam sporoča
Ovid – ki vedno zadenejo cilj, če so zlate, vnamejo, če
so svinčene, pa ugasijo (ljubezen).
Sandro Botticcelli renesančni slikar
Pegaz konj s krilipredstavlja ustvarjalno domišljijo
Pegaz je simbol za pesniški navdih.
Odilon Redon
Willem Claeszoom Heda,
1593/94 – 1680/83
V sedemnajstem stoletju so bila priljubljena
moralistična tihožitja – vanitas.
Vanitas pomeni ničevost.
Nekateri elementi, ki jih vidimo v tihožitju opozarjajo
na minljivost in kratkotrajnost življenja in vseh stvari,
na primer: prevrnjen kozarec, napol pojeden obrok,
mrtvaška glava,
peščene ure, glasbeni inštrumenti.
SIMBOLIKA LIKOV IN OBLIK
Trikotnik z vrhom
zgoraj simbolizira
ogenj in moški spol;
z vrhom navzdol
simbolizira vodo in
ženski spol.
Kvadrat
Kvadrat je eden štirih osnovnih
simbolov poleg središča, kroga in
križa.
Je simbol zemlje v nasprotju z
nebom.
Je statičen in stabilen lik.
Medtem, ko je lahkotno gibanje
krožno, zaokroženo, se stabilnost
povezuje z oglatimi liki.
Simbolika kvadrata in števila štiri
sta povezani. Število štiri je število
božje popolnosti, popolne
manifestacije, ustaljenega sveta.
Kvadrat izraža zemeljsko, krog pa
nebeško.
Krog je zbran sam v sebi,
nima ne začetka ne konca, je
izpolnjen in popoln, zato je
znamenje absolutnega.
V islamskem izročilu velja
krožna oblika za
najpopolnejšo med vsemi.
Po Johannesu Ittnu je kvadrat simbol za snov, težo in trdno omejenost.
Kvadratu ustreza rdeča barva, ki je barva materije. Trikotnik je simbol
mišljenja, njegovemu breztežnemu značaju pa ustreza svetlo rumena
barva. Krog vzbuja občutek sproščenega, ustaljenega gibanja. Je simbol
močnega, živahnega duha. Nenehno gibajoč se krog se sklada z modro
barvo.
Liki in likovne strukture se v zavesti
človeka vedno povezujejo s predmetnim
svetom, v katerem iščejo oporo za svoje
pomene. Oski, zašiljeni liki so resni,
grozeči, manj prijazni kot pa obli.
Liki okroglih oblik naj bi bili mehki,
dobrodušni in varovalni. Ostri liki naj bi bili
inteligentni, dinamični, nevarnejši in
polemični.
DELAVNICA SIMBOLOV
Iz naslednjih likov sestavi simbol za pojme:
LJUBEZEN RED NARAVA
primer:
Narisala sem svoj osebni simbol za
pojem ljubezen. Sestavila sem ga iz
treh likov:
Simboli za pojem red
Simboli za pojem narava
Različne osebe so narisale osebne simbole, ki jih asociirajo na naravo ali na red. Vidimo, da so si vse risbe različne, četudi so si v
nekaterih značilnostih podobne, nikdar niso identične, kar pomeni, da si vsakdo vizualno drugače predstavlja isti pojem, ali isti pojav.
Likovno izražanje je področje na katerem te razlike pridejo do izraza, zato jih je treba z veseljem sprejemati ter spodbujati samostojnost
in originalnost pri nastajanju idej in sami izvedbi.
SIMBOLNA VLOGA BARVE
Rumena barva
Rumeno povezujemo z
soncem, svetlobo in
optimizmom, tudi z
inteligenco.
Zlato rumena je simbol
božanskosti
V srednjem veku je
rumena pomenila napuh
in nadutost. Povezovali
so jo s prešuštvom.
Rumena je bila tudi
barva izdajalcev.
Oranžna barva
Oranžna je najbolj
žareča med barvami
in najbolj
energetska.
Oranžna barva lahko
pomeni duhovno
ljubezen ali
razuzdanost.
V budizmu oranžna
simbolizira
razodetje.
Rdeča barva
Rdeča barva je izraz
življenja in moči,
povezana je z ognjem,
vročino in strastjo.
Je barva ljubezni,
obenem tudi barva vojne
in prelite krvi.
SIMBOLNA VLOGA BARVE
Modra barva
Modra je najhladnejša med
barvami in
najgloblja. Pogled se pogrezne
vanjo, ne da bi naletel na oviro,
in v njej se izgubi v
neskončnost.
Modra je barva neskončnosti,
nadnaravnega, duhovnosti in
zvestobe.
Povezujemo jo tudi z
modrostjo.
Vijolična barva
Vijolična je sestavljena iz
enakih delov modre in rdeče. Je
barva zmernosti.
Deluje skrivnostno in
poduhovljeno.
Z njo so se v preteklosti barvala
izključno kraljevska oblačila. Še
danes to barvo povezujemo z
bogastvom in ekstravaganco.
Zelena barva
Zelena je med modro
in rumeno. Je najbolj
neutralna barva glede
na toplo-hladne
vrednosti barv.
Zelena je barva
narave, zato je tudi
simbolično barva
upanja, obnove,
dolgega življenja.
Simbolizira pomlad,
rast, plodnost.
V srednjem veku je
zeleno postalo simbol
brezumja in
znamenje norcev.
SIMBOLNA VLOGA BARVE
Črna barva
Črna barva je nasprotje
beli.
V simboličnem pomenu
je črna barva najbolj
pogosto razumljena v
mrzlem, negativnem
aspektu.
Črno absorbira svetlobo
in jo ne vrača. Zato jo
povezujejo s temo,
pasivnostjo, smrtjo,
žalovanjem.
Rjava barva
Rjava je zelo zemeljska
barva. Spominja nas na
prst, odpadlo listje,
jesen.
Tako pri Rimljanih kot
pri kristjanih je rjavo
simbol ponižnosti in
revščine; takšna je tudi
barva meniških kut.
Bela barva
Bela je barva
čistosti,
nedolžnosti (bela
lilija), milosti,
modrosti in
posvečenosti.
Na orientu je bela
barva smrti in
žalovanja.
4. TEDENSKA NALOGA sestoji iz dveh nalog
1. NALOGA
Iz naslednjih likov sestavi simbol za pojme:
SREČA KAOS GOZD