OBLIKOVANJE STANDARDOV V ZDRAVSTVENI NEGI Z … · According to observations (by OWAS method) of 15...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Doktorska disertacija

OBLIKOVANJE STANDARDOV V ZDRAVSTVENI NEGI Z UPOŠTEVANJEM

ERGONOMSKIH NAČEL ZA ZMANJŠEVANJE BIOMEHANIČNIH

OBREMENITEV HRBTENICE

Mentor: red. prof. dr. Zvone Balantič Kandidat: mag. Jadranka Stričević Somentor: izr. prof. dr. Zmago Turk

Kranj, 2010

ZAHVALA Za odlično vodenje in usmerjanje pri teoretičnem zapisu problema, izvedbi raziskave in izdelavi doktorske disertacije se zahvaljujem mentorju red. prof. dr. Zvonetu Balantiču. Iskreno se zahvaljujem somentorju izr. prof. dr. Zmagu Turku za dragocene sugestije na medicinskem področju in pomoč pri realizaciji raziskave v UKC Maribor. Posebna hvala gre zasl. prof. dr. Osmanu Muftiću za usmerjanje in ideje pri raziskovanju. Najlepše se zahvaljujem red. prof. dr. Miroljubu Kljajiću za pregled in oceno doktorske disertacije. Za naklonjenost, skrb in spodbudo, ter pomoč se še posebej zahvaljujem asist. mag. Dušanu Čelanu. Velika hvala Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki mi je omogočila podiplomski doktorski študij in še posebej red. prof. dr. Dušanki Micetić Turk, ki me spodbujala, da vztrajam do konca. Zahvaljujem se Strokovnemu svetu za zdravstveno nego UKC Maribor, da so mi omogočili raziskovanje in medicinskim sestram ter zdravstvenim tehnikom v UKC Maribor za sodelovanje v raziskavi. Vso zahvalo sem dolžna dr. Bojani Filej, ki je doktorsko disertacijo pregledala. Zahvaljujem se asist. Alojzu Tapajnerju za pomoč pri statistični obdelavi podatkov. Doktorska disertacija je dolg mojemu poklicu, predvsem pa mojemu očetu, ki mi je, ko sem se odločala za poklic medicinske sestre podal popotnico: »Glej, da v izobraževanju za medicinsko sestro dosežeš največ, kar je možno«. Ponosna sem na svojega sina Karly Davida, ki je velikokrat ob nastajanju doktorske disertacije poudaril, da sem mu vzor.

POVZETEK Zdravstvena nega je fizično naporna dejavnost in negovalno osebje ima več mišično-skeletnih obolenj kot številne druge poklicne skupine. Ravnanje s pacienti in pridružene aktivnosti se danes ocenjujejo kot primarni faktor vpliva na pojav bolečine v hrbtenici pri negovalnem osebju. Namen raziskave v doktorski disertaciji je bil, da v bolnišničnem okolju med zaposlenimi v negovalnem timu celovito analiziramo pogoje dela in njihov vpliv na bolniško odsotnost zaradi zdravstvenih težav s hrbtenico. Preučevali smo, kateri dejavniki vplivajo na obolevnost hrbtenice pri zaposlenih in koliko lahko ergonomsko tehnični pripomočki zmanjšajo nevarne telesne položaje pri delu in olajšajo premagovanje bremen. Na podlagi rezultatov analize smo oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. K preučevanju problema in pridobivanju podatkov o bolečinah ledvenega in vratnega dela hrbtenice pri delu negovalnega osebja, smo v prvih dveh fazah raziskave pristopili na podlagi kvantitativne analize. Podatke smo zbirali s pomočjo dveh strukturiranih vprašalnikov. Tretja faza raziskave je predstavljala vizualno spremljanje negovalnega osebja pri rednem delu s pomočjo metode OWAS. V četrti fazi raziskave smo se osredotočili na bistvene ergonomske pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvene nege pacienta in oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki se ne uporabljajo pogosto oz. se sploh ne uporabljajo. Rezultati raziskave so pokazali, da so delovna doba 19 let in več, večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase in neizvajanje preventivnih vaj za krepitev hrbtenice, statistično pomembni pokazatelji težav s hrbtenico. Z metodo OWAS smo pri 15 kritičnih telesnih legah, z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, zabeležili skupno znižanje v višini 12,9 odstotnih točk, iz 20,6 na 7,7 odstotka. Naslednja pomembna ugotovitev je bila, da so zaposleni na oddelkih v bolnišnici, kjer se pogosteje uporabljajo ergonomsko tehnični pripomočki, poročali statistično pomembno manj težav s hrbtenico. V raziskavi smo prikazali, da uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov bistveno zmanjša kritične telesne lege in biomehanične obremenitve hrbtenice negovalnega osebja v zdravstveni negi. Ugotovili smo, da se ergonomsko tehnični pripomočki, če so na razpolago, tudi uporabljajo. Percepcija, da se osebje v negovalnem timu pripomočkov pri delu izogiba ne drži in ne more veljati kot izgovor, da organizacija ergonomskega programa ne izpelje. Če merimo učinek izvedbe ergonomskega programa le s finančnega stališča, potem morajo biti naša pričakovanja usmerjena dolgoročno. KLJUČNE BESEDE standard, zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, opazovanje telesnih leg

ABSTRACT Nursing care provision encompasses physically strenuous activities which is why musculoskeletal disorders are more common in nursing staff then in most other occupational groups. Patient handling and associated activities are now considered as a major risk factor for back pain among nursing staff. The purpose of this doctoral thesis was to analyse hospital work environment and its impact on absence from work due to back pain. It included an analysis which factors contribute to back pain and of the extent ergonomic assistive devices reduce awkward working body postures at work and help to overcome physical burden. According to research results we have designed three standards for nursing interventions which make use of ergonomic assistive devices. The study was conducted in four phases. In the first and second phase, structured questionnaires were used to collect data on low back and neck pain and on the availability of ergonomic assistive devices in hospital departments. The third phase, involved visual observation body posture during work by using OWAS method. In phase four, we evaluated physical barriers in hospital which impede nursing care provision, and developed three standards for nursing interventions by using ergonomic assistive devices which have been in use rarely or not at all. Results have shown that 19 years of work and more, frequent manual lifting above 10 kg of weight and avoidance of preventive exercises to strengthen back represent significant factors for back pain. According to observations (by OWAS method) of 15 awkward body postures, use of ergonomic assistive devices contributed to overall average decrease by 12.9 percentage points, from 20.6% to 7.7%. It was also found that nursing staff in hospital departments with more frequent use of ergonomic assistive devices reported significantly less back problems. Our research indicated that use of ergonomic assistive devices significantly reduces awkward working body postures and biomechanical strain on nurses’ spine in nursing care provision. We also found that ergonomic assistive devices, if available, are frequently used. A common assumption that nurses avoid use of ergonomic assistive devices was not confirmed and may only serve as a shallow argument to postpone the realisation of ergonomic program. If efficiency of an ergonomic program realisation is measured from a financial perspective only, then our expectations must be set for long-term. KEYWORDS standard, nursing care, ergonomic principles, back pain, body posture observation

KAZALO

1 Uvod .................................................................................................................... 1

1.1 Namen doktorske disertacije........................................................................ 3 1.2 Cilji doktorske disertacije ............................................................................ 3 1.3 Hipoteza in teze doktorske disertacije ......................................................... 4 1.4 Pregled literature .......................................................................................... 4 1.5 Opredelitev pojmov...................................................................................... 6 1.6 Izvirni znanstveni prispevek ........................................................................ 7

2 Obstoječe raziskave ........................................................................................... 8

2.1 Problematika obolenja hrbtenice pri negovalnem osebju ............................ 8 2.2 Ergonomski pristopi in organizacijske spremembe pri reševanju težav s

hrbtenico....................................................................................................... 9 2.3 Finančni aspekti pri povezavi z obolenji hrbtenice.................................... 14 2.4 Metode za oceno tveganja pri delu ............................................................ 14 2.5 Organizacija dela negovalnega osebja v bolnišnicah................................. 16

3 Obseg in značilnosti bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji .......................... 17

3.1 Kazalniki bolniške odsotnosti z dela v številkah ....................................... 18 3.2 Bolniška odsotnost in njene značilnosti pri negovalnem osebju................ 19

4 Anatomija in fiziologija hrbtenice.................................................................. 20

5 Ergonomija ....................................................................................................... 22

5.1 Prilagajanje delovnega okolja človeku ...................................................... 23 5.2 Ergonomija v zdravstveni negi .................................................................. 24

6 Vloga biomehanike pri obremenitvi hrbtenice ............................................. 26

6.1 Ročno upravljanje z bremeni ..................................................................... 28 6.2 Biomehanični položaji pri delu negovalnega osebja.................................. 29

7 Fiziologija dela ................................................................................................. 33

7.1 Fiziološki procesi pri delu.......................................................................... 33 7.2 Vloga hrbtenice pri dvigovanju bremen..................................................... 35

8 Obremenitve pri delovnih nalogah medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v negovalnem timu ........................................................................... 36

8.1 Fizične obremenitve................................................................................... 36 8.2 Psihične obremenitve ................................................................................. 37 8.3 Posledice delovnih obremenitev ................................................................ 38

9 Organizacija dela v zdravstveni negi ............................................................. 41

9.1 Uresničevanje ergonomskih programov .................................................... 43 9.2 Ergonomsko tehnični pripomočki za razbremenitev dela.......................... 44 9.3 Okvirna ekonomska evalvacija vpeljave ergonomskega programa........... 47

10 Standardizacija v povezavi z mišično-skeletnimi obolenji ........................... 49

11 Metode dela ...................................................................................................... 51

11.1 Oblikovanje vprašalnikov .......................................................................... 51 11.2 Metoda OWAS........................................................................................... 53 11.3 Vzorec – raziskovalno okolje..................................................................... 54 11.4 Opis odvisnih in neodvisnih dejavnikov tveganja ..................................... 55 11.5 Zbiranje in obdelava podatkov................................................................... 56 11.6 Etična načela .............................................................................................. 57

12 Omejitve raziskave in zanesljivost rezultatov ............................................... 59

13 Rezultati raziskave in interpretacija.............................................................. 62

13.1 Organizacijske pomanjkljivosti in arhitektonske pregrade pri delu negovalnega osebja .................................................................................... 62

13.2 Opazovanje telesnih položajev z metodo OWAS...................................... 64 13.3 Vplivi na pojav bolečine hrbtenice ............................................................ 67 13.4 Ergonomsko tehnični pripomočki na bolnišničnih oddelkih in njihova

uporaba....................................................................................................... 73 13.5 Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov za zmanjšanje težav s

hrbtenico..................................................................................................... 74 13.6 Potrditev/zavrnitev hipotez ........................................................................ 77

14 Razprava........................................................................................................... 78

15 Oblikovanje standardov negovalnih intervencij z ergonomskimi načeli.... 81

16 Zaključek .......................................................................................................... 84

Literatura in viri ..................................................................................................... 86 Priloge .................................................................................................................. 105

Priloga 1: Standard negovalne intervencije »KOPANJE PACIENTA V POSEBNI KADI NA VIŠINI POSTELJE«................................................ 105

Priloga 2: Standard negovalne intervencije »PREMEŠČANJE PACIENTA NA INVALIDSKI VOZIČEK S PROSTOSTOJEČIM PREMIČNIM DVIGALOM«............................................................................................. 110

Priloga 3: Standard negovalne intervencije »KOPANJE PACIENTA S POMOČJO DVIGALA ZA KOPALNO KAD«......................................... 114

Priloga 4: Vprašalnik (kontrolni seznam) o organizacijskih pomanjkljivostih in arhitektonskih pregradah......................................................................... 119

Priloga 5: Vprašalnik o bolečini hrbtenice ...................................................... 120 Priloga 6: Vprašalnik o ergonomskih pripomočkih......................................... 124 Priloga 7: Obrazec za manualno beleženje telesnih položajev po metodi

OWAS......................................................................................................... 126 Priloga 8: Dovoljenje za opravljanje raziskave v UKC Maribor..................... 127

Kazalo slik ........................................................................................................... 128 Kazalo tabel ......................................................................................................... 128 Kratice in akronimi .............................................................................................. 129

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Doktorska naloga

Jadranka Stričević: Oblikovanje standardov v zdravstveni negi z upoštevanjem ergonomskih načel za zmanjševanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice stran 1

1 UVOD Zmanjševanje pojava mišično-skeletnih obolenj predstavlja danes v številnih poklicih enega izmed centralnih ciljev, tako v razvitih državah, kamor spada tudi Slovenija, kot državah v razvoju (Jafry in O’Neill, 2000; Buckle in Devereux, 1999; Partanen et al., 1999; Bernard, 1997; GAO, 1997). Po mednarodnih ocenah se 40 % vseh zdravstvenih stroškov z delovnimi poškodbami povezuje z mišično skeletnimi obolenji (Takala, 1999). Znotraj mišično-skeletnih obolenj predstavlja bolečina v hrbtenici najpogostejši zaplet in daleč najdražje zdravljenje (Whiting in Zernicke, 2008). Nekatere evropske države medtem ocenjujejo stroške povezane z zdravljenjem bolečine v hrbtenici v višini enega procenta bruto domačega proizvoda (van Tulder et al., 1995; Hansson in Hansson, 2005). Pridružitev Slovenije v Evropsko skupnost in vključitev slovenskih bolnišnic v mednarodno okolje poslovanja, sta tudi delo v zdravstveni negi prisilila k harmonizaciji, humanizaciji in napredku profesije. Ta proces prinaša tudi negativne posledice na zdravje ljudi v negovalnih timih, ki izvajajo zdravstveno nego. Homogena skupina medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov oz. izvajalcev zdravstvene nege, se bo v bližnji prihodnosti soočila s trdim tržnim gospodarstvom. Globalne spremembe, s katerimi se srečujejo družbe v sodobnem svetu, postavljajo pred zaposlene in organizacijo nove zahteve. Sodobne družbe težijo k iskanju gibljivih, decentraliziranih, smotrnih, strokovnih in učinkovitih organizacijskih oblik (Kovač, 2001). Dinamičnost in kompleksnost sodobne družbe se kažeta v spremembah tudi na zdravstvenem področju. V kolikor obstajajo v negovalnem timu negativne posledice opravljanja dela, bi morali sprejeti potrebne ukrepe za ublažitev negativnih posledic. Četudi je v zdravstveni negi veliko potencialno obremenjujočih opravil, raziskovalci v zadnjem času posvečajo pozornost predvsem temam, kot so zahteve, nadzor, ergonomske rešitve, nagrajevanje in podpora zaposlenim (Kawachi et al., 2000). Naloge aktivnega zdravstvenega varstva zaposlenih v zdravstvu potekajo na več ravneh in se stopenjsko nadgrajujejo skozi humanizacijo in oblikovanje dela ter analizo in zdravstveno oceno opravil v zdravstveni negi. Spremljanje in obravnavanje zdravstvenega stanja na osnovi preventivnih pregledov ter analize strukture, ravni in dinamike kazalcev negativnega zdravja delavcev, kaže na problem zaposlenih v negovalnem timu v bolnišnici. Poznavanje vrste in stopnje obremenitev, škodljivosti pri delu in stopnje obremenjenosti v celoti ter posameznih organskih sistemov zahteva dobro poznavanje kompetenc ter razmejitve del in nalog v zdravstveni negi. V medicini dela je analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta pomemben zdravstveni vidik. Analiza delovnega mesta je diagnostična metoda, s katero ugotavljamo, kaj zdravstveni delavec dela (naloge in opravila), v kakšnih delovnih razmerah, s kakšnimi delovnimi sredstvi in kako dela. Preučuje se, kakšne so vrste in stopnje obremenitev, kakšna je obremenjenost posameznih organskih sistemov, katere telesne in duševne lastnosti in zmogljivosti so potrebne. Ugotavlja se tudi, kakšna je stopnja zdravstvene ogroženosti in tveganja za poškodbe pri delu. Analiza delovnega



mesta je diagnostični postopek. Nefiziološke delovne razmere se pojavijo povsod, kjer je slaba organizacija dela in delovnega časa. Ritem in intenzivnost dela lahko privedeta do fizičnih in statičnih obremenitev ter preobremenjenosti posameznih organskih sistemov in organov (Bilban, 2005). Zaradi vsakdanjih delovnih opravil negovalnega osebja prihaja do različnih dinamičnih kvantitativnih ergonomskih obremenitev pri premeščanju in zdravstveni negi pacienta ter do statičnih obremenitev pri delu z računalnikom. Znanost o delu oz. ergonomija je usmerjena na povezavo med fizikalno energijo delavca, njegovo utrujenostjo in učinkovitostjo (Balantič, 2000). Poškodbe in spremembe na vratnem in ledvenem delu hrbtenice so posledica neusklajenosti med zahtevami obremenitve organizma in možnost organizma, da na te zahteve odgovori (Muftić, 2006). Poznavanje in izvajanje pravilne tehnike ročnega dvigovanja bremen je za negovalno osebje koristno, vendar eksperimentalne raziskave niso potrdile dolgoročnega učinka za razbremenitev hrbtenice (Nelson et al., 2003a). Engkvist (2004) poudarja, da se negovalno osebje lahko izogne ročnemu premeščanju pacientov samo z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. Vpeljava programov z uporabo ergonomskih načel za zmanjšanje biomehaničnih obremenitev pri delu mora postati razumljiv in stroškovno ugoden organizacijski proces (Zalk, 2001). Strategija za določanje delovnih obremenitev pogosto temelji na opazovanju telesnih leg človeka in oceni sil, ki so potrebne za premagovanje bremen (Juul-Kristensen et al., 1997). Na podlagi opazovanja je možno analizirati koliko časa se človek pri delu nahaja v neugodnih telesnih položajih in s kakšnimi bremeni je soočen. Metode opazovanja telesnih leg se ločijo na manualne in elektronske. Prednost elektronske meritve pred manualno predstavlja njena natančnost, slabost pa nezmožnost kontinuiranega opazovanja zaradi tehničnih, arhitektonskih in etičnih ovir (Kilbom, 1994; Leskinen et al., 1997; Vedder, 1998; Kjellberg et al., 2000). Standardizacija predstavlja zadnji člen v postopku organizacijskih in delovnih izboljšav oz. sprememb. Z oblikovanim standardom se trajno določi postopek dela, ki se mora zakonsko upoštevati (Joint Commission, 1989). Pri delu negovalnega osebja imajo standardi zelo velik pomen, ker so vse negovalne intervencije v zdravstveni negi standardizirane in tudi uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov mora biti standardizirana. Standardi v zdravstveni negi temeljijo na priporočilih mednarodne organizacije za standardizacijo in nacionalne organizacije za standardizacijo, podrobnosti standarda pa so prepuščene vsaki organizaciji posebej (European Committee for Standardization, 2000). Ta »navidezna svoboda« v zdravstveni negi zaenkrat prinaša v večji meri stagnacijo kot napredek pri humanizaciji delovnega okolja.



1.1 NAMEN DOKTORSKE DISERTACIJE Namen doktorske disertacije je, da s pomočjo domače in tuje strokovne literature, izkušenj iz klinične prakse ter raziskave v bolnišničnem okolju med zaposlenimi v negovalnem timu celovito proučimo pogoje dela in njihov vpliv na bolniško odsotnost zaradi zdravstvenih težav s hrbtenico. V obliki primerjalne študije bomo preučevali, kateri dejavniki vplivajo na obolevnost hrbtenice pri zaposlenih v negovalnem timu in koliko lahko ergonomsko tehnični pripomočki zmanjšajo nevarne telesne položaje pri delu in olajšajo premagovanje bremen. Na podlagi rezultatov analize bomo oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. Namen 1 – Pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih, ki delajo na različnih oddelkih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ugotoviti pojavnost težav s hrbtenico in povezanost le-teh z večjimi fizičnimi obremenitvami (dinamične obremenitve - dvigovanje nepokretnih pacientov) ter preučiti obolevnost v ledvenem (težave s križem) in vratnem delu hrbtenice (statične obremenitve - delo z računalnikom v neustreznem položaju). Namen 2 – Analizirati posebej obremenjujoča delovna mesta, s prikazom ergonomskih nepravilnosti in pomanjkljivosti (predvsem nezadostne in neustrezne opremljenosti oddelkov v bolnišnici z ergonomsko tehničnimi pripomočki). Namen 3 – Oblikovati standarde aktivnosti zdravstvene nege z ergonomsko tehničnimi pripomočki z upoštevanjem ergonomskih načel za zmanjševanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice. S tem bi zmanjšali bolniško odsotnost na preučevanih oddelkih, izsledke bi lahko učinkovito uvedli tudi v druga bolnišnična okolja (v Sloveniji ali tudi širše). Preučili bomo tudi možnosti izboljšanja organizacije dela in boljšo humanizacijo delovnega okolja osebja v negovalnem timu z izboljšavo ergonomskih razmer in uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov pri zdravstveni negi pacienta in premeščanju bremen. 1.2 CILJI DOKTORSKE DISERTACIJE

• Analizirati obremenjujoča delovna mesta in postopke zdravstvenih delavcev v negovalnih timih v bolnišnici in podati ergonomske rešitve, izboljšave in prilagoditve delovnih mest in postopkov ter oblikovati humanizacijske ukrepe.

• Natančno kvantitativno določiti pogostnost težav pri biomehanični obremenitvi hrbtenice pri negovalnem osebju.

• Dobiti natančen vpogled v opremljenost z ergonomsko tehničnimi pripomočki za razbremenitev dela negovalnega osebja na kliničnih oddelkih v bolnišničnem okolju ter oblikovati standarde aktivnosti v zdravstveni negi za/pri dvigovanju bremen.



1.3 HIPOTEZA IN TEZE DOKTORSKE DISERTACIJE Hipoteza 1 Obstoječa organizacija dela in ergonomske pomanjkljivosti ter arhitektonske pregrade onemogočajo uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov za delo pri negovalnih intervencijah v bolnišničnem okolju. Teza 1 Delo osebja v negovalnih timih, ki zahteva večje in pogostejše fizične obremenitve, je biomehanično obremenjujoče za ledveni del hrbtenice. Teza 2 Pri negovalnem osebju je velika pogostnost pojava težav z vratnim delom hrbtenice povezana z negativnimi pokazatelji zdravja, z delovnim okoljem in s fizično pripravljenostjo. Teza 3 Ergonomsko tehnični pripomočki na bolnišničnih oddelkih za zmanjševanje fizičnih obremenitev pri delu negovalnega tima, so pomanjkljivi. Teza 4 Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov za razbremenitev negovalnega osebja pri fizičnem delu s pacienti, zmanjša obolevnost zaposlenih. 1.4 PREGLED LITERATURE Iskanje literature je potekalo v priznanih mednarodnih revijah na podlagi štirih elektronskih baz za arhiviranje znanstveno raziskovalnih člankov: MEDLINE, Science Direct, ProQuest in CINAHL. Pregled literature se je pričel 2005 in zajel obdobje desetih let, od 1995 do 2005 (Paniagua, 2002). Za pridobitev najnovejših rezultatov smo s pregledom literature nadaljevali do leta 2009. Za iskanje literature smo uporabili sledeče pojme ali besedne zveze, ki so bile povezane z našo raziskavo: bolečina ledvenega dela hrbtenice, bolečina vratnega dela hrbtenice, organizacija dela v zdravstveni negi, ergonomija v zdravstveni negi, standardizacija v zdravstveni negi, metode za določanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice, metoda OWAS. Članek je bil upoštevan v pregledu, če je vseboval naveden koncept v naslovu, povzetku ali ključnih besedah. V tabeli 1 prikazujemo število najdenih člankov po elektronskih bazah za izbrano besedno zvezo.



Elektronska baza Pojem Število člankov

Upoštevani članki glede na kriterije vključitve

− bolečina ledvenega dela hrbtenice,

16.741 127

− bolečina vratnega dela hrbtenice,

6.102 47

− organizacija dela v zdravstveni negi,

520 17

− ergonomija v zdravstveni negi,

14 14

− standardizacija v zdravstveni negi,

1.019 27

− metode za določanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice,

360 67

− CINAHL, − ProQuest, − Science Direct, − MEDLINE.

− metoda OWAS za določanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice.

64 29

Tabela 1: Postopek iskanja literature po elektronskih bazah raziskovalnih člankov

Kriteriji vključitve Najden članek je bil upoštevan v pregledu literature, če je vseboval naslednje kriterije vključitve: (1) Članek je bil napisan v angleškem jeziku in je vseboval navedeno besedno zvezo v naslovu, povzetku ali v ključnih besedah. (2) Vsebina povzetka se je nanašala na opredeljene raziskovalne pojme v naši raziskavi in ni bila povezana z raziskavami o medicinsko-kirurških posegih. V primeru raziskovanja metod za določanje obremenitev hrbtenice smo vključili poleg zdravstva tudi članke iz drugih gospodarskih panog. (3) Besedilo članka je bilo povezano s splošno bolečino v hrbtenici, indikatorji vpliva na bolečino, ergonomskimi in organizacijskimi rešitvami. Opazovalne metode za določanje biomehaničnih obremenitev in telesnih položajev so obravnavale mišično-skeletna obolenja. Rezultati pregleda literature Po uvodnem iskanju literature povezane z bolečino v ledvenem in vratnem delu hrbtenice smo našli več kot 20.000 člankov, zato smo se omejili le na težave negovalnega osebja v skupaj 174 člankih. Organizacija dela v zdravstveni negi je področje, ki se ne raziskuje obširno, pojem organizacije je bil večinoma simbolično prisoten v povzetku člankov. 17 najdenih člankov je bilo v ožjem smislu povezanih z organizacijo dela. Pojem ergonomsko tehnični pripomoček je v člankih o zdravstveni negi prav tako redko prisoten, pogosto ga nadomeščajo sorodni pojmi, kot je na primer tehnični pripomoček. Ergonomija je obravnavana posredno in v povzetku ni dobesedno navedena. Standardizacija in standardi tako rekoč niso znanstveno-



raziskovalno obravnavani, saj so bolj predmet predpisane zakonodaje. Pojem standardizacija ni bil v povzetku člankov nikoli zabeležen, zato smo ga nadomestili s pojmom standard in našli 1.019 člankov, od katerih je bilo le 27 okvirno povezanih s standardi v zdravstveni negi. Člankov, ki so obravnavali biomehanične obremenitve, je bilo 77 in so bili povezanih z mišično-skeletnimi obolenji. Metoda OWAS je bila prisotna v 64 člankih, med njimi je bila v 32 člankih metoda povezana z opazovanjem telesnih položajev pri delu. Večino literature smo pridobili v priznanih mednarodnih revijah kot so International Journal of Nursing Studies, Journal of Professional Nursing, Applied Ergonomics, The New England Journal of Medicine, Spine, Safety Science, American Journal of Nursing, Ergonomics, American Journal of Preventive Medicine, Clinical Biomechanics itd. Članke iz teh revij smo izbrali na podlagi mednarodne uveljavljenosti, citiranja in tem podobnih v naši raziskavi, kar nam je omogočalo neposredno primerjavo rezultatov. 1.5 OPREDELITEV POJMOV Bolečina ledvenega dela hrbtenice Bolečina ledvenega dela hrbtenice je eden izmed najpogostejših simptomov mišično-skeletnih obolenj. Ločimo akutno ali kronično bolečino ledvenega dela hrbtenice, ki vodi v kronično obolenje in slednja predstavlja psihosocialno breme za človeka in finančno breme za državo. Temelj naše raziskave predstavlja ugotavljanje in opozarjanje na nevarne telesne lege za pojav bolečine ledvenega dela hrbtenice in zagovarjanje organizacije dela brez dvigovanja bremen. Bolečina vratnega dela hrbtenice Bolečina vratnega dela hrbtenice je prav tako eden izmed najpogostejših mišično-skeletnih obolenj. Simptomi za nastanek so manj raziskani, pogosto bolečine povzročajo pridružene zaplete, vendar je povprečen strošek zdravljenja ocenjen kot bistveno manjši. V raziskavi opazujemo štiri telesne lege glave, ki v primeru prekomerne obremenitve lahko predstavljajo tveganje za pojav bolečine. Organizacija dela v zdravstveni negi Organizacija dela zdravstvene nege v bolnišnici temelji pretežno na kategorizaciji pacientov, timskem delu in procesni metodi obravnave pacienta. V raziskavi opredeljujemo oz. dopolnjujemo obstoječo organizacijo dela v zdravstveni negi, ki je prilagojena zahtevam ergonomsko oblikovanega dela v negovalnem timu. Ergonomija v zdravstveni negi Ergonomsko oblikovanje dela pomeni, da na osnovi spoznanj študije telesnih leg prilagodimo delovno mesto, delovna sredstva in delovne postopke obliki človeškega telesa, antropometrijskim telesnim meram človeka, dogajanju v telesu, duševnim pojavom in gibalnim zmožnostim negovalnega osebja. Ergonomski pristop v zdravstveni negi predstavlja v naši raziskavi uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov.



Standardizacija v zdravstveni negi Izdelani oz. obstoječi standardi aktivnosti zdravstvene nege ne zajemajo ergonomskih načel oz. možnosti uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov pri negovanju pacienta. Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov se v bolnišnicah mora uvajati zaradi nastale potrebe in ne zaradi zakonodaje. Metode za določanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice Obstaja več vrst metod, ki so namenjene za ugotavljanje ali merjenje obremenitev hrbtenice. V osnovi jih ločimo v dve skupini: na fizikalne (meritev obremenitve kosti ali mišic) in opazovalne (analiza telesnih položajev). V naši raziskavi smo uporabili opazovalno metodo OWAS. Metoda OWAS Metoda OWAS za opazovanja telesnih položajev je stroškovno učinkovita metoda evalvacije dela. Metodo smo izbrali, ker nudi možnost stalnega spremljanja ali opazovanja dela v negovalnem timu; tako smo lahko natančno beležili dinamično delo negovalnega osebja v času 7.5-urnega delavnika na oddelkih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. 1.6 IZVIRNI ZNANSTVENI PRISPEVEK Z opazovalno tehniko po metodi OWAS smo ocenili obremenitev ledvenega in vratnega dela hrbtenice pri negovalnem osebju v času trajanja celotnega 7.5-urnega delavnika. Natančno smo ocenili kolikšna bi bila razbremenitev v primeru humanizacije delovnega mesta z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. V ta namen smo izdelali tudi tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki se v klinični praksi ne uporabljajo. Ovrednotili smo stroške humanizacije delovnega mesta in napravili analizo stroškov glede na pridobitev (angl. cost-benefit analysis), kjer smo upoštevali finančne vidike zdravljenja posamezne incidence poškodbe hrbtenice. Pri incidenci poškodb smo upoštevali medicinske objave po svetu in Sloveniji in statistične podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Študija prikazuje glavne organizacijsko ergonomske pomanjkljivosti in lahko predstavlja osnovo za določanje standardov aktivnosti dela in humanizacijo delovnega okolja negovalnega osebja.



2 OBSTOJEČE RAZISKAVE Pregled obstoječih raziskav je zajemal področja s katerimi se ukvarja naša raziskava. V podpoglavjih 2.1 do 2.5 je predstavljena problematika obolenja hrbtenice, ergonomski pristopi za zmanjšanje obolevnosti hrbtenice, finančni vidiki v povezavi z zdravljenjem hrbtenice, metode in pristopi za ugotavljanje tveganja na delovnem mestu in organizacija dela v zdravstveni negi. 2.1 PROBLEMATIKA OBOLENJA HRBTENICE PRI

NEGOVALNEM OSEBJU Zdravstveni delavci so že dalj časa identificirani kot rizična skupina delavcev za poškodbe hrbtenice (Engkvist et al., 1998; Hoogendoorn et al., 1999; Goldman et al., 2000). Delo v zdravstveni negi zahteva nenehno fleksijo in ekstenzijo telesa ter dvigovanje bremen (Cromie et al., 2000; Elford et al., 2000; Hui et al., 2001; Daynard et al., 2001). Aktivnosti, ki so povezane z dvigovanjem oz. premeščanjem pacientov predstavljajo za negovalno osebje največjo fizično obremenitev in so po njihovem mnenju najpogosteje povezane s poškodbami (Marras et al., 1999; Retsas in Pinikahaba, 2000). Pri nenadni povečani sili na telo človeka pogosto prihaja do bolečine v hrbtenici, pretegovanja mišic in tudi do poškodbe hrbtenice (Engkvist et al., 1998). Običajno so težave s hrbtenico akutne, kratkotrajne narave, vendar lahko s časom postanejo kronične, še posebej, če se ne upošteva preventiva. Raziskave biomehaničnih obremenitev in človeškega napora v obliki sil so izpostavile aktivnosti v zdravstveni negi, kot so dvigovanje in obračanje pacienta na postelji, premeščanje pacienta s postelje na nosila ali invalidski voziček, z vozička na stranišče in obratno, ki vsebujejo veliko tveganje za pojav bolečine ali poškodbe hrbtenice (Owen in Garg, 1989; Owen et al., 2000/2001). Leta 1981 je ameriški nacionalni inštitut za varnost pri delu in zdravje priporočil zgornjo kompresijsko silo na hrbtenico v višini 3400 N pri ročnem dvigovanju bremen (NIOSH, 1981, 1994). Študija kompresijskih sil na hrbtenico pri ročnem dvigovanju (Zhuang et al., 1999) je pokazala, da obremenitev hrbtenice pri obračanju in dvigovanju pacienta v sedeč položaj v povprečju presega priporočene limite, še posebej ko obravnavamo paciente z visoko telesno težo. Tudi študija različnih ročnih dvižnih tehnik pri sodelovanju dveh oseb, kjer je pacient težji od 75 kg, je pokazala kompresijske sile nad 3400 N (Winkelmolen et al., 1994). Veliko število raziskav potrjuje, da so mišično-skeletne bolezni posledica izpostavljenosti mehanskim dejavnikom (Turk, 2005). Prav tako raziskave potrjujejo, da zmanjšanje biomehaničnih tveganj samo po sebi ni dovolj za odpravo mišično-skeletnih obolenj, temveč se je treba ozirati tudi na stres pri delu oz. psihosocialne faktorje (Burton et al., 1997; Kerr et al., 2001). Raziskave so šle tudi v smer indeksa telesne mase (ITM) zaposlenih, ali debelosti, ki predstavlja faktor tveganja, vendar brez jasnih rezultatov, saj se je izkazalo, da tudi nizek indeks telesne mase predstavlja tveganje (Lagerstrom et al., 1995; Kerr et al., 2001; Smedley et al.,



2003). Starejše raziskave so se ukvarjale tudi s kajenjem in alkoholom in izpostavile uživanje kot tveganje (Frymoyer et al., 1980; Kelsey et al., 1984; Bigos et al., 1986; Heliovaara et al., 1987). Avtorji Ferguson in Marras (1997) ter Rubin (2007) so povzeli faktorje tveganja za nastanek kronične bolečine hrbtenice v starosti, pri ženskem spolu, nižjem življenjskem standardu, nižji izobrazbi, višjem indeksu telesne mase, kajenju, slabšem zdravju, fizičnem naporu, ponavljajočih gibih, prisilni drži, nezadovoljstvu z delom, depresiji, strukturi hrbtenice posameznika in vidnih anomalijah. Če težave s hrbtenico ločimo posebej za ledveni del in vratni del hrbtenice ugotovimo, da se življenjska prevalenca pojava bolečine ocenjuje približno enako, med 60 % in 80 % (Mäkelä et al. 1991; Croft et al., 1997). Prognostične študije za pojav bolečine vratnega dela hrbtenice so redkejše in dejavniki vpliva manj raziskani (Gross et al., 1996; Borghouts et al., 1998). Ugotavlja se, da je bolečina vratnega dela hrbtenice pogosto spremljana z glavoboli in se razprostira na zgornje okončine (Coté et al., 2000). Stroški zdravljenja so bili v preteklosti ocenjeni nekajkrat manjši kot pri zapletih z ledvenim delom hrbtenice (Borghouts et al., 1999). Tudi pregled literature je pokazal, da se znanost pretežno ukvarja z bolečino ledvenega dela hrbtenice, kjer finančni vidik prav gotovo vpliva na raziskovalno usmeritev. 2.2 ERGONOMSKI PRISTOPI IN ORGANIZACIJSKE

SPREMEMBE PRI REŠEVANJU TEŽAV S HRBTENICO Mednarodne raziskave predstavljajo štiri centralne pristope pri reševanju problema preobremenitve ledvenega dela hrbtenice na delovnem mestu. Ti pristopi temeljijo na dvižnih tehnikah, uporabi ergonomsko tehničnih pripomočkov, preventivnih vajah negovalnega osebja za ohranjanje zdrave hrbtenice in strategiji formiranja t. i. dvižnih timov, znotraj negovalnega osebja na oddelku ali s skupino specialistov. Z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov številne zdravstvene organizacije (bolnišnice) uvajajo t. i. organizacijo dela, brez fizičnega dvigovanja bremen (angl. zero lift policy). V tabeli 2 navajamo kronološki pregled raziskav povezanih z opazovanjem telesnih položajev negovalnega osebja pri delu. Številne raziskave, ki so se ukvarjale z zmanjšanjem mišično-skeletnih poškodb na podlagi ročnih dvižnih tehnik, niso dosegle dolgotrajnega učinka (Larese in Fiorito, 1994; Daltroy, 1997; Lagerstrom in Hagberg, 1997; Nelson et al., 2003a). Danes se oživlja veliko starih vzhodnjaških tradicionalnih gibalnih tehnik, s poudarkom na kineziologiji, ki prinašajo nove ročne tehnike premagovanja fizičnih obremenitev. Bistveni problem predstavlja, da je zmeraj potrebno upoštevati človeški faktor, stresne situacije in nepričakovane dogodke, ki lahko nenazadnje povzročijo, da ročna dvižna tehnika odpove (Marras et al., 1999). Žal je potrebno dodati, da so rešitve na podlagi ročnih dvižnih tehnik stroškovno gledano najbolj izvedljive in predstavljajo za vsako delovno organizacijo prav gotovo zanimiv pristop. Ergonomske rešitve z raznimi dvigali pri delu negovalnega tima zmanjšujejo izpostavljenost velikim bremenom med obravnavo pacienta (Santaguida et al., 2005).



Uporaba dvižnih pripomočkov se je v številnih raziskavah izkazala kot priporočljiva, za zmanjšanje obremenitev in poškodb ledvenega dela hrbtenice (Zhuang et al., 1999, 2000; Nelson et al., 2003b; Menzel et al., 2004). Preprosto bi lahko dorekli, da so dvižni pripomočki pri zdravstveni negi pacienta učinkoviti, če veličina fizične obremenitve na negovalno osebje nikoli ne preseže najvišjih vrednosti, ki nastanejo pri delu z rokami in telesom (Santaguida et al., 2005). Izvajanje preventivnih vaj oz. ojačanje hrbtne in trebušne mišične mase vsekakor poveča fizično moč in razbremenjuje mišično-skeletni sistem posameznika pri dvigovanju bremen ali uporabi sile (Linton in van Tulder, 2001; Burton et al., 2005). Raziskave so sicer le delno potrdile, da pristop vodi do zmanjšanja tveganja za pojavnost poškodb ledvenega dela hrbtenice (Lahad et al., 1994; Maher, 2000; Rainville et al., 2004). Skrb za dobro fizično pripravljenost negovalnega tima predstavlja dandanes življenjski stil in doživlja velik razmah, vendar bi specifične vaje morale biti zajete v rednem delavniku na oddelkih v bolnišnici in imeti podporo delodajalca in zakonodaje. Preventivna fizična aktivnost ni nikoli odveč, ko gre za ohranjanje zdravja, čeprav je tudi pri športnih aktivnostih v prostem času treba biti previden, da ni kontraindikacij. Dodatna možnost razbremenitve delovnega bremena predstavlja grupiranje negovalnega osebja v dvižne time (angl. lift teams) kar znatno zniža breme na eno osebo (Hignett, 2003). Žal v praksi zaradi današnjih asketskih kadrovskih normativov in pomanjkanju negovalnega osebja skoraj ni možno trajno organizirati takšnih timov. Druga oblika organizacije dvižnih timov pa predstavlja zamisel o zaposlitvi posebne skupine, seznanjene z dvižnimi tehnikami in poznavanjem dvižnih pripomočkov, za dvigovanje pacientov ali premagovanje bremen. Temelj zamisli predstavlja, da negovalno osebje sploh ne bi več dvigovalo pacientov in s tem ne bi bilo poškodb hrbtenice in nastalih finančnih izgub zaradi bolniške odsotnosti (Charney, 1997). Sicer bi se število zaposlenih v organizaciji nekoliko povečalo, vendar bi bil finančni presežek lahko kompenziran z zmanjšanjem stroškov zdravljenja poškodb hrbtenice, ki so zelo visoki, še posebej ko pride do kroničnih zapletov. Morda najobetavnejše rezultate razbremenitve hrbtenice predstavljajo pristopi, ki združujejo zgoraj omenjene posamezne pristope ali t.i. imenovani združeni pristop (angl. multifaceted approach). Združeni pristop opredeljuje, da nobena dvižna tehnika na dolgi rok ni uspešna brez asistence ergonomsko tehničnih pripomočkov in občasne dodatne pomoči sodelavcev. V praksi zdravstvene nege žal pride do situacij, morda tudi zaradi delovnega stresa ali časovnega pritiska, ko se dvižne tehnike ne izvajajo po navodilih.



Avtor(ji) Cilji raziskave Vzorec Načrt/metode Rezultati Hignett, 1996, VB

Analiza obremenitve in kritičnih telesnih položajev pri negi starostnika.

Negovalno osebje (n=26) v domu za starejše

Metoda OWAS na podlagi manualnega opazovanja.

Število kritičnih telesnih položajev pri aktivnostih povezanih s pacienti je statistično pomembno presegalo neugodne telesne lege pri ostalih aktivnostih (p<0,05).

Best, 1997, Avstralija

Analiza rezultatov dvižne tehnike pri ročnem ravnanju s pacienti.

Negovalno osebje (n=55) iz treh domov za starejše (testna in kontrolna skupina).

Metoda OWAS na podlagi slikovnega snemanja.

Pri uporabi testne dvižne tehnike so se kritični telesni položaji skrajšali in tudi premagovanje bremen je potekalo krajši čas.

Knibbe in Friele, 1999, Nizozemska

Uvajanje dnevnika kot možnost za beleženje dvigovanja bremen in merilo za zmanjšanje tveganja.

Patronažne medicinske sestre (n=104).

Beleženje aktivnosti dvigovanja v dnevnik pred in po uvedbi prostostoječih dvigal za paciente.

Uporaba prostostoječih dvigal je v povprečju statistično pomembno zmanjšala število ročnih dvigovanj pacienta s 35 na 21 (p<0,01). Dnevnike bi bilo možno rutinsko uporabljati za nadzor ergonomskih določil pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege.

Zhuang et al., 1999, ZDA

Merjenje biomehaničnih vplivov pri premeščanju pacienta z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov in brez.

Negovalno osebje (n=9) v domu za starejše.

Merjenje biomehaničnih sil. Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov je zmanjšala povprečno biomehanično obremenitev hrbtenice glede na ročno tehniko za 20 %.

Elford et al., 2000, Avstralija

Analiza kinematičnih dejavnikov pri dvigovanju pacientov z dvižno zanko

Medicinske sestre (n=22) v domu za starejše in v bolnišnici.

Merjenje stopnje pregiba, hitrosti in pospeškov zgornjega dela telesa s posebnim kontrolnim pripomočkom, ki zaznava premike hrbtenice.

Obremenitve zgornjega dela telesa v obliki pregibov, hitrosti in pospeškov, ki nastajajo pri dvigovanju in premeščanju pacienta z dvižno zanko so statistično pomembno manjše od ročne tehnike.

Kjellberg et al., 2000, Švedska

Izdelava praktičnega formularja za opis in ocenitev ročnega premeščanja pacienta.

Negovalno osebje (n=23) v dveh geriatričnih bolnišnicah.

Slikovno snemanje pri negovalnih intervencijah in popis formularja na podlagi spremljanja slikovnega posnetka.

Praktični formular je zajemal 24 elementov v treh skupinah: priprave, začetni položaj in dejansko izvedbo. Za manualno opazovanje bi bilo treba zmanjšati število opazovanih elementov. Zanesljivost popisa pri večkratnih opazovanjih slikovnih posnetkov je bila zadovoljiva.



Avtor(ji) Cilji raziskave Vzorec Načrt/metode Rezultati Owen et al., 2002, ZDA

Določanje vpliva uvedbe ergonomskega programa na stres, stopnjo poškodb in zdravstveno nego pacienta.

Negovalno osebje (n=57) v dveh podeželskih bolnišnicah (testna in kontrolna skupina).

Določanje najzahtevnejših aktivnosti zdravstvene nege in uporaba merske lestvice za določanje napora.

Največji napor so predstavljale aktivnosti ročnega dvigovanja pacienta iz ležečega v sedeč položaj in premeščanje iz postelje na nosilni voziček. Razlika pri naporu med testno in kontrolno skupino, ki je uporabljala pripomočke, je bila v vseh aktivnostih statistično pomembna.

Trinkoff et al., 2003, ZDA

Analiza vpliva fizičnega napora na mišično-skeletna obolenja.

Medicinske sestre (n=1163) zaposlene pretežno v bolnišnicah.

Samoevalvacijski vprašalnik o nevarnih telesnih legah in rokovanjem z bremeni.

Fizično zahtevne aktivnosti in kritične telesne lege so statistično pomembno povečale tveganje za mišično skeletna obolenja. Statistična analiza je posebej izpostavila negovalno osebje, pri katerih se je tveganje povečalo za 9-12 krat.

White in Kirby, 2003, Kanada

Analiza telesnih leg pri ročnem zlaganju in razprostiranju invalidskih vozičkov.

Zdravstveni delavci (n=20) v rehabilitacijskem centru.

Metoda OWAS na podlagi slikovnega snemanja.

Čaš pri zlaganju in razprostiranju invalidskih vozičkov je znašal <15s, vendar je bila lega hrbtenice v 42 % pokončna s torzijo oz. sklonjena s torzijo.

Hye-Knudsen et al. 2004, Danska

Analiza kinematike hrbtenice pri običajnih aktivnostih rokovanja s pacienti

Negovalno osebje (n=10) Kinematski podatki ledvene hrbtenice so bili zajeti s triosnim elektrogoniometrom, mišična aktivnost je bila merjena z površinskimi elektrodami.

Aktivnosti dvigovanja pacienta iz ležečega položaja v sedeč in obratno sta predstavljali statistično pomembno večjo obremenitev za hrbtenico glede na preostale aktivnosti. Izmerjeni pospeški premikov trupa pri premagovanju bremena niso bili kritični.

Karahan in Bayraktar, 2004, Turčija

Analiza pravilne uporabe gibov telesa v povezavi z bolečino ledvenega dela hrbtenice.

Negovalno osebje (n=56) v bolnišnici.

Opazovanje pravilnih gibov telesa pri delovnih aktivnostih (n=9) po kontrolnem seznamu.

Več kot polovica osebja je nepravilno sedela, dvigovala bremena, raztegovala roke in samostojno premikala pacienta v postelji. 87,5 % osebja je navedlo izkušnjo bolečine v hrbtenici. Med demografskimi podatki je bila izračunana statistično pomembna povezava med nošenjem visoke pete in bolečino v hrbtenici.

Ferreira in Hignett, 2005, VB

Analiza telesnih leg in obremenitev pri nujni medicinski pomoči.

Reševalni tim (zdravniki in šoferji) nujne medicinske pomoči (n=14).

Metoda OWAS na podlagi manualnega opazovanja.

Reševalni tim je imel statistično pomembno več nepravilnih telesnih leg v primeru pacienta v sili glede na pacienta, ki ni bil kritičen oz. pri delu na stacionarni postaji.



Avtor(ji) Cilji raziskave Vzorec Načrt/metode Rezultati Village et al., 2005, Kanada

Analiza obremenitve hrbtenice in ramen pri oskrbi v času dopoldanske delovne izmene (zajtrk, kosilo, postrežba).

Negovalno osebje (n=32) v osmih enotah za 24-urno izvendomsko oskrbo.

Elektromiografska (EMG) meritev sil.

Obremenitve pri delu so prekoračile maksimalen priporočen prag 3400 N le v nizkih odstotkih, največ pri pripravah na zajtrk in kosilo, za 0,25 % delovnega časa. Izračunane so bile statistične pomembne povezave med povprečno obremenitvijo v določenih fazah izmenskega dela in bolniško odsotnostjo med enotami.

Janowitz et al., 2006, ZDA

Načrt in implementacija opazovalne tehnike za neposredno ocenjevanje tveganja delovnih mest za mišično-skeletna obolenja.

Negovalno osebje (n=494) v dveh bolnišnicah.

Metoda REBA z validacijo modifikacij in uporabo IKT.

Administrativna dela predstavljajo manjše tveganje od delovnih mest povezanih z oskrbo. Dodatno implementirana skala za oceno bremena je statistično pomembno korelirala z preobremenitvijo spodnjega dela telesa po standardu REBA (r=0,3).

Warming et al., 2006, Danska

Analiza aktivnosti zdravstvene nege in psihosocialnih faktorjev v povezavi z mišično-skeletnimi težavami.

Negovalno osebje (n=148) v bolnišnici.

Beleženje aktivnosti zdravstvene nege v dnevnik.

Število osebja z mišično-skeletnimi težavami se je tretji dan opazovanja povečalo z 15 % na 30 %; stopnjevala pa se je tudi intenzivnost bolečine pri delu. Stres in aktivnosti premeščanja so bile statistično pomembno povezane z bolečino ledvenega dela hrbtenice, aktivnosti premeščanja in še z bolečino v kolenih.

Tabela 2: Kronološki pregled nekaterih raziskav povezanih z opazovanjem telesnih položajev negovalnega osebja pri delu.



2.3 FINANČNI ASPEKTI PRI POVEZAVI Z OBOLENJI HRBTENICE

Bolečina v hrbtenici je izredno pomemben zdravstveni problem. Ne samo zaradi pomembnih zdravstvenih pokazateljev, kamor sodi incidenca bolezni, bolniška odsotnost z dela, podaljšano zdravljenje, invalidska upokojitev, ampak tudi zaradi ekonomskih dejavnikov, ki nastanejo zaradi stroškov pri zdravljenju bolezni kot posledica bolečine v hrbtenici (Turk, 2005). Tako so bili delojemalci s kronično oz. ponavljajočo bolečino v hrbtenici leta 1997 v Sloveniji, po podatkih poglobljene epidemiološke kot etiološke analize, odsotni povprečno 37 delovnih dni letno (Turk, 2005). Splošno uvrščamo bolečino v hrbtenici med najpogostejše zdravstvene težave sodobnega človeka in 60 – 80 % ljudi vsaj enkrat v življenju občuti to bolečino (Croft et al., 1997). Akutna bolečina v hrbtenici predstavlja problem zaradi pogostosti pojavljanja in obremenjevanja zdravstvenih zmogljivosti, čeprav z medicinskega vidika ni posebej problematična – je benignega značaja z naravnim potekom in v nekaj tednih vodi do izboljšanja, ki je pogosto neodvisno od terapevtskih ukrepov (Turk, 2005). Veliko večji problem pa predstavlja bolečina, ki postane kronična oz. postane ponavljajoča in zdravstvene težave nazadnje zahtevajo tudi operacijski poseg. V Sloveniji je bilo izračunano, da se je v letu 1997 zaradi takšnih zapletov izgubilo skoraj 3 milijone delovnih dni in povprečni ocenjen strošek iz zdravstvenega zavarovanja naj bi za posamezno zdravljenje znašal okoli 1500 EUR (Turk, 2005). Mišično-skeletna obolenja predstavljajo 52 % vseh delovnih poškodb v ZDA, onesposobijo okoli 5 milijonov delavcev, in povzročajo okoli 100 milijard dolarjev stroškov letno (Chaffin, 1994). Obolenja vezana le na hrbtenico po starejši raziskavi predstavljajo okoli 25 milijard dolarjev letno ali četrtino vseh ocenjenih mišično-skeletnih stroškov (Frymoyer in Cats-Baril, 1991). Raziskava v Nemčiji, ki se je nanašala na direktne (zdravljenje) in indirektne (izguba proizvodnje) stroške težav s hrbtenico pri negovalnem osebju je pokazala povprečen strošek na zdravljenje v višini 1300 EUR (Wenig et al., 2009). Organizacija za poklicno varnost in zdravje v ZDA (Occupational Safety in Health Administration) je predstavila številne raziskave, ki so ugotavljale, da težave oz. bolečina v hrbtenici pogosto ostane neprijavljena (USDHHS, 1999). Problem je tako v resnici še veliko večji, kot pa ga navajajo dejanski statistični podatki, razlogov za nastalo situacijo pa je lahko veliko, med drugim se ljudje morda bojijo za prekinitev delovnega razmerja ali pa si bolniške odsotnosti zaradi finančnih razlogov ne morejo privoščiti. Owen (1989) je tako v svoji raziskavi ugotovila, da je od 38 % medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so navajali trajne težave s hrbtenico, le tretjina zdravstveni zaplet poročala vodstvu. 2.4 METODE ZA OCENO TVEGANJA PRI DELU Obstajajo številne tehnike analize tveganja na delovnem mestu, v obliki samoevalvacijskih vprašalnikov, popisnih oz. elektronskih opazovalnih tehnik in



elektronskih meritev, ki so seveda dražje in manj praktične za uporabo ali izvedbo (Wells et al., 1997). Elektronske meritve oz. opazovalne tehnike dajejo veliko bolj zanesljive rezultate, če so izvedene pravilno, natančno in v skladu s priporočili (Winkel in Mathiassen, 1994). V literaturi je možno zaslediti veliko količino raznih samoevalvacijskih vprašalnikov, ki se ukvarjajo pretežno z ugotavljanjem bolečine v hrbtenici pri različnih aktivnostih oz. telesnih legah. Na tem mestu bi omenili pet vprašalnikov, ki so bili upoštevani tudi v naši raziskavi: Oswestry vprašalnik nezmožnosti (Fairbank in Pynsent, 2000), Quebec lestvica nezmožnosti zaradi bolečine v hrbtenici (Kopec et al., 1995), Roland-Morris vprašalnik nezmožnosti (Roland in Morris 1983), Waddell indeks nezmožnosti (Waddell in Main, 1984), in lestvica fizičnega zdravja na podlagi študije 36 vprašanj ali SF-36 (Ware in Sherbourne, 1992). Raziskava o zanesljivosti posameznih vprašalnikov je pokazala, da so Oswestry, SF-36 (sklop o fizični nezmožnosti) in Quebec najbolj uporabni, ko gre za evalvacijo fizične nezmožnosti (Davidson in Keating, 2002). Priporočila o uporabi določenega vprašalnika niso bila izražena, saj posamezni vprašalniki ne zajemajo celotnega spektra gibov ali telesnih položajev, ki privedejo do bolečine. Avtorja zaključujeta, da naj bo izbira vprašalnika odvisna od namena meritve. V elektronski bazi MEDLINE smo v povzetkih znanstveno-raziskovalnih člankov preverili frekvenco uporabe posameznega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da se največkrat uporablja vprašalnik SF-36, sledita Oswestry in Rolland-Morris, zaostajata pa Waddell in Quebec. Popisne ali elektronske opazovalne tehnike temeljijo na štetju določenih aktivnosti v določenem časovnem intervalu. Ena izmed najbolj priznanih metod je OWAS, kjer v časovnih intervalih popisujemo telesne lege, vendar zaradi zahtevnega popisovanja težje zagotovimo zanesljivost (Karhu et al., 1977). Moderna ocena telesnih leg poteka tako, da se delavca snema s kamero, računalniški program kasneje analizira slike in prešteje telesne lege oz. se telo delavca opremi z žično napeljavo ali markira in nato računalnik določa telesne položaje na osnovi zabeleženih koordinat in izračunanih kotov (Pinzke in Kopp, 2001). Obe metodi sta zelo sodobni in zagotovo najbolj natančni, vendar omejeni na vnaprej določene scenarije, zaradi etičnih ali prostorskih omejitev. Biomehanične meritve se uporabljajo za ugotavljanje kompresijske sile na telo človeka pri določeni aktivnosti, vendar metode ne povedo ničesar o trajanju posameznih aktivnosti med delovnim časom (Owen in Garg, 1991; University of Michigan, 1993). S kombinacijo tehnike merjenja biomehaničnih obremenitev in Borgove lestvice telesnega napora (Borg, 1970) je bil predstavljen rang aktivnosti zdravstvene nege po težavnosti (Owen in Garg, 1991). Drugi avtorji (Nelson in sodelavci 1996 (neobjavljeno gradivo); Zhuang et al. 1999; Owen et al. 2000/2001) so izpostavili dodatne aktivnosti, a so se strinjali, da predstavlja premeščanje pacienta iz postelje na sredstvo za transfer, iz sredstva za transfer na straniščno školjko oz. kopalno kad in obratno, največje tveganje za pojav bolečine v hrbtenici pri negovalnem osebju.



2.5 ORGANIZACIJA DELA NEGOVALNEGA OSEBJA V BOLNIŠNICAH

Najpomembnejši cilj organizacije dela negovalnega osebja v bolnišnici predstavlja sistem, ki je osredotočen na varnost pacienta, kakovost dela in varnost negovalnega kadra. Organizacija mora zagotoviti najboljše pogoje dela za paciente in negovalno osebje. V preteklih letih so na delovno okolje negovalnega osebja vplivali številni dejavniki: biomedicinska znanost, preventiva, menedžment, integracija novih kliničnih tehnologij, informacijska tehnologija, spremembe v sistemu in oblikah zdravstvene nege (Aiken et al., 2002). Ameriško združenje bolnišnic je v raziskavi ugotovilo, da je poklic medicinske sestre manj privlačen, kakor je bila pred dvajsetimi leti, zato so se odločili za raziskavo, kako izboljšati delovno okolje in z njim sistem organizacije, da bo privlačnejša za negovalno osebje in ne bo doživel krize že leta 2010 (American Hospital Association, 2002). Pri reorganizaciji bolnišnic in drugih zdravstvenih sistemov je primarno treba zagotoviti, da rezultati ne bodo škodili pacientu (Sochalski in Aiken, 1999). Organizacijske spremembe zelo pogosto vplivajo na zmanjšanje števila zaposlenih in zato na preoblikovanje modelov organizacije in načinov sestave negovalnega tima. Bolnišnice so organizacijsko gledano pred številnimi izzivi, ki so v prvi meri povezani z ustrezno kadrovsko zasedbo zdravnikov in negovalnega osebja. Tehnologija omogoča danes manj invazivne operacijske posege in posledično tudi krajši čas hospitalizacije pacienta. Nasprotno pa so pacienti vse starejši, manj mobilni, imajo pridružene bolezni in negovalno osebje potrebuje več znanja in časa pri izvajanju negovalnih intervencij. Država, kot plačnik, se sklicuje na krajšo hospitalizacijo pacienta in ne podpira sprememb kadrovskih standardov. Pacienti, ki so odvisni od storitev negovalnega osebja, so pogosto nezadovoljni (Donelan et al., 1999). Zdravstvene organizacije pa svarijo pred pomanjkanjem osebja in nižjo kakovostjo storitve (Buerhaus in Staiger, 1999; Blendon et al., 2001). Veliko medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov še vedno občuti delovno okolje stresno in prezahtevno, ker se ne morejo profesionalno uveljaviti, saj je tudi sodelovanje z drugimi zdravstvenimi delavci prešibko (Josiah Macy Foundation, 2000). Raziskave o dejavnikih okolja, ki vplivajo na organizacijsko učinkovitost zdravstvene nege, so pokazale da mora negovalno osebje pridobiti večjo moč in vpliv pri odločanju, večjo samostojnost, ker se od njih zahteva vedno večja odgovornost in fleksibilnost. Prispevek negovalnega osebja pri zdravljenju mora biti viden (ICN, 1996).

Delovo okolje v praksi zdravstvene nege je eno najbolj zahtevnih delovnih področij. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki izvajajo glede na obseg in čas največ zdravstvene nege v bolnišnicah in v domovih za starejše. Novejše raziskave v ZDA so pokazale, da je v zdravstvenih sistemih zaposlenih 2,7 milijona medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, njihova povprečna starost znaša 45,2 let. Od tega jih 82 % ali 2,2 milijona opravlja polni ali polovični delovni čas v zdravstveni negi, njihova povprečna starost pa znaša 43,3 let (USDHHS, 2001). Raziskave predvidevajo, da bo povprečna starost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v prihodnjih desetletjih med 50 in 60 let, kar bo še povečalo tveganje za pojav mišično-skeletnih obolenj (Buerhaus et al., 2000; Royal College of Nursing, 2009).



3 OBSEG IN ZNAČILNOSTI BOLNIŠKE ODSOTNOSTI Z DELA V SLOVENIJI

Odsotnost z dela ali absentizem je večplasten in kompleksen pojav, s katerim se ukvarjajo različne znanstvene discipline. Posamezni avtorji odsotnost z dela razumejo različno, kar je odvisno predvsem od področja, s katerim se ukvarjajo. Skupna ugotovitev pa je, da je absentizem izjemno pereč problem, ki pomeni hkrati tudi visok strošek za vsako podjetje. Najširše je opredeljen kot vsakršna odsotnost z delovnega mesta ne glede na konkretne pojavne oblike. Vzroki absentizma so pogojeni s časom oz. trajanjem odsotnosti z dela (Bilban, 2005).

V literaturi se je uveljavila tudi delitev absentizma na prostovoljno odsotnost z dela (Harrison in Price, 2003), za katero ni konkretnega in objektivnega razloga ter neprostovoljno odsotnost, na katero vplivajo objektivni dejavniki, kot so bolezen, poškodba ali drugi osebni razlogi, ki se jim ni mogoče izogniti. Najpogostejša definicija odsotnosti se nanaša na t.i. zdravstveni absentizem ali odsotnost z dela zaradi bolezni (Judge in Martocchio, 1994). Dejstvo, da ni enotne definicije absentizma, pomeni poseben problem tudi z metodološkega vidika, saj so lahko ugotovitve, ki izhajajo iz empiričnih raziskav, zaradi neprimerljivosti podatkov sporne in vprašljive. Posledice neenotnega pojmovanja odsotnosti z dela se namreč kažejo v neenotnih merilih merjenja, saj se lahko upoštevajo vse vrste odsotnosti z dela in ne le bolezenske. Glede na trajanje odsotnosti se lahko upoštevajo vsi koledarski dnevi in ne le delovni dnevi. Statistični podatki, ki so predstavljani v podpoglavjih 3.1 in 3.2, temeljijo na poročilih Inštituta za varovanje zdravja Slovenije, kjer se upoštevajo koledarski dnevi.

Pristopi k razlagi absentizma, ki so se uveljavljali v preteklosti, uspešno pojasnijo le posamezne vidike obravnavanega problema. Danes lahko razloge za absentizem združimo v tri večje skupine: subjektivni razlogi posameznika (s temi sta povezana delovna motivacija in zadovoljstvo pri delu), organizacijski razlogi (izhajajo iz delovnega okolja) in širše družbene smernice (niso omejene samo na socialno dogajanje v podjetju, temveč izhajajo tudi iz okolja) (Friedl, 1990). Subjektivni razlog zajema dve temeljni predpostavki, ki pravita, da gre v primeru odločitve za izostanek z dela za individualno odločitev ter da je zadovoljstvo pri delu glavna smernica absentizma. V skladu z navedenimi izhodišči naj bi bilo nezadovoljstvo pri delu glavni vzrok za odsotnost z dela. Empirične raziskave so sicer potrdile povezavo med posameznikovim zadovoljstvom pri delu in odsotnostjo z dela, vendar so hkrati opozorile tudi na dejstvo, da nezadovoljstvo ni edini dejavnik absentizma (Schermerhorn, 1999; Teržan, 2002).

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ki se v okviru evropske skupnosti ukvarja z raziskovanjem področja absentizma, je podala nekaj ugotovitev, povezanih z bolniško odsotnostjo z dela (Bilban, 2005):

• najpogostejši vzrok zdravstvenih težav zaposlenih so bolečine v hrbtenici, stres in bolečine v rokah in nogah,

• zdravstvene težave so največkrat povezane s slabimi delovnimi razmerami, • zahtevnost dela nenehno narašča, prav tako tudi vse oblike mobinga na

delovnih mestih, • delovne zahteve se vse bolj pomikajo še k delu ob poznih urah in koncih tedna,



• delovne razmere se zelo razlikujejo glede na področja dela, panoge, položaj posameznika,

• izrazito je povečana stopnja zaposlenosti za določen čas, kar je povezano s slabšimi delovnimi razmerami.

3.1 KAZALNIKI BOLNIŠKE ODSOTNOSTI Z DELA V

ŠTEVILKAH Vsak dan je v Sloveniji na bolniški odsotnosti z dela v povprečju 38.000 zaposlenih, bolniška odsotnost v povprečju na zaposlenega traja 16 koledarskih dni na leto (Inštitut za varovanje zdravja, 2008). V letu 2007 je bilo v Sloveniji z dela vsaj enkrat odsotnih 10,2 % zaposlenih, kar nas je uvrščalo nad povprečjem članic Evropske unije, ki je znašal 8,6 % (Eurostat, 2009). Za neposredno plačilo bolniške odsotnosti gre iz zdravstvene blagajne dobra desetina vseh sredstev oz. približno 200 milijonov EUR letno, še nekaj več pa za nadomestila do 30 dni bolniške odsotnosti vsako leto plačajo delodajalci. V letu 2007 je slovenski bruto domači proizvod znašal cca. 34 milijard EUR (Statistični urad Republike Slovenije, 2008), kar bi pri okvirnih izdatkih za 500 milijonov EUR pomenilo okoli 1,5 % bruto domačega proizvoda. Nadomestilu za bolniško odsotnost pa je treba prišteti še stroške zdravstvene zavarovalnice za zdravljenje bolezni, ki lahko presegajo nadomestilo. Podatki Zavoda Republike Slovenije za zdravstveno zavarovanje prikazujejo, da so bili sredi sedemdesetih in osemdesetih let delavci v bolniški odsotnosti v povprečju 10 delovnih dni, nato pa se je dolžina povprečne bolniške odsotnosti podaljšala, saj se je povprečno število dni bolniške odsotnosti leta 1995 in 1996 povečalo na 16 dni (Šmuc, 2000). Velika razlika v povprečnem trajanju bolniške odsotnosti je nastopila med letoma 1985 in 1990, ko je narasla za 45 %. Ta pojav si lahko razlagamo s prehodom Slovenije iz planskega na tržno gospodarstvo (Ranc, 2003). V letu 2007 je bilo zaradi začasne bolniške odsotnosti z dela izgubljenih skupno 14.095.263 koledarskih dni, kar je znašalo 4,4 % vseh koledarskih dni. Po izračunu Inštituta za varovanje zdravja, v letu 2007, v povprečju dnevno ni delalo okoli 38.000 zaposlenih. Povprečno trajanje posamezne bolniške odsotnosti z dela se je po letu 1990 ustalilo med 16 in 17 izgubljenimi koledarskimi dnevi (Inštitut za varovanje zdravja, 2008). Kazalniki bolniške odsotnosti v obdobju 2001-2007 so predstavljeni v tabeli 3. Leto Število izgubljenih

koledarskih dni v mio Delež izgubljenih koledarskih dni v %

Povprečno trajanje bolniške odsotnosti v koledarskih dnevih

2001 13,3 4,6 16,8 2002 13,6 4,7 17,2 2003 13,9 4,8 17,6 2004 14,6 4,8 17,7 2005 14,3 4,7 17,2 2006 13,0 4,2 15,3 2007 14,1 4,4 16,1

Tabela 3: Kazalniki bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji za obdobje 2001-2007



3.2 BOLNIŠKA ODSOTNOST IN NJENE ZNAČILNOSTI PRI NEGOVALNEM OSEBJU

Med delovno populacijo v Sloveniji je bilo v letu 2007 zabeleženih 3.111.130 obiskov v primarnem zdravstvenem varstvu, zaradi bolečine v hrbtenici 76.564 ali 2,5 %. Glede začasne odsotnosti z dela je bilo zabeleženih 788.895 primerov oz. 14.095.263 ali 4,4 % izgubljenih koledarskih dni. Zaradi mišično-skeletnih bolezni je bilo izgubljenih 2.632.522 koledarskih dni oz. 18,7 % med vsemi izgubljenimi koledarskimi dnevi. V zdravstveni panogi je bilo izgubljenih 1.029.618 koledarskih dni oz 7,3 %. Konec leta 2007 je bilo v zdravstveni panogi 41.047 zaposlenih oz 4,8 % celotne slovenske delovne populacije (Inštitut za varovanje zdravja, 2008). Če primerjamo odstotek med številom zaposlenih in številom izgubljenih koledarskih dni je razvidno, da se v zdravstveni panogi zaradi bolniške odsotnosti izgubi nadpovprečno število koledarskih dni. Zdravstvo varstvo je zelo razvejana gospodarska panoga, razdeljena je na primarno in sekundarno zdravstveno varstvo. Znotraj obeh struktur zdravstvenega varstva so številni delovni profili in če se omejimo le na negovalno osebje znotraj sekundarnega zdravstvenega varstva oz. bolnišnic, nam statistika bolniške odsotnosti v celotni zdravstveni panogi ne pove veliko. Negovalno osebje predstavlja okoli 35 % vseh zdravstvenih delavcev, znotraj tega odstotka jih je v splošnih bolnišnicah po Sloveniji zaposlenih okvirno 30 % (Inštitut za varovanje zdravja, 2008). Delo negovalnega osebja v bolnišnicah je nedvomno bolj obremenjujoče, saj v primarnem zdravstvenem varstvu negovalno osebje ne izvaja zdravstvene nege pacienta, razen v patronažni dejavnosti. Natančnih podatkov, koliko zaposlenih v negovalnem timu letno potrebuje ali poišče zdravniško pomoč zaradi mišično-skeletnih težav ne moramo natančno opredeliti zaradi številnih razlogov. Pogosta strategija pri mišično-skeletnih težavah predstavlja obisk osebnega zdravnika in kasneje specialistične ambulante brez bolniške odsotnosti. Tudi ob prejemanju ali obiskovanju terapije se lahko redno delo v večini primerov nadaljuje. Takšne rešitve so med zaposleno populacijo še posebej popularne, ker ni potrebno koristiti bolniške odsotnosti. Problem je običajno, da je treba na pričetek terapije dalj časa čakati, ker ne gre za nujen primer.



4 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA HRBTENICE Hrbtenica (columna vertebralis) je koščeni steber, ki poteka od baze lobanje do medenice. Hrbtenico tvori skupaj 33 do 34 vretenc (vertebra), katerih velikost v skladu s povečevanjem obremenitve narašča od prvega vratnega do prvega križničnega vretenca, nato pa zaradi zmanjšanja obremenitve naglo pada. Hrbtenica je pri novorojencu še ravna, z rastjo in hojo pa postopoma dobi obliko dvojne črke S. V vratnem in ledvenem delu je konveksno upognjena naprej (vratna in ledvena lordoza) v prsnem in križničnem delu pa konkavno nazaj (prsna in križnična kifoza) (Draganić et al., 2005). Vretenca (vertebra) so zgrajena približno po istem principu, vendar se posamezna od njih ločijo po svojih posebnostih. Vretence je sestavljeno iz telesa (corpus vertebrae) in loka vretenca (arcus vertebrae), ki skupaj tvorita vretenčno luknjo (foramen vertebrae), slednje pa skupaj, nanizane ena na drugo, tvorijo hrbtenični kanal (canalis columnae vertebralis). Osnovna zgradba vretenc je sicer podobna, vendar imajo nekatera vretenca svoje posebnosti (Draganić et al., 2005). Osnovna funkcijska enota hrbtenice je vertebralni dinamični segment, katerega sestavljajo dve sosednji vretenci, medvretenčna ploščica in kompleksni ligamentarni aparat. Nekateri avtorji so funkcionalni segment razširili na tri vretenca, ker naj bi bilo obnašanje enega vretenca pogojeno s sosednjima (zgornjim in spodnjim) in z vso kompleksnostjo njihovih medsebojnih povezav (Draganić et al., 2005). Sklepi so stabilizirani s sestavljenim sistemom pasivnih in aktivnih funkcijskih elementov-medvretenčničnimi ploščicami, sklepnimi ovojnicami, vezmi, kitami in mišicami. Notranja stabilnost hrbtenice je rezultat delovanja ploščic, vezi in mišičja in ne oblike malih sklepov.

Vezivnohrustančna medvretenčna ploščica (discus intervertebralis) ima vezivni obroč (anulus fibrosus) in želatinozno jedro (nukleus pulposus). Vsebnost vode v zdravem jedru je velika (pri odraslem nad 70 %). Prav to tekoče stanje jedra omogoča prilagajanje gibanju in prenos kompresijskih obremenitev na sosednje vretence. Vsebnost vode se spreminja skozi dan, s staranjem in obremenitvami. Mišična aktivnost zvišuje intradiskalni pritisk. Pri zaklonu (ekstenziji) se zadnji del obroča stisne (komprimira) in boči, sprednji del pa isteguje, jedro medvretenčne ploščice potuje naprej. Intradiskalni pritisk je pri zaklonu manjši kot pri predklonu. Pri predklonu drsi zgornje vretence nad spodnjimi proti naprej za 1-2 mm, temu pa se upirajo tudi mali sklepi in vezivni obroč, posebej tisto stransko nitje obroča, ki je položeno v isti smeri giba. Posebej je potrebno izpostaviti problem obrabne in poškodbene patologije medvretenčne ploščice in radikulopatske bolečine (Lonzarič, 2005). Višina diskusa se poveča edino pri raztegnitvi (distrakcija), pri čem se zmanjša intradiskalni pritisk. Pri vertikalni kompresijski obremenitvi se hrustančna strešna plošča telesa vretenca boči v telo vretenca, zvišan intradiskalni pritisk deformira-splošči jedro, notranji deli vezivnega obroča se natezajo in izbočijo. Ploskve malih sklepov se približujejo, nabijajo in prevzamejo del vertikalne obremenitve. Vezi in ovojnice malih sklepov povezujejo vretenca in omogočajo ter hkrati omejujejo gibanje med njimi. Če je disk nižji kot normalno, se lahko disk boči v medvretenčno odprtino (foramen intervertebrale) in kompromira potencialno boleče strukture v njem.



Vzdolž sprednje strani teles vretenc in medvretenčnih ploščic poteka vzdolžna (longitudinalna) vez, po zadnji površini teles vretenc in medvretenčnih ploščic v hrbteničnem kanalu poteka zadnja vzdolžna vez. Ta vez hkrati predstavlja sprednjo steno hrbteničnega kanala. Trdno pritrjena je le na posteromedialnih delih vezivnega obroča medvretenčne ploščice, posterolateralno pa sorazmerno slabo. V zaključnem delu (kavdalno) se zoži, kar dodatno prispeva oslabitvi tega zidu in predisponira mesto bočenja in iztisnjenja medvretenčne kile (hernia disci) (Draganić et al., 2005). Rumena elastična vez (ligamentum flavum) od zadaj zastira hrbtenični kanal in premošča prostore med laminami. Rumena vez razbremenjuje hrbtne mišice, saj prenaša težo telesa z diskusov nazaj na sklepne nastavke vretenc in teži k razmaknitvi njihovih teles. Elastičnost vezi je pomembna pri vzdrževanju pokončnega položaja. Ko je hrbtenica v nevtralnem položaju, je rumena vez napeta. Pri zaklonu se skrajša za okoli 10 %, pri popolnem predklonu pa se lahko podaljša za 35 % (Draganić et al., 2005). Z ledvene hrbtenice se teža telesa prenaša na križnico, ki predaja težo medeničnim kostem. Teža potiska križnico navzdol in naprej v malo medenico. Križničnočrevnična (sakroiliakalna) sklepa sta podprta s sprednjimi, zadnjimi in medkostnimi vezmi. Močne križnične (sakrotuberalne in sakrospinalne) vezi preprečujejo prevrnitev križnice naprej in vlečejo vrh kosti navzdol. Ledvenokrižnični prehod stabilizirajo močne črevničnoledvene (iliolumbalne) in križničnoledvene (sakrolumbalne) vezi, ki so tudi možen izvor bolečine. V sakroiliakalnem sklepu ene strani (obremenitev spodnjega uda) se izvaja gib nutacije, pri katerem baza križnice gre naprej in navzdol, vrh pa nazaj in gor, a v sklepu nasprotne strani gib kontranutacije, kjer je dogajanje obratno (Draganić et al., 2005).



5 ERGONOMIJA Ergonomija opazuje človeka, njegove zmožnosti in sposobnosti kot tudi meje v katerih se določena zahtevnost preloži na človeka, ne da bi pri tem bilo prizadeto njegovo psihično in fizično zdravje. Ergonomija kot interdisciplinarna znanost poskuša najti rešitev za metodološke in praktične probleme v zvezi s prilagajanjem delovnih pogojev in delovne okolice človeku in njegovim psihofizičnim sposobnostim. Vsekakor obstojajo posebno neprimerni delovni pogoji, ki predstavljajo za delovnega človeka dodatne obremenitve. Ergonomija poudarja tudi pomembnost antropometrije (Muftić, 2006). Ergonomija interdisciplinarno proučuje delovne obremenitve ter išče razbremenitve, kadar obremenitev povzroča neudobje ali celo prekoračuje tolerančno mejo (Balantič, 2001). Mednarodno združenje za ergonomijo (IEA – International Ergonomic Association) definira ergonomijo kot znanstveno disciplino, ki se ukvarja z razumevanjem medsebojnega delovanja med ljudmi in drugimi elementi sistema, in kot stroko, ki pri načrtovanju uporablja teorijo, načela, podatke in metode z namenom doseganja najboljšega počutja ljudi in izvrševanja celotnega sistema. Združenje IEA promovira, da mora ergonomija spodbujati celosten pristop, v katerem so upoštevani vidiki fizičnih, kognitivnih, socialnih, organizacijskih, okoljskih in drugih relevantnih dejavnikov. Pristop, ki ga zahtevamo, ni omejen na fizične vidike dela, ampak vključuje tudi druge z njimi povezane temelje položaja pri delu, kot so organizacija dela in psihosocialni vidiki (Robertson et al., 2008). Ergonomija zajema spremembe v delovnem okolju v povezavi s fizičnimi in psihološkimi sposobnostmi in omejitvami zaposlenih. Delovno mesto samo po sebi se naredi bolj udobno in manj utrujajoče (Schuler et al., 1993). Cilja ergonomije sta dva: humanizacija dela in visoka produktivnost (Lorbar, 1992). Pri oblikovanju delovnih mest pomenijo temelj dejanske humanizacije dela ergonomska načela, ki zajemajo antropometrijo, fiziologijo, organizacijo in psihosocialne dejavnike (Polajnar in Verhovnik, 2000). Ergonomija je sorazmerno mlada veda in je usmerjena v proučevanje povezave med obremenitvami delovnega okolja in zahtevami delovnih opravil ter zmogljivostjo delavca, njegovo utrujenostjo in učinkovitostjo. Ergonomija obravnava odnos človek – delovno okolje in to skozi obremenitev človeka na delovnem mestu, tako s fizične kot psihološke plati (Balantič, 2001). Pri tem igra odločilno vlogo drža telesa pri delu in obremenitve. Tovrstne obremenitve povzročajo kronična in tudi poklicna obolenja. Od psihičnih obremenitev je najpomembnejši dejavnik monotonija, ki izčrpava delavca tako fizično (isti gibi) kot psihično (Pirc et al., 1996). Za humano oblikovano delo je namreč potrebno, poleg delovnega mesta in metode dela, zelo dobro poznati človeka in njegove zmožnosti izvedbe dela. Poleg tega je potrebno zagotoviti tudi zanesljivost pri delu in normalno okolico (Polajnar in Verhovnik, 2000). To je zelo pomembno, saj ima delovno okolje velik vpliv na kakovost in količino dela. Na delavca ima okolje, kjer dela tudi psihološki vpliv,



vpliva tudi na njegova stališča do njegovega dela. Zanimiv je podatek, da je prek 30 % odsotnosti z dela posledica bolezni, ki izhajajo iz nervoz, ki nastajajo kot reakcije na vrsto, organizacijo in pogoje dela (Cuming, 1993). Na ergonomijo gledamo poleg psihološkega vidika (glede vpliva delovnega mesta na duševno razpoloženje delavca), tudi iz fiziološkega (glede na funkcije telesa). Če so tehnične rešitve slabe, skoraj zagotovo sčasoma privedejo do obolelosti delavca (Lorbar, 1992). Oblikovanje in fiziološko normiranje delovnih mest – delovnega okolja, delovnih razmer in sredstev za delo morata sloneti na modernih načelih ergonomije dela (Bilban, 1999). Delovna mesta in delovna sredstva morajo biti prilagojena delavčevim fiziološkim in psihofizičnim sposobnostim, s čimer se prepreči neposredno naprezanje mišično-skeletnega sistema. 5.1 PRILAGAJANJE DELOVNEGA OKOLJA ČLOVEKU Humanizacijski ukrepi so odsev znanj, izkušenj in razpoložljivih sredstev ergonomov in ostalih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s prilagajanjem delovnega okolja delavcu. V svetu in pri nas obstajajo različne raziskave usmerjene v posamezne parametre delovnega mesta. Te raziskave so usmerjene v proučevanje posamezne škodljivosti na delovnem mestu in njen vpliv na človeka. Rezultati takšnih raziskav so humanizacijski ukrepi osredotočeni na posamezne izboljšave in posamezne ukrepe, ki ne posegajo v širše oblikovanje delovnega okolja (Costa, 2003). Humanizacijski ukrepi niso le odsev analiz in strokovnih ocen. Uvajanje humanizacijskih ukrepov zahteva pritisk sindikata in zakonodaje iz varnosti ter zdravja pri delu. Tako pri nas kot v svetu ni sistematičnih evalvacij humanizacijskih ukrepov in ergonomskih prilagajanj delovnega mesta. To pomeni, da ni sistematičnega merjenja učinkov humanizacije na ohranjanje zdravja. Povezave med delovnim mestom in zdravstvenimi težavami niso sistematično ovrednotene. Obstajajo le usmerjene parcialne raziskave in posledično posamezne intervencije. Večinoma so aktivnosti usmerjene v identifikacijo zdravstvenih težav, njihovo diagnozo ter povezavo z delovnim okoljem (Molan in Molan, 1999). Prilagoditve delovnega okolja so parcialne tudi zato, ker se raziskovalci usmerijo običajno le na eno škodljivost, na posamezni dejavnik v delovnem okolju in le redko zaradi pomanjkanja interdisciplinarnih sodelovanj analizirajo delovno okolje v celoti. Vodstvo bolnišnice se želi izogniti odškodninam, ki bi jih moralo plačevati za okvare zdravja, poklicne bolezni, bolezni v zvezi z delom ali nesreče pri delu. Država želi zmanjšati število bolniških odsotnosti in invalidnosti zaradi slabih delovnih razmer. Humanizacija in uvajanje humanizacijskih ukrepov zahtevata vlaganja, spremembo stališč, spremembo aktivnosti, prilagajanje in prilagoditev. V modernih kompleksnih avtomatiziranih sistemih je pojem humanizacije zelo širok in zahteva interdisciplinaren pristop. Na sliki 1 so prikazane dimenzije, ki jih je pri oblikovanju ergonomskega delovnega mesta treba zajeti.



Slika 1: Odnos človek – delovno okolje (Vir Polajnar in Verhovnik, 2000) Veliko obstoječih delovnih mest zahteva prekomerni človeški napor, vendar jih ne moremo izboljšati. Takšna delovna mesta povzročajo zdravstvene težave, a žal še vedno veljajo kot vzorec za oblikovanje novih delovnih mest. Med naporom za preoblikovanje delovnega mesta in zmanjšanjem poškodb pogosto ni jasnega razmerja. Tako je težko prepričati oblikovalce in managerje, ki želijo na podlagi projekcije zahtevanih sprememb finančni donos. Relativno nizko število primerov prijavljenih poškodb pri večini delovnih mest, otežuje pozitivno finančno projekcijo (Alexander, 1986). 5.2 ERGONOMIJA V ZDRAVSTVENI NEGI Ergonomija v zdravstveni negi se ukvarja s pogoji dela vseh zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo v zdravstveni negi pacienta. Ugotavlja obremenitve, ki jih imajo zdravstveni delavci na delovnem mestu in predlaga rešitve za opravljanje le-teh. Negovalno osebje je pri opravljanju zdravstvene nege vsakodnevno izpostavljeno različnim statičnim in dinamičnim obremenitvam, ki v organizmu izzovejo odgovor. Pri poklicnem delu naj bi bili obremenjenost in obremenitev v ravnovesju. Ker pa je to ravnovesje pri delu zdravstvenih delavcev zelo pogosto porušeno, pride do preobremenjenosti, kar vodi do patoloških reakcij v telesu in posledično do poslabšanja kazalcev negativnega zdravja (Stričević et al., 2006). Ko govorimo o ergonomiji, sta varnost in ugodje pri pacientu ter negovalnem osebju v središču našega razmišljanja. S temeljnimi načeli ergonomije moramo preprečiti, da negovalci ne bi postali pacienti.



Telesni položaji se pri negovalnem osebju med delom pogosto spreminjajo. Še večja statična obremenitev nastane, kadar so zahtevnejše naloge, postopki in posegi, ki jih izvaja negovalno osebje, vsakodnevni. Zaradi neprimerne drže pri delu in pogosto sklonjenega stoječega položaja, kar privede do nefiziološke obremenitve sklepov in zlasti izometrične obremenitve mišic, se pogosto pojavljajo obolenja ledvenega in vratnega dela hrbtenice (Stričević et al. 2006). V mnogih državah so se začeli aktivno ukvarjati s problemom kako zmanjšati fizične obremenitve osebja v negovalnih timih. Na Finskem so oblikovali sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja pacientov, ki se imenuje ergonomija v zdravstveni negi (Par, 2003). Osnovna ideja sistema je v tem, da se pacient in negovalno osebje ne poškodujejo kadar prenašajo in dvigujejo breme. Pacientu ne povzročamo bolečin in mu ne delamo škode. Prav tako pa pravilna uporaba metod in tehnik varuje hrbtenico pri negovalnem osebju in s tem zmanjšuje možnost nastanka bolečine v hrbtenici. Ko govorimo o ergonomiji v zdravstveni negi sta pacient in negovalno osebje v središču našega razmišljanja. Osnovni principi ergonomije morajo biti naravnani na negovalno osebje. Če ni tako, lahko tudi zdravstveni delavci, ki skrbijo za zdravstveno nego pacienta, postanejo sami pacienti (Par, 2003). V tabeli 4 so našteti dejavniki tveganja in predvideni ukrepi za večjo humanizacijo dela.

Vrste preventivnega ukrepa Kaj? Kako?

Odstranjevanje tveganja Izogibanje ročnemu premeščanju

Popolna mehanizacija ali avtomatizacija

Ergonomsko tehnični pripomočki za premeščanje pacientov

Dvigala, drsne rjuhe, deske za premeščanje, obračalne plošče, zanke za premeščanje ipd.

Sprememba višine Postelja, kopalna kad Izboljšanje skladiščenja bremena

Skladiščenje pogosto uporabljenih/težkih bremen v višini pasu

Izboljšan dostop Odpravljanje arhitektonskih pregrad

Zmanjševanje tveganja

Organizacijski ukrepi Načrtovanje dela, alternativne dejavnosti, izboljšana razporeditev nalog

Tabela 4: Vrste preventivnih ukrepov za zmanjševanje tveganja

Eden izmed najboljših preventivnih pristopov je odstranjevanje tveganja z izogibanjem neposredni izpostavljenosti delavca, predvsem z izogibanjem ročnemu premeščanju. To vključuje popolno mehanizacijo in avtomatizacijo nalog premeščanja. Število premeščanj pacienta (postelja - voziček, postelja - kopalna kad) vpliva pri negovalnemu osebju na dejavnike tveganja povezane s hrbtenico, predvsem zaradi teže pacientov ali prisilne drže. Tveganemu ročnemu premeščanju se lahko izognemo z uporabo dvigal.



6 VLOGA BIOMEHANIKE PRI OBREMENITVI HRBTENICE

Glavna funkcija hrbtenice je prenašanje bremen, gibanje telesa in glave ter zaščita kostnega mozga in živčnih končičev, ki izhajajo iz mozgovine proti mišicam in krvnim organom. Skladno z načeli biomehanike, anatomija hrbtenice omogoča optimalno izvršitev navedenih funkcij. Hrbtenica je sestavljena iz vretenc, ki so med seboj povezana z medvretenčnimi sklepi in ploščico, vezmi, žilami ter živci. Vretenca imajo več izrastkov (trnasti, stranski, sklepni), ki so narastišča in opora za vezi in mišice med enim ali več gibalnimi segmenti. Hrbtenica deluje kot elastična palica s sposobnostjo tridimenzionalne gibljivosti (Zupanc in Šarabon, 2004). Skozi življenje se funkcija hrbtenice lahko menja s staranjem, boleznijo in možnimi poškodbami. Vse to so razlogi našega zanimanja in želje boljšega razumevanja biomehanike hrbtenice, vpliva patoloških sprememb na anatomske strukture in njihove funkcije (Muftić, 2006). Biomehanični pristop ocenitve vpliva ali obremenitve na telo temelji na meritvi kompresije in neposrednih sil ustvarjenih na L5/S1 ali med petim ledvenim in prvim križnim vretencem hrbtenice (slika 2). Merilna tehnika zahteva, da se človeško telo obravnava kot sistem členkov in povezanih spojev. Za meritev potrebujemo video kamere, talno platformo za merjenje sil (angl. force platform) in računalniški program za obdelavo slikovnega gradiva (Zhuang et al., 1999). V biomehaničnih modelih členki simulirajo točke obremenitve, kjer je vsak členek modeliran z enako velikostjo, maso in momentom vztrajnosti kot pripadajoči del človeškega skeleta. Biomehanične modele ločimo glede na število členkov in tehniko analize, ki je lahko 2-D ali 3-D, pri slednji uporabljamo več kamer in lahko analiziramo večjo število členkov (Muftić, 2006). Obremenitev hrbtenice merimo na petem ledvenem vretencu, ker je identificirano kot najšibkejše vretence hrbtenične strukture (Ayoub in Mital, 1989). Tudi dodatne raziskave omenjajo, da je pri poškodbah hrbtenice najpogosteje prizadeto peto ledveno vretence in redkeje druga (Wiltse in Jackson, 1976; Herman et al., 2003). Raziskave so pokazale največjo obremenitev hrbtenice pri delu med 3,0 kN in 12,0 kN (Hutton in Adams, 1982; Brinckmann et al., 1988). Velik razpon med največjimi obremenitvami hrbtenice pri delu je posledica številnih faktorjev, kot so starost, spol, površina krovne ploskve vretenca, ledveni nivo in struktura hrbtenice. Sinteza raznih raziskav o največji obremenitvi hrbtenice pri delu je pokazala srednje vrednosti 5,7±2,6 kN za moški spol in 3,9±1,5 kN za ženski spol (Jager in Luttmann, 1991).



Slika 2: Struktura hrbtenice in oznaka vretenc (Vir Martini in Bartholomew, 2003) Sila mase zgornjega dela telesa in zunanjega bremena se v celoti prenese na ledveni del hrbtenice, ker je to edina struktura, ki prenaša silo na medenico in preko spodnjih udov na podlago. Če je sila mase zgornjega dela telesa večja, je večja tudi obremenjenost hrbtenice. Bremena, ki jih prenašamo z rokami še dodatno obremenjujejo hrbtenico. V primerjavi s pokončno držo in hojo se pri predklonu in rotaciji telesa sile, ki delujejo na hrbtenico, povečajo (Muftić, 2006). V tabeli 5 je predstavljena velikost sil na medvretenčne ploščice ledvene hrbtenice pri različnih položajih telesa. Položaji telesa Vpliv sil na

medvretenčne ploščice (N/cm2)

Ravna drža 860 Počasna hoja 920 Upogibanje telesa na stran za 20° 1140 Rotiranje telesa za 45° 1140 Upogibanje telesa naprej za 30° 1470 Pokončna drža z dvigom bremena 20 kg (10 kg v vsaki roki) 1220 Dvigovanje 20 kg bremena z ravnim hrbtom in upognjenimi koleni 2100 Upogibanje telesa naprej za 30° z dvigovanjem bremena 20 kg 2400 Dvigovanje 20 kg z upognjenim hrbtom in ravnimi koleni 3270

Tabela 5: Vpliv sil na medvretenčne ploščice ledvene hrbtenice pri različnih telesnih

položajih in obremenitvah (Vir Sušnik et al., 1995)

L5/S1 medvretenčna ploščica

T1

L5

T12 L1

S1

S4

C7

vratna (cervikalna) vretenca

prsna (torakalna) vretenca

ledvena (lumbalna) vretenca

križnična (sakralna) vretenca

trtična (kokcigealna) vretenca

C1



6.1 ROČNO UPRAVLJANJE Z BREMENI Ročno upravljanje z bremeni pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih predstavlja enega izmed glavnih razlogov za pojav bolečine v ledvenem in vratnem delu hrbtenice (Wrigley et al., 2005). Če upoštevamo še nastale stroške v izgubljenih delovnih urah pri osebju v negovalnem timu, stroške rehabilitacije in verjetnost ponovitve obolevnosti je razumno zagotoviti plan dela in tudi izobraževanje, ki preprečuje pojav bolečine v hrbtenici (Gundewall et al., 1993; Potvin in Norman, 1993; Kim in Chung, 1995; Mooney et al., 1995). S stališča biomehanike so bremena, frekvence in trajanje dvigovanja pri zdravstveni negi pogosto obravnavane v povezavi s tehnikami ali metodami dvigovanja pacienta. Pojem »dvižna tehnika« predstavlja v literaturi sinonim za telesno lego, strategijo in koordinacijo gibov pri dvigovanju bremen (Kjellberg et al., 1998). Za zajemanje in matematično opisovanje dvigovanja bremen z biomehaničnega stališča je potrebna velika količina meritev in postavitev kompleksnih elektronskih sistemov za sledenje gibov in merjenje mišičnih impulzov (Hamill in Knutzen, 1995; Khalaf et al., 1999). V raziskavi se ne ukvarjamo z ročnimi dvižnimi tehnikami, ker je pregled literature pokazal, da ne prinesejo dolgoročnega pozitivnega učinka, ampak le podaljšujejo incidenco (Hignett, 2003). Splošne smernice mednarodnih raziskav se glasijo, da je pri ročnem dvigovanju bremen potrebno paziti, da dvigujemo z uporabo nog, s skrčenimi koleni in se ne pripogibamo preveč (Schibye et al., 2003). Hrbtenica mora obdržati fiziološke krivine in biti stabilizirana s pomočjo hrbteničnih in trebušnih mišic (slika 3). Rezultati, koliko prinese določena dvižna tehnika k zmanjševanju tveganja za pojav bolečine v hrbtenici, niso nikoli natančno opredeljeni (Schibye et al., 2003; Wrigley et al., 2005). Pravilne dvižne tehnike v zdravstveni negi so večinoma bolj odsev praktičnosti kot pa znanstvenih ugotovitev. Ko se pojavi bolečina pri delu, poskuša medicinska sestra ali zdravstveni tehnik, obdržati telesni položaj, ki povzroča najmanj težav.

a) b) c)

Slika 3: Primer priporočene telesne lege pri a) obračanju pacienta, b) pomoči pri vstajanju iz postelje in c) polaganju na posteljo (Vir Schibye et al., 2003)



6.2 BIOMEHANIČNI POLOŽAJI PRI DELU NEGOVALNEGA OSEBJA

V tabeli 6 prikazujemo telesne lege, ki smo jih opazovali pri analizi 7.5-urnega delavnika negovalnega osebja. Telesne lege so povzete po metodi OWAS. Pri vsaki telesni legi je predstavljen tudi krajši seznam tipičnih delovnih nalog in fotografija s prikazom značilne telesne lege. Telesna lega Tipične naloge Slikovni prikaz 1.1 Pokončna drža hrbta (pregib je manjši od 15°)

• beleženje in merjenje vitalnih funkcij

• uvajanje in hranjenje po nazogastrični sondi

• snemanje elektrokardiograma

1.2 Sklonjena drža hrbta (pregib je večji od 15°)

• odvzem laboratorijskih vzorcev • prevez rane • sodelovanje pri respiratorni

fizioterapiji • pomoč pri defekaciji in mikciji

1.3 Pokončna drža s torzijo ali lateralno fleksijo, ki je večja od 30°

• prevez stome • menjava urinske vrečke • izvajanje sukcije

1.4 Sklonjena drža hrbta, pregib je večji od 15° in je kombiniran s torzijo ali lateralno fleksijo, ki je večja od 30°

• urejanje posteljne enote • menjava položajev v postelji • izpiranje želodca

2.1 Obe nadlakti ob trupu, dovoljeni majhni odmiki


• uvajanje in hranjenje po nazogastrični sondi

• snemanje elektrokardiograma

2.2 dvignjena ena ali obe nadlakti pod nivojem ramen, komolca nista oprta

• nameščanje kirurških rokavic • izvajanje izolacijskih ukrepov • razkuževanje aparatur • zlaganje materiala v omaro

2.3 Ena nadlakt nad nivojem ramen

• aspiracija dihalnih poti • aplikacija inhalacije • nastavitev kisika pacientu



Telesna lega Tipične naloge Slikovni prikaz 2.4 Obe nadlakti nad nivojem ramen

• zlaganje materiala v omaro • praznjenje komore po končanem

sterilizacijskem postopku • delo z medicinskimi aparati

3.1 Fini ali grobi prijemi ene ali obeh rok

• priprava materiala za imobilizacijo

• priprava in aplikacije zdravil • izvajanje fototerapije • sodelovanje pri intubaciji

3.2 Tipkanje z enim ali več prsti, ene ali obeh rok

• dokumentiranje sprejema in odpusta

• dokumentiranje negovalne dokumentacije

• dokumentiranje stranskih učinkov zdravil in naročanje

3.3 Druge aktivnosti ene ali obeh rok

• osebna higiena pacienta v postelji • osebna higiena pacienta v

kopalnici • menjava infuzijskih steklenic in

sistemov

4.1 Fiziološko in nefiziološko sedenje

• delo z računalnikom • pomoč pri prehranjevanju • merjenje kostne gostote

4.2 Stoja (spodnja uda sta iztegnjena, kolki, kolena in gležnji so v nevtralnem položaju)

• izvajanje sukcije • priprava in aplikacije zdravil • snemanje elektrokardiograma

4.3 Stoja na eni iztegnjeni nogi

• urejanje posteljne enote • zlaganje materiala v omaro

4.4 Stoja na eni ali obeh v kolkih, kolenih ali gležnjih izrazito upognjenih nogah

• menjava podlage na bolniški postelji

• podstavljanje posteljne posode pacientu

• vodenje poroda



Telesna lega Tipične naloge Slikovni prikaz 4.5 Klečanje in čepenje • zlaganje materiala v omare

• izvajanje sukcije • čiščenje inkubatorja

4.6 Hoja po horizontalni in/ali do 30° nagnjeni podlagi

• hoja po oddelku • transfer materiala • transfer pacienta

4.7 Sedenje na tleh/podlagi • igranje z otroci

• fiksacija nemirnega pacienta

4.8 Ležanje • / /

4.9 Plazenje, plezanje po strmini nad 30°

• zlaganje materiala na police • delo v arhivu

5.1 Pokončni nevtralni položaj glave

• delo z računalnikom • hoja po oddelku

5.2 Glava sklonjena naprej nad 30°


• prevez rane • izvajanje kateterizacije • pomoč pacientu pri kopanju v

kadi

5.3 Glava nagnjena vstran nad 30°

• komuniciranje s pacientom po telefonu

• pomoč pacientu pri kopanju v kadi

5.4 Glava upognjena nazaj nad 30°

• zlaganje materiala na police • snemanje računalniške

tomografije



Telesna lega Tipične naloge Slikovni prikaz 5.5 Glava rotirana nad 45° • snemanje elektrokardiograma

• vzdrževanje prehodnosti drenažnih sistemov

• aspiracija dihalnih poti skozi kanilo

• pomoč pacientu pri kopanju v kadi

6.1 Premagovanje sil 10-99N

• transfer sanitetnega materiala • sprejem in shranjevanje

bolniškega perila • transfer pacienta s posteljo • transfer pacienta z vozičkom

6.2 Premagovanje sil 100-199N

• pomoč pri posedanju pacienta • oblačenje pacienta • pomoč pacientu pri kopanju v

kadi • nameščanje ergonomsko tehničnih

pripomočkov za razbremenitev

6.3 Premagovanje sil nad 199N

• ročno dvigovanje pacienta pri preiskavah

• ročno premeščanje sanitetnega materiala

• ročno premeščanje pacienta

Tabela 6: Opis opazovanih telesnih leg s fotografijami in seznamom tipičnih delovnih nalog



7 FIZIOLOGIJA DELA Delo je celostna in raznovrstna dejavnost, ki jo je težko opisati in še težje definirati. Pomen dela je neizmerno velik. Z delom je človek postal to, kar je njegovo bistvo – inteligentno, družbeno bitje. Človekovo delo tako opredeljujemo kot zavestno in umsko dejavnost človeka, v kateri uporablja svojo usposobljenost z namenom ustvariti dobrino v obliki proizvoda ali storitve (Uhan, 1996). Šinko (2000) pa razmišlja, da je delo smotrna dejavnost, usmerjena k nekemu cilju. Fizična zmogljivost kot fizično breme, je lahko izražena v fizikalnih dimenzijah. Dinamično delo opravimo takrat, ko premagamo upore preko določene razdalje. V tem primeru lahko zmogljivost podamo v fizikalnih enotah (1 W = 1 J/s = 1 Nm/s). Pri pozitivnem dinamičnem delu delujejo mišice kot motor, pri negativnem dinamičnem delu pa kot zavora (npr. pri sestopanju). Statično delo opravimo med izometrično kontrakcijo mišic. Ker pri tem ne prepotujemo nobene razdalje, to ni delo v fizičnem smislu; nenazadnje, telo kaže odgovore na fiziološko obremenitev. Zmogljivost v tem primeru merimo kot produkt sile in časa. Stopnja, na katero morajo biti prilagojene fiziološke funkcije, da se lahko spopadamo z določenimi bremeni, je odvisna predvsem od dveh faktorjev, ki variirata v odvisnosti od posameznika: kapacitete zmogljivosti in učinkovitosti. Kapaciteta zmogljivosti pomeni sposobnost organizma, da se odzove na breme in s tem doseže določeno zmogljivost (Gazvoda et al., 2006). Kapaciteta zmogljivosti je odvisna od zdravja posameznika, vpliva okolja (npr. klima, dnevni čas, hrup) in splošne fiziološke kondicije posameznika. Učinkovitost predstavlja nivo energije, ki jo potrebuje človeško telo, da opravi določeno delo (Sušnik et al., 1995). S psihološkega in fiziološkega vidika lahko definiramo delo kot stopnjevanje telesne in duševne dejavnosti, ki je zavestno usmerjeno k vnaprej postavljenem cilju. Vsako delo je psihomotorne narave, ker v vsakem delu obstaja tako psihična kot tudi motorna komponenta, razlika je le v razmerju teh komponent (Petz, 1987). V zdravstvu je delo zavestno načrtovana dejavnost, katere namen je zadovoljevanje pacientovih potreb. Sociologija pojmuje delo kot zavestno, univerzalno in organizirano človeško dejavnost, s katero se človek potrjuje kot generično bitje, s tem, ko v danih družbenih razmerah ustvarja duhovne in materialne dobrine, ki služijo za zadovoljevanje človekovih potreb. Za psihologijo pa je delo »izrazita funkcija zavesti« (Brejc, 2000). 7.1 FIZIOLOŠKI PROCESI PRI DELU Pri obremenitvenem delu je storilnostna kapaciteta omejena predvsem na to, kako dobro je mišica preskrbljena z energijo, kar pa je odvisno od intenzitete in trajanja dela oz. obremenitve. Pri tem veljajo naslednja osnovna načela: krajši je čas trajanja obremenitve, močnejši je učinek oz. večja je storilnost ter nižja je potreba po



relativnem aerobnem energijskem doprinosu. Dobro je upoštevati kategorije trajanja obremenitve, četudi so meje relativno zarisane (Strojnik, 2005):

• kratkotrajna obremenitev (angl. short – term performance), • srednje dolga obremenitev (angl. intermediate – term performance), • trajna obremenitev (angl. long – term ali endurance performance).

Kratkotrajna obremenitev (cca. 20 sek): v takšnih situacijah je odločilna intracelularna zaloga ATP in kreatin fosfata. Te energijsko bogate molekule lahko nudijo oskrbo z energijo pri maksimalni obremenitvi le v prvih 15 – 20 sek (Sušnik et al., 1995). Srednje dolga obremenitev (približno 1 – 6 min): razlikuje se krajši čas in daljši čas trajanja obremenitve; pri krajši obremenitvi, cca. 1 min, se v prvih nekaj sekundah porablja energija iz anaerobne glikolize; torej na stopnjo obremenitve vplivata dva omejujoča dejavnika: metabolna kapaciteta mišic (glikoliza) in toleranca na zakisanost mišic z laktatom. Pri daljši obremenitvi (cca. 6 min) pa sodeluje tudi aerobni energijski doprinos, torej sta tu omejujoča dejavnika anaerobna in aerobna stopnja metabolizma (Strojnik, 2005). Pri zelo dolgem trajanju obremenitve oz trajni obremenitvi (6 min in več) pa prevladuje aerobni energijski metabolizem. Storilnostna kapaciteta je primarno omejena z metabolno kapaciteto in glikogenskimi zalogami v mišičnih celicah ter s preskrbo s kisikom in substrati. Zaradi tega je prekrvavljenost mišic pri trajni obremenitvi odločilnega pomena. Le kadar se delo vrši več ur, a pri zmernih intenzitetah, je storilnost omejena z izčrpanostjo in porabo glikogenskih zalog (Strojnik, 2005). Ko je breme dela preveliko, ne glede na delovno naravo, je telo preobremenjeno in lahko zbolimo. Pogosto je posledica fizične utrujenosti tudi psihična utrujenost, ki povzroči padec storilnosti, zaradi motenj v centralnem živčnem sistemu. Tipični simptomi psihične utrujenosti so: počasnejši prenos informacij, upočasnjeno razmišljanje in odločanje, sklepanje, oslabljena je percepcija in senzomotorika. Takšna utrujenost lahko včasih vodi v depresivnost, anksioznost, zmanjšanje motivacije, iritabilnost (razdražljivost) in čustveno labilnost (Rakovec-Felser, 1998). Dolgotrajno psihično delo lahko vodi k psihični utrujenosti, zaradi: visokega nivoja koncentracije, ekstremnega mentalnega napora, enoličnega dela pri monotonih pogojih, dela pri šibki svetlobi, neustrezni temperaturi in močnem hrupu, konflikta, stresa, pomanjkanja interesa, bolezni, bolečine in podhranjenosti. Do psihične utrujenosti, zaradi fizičnega dela lahko pride, zaradi neprestanega dovajanja informacij delujočih mišic v možgane, kar generira zavedanje, da se mišice utrujajo ali generira zavedanje bolečine in hkrati zavre kortikalne funkcije (Retsas, 2000). Stopnja metabolizma narašča tudi pri psihološkem delu, vendar je razlog naraščanja mišični tonus in ne povečanje metabolizma centralnega živčnega sistema. V veliko primerih se tudi pri psihični obremenitvi pojavijo avtonomni odgovori, značilni za fizično obremenitev: povišan srčni utrip, minutni respiratorni volumen, večja kožna prekrvavitev, upad električne upornosti kože, naraščanje znojenja in sproščanje



večjih količin adrenalina (skladno s tem je tudi povečana ekskrecija vanililmandlične kisline v urinu) (Maher, 2000). 7.2 VLOGA HRBTENICE PRI DVIGOVANJU BREMEN Vsak izmed sestavnih delov v hrbtenici ima svojo vlogo, ki nam skupaj omogočajo svobodno gibanje. Zelo posplošen opis delovanja hrbtenice in njenih sestavnih delov je takšen, da medvretenčne ploščice v zdravi hrbtenici prestrezajo sunke in tresljaje, medtem ko hrbtenična kost zagotavlja hrbtu dovolj močno oporo (Draganić et al., 2005). Sklepi v hrbtenici omogočajo natančno prileganje sestavnih delov in hkrati skupaj z vezmi skrbijo, da ne pride do »izpaha« hrbtenice. Živci oz. živčni sistem, opozarjajo na preobremenjenost, izrabo ali druge okvare hrbtenice, medtem ko mišice omogočajo gibanje celote (Shrey, 1996). Vsak del hrbtenice, je dodatno sestavljen iz še manjših elementov, ki hrbtenico napravijo hkrati gibljivo in trdno. Če pride do okvare samo enega od teh elementov, nas na to opozori bolečina. Najbolj pogoste poškodbe hrbtenice so oslabljene hrbtne mišice, razrahljane ali oslabele hrbtne vezi, poškodovane medvretenčne ploščice in izrabljeni sklepi (Waddell in Burton, 2000). Do poškodb prihaja predvsem zaradi preobremenitve hrbtenice in/ali pomanjkanja gibanja. V obeh primerih začne hrbtenica izgubljati svojo prožnost in gibanje postane omejeno (Turk, 2005). Hrbtenica podpira oz. nosi zgornji del telesa. Zaradi tega je ves čas obremenjena. Medicinska znanost meri obremenitev hrbtenice s pomočjo pritiska, ki ga ustvarja sila mase telesa, drža in zunanja sila zaradi sile mase bremena (npr. pri dvigovanju) (Linton, 2001). Najmanjša obremenitev hrbtenice je med ležanjem in znaša 250 N na notranji del medvretenčnih ploščic (Muftić, 2006). Najbolj neverjetno dejstvo, ki ga medicinske raziskave navajajo, predstavlja, da je pritisk na notranji del medvretenčnih ploščic večji pri sedenju, kot pri stoji. Pritisk pri stoji naraste zgolj na 1000 N, pri sedenju pa celo na 1750 N (Sušnik et al., 1995). V pripognjenem položaju medicinska sestra ali zdravstveni tehnik pripogne ledveno hrbtenico, se skloni v kolkih in lahko tudi zasuka prsno hrbtenico. Do 30° fleksije se hrbtenica upogiba med posameznimi ledvenimi vretenci. Fleksija nad 30° je do tretjine v hrbtenici, ostali dve tretjini pa v kolkih (Turk, 2005). Ko dvigujemo breme, rotiramo kolke in lumbosakralne segmente hrbtenice, koleni lahko upognemo ali pa ostaneta zravnani.



8 OBREMENITVE PRI DELOVNIH NALOGAH MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V NEGOVALNEM TIMU

Poklicne okvare hrbtenice pri negovalnem timu lahko nastanejo pri delih, ki zahtevajo fleksijo in rotacijo hrbtenice, naglo krčenje paravertebralnih mišic, zviti položaj pri delu ali pri nepravilnem dvigovanju bremen (Berger, 2003). Najbolj pogoste poškodbe hrbtenice so oslabljene hrbtne mišice, razrahljane ali oslabele hrbtne vezi, poškodovane medvretenčne ploščice in izrabljeni sklepi. Dolgotrajno sedeče in stoječe delo oz. fleksija in hoja z bremenom vplivajo na pojav deformacije hrbtenice v smislu kifoze, skolioze ali deformantne spondiloze ali spondilartroze (Sušnik et al., 1995). Okvara medvretenčne ploščice v lumbalnem predelu je najpomembnejše obolenje lokomotornega aparata kot posledica fizičnih obremenitev (Turk, 2005). Obolenja lumbalnega dela hrbtenice in vratne hrbtenice so najznačilnejša pri negovalnem osebju v zdravstveni negi, ki držijo pri delu glavo sklonjeno naprej ali nazaj. Negovalno osebje opravlja svoje delo najpogosteje v stoječem položaju, kar pomeni večjo obremenitev za spodnje okončine in tudi večjo energetsko porabo v primerjavi s sedečim delovnim položajem. Negovalno osebje se mora v stoječem položaju pogosto pripogniti v ledvenem delu hrbtenice, se skloniti v kolkih in tudi zasukati hrbtenico. Zelo pogosta je prisilna drža glave in vratu. V procesu dela se pojavljajo izometrične mišične obremenitve ramenskega obroča, nadlahti, podlahti in prstov rok pa tudi spodnjih okončin (Muftić, 2006). Stoječa telesna lega povzroča statično obremenitev. Pri dolgotrajnem stoječem delu se pojavijo težave z obtokom krvi, saj se kri zadržuje v nogah in tako pride do oteklin in krčnih žil (Sušnik et al., 1995). Stoječa telesna lega povzroča tudi obremenitev hrbtenice in posturalnega mišičja. Če se stoječemu delu pridruži še fleksija in bremene, se povečajo energetske in hemodinamske obremenitve organizma ter pritisk na medvretenčne ploščice (Muftić, 2006). V začetku ne gre za patološke spremembe, toda dolgotrajna obremenitev lahko takšno stanje spremeni v bolezen. Večina delovnih nalog negovalnega tima v zdravstveni negi je kombinacija lažjega in težjega dela, zato je zaželena takšna razporeditev dela negovalnega osebja, da ne prihaja do izčrpanja. V normalnih razmerah, ko je dovolj negovalnega osebja, se je mogoče izogniti stalni obremenjenosti in posledični izčrpanosti ter koristno uporabiti rezerve v storilnosti (Aiken et al., 2000). Pri organizaciji dela na kliničnih oddelkih v bolnišnici se poskuša upoštevati razmerje med lažjim in težjim delom, kolikor je to le mogoče. 8.1 FIZIČNE OBREMENITVE Centralna fizična obremenitev negovalnega osebja predstavlja v zdravstveni negi delo s pacientom v povezavi s premeščanjem nemobilnih in težje mobilnih



pacientov, spremljanje pacienta na stranišče ter zlaganje materiala na police. Glede neugodnih telesnih leg za hrbtenico je treba izpostaviti: kopanje pacienta v kopalni kadi, postiljanje postelje, negovalne intervencije najrazličnejših prevez in transfer pacienta. Še dodatna obremenitev za negovalno osebje je prisotna, ker so najzahtevnejše fizične aktivnosti običajno izvedene v zelo kratkem časovnem intervalu, pri t.i. jutranji negi, ki traja med 7. in 9. uro. To časovno obdobje je povezano s številnimi opravili pri premeščanju pacienta in asistenci na stranišču. Za tem sledijo aktivnosti kjer je v povprečju fizična obremenitev manjša, tudi tempo dela se umiri, če ni nepredvidljivih dogodkov v povezavi z odpustom in sprejemom novih pacientov. Po 9. uri sledi zajtrk, vizita in nato aplikacija terapije ter skrb za nemobilne paciente, ki jih je treba periodično obračati, da ne pride do razjede kože zaradi pritiska. V tem času se lahko izvajajo še negovalne intervencije, ki niso bile opravljene zjutraj zaradi prevelike količine dela, nato sledi kosilo za paciente, zatem zakonsko določen odmor negovalnega osebja za malico. Zadnja faza dopoldanske delovne izmene je običajno povezana z urejanjem dokumentacije in predajo službe popoldanski izmeni. Tudi popoldan se nadaljuje izvajanje zdravstvene nege in skrb za nemobilne paciente, vendar je manj obremenjujočih negovalnih intervencij kot sta kopanje pacienta v kopalni kadi in postiljanje postelje. Aplicira se popoldanska terapija, sledi strežba večerje, popoldanska vizita in urejanje dokumentacije ter predaja službe nočni dežurni službi. Posebno problematiko dela v bolnišnicah predstavljajo ravno nočna dežurstva, ki se pogosto podaljšajo z delom v dopoldanski izmeni, ki je v povprečju fizično najbolj obremenjujoče. Človek, ki celo noč ne spi je zjutraj nadpovprečno utrujen in pri delu manj zbran in nevarnost za napake ali zmote ter posledično za telesno poškodbo pacienta in negovalnega osebja se poveča. Tako imenovani 16 ali 24-urni turnusi negovalnega osebja in zdravnikov so že dalj časa polemika v slovenskem zdravstvu, zakonodaji in širši javnosti, prav zaradi številnih incidentov. 8.2 PSIHIČNE OBREMENITVE Mednarodne raziskave so pokazale, da negovalno osebje svoje delo v zdravstveni negi ocenjuje kot zanimivo (Nolan et al., 1998; Lundh, 1999). Za razliko vodenje organizacije ni bilo ocenjeno kot posebej demokratično, saj se je 55 % negovalnega osebja pritoževalo, da imajo omejene možnosti vpliva na odločitve uprave in s tem vpliva na potek in organizacijo svojega dela. Še višji odstotek negovalnega osebja je občutilo porast stresa glede na preteklost in s tem se je pričelo zniževati tudi splošno zadovoljstvo z delom (Lundh, 1999). Zadovoljstvo z delom pogosto sovpada z višino plače (Cavanagh, 1990; Lundh, 1999; Tzeng, 2002), razlogi za menjavo službe pa so v večji meri odvisni od preobremenjenosti, izmeničnega dela in medosebni konfliktov (Lee et al., 2003). Negovalno osebje doživlja svoj položaj kot nekakšen »sendvič« sistem, kar pomeni, da so hkrati na razpolago pacientu in zdravstvenemu timu (Rakovec-Felser, 1997).



Pacienti pričakujejo pomoč in sočutje, zdravniki postavljajo naloge in zadolžitve. Negovalno osebje je soočeno s številnimi stiskami pacientov, ki se trajno absorbirajo. Ko klasična medicina ne more več pomagati pacientu in ta v bolnišnici umira, se teža psihičnega bremena za negovalno osebje še stopnjuje. Negovalno osebje mora biti sposobno vzdrževati ustrezno mero empatije do pacienta, vendar je to dolgoročno težko in prihaja do sindroma izgorevanja. Napake ali zmote pri izvajanju standardov aktivnosti zdravstvene nege predstavljajo kršitev dolžnosti. Pritisk, da se opravi delo brezhibno, natančno, v skladu z navodili, po standardiziranih postopkih in posegih ter v dogovorjenem času, povzroča dodatno psihično obremenitev in s tem stres pri delu negovalnega osebja. Stres poslabša počutje, negativno vpliva na delovno sposobnost in produktivnost. Na delovnem mestu se pojavljajo tudi specialne oblike stresa ali t. i. mobing. Pod mobing spada, na primer: spolno nadlegovanje, telesno nasilje in psihični pritisk v obliki grožnje nadrejenih. Nemalokrat imajo fizične poškodbe na delovnem mestu za posledico še psihične težave zaradi strahu ponovitve. Dolgoročno lahko slabe delovne razmere in vse oblike stresa vplivajo na posameznikovo zdravje in zmogljivost. 8.3 POSLEDICE DELOVNIH OBREMENITEV Fizični napor povzroči takojšnje reakcije različnih organskih sistemov, vključno z mišičnim, kardiovaskularnim in respiratornim sistemom. Številne raziskave, ki so pogostost bolezni gibal opazovale tudi glede na spol, so pokazale, da je prevalenca teh bolezni višja pri ženskah (Sušnik, 1987). Prevalenca bolezni gibal se veča s starostjo, kar potrjujejo različni avtorji (Rainville et al., 2004). Bolezni gibal so pogosto posledica starostno pogojenih sprememb na gibalih. Z nenehnim naraščanjem povprečne starosti zaposlenih lahko pričakujemo v prihodnosti še porast teh bolezni. Prisotnost bolečine v gibalih je lahko znak ponavljajoče se preobremenitve ali pa zgodnji znak resne bolezni (Turk, 2005). Bolečina v hrbtenici je ena najpogostejših poklicnih težav, ki prizadene zaposleno populacijo v razvitem svetu (Yip, 2004). Pogosto so pogojene z dvigovanjem in prenašanjem bremen in izpostavljenosti vibracijam (Olendorf in Drury, 2001). Bolezni zgornjih okončin (prsti, dlani, roke, komolci, ramena, vrat) so pogosto posledica ponavljajočega se ali dolgotrajnega statičnega dela ali pa se zaradi takega dela poslabšajo (Olendorf in Drury, 2001). S ponavljajočimi se gibi in izpostavljenostjo vibracijam so povezane tudi bolečine v hrbtu (Sušnik, 1987). Prevalenca le-teh je sorazmerna s številom ur, porabljenih za ponavljajoče se gibe (Muftić, 2006). V primeru, ko določena dolgotrajna aktivnost privede do prekomerne obremenitve lahko pride do permanentnih poškodb. Do izčrpanosti pride, ko fizična in psihična storilnost presežeta mejo vztrajnosti (angl. endurance limit) in je maksimalni napor ponavljajoč ter hkrati ni primerno hitro omejen, da bi bilo omogočeno okrevanje. Človek se je pri svojem delu sposoben prilagoditi stopnji obremenitve, v okviru lastnih fizičnih mej, energetskih rezerv in storilnosti. Navadno do pojava izčrpanosti



ne pride, dokler osebni cilj in namen nista izpolnjena. Podobno je v primerih, ko gre za določena specifična, fizično obremenjujoča dela v zdravstveni negi (Turk, 1998). Medicina dela predpisuje meje trajne vzdržljivosti, ki opisujejo delo, ki ga lahko povprečna oseba (negovalno osebje) opravlja ves svoj delovni čas ali delovno dobo, ne da bi to pustilo zdravstvene posledice. Ko obremenitve prekoračijo mejo trajne vzdržljivosti, pride do utrujenosti, ki lahko ima tudi kronično obliko. Utrujenost lahko poruši tako delovanje bioloških funkcij kot tudi duševno stanje osebnosti. Utrujenost se pojavi kot posledica predhodne obremenitve in se kaže v povratnem zmanjšanju učinkovitosti in funkcionalnosti, ter v zmanjšanju delovne motivacije pri delu negovalnega osebja v zdravstveni negi. Utrujenost je negativni kazalnik zdravja, ki zmanjšuje učinek pri delovni aktivnosti, in je nastal zaradi pojava te aktivnosti. Utrujenost je znak prevelikih obremenitev tudi pri delu negovalnega osebja in zato zahteva ergonomsko ukrepanje (Bilban, 1999). Za utrujenost je značilno, da se lahko popolnoma odpravi s primernim časom počitka. Utrujenost določimo s subjektivnimi občutki človeka, lahko pa tudi z meritvami (pato)fizioloških procesov v telesu. Čas počitka je tesno povezan s stopnjo utrujenosti: čim večja je utrujenost, tem dlje mora človek počivati, da ponovno doseže svojo prvotno zmogljivost. Počitek je posledica senzorične, mentalne in mišične utrujenosti. Najkrajši odmori trajajo od 30 sek do 5 min in si jih člani negovalnega tima prilagajo individualno. Počivati je treba v krajših intervalih in večkrat. Pri vzravnani stoječi drži del obremenitve medvretenčnih ploščic prevzemajo vezi in mišice (Heliovaara et al., 1987). Pri sedenju pa se mišice in vezi sprostijo, kar poveča obremenitev in pritisk na medvretenčne ploščice. Dodaten pritisk povzroča še nepravilna drža. Zaradi sedečega dela in vedno daljših sedečih intervalov, naše mišice in vezi postajajo čedalje bolj ohlapne. S tem se povečuje obremenitev ostalih sestavnih delov hrbtenice, ki prevzemajo obremenitve neaktivnih delov, kar pripelje do poškodb. Prekomerna in/ali trajna, časovno dolga obremenitev na medvretenčne ploščice, pa povzroči iztiskanje tekočine, ki jo vsebujejo medvretenčne ploščice. S postopno izsušitvijo medvretenčnih ploščic se zmanjša tudi razdalja med njimi kar pripelje do trenja, posledično tudi do ukleščenja živca ali celo popolnega uničenja medvretenčnih ploščic. To je le eden od glavnih vzrokov za bolečino v hrbtenici, ki običajno nastane zaradi oslabljenih mišic (Draganić et al, 2005). Pri dvigovanju bremen je treba upoštevati: vplive človeka, starosti, spola, zdravstvenega stanja, zmožnosti, vzdržljivosti – reaktivnosti, usposobljenosti, izkušenj, motiviranosti, telesne teže, višine itd (Muftić, 2006). Pri bremenu je treba upoštevati maso, obliko, velikost, lego, višino dviga, dolžino in hitrost transfera, časovni interval ponovitve itd. Oblika bremena zajema oprijemljivost, obliko in lego oprijemališča, uporabo pomagal, enoročno ali dvoročno dviganje ali nošenje itd. Zaradi tega ne more biti vseeno, ali predpišemo negovalnemu osebju omejitev dvigovanja mase 5 kg ali 15 kg, ne da bi upoštevali vse predstavljene parametre, še



posebej skupno maso bremena oz. pogostost dvigovanja ter višino, iz katere oz. na katero je potrebno dvigovati ali spuščati breme, in zdravstveno stanje delavca (Brooks, 1995). Vzrok za bolečino v hrbtenici je v več kot 90 % mehaničen ali pa izvira iz degenerativnih sprememb določenega dela hrbtenice (Bilban, 2005). Bolečina ledvenega dela hrbtenice je najpogostejša bolečina gibalnega sistema. Način življenja sodobnega človeka je dosti bolj statičen, kot je bil v minulih stoletjih (Turk, 2005). Pri ljudeh, ki veliko sedijo, je obolevnost gibal bolj izpostavljena. Problem sodobnega človeka so tudi enostranske obremenitve hrbtenice. Medvretenčne ploščice se pri odraslih prehranjujejo z difuzijo, ki je motena, če se gibljemo premalo. To le še pospeši nastanek degenerativnih sprememb gibalnih segmentov hrbtenice, ki so najpogostejši vzrok tako akutni, kot kronični bolečini v hrbtenici (Muftić, 2006). Bolečine v vratu so najpogosteje posledica sedečega dela, ki terja prisilno držo zgornjega dela hrbtenice. Delež aktivnega prebivalstva, ki svoje delo opravljajo sede, še nikoli ni bil tako velik, svoje pa doda tudi sedeče preživljanje prostega časa, predvsem za televizijskimi sprejemniki ali računalniškimi zasloni (Muftić, 2006). Bolečine v vratu lahko nastopijo: zaradi neposrednega zunanjega pritiska na hrbtenjačo in/ali vratne živčne korenine, zaradi centralne kompresije hrbtenjače, spremenjene oblike in strukture medvretenčnih ploščic, degenerativno spremenjenih vretenc, okvare ligamentarnih struktur in zaradi povečane gibljivosti cervikalnih segmentov (Turk, 2005). Če bi omejevali vsak tip mišično-skeletnih bolezni zgolj na en sam del telesa, bi bilo enako, kot če bi zanikali dejstvo o funkcionalni enotnosti telesa in tako tudi način, kako fiziološki podsistemi delujejo v sinergiji. Nobeden od teh podsistemov ne more delovati neodvisno od telesa. Fiziologija gibanja, gibi in drže so posledica povezanosti premišljenih in prostovoljnih izborov, ki so taktično načrtovani, da dosežemo pričakovani rezultat (npr. premeščanje bremen z enega mesta na drugo) (Bilban, 2005). Interakcija med fizičnimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja pri delu (visoko psihosocialno obremenjenost označujejo velike psihične obremenitve, nizka stopnja kontrole nad delom in majhna podpora iz socialnega okolja) prav tako vpliva na povečevanje tveganja za nastanek bolečine v hrbtenici (Muftić, 2006).



9 ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI Institucionalna zdravstvena nega mora biti normativno urejena v internih pravnih aktih zdravstvenega zavoda z opredeljeno strukturo organiziranosti zdravstvene nege in opredeljeno strukturo organiziranosti zdravstvene nege z vidika odgovornosti vodenja (Mäkinen, 2003). V poslovnih dokumentih mora biti opredeljen model managementa za zdravstveno nego. Struktura organiziranosti opredeljuje formalno organiziranost zdravstvene nege, njeno interaktivno vpetost in povezanost na vseh organizacijskih ravneh zdravstvenega zavoda (Tomey, 2000). Formalna organizacijska struktura je nujna za učinkovito koordinacijo, ocenjevanje in planiranje, potrebno za uresničevanje temeljnih ciljev procesa zdravstvene nege pacienta ter vključevanje vseh potrebnih virov. Cilji kakovostne zdravstvene nege temeljijo na sodobni zdravstveni negi z uporabo procesne metodologije dela in individualni, celovito obravnavi pacienta ter doseganju takšnih rezultatov dela, ki jih bo možno izmeriti (Aiken et al., 2001). Kakovost izvajanja storitev v zdravstveni negi mora ustvariti podobo institucionalne zdravstvene nege. Zdravstvena nega bo tako postala prepoznavna za uporabnike storitev in bo našla tudi mesto med pomembnimi družbenimi dejavnostmi. V zagotavljanju kakovosti se povezujejo vsi izvajalci v zdravstveni negi, vsi procesi in strukture, vse storitve in celotna zdravstvena organizacija (Bohinc in Gradišar, 2001). Izbor in opredelitev kakovosti morata biti zasnovana na temeljnih raziskavah in vzpostavljen mora biti trajen proces zagotavljanja kakovosti, ki zajema sistematično ocenjevanje, merjenje, vrednotenje ter izvajanje ukrepov za njeno izboljšanje. Število in izobrazbena struktura zaposlenih v zdravstveni negi je opredeljena na podlagi izkustvenih normativov posameznih programskih dejavnosti preteklega časovnega obdobja in ne ustreza dejanskim potrebam in pričakovanjem pacientov glede na kategorizacijo zahtevnosti zdravstvene nege in evropskim kadrovskim normativom na področju bolnišnične zdravstvene nege (Sovie, 1999). Potrebno število in izobrazbena struktura zaposlenih v zdravstvenih zavodih bo v prihodnosti v največji meri opredeljevala zdravstvena politika z definiranjem obsega in načina financiranja zdravstvene dejavnosti. Zdravstvena politika se v Sloveniji v zadnjih letih vedno bolj sooča z naraščanjem javnih izdatkov za zdravstveno varstvo na eni, ter z omejenimi javnimi prihodki na drugi strani, kar se kaže v nenehni racionalizaciji delovanja in financiranja zdravstvenih zavodov ter v pripravah na nov način financiranja zdravstvenih programov. Na področju strukture zaposlenih Strokovni svet za zdravstveno nego UKC Maribor ugotavlja, da je potrebna: opredelitev kadrovskih normativov za hospitalne enote na podlagi dnevne kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege vseh pacientov; opredelitev kadrovskih normativov za ambulantno specialistično in funkcionalno dejavnost na podlagi standardiziranih zdravstvenih timov glede na obseg zdravstvene dejavnosti; fleksibilna sistemizacija delovnih mest z možnostjo dnevnega, tedenskega in mesečnega razporejanja zaposlenih med različnimi organizacijskimi enotami (Brumen, 2008).



Z ozirom na nagle spremembe v zdravstveni politiki, tako finančne kot načine zdravljenja in razvrstitvi pacientov po kategorijah, številu postelj in zasedenosti, se je tudi organizacija dela na oddelkih spremenila. Organizacija zdravstvene nege postaja zahtevnejša (manjša kadrovska zasedenost, upokojitve se ne nadomeščajo z novimi zaposlenimi) tudi zaradi v povprečju vedno starejše delovne sile in posledično večjega števila bolniške odsotnosti. Z istim problemom se sooča, na primer, Velika Britanija (Royal College of Nursing, 2009). Organizacijo dela na oddelku v bolnišnici organizira in nadzoruje glavna medicinska sestra kliničnega oddelka. Za svoje dolžnosti je odgovorna glavni medicinski sestri bolnišnice glede lastnega dela, materialne odgovornosti in odgovornosti za delo drugih. Organizacija zdravstvene nege in razpored dela na oddelkih se načrtuje glede na izobrazbo negovalnega kadra, potrebe pacientov in njihovega zdravstvenega stanja v obliki kategorizacije. Okvirna kadrovska pokritost oddelka s 50 posteljami znaša dopoldan 4 zdravstveni tehniki in 2 medicinski sestri, popoldan 3 zdravstveni tehniki in 1 medicinska sestra, ponoči 2 zdravstvena tehnika in 1 medicinska sestra. Delo v zdravstveni negi se izvaja in vrednoti po procesu zdravstvene nege, kjer so postopki in posegi razdeljeni med vse člane negovalnega tima in vsak član strokovno odgovarja za svoje področje dela. Glavna medicinska sestra kliničnega oddelka vodi evidenco urnikov in odsotnosti (dopusti, prosti dnevi, bolniške odsotnosti, porodniški dopusti, upokojitev, smrt, nadomestilo osebe za določen čas), kjer se vsaka odsotnost poskuša nadomestiti. Zagotovljena mora biti prisotnost negovalnega osebja na oddelkih v treh izmenah (dežurstva) in temu ustrezno planirani letni dopusti, ki običajno znašajo do 10 zaporednih delovnih dni. Dopusti se tako koristijo parcialno, da ne nastane preveliko pomanjkanje negovalnega osebja. V času letnih dopustov več kot tretjina negovalnega osebja na oddelku ne more hkrati na dopust. Prosti dnevi se koristijo sproti, da se ne kopičijo. Po potrebi se lahko zaposlenega, ki koristi proste dneve, tudi pozove, da se vrne v službo. Čez teden je kadrovska zasedenost običajno povečana, za vikend se potem ustrezno zmanjša. V sodobnih organizacijskih sistemih zdravstvene nege mora biti opredeljen tudi model strateškega razvoja zdravstvene nege, ki omogoča temeljito preobrazbo sedanje organiziranosti zdravstvene nege, njeno sodobno zasnovo, obvladovanje in usmerjanje njenega dolgoročnega razvoja (Wilson in Corlet, 1995). Vpeljava ergonomskega programa je odvisna predvsem od pričakovanega razmerja med dobičkom (finančna korist) in stroški. Običajno pričakuje menedžment že kratkoročni učinek. Glavni del stroškov predstavlja nakup ergonomske opreme oz. odpravljanje arhitektonskih pregrad, ki onemogočajo varno delo. Tudi izobraževanje in nadzor ergonomskega programa lahko povečata stroške. Največjo finančno korist ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in delavec, ki ohrani zdravje in denar za rehabilitacijo in zdravila. Organizacija ustvari dobiček na podlagi manjšega števila bolniške odsotnosti zaposlenih in s tem povezanim večjim zadovoljstvom med zaposlenimi, boljšo fizično zmogljivostjo oz. večjo storilnostjo zaradi ohranitve zdravja in povečano varnostjo za paciente (Anema et al., 2000). Državni zdravstveni in zavarovalniški sistemi imajo pri zdravi delovni populaciji, s finančnega vidika,



največjo korist. Državna zakonodaja bi zato morala poskrbeti, da je vpeljava ergonomskih programov povezana z državnimi subvencijami. Oblikovani standardi negovalnih intervencij z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov morajo biti ustrezno časovno normirani, da pri delu ni treba hiteti oz. se izpostavljati obremenitvam. Negovalno osebje bi moralo biti vključeno v načrtovanje delovnega okolja, ker zaposleni najbolje poznajo lastno delo. Menedžment delovne organizacije običajno ne pooblasti zaposlenih, da sooblikujejo delovni prostor, problem pa je tudi, da zaposleni niso dovolj iniciativni in prepuščajo oblikovanje nadrejenim, arhitektom in ergonomom. Pristop se pogosto izkaže za zmoten in pojavijo se arhitektonske pregrade, ki se morda zdijo neresnične, kot so: ozka vrata, premalo prostora za manevriranje z ergonomskimi pripomočki za premeščanje itd (Stričević et al., 2006). 9.1 URESNIČEVANJE ERGONOMSKIH PROGRAMOV Vključevanje ergonomije v izvajanje negovalnih intervencij v zdravstveni negi predstavlja predvsem način za ohranjanje zdravja zaposlenih in pacientov. Sama analiza delovnih mest v bolnišnici, še ne zagotavlja boljših ergonomskih pogojev na delovnem mestu, ampak predstavlja le enega izmed korakov. Pomemben korak je tudi odločitev vodstva bolnišnice, da je izboljšanje varnosti in ergonomskih pogojev pri delu stalna prednostna usmeritev na vseh ravneh in aktivnostih pri delu v zdravstveni negi. Uresničevanje zahtevanih ciljev zahteva osebno prizadevanje vsakega zaposlenega. Analiza delovnih mest zajema pet kriterijev: prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb, ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj, odločitev o preventivnem ukrepanju, ukrepanje in spremljanje ter posodabljanje. Kot tako, omogoča dokumentiranje obstoječih stanj in določanje ciljev napredka. Kriteriji analize delovnih obremenitev so štirje: drža, napor, prilagajanje in kompleksnost. To so odločilni kriteriji pri ugotavljanju tveganj za nastanek motenj mišičja in okostja ali pri ugotavljanju primernosti delavca za delovno mesto (Bilban, 2005). Zdravstvene organizacije se pri izboljšanju delovnih pogojev primarno osredotočajo na cenejše oblike sprememb, kot so različne dvižne tehnike ali tehnike pravilnih telesnih položajev pri delu. Na tržišču so danes številni tečaji in praktična izobraževanja v povezavi s kineziologijo o pravilni drži in gibanju človeškega telesa, ki vabijo organizacije in posameznike k udeležbi. Postopoma se začenjajo ustanavljati raziskovalni inštituti in izvajati tudi študijski programi, ki bodo morda nekoč izobrazili specialiste svetovalce za varno delo in ergonome v zdravstveni negi. Leta 2003 opravljen pregled literature je pokazal, da zaenkrat ročne dvižne tehnike niso pokazale dolgotrajnega pozitivnega učinka (Hignett, 2003). Avtorica nadaljuje, da ergonomsko tehnični pripomočki dajejo boljše rezultate, vendar je treba dodati, da je ergonomija v zdravstveni negi komaj na začetku in merodajnih dolgoročnih študij



vpliva na izboljšanje mišično-skeletnih obolenj še ni. Tudi zakonodaja na tem področju, razen v ZDA (OSHA, 2003), še ni veliko postorila. Največje bolnišnice v Sloveniji sodijo v javni sektor in na podlagi tega dejstva bi morala državna zakonodaja sama sebi odrediti boljše pogoje za delo. Ko gre za tovrstne ukrepe se spremembe dogajajo počasi. Država je s svojimi subvencijami primarno osredotočena na širitev dejavnosti in s tem na nastajanje novih delovnih mest in manjšanja brezposelnosti. S tem je predstavljena tudi centralna ovira za izvedbo humanizacije dela v zdravstveni negi. 9.2 ERGONOMSKO TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA

RAZBREMENITEV DELA V tabeli 7 so predstavljeni ergonomsko tehnični pripomočki, ki se najpogosteje uporabljajo pri zdravstveni negi pacienta in jih hkrati mednarodne državne organizacije in literatura priporočajo za uporabo (Engkvist et al., 1995; Knibbe in Friele, 1999; Zhuang et al., 1999; Owen et al., 2002; Roelands et al., 2002; OSHA, 2003; Santaguida et al., 2005). Posteljna enota Uporaba Omejitve Slika Mehansko dvižna postelja

Možnost nastavitve višine ležišča

Pacient rabi pomoč osebe, ki bo mehanično (ročno) nastavila višino posteljo

Električno nastavljiva postelja

Možnost nastavitve višine ležišča in različnih položajev ležanja, saj je postelja pregibna na več mestih s pomočjo elektromotornega upravljanja

/

Posteljni trapez Za lažje premeščanje in

obračanje v postelji Ne morejo jih uporabljati osebe z dvojno amputacijo udov, paraplegijo, hemiplegijo, tetraplegijo, hudo oslabelostjo po težkih boleznih



Pripomočki za premeščanje

Uporaba Omejitve Slika

Stropno dvigalo Možnost premeščanja pacienta iz postelje na transportno sredstvo in obratno

Posebno pozornost je potrebno posvetiti pasovom, ki fiksirajo osebo na dvigalu

Prostostoječe premično dvigalo

Možnost premeščanja pacienta iz postelje na transportno sredstvo in obratno

Zagotoviti moramo varno in dobro fiksacijo, da pacient ne zdrsne iz pasov oz. se dvigalo ne premika ali prevrne.

Podlaga za premeščanje

Možnost lažjega obračanja oz premeščanja pacienta

Podlago je treba namestiti pod pacienta, kjer je lahko potrebna pomoč sodelavca.

Deska za premeščanje

Možnost lažjega premeščanja pacienta iz postelje na transportno sredstvo in obratno

Ni primerna za paciente, ki so podvrženi razjedi zaradi pritiska pri drsenju.

Pas za premeščanje

Za zmanjšanje obremenitev hrbtenice in večjo varnost pri ročnem premeščanju pacienta.

Pas okoli pacienta mora biti dobro fiksiran, potrebna je pomoč sodelavca.

Naslon na postelji za lažje vstajanje

Možnost opore pri posedanju pacienta v postelji

Naslon na postelji ščiti pacienta pred padcem s postelje, zato je priporočeno, da je dvignjen ko pacient spi.

Invalidski voziček s snemljivim naslonom za roke

Zagotavlja lažje premeščanje pacienta na invalidski voziček saj lahko stranico spustimo in pacienta nanj le povlečemo.

Zagotoviti je potrebno pravilno uravnoteženost vozička glede na velikost in težo pacienta



Pripomočki za osebno higieno


Posebna kad na višini postelje

Možnost nastavitve višine pri kopanju pacienta, kad je običajno tudi mobilna, zato pacienta ne rabimo premeščati iz bolniške sobe.

Paziti moramo, da pacient ne zdrsne iz kadi in po uporabi moramo strokovno izvesti razkuževanje.

Posebna kad za umivanje na postelji

Cenejša alternativa posebni kadi na višini postelje. Še posebej uporabna je v primeru arhitektonskih pregrad, ki otežujejo premeščanje pacienta.

Paziti moramo, da pacient ne zdrsne iz kadi in po uporabi moramo strokovno izvesti razkuževanje.

Dvigalo za kopalno kad

Možnost nastavitve višine pri kopanju pacienta v kopalni kadi. Po kopanju lahko pacienta dvignemo iz kopalne kadi in ga lažje posušimo in oblečemo.

Paziti moramo, da pacient ne pade iz dvižnega sedala, po potrebi ga moramo fiksirati z varnostnimi pasovi.

Stol za kad/tuš kabino

Možnost varnejšega kopanja in tuširanja. Predstavlja cenejšo varianto od dvigala za kopalno kad.

Paziti moramo, da pacient ne pade s stola, po potrebi ga moramo fiksirati z varnostnimi pasovi.

Sanitarni pripomočki


Invalidski voziček s straniščem

Možnost izločanja v bolniški sobi brez premeščanja na oddaljeno stranišče.

Pacientu moramo zagotoviti zasebnost.

Držala v kopalnici in na stranišču

Pomoč pri posedanju in vstajanju pacienta.

Držala je treba redno razkuževati in poskrbeti, da niso spolzka oz. slabo pritrjena.

Nastavek za straniščno školjko

Namestitev za dvig višine običajne straniščno školjko na katero pacient sede pri izločanju.

Potrebujejo ga osebe z omejeno gibljivostjo v sklepih spodnjih udov zlasti kolkov.

Sobno stranišče Bolniške sobe v nekaterih

sodobnih bolnišnicah imajo lastno stranišče in tudi kopalnico.

Sobna stranišča so običajno manjša in pomembno je, da ni arhitektonskih pregrad

Tabela 7: Seznam priporočenih ergonomsko tehničnih pripomočkov s sliko (Vir

OSHA, 2003)



9.3 OKVIRNA EKONOMSKA EVALVACIJA VPELJAVE ERGONOMSKEGA PROGRAMA

Ekonomska evalvacija ponuja pomembno informacijo odgovornim, da odločijo ali je implementacija določene strategije smiselna (Hoeijenbos et al., 2005). Stroški, ki nastanejo za organizacijo z vzpostavitvijo ergonomskega programa so v prvi meri povezani z nakupom pripomočkov, vzdrževanjem, tehničnimi okvarami in obratovalnimi stroški. Nasprotno pa lahko pričakujemo dobiček zaradi neplačevanja nadomestil za bolniško odsotnost. Do 30 dni bolniško odsotnost plačuje delovna organizacija, kasneje plačuje nadomestila Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pozitivno lahko učinkuje tudi manjše število tožb zaradi delovnih poškodb. Glede na to, da imajo bolnišnice lastno ekipo vzdrževalcev, lahko stroške za vzdrževanje zanemarimo, tudi manjše okvare ne bi smele predstavljati večjega stroška, v primeru večjih okvar pa se stroški lahko krijejo iz naslova garancije. Najvišji obratovalni strošek predstavlja poraba električne energije. Bolniška odsotnost z dela predstavlja za zavarovalnico strošek zdravljenja in strošek nadomestil v času izostanka od dela (če je bolniška odsotnost daljša od 30 dni) ali invalidske upokojitve. Nastanejo lahko še individualni stroški posameznika za nakup zdravil, alternativna zdravljenja in potne stroške. Navedeni stroški so se v preteklosti že ocenjevali v višini med 1300 in 1500 EUR (Turk, 2005; Wenig et al., 2009). Druga skupina stroškov ali učinkov, ki vsebuje psihične obremenitve in izgubo kakovosti življenja, ki jih je posameznik deležen, še posebej ko zdravstvene težave postanejo kronične oz. ponavljajoče, je finančno težje ocenljiva. Izgublja tudi organizacija, ki mora s preostalim negovalnim osebjem nadomestiti znanje in spretnosti odsotnega z dela, kar privede do nezadovoljstva z delovnimi razmerami, še posebej, če se bolniške odsotnosti ponavljajo. Vzpostavitev ergonomskega programa je povezana z visokimi enkratnimi stroški nabave pripomočkov. Pacient, ki je nepomičen mora ležati v mehansko dvižni ali električno nastavljivi postelji. Postelje tako predstavljajo največji stroške na oddelkih v bolnišnici, ker so potrebne v velikem številu. Posamezno prostostoječe premično dvigalo lahko zadostuje za več pacientov, odvisno od organizacije dela. Ergonomsko tehnični pripomočki za osebno higieno pacientov so cenejši od prostostoječih premičnih dvigal in jih je smiselno kupiti večje število. Določeni pripomočki se tudi izključujejo, na primer, če imamo posebno kad na višini postelje ne potrebujemo dvigala za kopalno kad. Invalidski vozički danes predstavljajo že običajen ergonomsko tehnični pripomoček in so oddelki z njimi dobro opremljeni. Paziti je treba le, da so tehnološko sodobni in olajšajo posedanje in transfer pacientov. Številni ergonomsko tehnični pripomočki, kot so držala in nastavki, ne predstavljajo posebnega stroška nabave in jih tudi ne upoštevamo v preračunu. V takšnem primeru najvišji strošek predstavlja montaža. V tabeli 8 so predstavljeni okvirni stroški nakupa ergonomsko tehničnih pripomočkov za bolnišnični oddelek z 20-timi pacienti in štirimi bolniškimi sobami.



Ergonomsko tehnični pripomoček Število enot Strošek nabave v EUR

Amortizacijsko obdobje v letih

Mehansko dvižna ali električno nastavljiva postelja

20 30.000 8.25

Prostostoječe premično dvigalo 4 12.000 5 Invalidski voziček s snemljivim naslonom za roke

4 8.000 5

Posebna kad na višini postelje 4 6.000 5 Posebna kad za umivanje na postelji 4 6.000 5 Invalidski voziček s straniščem 4 2.000 5 Skupaj 40 64.000 /

Tabela 8: Okvirni stroški nakupa ergonomsko tehničnih pripomočkov za oddelek z

20-timi pacienti in štirimi bolniškimi sobami. Predlagana količina ergonomsko tehničnih pripomočkov se okvirno nanaša na velikost bolniške sobe s petimi pacienti; če je v sobi manj postelj se lahko pripomočki delijo med dvema sobama. V primeru, ko na katerem oddelku količina pripomočkov ne zadostuje, mora obstajati možnost, da se uporaba racionalizira oz. se potrebni pripomočki dokupijo. Racionalizacija pomeni, da se pripomočki ne uporabljajo, če je pacienta z manjšo telesno težo možno ročno oskrbeti, kar sicer ne priporočamo. Tudi možnost izposoje ergonomsko tehničnih pripomočkov med oddelki mora biti omogočena in predstavlja boljšo varianto. Iz tabele 8 je razvidno, da največji strošek predstavljajo električno nastavljive ali mehanske dvižne bolniške postelje, kjer pa je treba povedati, da je to pripomoček, ki ga oddelki v bolnišnicah običajno že uporabljajo. Tudi cenovni razpon je velik, manj zmogljivo posteljo je možno kupiti že za cca. 500 EUR. Dražje postelje nudijo večjo zaščito za pacienta in nosilnost. Najmanjša, vendar ključna zahteva za olajšanje premeščanja pacienta je možnost nastavitve višine ležišča. Tudi ostali navedeni ergonomsko tehnični pripomočki imajo cenejše izvedbe. Predlagana nabava ergonomsko tehničnih pripomočkov lahko zadostuje za več let in če ni pretiranih stroškov zaradi okvar, posebej pri električno nastavljivih posteljah, je razmerje med dobičkom in stroški ugodno. Če upoštevamo amortizacijo, ki je navedena v tabeli 8, potem znaša okvirni strošek investicije v višini 64.000 EUR, le še 10.436 EUR letno. Za 20 pacientov izvaja zdravstveno nego okvirno 6 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, kar pomeni, da če ima vsakdo izmed njih letno le enkratni mišično-skeletni incident v povprečni višini zdravljenja 1.500 EUR (Turk, 2005), se strošek investicije pokrije skoraj v celoti. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da se ergonomsko tehnični pripomočki lahko uporabljajo še po amortizacijskem obdobju in da se v delovnem kolektivu tako doseže velik psihosocialni učinek, ki ga žal ni možno finančno oceniti. Stroški okvar in obratovanja niso bili zajeti v preračun, ker so variabilni in v normalnih okoliščinah ne bi smeli predstavljati večjega letnega izdatka.



10 STANDARDIZACIJA V POVEZAVI Z MIŠIČNO-SKELETNIMI OBOLENJI

Standard predstavlja dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ. Določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in je usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju (Slovenski inštitut za standardizacijo, 2008). Standard je merilo kakovosti ali količine in ga lahko uporabljamo kot merilo pri ocenjevanju (Svet Evrope, 2001). Opredeljujejo dogovorjeno in zahtevano raven izvedbe aktivnosti in doseženih rezultatov na različnih strokovnih in organizacijskih področjih. Obstaja več vrst standardov glede na namen uporabe. Osnovni standard obravnava široko področje ali vsebuje splošna določila za določeno področje. Terminološki standard obravnava izraze, ki jih ponavadi spremljajo definicije, včasih pa tudi pojasnila, ilustracije, primeri itd. Preskuševalni standard obravnava preskusne metode, ki jih včasih dopolnjujejo druga določila, povezana s preskušanjem, kot na primer vzorčenje, uporaba statističnih metod in zaporedje preskusov. Standard za proizvod specificira zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod ali skupina proizvodov, da se zagotovi njegova (njihova) ustreznost namenu. Procesni standard specificira zahteve, ki jih mora izpolnjevati proces, da se zagotovi njegova ustreznost namenu. Storitveni standard specificira zahteve, ki jih mora izpolnjevati storitev, da se zagotovi njena ustreznost namenu (Slovenski inštitut za standardizacijo, 2008). Evropske zakonske zahteve na področju mišično-skeletnih obolenj vključujejo mednarodne konvencije in standarde, evropske direktive in evropske standarde. Na mednarodni ravni je Mednarodna organizacija dela (ILO - International Labour Organization) izdala nekaj konvencij, ki se nanašajo na mišično-skeletna obolenja. Da so lahko te konvencije postale zakonsko zavezujoče, jih je moralo ratificirati določeno število držav. Na evropski ravni je bilo objavljenih več direktiv, ki se neposredno ali posredno nanašajo na mišično-skeletna obolenja. Za uveljavitev evropske direktive na svojem ozemlju morajo posamezne države članice sprejeti nacionalno izvršno zakonodajo. Splošno gledano, direktiva opredeljuje dogovorjene cilje, ki jih morajo države članice Evropske skupnosti uresničiti, vendar jim pušča možnost, da izberejo, kako jih bodo dosegle. Direktive dopolnjujejo številni evropski standardi, ki opredeljujejo podrobnosti ali omogočajo njihovo izvajanje (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2008). Konvencije Mednarodne organizacije dela Obstajata dve konvenciji mednarodne organizacije dela, ki sta tesneje povezani z delom negovalnega osebja in sicer C127 (Konvencija o največji dovoljeni masi) in C155 (Zdravje in varnost pri delu). Konvencija o največji dovoljeni masi je bila sprejeta 28.6.1967 in določa, da delavec ne sme prenašati breme, pri katerem obstaja verjetnost, da bo s svojo maso ogrozil zdravje ali varnost delavca. Delavcu, ki se mu dodeli delo ročnega premeščanja bremen, mora biti zagotovljeno ustrezno



usposabljanje ali poučevanje. Kolikor je le mogoče, se morajo pri ročnem premeščanju bremen vključiti ustrezna tehnična sredstva. Konvencija za zdravje in varnost pri delu, sprejeta 22.6.1981, zavezuje zakonodajo in delodajalce, da zagotovijo, da so delovna mesta, stroji in oprema varni in da ne ogrožajo zdravja (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2008). Evropske direktive za varno delo Evropska skupnost izdaja določene direktive v povezavi z varnim delom, ki jih lahko nato članice izpeljejo po svoje. Članice lahko uvedejo dodatne poostrene predpise znotraj posamezne direktive, da ne prihaja do kršitev, vendar je zmeraj na prvem mestu nacionalni interes povezan z gospodarskim položajem. Poostreni ukrepi so povezani s stroški in nobena članica Evropske skupnosti noče izgubiti konkurenčnosti z vzhodnimi državami. Sprejete direktive se ne nanašajo neposredno na eno gospodarsko panogo, ampak spodbujajo izboljšave varnosti in zdravja delavcev in tudi niso neposredno usmerjene na mišično-skeletna obolenja. Direktiva 89/391/EGS zavezuje delodajalce, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev v vseh vidikih njihovega dela (Evropska direktiva 89/391/EGS, 1989, člen 16.1). Direktiva 90/269/EGS je bila sprejeta 29.5.1990 in dopolnjuje osnovno direktivo o zagotavljanju varnosti pri delu (89/391/EGS) glede obveznosti delodajalcev pri ročnem premeščanju bremen, kadar za delavce obstaja nevarnost poškodbe hrbtenice. Direktiva 90/269/EGS definira ročno premeščanje bremen kot dvigovanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, prenos ali transfer, kjer sodeluje eden ali več delavcev in zaradi značaja opravila oz. neugodnih ergonomskih pogojev obstaja nevarnost za poškodbo hrbtenice. Delodajalec je obvezan, da ukrepa oz. uredi ergonomsko tehnične pripomočke, ki bodo zmanjšali potrebo po ročnem premeščanju bremen. Kjer se ročnemu premeščanju bremen ni možno izogniti mora delodajalec sprejeti ukrepe oz. urediti delavcem sredstva, ki bodo zmanjšala nevarnost poškodbe. Delovno mesto je potrebno organizirati tako, da je premeščanje čim bolj varno in zdravo, upoštevati je treba vrsto bremena, delovno okolje (dovolj prostora, ravna stabilna tla, ustrezna temperatura) in zahteve aktivnosti (ustrezna časovna frekvenca premeščanja, nevsiljen proces dela). Delodajalec mora zagotoviti, da delavec pozna maso in težišče bremena, seznaniti mora delavca s tehniko oz. navodili premeščanja bremena in opozorili, kaj se lahko pripeti pri nepravilnem premeščanju (Evropska direktiva 90/269/EGS, 1990). Od leta 1990 ni bila izdana nobena sodobna direktiva v povezavi s poškodbami mišično-skeletnega sistema. Bilo je izdanih še nekaj direktiv v povezavi z delovnim časom, tehnično opremo ali stroji, vibracijami na človeka itd. Obstoječo zakonodajo je potrebno posodobiti in narediti izvedljivo za organizacijo. Bodoča zakonodaja mora zato sedanje direktive uskladiti, zapolniti vrzeli ter odpraviti netočnosti, vse v enem samem besedilu, ki bo koherentno in za organizacijo uresničljivo.



EMPIRIČNI DEL

11 METODE DELA K preučevanju problema in pridobivanju podatkov o bolečini ledvenega in vratnega dela hrbtenice pri delu negovalnega osebja v bolnišnici smo v prvih dveh fazah raziskave pristopili na podlagi kvantitativne analize. Kvantitativna analiza predstavlja tradicionalni znanstveni pristop k raziskovanju (Walker, 2005) in tvori sestavni del zdravstvenih, kliničnih in biomedicinskih raziskav (Meadows, 2003). Ključna značilnost kvantitativnega raziskovanja je, da je področje raziskave poznano in namen v veliki večini določen (Robson, 2002). Raziskovalni pristop je deduktiven, kar pomeni, da so podatki pridobljeni z namenom testiranja idej, dogodkov ali hipotez. Tipični primer takšne raziskave predstavljata eksperiment ali anketa, sredstvo za zbiranje podatkov pa so standardizirane metode v obliki strukturiranih vprašalnikov ali intervjujev. Podatki se pridobivajo v obliki številk ali kategorij z namenom, da se izvede statistična obdelava in se hipoteza in teze potrdijo ali ovržejo.

Tretja faza raziskave je predstavljala vizualno spremljanje negovalnega osebja pri rednem delu s pomočjo metode OWAS (Ovako working posture analysis system; Karhu et al., 1977), z namenom, da se glede na telesne položaje, ugotovijo dejanske dnevne delovne obremenitve ledvenega in vratnega dela hrbtenice. Hkrati z opazovanjem telesnih leg pri delu, smo analizirali tudi organizacijo dela v ključnih delovnih prostorih in arhitektonske pregrade, ki otežujejo uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. V ta namen smo uporabili ergonomski kontrolni seznam za hiter postopek identifikacije potencialnih tveganj v delovnih prostorih zdravstvene organizacije (Engkvist et al., 1995).

V četrti fazi raziskave smo se osredotočili na bistvene ergonomske pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvene nege pacienta. Oblikovali smo tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki se ne uporabljajo pogosto oz. se sploh ne uporabljajo. Na podlagi normativov Zbornice zdravstvene nege Slovenije smo oblikovali procesne standarde za: kopanje pacienta v posebni kadi na višini postelje (priloga 1), premeščanje pacienta na invalidski voziček s prostostoječim premičnim dvigalom (priloga 2) in kopanje pacienta s pomočjo dvigala za kopalno kad (priloga 3). Oblikovani standardi zajemajo opis priprave in izvedbo negovalne intervencije, kadrovske in časovne normative ter opis zaščitnih ukrepov in varnostna opozorila.

11.1 OBLIKOVANJE VPRAŠALNIKOV Podatke v raziskavi smo zbirali s pomočjo treh strukturiranih vprašalnikov. Prvi vprašalnik je bil namenjen zbiranju podatkov o negovalnem osebju UKC Maribor, njihovemu delu, načinu življenja in težavami s hrbtenico. Drugi vprašalnik je bil namenjen zbiranju podatkov o vrstah in količini ergonomsko tehničnih pripomočkov na posameznih oddelkih UKC Maribor. Vsako posamezno vprašanje je bilo za namene statistične analize imenovano dejavnik. Določena vprašanja, ki so imela več možnih odgovorov smo po potrebi preimenovali ali preoblikovali v več dejavnikov.



Prvi vprašalnik, o bolečini v hrbtenici, v povezavi z delovnim okoljem, je zajemal skupaj 40 vprašanj zaprtega ali odprtega tipa. Po sklopih je vprašalnik zajemal: 10 vprašanj o delovnih obremenitvah, 15 vprašanj o anamnezi težav s hrbtenico, 4 vprašanja o rekreativni in športni aktivnosti in 11 vprašanj o lastnem mnenju glede delovnega okolja. Dodatna vprašanja, ki so bila demografske narave, so zajemala: spol, starost, izobrazbo, telesno višino, telesno težo, poklic, skupno delovno dobo in delovno dobo na sedanjem delovnem mestu. Za oblikovanje vprašalnika o bolečini v hrbtenici smo uporabili vprašanja iz posameznih referenčnih vprašalnikov, ki so pogosto zajeta v različnih raziskavah o bolečini v hrbtenici (Ando et al., 2000; Fairbank in Pynsent, 2000; Davidson in Keating, 2002; Trinkoff et al., 2003; Bot et al., 2004). V vprašalnik smo dodali tudi faktorje, ki so pogosto obravnavani kot pozitivni ali negativni stranski učinki na pojav bolečine v hrbtenici, kot so preventivne vaje za hrbtenico, ukvarjanje s športom ali rekreacijo, gledanje televizije in indeks telesne mase (Maher et al., 1999; Trinkoff et al., 2003; Rainville et al., 2004; Burton et al., 2005; Shehab in Al-Jarallah 2005). Indeks telesne mase je bil izračunan kot količnik telesne mase v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih. Prekomerno telesno maso je določala vrednost 25 kg/m2 in več (Svetovna zdravstvena organizacija, 2006). Vsebina vprašalnika se nahaja v prilogi 5. Drugi vprašalnik, o ergonomsko tehničnih pripomočkih, je zajemal skupaj 31 vprašanj zaprtega tipa in odprto vprašanje za komentar anketiranca. Po sklopih je bil vprašalnik zajemal: 10 vprašanj o količini in uporabi ergonomskih pripomočkov za zdravstveno nego, 10 vprašanj o količini in uporabi ergonomskih pripomočkov za premeščanje, 5 vprašanj o količini in uporabi ergonomskih pripomočkov za osebno higieno in 6 vprašanj o količini in uporabi sanitarnih ergonomskih pripomočkov. Vsebina vprašalnika se nahaja v prilogi 6. Namen vprašalnika o ergonomsko tehničnih pripomočkih je bil izdelati popis pripomočkov za pomoč pri zdravstveni negi pacienta. Vprašalnik za popis ergonomsko tehničnih pripomočkov je bil sestavljen na podlagi pregleda literature in je zajemal pripomočke, ki so bili vključeni ali evalvirani v primerljivih raziskavah o ergonomiji dela in raziskavah o fizični razbremenitvi dela (Engkvist et al., 1995; Knibbe in Friele, 1999; Zhuang et al., 1999; Owen et al., 2002; Roelands et al., 2002; OSHA, 2003; Santaguida et al., 2005). Za vsak posamezni pripomoček je bilo podano še vprašanje o uporabi, v obliki Likertove merske lestvice od 0 (nikoli) do 3 (vedno) (Worcester in Burns, 1975). Tretji vprašalnik, ki ga smo ga uporabili v naši raziskavi, smo povzeli avtorji Engkvist et al. (1995). Na podlagi obstoječih raziskav se 97 % delovnih nezgod negovalnega osebja pripeti v bolniški sobi, kopalnici oz. na stranišču in na hodniku (Engkvist et al., 1992). V ta namen so avtorji oblikovali vprašalnik ali kontrolni seznam, na katerem se označi ali kateri izmed 26 dejavnikov predstavlja organizacijsko pomanjkljivost ali arhitektonsko pregrado. Kontrolni seznam je zajemal 14 dejavnikov vezanih na bolniško sobo, 9 na kopalnico oz. stranišče in 3 na



hodnik (priloga 4). Tudi kasnejše študije o organizacijskih in arhitektonskih pregradah so za osnovo uporabile navedene dejavnike tveganja (LHSC, 2006).

11.2 METODA OWAS Metoda OWAS (Ovako working posture analysis system) predstavlja časovno metodo vzorčenja, kjer so opazovanja telesnih položajev izvedena na podlagi simetričnega časovnega intervala. Metoda zajema opazovanje preprosto identificiranih položajev hrbtenice, rok, spodnjih in zgornjih okončin, glave in vratu ter obremenitev. Večja kot je frekvenca vzorčenja bolj natančne rezultate študije lahko pričakujemo. Priporoča se časovni interval med 30 in 60 sek za posamezno opazovanje telesnih položajev in obremenitve (Karhu et al., 1977; Mattila in Vilkki, 1999).

Glede na metodo OWAS lahko tveganje za poškodbe zaradi neugodne telesne lege oz. obremenitve klasificiramo v tri kategorije. Te kategorije so odvisne od časovnega intervala ali odstotka znotraj 7,5-urnega delavnika, v katerem se subjekt pri delu nahaja v tej telesni legi oz. je podvržen obremenitvi. Prva kategorija predstavlja območje, kjer se subjekt pretežno nahaja v normalni telesni legi, ni obremenjen in ni nevarnosti za mišično-skeletni sistem, preventivne akcije tako niso potrebne (zeleno področje na sliki 4). Druga kategorija predstavlja območje, ko subjekt že presega priporočljivo obdobje delovanja v določenih neugodni telesni legi oz. pod obremenitvijo in ukrepi so potrebni dolgoročno (rumeno področje na sliki 4). Tretja kategorija zajema območje, ko se subjekt predolgo nahaja v določeni neugodni telesni legi oz. pod obremenitvijo in je treba ukrepati takoj, da ne pride do poškodb mišično-skeletnega sistema (rdeče področje na sliki 4).

Slika 4: Telesni položaji, ki jih merimo z metodo OWAS in kategorije tveganja v odstotkih glede na 7,5-urni delavnik (Vir Balantič, 2000)



Metoda OWAS je bila prvinsko predstavljena leta 1977 (Karhu et al., 1977) in kasneje dopolnjena oz. izpopolnjena (de Bruijn et al., 1998; Li in Buckle, 1999). Metoda je doživela precejšnjo popularnost tudi na področju raziskav v zdravstvu (Engels et al., 1994; Doormaal et al., 1995; Engels et al., 1998; Pohjonen et al., 1998; White in Kirby, 2003). Čeprav metoda OWAS ne more nadomestiti natančne biomehanične analize (Olendorf in Drury, 2001) smo se odločili za njeno uporabo saj ustrezno prikaže neugodne telesne položaje, povezane z delovnimi nalogami negovalnega osebja. 11.3 VZOREC – RAZISKOVALNO OKOLJE V kvantitativno raziskavo smo zajeli osebje v negovalnem timu UKC Maribor: diplomirane medicinske sestre, višje medicinske sestre in zdravstvene tehnike (tabela 9). V prvi fazi raziskave smo uporabili vprašalnik o bolečini v hrbtenici.

Izobrazba n % Diplomirana medicinska sestra 60 9.1 Višja medicinska sestra 183 27.7 Zdravstveni tehnik 418 63.2 Skupaj 661 100.0

Tabela 9: Profil izobrazbe anketiranega negovalnega osebja

Na začetku raziskave je bilo razdeljenih 900 vprašalnikov osebju v negovalnih timih UKC Maribor, od tega smo prejeli 661 ali 74 % izpolnjenih vprašalnikov. Vsi izpolnjeni vprašalniki so bili veljavni. Po strukturi spola je sodelovalo 84 % žensk in 16 % moških, starostna struktura je znašala 37,8±8,8 let. Druga faza raziskave je zajemala povpraševanje po ergonomsko tehničnih pripomočkih na posameznih oddelkih UKC Maribor. S pomočjo glavne medicinske sestre oddelka smo napravili popis ergonomske opreme, kjer smo zajeli vseh 41 oddelkov UKC Maribor. Namen popisa je bilo ugotoviti, kako adekvatno so posamezni oddelki opremljeni z ergonomsko tehničnimi pripomočki in ali se le ti sploh uporabljajo pri zdravstveni negi pacienta. Tretja faza raziskave je bila izvedena na podlagi določitve kritičnih oddelkov UKC Maribor, kjer je negovalno osebje soočeno s pogostim dvigovanjem bremena nad 10 kg in bolečinami v hrbtenici. Na podlagi rezultatov prve in druge faze raziskave smo izbrali 7 oddelkov (travmatologija, ortopedija, anesteziologija, nevrologija, pediatrija, nevrokirurgija in centralna sterilizacija), kjer smo z metodo OWAS opazovali negovalno osebje pri delu. Na vsakem oddelku so sodelovali štirje člani negovalnega osebja, najprej brez in nato z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov pri rednem delu. Opazovanje ni bilo povezano z nobenim posebnim delovnim programom, temveč z redno doktrino dela na oddelku. Vzorec je tako zajemal 28 (7 x 4) članov in 2 načina dela izvajanja negovalnih intervencij, kar je skupaj zneslo 56 opazovanj (vzorcev). Tako smo imeli kontrolno skupino (n=28), ki



pri rednem delu ni uporabljala pripomočkov in ergonomsko skupino (n=28), ki je pri rednem delu uporabljala ergonomsko tehnične pripomočke. Starostna struktura 28 udeležencev je znašala 40,3±9,5 let in je bila primerljiva s starostno strukturo kvantitativne raziskave, saj razlika ni bila statistično pomembna (p>0.05). Tudi razlika v skupni delovni dobi ni bila statistično pomembna. 11.4 OPIS ODVISNIH IN NEODVISNIH DEJAVNIKOV

TVEGANJA Kvantitativna raziskava se je osredotočala na pojavnost bolečine ledvenega in vratnega dela hrbtenice, ki sta predstavljala odvisna dejavnika. Pri statistični analizi rezultatov smo z bolečino ledvenega in vratnega dela hrbtenice povezovali štirinajst neodvisnih dejavnikov:

• spol - ženski spol je lahko zaradi manjše fizične zmogljivosti bolj podvržen težavam s hrbtenico;

• starost v letih - višja starost človeka predstavlja negativni dejavnik za vse zdravstvene težave, saj se zmogljivost mišično-skeletnega sistema s staranjem zmanjšuje;

• skupna delovna doba - predstavlja dejavnik, tesno povezan s starostjo v letih, ki pa lahko še dodatno poveča tveganje za obolevnost zaradi dolgotrajne izpostavljenosti in dotrajanosti mišično-skeletnega sistema;

• delovna doba na sedanjem delovnem mestu - delovno mesto lahko zaradi neugodnih delovnih nalog ali delovnih razmer predstavlja povečano tveganje za zgodnji pojav določenih zdravstvenih težav;

• dvigovanje bremen nad 10 kg mase - dvigovanje večjih bremen predstavlja največje tveganje za zdravstvene težave s hrbtenico, še posebej za nenadne akutne bolečine v hrbtenici;

• prenašanje ali dvigovanje bremen - uporaba sile je prav tako dejavnik, ki lahko vpliva na povečanje tveganja za pojav zdravstvenih težav s hrbtenico, telesna lega pri ročnem prenašanju bremen je pogosto nepravilna;

• ocena kategorije (zdravstvenega stanja) pacientov na oddelku - osebje na oddelkih, ki imajo paciente v IV. kategoriji zahtevnosti zdravstvene nege, mora pri negovalnih intervencijah premagovati večje breme;

• pomoč dvižne postelje pri negi ležečega pacienta - dvižna postelja predstavlja osnovni ergonomsko tehnični pripomoček za zmanjševanje tveganja težav s hrbtenico;

• delovne ure dela z računalnikom - delo z računalnikom lahko prav tako privede do različnih zdravstvenih težav, povezanimi z nepravilnim sedenjem in neustrezno lego zgornjih okončin ter zapestja;

• izvajanje preventivnih vaj za hrbtenico - preventivne vaje povečajo fizično moč s pridobivanjem mišične mase in tako lahko znižujejo tveganje za različne poškodbe ali obolevnosti;

• ukvarjanje z rekreacijo in športom v mladosti - šport povečuje mišično maso, pogosto povezano z zniževanjem telesne teže in lahko tako vpliva na



zmanjšanje tveganja obolevnosti ali poškodb, zgodovina lahko igra pri tem pomembno vlogo, vendar tudi v negativnem smislu;

• ukvarjanje z rekreacijo in športom v sedanjosti - kontinuirano ukvarjanje z rekreacijo in športom ima dolgoročno verjetno najboljše pozitivne učinke na zmanjševanje tveganja za pojav obolevnosti;

• dnevno gledanje televizije - gledanje televizije je pogosto povezano z lenarjenjem, nepravilno držo pri sedenju, spanjem na fotelju in s tem obremenjevanjem hrbtnih in vratnih mišic ter vezi;

• indeks telesne mase - debelost predstavlja tveganje za skoraj vse vrste obolevnosti, saj kaže na nezdrav način življenja in dodatno izpostavlja mišično-skeletni sistem stalnim nepotrebnim obremenitvam.

11.5 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOV Podatke s strukturiranimi vprašalniki smo zbirali v letu 2007 in 2008. Postopek je bil izpeljan tako, da so vprašalnike o bolečini v hrbtenici med negovalno osebje razdelile glavne medicinske sestre oddelkov UKC Maribor. Vsi sodelujoči so bili obveščeni o prostovoljnem sodelovanju in v primeru nejasnosti so glavne medicinske sestre oddelka nudile pomoč ali prosile za dodatna pojasnila. Izpolnjene vprašalnike smo prejeli po pošti. Vprašalnike o ergonomsko tehničnih pripomočkih so izpolnjevale le glavne medicinske sestre oddelkov, splošno mnenje pa je bilo podano v dogovoru z negovalnim osebjem oddelka. Opazovanje negovalnega osebja pri rednem delu s pomočjo metode OWAS je bilo opravljeno leta 2008. Dovoljenje za opazovanje negovalnega osebja smo sprejeli s strani Službe za zdravstveno nego UKC Maribor. V povezavi z glavnimi medicinskimi sestrami izbranih oddelkov in našimi željami glede povprečne delovne dobe smo izbrali ustrezne kandidate v negovalnem timu, ki so se prostovoljno javili za sodelovanje. Vsakega izmed kandidatov smo spremljali pri rednem delu dva 7,5-urna delavnika, prvi dan brez in drugi dan z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. Podatki na podlagi metode OWAS so bili zbrani z neposrednim manualnim opazovanjem. Centralno slikovno snemanje dela negovalnega osebja in s tem pacienta bi bilo sporno z etičnega vidika, dodatno pa bi snemanje osebja oteževalo periodično delo, ki se izvaja v številnih prostorih in ga v celoti ne bi bilo možno zajeti (Vedder, 1998). Prav tako pa je še vedno aktualna razprava, ki ugotavlja, da je lažje zajeti 3-dimenzionalni položaj s prostim očesom kot pa z 2-dimenzionalno sliko (Kilbom, 1994; Leskinen et al., 1997; Kjellberg et al., 2000). Če gre za delo, kjer je hitrost intervencij ali spreminjanje telesne lege počasnejše, lahko s prostim očesom dovolj natančno beležimo položaje delov telesa. Zdravstvena nega, zaradi nevarnosti poškodb pacienta, prav gotovo sodi v skupino dela, kjer je treba delati natančno in s prilagojeno hitrostjo. Tehnika opazovanja je temeljila na 30 sek intervalih, kar je predstavljalo 120 beleženj telesnih leg na uro oz. 900 v okviru 7,5-urnega delavnika. Manjkajočih 30 min znotraj 8-urnega delavnika predstavlja zakonsko določen odmor za malico. Beležili smo lego hrbtenice, položaj zgornjih okončin, rok, spodnjih



okončin, glave in vratu ter uporabo sile, s pomočjo preglednice na A4 listu (priloga 7). Negovalno osebje smo opazovali pri različnih delovnih nalogah, kot so: postiljanje postelje, izvajanje osebne higiene pacienta, prehranjevanje pacienta, dvigovanje in premeščanje pacienta za preglede, aplikacija terapije, rehabilitacija in fizioterapija, paliativna oskrba, upravljanje z materialom za zdravstveno nego itd. Tehnične pripomočke v bolnišnici smo klasificirali kot ergonomsko tehnične pripomočke, saj so bili izdelani za varno, udobno in učinkovito uporabo pri delu (Balantič, 2001). Ergonomsko tehnični pripomočki so zajemali mehansko in električno dvižno posteljo, razne transportne vozičke, prostostoječo premično dvigalo, podlago ali desko za premeščanje, posebno kad na višini postelje, dvigalo za kopalno kad, stol za kad/tuš kabino, nastavek za straniščno školjko, invalidski voziček s straniščem itd. S strukturiranimi vprašalniki smo zbirali podatke, ki smo jih lahko klasificirali v numerično in kategorično porazdeljene dejavnike. Opisna statistika je zajemala frekvenčne in odstotne porazdelitve oz. srednje vrednosti s standardnim odklonom. V okviru opisne statistike smo izračunali tudi teste statistične pomembnosti oz. p-vrednosti. Uporabili smo hi-kvadrat test za kategorične dejavnike ter t-test ali ANOVA test za numerično porazdeljene dejavnike. Po preoblikovanju odvisnih in neodvisnih dejavnikov smo pričeli iskati dejavnike, ki najmočneje napovedujejo pojav bolečine v hrbtenici. V ta namen smo najprej izvedli univariatno analizo, kjer smo za vsaki dejavnik izračunali hi-kvadrat, faktor vpliva, 95 % interval zaupanja in p-vrednost. Dejavnike, ki so na univariatni ravni izkazovali statistično pomembnost smo vključili še v multivariatno analizo. Za dejavnike, ki so bili najmočneje povezani z bolečino v hrbtenici smo ponovno izračunali hi-kvadrat, faktor vpliva, 95 % interval zaupanja in p-vrednost. Za multivariatno analizo smo uporabili binarno logistično regresijo z metodo Wald, za izključevanje statistično nepomembnih dejavnikov. P-vrednost < 0,05 je določala statistično pomembnost. Opazovanje negovalnega osebja z metodo OWAS je zajemalo vzorec 56 subjektov, kar nedvomno sodi v kategorijo manjših vzorcev. V ta namen smo za računanje statistično pomembnih razlik med kontrolno in ergonomsko skupino uporabili neparametrični Mann-Whitney test, imenovan tudi test malih vzorcev. Prav tako smo za vsako telesno lego izračunali odstotno porazdelitev, koliko delovnega časa so se subjekti nahajali v določeni telesni legi. Statistična obdelava podatkov je bila izvedela s statističnim programski paketom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) različico 15.0.1. SPSS je podpiral vse statistične teste in metode uporabljane v raziskavi. 11.6 ETIČNA NAČELA Vsaka raziskava mora upoštevati ali podati odgovore na določena etična vprašanja ali pomisleke: informiranje o vsebini (ali udeleženci poznajo namen raziskave), škodovanje in tveganje (lahko raziskava škodi udeležencem), poštenost in zaupanje



(ali raziskava odkrito prikazuje rezultate), privatnost, zaupljivost in anonimnost (ali raziskava posega pregloboko v zasebnost posameznika ali organizacije), posredovanje (kaj napraviti, če udeleženci izkazujejo družbeno škodljiv odnos) (Holloway in Wheeler, 2002; Constable et al., 2005). Med potekom načrtovanja raziskave, zbiranja podatkov in objave rezultatov se lahko etična vodila spremenijo, vendar moramo zmeraj ravnati odgovorno do osebnih, socialnih in miselnih vrednot (Goodwin et al., 2003; Aita in Richer, 2005). Udeleženci v kvantitativni analizi, ki so izpolnjevali strukturirani vprašalnik, so bili obveščeni o namenu raziskave, prejeli so splošni ustni opis s strani glavnih medicinskih sester oddelkov, vsak vprašalnik je imel tudi priloženo podrobnejšo razlago. Udeležba je bila prostovoljna in anonimna, čeprav se je z imenovanjem oddelka v UKC Maribor in s tem manjšega vzorca anonimnost do neke mere skrčila, še vedno ni bilo mogoče izpostaviti posameznika. Vprašanja so bila zelo splošna, niso se dotikala zasebnega življenja oz. čustvenega ali intimnega življenja udeležencev. Vprašanja, ki bi lahko škodila udeležencem ali delovni organizaciji niso bila zajeta. UKC Maribor se kot organizacija zaveda problematike težav negovalnega osebja s hrbtenico in išče rešitve za izboljšanje delovnih razmer z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov pri delu, žal seveda tudi v skladu s finančnimi zmožnostmi. Podatki na podlagi metode OWAS so bili zbrani z neposrednim manualnim opazovanjem negovalnega osebja pri delu. Za manualno opazovanje, brez elektronskih pripomočkov, smo se odločili predvsem zaradi etičnih pomislekov, saj bi s slikovnim snemanjem negovalnega osebja nehote snemali tudi paciente in s tem intimno nego ter obiskovalce. Vsi prostovoljni kandidati med negovalnim osebjem, ki so izpolnjevali naše zahteve glede povprečne delovne dobe, so bili pisno informirani o namenu in ciljih raziskave. Od vsakega posameznika smo prejeli podpisano izjavo, da se strinja s sodelovanjem in lahko rezultate uporabimo za znanstveno-raziskovalno delo in objave. Pisno dovoljenje je bilo izdano tudi s strani Službe za zdravstveno nego UKC Maribor.



12 OMEJITVE RAZISKAVE IN ZANESLJIVOST REZULTATOV

Raziskava je bila osredotočena izključno na Univerzitetni klinični center Maribor. Pregled literature je pokazal, da imajo številne bolnišnice po svetu podobne težave kot v Sloveniji, povezane z neustreznimi kadrovskimi normativi in delovnim stresom (hitenje pri delu, fizične in psihične obremenitve itd.), ki povzročajo bolečine in poškodbe negovalnega osebja (Hollingdale in Warin, 1997; Vasiliadou et al., 1997; Aiken et al., 2001; Smedley et al., 2003; Videman et al., 2005). Iz praktičnih razlogov smo se v raziskavi omejili na UKC Maribor in smo mnenja, da je izbrani vzorec enakovreden vzorcem v mednarodnih raziskavah, saj UKC Maribor pokriva vse vrste zdravstvene oskrbe in zdravljenja bolezni. Tako smo v raziskavo lahko vključili vsa področja ali oddelke, ki jih opredeljuje mednarodna medicina. V raziskavo smo poskusili vključiti še največjo slovensko bolnišnico UKC Ljubljana, vendar smo se odločili specifično omejiti na problematiko in rešitve za UKC Maribor, pri izboljšanju delovnih razmer v zdravstveni negi in razvoju ergonomskega programa. Vsi razdeljeni vprašalniki niso bili izpolnjeni. Od 900 razdeljenih vprašalnikov jih nismo prejeli 237 ali 26 %. Obstaja možnost vpliva na predviden vzorec zdravstvenih delavcev v raziskavi, ker nimamo nobenih informacij o osebju, ki se niso odzvali na raziskavo. Osebje ni bilo dobro usposobljeno za uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. Predvidevamo lahko, da uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov ni dala optimalnih rezultatov, saj zaradi neredne uporabe negovalno osebje nima potrebnih veščin in so po vsej verjetnosti porabili za nastavitve in negovalno intervencijo več časa, kot bi bilo potrebno. Prostori v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor imajo arhitektonske pregrade, ki otežujejo delo. Arhitektonske pregrade predstavljajo največje težave pri delu s pacienti, saj je postelj v bolniških sobah preveč in neovirana dostopnost do pacientove postelje ni vedno mogoča. Dodatno pregrade predstavljajo ozke sobe, ozki hodniki, ki so še dodatno zapolnjeni z raznimi avtomati za pijačo in prigrizke in ozka vhodna vrata bolniške sobe, kopalnice in dvigala. Transfer pacienta je tako povezan s premikanjem postelj v bolniški sobi, izogibanju najrazličnejših pregrad na hodniku in neugodnim ali ostrim manevrom za dostop do negovalnih ali preiskovalnih sob. Novejši oddelki ali novogradnje imajo boljše standarde glede velikosti sob in števila postelj, imajo tudi zelo široke hodnike, še vedno pa ostajajo določene arhitektonske pregrade, na primer



preozka vrata in s tem predvsem okrnjena dostopnost do sanitarij za invalide. Številne aktivnosti pri premeščanju ali premagovanju bremen, kot je na primer premikanje postelj, so v arhitektonsko dobro načrtovanem delovnem okolju redke oz. sploh niso potrebne. Slikovno snemanje pri opazovanju dela negovalnega osebja ni bilo uporabljeno. S stališča uporabe metode OWAS, delo negovalnega osebja nismo slikovno snemali in tako ni možno rezultatov opazovanja zanesljivo preveriti oz. brezhibno določiti telesni položaj. Slikovno snemanje je enostavno izvedljivo, ko gre za izvajanje scenarijev, dogodki se odvijajo v posebej pripravljeni sobi, pri negovalnih intervencijah sodelujejo igralci in ne pacienti. Za realen prikaz obremenitev pri delu je potrebno delavce spremljati celotni 7,5 urni delavnik pri vseh aktivnostih. Pri slikovnem snemanju bi zajeli paciente, intimno in paliativno nego in tudi obiskovalce, kar bi pomenilo etično preglobok poseg v zasebnost ljudi. Tako smo za povečanje zanesljivosti izbrali način dvojnega ali parnega neposrednega opazovanja (de Bruijn et al., 1998), kjer je izmenoma sodelovalo pet opazovalcev, saj je bilo 7,5-urno opazovanje fizično utrudljivo. Vsi sodelujoči opazovalci so opravili tečaj metode OWAS po navodilih iz priročnika (Salonen in Heinsalmi, 1981) in nato dvodnevno praktično usposabljanje. Opazovanje je bilo izvedeno v parih (vzporedno), za rezultate smo uporabili povprečne vrednosti obeh opazovanj in pri tem izračunali še medrazredne korelacijske koeficiente (angl. intraclass correlation coefficient) za potrjevanje zanesljivosti med vzporednima opazovanjema. Za vsako posamezno telesno lego smo izračunali medrazredni korelacijski koeficient, ki je na intervalu med 0 in 1 zmeraj znašal nad 0,9 (tabela 10), kar predstavlja visoko stopnjo zanesljivosti pri vzporednem opazovanju (Fleiss, 1986). Večja odstopanja obeh vzporednih opazovanj od povprečne vrednosti so se pokazale predvsem pri telesnih legah, ki so bile prisotne redkeje (telesne lege 3.2, 3.3, 4.4, 4.5, 4.7, 4.9, 6.3). Pri telesnih legah, kjer je bil znotraj 7.5-urnega delavnika zabeležen večji delež sta bili vzporedni meritvi večinoma znotraj ±10 % intervala od povprečne vrednosti. Podobne zanesljivosti pri uporabi manualnega opazovanja z metodo OWAS, so bile ugotovljene tudi v drugih raziskavah (Heinsalmi, 1986; de Bruijn et al., 1998). Možnost neobjektivnega truda pri delu. Raziskovanec se lahko namerno ali podzavestno trudi, da izvaja delovne naloge z boljšo telesno lego kot to počne običajno. Še posebej pri telesnih položajih spodnjih okončin in hrbtenice se je možno izogibati nevarnim telesnim legam, če se pri delu na to osredotočimo. Obstaja tudi nasprotna možnost, vendar je manj verjetna, ker simuliranje slabših delovnih razmer privede do povečanega tveganja zase in druge. Pri vseh 56 izvedenih opazovanjih telesnih leg ni prišlo do nobenih incidentov ali poškodb negovalnega osebja in pacientov.



Telesna lega Medrazredni korelacijski koeficient

1.1 POKONČNA DRŽA HRBTA (PREGIB JE MANJŠI OD 15°) 0,980

1.2 SKLONJENA DRŽA HRBTA (PREGIB JE VEČJI OD 15°) * 0,972

1.3 POKONČNA DRŽA S TORZIJO * 0,966

1.4 SKLONJENA DRŽA HRBTA, PREGIB JE VEČJI OD 15° IN JE KOMBINIRAN S TORZIJO ALI LATERALNO FLEKSIJO, KI JE VEČJA OD 30° *

0,985

2.1 OBE NADLAKTI OB TRUPU, DOVOLJENI MAJHNI ODMIKI 0,993

2.2 DVIGNJENA ENA ALI OBE NADLAKTI POD NIVOJEM RAMEN, KOMOLCA NISTA OPRTA *

0,987

2.3 ENA NADLAKT NAD NIVOJEM RAMEN * 0,983

2.4 OBE NADLAKTI NAD NIVOJEM RAMEN * 0,981

3.1 FINI ALI GROBI PRIJEMI ENE ALI OBEH ROK 0,981

3.2 TIPKANJE Z ENIM ALI VEČ PRSTI, ENE ALI OBEH ROK 0,978

3.3 DRUGE AKTIVNOSTI ENE ALI OBEH ROK 0,993

4.1 FIZIOLOŠKO IN NEFIZIOLOŠKO SEDENJE 0,972

4.2 STOJA (SPODNJA UDA STA IZTEGNJENA, KOLKI, KOLENA IN GLEŽNJI SO V NEVTRALNEM POLOŽAJU)

0,989

4.3 STOJA NA ENI IZTEGNJENI NOGI * 0,967

4.4 STOJA NA ENI ALI OBEH V KOLKIH, KOLENIH ALI GLEŽNJIH IZRAZITO UPOGNJENIH NOGAH *

0,984

4.5 KLEČANJE IN ČEPENJE * 0,989

4.6 HOJA PO HORIZONTALNI IN/ALI DO 30° NAGNJENI PODLAGI 0,983

4.7 SEDENJE NA TLEH 0,990

4.8 LEŽANJE /

4.9 PLAZENJE, PLEZANJE PO STRMINI NAD 30° 0,987

5.1 POKONČNI NEVTRALNI POLOŽAJ GLAVE 0,997

5.2 GLAVA SKLONJENA NAPREJ NAD 30° * 0,990

5.3 GLAVA NAGNJENA VSTRAN NAD 30° * 0,983

5.4 GLAVA UPOGNJENA NAZAJ NAD 30° * 0,983

5.5 GLAVA ROTIRANA NAD 45° * 0,983

6.1 PREMAGOVANJE SIL 10-99N 0,978

6.2 PREMAGOVANJE SIL 100-199N * 0,987

6.3 PREMAGOVANJE SIL NAD 199N * 0,989

Tabela 10: Izračun medrazrednih korelacijskih koeficientov vzporednih opazovanj za

posamezno telesno lego



13 REZULTATI RAZISKAVE IN INTERPRETACIJA Rezultati raziskave se nanašajo na hipotezo in postavljene teze. Podpoglavje 13.1 obravnava hipotezo 1, naslednja štiri podpoglavja obravnavajo štiri postavljene teze v istem vrstnem redu, kot so bile predstavljene v poglavju 1.3. Podpoglavje 13.2 obravnava tezo 1, podpoglavje 13.3 tezo 2, podpoglavje 13.4 tezo 3 in podpoglavje 13.5 tezo 4. 13.1 ORGANIZACIJSKE POMANJKLJIVOSTI IN

ARHITEKTONSKE PREGRADE PRI DELU NEGOVALNEGA OSEBJA

Na podlagi kontrolnega seznama smo izvedli analizo razmer na šestih oddelkih UKC Maribor, kjer smo izvajali opazovanje negovalnega osebja pri delu. Oddelka za centralno sterilizacijo nismo ocenjevali, ker njihovo delo ni povezano z zdravstveno nego pacienta. Analizirali smo razmere v vseh bolniških sobah, kopalnicah in straniščih ter na hodniku. Pri analizi s kontrolnim seznamom je sodelovalo šest glavnih medicinskih sester (nadzornikov) oddelkov, ki so na podlagi izkušenj dobro seznanjeni z okoliščinami, tveganji in nesrečami na lastnem in tudi drugih oddelkih UKC Maribor. Vsak izmed nadzornikov je glede na lastno presojo opravil analizo vseh šestih oddelkov. Pri vseh 26 dejavnikih so nadzorniki na kontrolnem seznamu označili ali obstaja faktor tveganja za negovalno osebje in s tem tudi za pacienta. Za zagotavljanje večje objektivnosti rezultatov je bila analiza na gostujočih oddelkih izvedena nenapovedano, po lastni presoji posameznega nadzornika. Povprečni čas za kontrolo posameznega oddelka je znašal 52 min. Rezultate analize na podlagi kontrolnega seznama so prikazani v tabeli 11, kjer oznaka »X« predstavlja tveganje, v oklepajih je število negativno ocenjenih oddelkov. Rezultati so pokazali, da se v bolniških sobah nahaja preveč postelj, razdalja med njimi znaša med 70 in 80 cm in ne zadostuje za uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. Za nemoteno premeščanje pacientov je bilo treba ostale postelje premikati, kar predstavlja nepotreben napor in izgubo časa. V kopalnicah je predstavljal največji problem položaj umivalnika in kopalne kadi, na straniščih pa pomanjkanje prostora okoli straniščne školjke. Stranišča so široka le okoli 70 cm. Hodniki so dovolj široki in ne predstavljajo arhitektonske pregrade pri premeščanju pacienta, tudi v primeru, ko se na hodnikih nahajajo bolniške postelje. Izjemo je predstavljal edino pediatrični oddelek, kjer je hodnik na določenih mestih širok manj kot 2 m.



Bolniška soba Tveganje Kopalnica oz. stranišče Tveganje Tveganje za poškodbo zaradi

pomanjkanja prostora pri negi/premeščanju pacienta

Tveganje za poškodbo zaradi

1 v postelji 15 pomanjkanja prostora okoli straniščne školjke?

X (6/6)

2 na ali iz postelje X (6/6) 16 položaja držal na stranišču?

3 med posteljo in invalidskim vozičkom

X (6/6) 17 položaja nosilca za papir?

4 med posteljo in vozičkom za transfer

X (6/6) 18 položaja držal v tuš kabini in ob kopalni kadi?

5 pri dvigovanju s prostostoječim dvigalom

X (6/6) 19 položaja umivalnika in kopalne kadi?

X (5/6)

6 Ali nastavitev višine postelje deluje nezadostno?

20 Vrata se ne odpirajo na stežaj?

7 Ali nastavitev položaja postelje deluje nezadostno?

21 Ali je osvetljenost prostora nezadostna?

8 Ali zaščitne ograjice na postelji delujejo nezadovoljivo?

22 Tla so neobičajno spolzka?

9 Ali kolesa postelje delujejo nezadovoljivo?

23 Ali obstajajo drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na poškodbo?

10 Ali stropno dvigalo deluje nezadovoljivo?

NA Hodnik

11 Ali prostostoječa dvigala delujejo zadovoljivo?

24 Ali je prosto gibanje oz. transfer pacienta onemogočen?

12 Ali so pripomočki za premeščanje težko dostopni?





NA – ni montirano

Tabela 11: Dejavniki tveganja zaradi organizacije dela in arhitektonskih pregrad Na posameznem oddelku imajo bolniške sobe enako razporeditev postelj, zato so bile razmere v vseh sobah enake. Pri analizi razmer med posameznimi bolniškimi sobami na oddelku ni bilo nobenih razlik, zato smo lahko vse ocene posameznih bolniških sob združili v eno samo oceno za celoten oddelek, kar je olajšalo statistično obdelavo, še posebej preverjanje zanesljivosti analize na podlagi stopnje skladnostmi med analizami nadzornikov. Opravljenih je bilo 36 popisov (6 nadzornikov na 6 oddelkih) in za ugotavljanje skladnosti smo opravili 90 testov Kappa, na podlagi



katerih se izračuna stopnja skladnosti med dvema meritvama na intervalu med 0 in 1. Vrednost 1 predstavlja popolno skladnost. Skladnost smo merili ločeno za vsak oddelek, pri 6 analizah nadzornikov smo po enačbi za binarne kombinacije n(n-1)/2 opravili 15 meritev, za vseh 6 oddelkov skupaj pa 90. Pri vsakem posameznem izračunu skladnosti je bila vrednost Kappa > 0,6, kar predstavlja zadovoljivo stopnjo skladnosti med dvema meritvama (Altman, 1991). Povprečni Kappa vseh 90 meritev skladnosti je znašal 0,85. 13.2 OPAZOVANJE TELESNIH POLOŽAJEV Z METODO

OWAS Pri delu smo z metodo OWAS dvakrat opazovali 28 članov negovalnega osebja na 7 oddelkih UKC Maribor, prvič ročno (kontrolna skupina) in drugič z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov (testna ali ergonomska skupina). Opazovali smo 28 telesnih leg oz. obremenitev, od tega 15 kritičnih za zdravje (prisotnost rdeče barve v stolpcih na sliki 5). Statistični testi so pokazali pri 13 od 15 kritičnih leg statistično pomembno znižanje v korist uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov (tabela 12). Znižanje dvigovanja bremen ali premagovanja sil nad 199 N z ergonomsko tehničnimi pripomočki ni bilo statistično pomembno, saj so organizacije že v preteklosti poskrbele za zmanjšanje tovrstnega tveganja. Edini stranski učinek uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov je predstavljala lega pokončne drže s torzijo, ki se je statistično pomembno poslabšala. Pri 15 kritičnih telesnih legah smo z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov zabeležili skupni upad v višini 12.9 odstotnih točk (z 20,6 na 7,7 %). Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov je omogočila bistveno razbremenitev dela pri 8 kritičnih telesnih legah, kjer je prihajalo pri kontrolni skupini do prekoračitev priporočljivih mej.



povprečna odstotna porazdelitev telesnih leg

negovalnega osebja

Telesna lega

KS % ES % p-vrednost

1.1 POKONČNA DRŽA HRBTA (PREGIB JE MANJŠI OD 15°) 31,3 59,5 <0,001

1.2 SKLONJENA DRŽA HRBTA (PREGIB JE VEČJI OD 15°) * 24,5 7,7 <0,001

1.3 POKONČNA DRŽA S TORZIJO * 16,8 23,6** 0,009

1,4 SKLONJENA DRŽA HRBTA, PREGIB JE VEČJI OD 15° IN JE KOMBINIRAN S TORZIJO ALI LATERALNO FLEKSIJO, KI JE VEČJA OD 30° * 27,5** 9,2** <0.001

2.1 OBE NADLAKTI OB TRUPU, DOVOLJENI MAJHNI ODMIKI 21,9 72,5 <0,001

2,2 DVIGNJENA ENA ALI OBE NADLAKTI POD NIVOJEM RAMEN, KOMOLCA NISTA OPRTA * 32,7** 6,8 <0.001

2.3 ENA NADLAKT NAD NIVOJEM RAMEN * 24,5 10,6 <0,001

2.4 OBE NADLAKTI NAD NIVOJEM RAMEN * 21,0** 10,1 <0,001

3.1 FINI ALI GROBI PRIJEMI ENE ALI OBEH ROK 21,5 10,1 <0,001 3.2 TIPKANJE Z ENIM ALI VEČ PRSTI, ENE ALI OBEH ROK 10,4 9,5 <0,001

3.3 DRUGE AKTIVNOSTI ENE ALI OBEH ROK 9,4 7,1 <0,001

4.1 FIZIOLOŠKO IN NEFIZIOLOŠKO SEDENJE 9,6 9,8 <0,001

4,2 STOJA (SPODNJA UDA STA IZTEGNJENA, KOLKI, KOLENA IN GLEŽNJI SO V NEVTRALNEM POLOŽAJU) 14,1 66,7 <0.001

4.3 STOJA NA ENI IZTEGNJENI NOGI * 16,5 13,4 0,005

4,4 STOJA NA ENI ALI OBEH V KOLKIH, KOLENIH ALI GLEŽNJIH IZRAZITO UPOGNJENIH NOGAH * 19,6** 1,8 <0.001

4.5 KLEČANJE IN ČEPENJE * 9,2 1,4 <0,001

4,6 HOJA PO HORIZONTALNI IN/ALI DO 30° NAGNJENI PODLAGI 15,0 5,6 <0.001

4.7 SEDENJE NA TLEH 4,6 0,6 0,005

4.8 LEŽANJE / / /

4.9 PLAZENJE, PLEZANJE PO STRMINI NAD 30° 11,4 0,8 <0,001

5.1 POKONČNI NEVTRALNI POLOŽAJ GLAVE 20,2 81,8 <0,001

5.2 GLAVA SKLONJENA NAPREJ NAD 30° * 21,7** 6,6 <0,001

5.3 GLAVA NAGNJENA VSTRAN NAD 30° * 20,8** 5,8 <0,001

5.4 GLAVA UPOGNJENA NAZAJ NAD 30° * 22,9** 2,7 <0,001

5.5 GLAVA ROTIRANA NAD 45° * 14,4 3,1 <0,001

6.1 PREMAGOVANJE SIL 10-99N 33,5 15,9 <0,001

6.2 PREMAGOVANJE SIL 100-199N * 31,2** 10,9 <0,001

6.3 PREMAGOVANJE SIL NAD 199N * 6,2 2,5 0,201 * kritična telesna lega oz. obremenitev KS – kontrolna skupina ** prekoračitev priporočljivih časovnih mej ES – ergonomska skupina

Tabela 12: Povprečna odstotna porazdelitev opazovanih telesnih leg z metodo OWAS pri ergonomski in kontrolni skupini



Rezultati na sliki 5 prikazujejo, da je negovalno osebje pri 10 za zdravje kritičnih telesnih legah oz. obremenitvah, prekoračevalo priporočljive časovne meje (območja z rumeno barvo). Z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov se je žal poslabšala telesna lega pokončne drže s torzijo. Vse preostale kritične telesne lege so se bistveno izboljšale, tudi dvigovanje bremen ali premagovanje sil se je zmanjšalo na minimum.

Slika 5: Povprečna odstotna porazdelitev telesnih leg, opazovanih z metodo OWAS,

za ergonomsko in kontrolno skupino Vse telesne lege metode OWAS nimajo povsem natančno definiranih mej, o priporočljivem času zadrževanja v tej legi. Te telesne lege predstavljajo lege rok (telesne lege 3.1-3.3) in lege spodnjih udov pri sedenju na tleh, ležanju in plezanju (telesne lege 4.7-4.9) (slika 5). V takšnih primerih je treba podati dodatno razjasnitev, zakaj do teh telesnih leg prihaja. Delovne naloge negovalnega osebja so med drugim povezane z zlaganjem opreme iz/ali v visoke omare, kjer je treba uporabljati lestev, se precej stegovati ter premagovati breme (najpogosteje na oddelku za centralno sterilizacijo). Ergonomska skupina je za to delo uporabljala posebno dvigalo in odstotek plezanja po lestvi se je statistično pomembno znižal. Negovalno osebje se ukvarja (igra) z majhnimi otroci v sobah ali na dvorišču, pri tem prihaja do sedenja na tleh oz. na podlagi. Ergonomska skupina je beležila manjši odstotek te lege, ker jim je zaradi uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov primanjkovalo časa za igranje. Delo rok (prijemi) je v zdravstveni negi nenehno prisotno, nekoliko manj smo zabeležili dela z rokami pri uporabi ergonomsko tehničnih pripomočkov. Vodenje dokumentacije (tipkanje za računalnikom) je medtem prav tako sestavni del nalog negovalnega osebja in je zajemalo okoli 10 % delovnega časa.



13.3 VPLIVI NA POJAV BOLEČINE HRBTENICE Vplivi na pojav bolečine ledvenega dela hrbtenice Analizirali smo, kateri neodvisni dejavniki so statistično pomembno povezani z bolečino ledvenega dela hrbtenice. Statistično pomembne dejavnike, ki so bili posamezno (univariatno) povezani z bolečino ledvenega dela hrbtenice, smo združeno (multivariatno) obdelali z logistično regresijo. S takšnim postopkom smo prikazali dejavnike, ki so najmočneje neodvisno povezani s pojavom bolečine. Rezultati prikazujejo, da so anketiranci v veliki večini izrazili pojavnost bolečine v ledvenem delu hrbtenice. Iz tabele 13 je razvidno, da je 90,7 % negovalnega osebja že začutilo bolečino, skoraj 80 % večkrat, težav ni navedlo le 9,3 %. Za lažje računanje vpliva na bolečino smo obstoječe rezultate združili na 2 podskupini, skupino z redkim pojavom in skupino s pogostim pojavom bolečine (tabela 13).

Bolečina n % združeno %

nikoli 61 9,3 enkrat 35 5,3 dvakrat 38 5,8

redko 21,3

večkrat 525 79,7 pogosto 79,7 Skupaj 659 100,0 100,0

Tabela 13: Pojav bolečine v ledvenem delu hrbtenice

V tabeli 14 je predstavljena opisna statistika v obliki srednjih vrednosti in standardnih odklonov za numerično porazdeljene dejavnike ter odstotno porazdelitev vrednosti za kategorične dejavnike. Za vsaki posamezni dejavnik smo izračunali statistično pomembnost (p-vrednost) in s tem vpliv na bolečino ledvenega dela hrbtenice.



Dejavnik Bolečine ledvenega dela hrbtenice

p-vrednost

redko pogosto Starost v letih 33,4±8,5 38,9±8,5 <0,001 Spol 0,012 ženske 76,9 86,1 moški 23,1 13,9 Delovna doba skupaj v letih 12,5±9,3 18,4±9,5 <0,001 Delovna doba na sedanjem delovnem mestu v letih 9,6±8,8 14,3±9,4 <0,001 Dvigovanje bremena nad 10 kg mase (v %) <0,001 ne 9,0 5,0 občasno 47,0 32,6 vsakodnevno večkrat 44,0 62,5 Način prenašanja ali dvigovanja bremena (v %) 0,003 sami 13,4 20,5 s sodelavci 72,4 73,3 s pripomočki 14,2 6,1 Pri negi ležečega pacienta mi pomaga dvižna postelja (v %)

0,114

redko 37,4 33,9 večinoma 29,0 22,9 nikoli 33,6 43,2 Koliko ur na dan delate z računalnikom 1,6±1,8 1,3±1,8 0,165 Izvajanje preventivnih vaj za hrbtenico (v %) <0,001 nikoli 57,9 34,2 enkrat 12,8 13,3 dvakrat 8,3 11,0 večkrat 21,1 41,4 Ukvarjanje z rekreacijo in športom v mladosti (v %) <0,001 nikoli 9,0 5,9 občasno 32,1 50,3 vsaj 2x tedensko 31,3 32,3 redni trening 27,6 11,5 Ukvarjanje z rekreacijo in športom v sedanjosti (v %) 0,007 nikoli 9,8 10,8 občasno 54,1 67,6 vsaj 2x tedensko 28,6 17,6 redni trening 7,5 4,1 Obravnava pretežno pacientov IV kategorije (v %) 0,008 ne 96,0 88,3 da 4,0 11,7 Koliko ur na dan gledate TV 1,8±1,0 1,8±1,2 0,715 ITM 23,1±3,1 24,7±4,4 <0,001

Tabela 14: Vpliv posameznih dejavnikov na bolečine ledvenega dela hrbtenice

Numerično porazdeljene dejavnike smo na podlagi mediane razdelili na dve enako veliki skupini. Izjemo smo napravili za indeks telesne mase, kjer smo za mejo



določili vrednost 25, kar po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije predstavlja prekomerno telesno težo (Svetovna zdravstvena organizacija, 2006). Kategorične dejavnike smo preoblikovali v dihotomne kategorične dejavnike (dejavnike, ki vsebujejo natanko dve kategoriji), zaradi lažje interpretacije univariatne in multivariatne statistične analize. Kljub temu, da bi lahko takoj pričeli z multivariatno analizo, smo zaradi večje preglednosti še enkrat testirali dejavnike na univariatnem nivoju, kar prikazuje tabela 15. Dejavnik Bolečine

ledvenega dela hrbtenice

hi-kvadrat

faktor vpliva

95 % interval zaupanja

p-vrednost

redko pogosto Starost 39 let in več (%) 29,9 54,5 24,7 2,8 1,9-4,2 <0,001 Ženski spol (%) 76,9 86,1 6,7 1,9 1,2-3,0 0,010 Delovna doba 19 let in več (%) 30,6 54,9 24,0 2,8 1,8-4,1 <0,001 Delovna doba na sedanjem delovnem mestu 13 let in več (%)

35,1 50,9 10,5 1,9 1,3-2,8 0,001

Večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase (%)

44,0 62,5 14,6 2,1 1,4-3,1 <0,001

Prenašanje ali dvigovanje bremen samostojno (%)

13,4 20,5 3,4 1,7 1,0-2,9 0,064

Prenašanje ali dvigovanje bremen s pripomočki (%)

14,2 6,1 9,1 0,4 0,2-0,7 0,003

Pomoč dvižne postelje pri negi ležečega pacienta (%)

29,0 22,9 2,1 0,7 0,5-1,1 0,146

Delo z računalnikom 2 uri in več (%)

40,0 26,1 9,6 0,5 0,4-0,8 0,002

Izvajanje preventivnih vaj za hrbtenico (%)

29,3 52,4 21,7 2,7 1,8-4,0 <0,001

Ukvarjanje z rekreacijo in športom v mladosti (%)

59,0 43,8 9,7 0,5 0,4-0,8 0,002

Ukvarjanje z rekreacijo in športom v sedanjosti (%)

36,1 21,6 11,7 0,5 0,3-0,7 0,001

Obravnava pacientov IV kategorije (%)

4,0 11,7 5,9 3,2 1,3-8,2 0,015

Dnevno gledanje TV 2 uri in več (%)

53,4 51,8 0,1 0,9 0,6-1,4 0,749

ITM ≥ 25 (%) 25,4 38,4 7,8 1,8 1,2-2,8 0,005

Tabela 15: Univariatna analiza dejavnikov za pojav bolečine ledvenega dela hrbtenice

Univariatno smo obdelali 15 dejavnikov od tega 3 niso bili statistično pomembno povezani s pojavom bolečine ledvenega dela hrbtenice in jih nismo vključili v multivariatno analizo. Rezultati multivariatne analize so predstavljeni v tabeli 16 in prikazujejo 5 dejavnikov, ki so najmočneje neodvisno povezani s pojavom bolečine. Za izračun multivariatne logistične regresije smo uporabili metodo izključevanja statistično nepomembnih dejavnikov (Wald). Faktor vpliva statistično nepomembnih dejavnikov ni bil več zajet.



Dejavnik hi-kvadrat

faktor vpliva


p-vrednost

Delovna doba 19 let in več 14,1 2,4 1,5-3,8 <0,001 Večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase

16,3 2,4 1,6-3,7 <0,001

Delo z računalnikom 2 uri in več 5,2 0,6 0,4-1,0 0,049 Izvajanje preventivnih vaj za hrbtenico 17,4 2,8 1,7-4,4 <0,001 Ukvarjanje z rekreacijo in športom v sedanjosti 11,4 0,4 0,3-0,7 0,001

Tabela 16: Multivariatna analiza dejavnikov na pojav bolečine ledvenega dela

hrbtenice Glede na faktor vpliva predstavljajo z 2,8 najmočnejši neodvisni dejavnik za napoved pojava bolečin ledvenega dela hrbtenice pogoste preventivne vaje za hrbtenico. Rezultat je po svoje nerazumljiv, vendar kaže na to, da osebje prične s preventivnimi vajami, ko je že prepozno in so bolečine pogoste. Osebje, ki nima težav s hrbtenico, v 70,7 % primerov ne izvaja preventivnih vaj. Sledita delovna doba 19 let in več in večkratno dvigovanje bremena nad 10 kg, ki povečata tveganje za faktor 2,4. Negovalnemu osebju, ki dela za računalnikom več kot 2 uri dnevno, se faktor tveganja zmanjša za polovico, kar v bistvu pomeni, da ima osebje v tem primeru manj dela s pacienti in ni izpostavljeno fizičnim bremenom. Tudi redna rekreacija in šport zmanjšujeta tveganje pojava bolečine za polovico. Vplivi na pojav bolečine vratnega dela hrbtenice Ponovili smo postopek prejšnje statistične analize, le da smo tokrat ugotavljali statistično pomembne dejavnike povezane z bolečino vratnega dela hrbtenice. Za pridobitev dejavnikov, ki so najmočneje povezani s pojavom bolečine, smo univariatno povezane dejavnike z bolečino vratnega dela hrbtenice, multivariatno obdelali z logistično regresijo. Anketiranci so v večini izrazili pojav bolečine v vratnem delu hrbtenice (tabela 17). Rezultati prikazujejo, da je 79,6 % negovalnega osebja že začutilo bolečino, okoli 65 % večkrat, brez težav jih je bilo 20,4 %. Incidenca je nekoliko nižja kot pri rezultatih o bolečini ledvenega dela hrbtenice. Za lažje računanje vpliva na bolečino smo obstoječe rezultate združili na dve podskupini, skupino z redkim pojavom in skupino s pogostim pojavom bolečine.

Bolečina n % združeno % nikoli 133 20,4 enkrat 42 6,4 dvakrat 50 7,7

redko 34,5

večkrat 428 65,5 pogosto 65,5 Skupaj 653 100,0 100,0

Tabela 17: Pojav bolečine vratnega dela hrbtenice



V tabeli 18 je predstavljena opisna statistika v obliki srednjih vrednosti in standardnih odklonov za numerično porazdeljene dejavnike ter odstotna porazdelitev vrednosti za kategorične dejavnike. Nabor neodvisnih dejavnikov nismo spreminjali in je ostal enak, kot pri bolečini ledvenega dela hrbtenice. Za vsaki posamezni dejavnik smo izračunali statistično pomembnost (p-vrednost) in s tem vpliv na bolečino vratnega dela hrbtenice.

Dejavnik Bolečine vratnega dela hrbtenice

p-vrednost

redko pogosto Starost v letih 34,1±8,6 39,7±8,3 <0,001 Spol <0,001 ženske 76,0 89,3 moški 24,0 10,7 Delovna doba skupaj v letih 13,0±9,4 19,4±9,3 <0,001 Delovna doba na sedanjem delovnem mestu v letih 9,9±8,8 15,0±9,4 <0,001 Dvigovanje bremen nad 10 kg mase (v %) 0,016 ne 6,2 5,4 občasno 42,7 32,0 vsakodnevno večkrat 51,1 62,6 Način prenašanja ali dvigovanja bremena (v %) 0,135 sami 17,3 19,8 s sodelavci 72,0 73,8 s pripomočki 10,7 6,4 Pomoč dvižne postelje pri negi ležečega pacienta (v %) 0,040 redko 36,8 33,4 večinoma 28,6 22,1 nikoli 34,5 44,5 Koliko ur na dan delate z računalnikom 1,6±1,8 1,3±1,8 0,069 Izvajanje preventivnih vaj za hrbtenico (v %) <0,001 nikoli 52,9 31,8 enkrat 13,1 13,2 dvakrat 6,3 12,7 večkrat 27,6 42,2 Ukvarjanje z rekreacijo in športom v mladosti (v %) <0,001 nikoli 5,8 6,6 občasno 36,4 52,1 vsaj 2x tedensko 36,4 30,0 redni trening 21,3 11,3 Ukvarjanje z rekreacijo in športom v sedanjosti (v %) 0,006 nikoli 6,7 12,6 občasno 62,8 66,1 vsaj 2x tedensko 22,9 18,0 redni trening 7,6 3,3 Obravnava pretežno pacientov IV kategorije (v %) 0,262 ne 91,9 88,7 da 8,1 11,3 Koliko ur na dan gledate TV 1,9±1,2 1,7±1,1 0,067 ITM 24,0±3,8 24,6±4,4 0,081

Tabela 18: Vpliv posameznih dejavnikov na bolečino vratnega dela hrbtenice



V tabeli 19 je prikazana univariatna statistika, vse dejavnike smo preoblikovali že pri analizi bolečine ledvenega dela hrbtenice in smo jih pustili nespremenjene. Pred pričetkom multivariatne analize, smo zaradi večje preglednosti še enkrat analizirali dejavnike na univariatnem nivoju.

Dejavnik Bolečine vratnega dela hrbtenice

hi-kvadrat

faktor vpliva


p-vrednost

redko pogosto Starost 39 let in več (%) 30,8 59,3 45,8 3,3 2,3-4,6 <0,001 Ženski spol (%) 76,0 89,3 19,1 2,6 1,7-4,0 <0,001 Delovna doba 18 let in več (%)

29,8 60,5 53,2 3,6 2,6-5,1 <0,001

Delovna doba na sedanjem delovnem mestu 12 let in več (%)

32,0 55,4 31,5 2,6 1,9-3,7 <0,001

Večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase (%)

51,1 62,6 8,0 1,6 1,2-2,2 0,005

Prenašanje ali dvigovanje bremen samostojno (%)

17,3 19,8 0,6 1,2 0,8-1,8 0,444

Prenašanje ali dvigovanje bremen s pripomočki (%)

10,7 6,4 3,7 0,6 0,3-1,0 0,055

Pomoč dvižne postelje pri negi ležečega pacienta (%)

28,6 22,1 3,3 0,7 0,5-1,0 0,069

Delo z računalnikom 2 uri in več (%)

35,5 24,7 8,1 0,6 0,4-0,9 0,005

Izvajanje preventivnih vaj za hrbtenico (%)

33,9 55,0 25,2 2,4 1,7-3,3 <0,001

Ukvarjanje z rekreacijo in športom v mladosti (%)

57,8 41,3 15,8 0,5 0,4-0,7 <0,001

Ukvarjanje z rekreacijo in športom v sedanjosti (%)

30,5 21,3 6,6 0,6 0,4-0,9 0,010

Obravnava pacientov IV kategorije (%)

8,1 11,3 1,6 1,5 0,8-2,6 0,205

Dnevno gledanje TV 2 uri in več (%)

57,5 49,5 3,7 0,7 0,5-1,0 0,056

ITM ≥ 25 (%) 30,4 37,9 3,7 1,4 1,0-2,0 0,055

Tabela 19: Univariatna analiza dejavnikov za pojav bolečine vratnega dela hrbtenice

Univariatno smo obdelali 14 dejavnikov, od tega jih 6 ni bilo statistično pomembno povezanih s pojavom bolečine vratnega dela hrbtenice in jih nismo vključili v multivariatno analizo. Rezultati multivariatne analize so predstavljeni v tabeli 20 in prikazujejo 5 dejavnikov, ki so bili najmočneje povezani s pojavom bolečine. Za izračun multivariatne logistične regresije smo uporabili metodo izključevanja statistično nepomembnih dejavnikov (Wald).



Dejavnik hi-kvadrat

faktor vpliva


p-vrednost

Ženski spol 7,9 2,0 1,2-3,2 0,005 Delovna doba 19 let in več 31,1 3,0 2,0-4,3 <0,001 Večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase

10,5 1,8 1,3-2,7 0,001

Izvajanje preventivnih vaje za hrbtenico

13,9 2,1 1,4-3,0 <0,001

Ukvarjanje z rekreacijo in športom v sedanjosti

6,0 0,6 0,4-0,9 0,015

Tabela 20: Multivariatna analiza dejavnikov za pojav bolečine vratnega dela

hrbtenice Glede na faktor vpliva predstavlja s 3,0 najmočnejši neodvisni dejavnik za napoved pojava bolečine vratnega dela hrbtenice delovna doba 19 let in več. Na drugem mestu je bil dejavnik pogoste preventivne vaje za hrbtenico (faktor vpliva 2,1), ki je bil pri težavah ledvenega dela hrbtenice najmočnejši. Tudi tukaj velja, da negovalno osebje prične z vajami, ko je že prepozno in so bolečine pogoste. Osebje, ki nima težav s hrbtenico, v 66,1 % primerov redko ali nikoli ne izvaja preventivnih vaj. Sledita večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg, ki poveča tveganje za faktor 1,8 in ženski spol za faktor 2,0. Nasprotno, redna rekreacija in šport zmanjšujeta tveganje pojava bolečine za skoraj polovico (faktor vpliva 0,6). Zaključimo lahko, da so neodvisni dejavniki za napoved bolečine ledvenega in vratnega dela hrbtenice podobni. Izračunali smo štiri iste dejavnike z nekoliko različnimi faktorji vpliva, razlika je bila le v enem samem dejavniku. Pri bolečini ledvenega dela hrbtenice je bil olajševalni faktor delo z računalnikom 2 uri in več, pri bolečini vratnega dela hrbtenice pa je predstavljal oteževalni faktor ženski spol.

13.4 ERGONOMSKO TEHNIČNI PRIPOMOČKI NA

BOLNIŠNIČNIH ODDELKIH IN NJIHOVA UPORABA V vprašalnik o ergonomsko tehničnih pripomočkih smo zajeli pripomočke, ki jih mednarodne raziskave priporočajo in lahko z njimi izvedemo večji del negovalnih intervencij, še posebej tistih, ki so najbolj nevarne za poškodbe negovalnega osebja in pacienta. V tabeli 21 so prikazani rezultati o posedovanju posameznih ergonomsko tehničnih pripomočkih v UKC Maribor. V popis ergonomsko tehničnih pripomočkov smo zajeli vseh 41 oddelkov UKC Maribor, vendar vsi oddelki ne potrebujejo vseh pripomočkov, ker ne izvajajo negovalnih intervencij, kjer bi pripomoček lahko koristil. Mednje sodijo določeni storitveni oddelki in oddelek za prvo pomoč. Iz rezultatov v tabeli 21 je razvidno, da so največja pomanjkanja pri prostostoječih premičnih dvigalih in deskah za premeščanje. Prav tako obstaja vsesplošno pomanjkanje ergonomsko tehničnih pripomočkov za osebno higieno, invalidskih vozičkom s straniščem in nastavkov za straniščno školjko.



Ergonomsko tehnični pripomoček število enot

povprečje na oddelek

Zdravstvena nega: mehansko dvižna postelja 621 19,4 Zdravstvena nega: električno nastavljiva postelja 156 4,7 Zdravstvena nega: voziček za prevoz terapije 83 2,5 Zdravstvena nega: voziček za prevoz sanitetnega materiala 47 1,4 Zdravstvena nega: voziček za prevoz higienskih pripomočkov 53 1,6 Premeščanje: prostostoječe premično dvigalo 2 0,1 Premeščanje: podlaga za premeščanje 31 1,0 Premeščanje: deska za premeščanje 10 0,3 Premeščanje: invalidski voziček s snemljivim naslonom za roke 98 3,0 Osebna higiena: posebna kad na višini postelje 7 0,2 Osebna higiena: posebna kad za umivanje na postelji 0 0,0 Osebna higiena: dvigalo za kopalno kad 6 0,2 Osebna higiena: stol za kad/tuš kabino 26 0,8 Osebna higiena: PVC stojalo za umivanje glave v postelji 10 0,3 Sanitarni pripomočki: invalidski voziček s straniščem 8 0,3 Sanitarni pripomočki: držala v navadnem stranišču 193 6,0 Sanitarni pripomočki: nastavek za straniščno školjko 2 0,1 Sanitarni pripomočki: držalo v tuš kabini 71 2,2

Tabela 21: Popis ergonomsko tehničnih pripomočkov v UKC Maribor v letu 2008 Uporaba priporočenih ergonomsko tehničnih pripomočkov na oddelkih v UKC Maribor, je na lestvici od 0 do 3, v povprečju znašala 1,2±0,5. Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki so bili na oddelkih na razpolago, je v povprečju znašala 2,7±0,4. Napravili smo Mann-Whitney test malih vzorcev, ki je pokazal, da je razlika med uporabo priporočenih in uporabo obstoječih ergonomsko tehničnih pripomočkov statistično pomembna (p<0,001). Zaključimo lahko, da se v prvi meri pripomočki uporabljajo redko, ker jih oddelki nimajo na razpolago. 13.5 UPORABA ERGONOMSKO TEHNIČNIH

PRIPOMOČKOV ZA ZMANJŠANJE TEŽAV S HRBTENICO

Določeni oddelki v UKC Maribor pogosteje uporabljajo ergonomsko tehnične pripomočke pri delu v zdravstveni negi. Zastavili smo si vprašanje ali pogostejša uporaba pripomore k zmanjšanju zdravstvenih zapletov z ledvenim in vratnim delom hrbtenice. V analizo smo vključili sledeče ergonomsko tehnične pripomočke: mehansko dvižno posteljo, električno nastavljivo posteljo, voziček za prevoz terapije, sanitetnega materiala in pripomočkov za osebno higieno, prostostoječe premično dvigalo, podlago ali desko za premeščanje, invalidski voziček s snemljivim naslonom za roke, posebno kad na višini postelje, posebno kad za umivanje na postelji, dvigalo za kopalno kad, stol za kad/tuš kabino, PVC stojalo za umivanje glave v postelji, invalidski voziček s straniščem, držala na navadnem stranišču, nastavek za straniščno školjko, držala v tuš kabini. Imenovani seznam sestavlja priporočene ergonomsko tehnične pripomočke za izvajanje zdravstvene nege.



Ocena uporabe posameznih ergonomsko tehničnih pripomočkov je bila podana kategorično na lestvici od 0 (nikoli) do 3 (vedno). Za evalvacijo uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov na posameznih oddelkih, smo posamezne ocene sešteli in delili s številom seštetih ocen, z namenom, da bi ohranili izvorno lestvico (Teeri et al., 2008). Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov na oddelkih v UKC Maribor, je v povprečju znašala 1,2±0,5, kar okvirno na lestvici od 0 do 3 pomeni redko ali podpovprečno. Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki jih imajo oddelki na razpolago, je dala bistveno boljše rezultate, saj je v povprečju znašala 2,7±0,4. Rezultati so pokazali, da se razpoložljivi ergonomsko tehnični pripomočki uporabljajo redno. Za testiranje teze smo izvedli delitev oddelkov v dve skupini na podlagi uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov. Na osnovi mediane, z vrednostjo 1,2, smo razdelili frekvenco uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov v dve enako veliki ločeni skupini – z redko in pogostejšo uporabo. Rezultati so pokazali, da pogostejša uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov statistično pomembno ne vpliva na zmanjšanje težav ledvenega dela hrbtenice (p=0,182), statistično pomembno pa vpliva na težave vratnega dela hrbtenice (p=0,005). Podrobnejši rezultati so predstavljeni v tabeli 22.

Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov

redko pogosteje p-vrednost

Pogosta bolečina ledvenega dela hrbtenice (%) 82,4 77,7 0,182 Pogosta bolečina vratnega dela hrbtenice (%) 72,2 60,7 0,005

Tabela 22: Vpliv uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov na težave ledvenega in

vratnega dela hrbtenice Iz tabele 22 je razvidno, da v obeh primerih obstaja določena tendenca, da ima negovalno osebje pri pogostejši uporabi ergonomsko tehničnih pripomočkov manj težav s hrbtenico. V obeh primerih je pri pogostejši uporabi ergonomsko tehničnih pripomočkov zapletov s hrbtenico bilo med 5-12 % manj. Za večjo veljavnost rezultatov smo napravili še preprosto multivariatno analizo, kjer smo uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov izravnali še z delovno dobo in vpliv na pogosto bolečino vratnega dela hrbtenice ni bil več statistično pomemben (p=0,168). Razdelitev v dve skupini po mediani ni dala želenih rezultatov. Povprečne vrednosti uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov so pokazale, da določeni oddelki pogosto (ocena 2 na lestvici od 0 do 3) uporabljajo ergonomsko tehnične pripomočke pri delu (n=8). Povprečna vrednost uporabe na teh oddelkih (anesteziologija, ortopedija, nevrokirurgija, plastična in rekonstruktivna kirurgija, torakalna kirurgija, travmatologija, psihiatrija, nevrologija) je znašala 1,9±0,1. Teh 8 oddelkov smo združili v skupino s pogosto uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. V tem primeru so rezultati na univariatni ravni pokazali statistično pomembno razliko pri pogosti uporabi ergonomsko tehničnih pripomočkov tudi v primeru bolečine v ledvenem delu hrbtenice (tabela 23). Pri bolečini vratnega dela hrbtenice ni prišlo do večjih sprememb.



Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov

redko pogosto p-vrednost

Pogosta bolečina ledvenega dela hrbtenice (%) 83,0 72,8 0,003 Pogosta bolečina vratnega dela hrbtenice (%) 69,0 57,5 0,006

Tabela 23: Vpliv uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov na težave ledvenega in vratnega dela hrbtenice

Ponovno smo izvedli preprosto multivariatno analizo, kjer smo uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov izravnali še z delovno dobo, tokrat je vpliv na pogosto bolečino vratnega dela hrbtenice ostal statistično pomemben (p=0,041), prav tako statistično pomemben je ostal vpliv na bolečino ledvenega dela hrbtenice (p=0,023). V naslednjem koraku smo nato izvedli še natančnejšo multivariatno analizo, kjer smo uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov izravnali z vsemi dejavniki (predstavljenimi v tabelah 15 in 19), ki imajo univariatni statistično pomembni vpliv na bolečino v hrbtenici. Rezultati multivariatne analize v tabelah 24 in 25 potrjujejo vpliv pogoste uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov na zmanjšanje pojava bolečine ledvenega dela hrbtenice (p=0,027) in na zmanjšanje pojava bolečine vratnega dela hrbtenice (p=0,045).

Dejavnik hi-kvadrat

faktor vpliva


p-vrednost

Pogosta uporaba ergonomskih pripomočkov 4,9 0,6 0,4-0,9 0,027 Delovna doba 19 let in več 13,8 2,6 1,6-4,2 <0,001 Večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase

15,4 2,5 1,6-3,9 <0,001

Pogoste preventivne vaje za hrbtenico 19,3 3,0 1,9-5,0 <0,001 Ukvarjanje z rekreacijo in športom v sedanjosti 10,9 0,4 0,3-0,7 0,001 Ženski spol 4,1 1,8 1,0-3,1 0,044

Tabela 24: Multivariatna analiza vpliva uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov na pojav bolečine ledvenega dela hrbtenice

Dejavnik hi-

kvadrat faktor vpliva


p-vrednost

Pogosta uporaba ergonomskih pripomočkov 4,0 0,7 0,5-1,0 0,045 Ženski spol 7,5 2,0 1,2-3,3 0,006 Delovna doba 19 let in več 25,3 2,7 1,8-4,0 <0,001 Večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase

6,6 1,6 1,1-2,4 0,010

Pogoste preventivne vaje za hrbtenico 14,4 2,1 1,4-3,0 <0,001 V mladosti sem se redno ukvarjal(a) z rekreacijo in športom

6,5 0,6 0,4-0,9 0,011

Tabela 25: Multivariatna analiza vpliva uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov na pojav bolečine vratnega dela hrbtenice



V obeh primerih so rezultati pokazali, da pogosta uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov znižuje tveganje za bolečino ledvenega in vratnega dela hrbtenice za skoraj polovico.

13.6 POTRDITEV/ZAVRNITEV HIPOTEZ Hipoteza 1 Obstoječa organizacija dela in ergonomske pomanjkljivosti ter arhitektonske pregrade onemogočajo uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov za delo pri negovalnih intervencijah v bolnišničnem okolju.

Raziskava delovnih pogojev na oddelkih bolnišnice je pokazala dve kritični arhitektonski pregradi in štiri ovire v povezavi z organizacijo dela, ki otežujejo ali onemogočajo uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. Arhitektonski pregradi poleg tega predstavljata najbolj neposredno tveganje za poškodbo negovalnega osebja in pacienta. Hipoteza je potrjena.

Teza 1 Delo osebja v negovalnih timih, ki zahteva večje in pogostejše fizične obremenitve, je biomehanično obremenjujoče za ledveni del hrbtenice.

Rezultati statistične analize so pokazali, pri 13 od 15 kritičnih telesnih legah oz. obremenitvah, statistično pomembno znižanje odstotka v korist uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov. Pri 15 kritičnih telesnih položajih smo z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov zabeležili skupni upad v višini 12,9 odstotnih točk (iz 20,6 na 7,7 %). Teza je potrjena.

Teza 2 Pri negovalnem osebju je velika pogostnost pojava težav z vratnim delom hrbtenice povezana z negativnimi pokazatelji zdravja, delovnim okoljem in fizično pripravljenostjo.

Pokazali smo, da so delovna doba 19 let in več, večkratno dnevno dvigovanje bremen nad 10 kg mase in pomanjkanje preventivnih vaj, statistično pomembni pokazatelji težav s hrbtenico. Teza je potrjena.

Teza 3 Ergonomsko tehnični pripomočki na bolnišničnih oddelkih za zmanjševanje fizičnih obremenitev pri delu negovalnega tima, so pomanjkljivi.

Ugotovili smo precejšnje pomanjkanje ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki odločilno razbremenijo obremenitev hrbtenice, kot so prostostoječa premična dvigala, deske za premeščanje, pripomočki za osebno higieno, invalidski vozički s straniščem in nastavki za straniščno školjko. Teza je potrjena.

Teza 4 Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov za razbremenitev negovalnega osebja pri fizičnem delu s pacienti, zmanjša obolevnost zaposlenih.

Oddelki v bolnišnici ki pogosteje uporabljajo ergonomsko tehnične pripomočke so navedli statistično pomembno manj težav s hrbtenico. Vpliv dejavnika pogoste uporabe je žal šibek, saj ne zmanjša tveganja za obolevnost niti za polovico. Teza je potrjena.



14 RAZPRAVA Rezultati v naši raziskavi so pokazali, da je pojav bolečine v hrbtenici povezan z večkratnim dvigovanjem bremen mase nad 10 kg. Negovalno osebje se premalo zaveda problematike mišično-skeletnih obolenj in pričenja s preventivnimi ukrepi šele, ko se težave pojavijo. Aktivna športna oz. pogosta rekreativna dejavnost sta se izkazali kot zmanjševalec tveganja za pojav bolečine oz. težav s hrbtenico. Telesna aktivnost je bila tudi v drugih študijah prikazana kot učinkovita preventivna intervencija pred bolečinami v hrbtenici in vratu (Linton in van Tulder, 2001; Burton et al., 2005), vendar v znanosti ni priporočil za nobeno vrsto preventive in njeno intenzivnost (Burton et al., 2005). Delovna doba posameznika in dvigovanje bremen pri delu sta bila že mnogokrat zanesljivo potrjena kot negativna dejavnika (Marras et al., 1999; Retsas in Pinikahaba, 2000; Bongers et al., 2002). Glede uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov smo ugotovili, da se pripomočki ne uporabljajo, ker niso na razpolago in ne, ker je uporaba časovno in tehnično zahtevna. Ugotovili smo tudi, da je manj težav s hrbtenico na oddelkih, kjer se ergonomsko tehnični pripomočki uporabljajo pogosto, čeprav izračunan faktor vpliva ni bil močan. Z OWAS metodo smo pokazali, da je uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov statistično pomembno znižala skoraj vse za hrbtenico kritične telesne lege. V povprečju je znašal upad, znotraj 7,5 urnega delavnika, za 12,9 odstotnih točk, iz 20,6 na 7,7 %. Negovalno osebje je bilo v preteklosti večkrat deležno raziskav o telesnih položajih pri delu (Hignett, 2003; Dawson et al. 2007). Pri tem je večina avtorjev raziskave usmerila na intervencijske programe in dvižne tehnike. Hignett (1996) je ugotovila, da je neustreznih telesnih leg pri delu s pacientom statistično pomembno več kot pa pri ostalih aktivnostih. V njeni raziskavi so bili opazovani položaji hrbtenice, zgornje in spodnje okončine ter premagovanje sil. Negovalno osebje se je pri delu s pacientom nahajalo v eni izmed nepravilnih telesnih leg več kot 50 % časa, znotraj merjenega časovnega intervala, z izjemo pri oblačenju na dvigalu za kopalno kad. Čeprav se raziskava ni ukvarjala s vplivom ergonomije se je tukaj pokazal pomen pripomočkov pri delu. Kot najbolj zahtevna negovalna intervencija je bila identificirana kopanje pacienta v klasični kopalni kadi, kjer se je negovalno osebje nahajalo v nepravilnem telesnem položaju skoraj ves čas. Med nalogami negovalnega osebja, ki niso bile povezane z delom s pacientom, je bila kot zahtevna identificirana aktivnost postiljanje postelje. Tudi Harrison in Nixon (2002) sta ugotovila statistično povezavo med delom s pacientom in mišično-skeletnimi poškodbami. Številne raziskave so se osredotočale le na dvigovanje oz. premagovanje bremen in določanjem obremenitev za hrbtenico (Hye-Knudsen, 2004). Zaključki so bili skoraj zmeraj enaki, da pri dvigovanju pacienta prihaja do zelo velikih kratkotrajnih obremenitev, ki presegajo zgornje priporočene meje (Marras et al., 1999; Zhuang et al., 1999; Hoogendoorn et al., 2000). Pri opazovanju aktivnosti dvigovanja pacienta oz. premeščanja pacienta na invalidski voziček gre za časovno zelo kratke aktivnosti, ki v povprečju trajajo od 20-30 sek (Hye-Knudsen, 2004). Uporaba ergonomsko



tehničnih pripomočkov v obliki prostostoječega premičnega dvigala isto aktivnost podaljša okvirno na 10 min. V naši raziskavi nismo beležili frekvenco kolikokrat je bil pacient premeščen (dvignjen) iz postelje, na primer, na invalidski voziček, vendar pa ni šlo za pogosto aktivnost. Morda je v povprečju vsak nepokretni pacient enkrat dnevno premeščen iz postelje in nazaj. Če, na primer, posamezni član negovalnega tima dnevno 20 krat sodeluje pri premeščanju pacienta iz postelje na invalidski voziček in obratno, premaguje maksimalno breme le 10 min ali 2 % delovnega časa. Opazovalna metoda OWAS za merjenje kratkotrajne aktivnosti z velikimi bremeni ni najbolj primerna, saj je aktivnost dvigovanja pacienta znotraj 7,5-urnega delavnika zanemarljiva. Zaradi največje nevarnosti poškodbe za osebje in pacienta pa je to aktivnost prav tako treba humanizirati, kljub temu, da bo uporaba pripomočka zahtevala več časa. Rezultati v naši raziskavi so pokazali, da se ergonomsko tehnični pripomočki, če so na razpolago, tudi uporabljajo. Percepcija, da se negovalno osebje tehnike pri delu v zdravstveni negi izogiba ne drži in ne more veljati kot izgovor, da organizacija ergonomskega programa ne izpelje (Daynard et al., 2001; Kneafsey in Haigh, 2007; Pettersson in Fahlström, 2009). O sami uporabi prostostoječih premičnih dvigal žal ne moremo veliko povedati, saj smo pri popisu opreme zabeležili le dve dvigali v celotnem UKC Mariboru. V namene naše raziskave se je dvigalo izposojalo med oddelki. Vsi ergonomsko tehnični pripomočki, ki smo jih v namene raziskave uporabljali, niso bistveno podaljšali časa izvajanja negovalnih intervencij, razen uporaba prostostoječega premičnega dvigala. Z organizacijskega stališča koristi in stroška imamo tukaj nehvaležno nalogo, ker je težko oceniti ali zaradi 2 % časa maksimalne obremenitve potrebujemo pripomoček, ki je drag in glede na priporočila uporabljene metode ničesar ne spremeni. Pri obravnavi pacienta obstajajo aktivnosti, ki jih je težko učinkovito izpeljati z ergonomsko tehničnimi pripomočki. Med temi aktivnostmi bi, na primer, lahko izpostavili obračanje pacienta na postelji in premeščanje pacienta iz postelje na sredstvo za transfer in obratno. To sta dve aktivnosti, kjer pacienta običajno ni potrebno dvigniti ampak ga lahko nežno potisnemo ali povlečemo, če le-to njegovo zdravstveno stanje dovoljuje. Aktivnosti sta za razliko od dvigovanja pacienta ali bremen veliko manj tvegani za nepredvidljive dogodke in obremenitev lahko sproti doziramo (Engkvist et al., 1998). Če obračanje pacienta na postelji ne poteka po načrtih je nevarnost poškodbe za pacienta prav tako zanemarljiva. Pri vsaki aktivnosti, ki jo želimo humanizirati je potrebno preučiti, kje si lahko pomagamo s strategijo pristopa in kje potrebujemo tehnično pomoč. Rezultat humanizacije dela mora biti realiziran do neke razumne meje med tveganjem, potrebnim časom za izvedbo aktivnosti in samim učinkom, ki ga bomo dosegli. Finančno smo ovrednotili, da se stroški nabave ergonomsko tehničnih pripomočkov dolgoročno izenačijo s stroški, ki nastanejo zaradi mišično-skeletnih poškodb ali obolenj. Treba pa je upoštevati tudi psihosocialne dejavnike, ki nastanejo kot posledica poškodb, tako za posameznika in delovni kolektiv. Organizacije, ki so uspešno uvedle ergonomske programe ugotavljajo tudi, da je fluktuacija kadra manjša in da se izgublja manj čas za uvajanja novega kadra (Owen, 2000). Običajno



se zadovoljstvo z delom poveča. V zdravstvu izvedba ergonomskega programa poveča varnost in prinaša največ koristi delavcu in s tem posredno tudi pacientu, povečanje storilnosti je v zdravstveni stroki zaenkrat sorazmerno neopredeljen dejavnik (Owen et al., 2002). Organizacijo dela z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov ni treba bistveno spremeniti. Dopolnila so potrebna pri izobraževanju osebja in spremljanju kazalnikov ali ergonomski program prinaša pričakovane učinke. Več nalog čaka predvsem vodstveno osebje na oddelkih bolnišnice, saj je spremljanje kazalnikov in merjenje učinka pretežno vodstvena funkcija. Za učinkovito reorganizacijo dela morajo kadrovski normativi ostati nespremenjeni, saj ne smemo pričakovati, da se bo situacija v zdravstveni negi v prihodnosti izboljšala (dvig razmerja osebje/pacient). Tudi druge gospodarske panoge strmijo bolj k zmanjševanju delovnega osebja kot nasprotno. V raziskavi smo uporabili samoevalvacijske vprašalnike, zato je potrebno dobljene rezultate obravnavati z določeno mero previdnosti, saj lahko samoevalvacija zajema zanikanje, zmoto ali težavo, da se mnenje ponovno prikliče v spomin (Trinkoff et al., 2003). Za opazovanje negovalnega osebja pri delu smo izbrali metodo OWAS z manualnim opazovanjem, kar je seveda manj natančno in zanesljivo, kot pa če bi uporabili snemalno tehniko. K večji zanesljivosti raziskave smo pripomogli na podlagi upoštevanja priporočil in navodil, kako metodo OWAS učinkovito in pravilno uporabiti (Karhu et al., 1977; Salonen in Heinsalmi, 1981; de Bruijn et al., 1998; Mattila in Vilkki, 1999). Slikovno snemanje osebja pri delu v bolnišnici in s tem slikovno snemanje pacientov, obiskovalcev in tretjih oseb bi bilo etično sporno dejanje. Ne glede na pomanjkljivosti, ki jih izbrane metode v raziskavi vsebujejo, smo okvirno zajeli problematiko delovnih nalog medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in podpornih služb.



15 OBLIKOVANJE STANDARDOV NEGOVALNIH INTERVENCIJ Z ERGONOMSKIMI NAČELI

Standardi negovalnih intervencij se oblikujejo po procesu zdravstvene nege in se delijo na postopke in posege. Standarde negovalnih intervencij vezanih na postopke potrjuje glavna medicinska sestra ustanove s pomočnicami. Standarde iz diagnostično terapevtskega programa (posege) pred sprejetjem pregleda odgovorni zdravnik specialist, ki ga potem tudi podpiše in s tem potrdi njegovo skladnost s stroko (Purnat, 2002). Standardi so časovno, kadrovsko in materialno opredeljeni in predstavljajo osnovo za izračun cene storitve. Za oblikovanje standarda negovalne intervencije se uporablja standardizirani obrazec. Primer obrazca, ki ga uporabljajo v UKC Maribor je prikazan na sliki 6. Standardiziran obrazec temelji na priporočilih mednarodne organizacije za standardizacijo in priporočil iz literature (Donabedian, 1980; European Committee for Standardization, 2000). Standarde negovalnih intervencij običajno oblikujejo diplomirane medicinske sestre ali medicinske sestre s specializacijo, zatem sledi pregled s strani glavne medicinske sestre ustanove s pomočnicami. Standard dokončno stopi v veljavo s predstavitvijo na kolegiju glavnih medicinskih sester oz. na organizacijskem strokovnem sestanku bolnišnice. Na oddelkih morajo nato glavne medicinske sestre oddelka potrjen standard negovalne intervencije predstaviti in preučiti z zaposlenimi v negovalnem timu, ki s svojim podpisom jamčijo, da so bili s standardom seznanjeni. Standard negovalne intervencije se nato shrani v rednike različnih barv, glede na področje zdravstvene nege. Standardi negovalnih intervencij se občasno testirajo in dopolnjujejo glede na spremembe v doktrini zdravstvene nege. Negovalno osebje na oddelku mora poznati veljavne standarde negovalnih intervencij, kar občasno Strokovni svet za zdravstveno nego UKC Maribor tudi preverja.



Slika 6: Obrazec za oblikovanje standarda v zdravstveni negi v UKC Maribor (Vir Služba zdravstvene nege UKC Maribor, 2005)



Postopek oblikovanje standardov negovalnih intervencij z ergonomskimi načeli. Strategija, ki smo jo uporabili pri določanju zaporednih aktivnosti in časovnem normiranju znotraj posamezne negovalne intervencije, je temeljila na preizkušanju. Vključena sta bila dva negovalna tima, kjer je prvi član izvajal aktivnosti, drugi simuliral pacienta, tretji pa meril čas. Vsak tim je desetkrat ponovil posamezne aktivnosti in nato petkrat izvedel celotno negovalno intervencijo od prve do zadnje aktivnosti. Na podlagi diskusije so bile nato dokončno opredeljene vse aktivnosti in tudi določen konsenz glede časovnih normativov. Ugotovljeno je bilo, da se določene aktivnosti lahko izvedejo v krajšem času, vendar se je zaokroževalo navzgor in v celih minutah, brez določanja sekund. V primeru, ko se obravnava pacienta slabšega zdravstvenega stanja, ki je imobiliziran in/ali ima vstavljene medicinske pripomočke na/v koži, je potrebno previdnejše izvajanje aktivnosti in s tem tudi daljši čas izvedbe celotne negovalne intervencije. V standardih, kjer igra glavno vlogo pacient in njegovo zdravstveno stanje je težko določiti zgornjo mejo trajanja celotne negovalne aktivnosti. Prav tako se lahko zgodi, da se negovalna intervencija, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta, mora prekiniti. Normirani čas negovalnih intervencij tako zmeraj predstavlja določen konsenz, ki bo zadostoval za večino pacientov. Pacienta pri kopanju smo simulirali s simulacijsko lutko, resnični pacienti pri oblikovanju standardov niso sodelovali.



16 ZAKLJUČEK V raziskavi smo pokazali, da uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov bistveno zmanjša kritične telesne lege in biomehanične obremenitve hrbtenice negovalnega osebja pri zdravstveni negi. Okvirno prikazan finančni preračun med stroški nabave ergonomsko tehničnih pripomočkov in dobičkom za organizacijo, žal ne nudi kratkoročnega pozitivnega učinka. Šele po nekaj letih se investicija prične obrestovati in poleg tega je prisotna še neznanka v obliki stroškov vzdrževanja opreme. Preračun se prav gotovo obrestuje, če vključimo še pozitivne psihosocialne učinke, v obliki zadovoljstva in dobrega zdravstvenega počutja negovalnega osebja, ki pa niso finančno merljivi. Centralna ovira izvedbe ergonomskega programa prav gotovo predstavlja spoznanje, da se slovensko zdravstvo ne posodablja bliskovito. V številnih splošnih bolnišnicah po Sloveniji primanjkujejo specifični oddelki, ki so nujno potrebni za izboljšanje zdravstvene oskrbe populacije celotne regije. Modernizacija obstoječih oddelkov ima tako dokaj slabe možnosti za izpeljavo pri vodstvu bolnišnic in pridobivanju proračunskih sredstev. Za ergonomsko modernizacijo v smislu humanizacije dela bi morala v prvi meri poskrbeti vlada z jasnimi direktivami o tem, kako mora biti delovno mesto urejeno in kateri ergonomsko tehnični pripomočki so nujno potrebni za razbremenitev dela negovalnega osebja v bolnišnici. Za delovna opravila, kjer prihaja do poškodb bi delodajalec moral biti prisiljen izpeljati ukrepe za zmanjšanje tveganja, glede na vladna priporočila. Oblikovani standardi aktivnosti zdravstvene nege so nujno potrebni, da se negovalna intervencija z uporabo ergonomsko tehničnega pripomočka pri delu s pacientom lahko vključi v dnevni program dela negovalnega osebja. Uporaba določenih ergonomsko tehničnih pripomočkov, kot je prostostoječe dvigalo, lahko nekoliko podaljša časovni normativ, ki je trenutno v veljavi, vendar ne toliko, da uporaba ne bi bila smotrna. Potrebno je upoštevati tudi fiziološke zakonitosti človeka pri delu, kot sta na primer spočitost in zbranost, ki se pri uporabi ergonomsko tehničnih pripomočkov ohranjata. Tako je možno delati z manj počitka in s konstantno energijo. Ergonomsko tehnični pripomočki povečajo varnost pri delu in preprečujejo zdravstvene posledice nefizioloških prisilnih telesnih leg in omilijo učinek nenadnih obremenitev. Potrebno je zagotoviti organizacijsko oblikovanje delovnega mesta v smislu izobraževanja in osveščenostjo negovalnega osebja v bolnišničnem okolju. Potrebno bi bilo vložiti več naporov v ergonomsko organizacijske ukrepe, ustrezni zdravstveni nadzor negovalnega kadra, preventivne zdravstvene preglede s katerimi bi lahko že v zgodnjih fazah prepoznali neugodne vplive delovnega okolja na zdravje in delazmožnost osebja v negovalnem timu in pravočasno ustrezno ukrepali. Šele ko bodo organizatorji dela uspeli soočiti težave negovalnega osebja in obremenjujoče delovno okolje in ko bo temu prisluhnilo tudi vodstvo bolnišnic oz. delodajalec, bo nastala dobra podlaga, da se z ergonomskimi ukrepi začne reševati konkreten problem.



Predlogi in izzivi za bodočnost Na podlagi ugotovljenih rezultatov navajamo sledeče predloge za bodoče raziskave, izobraževalne potrebe in zakonodajne smernice: 1. Ponoviti je treba opazovanje negovalnega osebja v delovnem času z isto ali kakšno drugo opazovalno metodo za primerjavo oz. potrjevanje naših rezultatov. 2. Vpeljati je treba program za longitudialno merjenje in spremljanje učinkov na zdravje pri delu, ki ga prinese humanizacija delovnega okolja. Natančneje bi bilo treba opredeliti poškodbe oz. bolniško odsotnost v primeru mišično-skeletnih incidentov zaradi lažje statistike in spremljanja napredka v zdravstveni negi. 3. Obstoječe procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov je treba, glede na tehnološke izboljšave, redno posodabljati. 4. Državne organizacije morajo poskrbeti za jasne zakonodajne smernice, kjer bi morala biti zakonsko določena vsaj alternativa za uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, če ni možno zagotoviti potrebne delovne sile zaradi odsotnosti z dela. 5. Vpeljava ergonomije v zdravstveno nego.



LITERATURA IN VIRI Aiken, L.H., Havens, D. S. & Sloane, D. M. (2000). The magnet nursing services

recognition program: A comparison of two groups of magnet groups, American Journal of Nursing, 100(3): 26–36.

Aiken, L.H., Clarke, S.P., Sloane, D.M., Sochalski, J.A., Busse, R., Clarke, H.,

Giovannetti, P., Hunt, J., Rafferty, A.M. & Shamian, J. (2001) Nurses’ reports on hospital care in five countries, Health affairs, 20(3): 43–53.

Aiken, L.H., Clarke, S.P. & Sloane, D.M. (2002) Hospital staffing, organization, and

quality of care: Cross-national findings, Nursing Outlook, 50(5): 187–194. Aita, M. & Richer, M.C. (2005). Essentials of research for healthcare professionals,

Nursing Health Science, 7(2): 119–125. Aker, P.D., Gross, A.R., Goldsmith, C.H. & Peloso, P. (1996). Conservative

management of mechanical neck disorders: a systematic overview and meta-analysis, British Medical Journal, 313(7068): 1291-1296.

Alexander, C.D. (1986). The Practice and Management of Industrial Ergonomics,

Prentice Hall, Englewood Cliffs. Altman, D.G. (1991). Practical statistics for medical research, Chapman & Hall,

London. Anema, J., Cuelenaere, B., van der Beeck, A., Knol, D., Vet, H. & van Mechelen, W.

(2000). The effectiveness of ergonomic interventions on return to work after low back pain: A prospective two year cohort study in six countries on low back pain patients sicklisted for 3-4 month, Occupational and Environmental Medicine, 56(10): 696–700.

American Hospital Association. (2002). Cracks in the foundation: Averting a crisis in

America’s hospitals, American Hospital Association, Chicago, dosegljivo na: http://www.aha.org/aha/content/2002/pdf/cracksreprint08-02.pdf (10.9.2009).

Ando, S., Ono, Y., Shimaoka, M., Hiruta, S., Hattori, Y., Hori, F. & Takeuchi, Y.

(2000). Associations of self estimated workloads with musculoskeletal symptoms among hospital nurses, Occupational and Environmental Medicine, 57(3): 211–216.

Ayoub, M.M. & Mital, A. (1989). Manual Materials Handling, Taylor and Francis,

London. Balantič, Z. (2000). Človek – delo – učinek, Moderna organizacija, Kranj.



Balantič, Z. (2001). Ergonomski principi urejanja delovnih okolij sodobnih pisarn, v: Vukovič, G. (ur.) Management in globalizacija: zbornik posvetovanja z mednarodno udeležbo, Moderna organizacija, Kranj, 305–312.

Berger, T. & Kresal, F. (2003). Vrednost informacije pri bolečini v križu. v: 9.

simpozij fizioterapevtov Slovenije: Kakovostna fizioterapevtska obravnava - učinkovit prispevek rehabilitaciji, Zbornica fizioterapevtov Slovenije, Ljubljana, 68–72.

Bernard, B.P. (1997). Elements of ergonomics programs: a primer based on

workplace evaluations of musculoskeletal disorders, US Department of Health and Human Services publication number 97-117, National Institute of Occupational Safety and Health, Cincinnati.

Best, M. (1997). An evaluation of manutention training in preventing back strain and

resultant injuries in nurses, Safety science, 25(1-3): 207–222. Bigos, S., Spengler, D., Martin, N., Zeh, J., Fisher, L., Nachemson, A. & Wang,

M.H. (1986). Back injuries in industry: A retrospective study. II, Injury factors, Spine, 11(3): 246–241.

Bilban, M. (1999). Medicina dela. Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana. Bilban, M. (2005). Medicina dela za študente tehniške varnosti. Zavod za varstvo pri

delu, Ljubljana. 2005. Blendon, R.J., Schoen, C., Donelan, K., Osborn, R., DesRoches, C.M., Scoles, K.,

Davis, K., Binns, K. & Zapert, K. (2001). Physicians’ views on quality of care: A five-country comparison, Health Affairs, 20(3): 233–243.

Bohinc, M. & Gradišar, M. (2001). Nove vloge medicinskih sester menedžerjev. v:

Vukovič G. (ur.) Management in globalizacija : zbornik posvetovanja z mednarodno udeležbo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj, 622–633.

Bongers, P.M., Kremer, A.M. & ter Laak, J. (2002). Are psychosocial factors, risk

factors for symptoms and signs of the shoulder, elbow, or hand/wrist?: A review of the epidemiological literature. American Journal of Industrial Medicine, 41(5): 315–342.

Borg, G. (1970). Perceived Exertion as an indicator of somatic stress, Scandinavian

journal of Rehabilitation Medicine, 2(2): 92–98. Borghouts, J.A., Koes, B.W. & Bouter, L.M. (1998). The clinical course and

prognostic factors of non-specific neck pain: a systematic review, Pain, 77(1): strani 1–13.



Borghouts, J.A., Koes, B.W., Vondeling, H. & Bouter, L.M. (1999). Cost-of-illness of neck pain in The Netherlands in 1996, Pain, 80(3): 629–636.

Bot, S.D.M., Terwee, C.B., van der Windt, D.A.W.M., Feleus, A., Bierma-Zeinstra,

S.M., Knol, D.L., Bouter, L.M. & Dekker, J. (2004). Internal consistency and validity of a new physical workload questionnaire, Occupational and Environmental Medicine, 61(12): 980–986.

Brejc, M. (2000). Ljudje in organizacija v javni upravi, Visoka upravna šola,

Ljubljana. Brinckmann, P., Biggeman, M. & Hilweg, D. (1988). Fatigue fracture of human

lumbar vertebrae, Clinical Biomechanics, 3(supl. 1): 1–23. Brooks, J., (1995). Lifting testing and analysis, v: Jacobs, K., Bettencourt, C.M. (ur.)

Ergonomics for Therapists, Butterworth-Heinemann, Boston, 97–114. Brumen, M. (2008). Menedžment človeških virov v zdravstveni negi (The

management of human resources in nursing), v: Takač, I. (ur.) 80 let hospitalne ginekologije in porodništva v Mariboru: mednarodni znanstveni simpozij, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, 549–555.

Buckle, P. & Devereux, J. (1999). Work-related neck and upper limb

musculoskeletal disorders, European Agency for Safety and Health at Work, Bilbao, dosegljivo na: http://osha.europa.eu/en/publications/reports/201 (15.7.2009)

Buerhaus, P.I. & Staiger, D.O. (1999). Trouble in the nurse labor market? Recent

trends and future outlook, Health Affairs, 18(1): 214–222. Buerhaus, P., Staiger, D., & Auerbach, D. (2000). Implications of a Rapidly Aging

Registered Nurse Workforce, Journal of the American Medical Association, 283(22): 2948–2954.

Burton, A.K., Symonds, T.L., Zinzen, E., Tillotson, K.M., Caboor, D., Van Roy, P.

& Clarys, J.P. (1997). Is ergonomic intervention alone sufficient to limit musculoskeletal problems in nurses?, Occupational medicine, 47(1): 25–32.

Burton, A.K., Balagué, F., Cardon, G., Eriksen, H.R., Henrotin, Y., Lahad, A.,

Leclerc, A., Müller, G. & van der Beek, A.J., COST B13 Working Group on European Guidelines for Prevention in Low Back Pain. (2005). How to prevent low back pain, Best Practice & Research Clinical Rheumatology, 19(4): 541–555.

Cavanagh, S., (1990). Predictors of nursing staff turnover, Journal of Advanced

Nursing, 15(3): 373–380.



Chaffin, D.B. (1994). Computerized biomechanical models for high exertion manual jobs, v: Proceedings of the 3rd Pan-Pacific Conference on Occupational Ergonomics, Seoul, Korea, 1–15.

Charney, W. (1997). The lift team method for reducing back injuries: a 10-hospital

study, AAOHN Journal, 45(6): 300–304. Constable, R., Cowell, M., Zornek Crawford, S., Golden, D., Hartvigsen, J., Morgan,

K., Mudgett, A., Parrish, K., Thomas, L., Thompson, E.J., Turner, R. & Palmquist, M. (2005). Ethnography, Observational Research, and Narrative Inquiry, Writing@CSU, Colorado State University Department of English, dosegljivo na: http://writing.colostate.edu/guides/research/observe/ (2.8.2008).

Costa, G. (2003). Shift work and occupational medicine: an overview, Occupational

Medicine, 53(2): 83–88. Coté, P., Cassidy, J.D. & Carroll, L. (2000). The factors associated with neck pain

and its related disability in the Saskatchewan population, Spine, 25(9): 1109–1117.

Croft, A., Papageorgious, A. & Mcnally, R. (1997). Low back pain. v: Stevens, A.,

Raftery, J. (ur.) Health care needs assessment - the epidemiologically based needs assessment reviews, Radcliffe Medical Press, Oxford, 129–182.

Cromie, J.E., Robertson, V.J. & Best, M.O. (2000). Work-related musculoskeletal

disorders in physical therapists: prevalence, severity, risks, and responses, Physical Therapy, 80(4): 336–351.

Cuming, M.W. (1993). The Theory and Practice of Personnel Management,

Butterworth-Heinemann, Oxford. Daltroy, L. (1997). A controlled trial of an educational program to prevent low back

injuries, The New England Journal of Medicine, 337(5): 322–328. Davidson, M., Keating, J.L. (2002). A comparison of five low back disability

questionnaires: reliability and responsiveness, Physical Therapy, 82(1): 8–24. Dawson, A.P., McLennan, S.N., Schiller, S.D., Jull G.A., Hodges, P.W. & Stewart,

S. (2007). Interventions to prevent back pain and back injury in nurses: a systematic review, Occupational and Environmental Medicine, 64(10): 642–650.

Daynard, D., Yassi, A., Cooper, J.E., Tate, R., Norman, R. & Wells, R. (2001).

Biomechanical analysis of peak and cumulative spinal loads during simulated patient-handling activities: a substudy of a randomized controlled trial to prevent lift and transfer injury of health care workers, Applied Ergonomics, 32(3): 199–214.



de Bruijn, I., Engels, J.A. & van der Gulden, J.W.J. (1998). A simple method to evaluate the reliability of OWAS observations, Applied Ergonomics, 29(4): 281–283.

Donabedian, A. (1980). Explorations in quality assessment and monitoring. Volume

1: Definition and measurement of quality, Health Administration Press, Ann Arbor.

Donelan, K., Blendon, R.J., Schoen, C., Davis, K. & Binns, K. (1999). The cost of

health system change: public discontent in five nations, Health Affairs, 18(3): 206–216.

Doormaal, M.T.A.J., Driessen, A.D.A., Landerweerd, J.A. & Drost, M.R. (1995).

Physical workload of ambulance assistants, Ergonomics, 38(2): 361–376. Draganić, V., Jeličič, N., Đorđević, L., Radonjić, V. & Pejković, B. (2005).

Anatomija čoveka, Savremena administracija, Beograd. Elford, W., Straker, L. & Strauss, G. (2000). Patient handling with and without

slings: an analysis of the risk of injury to the lumbar spine, Applied Ergonomics, 31(2): 185–200.

Engels, J.A., Landerweerd, J.A. & Kant, Y. (1994). An OWAS based analysis of

nurses’ working postures, Ergonomics, 37(5): 909–919. Engels, J.A., van der Gulden, J.W., Senden, T.F., Kolk, J.J. & Binkhorst, R.A.

(1998). The effects of an ergonomic-educational course. Postural load, perceived physical exertion, and biomechanical errors in nursing, International Archives of Occupational and Environmental Health, 71(5): 336–342.

Engkvist, I.-L., Hagberg, M., Linden, A. & Malker, B. (1992). Over-exertion back

accidents among nurses’ aides in Sweden, Safety Science, 15(2): 97–108. Engkvist, I.-L., Hagberg, M., Wigaeus-Hjelm, E., Menckel, E., Ekenvall, L. &

PROSA Study Froup. (1995). Interview protocols and ergonomics checklist for analysing overexertion back accidents among nursing personnel, Applied Ergonomics, 26(3): 213–220.

Engkvist, I.-L., Hagberg, M., Wigaeus Hjelm, E., Menckel, E. & Ekenvall, L. (1998).

The accident process preceding overexertion back injuries in nursing personnel. PROSA study group, Scandinavian Journal of Work, Environment and Health, 24(5): 367–375.

Engkvist, I.-L. (2004). The accident process preceding back injuries among

Australian nurses, Safety Science, 42(3): 221–235.



European Committee for Standardization (CEN) Technical Committee 251. (2000). Health informatics, systems of concepts to support nursing prENV 14032, CEN, Brussels.

Eurostat. (2009). Population and social conditions, European Community, Brussels,

dosegljivo na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-09-063/EN/KS-SF-09-063-EN.PDF (20.10.2009).

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. (2008). Evropske zakonske zahteve

na področju mišično-kostnih obolenj, povezanih z delom, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Bruselj, dosegljivo na: http://osha.europa.eu/sl/topics/msds/legislation_html (31.12.2008).

Evropska direktiva 89/391/EGS. (1989). Uvod v ukrepe za spodbudo izboljšav

varnosti in zdravja delavcev pri delu, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Bruselj, dosegljivo na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31989L0391:en:HTML (5.1.2009).

Evropska direktiva 90/269/EGS. (1990). Obveznosti delodajalcev glede ročnega

premeščanja bremen, kadar za delavce obstaja nevarnost poškodbe hrbta, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Bruselj, dosegljivo na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31990L0269:EN:HTML (5.1.2009).

Fairbank, J.C.T. & Pynsent, P.B. (2000). The Oswestry Disability Index, Spine,

25(22): 2940–2953. Ferguson, S. & Marras, W. (1997). A literature review of low back disorder

assessment measures and risk factors, Clinical Biomechanics, 12(4): 211–226. Ferreira, J. & Hignett, S. (2005). Reviewing ambulance design for clinical efficiency

and paramedic safety, Applied Ergonomics, 36(1): 97–105. Fleiss, J.L. (1986). The design and analysis of clinical experiments, John Wiley &

Sons, Indianapolis. Friedl, A. (1990). Absentizem – nastavek raziskave, Anthropos, 22(1-2): 333–343. Frymoyer, J.W., Pope, M.H., Costanza, M.C., Rosen, J.C., Goggin, J.E. & Wilder,

D.G. (1980). Epidemiologic studies of low-back pain, Spine, 5(5): 419–423. Frymoyer, J.W. & Cats-Baril, W.L. (1991). An overview of the incidences and costs

of low back pain, Orthopedic Clinics of North America, 22(2): 263–271.



Gazvoda, T.M., Dodič-Fikfak, M., Ivanetič, I., Krajnc Nikolić, T., Lukežič, M., Margan Čačić, A. & Tomše, M. (2006). Ergonomski ukrepi na delovnem mestu: zvezek 4, v: Stergar, E., Urdih Lazar, T. (ur.) Priročnik za svetovalce za promocijo zdravja pri delu: čili za delo, Klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Ljubljana, 119–152.

GAO – General Accounting Office. (1997). Private sector ergonomics programs,

Health, Education, and Human Services Division, Publication number 97–163, Washington, DC.

Goldman, R.H., Jarrard, M.R., Kim, R., Loomis, S. & Atkins, E.H. (2000).

Prioritizing back injury risk in hospital employees: application and comparison of different injury rates, Journal of Occupational and Environmental Medicine, 42(6): 645–652.

Goodwin, D., Pope, C., Mort, M. & Smith, A. (2003). Ethics and ethnography: An

experimental account, Qualitative Health Research, 13(4): 567–577. Gundewall, B., Liljeqvist, M. & Hansson, T. (1993). Primary prevention of back

symptoms and absence from work: a prospective randomized study among hospital employees, Spine, 18(5): 587–594.

Hamill, J. & Knutzen, K.M. (1995). Biomechanical Basis of Human Movement,

Williams & Wilkins, Baltimore. Hansson, E.K. & Hansson, T.H. (2005). The costs for persons sick-listed more than

one month because of low back or neck problems. A two-year prospective study of Swedish patients, European Spine Journal, 14(4): 337–345.

Harrison, D.A. & Price, K.H. (2003). Context and consistency in absenteeism:

Studying dispositional and social influences across multiple settings, Human Resources Management Review, 13(2): 203–225.

Harrison, L. & Nixon G. (2002). Nursing activity in general intensive care, Journal

of Clinical Nursing, 11(2): 158–167. Heinsalmi, P. (1986). Method to measure working posture loads at working sites

(OWAS), v: Corlett, N., Wilson J., Manenica, I. (ur.) The ergonomics of working postures, Taylor and Francis, London, 100–104.

Heliovaara, M., Knekt, P. & Aromaa, A. (1987). Incidence and risk factors of

herniated lumbar intervertebral disc or sciatica leading to hospitalization, Journal of Chronic Diseases, 40(3): 251–258.

Herman, M.J., Pizzutillo, P.D. & Cavalier, R. (2003). Spondylolysis and

spondylolisthesis in the child and adolescent athlete, Orthopedic Clinics of North America, 34 (3): 461–467.



Hignett, S. (1996). Postural analysis of nursing work, Applied Ergonomics, 27(3): 171–176.

Hignett, S. (2003). Intervention strategies to reduce musculoskeletal injuries

associated with handling patients: a systematic review, Occupational Environmental Medicine, 60(e6), dosegljivo na: http://oem.bmj.com/content/60/9/e6.full (16.7.2009).

Hoeijenbos, M., Bekkering, T., Lamers, L., Hendriks, E., van Tulder, M. &

Koopmanschap, M. (2005). Cost-effectiveness of an active implementation strategy for the Dutch physiotherapy guideline for low back pain, Health Policy, 75(1): 85–98.

Hollingdale, R. & Warin, J. (1997). Back pain in nursing and associated factors: a

study, Nursing Standards, 11(39): 35–38. Holloway, I. & Wheeler, S. (2002). Qualitative Research in Nursing (2nd ed.),

Blackwell Science, Oxford, Malden, Carlton. Hoogendoorn, W.E., van Poppel, M.N., Bongers, P.M., Koes, B.W. & Bouter, L.M.

(1999). Physical load during work and leisure time as risk factors for back pain. Scandinavian Journal of Work, Environment and Health, 25(5): 387–403.

Hoogendoorn, W.E., Bongers, P.M., de Vet, H.C., Douwes, M., Koes, B.W.,

Miedema, M.C., Ariëns, G.A. & Bouter, L.M. (2000). Flexion and rotation of the trunk and lifting at work are risk factors for low back pain results of a prospective cohort study, Spine, 25(23): 3087–3092.

Hui, L., Ng, G.Y., Yeung, S.S. & Hui-Chan, C.W. (2001). Evaluation of

physiological work demands and low back neuromuscular fatigue on nurses working in geriatric wards, Applied Ergonomics, 32(5): 479–483.

Hutton, W.C. & Adams, M.A. (1982). Can the lumbar spine be crushed in heavy

lifting?, Spine, 7(6):586–590. Hye-Knudsen, C.T., Schibye, B., Hjortskov, N. & Fallentin, N. (2004). Trunk motion

characteristics during different patient handling tasks, International Journal of Industrial Ergonomics, 33(4): 327–337.

ICN – International Council of Nurses. (1996). The international classification for

nursing practice: A unifying framework: The alpha version, ICN, Geneva. Inštitut za varovanje zdravja. (2008). Zdravstveni statistični letopis 2001-2007, IVZ,

Ljubljana, dosegljivo na: http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=834 (29.9.2009).



Jafry, T. & O’Neill, D.H. (2000). The application of ergonomics in rural development: a review, Applied Ergonomics, 31(3): 263–268.

Jager, M. & Luttmann, A. (1991). Compressive strength of lumbar spine elements

related to age, gender, and other influencing factors, v: Anderson, P.A., Hobart, D.J., Danoff, J.V. (ur.) Electromyographical Kinesiology, Elsevier Science, Amsterdam, 291–294.

Janowitz, I.L., Gillen, M., Ryan, G., Rempel, D., Trupin, L., Swig, L., Mullen, K.,

Rugulies, R. & Blanc, P.D. (2006). Measuring the physical demands of work in hospital settings: Design and implementation of an ergonomics assessment, Applied Ergonomics, 37(5): 641–658.

Joint commission on accreditation of healthcare organisations. (1989). Update on

nursing services: Monitoring and evaluation, Joint commission on accreditation of healthcare organisations, Chicago.

Josiah Macy Jr. Foundation. (2000). Enhancing interaction between nursing and

medicine: Opportunities in health professional education. Report of the Conference on Enhancing Interprofessional Interactions, Washington, DC.

Karahan, A. & Bayraktar, N. (2004). Determination of the usage of body mechanics

in clinical settings and the occurrence of low back pain in nurses, International Journal of Nursing Studies, 41(1): 67–75.

Karhu, O., Kansi, P. & Kuorinka, I. (1977). Correcting working postures in industry:

a practical method for analysis, Applied Ergonomics, 8(4): 199–201. Kawachi, I., Kenedy, B. & Wilkinson, R. (2000). The society and population health

reader: Income inequality and health, New Press, New York. Kelsey, J., Githens, P., White, A., Holford, T., Walter, S., & O’Connor, T. (1984).

An epidemiological study of lifting and twisting on the job and the risk for acute prolapsed lumbar intervertebral disk, Journal of Orthopedic Research, 2(1): 61–66.

Kerr, M.S., Frank, J.W., Shannon, H.S., Norman, R.W.K., Wells, R.P., Neumann, W.

P., Bombardier, C. & Ontario Universities Back Pain Study Group. (2001). Biomechanical and psychosocial risk factors for low back pain at work, American Journal of Public Health, 91(7): 1069–1075.

Kersnič, P. & Filej, B. (2006). Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije. Mednarodni kodeks etike za babice (2. izd.), Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ljubljana.



Khalaf, K.A., Parnianpour, M., Sparto, P. & Barin, K. (1999). Feature extraction and quantification of variability of dynamic performance profiles due to the different sagittal lift characteristics, IEEE Transactions on Rehabilitation Engineering, 7(3): 278–288.

Kilbom, Å. (1994). Assessment of physical exposure in relation to work-related

musculoskeletal disorders – what information can be obtained from systematic observations?, Scandinavian Journal of Work, Environment and Health, 20 (Spec No): 30–45.

Kim, S.H. & Chung, M.K. (1995). Effects of posture, weight and frequency on trunk

muscular activity and fatigue during repetitive lifting tasks, Ergonomics, 38(5): 853–863.

Kjellberg, K., Lindbeck, L. & Hagberg, M. (1998). Method and performance: two

elements of work technique, Ergonomics, 41(6): 798–816. Kjellberg, K., Johnsson, C., Proper, K., Olsson, E. & Hagbergb, M. (2000). An

observation instrument for assessment of work technique in patient transfer tasks, Applied Ergonomics, 31(2): 139–150.

Kneafsey, R. & Haigh, C. (2007). Learning safe patient handling skills: Student

nurse experiences of university and practice based education, Nurse Education Today, 27(8): 832–839.

Knibbe, J.J. & Friele, R.D. (1999). The use of logs to assess exposure to manual

handling of patients, illustrated in an intervention study in home care nursing, International Journal of Industrial Ergonomics, 24(4): 445–454.

Kopec, J.A., Esdaile, J.M., Abrahamowicz, M., Abenhaim, L., Wood-Dauphinee, S.,

Lamping, D.L. & Williams, J.I. (1995). The Quebec Back Pain Disability Scale: measurement properties, Spine, 20(3): 341–352.

Kovač, J. (2001). Organizacijske razsežnosti uvajanja ravnanja z znanjem, v: Kovač,

J., Rozman, R. (ur.) Zbornik 2. znanstvenega posvetovanja o organizaciji: Spreminjanje organizacije in vloga ter ravnanje z znanjem, Zveza organizatorjev Slovenije, Ljubljana, 83–90.

Juul-Kristensen, B., Fallentin, N. & Ekdahl, C. (1997). Criteria for classification of

posture in repetitive work by observation methods: A review, International Journal of Industrial Ergonomics, 19(5): 397–411.

Lagerstrom, M., Wenemark, M., Hagberg, M. & Hjelm, E.W. (1995). Occupational

and industrial factors related to musculoskeletal symptoms in five body regions among Swedish nursing personnel, International Archives of Occupational and Environmental Health, 68(1): 27–35.



Lagerstrom, M. & Hagberg, M. (1997). Evaluation of a 3 year education and training program for nursing personnel at a Swedish hospital, AAOHN Journal, 45(2): 83–92.

Lahad, A., Malter, A.D., Berg, A.O. & Deyo, R.A. (1994). The effectiveness of four

interventions for the prevention of low back pain, Journal of American Medical Association, 272(16): 1286–1291.

Larese, F. & Fiorito, A. (1994). Musculoskeletal disorders in hospital nurses: a

comparison between two hospitals, Ergonomics, 37(7): 1205–1211. Lee, H., Song, R., Cho, Y.S., Lee, G.Z. & Daly, B. (2003). A comprehensive model

for predicting burnout in Korean nurses, Journal of Advanced Nursing, 44(5): 534–545.

Leskinen, T., Hall, C., Rauas, S., Ulin, S., Tönnes, M., Viikari-Juntura, E. & Takala,

E-P. (1997). Validation of Portable Ergonomic Observation (PEO) method using optoelectronic and video recordings, Applied Ergonomics, 28(2): 75–83.

LHSC – London Health Sciences Centre. (2006). Annual accessibility plan for the

London health sciences centre 2006-07, London Health Sciences Centre, London, dosegljivo na: http://www.lhsc.on.ca/About_Us/LHSC/Publications/acc_06.pdf (7.1.2009).

Li, G.Y. & Buckle, P. (1999). Current techniques for assessing physical exposure to

work-related musculoskeletal risks, with emphasis on posture-based methods, Ergonomics, 42(5): 674–695.

Linton, S.J. & van Tulder, M.W. (2001). Preventive interventions for back and neck

pain problems: what is the evidence?, Spine, 26(7): 778–787. Lorbar, M. (1992). Produktivnost v pisarnah? Dajte no!…: podjetnikom,

direktorjem, ministrom, vodjem in uradnikom 200 nasvetov za zniževanje stroškov v pisarnah, Državna založba Slovenije, Ljubljana.

Lonzarič, D. (2005). Bolečina v križu: O funkcionalni anatomiji ledvenokrižnične

hrbtenice in strukturah, ki bolijo, Rehabilitacija, 4(3-4): 13–19. Lundh, U. (1999). Job satisfaction among Swedish nurses and laboratory

technologists, British Journal of Nursing, 8(14): 948–952. Meadows, K.A. (2003). So you want to do research? 4: An introduction to

quantitative methods, British Journal of Community Nursing, 8(11): 519–526. Maher, C., Latimer, J. & Refshauge, K. (1999). Prescription of activity for low back

pain: What works?, The Australian Journal of Physiotherapy, 45(2): 121–132.



Maher, C.G. (2000). A systematic review of workplace interventions to prevent low back pain, The Australian Journal of Physiotherapy, 46(4): 259–269.

Marras, W.S., Davis, K.G., Kirking, B.C. & Bertsche, P.K. (1999). A comprehensive

analysis of low-back disorder risk and spinal loading during the transferring and repositioning of patients using different techniques, Ergonomics, 42(7): 904–926.

Martini, H.F. & Bartholomew, E.F. (2003). Essentials of Anatomy & Physiology (3rd

ed.), Pearson Education, Upper Saddle River. Mattila, M. & Vilkki, M. (1999). OWAS methods. v: Karwoswki, W., Marras, W.

(ur.) The Occupational Ergonomics Handbook, CRC Press, Boca Raton, 447–459.

Mäkelä, M., Heliövaara, M., Sievers, K., Impivaara, O., Knekt, P. & Aromaa, A.

(1991). Prevalence, determinants, and consequences of chronic neck pain in Finland, American Journal of Epidemiology, 134(11): 1356–1367.

Mäkinen, A., Kivimäki, M., Elovainio, M. & Virtanen, M. (2003). Organization of

nursing care and stressful work characteristics, Journal of Advanced Nursing, 43(2): 197–205.

Menzel, N.N., Brooks, S.M., Bernard T.E. & Nelson, A. (2004). The physical

workload of nursing personnel: association with musculoskeletal discomfort, International Journal of Nursing Studies, 41(8): 859–867

Molan, M. & Molan, G. (1999). Ekspertni model za humanizacijo delovnega okolja,

v: Bavec, C., Gams, M. (ur.) Informacijska družba IS 99: zbornik mednarodne multi konference, Inštitut Jožef Štefan, Ljubljana, 82–88.

Mooney, V., Kron, M., Rummerfield, P. & Holmes, B. (1995). The effect of

workplace based strengthening on low back injury rates: a case study in the strip mining industry, Journal of Occupational Rehabilitation, 5(3): 157–167.

Muftić, O. (2006). Biomehanička ergonomija, Sveučilišče u Zagrebu, Fakultet

strojarstva i brodogradnje, Zagreb. Nelson, A., Fragala, G. & Menzel, N. (2003a). Myths and facts about back injuries in

nursing, American Journal of Nursing, 103(2): 32–40. Nelson, A., Lloyd, J., Menzel, N. & Gross, C. (2003b). Redesigning patient handling

tasks, AAOHN Journal, 51(3): 126–134. NIOSH – National Institute for Occupational Safety and Health. (1981). Work

Practices Guide for Manual Lifting, NIOSH DHHS Publication No. 81-122, Cincinnati.



NIOSH – National Institute for Occupational Safety and Health. (1994). Applications Manual for the Revised NIOSH Lifting Equation, NIOSH DHHS Publication No. 94-110, Cincinnati.

Nolan, M., Brown, J., Naughton, M. & Nolan, J. (1998). Developing nursing’s future

role 2: nurses’ job satisfaction and morale, British Journal of Nursing, 7(17): 1044–1048.

Olendorf, M.R. & Drury, C.G. (2001). Postural discomfort and perceived exertion in

standardized box-holding postures, Ergonomics, 44(15): 1341–1367. OSHA – Occupational Safety & Health Administration. (2003). Ergonomics for the

Prevention of Musculoskeletal Disorders: Guidelines for Nursing Homes, OSHA, Washington, DC, dosegljivo na:

http://www.osha.gov/ergonomics/guidelines/nursinghome/final_nh_guidelines.html (3.11.2009).

Owen, B.D. (1989). The magnitude of low-back problems in nursing, Western

Journal of Nursing Research, 11(2): 234–242. Owen, B.D. & Garg, A. (1989). Patient handling tasks perceived to be most stressful

by nursing assistants, v: Mital, A. (ur.) Advances in Industrial Ergonomics and Safety, I. Taylor and Francis, London, 775–781.

Owen, B.D. & Garg, A. (1991). Reducing risk for back pain in nursing personnel,

AAOHN Journal, 39(1): 24–33. Owen, B.D. (2000). Preventing injuries using an ergonomic approach, AORN

Journal, 72(6): 1031–1036. Owen, B.D., Keene, K. & Olson, S. (2000/2001). Patient handling tasks perceived to

be most stressful by hospital nursing personnel. Journal of Healthcare Safety, Compliance & Infection Control, 5(1): 1–7.

Owen, B.D., Keene, K. & Olson, S. (2002). An ergonomic approach to reducing

back/shoulder stress in hospital nursing personnel: a five year follow up, International Journal of Nursing Studies, 39(3): 295–302.

Paniagua, H. (2002). Planning research: Methods and ethics, Practice Nursing,

13(1): 22–25. Par, L. (2003). Obvarujmo svojo hrbtenico s pravilnimi načini dvigovanja in

premikanja oseb, v: Zbornik predavanj 5. strokovnega srečanja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, Celje, 4.



Partanen, T.J., Hogstedt, C., Ahasan, R., Aragon, A., Arroyave, M.E., Jeyaratnam, J., Kurppa, K., Loewenson, R., Lundberg, I., Ngowi, A.V., Mbakaya, C.F., Stayner, L., Steenland, K., Weiderpass, E. & Wesseling, C. (1999). Collaboration between developing and developed countries and between developing countries in occupational health research and surveillance, Scandinavian Journal of Work, Environment and Health, 25(3): 296–300.

Pettersson, I. & Fahlström, G. (2009). Roles of assistive devices for home care staff

in Sweden: A qualitative study, Disability & Rehabilitation: Assistive Technology, dosegljivo na: http://informahealthcare.com/doi/full/10.3109/17483100903100285 (7.10.2009).

Petz, B. (1987). Psihologija rada, Školska knjiga, Zagreb. Pinzke, S. & Kopp, L. (2001). Marker-less systems for tracking working postures -

results from two experiments, Applied Ergonomics, 32(5): 461–471. Pirc, V., Kuhar, D. & Lorencin, T. (1996). Program za zniževanje bolniških

odsotnosti, CTU – Center za tehnološko usposabljanje, Ljubljana. Pohjonen, T., Punakallio, A. & Louhevaara, V. (1998). Participatory ergonomics for

reducing load and strain in home care work, International Journal of Industrial Ergonomics, 21(5): 345–352.

Polajnar, A. & Verhovnik, V. (2000). Oblikovanje dela in delovnih mest. Univerza v

Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Maribor. Potvin, J.R. & Norman, R.W. (1993). Quantification of erector spinae muscle fatigue

during prolonged, dynamic lifting tasks, European Journal of Applied Physiology and Occupational Physiology, 67(6): 554–562.

Purnat, V. (2002). Priročnik o metodologijah in tehnikah pisanja in ocenjevanja

negovalnih standardov, Grafika Gracer, Celje. Rainville, J., Hartigan, C., Martinez, E., Limke, J., Jouve, C. & Finno, M. (2004).

Exercise as a treatment for chronic low back pain, The Spine Journal, 4(1):106–115.

Rakovec-Felser, Z. (1997). Medicinska psihologija, Univerza v Mariboru, Visoka

zdravstvena šola, Maribor. Rakovec-Felser, Z. (1998). Stres in tegoba - pomen stresnih teorij za celostno

razumevanje bolnika, v: Rakovec-Felser, Z. (ur.) Celostni pogled na bolnika: človek kot biopsihosocialno bitje: zbornik predavanj in praktikum, Splošna bolnišnica Maribor, Maribor, 29–38.



Ranc, I. (2003). Vpliv pogojev dela na bolezensko odsotnost v malih podjetjih, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

Retsas, A. (2000). Barriers to Using Research Evidence in Nursing Practice, Journal

of Advanced Nursing, 31(3): 599–606. Retsas, A. & Pinikahaba, J. (2000). Manual handling activities and injuries among

nurses: an Australian hospital study, Journal of Advanced Nursing, 31(4): 874–883.

Robson, C. (2002). Real World Research: A Resource for social Scientists and

Practitioners (2nd ed.), Blackwell Publishing, Oxford. Roelands, M., Van Oost, P., Buysse. P. & Depoorter, A. (2002). Awareness among

community-dwelling elderly of assistive devices for mobility and self-care and attitudes towards their use, Social Science & Medicine, 54(9): 1441–1451.

Roland, M. & Morris, R. (1983). A study of the natural history of back pain, part I:

development of a reliable and sensitive measure of disability in low back pain, Spine, 8(2): 141–144.

Royal College of Nursing. (2009). Past imperfect, future tense: Nurses’ employment

and morale in 2009, Publication code: 003 545, RCN, London, dosegljivo na: http://www.rcn.org.uk/__data/assets/pdf_file/0005/271364/003545.pdf (26.10.2009).

Rubin, D.I. (2007). Epidemiology and risk factors for spine pain, Neurologic Clinics,

25(2): 353–371. Salonen, A. & Heinsalmi, P. (1981). First international OWAS course, Helsinki. Santaguida, P.L., Pierrynowski, M., Goldsmith, C. & Fernie, G. (2005). Comparison

of cumulative low back loads of caregivers when transferring patients using overhead and floor mechanical lifting devices, Clinical Biomechanics, 20(9): 906–916.

Schermerhorn, J.R. (1999). Management (6th ed.), John Wiley & Sons, New York. Schibye, B., Faber Hansen, A., Hye-Knudsen, C.T., Essendrop, M., Böcher, M. &

Skotte, J. (2003). Biomechanical analysis of the effect of changing patient-handling technique, Applied Ergonomics, 34(2): 115–123.

Schuler, R.S. & Huber, V.L. (1993). Personnel and Human Resource Management

(5th ed.), West Publishing Company, Minneapolis/St. Paul. Shehab, D. & Al-Jarallah, K. (2005). Nonspecific low-back pain in Kuwaiti children

and adolescents: Associated factors, Journal of Adolescent Health, 36(1): 32–35.



Shrey, D.E. (1996). Disability management in industry: the new paradigm in injured worker rehabilitation, Disability & Rehabilitation, 18(8): 408–414

Slovenski inštitut za standardizacijo. 2008. Standardizacija: osnovne definicije, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, dosegljivo na: http://www.sist.si/slo/g2/g22.htm (31.12.2008).

Smedley, J., Inskip, H., Trevelyan, F., Buckle P., Cooper C. & Coggon D. (2003).

Risk factors for incident neck and shoulder pain in hospital nurses, Occupational and Environmental Medicine, 60(11): 864–869.

Sochalski, J.A. & Aiken, L.H. (1999). Accounting for variation in hospital outcomes:

a cross-national study, Health Affairs, 18(3): 256–259. Sovie, M.D. (1999). Nursing staff in hospitals and nursing homes: Is it adequate? A

review and commentary, Nursing Outlook, 44(2): 100–101. Statistični urad Republike Slovenije. (2008). Statistični letopis 2007, SURS,

Ljubljana, dosegljivo na: http://www.stat.si/letopis/ (1.12.2009). Stričević, J., Balantič, Z., Turk, Z. & Čelan, D. (2006). Vpliv delovnih obremenitev

medicinskih sester na humanizacijo njihovega dela, v: Rajkovič, V. (ur.) Management sprememb : zbornik 25. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, Moderna organizacija, Kranj, 1565–1573.

Strojnik, V. (2005). Vadba za zaščito ledvenega dela hrbtenice, Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Ljubljana. Sušnik, J., Bizjak, B. & Cestnik B. (1995). Računalniško podprta ocena združljivosti

obremenitev pri delu z obremenjenostjo delavca: razvojno-raziskovalna naloga, IVZ, Ljubljana.

Sušnik, J. (1987). Položaji in gibanje telesa pri delu: analiza efektornega sistema,

Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana. Svetovna zdravstvena organizacija. (1993). Študija Evropskega urada SZO: Potrebe

ljudi po zdravstveni negi, Koloborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, Maribor.

Svetovna zdravstvena organizacija. (2006). BMI Classification, SZO, Geneva,

dosegljivo na: http://www.who.int/bmi/index.jsp?introPage=intro_3.html (20.8.2008).

Šinko, B. (2000). Psihologija dela. Doba, Maribor. Šmuc, S. (2000). Najbolj »bolni« so še vedno petki in ponedeljki: bolniški bavbav

vendarle plahni, Manager, 5(maj): 57–58.



Takala, J. (1999). Introductory report of the International Labour Office, International Occupational Safety and Health Information Centre, International Labour Office, Geneva.

Teeri, S., Välimäki, M., Katajisto, J. & Leino-Kilpi, H. (2008). Maintenance of

Patients’ Integrity in Long-Term Institutional Care, Nursing Ethics, 15(4): 523–535.

Teržan, M. (2002). Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva v povezavi z

obremenitvami v posameznih gospodarskih dejavnostih, Zdravstveno varstvo, 41(2): 38–43.

Tomey, A.M. (2000). Guide to Nursing Management and Leadership (6th ed.),

Mosby, St. Louis. Trinkoff, A.M., Lipscomb, J.A., Geiger-Brown, J., Storr, C.L. & Brady, B.A. (2003).

Perceived Physical Demands and Reported Musculoskeletal Problems in Registered Nurses, American Journal of Preventive Medicine, 24(3): 270–275.

van Tulder, M.W., Koes, B.W. & Bouter, L.M. (1995). A cost-of-illness study of

back pain in The Netherlands, Pain, 62(2): 233–240. Turk, Z. (1998). Utjecaj veličine intervertebralnoga diska na nastanak lumbalnog

bolnog sindroma te preventivne mjere za njegovo sprečavanje, doktorska disertacija, Sveučilišče u Zagrebu, Medicinski fakultet, Zagreb.

Turk, Z. (2005). Socialnomedicinski vidiki bolečine v križu, Rehabilitacija, 4(3-4):

9–12. Tzeng, H.-M. (2002). The influence of nurses’ working motivation and job

satisfaction on intention to quit: an empirical investigation in Taiwan, International Journal of Nursing Studies, 39(8): 867–878.

Uhan, S. (1996). Vrednotenje dela I, Moderna organizacija, Kranj. University of Michigan. (1993). 3D Static Strength Prediction Program, University

of Michigan, Centre for Ergonomics, Ann Arbor. USDHHS – US Department of Health and Human Services/Public Health Services.

(1999). Ergonomics Program: Proposed Rule, Federal Register, Part II, 29 CFR Part 1910, Department of Labour, OSHA, Washington, DC.

USDHHS – US Department of Health and Human Services, Bureau of Health

Professions, Division of Nursing (2001). 2000 national sample survey of registered nurses preliminary findings, USDHHS, Rockville.



Vasiliadou, A., Karvountzis, G., Roumeliotis, D., Soumilas, A., Plati, C. & Nomikos, I. (1997). Factors associated with back pain in nursing staff: a survey in Athens, Greece, International Journal of Nursing Practice, 3(1): 15–20.

Vedder, J. (1998). Identifying postural hazards with a video-based occurrence

sampling method, International Journal of Industrial Ergonomics, 22(4): 373–380.

Videman, T., Ojajärvi, A., Riihimäki, H. & Troup, J.D. (2005). Low back pain

among nurses: a follow-up beginning at entry to the nursing school, Spine, 30(20): 2334–2341.

Village, J., Frazer, M., Cohen, M., Leyland, A., Park, I. & Yassi, A. (2005).

Electromyography as a measure of peak and cumulative workload in intermediate care and its relationship to musculoskeletal injury: An exploratory ergonomic study, Applied Ergonomics, 36(5): 609–618.

Zalk, D.M. (2001). Grassroots Ergonomics: Initiating an Ergonomics Program

Utilizing Participatory Techniques, The Annals of Occupational Hygiene, 45 (4): 283–289.

Zhuang, Z., Stobbe, T.J., Hsiao, H., Collins, J.W. & Hobbs, G.R. (1999).

Biomechanical evaluation of assistive devices for transferring residents, Applied Ergonomics, 30(4): 285–294.

Zhuang, Z., Stobbe T.J., Collins J.W., Hsiao, H. & Hobbs, G.R. (2000).

Psychophysical assessment of assistive devices for transferring patients/residents, Applied Ergonomics, 31(1): 35–44.

Zupanc, O. & Šarabon, N. (2004). Bolečina v križu pri športniku, Šport, 52(1): 24–

28. Ivanuša, A. & Železnik, D. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege (2. izd.),

Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor. Yip, V.Y.B. (2004) New low back pain in nurses: work activities, work stress and

sedentary lifestyle, Journal of Advanced Nursing, 46(4): 430–440. Waddell, G. & Main, G.J. (1984). Assessment of severity in low-back disorders,

Spine, 9(2): 204–208. Waddell, G. & Burton, A.K. (2000). Occupational health guidelines for the

management of low back pain at work – evidence review, Faculty of Occupational Medicine, London.

Walker, A.A. (2005). A European perspective on quality of life in old age, European

Journal of Ageing, 2(1): 2–12.



Ware, J.E. Jr. & Sherbourne, G.D. (1992). The MOS 36-Item Short-Form Health Survey (SF-36), I. conceptual framework and item selection, Medical Care, 30(6): 473–483.

Warming, S., Precht, D.H., Suadicani, P. & Ebbehøj, N.E. (2009). Musculoskeletal

complaints among nurses related to patient handling tasks and psychosocial factors – Based on logbook registrations, Applied Ergonomics, 40(4): 569–576.

Wells, R., Norman, R., Neumann, P., Andrews, D., Frank, J., Shannon, H. & Kerr,

M. (1997). Assessment of physical work load in epidemiologic studies: common measurement metrics for exposure assessment, Ergonomics, 40(1): 51–61.

Wenig, C.M., Schmidt, C.O., Kohlmann, T. & Schweikert, B. (2009). Costs of back

pain in Germany, European Journal of Pain, 13(3): 280–286. White, H.A. & Kirby, R.L. (2003). Folding and unfolding manual wheelchairs: an

ergonomic evaluation of health-care workers, Applied Ergonomics, 34(6): 571–579.

Whiting, W.C., Ronald, F. & Zernicke, R.F. (2008). Biomechanics of

Musculoskeletal Injury (2nd ed.), Human Kinetics, Champaign. Wilson, J. & Corlett, E.N. (1995). Evaluation of human work: A practical

ergonomics methodology (2nd ed.), Taylor and Francis, London. Wiltse, L.L. & Jackson, D.W. (1976). Treatment of spondylolisthesis and

spondylolysis in children, Clinical Orthopedics, 117(3): 92–100. Winkel, J. & Mathiassen, S.E. (1994). Assessment of physical work load in

epidemiologic studies: concepts, issues and operational considerations, Ergonomics, 37 (6): 979–988.

Winkelmolen, G.H., Landeweerd, J.A. & Drost, M.R. (1994). An evaluation of

patient lifting techniques, Ergonomics, 37(5): 921–932. Worcester, R.M. & Burns, T.R. (1975). A statistical examination of the relative

precision of verbal scales, Journal of Market Research Society, 17(3): 181–197. Wrigley, A.T., Albert, W.J., Deluzio, K.J. & Stevenson J.M. (2005). Differentiating

lifting technique between those who develop low back pain and those who do not, Clinical Biomechanics, 20(3): 254–263.



PRILOGE Priloga 1: Standard negovalne intervencije »KOPANJE PACIENTA V POSEBNI KADI NA VIŠINI POSTELJE« 1 NAMEN

• zagotoviti strokovno, vsebinsko in metodološko usklajeno izvedbo negovalne intervencije: »kopanje pacienta v kadi na višini postelje«,

• zagotoviti varno in strokovno higienizacijo pacienta, glede na njegovo zdravstveno stanje,

• zagotoviti, da bo pacient v optimalnem času skopan, • omogočiti negovalnemu osebju izogibanje neugodnih telesnih leg.

2 PODROČJE UPORABE Standard negovalne intervencije velja za izvajalce ZN v UKC Maribor 3 POJMI 3.1 Razlaga okrajšav SSZN - Strokovni svet za zdravstveno nego UKC - Univerzitetni klinični center Maribor ZN - zdravstvena nega OI - Odgovornost za izvedbo I - Informiran predstojnik oddelka S - Sodelavec 3.2 Razlaga pojmov: / 4 ODGOVORNOSTI IN POOBLASTILA OI: lečeči zdravnik, vodja negovalnega tima, MS, ZT I: MS, ZT, MS in ZT S: MZ, ZT 5 POSTOPEK 5.1 Ugotavljanje potreb po ZN 5.1.1 Zbiranje informacij Sprejem pacienta: vzrok sprejema, zdravstveno stanje pacienta; Podatki kontinuirane ZN:

• posebnosti pacienta glede kopanja, seznanimo se z dosedanjim potekom kopanja in potrebo po pomoči druge osebe pri zagotavljanju varnega kopanja pacienta.

Pregled dokumentacije:

• medicinske: temperaturni list (pacientovo zdravstveno stanje, zdravnikova navodila glede kopanja in ustrezne lege pacienta v kadi na višini postelje, sprejemna dokumentacija, morebitna odpustna dokumentacija prejšnjih hospitalizacij),



• negovalne: sprejemna dokumentacija ZN, negovalna anamneza (trenutno higiensko stanje pacienta, samostojnost pacienta pri kopanju, zagotavljanja ustrezne lege pacienta v kadi, nevarnost poškodb).

Pregled in opazovanje pacienta (merjenje): ocena fizičnega stanja pacienta ali je sposoben za kopanje Pogovor s pacientom: vprašamo za potrebe in o počutju pacienta, razložimo mu pomembnost in namen kopanja v kadi na višini postelje. 5.1.2 ANALIZA ZBRANIH INFORMACIJ: zbrane podatke analiziramo 5.1.3 DEFINIRANJE NEGOVALNIH PROBLEMOV ALI NEGOVALNIH DIAGNOZ:

• motnje v fizični gibljivosti, • slabo prenašanje kopanja v kadi, • nevarnost poškodb (padec iz kadi), • nevarnost infekcije, • spremembe termoregulacije.

5.2 NAČRTOVANJE ZN 5.2.1 Navedba in določitev pomembnosti negovalnih diagnoz in potreb po ZN:

• slabo prenašanje kopanja v kadi, • nevarnost poškodb (padec iz kadi), • nevarnost infekcije, • spremembe termoregulacije.

5.2.2 DOLOČITEV NEGOVALNIH CILJEV

• pacient bo dobro prenašal kopanje v kadi, • do poškodb pacienta ne bo prišlo, • do infekcije pri pacientu ne bo prišlo, • ne bo naglih sprememb termoregulacije pri pacientu.

5.2.3 OPREDELITEV IZVAJALCA: zdravstveni tehnik, diplomirana medicinska sestra/diplomiran zdravstvenik, fizioterapevt 5.2.4 ŠTEVILO IZVAJALCEV: eden oz. dva, odvisno od zdravstvenega stanja in pomičnosti pacienta 5.2.5 PLANIRANJE ČASA: do 40 min. 5.2.6 IZBOR METODE DELA ZA IZVEDBO NEGOVALNE INTERVENCIJE: čista metoda dela 5.3 IZVAJANJE ZN 5.3.1 PRIPRAVA ZA IZVAJANJE NEGOVALNE INTERVENCIJE: /



5.3.2 UPORABA NAČRTA ZN: / 5.3.3 PRIPRAVA MATERIALA

1. Pomična kad na kolesih na višini postelje. 2. Voziček za izvedbo negovalne intervencije, ki vsebuje:

• tri kopalne brisače, ena kopalna odeja (rjuha), • toaletne potrebščine: posip za kožo, losjon, tekoče milo, šampon za

lase, sušilni fen za lase, • čista pižama ali spalna srajca, • koš za umazano perilo, vrečka za odpadke, • rokavice za enkratno uporabo, • sredstvo za razkuževanje kadi.

3. Paravan za zagotavljanje intimnosti. 5.3.4 PRIPRAVA PROSTORA

• zagotovimo ustrezno temperaturo prostora, • zapremo vrata in okna, • pri izvedbi negovalne intervencije zagotovimo individualnost pacienta.

5.3.5 PRIPRAVA PACIENTA Psihična priprava:

• pacienta seznanimo s cilji in namenom negovalne intervencije in ga prosimo za sodelovanje,

• pri izvedbi upoštevamo sprejemljive in opravičene želje pacienta. Fizična priprava:

• posebna priprava pacienta, ki je odvisna od njegovega zdravstvenega stanja. 5.3.6 PRIPRAVA IZVAJALCA Psihična priprava:

• miselno osvežimo potek negovalne intervencije, • dogovorimo se za koordinacijo dela (več izvajalcev).

Fizična priprava: • razkužimo si roke.

5.3.7 POTEK DELA, RAZLAGA

• seznanimo se z navodilom zdravnika (terapevtska kopel, vrsta, trajanje, temperatura raztopine, za kateri predel telesa),

• ugotovimo, če so potrebni posebni ukrepi glede pacientovega položaja in obračanja,

• ocenimo pacientovo odvisnost, raven neugodja, zmožnost dojemanja, gibljivost, starost,

• pacienta prosimo, da nam pove ali ima kakršnekoli težave s kožo • ocenimo nevarnosti za poškodbo kože, • po potrebi zavarujemo lokalni mavec, npr. s PVC folijo, • po potrebi zavarujemo medicinske pripomočke na/v koži (dren, kateter,

sonda, varnostni pas obveze),



• po potrebi vstavimo v kad gumijasto podlago zaradi nevarnost drsenja pacienta,

• upoštevamo dosedanje pacientove navade pri kopanju (povezani s kulturnimi navadami).

5.3.8 IZVEDBA NEGOVALNE INTERVENCIJE

Aktivnost: Okvirni čas izvedbe v min:

• namestitev kadi ob postelji pacienta, fiksiranje kadi,

2

• nastavitev kadi na višino postelje, 1 • pripeljemo voziček z materialom, 1 • pripeljemo in namestimo paravan, 1 • slačenje pacienta na postelji, 2 • premestitev pacienta v kad, spustimo in

zapremo stranico kadi, 2

• namestitev odvodne cevi v odtok, 2 • pacienta ustrezno negovalno obravnavamo

in ga stuširamo, 10

• pacienta v kadi takoj obrišemo, 2 • kopalno odejo položimo na posteljo, 1 • premestimo pacienta nazaj v posteljo,

spustimo in zapremo stranico kadi, 2

• pacienta po potrebi še enkrat obrišemo, oblečemo, uredimo lase ter namestimo v udoben položaj,

5

• odstranimo voziček z materialom, 1 • odstranimo paravan, 1 • kad umaknemo od postelje, jo razkužimo

in uredimo za ponovno uporabo. 3

5.3.9 OSKRBA MATERIALOV PO POSEGU: razkuževalni proces po premazu sredstva traja 15 min, pred ponovno uporabo. 5.3 10 UREDITEV IZVAJALCA: razkužimo si roke in se uredimo. 5.4 VREDNOTENJE ZN Ugotovimo ali smo z rezultati negovalne intervencije dosegli zastavljene cilje, ugotovimo vzroke za nedoseganje ciljev, ponovno načrtujemo in modificiramo načrt ZN. 5.5 OPOZORILA: Negovalno intervencijo izvedemo čim bolj praktično, da ne pride do poškodb. O vsaki spremembi ali poslabšanju pacientovega zdravstvenega stanja obvestimo zdravnika. Med izvedbo negovalne intervencije smo posebej pozorni na



pacientovo stanje, morebitne katetre, drene, ki bi se med kopanjem lahko izmaknili. Oslabelega pacienta nikoli ne zapuščamo, če je v sedečem položaju in bi lahko padel čez rob kadi. 5.6 DOKUMENTACIJA: postopek zabeležimo v negovalno dokumentacijo. 5.7 ZAGOTAVLJANJE KONTINUIRANE ZN Kakovostno in neprekinjeno ZN zagotavljamo z ustno predajo informacij in z doslednim izpolnjevanjem vseh dogovorjenih obrazcev ZN: iz ene izmene v drugo, pri premestitvi pacienta iz oddelka na oddelek, pri premestitvi pacienta v drugo institucijo. 6 PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE Standard negovalne intervencije »KOPANJE PACIENTA V POSEBNI KADI NA VIŠINI POSTELJE« prejmejo vodstveni delavci ZN 2. in 3. nivoja vodenja ZN. Za spremembe oz. dopolnitve standarda negovalne intervencije je odgovorna služba ZN, obravnava se v okviru SSZN, sprejme ga pomočnica direktorja UKC za ZN. Standard negovalne intervencije se arhivira v organizacijskih enotah, v rastoči mapi »standardi in protokoli«. 7 POVEZAVA Z DRUGIMI DOKUMENTI Ivanuša, A., Železnik, D. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege (2. izd.),

Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor. Skupina avtoric. (2009). Standardi negovalnih intervencij zdravstvene nege,

Univerzitetni klinični center, Maribor.



Priloga 2: Standard negovalne intervencije »PREMEŠČANJE PACIENTA NA INVALIDSKI VOZIČEK S PROSTOSTOJEČIM PREMIČNIM DVIGALOM« 1 NAMEN

• zagotoviti strokovno, vsebinsko in metodološko usklajeno izvedbo negovalne intervencije »premeščanje pacienta na invalidski voziček s prostostoječim premičnim dvigalom«,

• zagotoviti varno in strokovno premeščanje pacienta, glede na njegovo zdravstveno stanje,

• zagotoviti, da bo pacient v optimalnem času premeščen, • omogočiti negovalnemu osebju izogibanje neugodnih telesnih leg.

2 PODROČJE UPORABE Standard negovalne intervencije velja za izvajalce ZN v UKC Maribor. 3 POJMI 3.1 Razlaga okrajšav SSZN - Strokovni svet za zdravstveno nego UKC - Univerzitetni klinični center Maribor ZN - zdravstvena nega OI - Odgovornost za izvedbo I - Informiran predstojnik oddelka S - Sodelavec 3.2 Razlaga pojmov: / 4 ODGOVORNOSTI IN POOBLASTILA OI: lečeči zdravnik, vodja negovalnega tima, MS, ZT I: MS, ZT, MS in ZT S: MZ, ZT 5 POSTOPEK 5. 1 Ugotavljanje potreb po ZN 5.1.1 Zbiranje informacij Sprejem pacienta:vzrok sprejema, zdravstveno stanje pacienta; Podatki kontinuirane ZN:

• posebnosti pacienta glede transfera z dvigalom, seznanimo se z dosedanjim potekom transfera in potrebo po pomoči druge osebe pri zagotavljanju varnega počutja pacienta.


• medicinske: temperaturni list (pacientovo zdravstveno stanje, zdravnikova navodila glede uporabe in transfera z dvigalom in ustrezne lege pacienta na dvigalu, sprejemna dokumentacija, morebitna odpustna dokumentacija prejšnjih hospitalizacij),

• negovalne: sprejemna dokumentacija ZN, negovalna anamneza (trenutno stanje vitalnih funkcij pacienta, samostojnost pacienta pri uporabi dvigala, zagotavljanja ustrezne lege pacienta na dvigalu, nevarnost poškodb).



Pregled in opazovanje pacienta (merjenje): ocena fizičnega stanja pacienta ali je sposoben za transfer. Pogovor s pacientom: vprašamo za potrebe in o počutju pacienta, razložimo mu pomembnost in namen uporabe dvigala. 5.1.2 ANALIZA ZBRANIH INFORMACIJ: zbrane podatke analiziramo 5.1.3 DEFINIRANJE NEGOVALNIH PROBLEMOV ALI NEGOVALNIH DIAGNOZ:

• motnje v fizični gibljivosti, • slabo prenašanje transfera, • nevarnost poškodb (zdrsa iz dvigala), • strah.

5.2 NAČRTOVANJE ZN 5.2.1 Navedba in določitev pomembnosti negovalnih diagnoz in potreb po ZN:

• slabo prenašanje transfera, • motnje v fizični gibljivosti • nevarnost poškodb (zdrsa iz dvigala) • strah


• pacient bo dobro prenašal transfer z dvigalom, • do poškodb pacienta ne bo prišlo, • ne bo naglih sprememb ravnotežja pri pacientu, • zmanjšan bo strah.

5.2.3 OPREDELITEV IZVAJALCA: zdravstveni tehnik, diplomirana medicinska sestra/diplomiran zdravstvenik, fizioterapevt. 5.2.4 ŠTEVILO IZVAJALCEV: eden oz. dva, odvisno od zdravstvenega stanja in pomičnosti pacienta. 5.2.5 PLANIRANJE ČASA: do 15 min. 5.2.6 IZBOR METODE DELA ZA IZVEDBO NEGOVALNE INTERVENCIJE: čista metoda dela. 5.3 IZVAJANJE ZN 5.3.1 PRIPRAVA ZA IZVAJANJE NEGOVALNE INTERVENCIJE: / 5.3.2 UPORABA NAČRTA ZN: / 5.3.3 PRIPRAVA MATERIALA Za izvedbo negovalne intervencije pripravimo:

• prostostoječe premično dvigalo, • fiksacijske trakove,



• invalidski voziček, • rokavice za enkratno uporabo (pri stiku z izločki in krvjo).

5.3.4 PRIPRAVA PROSTORA • zagotovimo ustrezno temperaturo prostora, • zapremo vrata in okna.




• posebna priprava pacienta, ki je odvisna od njegovega zdravstvenega stanja.

5.3.6 PRIPRAVA IZVAJALCA PSIHIČNA PRIPRAVA


FIZIČNA PRIPRAVA • razkužimo si roke.

5.3.7 POTEK DELA, RAZLAGA • seznanimo se z navodilom zdravnika (glede zdravstvenega stanja), • ugotovimo, če so potrebni posebni ukrepi glede pacientovega položaja in

obračanja, • ocenimo pacientovo odvisnost, raven neugodja, zmožnost dojemanja,

gibljivost, starost, • pacienta prosimo, da nam pove ali ima kakršnekoli težave s kožo, • pazimo na medicinski pripomočke na/v koži (dren, kateter, sonda, varnostni

pas obveze).



• k postelji pripeljemo prostostoječe premično dvigalo in ga fiksiramo,

1

• k postelji pripeljemo invalidski voziček in ga fiksiramo, 1 • pod pacienta namestimo fiksacijske pasove, 3 • pritrdimo pasove na prostostoječe premično dvigalo in jih

preverimo, 2

• dvignemo pacienta s prostostoječim premičnim dvigalom, v primeru, da pacient potrebuje fiksacijo glave prosimo za pomoč sodelavca,

1

• posedemo pacienta na invalidski voziček, 2 • odstranimo fiksacijske pasove in uredimo pacienta, 1 • odstranimo prostostoječe premično dvigalo in ga razkužimo. 2



5.3.9 OSKRBA MATERIALOV PO POSEGU: razkuževalni proces po premazu sredstva traja vsaj 5 min, pred ponovno uporabo. 5.3 10 UREDITEV IZVAJALCA: razkužimo si roke in se uredimo. 5.4 VREDNOTENJE ZN Ugotovimo ali smo z rezultati negovalne intervencije dosegli zastavljene cilje, ugotovimo vzroke za nedoseganje ciljev, ponovno načrtujemo in modificiramo načrt ZN. 5.5 OPOZORILA: Negovalno intervencijo izvedemo čim bolj praktično, da ne pride do poškodb zaradi pojava spolzkih tal. O vsaki spremembi ali poslabšanju pacientovega zdravstvenega stanja obvestimo zdravnika. Med izvedbo negovalne intervencije smo posebej pozorni na pacientovo stanje, morebitne katetre, drene, ki bi se med transferom lahko izmaknili. Oslabelega pacienta nikoli ne zapuščamo, da se ne poškoduje, predvsem pa preverimo trdnost fiksacijskih trakov. 5.6 DOKUMENTACIJA: postopek zabeležimo v negovalno dokumentacijo. 5.7 ZAGOTAVLJANJE KONTINUIRANE ZN Kakovostno in neprekinjeno ZN zagotavljamo z ustno predajo informacij in z doslednim izpolnjevanjem vseh dogovorjenih obrazcev ZN:iz ene izmene v drugo, pri premestitvi pacienta iz oddelka a oddelek, pri premestitvi pacienta v drugo institucijo. 6 PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE Standard negovalne intervencije »PREMEŠČANJE PACIENTA NA INVALIDSKI VOZIČEK S PROSTOSTOJEČIM PREMIČNIM DVIGALOM« prejmejo vodstveni delavci ZN 2. in 3. nivoja vodenja ZN. Za spremembe oz. dopolnitve standarda negovalne intervencije je odgovorna služba ZN, obravnava se v okviru SSZN, sprejme ga pomočnica direktorja UKC za ZN. Standard negovalne intervencije se arhivira v organizacijskih enotah, v rastoči mapi »standardi in protokoli«. 7 POVEZAVA Z DRUGIMI DOKUMENTI Ivanuša, A., Železnik, D. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege (2. izd.),





Priloga 3: Standard negovalne intervencije »KOPANJE PACIENTA S POMOČJO DVIGALA ZA KOPALNO KAD« 1 NAMEN

• zagotoviti strokovno, vsebinsko in metodološko usklajeno izvedbo negovalne intervencije »kopanje pacienta s pomočjo dvigala za kopalno kad«,

• zagotoviti varno in strokovno higienizacijo pacienta, glede na njegovo zdravstveno stanje,

• zagotoviti, da bo pacient v optimalnem času skopan, • omogočiti negovalnemu osebju izogibanje neugodnih telesnih leg.

2 PODROČJE UPORABE Standard negovalne intervencije velja za izvajalce ZN v UKC Maribor. 3 POJMI 3.1 Razlaga okrajšav SSZN - Strokovni svet za zdravstveno nego UKC - Univerzitetni klinični center Maribor ZN - zdravstvena nega OI - Odgovornost za izvedbo I - Informiran predstojnik oddelka S - Sodelavec 3.2 Razlaga pojmov: / 4 ODGOVORNOSTI IN POOBLASTILA OI: lečeči zdravnik, vodja negovalnega tima, MS, ZT I: MS, ZT, MS in ZT S: MZ, ZT 5 POSTOPEK 5. 1 Ugotavljanje potreb po ZN 5.1.1 Zbiranje informacij Sprejem pacienta:vzrok sprejema, zdravstveno stanje pacienta; Podatki kontinuirane ZN:

• posebnosti pacienta glede kopanja, seznanimo se z dosedanjim potekom kopanja in potrebo po pomoči druge osebe pri zagotavljanju varnega kopanja pacienta.


• medicinske: temperaturni list (pacientovo zdravstveno stanje, zdravnikova navodila glede kopanja in ustrezne lege pacienta v kadi na višini postelje, sprejemna dokumentacija, morebitna odpustna dokumentacija prejšnjih hospitalizacij),

• negovalne: sprejemna dokumentacija ZN, negovalna anamneza (trenutno higiensko stanje pacienta, samostojnost pacienta pri kopanju, zagotavljanja ustrezne lege pacienta v kadi, nevarnost poškodb).



Pregled in opazovanje pacienta (merjenje): ocena fizičnega stanja pacienta ali je sposoben za kopanje. Pogovor s pacientom: vprašamo za potrebe in o počutju pacienta, razložimo mu pomembnost in namen kopanja v kopalni kadi z uporabo dvigala. 5.1. 2 ANALIZA ZBRANIH INFORMACIJ: zbrane podatke analiziramo. 5.1.3 DEFINIRANJE NEGOVALNIH PROBLEMOV ALI NEGOVALNIH DIAGNOZ:

• motnje v fizični gibljivosti, • slabo prenašanje kopanja v kadi, • nevarnost poškodb (zdrs iz dvigala), • nevarnost infekcije, • spremembe termoregulacije.

5.2.1 NAČRTOVANJE ZN 5.2.1 Navedba in določitev pomembnosti negovalnih diagnoz in potreb po ZN:

• slabo prenašanje kopanja v kadi, • nevarnost poškodb (zdrsa iz postelje), • nevarnost razjede zaradi pritiska, • motenj v fizični gibljivosti, • nevarnost kontraktur.


• pacient bo dobro prenašal kopanje v kadi, • do poškodb pacienta ne bo prišlo, • do infekcije pri pacientu ne bo prišlo, • ne bo naglih sprememb termoregulacije pri pacientu.

5.2.3 OPREDELITEV IZVAJALCA: zdravstveni tehnik, diplomirana medicinska sestra/diplomiran zdravstvenik, fizioterapevt. 5.2.4 ŠTEVILO IZVAJALCEV: eden oz. dva, odvisno od zdravstvenega stanja in pomičnosti pacienta. 5.2.5 PLANIRANJE ČASA: do 30 min. 5.2.6 IZBOR METODE DELA ZA IZVEDBO NEGOVALNE INTERVENCIJE: čista metoda dela. 5.3 IZVAJANJE ZN 5.3.1 PRIPRAVA ZA IZVAJANJE NEGOVALNE INTERVENCIJE: / 5.3.2 UPORABA NAČRTA ZN: /



5.3.3 PRIPRAVA MATERIALA 1. Dvigalo za kopalno kad. 2. Voziček za izvedbo negovalne intervencije, ki vsebuje:

• tri kopalne brisače, ena kopalna odeja (rjuha), • toaletne potrebščine: posip za kožo, losjon, tekoče milo, šampon za

lase, sušilni fen za lase, • čista pižama ali spalna srajca, • koš za umazano perilo, vrečka za odpadke, • rokavice za enkratno uporabo, • sredstvo za razkuževanje kadi.

5.3.4 PRIPRAVA PROSTORA

• zagotovimo ustrezno temperaturo kopalnice, • zapremo vrata in okna, • pri izvedbi negovalne intervencije zagotovimo individualnost pacientu.




• posebna priprava pacienta, ki je odvisna od njegovega zdravstvenega stanja. 5.3.6 PRIPRAVA IZVAJALCA Psihična priprava:


Fizična priprava: • razkužimo si roke.

5.3.7 POTEK DELA, RAZLAGA

• seznanimo se z navodilom zdravnika (terapevtska kopel, vrsta, trajanje, temperatura raztopine, za kateri predel telesa),

• ugotovimo, če so potrebni posebni ukrepi glede pacientovega položaja in obračanja,

• ocenimo pacientovo odvisnost, raven neugodja, zmožnost dojemanja, gibljivost, starost,

• pacienta prosimo, da nam pove ali ima kakršnekoli težave s kožo, • ocenimo nevarnosti za poškodbo kože, • po potrebi zavarujemo lokalni mavec, npr. s PVC folijo, • po potrebi zavarujemo medicinske pripomočke na/v koži (dren, kateter,

sonda, varnostni pas obveze), • po potrebi fiksiramo pacienta s varnostnim pasom da ne zdrsne, • upoštevamo dosedanje pacientove navade pri kopanju (povezani s kulturnimi

navadami).





• namestitev invalidskega vozička ob dvigalu za kopalno kad,

1

• na invalidskem vozičku spustimo stranico in premestimo pacienta na dvigalo, po potrebi poiščemo pomoč sodelavca,

2

• pacienta dvignemo z dvigalom na ustrezno višino in ga slečemo,

3

• po potrebi zavarujemo pacienta na dvigalu z varnostnim pasom,

2

• pristavimo voziček z materialom, 1 • pacienta ustrezno negovalno obravnavamo

in ga tuširamo, pri tem ga tudi spustimo v kopalno kad,

10

• pacienta dvignemo z dvigalom iz kopalne kadi, sprostimo varnostni pas, ga takoj obrišemo in oblečemo, posušimo tudi lase,

5

• spustimo dvigalo na višino invalidskega vozička in ga premestimo nanj, po potrebi poiščemo pomoč sodelavca,

2

• dvignemo stranico na invalidskem vozičku, 1 • odstranimo voziček z materialom, 1 • dvigalo in kopalno kad razkužimo in

uredimo za ponovno uporabo. 3

5.3.9 OSKRBA MATERIALOV PO POSEGU: razkuževalni proces po premazu sredstva traja 15 min, pred ponovno uporabo. 5.3 10 UREDITEV IZVAJALCA: razkužimo si roke in se uredimo. 5.4 VREDNOTENJE ZN Ugotovimo ali smo z rezultati negovalne intervencije dosegli zastavljene cilje, ugotovimo vzroke za nedoseganje ciljev, ponovno načrtujemo in modificiramo načrt ZN. 5.5 OPOZORILA: Negovalno intervencijo izvedemo čim bolj praktično, da ne pride do poškodb. Ob vsaki spremembi ali poslabšanju pacientovega zdravstvenega stanja obvestimo zdravnika. Med izvedbo negovalne intervencije smo posebej pozorni na pacientovo stanje, morebitne katetre, drene, ki bi se med kopanjem lahko izmaknili. Oslabelega pacienta nikoli ne zapuščamo, če je v sedečem položaju in bi lahko padel iz sedežnega dvigala. 5.6 DOKUMENTACIJA: postopek zabeležimo v negovalno dokumentacijo.



5.7 ZAGOTAVLJANJE KONTINUIRANE ZN Kakovostno in neprekinjeno ZN zagotavljamo z ustno predajo informacij in z doslednim izpolnjevanjem vseh dogovorjenih obrazcev ZN:iz ene izmene v drugo, pri premestitvi pacienta iz oddelka a oddelek, pri premestitvi pacienta v drugo institucijo. 6 PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE Standard negovalne intervencije »KOPANJE PACIENTA S POMOČJO DVIGALA ZA KOPALNO KAD« prejmejo vodstveni delavci ZN 2. in 3. nivoja vodenja ZN. Za spremembe oz. dopolnitve standarda negovalne intervencije je odgovorna služba ZN, obravnava se v okviru SSZN, sprejme ga pomočnica direktorja UKC za ZN. Standard negovalne intervencije se arhivira v organizacijskih enotah, v rastoči mapi«standardi in protokoli«. 7 POVEZAVA Z DRUGIMI DOKUMENTI Ivanuša, A., Železnik, D. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege (2. izd.),





Priloga 4: Vprašalnik (kontrolni seznam) o organizacijskih pomanjkljivostih in arhitektonskih pregradah Bolniška soba S1 S2 S3 S4 S5 S6 S7 S8 S9 Tveganje za poškodbo zaradi

pomanjkanja prostora pri negi/premeščanju pacienta

1 v postelji 2 na ali iz postelje 3 med posteljo in invalidskim

vozičkom

4 med posteljo in vozičkom za transfer 5 pri dvigovanju s prostostoječim

dvigalom

6 Ali nastavitev višine postelje deluje nezadostno?

7 Ali nastavitev položaja postelje deluje nezadostno?

8 Ali zaščitne ograjice na postelji delujejo nezadovoljivo?

9 Ali kolesa postelje delujejo nezadovoljivo?

10 Ali stropno dvigalo deluje nezadovoljivo?

11 Ali prostostoječa dvigala delujejo zadovoljivo?

12 Ali so pripomočki za premeščanje težko dostopni?

13 Ali je osvetljenost prostora nezadostna? 14 Ali obstajajo drugi dejavniki, ki lahko

vplivajo na poškodbo?

Kopalnica in stranišče K1 K2 K3 K4 Tveganje za poškodbo zaradi 15 pomanjkanja prostora okoli

straniščne školjke?

16 položaja držal na stranišču? 17 položaja nosilca za papir? 18 položaja držal v tuš kabini in ob

kopalni kadi?

19 položaja umivalnika in kopalne kadi?

20 Vrata se ne odpirajo na stežaj? 21 Ali je osvetljenost prostora nezadostna? 22 Tla so neobičajno spolzka? 23 Ali obstajajo drugi dejavniki, ki lahko


Hodnik H1 24 Ali je prosto gibanje oz. transfer pacienta

onemogočen?

25 Ali je osvetljenost prostora nezadostna? 26 Ali obstajajo drugi dejavniki, ki lahko




Priloga 5: Vprašalnik o bolečini hrbtenice Vprašalnik: " Humanizacija delovnega okolja medicinske sestre”

Spoštovani ! Zahvaljujem se vam za sodelovanje v raziskavi, ki jo opravljam za doktorsko disertacijo. Prosim, da pozorno preberete vprašanja v prvem delu vprašalnika in vpišete podatke ali obkrožite ustrezni odgovor. mag. Jadranka Stričević 1. DEL SPLOŠNI PODATKI Letnica rojstva: __________ Spol: MOŠKI ŽENSKI Stopnja izobrazbe: OSNOVNA SREDNJA VIŠJA/VISOKA DELOVNE OBREMENITVE Poklic: ____________________ Del. mesto:(oddelek): Katero delo opravljate na Vašem delovnem mestu:____________________ Delovna doba - celotna:______let; - na sedanjem delovnem mestu:______let Delo opravljam: PRETEŽNO SEDE MENJAJOČE PRETEŽNO STOJE Kolikokrat na teden opravljate dežurno službo: 0x 1x 2x 3 in večkrat Pri delu dvigujem bremena nad 10 kg mase: NE OBČASNO VSAKODNEVNO VEČKRAT Breme prenašate ali dvigate: SAMI S SODELAVCI S PRIPOMOČKI Pri negi ležečega bolnika mi pomaga dvižna postelja? REDKO VEČINOMA NIKOLI Koliko ur na dan delate z računalnikom(tudi službenim): ------------------------------- Ali poznate pravilno držo : Sede DA NE pravilno rokovanje : DA NE Fizične obremenitve ledvene hrbtenice izven delovnega časa?



NIKOLI OBČASNO VEDNO

ANAMNEZA TEŽAV S HRBTENICO

- označite posebej za vratni in ledveni del hrbtenice

Pri katerih opravilih se pojavi bolečina v križu ? - pri delu v stoječem položaju - pri delu ob priklonu - ob dvigovanju bolnika - ob dvigovanju predmetov - po daljšem sedenju - drugo V dosedanjem življenju sem imel(a) bolečine v: - vratnem delu hrbtenice NIKOLI ENKRAT DVAKRAT VEČKRAT - ledvenem delu hrbtenice NIKOLI ENKRAT DVAKRAT VEČKRAT Ali je bila bolečina v križu prisotna več kot 3. mesece? DA NE Ali je bila bolečina v vratu prisotna več kot tri mesece? DA NE Zaradi teh težav sem bil(a) v bolniškem staležu: - zaradi vratne hrbtenice NIKOLI ENKRAT DVAKRAT VEČKRAT - zaradi ledvene hrbtenice NIKOLI ENKRAT DVAKRAT VEČKRAT Ali ste morali zaradi bolečine v križu poiskati zdravniško pomoč? NIKOLI ENKRAT DVAKRAT VEČKRAT Kakšno je bilo zdravljenje Vaših bolečin v križu? - počitek - medikamentozna terapija (analgetiki) - fizioterapija - operacija hernie disci L/C hrbtenice - parenteralna terapija - drugo Ali imate oceno kategorije invalidnosti na invalidski komisiji? DA NE Katera kategorija invalidnosti ? I II III Ali ste obiskovali šolo/tečaj za bolečine v križu? DA NE



Ali se Vam zdi, da poznate načine preprečevanja bolečine v križu? DA NE NE VEM Če jih poznate, ali jih pri svojem delu upoštevate? DA NE OBČASNO

Ali delate preventivne vaje za hrbtenico? NIKOLI ENKRAT DVAKRAT VEČKRAT

REKREATIVNA IN ŠPORTNA AKTIVNOST V mladosti sem se ukvarjal(a) z rekreacijo in športom: NIKOLI OBČASNO VSAJ 2 KRAT/TEDEN REDNI TRENING Sedaj se ukvarjam z rekreacijo in športom: NIKOLI OBČASNO VSAJ 2 KRAT/TEDEN REDNI TRENING S katerim športom se ukvarjate v prostem času :

tek kolesarjenje plavanje pohodništvo drugo Koliko ur na dan gledate TV: GIBANJE TELESNE TEŽE V ODRASLEM OBDOBJU ( po 18 letu starosti) V odraslem obdobju tehtam: _________ kg

Telesna višina: 2. DEL: VAŠA MNENJA: Ali menite,da pri sedečih opravilih pravilno sedite?

-da -ne -ne vem

Ali menite,da so bolečine v hrbtenici povezane z Vašim delom?

-da v celoti -da delno -ne -ne povsem -ne vem

Menite,da je vzrok za obremenitev na delovnem mestu:

-pomanjkanje negovalnega kadra -povečano število bolnikov -bolniki v IV kategoriji zahtevnosti po ZN

Katere kategorije bolnikov negujete na Vašem oddelku najpogosteje?

I. II. III. IV.

Ali ste zadovoljni z delom, ki ga opravljate?

-da -ne -delno -popolnoma

Ali se počutite izčrpani pri Vašem delu?

-sploh ne -včasih -da -zelo



Ali mislite,da ste pri svojem delu prekomerno obremenjeni?

-da -ne -delno -zelo

Ali je temu vzrok neustrezen delovni normativ?

-da -ne -ne vem

Sklepate, da delovno okolje in ustreznost opreme na oddelku vpliva na zdravje zaposlenih v negovalnem timu?

-da -ne -delno -ne vem

Predvidevate,da so MS/ZT izpostavljene okvaram in obolenjem hrbtenice?

-da -ne -ne vem

Sklepate, da so MS/ZT prav zaradi okvar hrbtenice pogosteje v bolniškem staležu?

-da -ne -ne vem

Katera obremenitev se Vam zdi najzahtevnejša in Vam vzame največ energije?

-dvigovanje pacienta -obračanje pacienta -prenašanje pacienta -drugo



Priloga 6: Vprašalnik o ergonomskih pripomočkih Raziskava: ERGONOMSKE RAZMERE, ARHITEKTONSKE PREGRADE IN OPREMLJENOST S TEHNIČNIMI PRIPOMOČKI ZA RAZBREMENITEV DELA MEDICINSKIH SESTER V SBM

VPRAŠALNIK – SBM oddelek

Vprašalnik izpolnil/a:

TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA POMOČ BOLNIKU PRI

GIBANJU

TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA ZDRAVSTVENO NEGO Pripomoček Število Uporaba Mehansko dvižna postelja 0 1 2 3

Električno nastavljiva postelja

0 1 2 3

Posteljni trapez 0 1 2 3

Drugo: Voziček za prevoz: -terapije

-sanitetnega

materiala

-dokumentacije

-higienskih

pripomočkov

0 1 2 3

0 1 2 3

0 1 2 3

0 1 2 3

Komentar: Postelja z mehanizmom, ki ne deluje

Postelja brez koles

0 1 2 3

0 1 2 3

TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA TRANSFER Pripomoček Število Uporaba Stropno dvigalo 0 1 2 3

Prostostoječe premično dvigalo 0 1 2 3

Podlaga za transfer 0 1 2 3

Deska za transfer 0 1 2 3

Pas za transfer 0 1 2 3

Naslon na postelji za lažje vstajanje 0 1 2 3

Invalidski voziček s snemljivim naslonom

za roke

0 1 2 3

Drugo: Hodulja 0 1 2 3

Komentar: Ležeči voziček z ograjico

Ležeči voziček brez ograjice

0 1 2 3

0 1 2 3



TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA OPRAVLJANJE OSEBNE HIGIENE Pripomoček Število Uporaba Posebna kad na višini postelje 0 1 2 3

Posebna kad za umivanje na postelji 0 1 2 3

Dvigalo za kopalno kad 0 1 2 3

Stol za kad/tuš kabino 0 1 2 3

Drugo: PVC stojalo za umivanje glave v

postelji

0 1 2 3

Komentar:

TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA OPRAVLJANJE SANITARNIH ZADEV Pripomoček Število Uporaba Invalidski voziček s straniščem 0 1 2 3

Držala v navadnem stranišču 0 1 2 3

Nastavek za straniščno školjko 0 1 2 3

Sobno stranišče 0 1 2 3

Drugo: Držalo v tuš kabini

Klicna naprava v sanitarijah

0 1 2 3

0 1 2 3

Komentar:

Predlogi in pripombe:



Priloga 7: Obrazec za manualno beleženje telesnih položajev po metodi OWAS Oddelek: skupina:

1.0 HRBTENICA 2.0 ZGORNJA UDA 3.0 ZAPESTJE 4.0 SPODNJA UDA 5.0 GLAVA 6.0 SILE

10-99 N

100-199 N

> 199 N

ura 1.1 1.2 1.3 1.4 2.1 2.2 2.3 2.4 3.1 3.2 3.3 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 4.8 4.9 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 6.1 6.2 6.3 1

2

3

4

5

6

7 3

8



Priloga 8: Dovoljenje za opravljanje raziskave v UKC Maribor



KAZALO SLIK Slika 1: Odnos človek – delovno okolje (Vir Polajnar in Verhovnik, 2000)............. 24 Slika 2: Struktura hrbtenice in oznaka vretenc (Vir Martini in Bartholomew, 2003) 27 Slika 3: Primer priporočene telesne lege pri a) obračanju pacienta, b) pomoči pri

vstajanju iz postelje in c) polaganju na posteljo.................................................... 28 Slika 4: Telesni položaji, ki jih merimo z metodo OWAS in kategorije tveganja v

odstotkih glede na 7,5-urni delavnik (Vir Balantič, 2000) ................................... 53 Slika 5: Povprečna odstotna porazdelitev telesnih leg, opazovanih z metodo

OWAS, za ergonomsko in kontrolno skupino ...................................................... 66 Slika 6: Obrazec za oblikovanje standarda v zdravstveni negi v UKC Maribor

(Vir Služba zdravstvene nege UKC Maribor, 2005)............................................. 82 KAZALO TABEL Tabela 1: Postopek iskanja literature po elektronskih bazah raziskovalnih člankov... 5 Tabela 2: Kronološki pregled nekaterih raziskav povezanih z opazovanjem telesnih

položajev negovalnega osebja pri delu. ................................................................ 13 Tabela 3: Kazalniki bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji za obdobje 2001-2007 .. 18 Tabela 4: Vrste preventivnih ukrepov za zmanjševanje tveganja.............................. 25 Tabela 5: Vpliv sil na medvretenčne ploščice ledvene hrbtenice pri različnih

telesnih položajih in obremenitvah (Vir Sušnik et al., 1995)................................ 27 Tabela 6: Opis opazovanih telesnih leg s fotografijo in seznam tipičnih delovnih

nalog...................................................................................................................... 32 Tabela 7: Seznam priporočenih ergonomsko tehničnih pripomočkov s sliko (Vir

OSHA, 2003) ........................................................................................................ 46 Tabela 8: Okvirni stroški nakupa ergonomsko tehničnih pripomočkov za oddelek

z 20-timi pacienti in štirimi bolniškimi sobami. ................................................... 48 Tabela 9: Profil izobrazbe anketiranega negovalnega osebja .................................... 54 Tabela 10: Izračun medrazrednih korelacijskih koeficientov vzporednih

opazovanj za posamezno telesno lego .................................................................. 61 Tabela 11: Dejavniki tveganja zaradi organizacije dela in arhitektonskih pregrad... 63 Tabela 12: Povprečna odstotna porazdelitev opazovanih telesnih leg z metodo

OWAS pri ergonomski in kontrolni skupini ......................................................... 65 Tabela 13: Pojav bolečine v ledvenem delu hrbtenice .............................................. 67 Tabela 14: Vpliv posameznih dejavnikov na bolečine ledvenega dela hrbtenice ..... 68 Tabela 15: Univariatna analiza dejavnikov za pojav bolečine ledvenega dela

hrbtenice................................................................................................................ 69 Tabela 16: Multivariatna analiza dejavnikov na pojav bolečine ledvenega dela

hrbtenice................................................................................................................ 70 Tabela 17: Pojav bolečine vratnega dela hrbtenice ................................................... 70 Tabela 18: Vpliv posameznih dejavnikov na bolečino vratnega dela hrbtenice........ 71 Tabela 19: Univariatna analiza dejavnikov za pojav bolečine vratnega dela

hrbtenice................................................................................................................ 72 Tabela 20: Multivariatna analiza dejavnikov za pojav bolečine vratnega dela

hrbtenice................................................................................................................ 73



Tabela 21: Popis ergonomsko tehničnih pripomočkov v UKC Maribor v letu 2008 74 Tabela 22: Vpliv uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov na težave

ledvenega in vratnega dela hrbtenice .................................................................... 75 Tabela 23: Vpliv uporabe ergonomsko tehničnih pripomočkov na težave

ledvenega in vratnega dela hrbtenice .................................................................... 76 Tabela 24: Multivariatna analiza vpliva uporabe ergonomsko tehničnih

pripomočkov na pojav bolečine ledvenega dela hrbtenice ................................... 76 Tabela 25: Multivariatna analiza vpliva uporabe ergonomsko tehničnih

pripomočkov na pojav bolečine vratnega dela hrbtenice...................................... 76 KRATICE IN AKRONIMI ANOVA Analysis of Variance ATP Adenozin trifosfat BDP Bruto domači proizvod CEN The European Committee for Standardization EGS Evropska gospodarska skupnost EU Evropska skupnost EUR denarna valuta Evro GAO General Accounting Office IEA International Ergonomic Association ICN International Council of Nurses ILO International Labour Organization ITM Indeks telesne mase kg kilogram kN kiloNewton LHSC London Health Sciences Centre MS Medicinska sestra N Newton NIOSH National Institute for Occupational Safety and Health OSHA Occupational Safety and Health Administration OWAS Ovako working posture analysis system PVC Polyvinil chloride SPSS Statistical Package for the Social Sciences SSZN Strokovni svet za zdravstveno nego SZN Služba zdravstvene nege SZO Svetovna zdravstvena organizacija TV Televizija UKC Univerzitetni klinični center UM FZV Univerza v Mariboru Fakulteta za zdravstvene vede USDHHS United States Department of Health and Human Services ZDA Združene države Amerike ZN Zdravstvena nega ZT Zdravstveni tehnik ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

FREQUENCIES VARIABLES=poklic /ORDER= ANALYSIS .

Frequencies

[DataSet1] C:\Documents and Settings\Lojz MFUM\My Documents\fzv\stricevic\jadranka.sav

Statistics

Poklic

661

2

Valid

Missing

N

Poklic

60 9,0 9,1 9,1

418 63,0 63,2 72,3

183 27,6 27,7 100,0

661 99,7 100,0

2 ,3

663 100,0

Diplomirana medicinskasestra

Zdravstveni tehnik

višja medicinska sestra

Total

Valid

SystemMissing

Total

Frequency Percent Valid PercentCumulative

Percent

FREQUENCIES VARIABLES=spol /ORDER= ANALYSIS .

Frequencies


Statistics

Spol

663

0

Valid

Missing

N

Spol

106 16,0 16,0 16,0

557 84,0 84,0 100,0

663 100,0 100,0

moski

zenski

Total

ValidFrequency Percent Valid Percent

CumulativePercent

DESCRIPTIVES VARIABLES=starost /STATISTICS=MEAN STDDEV MIN MAX .

Descriptives


Page 1

Descriptive Statistics

659 18,00 60,00 37,7921 8,80319

659

starost

Valid N (listwise)

N Minimum Maximum Mean Std. Deviation

T-TEST GROUPS = skupina(1 2) /MISSING = ANALYSIS /VARIABLES = avg11 avg12 avg13 av14 av21 av22 av23 av24 av31 av32 av33 av41 av42 av43 av44 av45 av46 av47 av48 av49 av51 av52 av53 av54 av55 av61 av62 av63 /CRITERIA = CI(.95) .

T-Test

[DataSet2] C:\Documents and Settings\Lojz MFUM\My Documents\fzv\stricevic\owas2.sav

Group Statistics

28 18,7653 4,24666 ,80254

28 35,6867 11,20619 2,11777

28 14,6801 3,10263 ,58634

28 4,6164 3,44752 ,65152

28 10,0608 4,48200 ,84702

28 14,1664 5,25757 ,99359

28 16,4939 4,89819 ,92567

28 5,5304 5,59250 1,05688

28 13,1283 11,16341 2,10969

28 43,5055 7,46572 1,41089

28 19,6336 4,56885 ,86343

28 4,0776 2,24710 ,42466

28 14,6300 5,62106 1,06228

28 6,3639 3,75307 ,70926

28 12,6081 4,74339 ,89642

28 6,0531 5,95669 1,12571

28 12,9240 3,84287 ,72623

28 6,0893 5,66195 1,07001

28 15,8608 3,43951 ,65001

28 5,7054 4,58551 ,86658

28 18,2465 5,39151 1,01890

28 4,2366 4,85190 ,91692

28 5,7446 4,52470 ,85509

28 11,9118 4,57573 ,86473

28 8,4859 4,13668 ,78176

28 33,9337 6,77122 1,27964

28 9,9246 2,34410 ,44299

28 8,0311 5,81115 1,09820

28 11,7516 3,28277 ,62038

28 1,0752 1,39763 ,26413

28 5,5152 2,50381 ,47318

28 ,8575 1,41800 ,26798

28 8,9728 3,37976 ,63871

28 3,3419 2,97889 ,56296

28 2,7667 3,50882 ,66310

28 ,3571 ,89282 ,16873

skupinakontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

avg11

avg12

avg13

av14

av21

av22

av23

av24

av31

av32

av33

av41

av42

av43

av44

av45

av46

av47

N Mean Std. DeviationStd. Error

Mean

Page 2

Group Statistics

28 ,0000 ,00000a ,00000

28 ,0000 ,00000a ,00000

28 6,8387 2,19470 ,41476

28 ,4917 ,79376 ,15001

28 12,1031 3,72285 ,70355

28 49,0878 6,83029 1,29080

28 13,0393 1,48376 ,28040

28 3,9693 3,70079 ,69938

28 12,4748 2,74563 ,51888

28 3,4527 2,90296 ,54861

28 13,7514 4,10576 ,77592

28 1,6377 2,28043 ,43096

28 8,6313 2,38214 ,45018

28 1,8526 2,99143 ,56533

28 20,0953 4,42304 ,83588

28 9,5670 6,58487 1,24442

28 18,7475 10,83022 2,04672

28 6,5134 7,79307 1,47275

28 3,7018 7,21249 1,36303

28 1,5000 3,74181 ,70714

skupinakontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

kontrolna

ergonomska

av48

av49

av51

av52

av53

av54

av55

av61

av62

av63


Mean

t cannot be computed because the standard deviations of both groups are 0.a.

NPAR TESTS /M-W= avg11 avg12 avg13 av14 av21 av22 av23 av24 av31 av32 av33 av41 av42 av43 av44 av45 av46 av47 av48 av49 av51 av52 av53 av54 av55 av61 av62 av63 BY skupina(1 2) /MISSING ANALYSIS.

NPar Tests


Mann-Whitney Test

Ranks

28 15,93 446,00

28 41,07 1150,00

56

28 41,46 1161,00

28 15,54 435,00

56

28 22,77 637,50

28 34,23 958,50

56

28 39,46 1105,00

28 17,54 491,00

56

28 15,07 422,00

28 41,93 1174,00

56

skupinakontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

avg11

avg12

avg13

av14

av21

N Mean Rank Sum of Ranks

Page 3

Ranks

28 42,50 1190,00

28 14,50 406,00

56

28 38,14 1068,00

28 18,86 528,00

56

28 37,54 1051,00

28 19,46 545,00

56

28 37,75 1057,00

28 19,25 539,00

56

28 41,21 1154,00

28 15,79 442,00

56

28 41,46 1161,00

28 15,54 435,00

56

28 19,64 550,00

28 37,36 1046,00

56

28 14,50 406,00

28 42,50 1190,00

56

28 34,57 968,00

28 22,43 628,00

56

28 42,50 1190,00

28 14,50 406,00

56

28 40,75 1141,00

28 16,25 455,00

56

28 38,93 1090,00

28 18,07 506,00

56

28 33,36 934,00

28 23,64 662,00

56

28 28,50 798,00

28 28,50 798,00

56

28 42,50 1190,00

28 14,50 406,00

56

28 14,50 406,00

28 42,50 1190,00

56

28 42,43 1188,00

28 14,57 408,00

56

28 42,43 1188,00

28 14,57 408,00

56

skupinakontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

av22

av23

av24

av31

av32

av33

av41

av42

av43

av44

av45

av46

av47

av48

av49

av51

av52

av53


Page 4

Ranks

28 42,50 1190,00

28 14,50 406,00

56

28 40,54 1135,00

28 16,46 461,00

56

28 40,04 1121,00

28 16,96 475,00

56

28 36,71 1028,00

28 20,29 568,00

56

28 30,50 854,00

28 26,50 742,00

56

skupinakontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

kontrolna

ergonomska

Total

av54

av55

av61

av62

av63


Test Statisticsa

40,000 29,000 231,500 85,000 16,000 ,000

446,000 435,000 637,500 491,000 422,000 406,000

-5,769 -5,951 -2,631 -5,039 -6,163 -6,426

,000 ,000 ,009 ,000 ,000 ,000

Mann-Whitney U

Wilcoxon W

Z

Asymp. Sig. (2-tailed)

avg11 avg12 avg13 av14 av21 av22

Test Statisticsa

122,000 139,000 133,000 36,000 29,000 144,000

528,000 545,000 539,000 442,000 435,000 550,000

-4,426 -4,149 -4,247 -5,835 -5,979 -4,065

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

Mann-Whitney U

Wilcoxon W

Z


av23 av24 av31 av32 av33 av41

Test Statisticsa

,000 222,000 ,000 49,000 100,000 256,000

406,000 628,000 406,000 455,000 506,000 662,000

-6,424 -2,786 -6,501 -5,688 -4,793 -2,795

,000 ,005 ,000 ,000 ,000 ,005

Mann-Whitney U

Wilcoxon W

Z



Test Statisticsa

392,000 ,000 ,000 2,000 2,000 ,000

798,000 406,000 406,000 408,000 408,000 406,000

,000 -6,575 -6,426 -6,401 -6,395 -6,465

1,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

Mann-Whitney U

Wilcoxon W

Z



Page 5

Test Statisticsa

55,000 69,000 162,000 336,000

461,000 475,000 568,000 742,000

-5,588 -5,295 -3,789 -1,279

,000 ,000 ,000 ,201

Mann-Whitney U

Wilcoxon W

Z


av55 av61 av62 av63

Grouping Variable: skupinaa.

RELIABILITY /VARIABLES=mer1_11 mer2_11 /SCALE('ALL VARIABLES') ALL/MODEL=ALPHA /ICC=MODEL(MIXED) TYPE(CONSISTENCY) CIN=95 TESTVAL=0 .

Reliability


Scale: ALL VARIABLES

Case Processing Summary

56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %

Listwise deletion based on all variables in the procedure.a.

Reliability Statistics

,980 2

Cronbach'sAlpha N of Items

Intraclass Correlation Coefficient

,961b ,934 ,977

,980c ,966 ,988

Single Measures

Average Measures

IntraclassCorrelation

aLower Bound Upper Bound

95% Confidence Interval

Two-way mixed effects model where people effects are random and measures effects are fixed.


50,062 55 55 ,000

50,062 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig

F Test with True Value 0


Type C intraclass correlation coefficients using a consistency definition-the between-measure variance is excludedfrom the denominator variance.

a.

The estimator is the same, whether the interaction effect is present or not.b.

This estimate is computed assuming the interaction effect is absent, because it is not estimable otherwise.c.

RELIABILITY

Page 6

/VARIABLES=mer1_12 mer2_12 /SCALE('ALL VARIABLES') ALL/MODEL=ALPHA /ICC=MODEL(MIXED) TYPE(CONSISTENCY) CIN=95 TESTVAL=0 .

Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,972 2



,946b ,909 ,968

,972c ,953 ,984

Single Measures

Average Measures






35,958 55 55 ,000

35,958 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability



Page 7


56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,966 2



,934b ,890 ,961

,966c ,942 ,980

Single Measures

Average Measures






29,186 55 55 ,000

29,186 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %


Page 8


,985 2



,971b ,951 ,983

,985c ,975 ,991

Single Measures

Average Measures






67,746 55 55 ,000

67,746 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,993 2


Page 9


,986b ,976 ,992

,993c ,988 ,996

Single Measures

Average Measures






142,544 55 55 ,000

142,544 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,987 2



,973b ,955 ,984

,987c ,977 ,992

Single Measures

Average Measures





Page 10


74,117 55 55 ,000

74,117 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,983 2



,967b ,945 ,981

,983c ,972 ,990

Single Measures

Average Measures





Page 11


60,452 55 55 ,000

60,452 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,981 2



,963b ,937 ,978

,981c ,967 ,989

Single Measures

Average Measures





Page 12


52,433 55 55 ,000

52,433 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,981 2



,962b ,936 ,978

,981c ,967 ,989

Single Measures

Average Measures





Page 13


51,603 55 55 ,000

51,603 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,978 2



,957b ,928 ,975

,978c ,963 ,987

Single Measures

Average Measures





Page 14


45,716 55 55 ,000

45,716 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,993 2



,986b ,975 ,991

,993c ,988 ,996

Single Measures

Average Measures





Page 15


137,323 55 55 ,000

137,323 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,972 2



,945b ,908 ,967

,972c ,952 ,983

Single Measures

Average Measures





Page 16


35,407 55 55 ,000

35,407 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,989 2



,978b ,963 ,987

,989c ,981 ,994

Single Measures

Average Measures





Page 17


91,237 55 55 ,000

91,237 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,967 2



,935b ,892 ,962

,967c ,943 ,980

Single Measures

Average Measures





Page 18


29,910 55 55 ,000

29,910 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,984 2



,968b ,946 ,981

,984c ,972 ,991

Single Measures

Average Measures





Page 19


61,902 55 55 ,000

61,902 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,989 2



,978b ,963 ,987

,989c ,981 ,994

Single Measures

Average Measures





Page 20


91,541 55 55 ,000

91,541 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,983 2



,966b ,943 ,980

,983c ,971 ,990

Single Measures

Average Measures





Page 21


58,349 55 55 ,000

58,349 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,990 2



,981b ,968 ,989

,990c ,984 ,994

Single Measures

Average Measures





Page 22


104,245 55 55 ,000

104,245 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,987 2



,975b ,958 ,985

,987c ,978 ,993

Single Measures

Average Measures





Page 23


78,655 55 55 ,000

78,655 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,997 2



,994b ,990 ,996

,997c ,995 ,998

Single Measures

Average Measures





Page 24


329,609 55 55 ,000

329,609 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,990 2



,980b ,967 ,988

,990c ,983 ,994

Single Measures

Average Measures





Page 25


100,933 55 55 ,000

100,933 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,983 2



,967b ,945 ,981

,983c ,972 ,990

Single Measures

Average Measures





Page 26


60,327 55 55 ,000

60,327 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,983 2



,967b ,944 ,980

,983c ,971 ,990

Single Measures

Average Measures





Page 27


59,270 55 55 ,000

59,270 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,983 2



,967b ,945 ,981

,983c ,972 ,990

Single Measures

Average Measures





Page 28


60,215 55 55 ,000

60,215 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,978 2



,956b ,927 ,974

,978c ,962 ,987

Single Measures

Average Measures





Page 29


44,862 55 55 ,000

44,862 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,987 2



,974b ,956 ,985

,987c ,977 ,992

Single Measures

Average Measures





Page 30


75,511 55 55 ,000

75,511 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.




Reliability




56 100,0

0 ,0

56 100,0

Valid

Excludeda

Total

CasesN %



,989 2



,978b ,963 ,987

,989c ,981 ,994

Single Measures

Average Measures





Page 31


90,576 55 55 ,000

90,576 55 55 ,000

Single Measures

Average Measures

Value df1 df2 Sig




a.



CROSSTABS /TABLES=nevr1 BY nevr2 nevr3 nevr4 nevr5 nevr6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

[DataSet4]


26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

nevr1 * nevr2

nevr1 * nevr3

nevr1 * nevr4

nevr1 * nevr5

nevr1 * nevr6

N Percent N Percent N Percent

Valid Missing Total

Cases

nevr1 * nevr2

Crosstab

Count

17 1 18

0 8 8

17 9 26

0

1

nevr1

Total

0 1

nevr2

Total

Symmetric Measures

,913 ,085 4,672 ,000

26

KappaMeasure of Agreement

N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.

Not assuming the null hypothesis.a.

Using the asymptotic standard error assuming the null hypothesis.b.

nevr1 * nevr3

Page 32

Crosstab

Count

15 3 18

0 8 8

15 11 26

0

1

nevr1

Total

0 1

nevr3

Total

Symmetric Measures

,755 ,129 3,970 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



nevr1 * nevr4

Crosstab

Count

18 0 18

0 8 8

18 8 26

0

1

nevr1

Total

0 1

nevr4

Total

Symmetric Measures

1,000 ,000 5,099 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



nevr1 * nevr5

Crosstab

Count

16 2 18

0 8 8

16 10 26

0

1

nevr1

Total

0 1

nevr5

Total

Page 33

Symmetric Measures

,831 ,113 4,300 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



nevr1 * nevr6

Crosstab

Count

18 0 18

0 8 8

18 8 26

0

1

nevr1

Total

0 1

nevr6

Total

Symmetric Measures

1,000 ,000 5,099 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=nevr2 BY nevr3 nevr4 nevr5 nevr6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

[DataSet4]


26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

nevr2 * nevr3

nevr2 * nevr4

nevr2 * nevr5

nevr2 * nevr6


Valid Missing Total

Cases

nevr2 * nevr3

Page 34

Crosstab

Count

15 2 17

0 9 9

15 11 26

0

1

nevr2

Total

0 1

nevr3

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



nevr2 * nevr4

Crosstab

Count

17 0 17

1 8 9

18 8 26

0

1

nevr2

Total

0 1

nevr4

Total

Symmetric Measures

,913 ,085 4,672 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



nevr2 * nevr5

Crosstab

Count

16 1 17

0 9 9

16 10 26

0

1

nevr2

Total

0 1

nevr5

Total

Page 35

Symmetric Measures

,917 ,081 4,693 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



nevr2 * nevr6

Crosstab

Count

17 0 17

1 8 9

18 8 26

0

1

nevr2

Total

0 1

nevr6

Total

Symmetric Measures

,913 ,085 4,672 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=nevr3 BY nevr4 nevr5 nevr6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

[DataSet4]


26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

nevr3 * nevr4

nevr3 * nevr5

nevr3 * nevr6


Valid Missing Total

Cases

nevr3 * nevr4

Page 36

Crosstab

Count

15 0 15

3 8 11

18 8 26

0

1

nevr3

Total

0 1

nevr4

Total

Symmetric Measures

,755 ,129 3,970 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



nevr3 * nevr5

Crosstab

Count

14 1 15

2 9 11

16 10 26

0

1

nevr3

Total

0 1

nevr5

Total

Symmetric Measures

,761 ,129 3,891 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



nevr3 * nevr6

Crosstab

Count

15 0 15

3 8 11

18 8 26

0

1

nevr3

Total

0 1

nevr6

Total

Page 37

Symmetric Measures

,755 ,129 3,970 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=nevr4 BY nevr5 nevr6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

[DataSet4]


26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

nevr4 * nevr5

nevr4 * nevr6


Valid Missing Total

Cases

nevr4 * nevr5

Crosstab

Count

16 2 18

0 8 8

16 10 26

0

1

nevr4

Total

0 1

nevr5

Total

Symmetric Measures

,831 ,113 4,300 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



nevr4 * nevr6

Page 38

Crosstab

Count

18 0 18

0 8 8

18 8 26

0

1

nevr4

Total

0 1

nevr6

Total

Symmetric Measures

1,000 ,000 5,099 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=nevr5 BY nevr6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

[DataSet4]


26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%nevr5 * nevr6N Percent N Percent N Percent

Valid Missing Total

Cases

nevr5 * nevr6 Crosstabulation

Count

16 0 16

2 8 10

18 8 26

0

1

nevr5

Total

0 1

nevr6

Total

Symmetric Measures

,831 ,113 4,300 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=ped1 BY ped2 ped3 ped4 ped5 ped6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA

Page 39

/CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

[DataSet4] C:\Documents and Settings\Lojz MFUM\My Documents\fzv\stricevic\orgarhpregrade.sav


26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

ped1 * ped2

ped1 * ped3

ped1 * ped4

ped1 * ped5

ped1 * ped6


Valid Missing Total

Cases

ped1 * ped2

Crosstab

Count

13 2 15

0 11 11

13 13 26

0

1

ped1

Total

0 1

ped2

Total

Symmetric Measures

,846 ,103 4,367 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped1 * ped3

Crosstab

Count

15 0 15

0 11 11

15 11 26

0

1

ped1

Total

0 1

ped3

Total

Page 40

Symmetric Measures

1,000 ,000 5,099 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped1 * ped4

Crosstab

Count

14 1 15

0 11 11

14 12 26

0

1

ped1

Total

0 1

ped4

Total

Symmetric Measures

,922 ,076 4,716 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped1 * ped5

Crosstab

Count

14 1 15

0 11 11

14 12 26

0

1

ped1

Total

0 1

ped5

Total

Symmetric Measures

,922 ,076 4,716 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped1 * ped6

Page 41

Crosstab

Count

13 2 15

0 11 11

13 13 26

0

1

ped1

Total

0 1

ped6

Total

Symmetric Measures

,846 ,103 4,367 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=ped2 BY ped3 ped4 ped5 ped6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

ped2 * ped3

ped2 * ped4

ped2 * ped5

ped2 * ped6


Valid Missing Total

Cases

ped2 * ped3

Crosstab

Count

13 0 13

2 11 13

15 11 26

0

1

ped2

Total

0 1

ped3

Total

Page 42

Symmetric Measures

,846 ,103 4,367 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped2 * ped4

Crosstab

Count

12 1 13

2 11 13

14 12 26

0

1

ped2

Total

0 1

ped4

Total

Symmetric Measures

,769 ,125 3,934 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped2 * ped5

Crosstab

Count

12 1 13

2 11 13

14 12 26

0

1

ped2

Total

0 1

ped5

Total

Symmetric Measures

,769 ,125 3,934 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped2 * ped6

Page 43

Crosstab

Count

12 1 13

1 12 13

13 13 26

0

1

ped2

Total

0 1

ped6

Total

Symmetric Measures

,846 ,105 4,315 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=ped3 BY ped4 ped5 ped6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

ped3 * ped4

ped3 * ped5

ped3 * ped6


Valid Missing Total

Cases

ped3 * ped4

Crosstab

Count

14 1 15

0 11 11

14 12 26

0

1

ped3

Total

0 1

ped4

Total

Page 44

Symmetric Measures

,922 ,076 4,716 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped3 * ped5

Crosstab

Count

14 1 15

0 11 11

14 12 26

0

1

ped3

Total

0 1

ped5

Total

Symmetric Measures

,922 ,076 4,716 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped3 * ped6

Crosstab

Count

13 2 15

0 11 11

13 13 26

0

1

ped3

Total

0 1

ped6

Total

Symmetric Measures

,846 ,103 4,367 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=ped4 BY ped5 ped6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

Page 45



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

ped4 * ped5

ped4 * ped6


Valid Missing Total

Cases

ped4 * ped5

Crosstab

Count

13 1 14

1 11 12

14 12 26

0

1

ped4

Total

0 1

ped5

Total

Symmetric Measures

,845 ,105 4,310 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ped4 * ped6

Crosstab

Count

12 2 14

1 11 12

13 13 26

0

1

ped4

Total

0 1

ped6

Total

Symmetric Measures

,769 ,125 3,934 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=ped5 BY ped6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Page 46

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%ped5 * ped6N Percent N Percent N Percent

Valid Missing Total

Cases

ped5 * ped6 Crosstabulation

Count

12 2 14

1 11 12

13 13 26

0

1

ped5

Total

0 1

ped6

Total

Symmetric Measures

,769 ,125 3,934 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=psih1 BY psih2 psih3 psih4 psih5 psih6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

psih1 * psih2

psih1 * psih3

psih1 * psih4

psih1 * psih5

psih1 * psih6


Valid Missing Total

Cases

psih1 * psih2

Page 47

Crosstab

Count

16 0 16

1 9 10

17 9 26

0

1

psih1

Total

0 1

psih2

Total

Symmetric Measures

,917 ,081 4,693 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



psih1 * psih3

Crosstab

Count

15 1 16

0 10 10

15 11 26

0

1

psih1

Total

0 1

psih3

Total

Symmetric Measures

,920 ,078 4,707 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



psih1 * psih4

Crosstab

Count

14 2 16

0 10 10

14 12 26

0

1

psih1

Total

0 1

psih4

Total

Page 48

Symmetric Measures

,843 ,105 4,354 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



psih1 * psih5

Crosstab

Count

15 1 16

0 10 10

15 11 26

0

1

psih1

Total

0 1

psih5

Total

Symmetric Measures

,920 ,078 4,707 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



psih1 * psih6

Crosstab

Count

14 2 16

0 10 10

14 12 26

0

1

psih1

Total

0 1

psih6

Total

Symmetric Measures

,843 ,105 4,354 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=psih2 BY psih3 psih4 psih5 psih6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

Page 49



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

psih2 * psih3

psih2 * psih4

psih2 * psih5

psih2 * psih6


Valid Missing Total

Cases

psih2 * psih3

Crosstab

Count

15 2 17

0 9 9

15 11 26

0

1

psih2

Total

0 1

psih3

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



psih2 * psih4

Crosstab

Count

14 3 17

0 9 9

14 12 26

0

1

psih2

Total

0 1

psih4

Total

Symmetric Measures

,764 ,125 4,007 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



psih2 * psih5

Page 50

Crosstab

Count

15 2 17

0 9 9

15 11 26

0

1

psih2

Total

0 1

psih5

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



psih2 * psih6

Crosstab

Count

14 3 17

0 9 9

14 12 26

0

1

psih2

Total

0 1

psih6

Total

Symmetric Measures

,764 ,125 4,007 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=psih3 BY psih4 psih5 psih6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs


Page 51


26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

psih3 * psih4

psih3 * psih5

psih3 * psih6


Valid Missing Total

Cases

psih3 * psih4

Crosstab

Count

13 2 15

1 10 11

14 12 26

0

1

psih3

Total

0 1

psih4

Total

Symmetric Measures

,766 ,126 3,920 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



psih3 * psih5

Crosstab

Count

14 1 15

1 10 11

15 11 26

0

1

psih3

Total

0 1

psih5

Total

Symmetric Measures

,842 ,107 4,296 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



psih3 * psih6

Page 52

Crosstab

Count

13 2 15

1 10 11

14 12 26

0

1

psih3

Total

0 1

psih6

Total

Symmetric Measures

,766 ,126 3,920 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=psih4 BY psih5 psih6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

psih4 * psih5

psih4 * psih6


Valid Missing Total

Cases

psih4 * psih5

Crosstab

Count

13 1 14

2 10 12

15 11 26

0

1

psih4

Total

0 1

psih5

Total

Symmetric Measures

,766 ,126 3,920 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



Page 53

psih4 * psih6

Crosstab

Count

13 1 14

1 11 12

14 12 26

0

1

psih4

Total

0 1

psih6

Total

Symmetric Measures

,845 ,105 4,310 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=psih5 BY psih6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%psih5 * psih6N Percent N Percent N Percent

Valid Missing Total

Cases

psih5 * psih6 Crosstabulation

Count

14 1 15

0 11 11

14 12 26

0

1

psih5

Total

0 1

psih6

Total

Symmetric Measures

,922 ,076 4,716 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS

Page 54

/TABLES=trav1 BY trav2 trav3 trav4 trav5 trav6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

trav1 * trav2

trav1 * trav3

trav1 * trav4

trav1 * trav5

trav1 * trav6


Valid Missing Total

Cases

trav1 * trav2

Crosstab

Count

15 1 16

0 10 10

15 11 26

0

1

trav1

Total

0 1

trav2

Total

Symmetric Measures

,920 ,078 4,707 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav1 * trav3

Crosstab

Count

15 1 16

0 10 10

15 11 26

0

1

trav1

Total

0 1

trav3

Total

Page 55

Symmetric Measures

,920 ,078 4,707 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav1 * trav4

Crosstab

Count

14 2 16

0 10 10

14 12 26

0

1

trav1

Total

0 1

trav4

Total

Symmetric Measures

,843 ,105 4,354 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav1 * trav5

Crosstab

Count

16 0 16

1 9 10

17 9 26

0

1

trav1

Total

0 1

trav5

Total

Symmetric Measures

,917 ,081 4,693 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav1 * trav6

Page 56

Crosstab

Count

15 1 16

0 10 10

15 11 26

0

1

trav1

Total

0 1

trav6

Total

Symmetric Measures

,920 ,078 4,707 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=trav2 BY trav3 trav4 trav5 trav6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

trav2 * trav3

trav2 * trav4

trav2 * trav5

trav2 * trav6


Valid Missing Total

Cases

trav2 * trav3

Crosstab

Count

14 1 15

1 10 11

15 11 26

0

1

trav2

Total

0 1

trav3

Total

Page 57

Symmetric Measures

,842 ,107 4,296 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav2 * trav4

Crosstab

Count

13 2 15

1 10 11

14 12 26

0

1

trav2

Total

0 1

trav4

Total

Symmetric Measures

,766 ,126 3,920 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav2 * trav5

Crosstab

Count

15 0 15

2 9 11

17 9 26

0

1

trav2

Total

0 1

trav5

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav2 * trav6

Page 58

Crosstab

Count

14 1 15

1 10 11

15 11 26

0

1

trav2

Total

0 1

trav6

Total

Symmetric Measures

,842 ,107 4,296 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=trav3 BY trav4 trav5 trav6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

trav3 * trav4

trav3 * trav5

trav3 * trav6


Valid Missing Total

Cases

trav3 * trav4

Crosstab

Count

13 2 15

1 10 11

14 12 26

0

1

trav3

Total

0 1

trav4

Total

Page 59

Symmetric Measures

,766 ,126 3,920 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav3 * trav5

Crosstab

Count

15 0 15

2 9 11

17 9 26

0

1

trav3

Total

0 1

trav5

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav3 * trav6

Crosstab

Count

15 0 15

0 11 11

15 11 26

0

1

trav3

Total

0 1

trav6

Total

Symmetric Measures

1,000 ,000 5,099 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=trav4 BY trav5 trav6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

Page 60



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

trav4 * trav5

trav4 * trav6


Valid Missing Total

Cases

trav4 * trav5

Crosstab

Count

14 0 14

3 9 12

17 9 26

0

1

trav4

Total

0 1

trav5

Total

Symmetric Measures

,764 ,125 4,007 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



trav4 * trav6

Crosstab

Count

13 1 14

2 10 12

15 11 26

0

1

trav4

Total

0 1

trav6

Total

Symmetric Measures

,766 ,126 3,920 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=trav5 BY trav6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Page 61

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%trav5 * trav6N Percent N Percent N Percent

Valid Missing Total

Cases

trav5 * trav6 Crosstabulation

Count

15 2 17

0 9 9

15 11 26

0

1

trav5

Total

0 1

trav6

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=gast1 BY gast2 gast3 gast4 gast5 gast6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

gast1 * gast2

gast1 * gast3

gast1 * gast4

gast1 * gast5

gast1 * gast6


Valid Missing Total

Cases

gast1 * gast2

Page 62

Crosstab

Count

10 1 11

1 14 15

11 15 26

0

1

gast1

Total

0 1

gast2

Total

Symmetric Measures

,842 ,107 4,296 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



gast1 * gast3

Crosstab

Count

9 2 11

0 15 15

9 17 26

0

1

gast1

Total

0 1

gast3

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



gast1 * gast4

Crosstab

Count

10 1 11

0 15 15

10 16 26

0

1

gast1

Total

0 1

gast4

Total

Page 63

Symmetric Measures

,920 ,078 4,707 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



gast1 * gast5

Crosstab

Count

11 0 11

1 14 15

12 14 26

0

1

gast1

Total

0 1

gast5

Total

Symmetric Measures

,922 ,076 4,716 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



gast1 * gast6

Crosstab

Count

9 2 11

0 15 15

9 17 26

0

1

gast1

Total

0 1

gast6

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=gast2 BY gast3 gast4 gast5 gast6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

Page 64



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

gast2 * gast3

gast2 * gast4

gast2 * gast5

gast2 * gast6


Valid Missing Total

Cases

gast2 * gast3

Crosstab

Count

9 2 11

0 15 15

9 17 26

0

1

gast2

Total

0 1

gast3

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



gast2 * gast4

Crosstab

Count

10 1 11

0 15 15

10 16 26

0

1

gast2

Total

0 1

gast4

Total

Symmetric Measures

,920 ,078 4,707 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



gast2 * gast5

Page 65

Crosstab

Count

10 1 11

2 13 15

12 14 26

0

1

gast2

Total

0 1

gast5

Total

Symmetric Measures

,766 ,126 3,920 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



gast2 * gast6

Crosstab

Count

9 2 11

0 15 15

9 17 26

0

1

gast2

Total

0 1

gast6

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=gast3 BY gast4 gast5 gast6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs


Page 66


26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

gast3 * gast4

gast3 * gast5

gast3 * gast6


Valid Missing Total

Cases

gast3 * gast4

Crosstab

Count

9 0 9

1 16 17

10 16 26

0

1

gast3

Total

0 1

gast4

Total

Symmetric Measures

,917 ,081 4,693 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



gast3 * gast5

Crosstab

Count

9 0 9

3 14 17

12 14 26

0

1

gast3

Total

0 1

gast5

Total

Symmetric Measures

,764 ,125 4,007 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



gast3 * gast6

Page 67

Crosstab

Count

8 1 9

1 16 17

9 17 26

0

1

gast3

Total

0 1

gast6

Total

Symmetric Measures

,830 ,115 4,233 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=gast4 BY gast5 gast6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

gast4 * gast5

gast4 * gast6


Valid Missing Total

Cases

gast4 * gast5

Crosstab

Count

10 0 10

2 14 16

12 14 26

0

1

gast4

Total

0 1

gast5

Total

Symmetric Measures

,843 ,105 4,354 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



Page 68

gast4 * gast6

Crosstab

Count

9 1 10

0 16 16

9 17 26

0

1

gast4

Total

0 1

gast6

Total

Symmetric Measures

,917 ,081 4,693 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=gast5 BY gast6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%gast5 * gast6N Percent N Percent N Percent

Valid Missing Total

Cases

gast5 * gast6 Crosstabulation

Count

9 3 12

0 14 14

9 17 26

0

1

gast5

Total

0 1

gast6

Total

Symmetric Measures

,764 ,125 4,007 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS

Page 69

/TABLES=ur1 BY ur2 ur3 ur4 ur5 ur6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

ur1 * ur2

ur1 * ur3

ur1 * ur4

ur1 * ur5

ur1 * ur6


Valid Missing Total

Cases

ur1 * ur2

Crosstab

Count

15 1 16

2 8 10

17 9 26

0

1

ur1

Total

0 1

ur2

Total

Symmetric Measures

,752 ,134 3,846 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur1 * ur3

Crosstab

Count

14 2 16

1 9 10

15 11 26

0

1

ur1

Total

0 1

ur3

Total

Page 70

Symmetric Measures

,761 ,129 3,891 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur1 * ur4

Crosstab

Count

16 0 16

2 8 10

18 8 26

0

1

ur1

Total

0 1

ur4

Total

Symmetric Measures

,831 ,113 4,300 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur1 * ur5

Crosstab

Count

16 0 16

1 9 10

17 9 26

0

1

ur1

Total

0 1

ur5

Total

Symmetric Measures

,917 ,081 4,693 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur1 * ur6

Page 71

Crosstab

Count

15 1 16

2 8 10

17 9 26

0

1

ur1

Total

0 1

ur6

Total

Symmetric Measures

,752 ,134 3,846 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=ur2 BY ur3 ur4 ur5 ur6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

ur2 * ur3

ur2 * ur4

ur2 * ur5

ur2 * ur6


Valid Missing Total

Cases

ur2 * ur3

Crosstab

Count

15 2 17

0 9 9

15 11 26

0

1

ur2

Total

0 1

ur3

Total

Page 72

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur2 * ur4

Crosstab

Count

17 0 17

1 8 9

18 8 26

0

1

ur2

Total

0 1

ur4

Total

Symmetric Measures

,913 ,085 4,672 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur2 * ur5

Crosstab

Count

16 1 17

1 8 9

17 9 26

0

1

ur2

Total

0 1

ur5

Total

Symmetric Measures

,830 ,115 4,233 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur2 * ur6

Page 73

Crosstab

Count

16 1 17

1 8 9

17 9 26

0

1

ur2

Total

0 1

ur6

Total

Symmetric Measures

,830 ,115 4,233 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=ur3 BY ur4 ur5 ur6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

ur3 * ur4

ur3 * ur5

ur3 * ur6


Valid Missing Total

Cases

ur3 * ur4

Crosstab

Count

15 0 15

3 8 11

18 8 26

0

1

ur3

Total

0 1

ur4

Total

Page 74

Symmetric Measures

,755 ,129 3,970 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur3 * ur5

Crosstab

Count

15 0 15

2 9 11

17 9 26

0

1

ur3

Total

0 1

ur5

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur3 * ur6

Crosstab

Count

15 0 15

2 9 11

17 9 26

0

1

ur3

Total

0 1

ur6

Total

Symmetric Measures

,839 ,108 4,332 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=ur4 BY ur5 ur6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs

Page 75



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%

ur4 * ur5

ur4 * ur6


Valid Missing Total

Cases

ur4 * ur5

Crosstab

Count

17 1 18

0 8 8

17 9 26

0

1

ur4

Total

0 1

ur5

Total

Symmetric Measures

,913 ,085 4,672 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



ur4 * ur6

Crosstab

Count

17 1 18

0 8 8

17 9 26

0

1

ur4

Total

0 1

ur6

Total

Symmetric Measures

,913 ,085 4,672 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



CROSSTABS /TABLES=ur5 BY ur6 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=KAPPA /CELLS= COUNT /COUNT ROUND CELL .

Page 76

Crosstabs



26 100,0% 0 ,0% 26 100,0%ur5 * ur6N Percent N Percent N Percent

Valid Missing Total

Cases

ur5 * ur6 Crosstabulation

Count

16 1 17

1 8 9

17 9 26

0

1

ur5

Total

0 1

ur6

Total

Symmetric Measures

,830 ,115 4,233 ,000

26


N of Valid Cases

ValueAsymp.

Std. Errora

Approx. Tb

Approx. Sig.



FREQUENCIES VARIABLES=ledhr ledhr2 /ORDER= ANALYSIS .

Frequencies


Statistics

659 659

4 4

Valid

Missing

N

Bolečine vledvenem delu

hrbtenice

Bolečine vledvenem

deluhrbtenice 2

Frequency Table

Page 77

Bolečine v ledvenem delu hrbtenice

61 9,2 9,3 9,3

35 5,3 5,3 14,6

38 5,7 5,8 20,3

525 79,2 79,7 100,0

659 99,4 100,0

4 ,6

663 100,0

nikoli

enkrat

dvakrat

večkrat

Total

Valid

SystemMissing

Total


Percent

Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2

134 20,2 20,3 20,3

525 79,2 79,7 100,0

659 99,4 100,0

4 ,6

663 100,0

redko

pogosto

Total

Valid

SystemMissing

Total


Percent

T-TEST GROUPS = ledhr2(1 2) /MISSING = ANALYSIS /VARIABLES = starost tv1 BMI dd dd2 rač /CRITERIA = CI(.95) .

T-Test


Group Statistics

134 33,3582 8,51483 ,73557

521 38,9405 8,47294 ,37121

133 1,78 1,032 ,090

519 1,82 1,244 ,055

134 23,1282 3,14033 ,27128

523 24,6873 4,38148 ,19159

134 12,48 9,314 ,805

525 18,40 9,522 ,416

134 9,60 8,759 ,757

525 14,30 9,439 ,412

130 1,58 1,804 ,158

506 1,33 1,809 ,080

Bolečine v ledvenemdelu hrbtenice 2redko

pogosto

redko

pogosto

redko

pogosto

redko

pogosto

redko

pogosto

redko

pogosto

starost

Koliko ur na dangledate TV

BMI

Delovna doba skupaj

Delovna doba nasedanjem DM

Koliko ur na dan delatez računalnikom


Mean

Page 78

Independent Samples Test

,027 ,870

,178 ,674

6,662 ,010

,449 ,503

2,608 ,107

1,851 ,174

Equal variancesassumed

Equal variancesnot assumed











starost


BMI

Delovna doba skupaj



F Sig.

Levene's Test forEquality of Variances

Page 79


-6,795 653 ,000 -5,58229

-6,775 205,953 ,000 -5,58229

-,365 650 ,715 -,043

-,407 239,964 ,684 -,043

-3,871 655 ,000 -1,55909

-4,694 280,949 ,000 -1,55909

-6,455 657 ,000 -5,922

-6,540 209,637 ,000 -5,922

-5,223 657 ,000 -4,704

-5,460 218,643 ,000 -4,704

1,389 634 ,165 ,247

1,391 200,821 ,166 ,247













starost


BMI

Delovna doba skupaj



t df Sig. (2-tailed)Mean

Difference

t-test for Equality of Means

Page 80


,82153 -7,19544 -3,96914

,82393 -7,20670 -3,95788

,117 -,272 ,187

,105 -,249 ,164

,40274 -2,34991 -,76827

,33212 -2,21284 -,90534

,918 -7,724 -4,121

,906 -7,708 -4,137

,901 -6,472 -2,936

,862 -6,402 -3,006

,178 -,102 ,596

,177 -,103 ,597













starost


BMI

Delovna doba skupaj



Std. ErrorDifference Lower Upper

95% Confidence Intervalof the Difference


CROSSTABS /TABLES=spol2 nad10 prenos nega prev1 rek1 rek2 bolniki4kategorije BY ledhr2 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=CHISQ /CELLS= COUNT ROW COLUMN /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs


Page 81


659 99,4% 4 ,6% 663 100,0%

659 99,4% 4 ,6% 663 100,0%

655 98,8% 8 1,2% 663 100,0%

642 96,8% 21 3,2% 663 100,0%

650 98,0% 13 2,0% 663 100,0%

657 99,1% 6 ,9% 663 100,0%

651 98,2% 12 1,8% 663 100,0%

622 93,8% 41 6,2% 663 100,0%

spol2 * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

Pri delu dvigujem bremenanad 10 kg mase * Bolečinev ledvenem delu hrbtenice2

Breme prenašate alidvigate * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

Pri negi ležečega bolnikami pomaga dvižna postelja* Bolečine v ledvenemdelu hrbtenice 2

Ali delate preventivne vajeza hrbtenico * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

V mladosti sem seukvarjal(a) z rekreacijo inšportom * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

Sedaj se ukvarjam zrekreacijo in športom *Bolečine v ledvenem deluhrbtenice 2

bolniki4kategorije *Bolečine v ledvenem deluhrbtenice 2


Valid Missing Total

Cases

spol2 * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2

Crosstab

31 73 104

29,8% 70,2% 100,0%

23,1% 13,9% 15,8%

103 452 555

18,6% 81,4% 100,0%

76,9% 86,1% 84,2%

134 525 659

20,3% 79,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within spol2

% within Bolečine vledvenem deluhrbtenice 2

Count

% within spol2


Count

% within spol2


moški

ženski

spol2

Total

redko pogosto

Bolečine v ledvenemdelu hrbtenice 2

Total

Page 82

Chi-Square Tests

6,842b 1 ,009

6,165 1 ,013

6,334 1 ,012

,012 ,008

6,832 1 ,009

659

Pearson Chi-Square

Continuity Correctiona

Likelihood Ratio

Fisher's Exact Test

Linear-by-LinearAssociation

N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)Exact Sig.(2-sided)

Exact Sig.(1-sided)

Computed only for a 2x2 tablea.

0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum expected count is 21,15.b.

Pri delu dvigujem bremena nad 10 kg mase * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2

Crosstab

12 26 38

31,6% 68,4% 100,0%

9,0% 5,0% 5,8%

63 171 234

26,9% 73,1% 100,0%

47,0% 32,6% 35,5%

59 328 387

15,2% 84,8% 100,0%

44,0% 62,5% 58,7%

134 525 659

20,3% 79,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Pri deludvigujem bremenanad 10 kg mase


Count



Count



Count



ne

občasno

vsakodnevno večkrat

Pri delu dvigujembremena nad 10kg mase

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

15,424a 2 ,000

15,126 2 ,001

14,739 1 ,000

659

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)

0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum expected count is 7,73.a.

Page 83

Breme prenašate ali dvigate * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2

Crosstab

18 107 125

14,4% 85,6% 100,0%

13,4% 20,5% 19,1%

97 382 479

20,3% 79,7% 100,0%

72,4% 73,3% 73,1%

19 32 51

37,3% 62,7% 100,0%

14,2% 6,1% 7,8%

134 521 655

20,5% 79,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Bremeprenašate ali dvigate


Count



Count



Count



sami

s sodelavci

s pripomočki

Breme prenašateali dvigate

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

11,674a 2 ,003

10,676 2 ,005

9,533 1 ,002

655

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


Pri negi ležečega bolnika mi pomaga dvižna postelja * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2

Page 84

Crosstab

49 173 222

22,1% 77,9% 100,0%

37,4% 33,9% 34,6%

38 117 155

24,5% 75,5% 100,0%

29,0% 22,9% 24,1%

44 221 265

16,6% 83,4% 100,0%

33,6% 43,2% 41,3%

131 511 642

20,4% 79,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Pri negiležečega bolnika mipomaga dvižna postelja

% within Bolečine vledvenem delu hrbtenice2

Count



Count



Count



redko

večinoma

nikoli

Pri negi ležečegabolnika mi pomagadvižna postelja

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

4,350a 2 ,114

4,392 2 ,111

2,409 1 ,121

642

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


Ali delate preventivne vaje za hrbtenico * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2

Page 85

Crosstab

77 177 254

30,3% 69,7% 100,0%

57,9% 34,2% 39,1%

17 69 86

19,8% 80,2% 100,0%

12,8% 13,3% 13,2%

11 57 68

16,2% 83,8% 100,0%

8,3% 11,0% 10,5%

28 214 242

11,6% 88,4% 100,0%

21,1% 41,4% 37,2%

133 517 650

20,5% 79,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Ali delatepreventivne vaje zahrbtenico


Count



Count



Count



Count



nikoli

enkrat

dvakrat

večkrat

Ali delate preventivnevaje za hrbtenico

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

27,701a 3 ,000

27,984 3 ,000

26,795 1 ,000

650

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


V mladosti sem se ukvarjal(a) z rekreacijo in športom * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2

Page 86

Crosstab

12 31 43

27,9% 72,1% 100,0%

9,0% 5,9% 6,5%

43 263 306

14,1% 85,9% 100,0%

32,1% 50,3% 46,6%

42 169 211

19,9% 80,1% 100,0%

31,3% 32,3% 32,1%

37 60 97

38,1% 61,9% 100,0%

27,6% 11,5% 14,8%

134 523 657

20,4% 79,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within V mladostisem se ukvarjal(a) zrekreacijo in športom


Count



Count



Count



Count



nikoli

občasno

vsaj 2x tedensko

redni trening

V mladosti semse ukvarjal(a) zrekreacijo inšportom

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

27,930a 3 ,000

25,759 3 ,000

12,647 1 ,000

657

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


Sedaj se ukvarjam z rekreacijo in športom * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2

Page 87

Crosstab

13 56 69

18,8% 81,2% 100,0%

9,8% 10,8% 10,6%

72 350 422

17,1% 82,9% 100,0%

54,1% 67,6% 64,8%

38 91 129

29,5% 70,5% 100,0%

28,6% 17,6% 19,8%

10 21 31

32,3% 67,7% 100,0%

7,5% 4,1% 4,8%

133 518 651

20,4% 79,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Sedaj seukvarjam z rekreacijoin športom


Count



Count



Count



Count



nikoli

občasno

vsaj 2x tedensko

redni trening

Sedaj se ukvarjamz rekreacijo inšportom

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

12,187a 3 ,007

11,458 3 ,009

8,275 1 ,004

651

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


bolniki4kategorije * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2

Page 88

Crosstab

121 438 559

21,6% 78,4% 100,0%

96,0% 88,3% 89,9%

5 58 63

7,9% 92,1% 100,0%

4,0% 11,7% 10,1%

126 496 622

20,3% 79,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% withinbolniki4kategorije


Count



Count



ne

da

bolniki4kategorije

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

6,587b 1 ,010

5,766 1 ,016

7,952 1 ,005

,008 ,005

6,577 1 ,010

622

Pearson Chi-Square


Likelihood Ratio

Fisher's Exact Test


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.


Exact Sig.(1-sided)



FREQUENCIES VARIABLES=starost dd dd2 rač tv1 /FORMAT=NOTABLE /STATISTICS=MEDIAN /ORDER= ANALYSIS .

Frequencies


Statistics

659 663 663 639 655

4 0 0 24 8

38,0000 18,00 12,00 1,00 2,00

Valid

Missing

N

Median

starostDelovna

doba skupaj

Delovna dobana sedanjem

DM

Koliko ur nadan delate zračunalnikom

Koliko ur nadan gledate

TV

CROSSTABS /TABLES=starost2L spol2 dd2L dds2L nad10_2 prenos2sami prenos2pripomocki nega2 rac2L prev2 rek2group rek_sedaj2 bolniki4kategorije tv2 BMI2L BY ledhr2 /FORMAT= AVALUE TABLES /CELLS= COUNT ROW COLUMN

Page 89

/COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



655 98,8% 8 1,2% 663 100,0%

659 99,4% 4 ,6% 663 100,0%

659 99,4% 4 ,6% 663 100,0%

659 99,4% 4 ,6% 663 100,0%

659 99,4% 4 ,6% 663 100,0%

655 98,8% 8 1,2% 663 100,0%

655 98,8% 8 1,2% 663 100,0%

642 96,8% 21 3,2% 663 100,0%

636 95,9% 27 4,1% 663 100,0%

650 98,0% 13 2,0% 663 100,0%

657 99,1% 6 ,9% 663 100,0%

651 98,2% 12 1,8% 663 100,0%

622 93,8% 41 6,2% 663 100,0%

652 98,3% 11 1,7% 663 100,0%

657 99,1% 6 ,9% 663 100,0%

Mediana starost za ledv *Bolečine v ledvenem deluhrbtenice 2

spol2 * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

Mediana DD skupaj zaledv * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

Mediana DD sedanje zaledv * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

dvigovanje bremena nad10 kg * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

Breme prenašate alidvigujete sami * Bolečinev ledvenem delu hrbtenice2

Breme prenašate alidvigujete s pripomočki *Bolečine v ledvenem deluhrbtenice 2

Pri negi ležečega bolnikami večinoma pomagadvižna postelja * Bolečinev ledvenem delu hrbtenice2

Mediana delo za rač ledv *Bolečine v ledvenem deluhrbtenice 2

Preventivne vaje zahrbtenico * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

Redno ukvarjanje sšportom v mladosti *Bolečine v ledvenem deluhrbtenice 2

Sedaj se redno ukvarjam zrekreacijo * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2

bolniki4kategorije *Bolečine v ledvenem deluhrbtenice 2

Koliko ur na dan gledateTV * Bolečine v ledvenemdelu hrbtenice 2

BMI25 * Bolečine vledvenem delu hrbtenice 2


Valid Missing Total

Cases

Page 90

Mediana starost za ledv * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

94 237 331

28,4% 71,6% 100,0%

70,1% 45,5% 50,5%

40 284 324

12,3% 87,7% 100,0%

29,9% 54,5% 49,5%

134 521 655

20,5% 79,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Medianastarost za ledv


Count



Count



18-38 let

39 in več let

Mediana starostza ledv

Total

redko pogosto


Total

spol2 * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

31 73 104

29,8% 70,2% 100,0%

23,1% 13,9% 15,8%

103 452 555

18,6% 81,4% 100,0%

76,9% 86,1% 84,2%

134 525 659

20,3% 79,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within spol2


Count

% within spol2


Count

% within spol2


moški

ženski

spol2

Total

redko pogosto


Total

Page 91

Mediana DD skupaj za ledv * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

93 237 330

28,2% 71,8% 100,0%

69,4% 45,1% 50,1%

41 288 329

12,5% 87,5% 100,0%

30,6% 54,9% 49,9%

134 525 659

20,3% 79,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within MedianaDD skupaj za ledv


Count



Count



1-18 let

19 in več

Mediana DD skupajza ledv

Total

redko pogosto


Total

Mediana DD sedanje za ledv * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

87 258 345

25,2% 74,8% 100,0%

64,9% 49,1% 52,4%

47 267 314

15,0% 85,0% 100,0%

35,1% 50,9% 47,6%

134 525 659

20,3% 79,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within MedianaDD sedanje za ledv


Count



Count



0-12 let

13 let in več

Mediana DD sedanjeza ledv

Total

redko pogosto


Total

Page 92

dvigovanje bremena nad 10 kg * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

75 197 272

27,6% 72,4% 100,0%

56,0% 37,5% 41,3%

59 328 387

15,2% 84,8% 100,0%

44,0% 62,5% 58,7%

134 525 659

20,3% 79,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within dvigovanjebremena nad 10 kg


Count



Count



občasno


dvigovanje bremenanad 10 kg

Total

redko pogosto


Total

Breme prenašate ali dvigujete sami * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

116 414 530

21,9% 78,1% 100,0%

86,6% 79,5% 80,9%

18 107 125

14,4% 85,6% 100,0%

13,4% 20,5% 19,1%

134 521 655

20,5% 79,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Bremeprenašate alidvigujete sami


Count



Count



1

2

Breme prenašateali dvigujete sami

Total

redko pogosto


Total

Page 93

Breme prenašate ali dvigujete s pripomočki * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

115 489 604

19,0% 81,0% 100,0%

85,8% 93,9% 92,2%

19 32 51

37,3% 62,7% 100,0%

14,2% 6,1% 7,8%

134 521 655

20,5% 79,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Bremeprenašate ali dvigujetes pripomočki


Count



Count



1

2

Breme prenašate alidvigujete s pripomočki

Total

redko pogosto


Total

Pri negi ležečega bolnika mi večinoma pomaga dvižna postelja * Bolečine v ledvenem deluhrbtenice 2 Crosstabulation

93 394 487

19,1% 80,9% 100,0%

71,0% 77,1% 75,9%

38 117 155

24,5% 75,5% 100,0%

29,0% 22,9% 24,1%

131 511 642

20,4% 79,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Pri negiležečega bolnika mivečinoma pomagadvižna postelja


Count



Count



1

2

Pri negi ležečegabolnika mi večinomapomaga dvižna postelja

Total

redko pogosto


Total

Page 94

Mediana delo za rač ledv * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

78 374 452

17,3% 82,7% 100,0%

60,0% 73,9% 71,1%

52 132 184

28,3% 71,7% 100,0%

40,0% 26,1% 28,9%

130 506 636

20,4% 79,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Medianadelo za rač ledv


Count



Count



0-1 uro

2 in več ur

Mediana deloza rač ledv

Total

redko pogosto


Total

Preventivne vaje za hrbtenico * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

94 246 340

27,6% 72,4% 100,0%

70,7% 47,6% 52,3%

39 271 310

12,6% 87,4% 100,0%

29,3% 52,4% 47,7%

133 517 650

20,5% 79,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Preventivnevaje za hrbtenico


Count



Count



redko ali nikoli

pogosto

Preventivne vajeza hrbtenico

Total

redko pogosto


Total

Page 95

Redno ukvarjanje s športom v mladosti * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

55 294 349

15,8% 84,2% 100,0%

41,0% 56,2% 53,1%

79 229 308

25,6% 74,4% 100,0%

59,0% 43,8% 46,9%

134 523 657

20,4% 79,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Rednoukvarjanje sšportom v mladosti


Count



Count



očasno

redno

Redno ukvarjanje sšportom v mladosti

Total

redko pogosto


Total

Sedaj se redno ukvarjam z rekreacijo * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

85 406 491

17,3% 82,7% 100,0%

63,9% 78,4% 75,4%

48 112 160

30,0% 70,0% 100,0%

36,1% 21,6% 24,6%

133 518 651

20,4% 79,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Sedaj se rednoukvarjam z rekreacijo


Count



Count



1

2

Sedaj se redno ukvarjamz rekreacijo

Total

redko pogosto


Total

Page 96

bolniki4kategorije * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

121 438 559

21,6% 78,4% 100,0%

96,0% 88,3% 89,9%

5 58 63

7,9% 92,1% 100,0%

4,0% 11,7% 10,1%

126 496 622

20,3% 79,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



ne

da

bolniki4kategorije

Total

redko pogosto


Total

Koliko ur na dan gledate TV * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

62 250 312

19,9% 80,1% 100,0%

46,6% 48,2% 47,9%

71 269 340

20,9% 79,1% 100,0%

53,4% 51,8% 52,1%

133 519 652

20,4% 79,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Koliko urna dan gledate TV


Count



Count



1 uro in manj

2 uri in več


Total

redko pogosto


Total

Page 97

BMI25 * Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 Crosstabulation

100 322 422

23,7% 76,3% 100,0%

74,6% 61,6% 64,2%

34 201 235

14,5% 85,5% 100,0%

25,4% 38,4% 35,8%

134 523 657

20,4% 79,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within BMI25


Count

% within BMI25


Count

% within BMI25


BMI pod 25

BMI nad 25

BMI25

Total

redko pogosto


Total

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER starost2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



655 98,8

8 1,2

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa

Included in Analysis

Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent

If weight is in effect, see classification table for the total number of cases.a.

Dependent Variable Encoding

0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value

Block 0: Beginning Block

Classification Tablea,b

0 134 ,0

0 521 100,0

79,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto

Bolečine v ledvenemdelu hrbtenice 2 Percentage

Correct

Predicted

Constant is included in the model.a.

The cut value is ,500b.

Page 98

Variables in the Equation

1,358 ,097 196,537 1 ,000 3,888ConstantStep 0B S.E. Wald df Sig. Exp(B)

Variables not in the Equation

25,929 1 ,000

25,929 1 ,000

starost2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.

Block 1: Method = Enter

Omnibus Tests of Model Coefficients

26,563 1 ,000

26,563 1 ,000

26,563 1 ,000

Step

Block

Model

Step 1Chi-square df Sig.

Model Summary

637,197a ,040 ,062

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare

Estimation terminated at iteration number 5 because parameter estimates changed by less than ,001.a.

Classification Tablea

0 134 ,0

0 521 100,0

79,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted

The cut value is ,500a.


1,035 ,208 24,710 1 ,000 2,816

-,111 ,297 ,139 1 ,709 ,895

starost2L

Constant

Step1

a

B S.E. Wald df Sig. Exp(B)


1,872 4,236starost2L

Constant

Step1

a

Lower Upper

95,0% C.I.for EXP(B)

Variable(s) entered on step 1: starost2L.a.

Page 99

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER spol2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



659 99,4

4 ,6

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 134 ,0

0 525 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






6,842 1 ,009

6,842 1 ,009

spol2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.


Page 100


6,334 1 ,012

6,334 1 ,012

6,334 1 ,012

Step

Block

Model


Model Summary

659,251a ,010 ,015

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 134 ,0

0 525 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



,622 ,241 6,695 1 ,010 1,864

,234 ,442 ,280 1 ,597 1,264

spol2

Constant

Step1

a



1,163 2,986spol2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: spol2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER dd2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression


Page 101


659 99,4

4 ,6

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 134 ,0

0 525 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






25,132 1 ,000

25,132 1 ,000

dd2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



25,679 1 ,000

25,679 1 ,000

25,679 1 ,000

Step

Block

Model


Page 102

Model Summary

639,905a ,038 ,060

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 134 ,0

0 525 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



1,014 ,207 24,000 1 ,000 2,756

-,078 ,296 ,070 1 ,791 ,925

dd2L

Constant

Step1

a



1,837 4,135dd2L

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: dd2L.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER dds2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



659 99,4

4 ,6

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent


Page 103


0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 134 ,0

0 525 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






10,660 1 ,001

10,660 1 ,001

dds2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



10,820 1 ,001

10,820 1 ,001

10,820 1 ,001

Step

Block

Model


Model Summary

654,765a ,016 ,026

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare


Page 104


0 134 ,0

0 525 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



,650 ,201 10,462 1 ,001 1,916

,437 ,294 2,208 1 ,137 1,548

dds2L

Constant

Step1

a



1,292 2,840dds2L

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: dds2L.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER nad10_2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



659 99,4

4 ,6

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value


Page 105


0 134 ,0

0 525 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






14,986 1 ,000

14,986 1 ,000

nad10_2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



14,779 1 ,000

14,779 1 ,000

14,779 1 ,000

Step

Block

Model


Model Summary

650,805a ,022 ,035

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 134 ,0

0 525 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted


Page 106


,750 ,196 14,636 1 ,000 2,116

,216 ,306 ,498 1 ,480 1,241

nad10_2

Constant

Step1

a



1,441 3,108nad10_2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: nad10_2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER prenos2sami /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



655 98,8

8 1,2

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 134 ,0

0 521 100,0

79,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted



Page 107




3,484 1 ,062

3,484 1 ,062

prenos2samiVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



3,720 1 ,054

3,720 1 ,054

3,720 1 ,054

Step

Block

Model


Model Summary

660,039a ,006 ,009

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 134 ,0

0 521 100,0

79,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



,510 ,276 3,428 1 ,064 1,666

,762 ,330 5,326 1 ,021 2,143

prenos2sami

Constant

Step1

a



,971 2,858prenos2sami

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: prenos2sami.a.

Page 108

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER prenos2pripomocki /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



655 98,8

8 1,2

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 134 ,0

0 521 100,0

79,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






9,589 1 ,002

9,589 1 ,002

prenos2pripomockiVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.


Page 109


8,356 1 ,004

8,356 1 ,004

8,356 1 ,004

Step

Block

Model


Model Summary

655,403a ,013 ,020

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 134 ,0

0 521 100,0

79,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,926 ,308 9,065 1 ,003 ,396

2,374 ,356 44,415 1 ,000 10,736

prenos2pripomocki

Constant

Step1

a



,217 ,724prenos2pripomocki

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: prenos2pripomocki.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER nega2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression


Page 110


642 96,8

21 3,2

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 131 ,0

0 511 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






2,126 1 ,145

2,126 1 ,145

nega2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



2,062 1 ,151

2,062 1 ,151

2,062 1 ,151

Step

Block

Model


Page 111

Model Summary

647,598a ,003 ,005

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 131 ,0

0 511 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,319 ,219 2,115 1 ,146 ,727

1,763 ,297 35,306 1 ,000 5,829

nega2

Constant

Step1

a



,473 1,117nega2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: nega2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER rac2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



636 95,9

27 4,1

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent


Page 112


0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 130 ,0

0 506 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






9,737 1 ,002

9,737 1 ,002

rac2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



9,312 1 ,002

9,312 1 ,002

9,312 1 ,002

Step

Block

Model


Model Summary

634,886a ,015 ,023

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare


Page 113


0 130 ,0

0 506 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,636 ,206 9,562 1 ,002 ,529

2,204 ,298 54,690 1 ,000 9,057

rac2L

Constant

Step1

a



,354 ,792rac2L

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: rac2L.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER prev2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



650 98,0

13 2,0

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value


Page 114


0 133 ,0

0 517 100,0

79,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






22,617 1 ,000

22,617 1 ,000

prev2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



23,266 1 ,000

23,266 1 ,000

23,266 1 ,000

Step

Block

Model


Model Summary

635,489a ,035 ,055

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 133 ,0

0 517 100,0

79,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted


Page 115


,977 ,210 21,656 1 ,000 2,655

-,014 ,297 ,002 1 ,961 ,986

prev2

Constant

Step1

a



1,760 4,006prev2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: prev2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER rek2group /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



657 99,1

6 ,9

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 134 ,0

0 523 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted



Page 116




9,857 1 ,002

9,857 1 ,002

rek2groupVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



9,861 1 ,002

9,861 1 ,002

9,861 1 ,002

Step

Block

Model


Model Summary

654,813a ,015 ,023

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 134 ,0

0 523 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,612 ,196 9,700 1 ,002 ,542

2,288 ,321 50,658 1 ,000 9,857

rek2group

Constant

Step1

a



,369 ,797rek2group

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: rek2group.a.

Page 117

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER rek_sedaj2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



651 98,2

12 1,8

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 133 ,0

0 518 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






11,951 1 ,001

11,951 1 ,001

rek_sedaj2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.


Page 118


11,237 1 ,001

11,237 1 ,001

11,237 1 ,001

Step

Block

Model


Model Summary

647,975a ,017 ,027

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 133 ,0

0 518 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,716 ,210 11,667 1 ,001 ,489

2,280 ,294 59,983 1 ,000 9,778

rek_sedaj2

Constant

Step1

a



,324 ,737rek_sedaj2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: rek_sedaj2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER bolniki4kategorije /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression


Page 119


622 93,8

41 6,2

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 126 ,0

0 496 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






6,587 1 ,010

6,587 1 ,010

bolniki4kategorijeVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



7,952 1 ,005

7,952 1 ,005

7,952 1 ,005

Step

Block

Model


Page 120

Model Summary

618,959a ,013 ,020

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 126 ,0

0 496 100,0

79,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



1,165 ,477 5,954 1 ,015 3,205

,122 ,509 ,057 1 ,811 1,130

bolniki4kategorije

Constant

Step1

a



1,258 8,166bolniki4kategorije

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: bolniki4kategorije.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER tv2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



652 98,3

11 1,7

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent


Page 121


0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 133 ,0

0 519 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






,102 1 ,749

,102 1 ,749

tv2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



,102 1 ,749

,102 1 ,749

,102 1 ,749

Step

Block

Model


Model Summary

659,567a ,000 ,000

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare


Page 122


0 133 ,0

0 519 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,062 ,195 ,102 1 ,749 ,940

1,457 ,314 21,580 1 ,000 4,291

tv2

Constant

Step1

a



,641 1,376tv2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: tv2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER BMI2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



657 99,1

6 ,9

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value


Page 123


0 134 ,0

0 523 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






7,918 1 ,005

7,918 1 ,005

BMI2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



8,250 1 ,004

8,250 1 ,004

8,250 1 ,004

Step

Block

Model


Model Summary

656,423a ,012 ,020

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 134 ,0

0 523 100,0

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted


Page 124


,608 ,218 7,772 1 ,005 1,836

,562 ,295 3,636 1 ,057 1,754

BMI2L

Constant

Step1

a



1,198 2,814BMI2L

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: BMI2L.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = FSTEP(WALD) dd2L dds2L rac2L BMI2L nad10_2 nega2 prev2 rek2group rek_sedaj2 spol2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



609 91,9

54 8,1

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 126 ,0

0 483 100,0

79,3

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted



Page 125




26,358 1 ,000

12,998 1 ,000

10,361 1 ,001

8,899 1 ,003

15,919 1 ,000

2,453 1 ,117

22,719 1 ,000

10,816 1 ,001

15,483 1 ,000

6,658 1 ,010

81,690 10 ,000

dd2L

dds2L

rac2L

BMI2L

nad10_2

nega2

prev2

rek2group

rek_sedaj2

spol2

Variables

Overall Statistics

Step0

Score df Sig.

Block 1: Method = Forward Stepwise (Wald)


27,116 1 ,000

27,116 1 ,000

27,116 1 ,000

18,048 1 ,000

45,164 2 ,000

45,164 2 ,000

15,783 1 ,000

60,946 3 ,000

60,946 3 ,000

13,793 1 ,000

74,740 4 ,000

74,740 4 ,000

3,799 1 ,051

78,539 5 ,000

78,539 5 ,000

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step 1

Step 2

Step 3

Step 4

Step 5

Chi-square df Sig.

Model Summary

593,839a ,044 ,068

575,792a ,071 ,112

560,009a ,095 ,149

546,216a ,115 ,181

542,417a ,121 ,189

Step1

2

3

4

5

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare


Page 126


0 126 ,0

0 483 100,0

79,3

0 126 ,0

0 483 100,0

79,3

0 126 ,0

0 483 100,0

79,3

13 113 10,3

7 476 98,6

80,3

13 113 10,3

7 476 98,6

80,3

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

Step 1

Step 2

Step 3

Step 4

Step 5

redko pogosto


Correct

Predicted



1,086 ,217 24,993 1 ,000 2,964

-,188 ,307 ,376 1 ,540 ,829

1,151 ,222 27,000 1 ,000 3,162

,881 ,209 17,696 1 ,000 2,413

-1,625 ,462 12,360 1 ,000 ,197

,986 ,227 18,859 1 ,000 2,680

,921 ,213 18,702 1 ,000 2,513

,879 ,227 14,949 1 ,000 2,408

-2,684 ,548 24,004 1 ,000 ,068

,873 ,231 14,275 1 ,000 2,394

,902 ,216 17,435 1 ,000 2,463

1,026 ,236 18,938 1 ,000 2,790

-,886 ,236 14,066 1 ,000 ,412

-1,563 ,620 6,352 1 ,012 ,209

,873 ,232 14,140 1 ,000 2,393

-,444 ,226 3,863 1 ,049 ,641

,883 ,217 16,531 1 ,000 2,417

1,013 ,237 18,293 1 ,000 2,753

-,811 ,240 11,420 1 ,001 ,444

-1,018 ,680 2,241 1 ,134 ,361

dd2L

Constant

Step1

a

dd2L

nad10_2

Constant

Step2

b

dd2L

nad10_2

prev2

Constant

Step3

c

dd2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step4

d

dd2L

rac2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step5

e


Page 127


1,936 4,538

2,048 4,882

1,601 3,638

1,718 4,182

1,655 3,815

1,542 3,759

1,522 3,766

1,613 3,761

1,758 4,429

,260 ,655

1,519 3,772

,412 ,999

1,579 3,698

1,731 4,378

,278 ,711

dd2L

Constant

Step1

a

dd2L

nad10_2

Constant

Step2

b

dd2L

nad10_2

prev2

Constant

Step3

c

dd2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step4

d

dd2L

rac2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step5

e

Lower Upper



Variable(s) entered on step 2: nad10_2.b.

Variable(s) entered on step 3: prev2.c.

Variable(s) entered on step 4: rek_sedaj2.d.

Variable(s) entered on step 5: rac2L.e.

Page 128


,125 1 ,724

8,770 1 ,003

4,523 1 ,033

18,247 1 ,000

1,647 1 ,199

14,374 1 ,000

4,723 1 ,030

10,921 1 ,001

2,347 1 ,126

56,993 9 ,000

,032 1 ,858

7,135 1 ,008

2,776 1 ,096

2,045 1 ,153

15,443 1 ,000

5,387 1 ,020

9,711 1 ,002

3,799 1 ,051

40,163 8 ,000

,015 1 ,901

6,601 1 ,010

2,934 1 ,087

1,141 1 ,285

6,366 1 ,012

14,511 1 ,000

3,234 1 ,072

25,966 7 ,001

,005 1 ,945

3,890 1 ,049

2,329 1 ,127

,871 1 ,351

2,155 1 ,142

2,624 1 ,105

11,706 6 ,069

,069 1 ,792

2,512 1 ,113

,681 1 ,409

1,699 1 ,192

1,888 1 ,169

7,832 5 ,166

dds2L

rac2L

BMI2L

nad10_2

nega2

prev2

rek2group

rek_sedaj2

spol2

Variables

Overall Statistics

Step1

dds2L

rac2L

BMI2L

nega2

prev2

rek2group

rek_sedaj2

spol2

Variables

Overall Statistics

Step2

dds2L

rac2L

BMI2L

nega2

rek2group

rek_sedaj2

spol2

Variables

Overall Statistics

Step3

dds2L

rac2L

BMI2L

nega2

rek2group

spol2

Variables

Overall Statistics

Step4

dds2L

BMI2L

nega2

rek2group

spol2

Variables

Overall Statistics

Step5

Score df Sig.

FREQUENCIES VARIABLES=vrathr vrathr2 /ORDER= ANALYSIS .

Frequencies


Statistics

653 653

10 10

Valid

Missing

N

Bolečine vvratnem delu

hrbtenice

Bolečinevratnega dela

hrbtenice

Page 129

Frequency Table

Bolečine v vratnem delu hrbtenice

133 20,1 20,4 20,4

42 6,3 6,4 26,8

50 7,5 7,7 34,5

428 64,6 65,5 100,0

653 98,5 100,0

10 1,5

663 100,0

nikoli

enkrat

dvakrat

večkrat

Total

Valid

SystemMissing

Total


Percent

Bolečine vratnega dela hrbtenice

225 33,9 34,5 34,5

428 64,6 65,5 100,0

653 98,5 100,0

10 1,5

663 100,0

redko

pogosto

Total

Valid

SystemMissing

Total


Percent

T-TEST GROUPS = vrathr2(1 2) /MISSING = ANALYSIS /VARIABLES = starost tv1 BMI dd dd2 rač /CRITERIA = CI(.95) .

T-Test


Group Statistics

224 34,1295 8,57916 ,57322

425 39,7271 8,26540 ,40093

221 1,92 1,192 ,080

424 1,74 1,135 ,055

224 23,9573 3,80396 ,25416

427 24,5636 4,39317 ,21260

225 12,98 9,387 ,626

428 19,39 9,275 ,448

225 9,94 8,829 ,589

428 15,03 9,359 ,452

217 1,55 1,808 ,123

413 1,27 1,793 ,088

Bolečine vratnegadela hrbteniceredko

pogosto

redko

pogosto

redko

pogosto

redko

pogosto

redko

pogosto

redko

pogosto

starost


BMI

Delovna doba skupaj




Mean

Page 130


,357 ,551

,187 ,665

2,474 ,116

,010 ,920

5,402 ,020

1,064 ,303













starost


BMI

Delovna doba skupaj



F Sig.

Levene's Test forEquality of Variances

Page 131


-8,095 647 ,000 -5,59759

-8,002 439,267 ,000 -5,59759

1,833 643 ,067 ,176

1,805 427,471 ,072 ,176

-1,750 649 ,081 -,60624

-1,830 512,813 ,068 -,60624

-8,349 651 ,000 -6,403

-8,318 450,641 ,000 -6,403

-6,725 651 ,000 -5,083

-6,848 479,130 ,000 -5,083

1,823 628 ,069 ,275

1,818 435,915 ,070 ,275













starost


BMI

Delovna doba skupaj



t df Sig. (2-tailed)Mean

Difference


Page 132


,69148 -6,95542 -4,23977

,69952 -6,97241 -4,22278

,096 -,013 ,364

,097 -,016 ,367

,34650 -1,28664 ,07416

,33136 -1,25722 ,04475

,767 -7,909 -4,897

,770 -7,916 -4,890

,756 -6,568 -3,599

,742 -6,542 -3,625

,151 -,021 ,571

,151 -,022 ,572













starost


BMI

Delovna doba skupaj



Std. ErrorDifference Lower Upper

95% Confidence Intervalof the Difference


CROSSTABS /TABLES=spol2 nad10 prenos nega prev1 rek1 rek2 bolniki4kategorije BY vrathr2 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=CHISQ /CELLS= COUNT ROW COLUMN /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs


Page 133


653 98,5% 10 1,5% 663 100,0%

653 98,5% 10 1,5% 663 100,0%

649 97,9% 14 2,1% 663 100,0%

636 95,9% 27 4,1% 663 100,0%

645 97,3% 18 2,7% 663 100,0%

651 98,2% 12 1,8% 663 100,0%

645 97,3% 18 2,7% 663 100,0%

617 93,1% 46 6,9% 663 100,0%

spol2 * Bolečine vratnegadela hrbtenice

Pri delu dvigujem bremenanad 10 kg mase * Bolečinevratnega dela hrbtenice

Breme prenašate alidvigate * Bolečinevratnega dela hrbtenice

Pri negi ležečega bolnikami pomaga dvižna postelja* Bolečine vratnega delahrbtenice

Ali delate preventivne vajeza hrbtenico * Bolečinevratnega dela hrbtenice

V mladosti sem seukvarjal(a) z rekreacijo inšportom * Bolečinevratnega dela hrbtenice

Sedaj se ukvarjam zrekreacijo in športom *Bolečine vratnega delahrbtenice

bolniki4kategorije *Bolečine vratnega delahrbtenice


Valid Missing Total

Cases

spol2 * Bolečine vratnega dela hrbtenice

Crosstab

54 46 100

54,0% 46,0% 100,0%

24,0% 10,7% 15,3%

171 382 553

30,9% 69,1% 100,0%

76,0% 89,3% 84,7%

225 428 653

34,5% 65,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within spol2

% within Bolečinevratnega dela hrbtenice

Count

% within spol2


Count

% within spol2


moški

ženski

spol2

Total

redko pogosto

Bolečine vratnega delahrbtenice

Total

Page 134

Chi-Square Tests

19,971b 1 ,000

18,962 1 ,000

19,061 1 ,000

,000 ,000

19,940 1 ,000

653

Pearson Chi-Square


Likelihood Ratio

Fisher's Exact Test


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.


Exact Sig.(1-sided)



Pri delu dvigujem bremena nad 10 kg mase * Bolečine vratnega dela hrbtenice

Crosstab

14 23 37

37,8% 62,2% 100,0%

6,2% 5,4% 5,7%

96 137 233

41,2% 58,8% 100,0%

42,7% 32,0% 35,7%

115 268 383

30,0% 70,0% 100,0%

51,1% 62,6% 58,7%

225 428 653

34,5% 65,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Pri deludvigujem bremena nad10 kg mase


Count



Count



Count



ne

občasno


Pri delu dvigujembremena nad 10kg mase

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

8,210a 2 ,016

8,158 2 ,017

6,201 1 ,013

653

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


Breme prenašate ali dvigate * Bolečine vratnega dela hrbtenice

Page 135

Crosstab

39 84 123

31,7% 68,3% 100,0%

17,3% 19,8% 19,0%

162 313 475

34,1% 65,9% 100,0%

72,0% 73,8% 73,2%

24 27 51

47,1% 52,9% 100,0%

10,7% 6,4% 7,9%

225 424 649

34,7% 65,3% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



Count



sami

s sodelavci

s pripomočki

Breme prenašateali dvigate

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

4,000a 2 ,135

3,861 2 ,145

2,635 1 ,105

649

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


Pri negi ležečega bolnika mi pomaga dvižna postelja * Bolečine vratnega dela hrbtenice

Page 136

Crosstab

81 139 220

36,8% 63,2% 100,0%

36,8% 33,4% 34,6%

63 92 155

40,6% 59,4% 100,0%

28,6% 22,1% 24,4%

76 185 261

29,1% 70,9% 100,0%

34,5% 44,5% 41,0%

220 416 636

34,6% 65,4% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



Count



redko

večinoma

nikoli

Pri negi ležečegabolnika mi pomagadvižna postelja

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

6,448a 2 ,040

6,480 2 ,039

3,394 1 ,065

636

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


Ali delate preventivne vaje za hrbtenico * Bolečine vratnega dela hrbtenice

Page 137

Crosstab

117 135 252

46,4% 53,6% 100,0%

52,9% 31,8% 39,1%

29 56 85

34,1% 65,9% 100,0%

13,1% 13,2% 13,2%

14 54 68

20,6% 79,4% 100,0%

6,3% 12,7% 10,5%

61 179 240

25,4% 74,6% 100,0%

27,6% 42,2% 37,2%

221 424 645

34,3% 65,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



Count



Count



nikoli

enkrat

dvakrat

večkrat

Ali delate preventivnevaje za hrbtenico

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

30,544a 3 ,000

30,758 3 ,000

26,319 1 ,000

645

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


V mladosti sem se ukvarjal(a) z rekreacijo in športom * Bolečine vratnega dela hrbtenice

Page 138

Crosstab

13 28 41

31,7% 68,3% 100,0%

5,8% 6,6% 6,3%

82 222 304

27,0% 73,0% 100,0%

36,4% 52,1% 46,7%

82 128 210

39,0% 61,0% 100,0%

36,4% 30,0% 32,3%

48 48 96

50,0% 50,0% 100,0%

21,3% 11,3% 14,7%

225 426 651

34,6% 65,4% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within V mladosti semse ukvarjal(a) zrekreacijo in športom


Count



Count



Count



Count



nikoli

občasno

vsaj 2x tedensko

redni trening

V mladosti semse ukvarjal(a) zrekreacijo inšportom

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

19,872a 3 ,000

19,661 3 ,000

16,433 1 ,000

651

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


Sedaj se ukvarjam z rekreacijo in športom * Bolečine vratnega dela hrbtenice

Page 139

Crosstab

15 53 68

22,1% 77,9% 100,0%

6,7% 12,6% 10,5%

140 279 419

33,4% 66,6% 100,0%

62,8% 66,1% 65,0%

51 76 127

40,2% 59,8% 100,0%

22,9% 18,0% 19,7%

17 14 31

54,8% 45,2% 100,0%

7,6% 3,3% 4,8%

223 422 645

34,6% 65,4% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Sedaj seukvarjam z rekreacijo inšportom


Count



Count



Count



Count



nikoli

občasno

vsaj 2x tedensko

redni trening

Sedaj se ukvarjamz rekreacijo inšportom

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

12,336a 3 ,006

12,339 3 ,006

11,818 1 ,001

645

Pearson Chi-Square

Likelihood Ratio


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.

(2-sided)


bolniki4kategorije * Bolečine vratnega dela hrbtenice

Page 140

Crosstab

194 360 554

35,0% 65,0% 100,0%

91,9% 88,7% 89,8%

17 46 63

27,0% 73,0% 100,0%

8,1% 11,3% 10,2%

211 406 617

34,2% 65,8% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



ne

da

bolniki4kategorije

Total

redko pogosto


Total

Chi-Square Tests

1,622b 1 ,203

1,285 1 ,257

1,680 1 ,195

,262 ,128

1,620 1 ,203

617

Pearson Chi-Square


Likelihood Ratio

Fisher's Exact Test


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.


Exact Sig.(1-sided)



CROSSTABS /TABLES=starost2L spol2 dd2L dds2L nad10_2 prenos2sami prenos2pripomocki nega2 rac2L prev2 rek2group rek_sedaj2 bolniki4kategorije tv2 BMI2L BY vrathr2 /FORMAT= AVALUE TABLES /CELLS= COUNT ROW COLUMN /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs


Page 141


649 97,9% 14 2,1% 663 100,0%

653 98,5% 10 1,5% 663 100,0%

653 98,5% 10 1,5% 663 100,0%

653 98,5% 10 1,5% 663 100,0%

653 98,5% 10 1,5% 663 100,0%

649 97,9% 14 2,1% 663 100,0%

649 97,9% 14 2,1% 663 100,0%

636 95,9% 27 4,1% 663 100,0%

630 95,0% 33 5,0% 663 100,0%

645 97,3% 18 2,7% 663 100,0%

651 98,2% 12 1,8% 663 100,0%

645 97,3% 18 2,7% 663 100,0%

617 93,1% 46 6,9% 663 100,0%

645 97,3% 18 2,7% 663 100,0%

651 98,2% 12 1,8% 663 100,0%

Mediana starost za ledv *Bolečine vratnega delahrbtenice

spol2 * Bolečine vratnegadela hrbtenice

Mediana DD skupaj zaledv * Bolečine vratnegadela hrbtenice

Mediana DD sedanje zaledv * Bolečine vratnegadela hrbtenice

dvigovanje bremena nad10 kg * Bolečine vratnegadela hrbtenice

Breme prenašate alidvigujete sami * Bolečinevratnega dela hrbtenice

Breme prenašate alidvigujete s pripomočki *Bolečine vratnega delahrbtenice

Pri negi ležečega bolnikami večinoma pomagadvižna postelja * Bolečinevratnega dela hrbtenice

Mediana delo za rač ledv *Bolečine vratnega delahrbtenice

Preventivne vaje zahrbtenico * Bolečinevratnega dela hrbtenice

Redno ukvarjanje sšportom v mladosti *Bolečine vratnega delahrbtenice

Sedaj se redno ukvarjam zrekreacijo * Bolečinevratnega dela hrbtenice

bolniki4kategorije *Bolečine vratnega delahrbtenice

Koliko ur na dan gledateTV * Bolečine vratnegadela hrbtenice

BMI25 * Bolečine vratnegadela hrbtenice


Valid Missing Total

Cases

Page 142

Mediana starost za ledv * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

155 173 328

47,3% 52,7% 100,0%

69,2% 40,7% 50,5%

69 252 321

21,5% 78,5% 100,0%

30,8% 59,3% 49,5%

224 425 649

34,5% 65,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



18-38 let

39 in več let

Mediana starostza ledv

Total

redko pogosto


Total

spol2 * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

54 46 100

54,0% 46,0% 100,0%

24,0% 10,7% 15,3%

171 382 553

30,9% 69,1% 100,0%

76,0% 89,3% 84,7%

225 428 653

34,5% 65,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within spol2


Count

% within spol2


Count

% within spol2


moški

ženski

spol2

Total

redko pogosto


Total

Mediana DD skupaj za ledv * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

158 169 327

48,3% 51,7% 100,0%

70,2% 39,5% 50,1%

67 259 326

20,6% 79,4% 100,0%

29,8% 60,5% 49,9%

225 428 653

34,5% 65,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Mediana DDskupaj za ledv


Count



Count



1-18 let

19 in več

Mediana DD skupajza ledv

Total

redko pogosto


Total

Page 143

Mediana DD sedanje za ledv * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

153 191 344

44,5% 55,5% 100,0%

68,0% 44,6% 52,7%

72 237 309

23,3% 76,7% 100,0%

32,0% 55,4% 47,3%

225 428 653

34,5% 65,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Mediana DDsedanje za ledv


Count



Count



0-12 let

13 let in več

Mediana DD sedanjeza ledv

Total

redko pogosto


Total

dvigovanje bremena nad 10 kg * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

110 160 270

40,7% 59,3% 100,0%

48,9% 37,4% 41,3%

115 268 383

30,0% 70,0% 100,0%

51,1% 62,6% 58,7%

225 428 653

34,5% 65,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



občasno


dvigovanje bremenanad 10 kg

Total

redko pogosto


Total

Page 144

Breme prenašate ali dvigujete sami * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

186 340 526

35,4% 64,6% 100,0%

82,7% 80,2% 81,0%

39 84 123

31,7% 68,3% 100,0%

17,3% 19,8% 19,0%

225 424 649

34,7% 65,3% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Bremeprenašate ali dvigujetesami


Count



Count



1

2

Breme prenašateali dvigujete sami

Total

redko pogosto


Total

Breme prenašate ali dvigujete s pripomočki * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

201 397 598

33,6% 66,4% 100,0%

89,3% 93,6% 92,1%

24 27 51

47,1% 52,9% 100,0%

10,7% 6,4% 7,9%

225 424 649

34,7% 65,3% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Bremeprenašate ali dvigujete spripomočki


Count



Count



1

2

Breme prenašate alidvigujete s pripomočki

Total

redko pogosto


Total

Page 145

Pri negi ležečega bolnika mi večinoma pomaga dvižna postelja * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

157 324 481

32,6% 67,4% 100,0%

71,4% 77,9% 75,6%

63 92 155

40,6% 59,4% 100,0%

28,6% 22,1% 24,4%

220 416 636

34,6% 65,4% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



1

2

Pri negi ležečegabolnika mi večinomapomaga dvižna postelja

Total

redko pogosto


Total

Mediana delo za rač ledv * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

140 311 451

31,0% 69,0% 100,0%

64,5% 75,3% 71,6%

77 102 179

43,0% 57,0% 100,0%

35,5% 24,7% 28,4%

217 413 630

34,4% 65,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Mediana deloza rač ledv


Count



Count



0-1 uro

2 in več ur

Mediana deloza rač ledv

Total

redko pogosto


Total

Page 146

Preventivne vaje za hrbtenico * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

146 191 337

43,3% 56,7% 100,0%

66,1% 45,0% 52,2%

75 233 308

24,4% 75,6% 100,0%

33,9% 55,0% 47,8%

221 424 645

34,3% 65,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



redko ali nikoli

pogosto

Preventivne vajeza hrbtenico

Total

redko pogosto


Total

Redno ukvarjanje s športom v mladosti * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

95 250 345

27,5% 72,5% 100,0%

42,2% 58,7% 53,0%

130 176 306

42,5% 57,5% 100,0%

57,8% 41,3% 47,0%

225 426 651

34,6% 65,4% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Rednoukvarjanje s športom vmladosti


Count



Count



očasno

redno

Redno ukvarjanje sšportom v mladosti

Total

redko pogosto


Total

Page 147

Sedaj se redno ukvarjam z rekreacijo * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

155 332 487

31,8% 68,2% 100,0%

69,5% 78,7% 75,5%

68 90 158

43,0% 57,0% 100,0%

30,5% 21,3% 24,5%

223 422 645

34,6% 65,4% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



1

2

Sedaj se redno ukvarjamz rekreacijo

Total

redko pogosto


Total

bolniki4kategorije * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

194 360 554

35,0% 65,0% 100,0%

91,9% 88,7% 89,8%

17 46 63

27,0% 73,0% 100,0%

8,1% 11,3% 10,2%

211 406 617

34,2% 65,8% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



ne

da

bolniki4kategorije

Total

redko pogosto


Total

Koliko ur na dan gledate TV * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

94 214 308

30,5% 69,5% 100,0%

42,5% 50,5% 47,8%

127 210 337

37,7% 62,3% 100,0%

57,5% 49,5% 52,2%

221 424 645

34,3% 65,7% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within Koliko ur nadan gledate TV


Count



Count



1 uro in manj

2 uri in več


Total

redko pogosto


Total

Page 148

BMI25 * Bolečine vratnega dela hrbtenice Crosstabulation

156 265 421

37,1% 62,9% 100,0%

69,6% 62,1% 64,7%

68 162 230

29,6% 70,4% 100,0%

30,4% 37,9% 35,3%

224 427 651

34,4% 65,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count

% within BMI25


Count

% within BMI25


Count

% within BMI25


BMI pod 25

BMI nad 25

BMI25

Total

redko pogosto


Total

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER starost2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



649 97,9

14 2,1

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 224 ,0

0 425 100,0

65,5

Observedredko

pogosto

Bolečine vratnegadela hrbtenice

Overall Percentage

Step 0redko pogosto

Bolečine vratnega delahrbtenice Percentage

Correct

Predicted



Page 149


,640 ,083 60,166 1 ,000 1,897ConstantStep 0B S.E. Wald df Sig. Exp(B)


47,633 1 ,000

47,633 1 ,000

starost2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



48,576 1 ,000

48,576 1 ,000

48,576 1 ,000

Step

Block

Model


Model Summary

787,842a ,072 ,100

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 224 ,0

0 425 100,0

65,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



1,185 ,175 45,786 1 ,000 3,272

-1,076 ,260 17,167 1 ,000 ,341

starost2L

Constant

Step1

a



2,321 4,613starost2L

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: starost2L.a.

Page 150

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER spol2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



653 98,5

10 1,5

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 225 ,0

0 428 100,0

65,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






19,971 1 ,000

19,971 1 ,000

spol2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.


Page 151


19,061 1 ,000

19,061 1 ,000

19,061 1 ,000

Step

Block

Model


Model Summary

822,024a ,029 ,040

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



54 171 24,0

46 382 89,3

66,8

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



,964 ,221 19,077 1 ,000 2,622

-1,124 ,412 7,460 1 ,006 ,325

spol2

Constant

Step1

a



1,701 4,042spol2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: spol2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER dd2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression


Page 152


653 98,5

10 1,5

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 225 ,0

0 428 100,0

65,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






55,728 1 ,000

55,728 1 ,000

dd2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



56,946 1 ,000

56,946 1 ,000

56,946 1 ,000

Step

Block

Model


Page 153

Model Summary

784,140a ,084 ,115

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 225 ,0

0 428 100,0

65,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



1,285 ,176 53,195 1 ,000 3,614

-1,218 ,260 21,873 1 ,000 ,296

dd2L

Constant

Step1

a



2,559 5,104dd2L

Constant

Step1

a

Lower Upper



LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER dds2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



653 98,5

10 1,5

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent


Page 154


0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 225 ,0

0 428 100,0

65,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






32,321 1 ,000

32,321 1 ,000

dds2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



32,902 1 ,000

32,902 1 ,000

32,902 1 ,000

Step

Block

Model


Model Summary

808,183a ,049 ,068

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare


Page 155


0 225 ,0

0 428 100,0

65,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



,970 ,173 31,461 1 ,000 2,637

-,748 ,255 8,576 1 ,003 ,473

dds2L

Constant

Step1

a



1,879 3,700dds2L

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: dds2L.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER nad10_2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



653 98,5

10 1,5

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value


Page 156


0 225 ,0

0 428 100,0

65,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






8,050 1 ,005

8,050 1 ,005

nad10_2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



8,007 1 ,005

8,007 1 ,005

8,007 1 ,005

Step

Block

Model


Model Summary

833,078a ,012 ,017

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 225 ,0

0 428 100,0

65,5

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted


Page 157


,471 ,167 8,001 1 ,005 1,602

-,097 ,272 ,127 1 ,722 ,908

nad10_2

Constant

Step1

a



1,156 2,221nad10_2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: nad10_2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER prenos2sami /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



649 97,9

14 2,1

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 225 ,0

0 424 100,0

65,3

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted



Page 158




,588 1 ,443

,588 1 ,443

prenos2samiVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



,594 1 ,441

,594 1 ,441

,594 1 ,441

Step

Block

Model


Model Summary

837,098a ,001 ,001

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 225 ,0

0 424 100,0

65,3

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



,164 ,214 ,587 1 ,444 1,178

,439 ,266 2,723 1 ,099 1,551

prenos2sami

Constant

Step1

a



,774 1,793prenos2sami

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: prenos2sami.a.

Page 159

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER prenos2pripomocki /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



649 97,9

14 2,1

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 225 ,0

0 424 100,0

65,3

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






3,751 1 ,053

3,751 1 ,053

prenos2pripomockiVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.


Page 160


3,608 1 ,058

3,608 1 ,058

3,608 1 ,058

Step

Block

Model


Model Summary

834,085a ,006 ,008

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 225 ,0

0 424 100,0

65,3

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,563 ,294 3,675 1 ,055 ,570

1,243 ,330 14,228 1 ,000 3,468

prenos2pripomocki

Constant

Step1

a



,320 1,013prenos2pripomocki

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: prenos2pripomocki.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER nega2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression


Page 161


636 95,9

27 4,1

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 220 ,0

0 416 100,0

65,4

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






3,320 1 ,068

3,320 1 ,068

nega2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



3,267 1 ,071

3,267 1 ,071

3,267 1 ,071

Step

Block

Model


Page 162

Model Summary

817,019a ,005 ,007

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 220 ,0

0 416 100,0

65,4

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,346 ,190 3,304 1 ,069 ,708

1,070 ,254 17,744 1 ,000 2,916

nega2

Constant

Step1

a



,487 1,027nega2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: nega2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER rac2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



630 95,0

33 5,0

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent


Page 163


0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 217 ,0

0 413 100,0

65,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






8,137 1 ,004

8,137 1 ,004

rac2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



7,988 1 ,005

7,988 1 ,005

7,988 1 ,005

Step

Block

Model


Model Summary

803,376a ,013 ,017

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare


Page 164


0 217 ,0

0 413 100,0

65,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,517 ,182 8,063 1 ,005 ,596

1,315 ,253 26,930 1 ,000 3,725

rac2L

Constant

Step1

a



,417 ,852rac2L

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: rac2L.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER prev2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



645 97,3

18 2,7

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value


Page 165


0 221 ,0

0 424 100,0

65,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






25,718 1 ,000

25,718 1 ,000

prev2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



26,082 1 ,000

26,082 1 ,000

26,082 1 ,000

Step

Block

Model


Model Summary

803,089a ,040 ,055

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 221 ,0

0 424 100,0

65,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted


Page 166


,865 ,172 25,177 1 ,000 2,375

-,596 ,257 5,389 1 ,020 ,551

prev2

Constant

Step1

a



1,694 3,329prev2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: prev2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER rek2group /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



651 98,2

12 1,8

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 225 ,0

0 426 100,0

65,4

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted



Page 167




16,020 1 ,000

16,020 1 ,000

rek2groupVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



16,049 1 ,000

16,049 1 ,000

16,049 1 ,000

Step

Block

Model


Model Summary

823,343a ,024 ,034

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 225 ,0

0 426 100,0

65,4

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,665 ,167 15,833 1 ,000 ,514

1,632 ,267 37,271 1 ,000 5,115

rek2group

Constant

Step1

a



,371 ,714rek2group

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: rek2group.a.

Page 168

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER rek_sedaj2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



645 97,3

18 2,7

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 223 ,0

0 422 100,0

65,4

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






6,628 1 ,010

6,628 1 ,010

rek_sedaj2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.


Page 169


6,491 1 ,011

6,491 1 ,011

6,491 1 ,011

Step

Block

Model


Model Summary

825,259a ,010 ,014

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 223 ,0

0 422 100,0

65,4

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,481 ,188 6,569 1 ,010 ,618

1,243 ,252 24,270 1 ,000 3,466

rek_sedaj2

Constant

Step1

a



,428 ,893rek_sedaj2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: rek_sedaj2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER bolniki4kategorije /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression


Page 170


617 93,1

46 6,9

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 211 ,0

0 406 100,0

65,8

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






1,622 1 ,203

1,622 1 ,203

bolniki4kategorijeVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



1,680 1 ,195

1,680 1 ,195

1,680 1 ,195

Step

Block

Model


Page 171

Model Summary

790,965a ,003 ,004

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 211 ,0

0 406 100,0

65,8

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



,377 ,297 1,608 1 ,205 1,458

,241 ,335 ,518 1 ,472 1,273

bolniki4kategorije

Constant

Step1

a



,814 2,612bolniki4kategorije

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: bolniki4kategorije.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER tv2 /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



645 97,3

18 2,7

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent


Page 172


0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 221 ,0

0 424 100,0

65,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






3,669 1 ,055

3,669 1 ,055

tv2Variables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



3,679 1 ,055

3,679 1 ,055

3,679 1 ,055

Step

Block

Model


Model Summary

825,492a ,006 ,008

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare


Page 173


0 221 ,0

0 424 100,0

65,7

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,320 ,167 3,659 1 ,056 ,726

1,142 ,272 17,666 1 ,000 3,134

tv2

Constant

Step1

a



,523 1,008tv2

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: tv2.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER BMI2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



651 98,2

12 1,8

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value


Page 174


0 224 ,0

0 427 100,0

65,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






3,697 1 ,055

3,697 1 ,055

BMI2LVariables

Overall Statistics

Step 0Score df Sig.



3,741 1 ,053

3,741 1 ,053

3,741 1 ,053

Step

Block

Model


Model Summary

834,367a ,006 ,008

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 224 ,0

0 427 100,0

65,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted


Page 175


,338 ,176 3,683 1 ,055 1,402

,192 ,248 ,596 1 ,440 1,211

BMI2L

Constant

Step1

a



,993 1,981BMI2L

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: BMI2L.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = FSTEP(WALD) dd2L dds2L rac2L nad10_2 prev2 rek2group rek_sedaj2 spol2 starost2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



611 92,2

52 7,8

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 210 ,0

0 401 100,0

65,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted



Page 176




54,880 1 ,000

32,362 1 ,000

10,534 1 ,001

7,364 1 ,007

24,491 1 ,000

14,961 1 ,000

9,985 1 ,002

18,603 1 ,000

45,972 1 ,000

93,303 9 ,000

dd2L

dds2L

rac2L

nad10_2

prev2

rek2group

rek_sedaj2

spol2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step0

Score df Sig.



56,179 1 ,000

56,179 1 ,000

56,179 1 ,000

11,887 1 ,001

68,067 2 ,000

68,067 2 ,000

10,076 1 ,002

78,143 3 ,000

78,143 3 ,000

8,902 1 ,003

87,045 4 ,000

87,045 4 ,000

5,933 1 ,015

92,979 5 ,000

92,979 5 ,000

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step 1

Step 2

Step 3

Step 4

Step 5

Chi-square df Sig.

Model Summary

730,127a ,088 ,121

718,240a ,105 ,146

708,163a ,120 ,166

699,261a ,133 ,183

693,327a ,141 ,195

Step1

2

3

4

5

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare


Page 177


0 210 ,0

0 401 100,0

65,6

108 102 51,4

89 312 77,8

68,7

48 162 22,9

31 370 92,3

68,4

70 140 33,3

46 355 88,5

69,6

96 114 45,7

67 334 83,3

70,4

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

Step 1

Step 2

Step 3

Step 4

Step 5

redko pogosto


Correct

Predicted



1,324 ,183 52,215 1 ,000 3,757

-1,265 ,270 22,016 1 ,000 ,282

1,199 ,187 41,042 1 ,000 3,317

,637 ,186 11,756 1 ,001 1,891

-2,003 ,351 32,557 1 ,000 ,135

1,235 ,190 42,391 1 ,000 3,438

,583 ,185 9,983 1 ,002 1,791

,658 ,188 12,291 1 ,000 1,931

-2,999 ,482 38,680 1 ,000 ,050

1,145 ,193 35,244 1 ,000 3,142

,633 ,187 11,456 1 ,001 1,884

,651 ,189 11,845 1 ,001 1,917

,725 ,243 8,901 1 ,003 2,065

-4,264 ,656 42,258 1 ,000 ,014

1,086 ,195 31,061 1 ,000 2,962

,610 ,188 10,528 1 ,001 1,841

,721 ,193 13,939 1 ,000 2,056

-,522 ,214 5,969 1 ,015 ,594

,688 ,245 7,916 1 ,005 1,990

-3,521 ,717 24,125 1 ,000 ,030

dd2L

Constant

Step1

a

dd2L

prev2

Constant

Step2

b

dd2L

nad10_2

prev2

Constant

Step3

c

dd2L

nad10_2

prev2

spol2

Constant

Step4

d

dd2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

spol2

Constant

Step5

e


Page 178


2,624 5,379

2,298 4,787

1,314 2,721

2,371 4,986

1,248 2,572

1,337 2,790

2,153 4,585

1,305 2,718

1,323 2,778

1,283 3,326

2,022 4,339

1,273 2,662

1,408 3,002

,391 ,902

1,232 3,214

dd2L

Constant

Step1

a

dd2L

prev2

Constant

Step2

b

dd2L

nad10_2

prev2

Constant

Step3

c

dd2L

nad10_2

prev2

spol2

Constant

Step4

d

dd2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

spol2

Constant

Step5

e

Lower Upper



Variable(s) entered on step 2: prev2.b.

Variable(s) entered on step 3: nad10_2.c.

Variable(s) entered on step 4: spol2.d.

Variable(s) entered on step 5: rek_sedaj2.e.

Page 179


1,407 1 ,236

8,780 1 ,003

9,534 1 ,002

11,912 1 ,001

5,467 1 ,019

5,290 1 ,021

8,003 1 ,005

,059 1 ,808

41,737 8 ,000

1,378 1 ,240

8,452 1 ,004

10,090 1 ,001

6,011 1 ,014

7,981 1 ,005

7,495 1 ,006

,072 1 ,789

30,467 7 ,000

,866 1 ,352

6,990 1 ,008

6,575 1 ,010

7,039 1 ,008

9,067 1 ,003

,207 1 ,649

20,701 6 ,002

,415 1 ,519

5,125 1 ,024

5,013 1 ,025

6,024 1 ,014

,138 1 ,710

11,749 5 ,038

,317 1 ,573

3,641 1 ,056

2,564 1 ,109

,109 1 ,741

5,782 4 ,216

dds2L

rac2L

nad10_2

prev2

rek2group

rek_sedaj2

spol2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step1

dds2L

rac2L

nad10_2

rek2group

rek_sedaj2

spol2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step2

dds2L

rac2L

rek2group

rek_sedaj2

spol2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step3

dds2L

rac2L

rek2group

rek_sedaj2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step4

dds2L

rac2L

rek2group

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step5

Score df Sig.

DESCRIPTIVES VARIABLES=su_1 su_2 /STATISTICS=MEAN STDDEV MIN MAX .

Descriptives

[DataSet5] C:\Documents and Settings\Lojz MFUM\My Documents\fzv\stricevic\tehnicni-pripomocki.sav


33 ,24 2,00 1,2118 ,53553

33 1,33 3,00 2,7082 ,38506

33

Povprečna uporabaergonomskihpripomočkov gledena priporočila

Povprečna uporabaergonomskihpripomočkov gledena posedovanje

Valid N (listwise)


Page 180

NPAR TESTS /M-W= su_1 BY VAR00001(1 2) /MISSING ANALYSIS.

NPar Tests


Mann-Whitney Test

Ranks

33 17,67 583,00

33 49,33 1628,00

66

VAR000011,00

2,00

Total

Povprečna uporabaergonomskihpripomočkov gledena priporočila


Test Statisticsa

22,000

583,000

-6,717

,000

Mann-Whitney U

Wilcoxon W

Z


Povprečnauporaba

ergonomskihpripomočkov

glede napriporočila

Grouping Variable: VAR00001a.

CROSSTABS /TABLES=ledhr2 vrathr2 BY uporabaergo /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=CHISQ /CELLS= COUNT ROW COLUMN /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs



618 93,2% 45 6,8% 663 100,0%

612 92,3% 51 7,7% 663 100,0%

Bolečine v ledvenemdelu hrbtenice 2 *Uporaba ergonomskihpripomočkov

Bolečine vratnega delahrbtenice * Uporabaergonomskihpripomočkov


Valid Missing Total

Cases

Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 * Uporaba ergonomskih pripomočkov

Page 181

Crosstab

41 86 127

32,3% 67,7% 100,0%

17,6% 22,3% 20,6%

192 299 491

39,1% 60,9% 100,0%

82,4% 77,7% 79,4%

233 385 618

37,7% 62,3% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count


% within Uporabaergonomskihpripomočkov

Count



Count



redko

pogosto


Total

redko pogosteje

Uporaba ergonomskihpripomočkov

Total

Chi-Square Tests

1,998b 1 ,157

1,719 1 ,190

2,031 1 ,154

,182 ,094

1,995 1 ,158

618

Pearson Chi-Square


Likelihood Ratio

Fisher's Exact Test


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.


Exact Sig.(1-sided)



Bolečine vratnega dela hrbtenice * Uporaba ergonomskih pripomočkov

Page 182

Crosstab

64 150 214

29,9% 70,1% 100,0%

27,8% 39,3% 35,0%

166 232 398

41,7% 58,3% 100,0%

72,2% 60,7% 65,0%

230 382 612

37,6% 62,4% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



redko

pogosto


Total

redko pogosteje

Uporaba ergonomskihpripomočkov

Total

Chi-Square Tests

8,264b 1 ,004

7,768 1 ,005

8,403 1 ,004

,005 ,003

8,250 1 ,004

612

Pearson Chi-Square


Likelihood Ratio

Fisher's Exact Test


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.


Exact Sig.(1-sided)



LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER uporabaergo starost2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



608 91,7

55 8,3

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent


Page 183


0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 213 ,0

0 395 100,0

65,0

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






7,770 1 ,005

48,551 1 ,000

50,262 2 ,000

uporabaergo

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step0

Score df Sig.



51,698 2 ,000

51,698 2 ,000

51,698 2 ,000

Step

Block

Model


Model Summary

735,845a ,082 ,112

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare


Page 184


0 213 ,0

0 395 100,0

65,0

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,263 ,191 1,898 1 ,168 ,769

1,194 ,186 41,229 1 ,000 3,302

-,658 ,451 2,127 1 ,145 ,518

uporabaergo

starost2L

Constant

Step1

a



,529 1,118

2,293 4,755

uporabaergo

starost2L

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: uporabaergo, starost2L.a.

DATASET ACTIVATE DataSet5.DESCRIPTIVES VARIABLES=VAR00002 /STATISTICS=MEAN STDDEV MIN MAX .

Descriptives



8 1,76 2,00 1,9250 ,07690

8

Izbrani oddelki z pogostouporabo ergonomskihpripomočkov

Valid N (listwise)


DATASET ACTIVATE DataSet1.CROSSTABS /TABLES=ledhr2 vrathr2 BY uporabaergo2 /FORMAT= AVALUE TABLES /STATISTIC=CHISQ /CELLS= COUNT ROW COLUMN /COUNT ROUND CELL .

Crosstabs


Page 185


618 93,2% 45 6,8% 663 100,0%

612 92,3% 51 7,7% 663 100,0%

Bolečine v ledvenemdelu hrbtenice 2 *Uporaba ergonomskihpripomočkov močnioddelki

Bolečine vratnega delahrbtenice * Uporabaergonomskihpripomočkov močnioddelki


Valid Missing Total

Cases

Bolečine v ledvenem delu hrbtenice 2 * Uporaba ergonomskih pripomočkov močni oddelki

Crosstab

69 58 127

54,3% 45,7% 100,0%

17,0% 27,2% 20,6%

336 155 491

68,4% 31,6% 100,0%

83,0% 72,8% 79,4%

405 213 618

65,5% 34,5% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count


% within Uporabaergonomskihpripomočkov močnioddelki

Count



Count



redko

pogosto


Total

redko pogosteje

Uporaba ergonomskihpripomočkov močni

oddelki

Total

Page 186

Chi-Square Tests

8,883b 1 ,003

8,269 1 ,004

8,628 1 ,003

,003 ,002

8,868 1 ,003

618

Pearson Chi-Square


Likelihood Ratio

Fisher's Exact Test


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.


Exact Sig.(1-sided)



Bolečine vratnega dela hrbtenice * Uporaba ergonomskih pripomočkov močni oddelki

Crosstab

124 90 214

57,9% 42,1% 100,0%

31,0% 42,5% 35,0%

276 122 398

69,3% 30,7% 100,0%

69,0% 57,5% 65,0%

400 212 612

65,4% 34,6% 100,0%

100,0% 100,0% 100,0%

Count



Count



Count



redko

pogosto


Total

redko pogosteje

Uporaba ergonomskihpripomočkov močni

oddelki

Total

Chi-Square Tests

7,992b 1 ,005

7,497 1 ,006

7,901 1 ,005

,006 ,003

7,979 1 ,005

612

Pearson Chi-Square


Likelihood Ratio

Fisher's Exact Test


N of Valid Cases

Value dfAsymp. Sig.


Exact Sig.(1-sided)



LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = ENTER uporabaergo2 starost

Page 187

/PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



614 92,6

49 7,4

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 127 ,0

0 487 100,0

79,3

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






8,518 1 ,004

39,234 1 ,000

44,374 2 ,000

uporabaergo2

starost

Variables

Overall Statistics

Step0

Score df Sig.


Page 188


46,264 2 ,000

46,264 2 ,000

46,264 2 ,000

Step

Block

Model


Model Summary

579,697a ,073 ,114

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



3 124 2,4

1 486 99,8

79,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,479 ,210 5,172 1 ,023 ,620

,075 ,013 33,996 1 ,000 1,078

-,674 ,557 1,466 1 ,226 ,510

uporabaergo2

starost

Constant

Step1

a



,410 ,936

1,051 1,105

uporabaergo2

starost

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: uporabaergo2, starost.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = ENTER uporabaergo2 starost /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression


Page 189


608 91,7

55 8,3

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 213 ,0

0 395 100,0

65,0

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






7,874 1 ,005

58,811 1 ,000

62,686 2 ,000

uporabaergo2

starost

Variables

Overall Statistics

Step0

Score df Sig.



65,766 2 ,000

65,766 2 ,000

65,766 2 ,000

Step

Block

Model


Page 190

Model Summary

721,777a ,103 ,141

Step1

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



72 141 33,8

44 351 88,9

69,6

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 1redko pogosto


Correct

Predicted



-,380 ,186 4,183 1 ,041 ,684

,079 ,011 51,479 1 ,000 1,082

-1,751 ,488 12,857 1 ,000 ,174

uporabaergo2

starost

Constant

Step1

a



,475 ,984

1,059 1,105

uporabaergo2

starost

Constant

Step1

a

Lower Upper


Variable(s) entered on step 1: uporabaergo2, starost.a.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES ledhr2 /METHOD = FSTEP(WALD) uporabaergo2 dd2L dds2L spol2 nad10_2 prev2 rek2group rek_sedaj2 BMI2L bolniki4kategorije /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression



568 85,7

95 14,3

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent


Page 191


0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 117 ,0

0 451 100,0

79,4

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






10,185 1 ,001

30,116 1 ,000

14,634 1 ,000

10,187 1 ,001

14,424 1 ,000

26,144 1 ,000

10,215 1 ,001

12,965 1 ,000

7,199 1 ,007

6,427 1 ,011

87,762 10 ,000

uporabaergo2

dd2L

dds2L

spol2

nad10_2

prev2

rek2group

rek_sedaj2

BMI2L

bolniki4kategorije

Variables

Overall Statistics

Step0

Score df Sig.


Page 192


31,443 1 ,000

31,443 1 ,000

31,443 1 ,000

17,508 1 ,000

48,951 2 ,000

48,951 2 ,000

17,685 1 ,000

66,635 3 ,000

66,635 3 ,000

11,783 1 ,001

78,418 4 ,000

78,418 4 ,000

5,472 1 ,019

83,890 5 ,000

83,890 5 ,000

3,944 1 ,047

87,835 6 ,000

87,835 6 ,000

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step 1

Step 2

Step 3

Step 4

Step 5

Step 6

Chi-square df Sig.

Model Summary

546,315a ,054 ,084

528,807a ,083 ,129

511,122a ,111 ,173

499,340a ,129 ,202

493,868a ,137 ,215

489,923a ,143 ,224

Step1

2

3

4

5

6

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 117 ,0

0 451 100,0

79,4

0 117 ,0

0 451 100,0

79,4

0 117 ,0

0 451 100,0

79,4

12 105 10,3

7 444 98,4

80,3

12 105 10,3

7 444 98,4

80,3

21 96 17,9

13 438 97,1

80,8

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

Step 1

Step 2

Step 3

Step 4

Step 5

Step 6

redko pogosto


Correct

Predicted


Page 193


1,239 ,234 28,029 1 ,000 3,452

-,364 ,321 1,288 1 ,256 ,695

1,068 ,239 19,929 1 ,000 2,911

,960 ,238 16,288 1 ,000 2,612

-1,455 ,422 11,855 1 ,001 ,233

1,130 ,244 21,445 1 ,000 3,097

,928 ,223 17,296 1 ,000 2,529

1,006 ,242 17,246 1 ,000 2,736

-3,028 ,580 27,224 1 ,000 ,048

1,031 ,248 17,306 1 ,000 2,803

,914 ,226 16,361 1 ,000 2,494

1,153 ,251 21,038 1 ,000 3,167

-,843 ,244 11,966 1 ,001 ,431

-1,973 ,653 9,140 1 ,003 ,139

-,537 ,228 5,520 1 ,019 ,585

1,013 ,250 16,450 1 ,000 2,753

,858 ,228 14,099 1 ,000 2,358

1,122 ,252 19,822 1 ,000 3,070

-,837 ,246 11,635 1 ,001 ,433

-1,078 ,758 2,021 1 ,155 ,340

-,510 ,230 4,898 1 ,027 ,601

,939 ,253 13,777 1 ,000 2,557

,578 ,287 4,058 1 ,044 1,782

,913 ,232 15,441 1 ,000 2,492

1,115 ,253 19,469 1 ,000 3,049

-,820 ,247 11,022 1 ,001 ,441

-2,162 ,938 5,313 1 ,021 ,115

dd2L

Constant

Step1

a

dd2L

prev2

Constant

Step2

b

dd2L

nad10_2

prev2

Constant

Step3

c

dd2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step4

d

uporabaergo2

dd2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step5

e

uporabaergo2

dd2L

spol2

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step6

f


Page 194


2,182 5,460

1,821 4,652

1,639 4,163

1,919 4,997

1,633 3,916

1,701 4,399

1,725 4,556

1,602 3,884

1,935 5,183

,267 ,694

,374 ,915

1,688 4,491

1,507 3,689

1,874 5,031

,267 ,700

,382 ,943

1,558 4,198

1,016 3,126

1,580 3,930

1,858 5,002

,272 ,715

dd2L

Constant

Step1

a

dd2L

prev2

Constant

Step2

b

dd2L

nad10_2

prev2

Constant

Step3

c

dd2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step4

d

uporabaergo2

dd2L

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step5

e

uporabaergo2

dd2L

spol2

nad10_2

prev2

rek_sedaj2

Constant

Step6

f

Lower Upper




Variable(s) entered on step 3: nad10_2.c.

Variable(s) entered on step 4: rek_sedaj2.d.

Variable(s) entered on step 5: uporabaergo2.e.

Variable(s) entered on step 6: spol2.f.

Page 195


9,099 1 ,003

,179 1 ,672

4,036 1 ,045

16,827 1 ,000

16,983 1 ,000

3,930 1 ,047

8,606 1 ,003

2,861 1 ,091

5,737 1 ,017

59,551 9 ,000

8,250 1 ,004

,207 1 ,649

3,682 1 ,055

17,874 1 ,000

4,778 1 ,029

13,366 1 ,000

2,975 1 ,085

5,724 1 ,017

43,808 8 ,000

5,909 1 ,015

,047 1 ,829

5,512 1 ,019

5,527 1 ,019

12,302 1 ,000

1,481 1 ,224

3,419 1 ,064

27,167 7 ,000

5,578 1 ,018

,002 1 ,960

4,770 1 ,029

1,596 1 ,207

1,080 1 ,299

3,119 1 ,077

15,268 6 ,018

,084 1 ,772

4,106 1 ,043

1,428 1 ,232

1,123 1 ,289

2,769 1 ,096

9,793 5 ,081

,001 1 ,979

1,028 1 ,311

2,409 1 ,121

2,441 1 ,118

5,817 4 ,213

uporabaergo2

dds2L

spol2

nad10_2

prev2

rek2group

rek_sedaj2

BMI2L

bolniki4kategorije

Variables

Overall Statistics

Step1

uporabaergo2

dds2L

spol2

nad10_2

rek2group

rek_sedaj2

BMI2L

bolniki4kategorije

Variables

Overall Statistics

Step2

uporabaergo2

dds2L

spol2

rek2group

rek_sedaj2

BMI2L

bolniki4kategorije

Variables

Overall Statistics

Step3

uporabaergo2

dds2L

spol2

rek2group

BMI2L

bolniki4kategorije

Variables

Overall Statistics

Step4

dds2L

spol2

rek2group

BMI2L

bolniki4kategorije

Variables

Overall Statistics

Step5

dds2L

rek2group

BMI2L

bolniki4kategorije

Variables

Overall Statistics

Step6

Score df Sig.

LOGISTIC REGRESSION VARIABLES vrathr2 /METHOD = FSTEP(WALD) uporabaergo2 dd2L dds2L spol2 nad10_2 prev2 rek2group rek_sedaj2 starost2L /PRINT = CI(95) /CRITERIA = PIN(.05) POUT(.10) ITERATE(20) CUT(.5) .

Logistic Regression


Page 196


593 89,4

70 10,6

663 100,0

0 ,0

663 100,0

Unweighted Casesa


Missing Cases

Total

Selected Cases

Unselected Cases

Total

N Percent



0

1

Original Valueredko

pogosto

Internal Value



0 209 ,0

0 384 100,0

64,8

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

Step 0redko pogosto


Correct

Predicted






7,359 1 ,007

52,567 1 ,000

35,037 1 ,000

20,376 1 ,000

4,137 1 ,042

26,668 1 ,000

18,574 1 ,000

6,502 1 ,011

47,597 1 ,000

92,182 9 ,000

uporabaergo2

dd2L

dds2L

spol2

nad10_2

prev2

rek2group

rek_sedaj2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step0

Score df Sig.


Page 197


53,951 1 ,000

53,951 1 ,000

53,951 1 ,000

14,433 1 ,000

68,384 2 ,000

68,384 2 ,000

8,026 1 ,005

76,410 3 ,000

76,410 3 ,000

7,455 1 ,006

83,865 4 ,000

83,865 4 ,000

6,735 1 ,009

90,601 5 ,000

90,601 5 ,000

4,013 1 ,045

94,614 6 ,000

94,614 6 ,000

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step

Block

Model

Step 1

Step 2

Step 3

Step 4

Step 5

Step 6

Chi-square df Sig.

Model Summary

715,700a ,087 ,120

701,267a ,109 ,150

693,241a ,121 ,166

685,786a ,132 ,181

679,051a ,142 ,195

675,037a ,147 ,203

Step1

2

3

4

5

6

-2 Loglikelihood

Cox & SnellR Square

Nagelkerke RSquare



0 209 ,0

0 384 100,0

64,8

109 100 52,2

87 297 77,3

68,5

120 89 57,4

101 283 73,7

68,0

73 136 34,9

45 339 88,3

69,5

106 103 50,7

75 309 80,5

70,0

84 125 40,2

47 337 87,8

71,0

Observedredko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

redko

pogosto


Overall Percentage

Step 1

Step 2

Step 3

Step 4

Step 5

Step 6

redko pogosto


Correct

Predicted


Page 198


1,313 ,186 50,066 1 ,000 3,716

-1,273 ,271 22,018 1 ,000 ,280

1,185 ,189 39,157 1 ,000 3,272

,708 ,188 14,209 1 ,000 2,030

-2,106 ,357 34,795 1 ,000 ,122

1,088 ,193 31,761 1 ,000 2,968

,693 ,245 7,997 1 ,005 1,999

,699 ,189 13,621 1 ,000 2,011

-3,222 ,541 35,437 1 ,000 ,040

1,107 ,195 32,344 1 ,000 3,026

,759 ,248 9,349 1 ,002 2,137

,514 ,189 7,393 1 ,007 1,671

,716 ,191 14,104 1 ,000 2,047

-4,206 ,664 40,095 1 ,000 ,015

1,009 ,199 25,808 1 ,000 2,743

,693 ,251 7,633 1 ,006 2,000

,527 ,190 7,687 1 ,006 1,694

,739 ,192 14,763 1 ,000 2,093

-,495 ,191 6,734 1 ,009 ,610

-3,254 ,751 18,749 1 ,000 ,039

-,390 ,194 4,029 1 ,045 ,677

1,002 ,199 25,300 1 ,000 2,723

,692 ,252 7,509 1 ,006 1,997

,491 ,192 6,569 1 ,010 1,634

,731 ,193 14,372 1 ,000 2,077

-,488 ,191 6,512 1 ,011 ,614

-2,654 ,809 10,768 1 ,001 ,070

dd2L

Constant

Step1

a

dd2L

prev2

Constant

Step2

b

dd2L

spol2

prev2

Constant

Step3

c

dd2L

spol2

nad10_2

prev2

Constant

Step4

d

dd2L

spol2

nad10_2

prev2

rek2group

Constant

Step5

e

uporabaergo2

dd2L

spol2

nad10_2

prev2

rek2group

Constant

Step6

f


Page 199


2,583 5,345

2,257 4,743

1,405 2,934

2,033 4,334

1,237 3,230

1,388 2,914

2,066 4,432

1,313 3,476

1,154 2,420

1,408 2,974

1,859 4,049

1,223 3,269

1,167 2,458

1,436 3,051

,419 ,886

,463 ,991

1,843 4,024

1,218 3,276

1,122 2,379

1,423 3,031

,422 ,893

dd2L

Constant

Step1

a

dd2L

prev2

Constant

Step2

b

dd2L

spol2

prev2

Constant

Step3

c

dd2L

spol2

nad10_2

prev2

Constant

Step4

d

dd2L

spol2

nad10_2

prev2

rek2group

Constant

Step5

e

uporabaergo2

dd2L

spol2

nad10_2

prev2

rek2group

Constant

Step6

f

Lower Upper




Variable(s) entered on step 3: spol2.c.

Variable(s) entered on step 4: nad10_2.d.

Variable(s) entered on step 5: rek2group.e.

Variable(s) entered on step 6: uporabaergo2.f.

Page 200


6,004 1 ,014

3,118 1 ,077

8,763 1 ,003

5,591 1 ,018

14,440 1 ,000

7,353 1 ,007

2,803 1 ,094

,622 1 ,430

42,744 8 ,000

5,601 1 ,018

3,096 1 ,078

8,138 1 ,004

6,083 1 ,014

8,059 1 ,005

4,879 1 ,027

,797 1 ,372

28,930 7 ,000

5,438 1 ,020

2,094 1 ,148

7,456 1 ,006

6,482 1 ,011

4,172 1 ,041

,689 1 ,407

21,315 6 ,002

4,273 1 ,039

1,490 1 ,222

6,786 1 ,009

3,712 1 ,054

,961 1 ,327

14,028 5 ,015

4,048 1 ,044

1,175 1 ,278

1,394 1 ,238

,555 1 ,456

7,288 4 ,121

1,719 1 ,190

1,450 1 ,229

,297 1 ,586

3,275 3 ,351

uporabaergo2

dds2L

spol2

nad10_2

prev2

rek2group

rek_sedaj2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step1

uporabaergo2

dds2L

spol2

nad10_2

rek2group

rek_sedaj2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step2

uporabaergo2

dds2L

nad10_2

rek2group

rek_sedaj2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step3

uporabaergo2

dds2L

rek2group

rek_sedaj2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step4

uporabaergo2

dds2L

rek_sedaj2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step5

dds2L

rek_sedaj2

starost2L

Variables

Overall Statistics

Step6

Score df Sig.

Page 201

OBLIKOVANJE STANDARDOV V ZDRAVSTVENI NEGI Z … · According to observations (by OWAS method) of 15...

Documents

Transcript of OBLIKOVANJE STANDARDOV V ZDRAVSTVENI NEGI Z … · According to observations (by OWAS method) of 15...