Poštnina plačana v gotovini Cena 2 — dl »

GLASILO O SV O BO D I LN E FRONTE OKRAJ EV ČRNOMELJ, N OV O MESTO IN TREBNJE

Leto L — Stev. 20. N O V O M E S T O , 8. julija 1950 Izhaja tedensko

N&v&hieŠko &o.kc&tto gajpoxLaKS(v& je poha&a&o svoje, ddto Po v e l i k i h p r i p r a v a h i n energičnem vod­

s tvu tov. J a n k a Mišigoja, pove r j en ika za lo­ka lno gospodarstvo, se je približal 1. j u l i j , d an o tvor i t ve razstave l oka lnega gospodar­stva . V pos lop ju osnovne šole v N o v e m me­stu se je zb ra l o v e l i ko število razs tav l ja l cev i n p r eb i va l c e v Novega mesta. Z a l , d a se je p r a v ob času o tvor i t ve razstave u l i l a p l oha , tako da n i b i l o možno odpre t i razstave i zven pos lop ja , ampak je b i l o t reba izvršiti o t vo r i ­

tev v pos lop ju samem. Pros to ra je b i l o s icer malo , v enda r po h o d n i k i h i n stopnišču so se r a z v r s t i l i l judje tako, da je b i l o za vse p ro ­stora. M e d gosti so b i l i : m i n i s t e r T o m o B r e j c , m in i s t e r L e o p o l d K rese , ce loten o k r a j n i ko ­mite Komunistične par t i j e s tov. sekre tar j em M a r t i n o m Zug l j em, mes tn i komi te t s tov. se­k r e t a r j e m Jožetom U d o v c e m na čelu i n Mest ­n i l j u d s k i odbor s tov. p r edsedn ikom Zagor ­cem F r a n c e m na čelu/

Govor poverjenika za lokalno gospodarstvo tov. Janka Mišigoja

Tov . pove r j en ik J a n k o Mišigoj je s lovesno o d p r l razstavo. V svo jem govoru je na jpre j p o z d r a v i l goste: m i n i s t r a T o m o B r e j c a , m i ­n i s t ra L e o p o l d a Krese ta , sekre tar ja M a r t i n a Z u g l j a i n vse pr i so tne . Na t o je de ja l :

R a z s t a v a l oka lnega g o spoda r s t va no ­vomeškega ok ra j a , k i j o o d p i r a m v imenu O k r a j n e g a izvršilnega l j udskega o d b o r a i m a za naše, p r e d v s e m l o k a l n o gospoda rs t vo , v e l i k g o s p o d a r s k i i n po­litični p o m e n . R a z s t a v a n a m bo p o k a ­z a l a v e l i k nap r edek v l o k a l n i i n d u s t r i j i i n o b r t i , k a r l a h k o p r i p i s u j e m o zaved ­n o s t i d e l o v n i h k o l e k t i v o v in p r i v a t n i m m o j s t r o m , k i v svo je de lo v laga jo ve­l ik t r u d i n k i s t r emi j o , da z adovo l j i j o p o t r e b a m de lovnega l j uds t va . R a z s t a v a n a m kaže vso i zna j d l j i v o s t d e l o v n i h l j u d i p r i p r e m a g o v a n j u vseh ob j ek t i v ­n ih težav ko t n. pr- p o m a n j k a n j e suro­v i n . T e težave p a odp rav l j a j o tako , da s čim večjim izkoriščanjem o s t a n k o v in ce lo o d p a d k o v v o b r t i i n i n d u s t r i j i dosežejo čim večje uspehe p r i de lu i n g r ad i t v i . R a / s t a v a n a m bo p o k a z a l a tud i i zume i n n o v a t o r s k e uspehe naših d e l o v n i h l j u d i v l o k a l n e m gospodar ­s t vu , k a r n a m daje nada l jne ponude Za nap r edek na področju l oka lne pro ­i z vodn j e , z a uvedbo n o v i h d e l a v n i h m e t o d , s k a t e r i m i bodo izboljšali nači­ne i zde lave in d v i g n i l i k va l i t e t o i z ­de lkov .

R a z s t a v a l oka lnega gospoda rs t va no­vomeškega o k r a j a se ne more p r imer ­ja t i z r a z s t a v a m i i n ve l e se jm i v bivši •Jugoslavi j i . Današnja r a z s t ava n a m p r i ­kazu j e p r e d v s e m uspehe l oka lnega go­spoda r s t va , ka te rega n a m e n i n na loga v našem pe t l e tnem p l anu je z l as t i v t em , da p r o i z v a j a p r edmete široke potroš­nje, da s tem dv i ga življenjsko ;m k u l ­tu rno raven našega de lovnega l j u d s t v a . P r a v l o k a l n o gospodars t vo je t ' s to , o d ka te r ega l j udske množice občutijo re­zu l ta te socialistične g rad i t ve za i z b o l j ­šanje življenjskega s t a n d a r d a naših de­l o v n i h l j u d i . Današnja r a z s t a va se vrši p ra v v o b d o b j u v e l i k i h s p r e m e m b v s m i s l u d e m o k r a t i z a c i j e p r i u p r a v l j a n j u p o s a m e z n i h pod j e t i j naj bo zveznega , republiškega aLi l o k a l n e g a p o m e n a , k o Preha ja jo podjeit ja v u p r a v o d e l o v n i h k o l e k t i v o v . T a s p r e m e m b a n a m d o k a ­zuje v e l i k o z a v ednos t naših d e l o v n i h k o l e k t i v o v , k i bo še bo l j u t r d i l a de­l o v n i e l an p o s a m e z n i k o v . S tem mo ­m e n t o m s m o n a r e d i l i v e l i k k o r a k na­

prej v s o c i a l i z em , k e r s m o s t em ures­ničili a k c i j s k o geslo de l avskega g iba­n j a : »Tovarne delavcem«. T o geslo vsebuje ce l o t en p r o g r a m socialističnega odnosa v p r o i z v o d n j i glede na družbe­no l a s tn ino , glede n a p rav i c e in dolžno­s t i d e l o v n i h l j u d i — i n ga m o r a m o po­t e m t a k e m uresničiti v p r a k s i , če hoče­mo, zares g r ad i t i s o c i a l i z e m . Z a k o n o u p r a v l j a n j u državnih g o s p o d a r s k i h pod je t i j p o d e l o v n i h k o l e k t i v i h po­n o v n o po t r ju j e , da s a m i g r a d i m o so­c i a l i z em v naši državi i n d a ne upo rab ­l j amo več šablon, temveč de lamo po marksistični z n a n o s t i i n gremo po s v o j i po t i , p r i tem pa upoštevamo specifične pogoje v naša državi. T a uspešna ures­ničitev marksistične z n a n o s t i v naši p r a k s i n a m omogoča tud i uspešno bor ­bo prot i , r e v i z i o n i z m u te znanos t i , z m a ­go resnice o naši socialistični državi. O d s l e j p r eha j a državna l a s t n i n a p ro i z ­va j a ln ih sredstev , t o va r cn , r u d n i k o v , železnic p o s t o p o m a v višjo o b l i k o so­cialistične las tn ine . T o je v e l i ko d e l o naše l judske ob l a s t i i n naše Par t i j e .

N a r a z s t a v i ra zs tav l j a j o svo je i zde l ­ke t u d i o b r t n i k i , p r e d ka te re je v so­cialistični državi pos t a v l j ena važna i n o d g o v o r n a na loga , ka te re se naši obr t ­n i k i tud i zaveda jo . Še v e d n o pa se opa­ža, da neka t e r i o b r t n i k i pada jo p o d v p l i v sovražne propagande , češ d a v Jugos l a v i j i n i mesta za i n d i v i d u a l n o obr t . B r i g a l j udske ob las t i in naše Par ­tije za posamezno ohr.t je o v r g l a v s a k o t ako sovražno geslo. S ta lno se poudar ­j a važnost s o d e l o v a n j a p r i v a t n e o b r t i s socialističnim sek to r j em . L e na ta nač :n se b o d o l a h k o i zved le vse na lo ­ge, k i se pos tav l j a j o p r e d nas v z v e z i z i z p o l n i t v i j o pe t l e tnega p l ana in z i z ­g rad i t v i j o s o c i a l i zma . N o v z a k o n o obrtništvu n a m poleg vsega dosedanje­ga p o n o v n o dokazu j e s k r b ob las t i za d v i g i n p r a v i l e n razvo j obrtništva, za n j i h o v o p r a v i l n o i z v e d b o na l og p o pet­l e tnem p l a n u . Z a v e d a m o se v po ln i m e r i de j s t va , da b o d o z i z p o l n i t v i j o pe t le tnega gospodarskega p lana , z i n ­dus t r i a l i z a c i j o i n e l e k t r i f i k a c i j o naše države uresničeni v s i pogo j i za nada l j ­n j i r a z vo j obrtništva. V S l o v en i j i , po­sebno p a še v našem o k r a j u , je b i l o p r e d v o j n o obrtništvo močno r a z v i t o i n s l o ve l o po odličnih i z d e l k i h i n d o b r i postrežbi. T o t r ad i c i j o itovariši, b o m o in m o r a m o šc v nada l j e r a z v i j a t i .

R a z s t a v a , k i jo danes o d p i r a m , na ­zo rno p r i k a z u j e us t va r j a lno moč de lov­n i h l j ud i novomeškega o k r a j a na p o d ­ročju l o k a l n e g a gospodars t va . M k r a t i n a m dokazu j e n j i h o v o požrtvovalno delo i n n j i hove napore z a z g rad i t e v so­c i a l i z m a . O b e n e m bo p r i znan j e v s e m d e l o v n i m k o l e k t i v o m za vloženo delo , k i ga v laga jo p r i izvrševanju s v o j i h p r o i z v a j a l n i h p l anov .

Z d e l om , ka te rega p r i k a z u j e naša razs tava , p o n o v n o p o b i j a m o vse k l e ve ­te k o m i n f o r m s k i h vod i t e l j e v , k i ne p r i ­zna jo g rad i t ve s o c i a l i z m a p r i nas . Naša pod j e t j a i n naši o b r t n i k i odločno udar j a j o po teh k l e v e t n i k i h p rav z de­l o m , k i ga tuka j p r i ka zu j e j o . N a d rug i s t r a n i pa bo da l a ta ra zs tava n a m vsem, k i d e l a m o v l oka ln i , i n d u s t r i j i i n o b r t i n o v i h p o b u d z a nada l jn j e delo, da bo­m o še bo l j d v i g n i l i b lag in jo l j u d s k i h množic i n i z p o l n i l i p e t l e tn i iplan p o d v o d s t v o m naše s lavne komunistične par t i j e s tov . T i t o m na čelu.

Govor predsednika obrtnega združenja tov. Ivana Adama

G o v o r tov. pove r j en ika J a n k a Mišigoja je b i l nagra jen z močnim ap l a v zom in v z k l i k i naši P a r t i j i i n l j u d s k i ob las t i . Na to je govo r i l še p redsedn ik obrtnega združenja tov. A d a m Ivan . G o v o r i l je v i m e n u o b r t n i k o v novome­škega ok ra j a :

K o smo danes po štirinajstih l e t ih vnovič p r i r e d i l i r a z s tavo obrtniških in i n d u s t r i j s k i h i z d e l k o v novomeškega o k r a j a , s m o j o p r i r e d i l i z doce l a d r u ­gačnimi občutki k a k o r l e ta 1936. T a ­k r a t smo se b o r i l i za s vo j obs tanek . R a z s t a v l j a l i smo svo j e i z d e l k e s amo z a r a d i r ek l ame , z a r a d i proda je . H o t e l i smo p r i t e g n i t i čim več ob i skova l c e v , d a b i m e d l j u d m i z b u d i l i z an iman j e z a naše obrtniško, ročno de lo ! D a b i v b o r b i za k r u h svo je i z d e l k e lahko, sp ra ­v i l i v denar .

D a n e s n a m tega n i t reba . Svo je de lo n c r a z s t a v l j a m o zato , da b i p r i v a b i l i k u p c e i n j i m m i l o s t n o p o n u j a l i , na j bo­do t a k o u s m i l j e n i i n p o k u p i j o i z d e l k e naših r o k . D a n e s r a z s t a v l j a m o i zde lke naših rok zato , da pokažemo v s a k o m u r , ka j zmor e o b r t n i k v naši n o v i soc ia l i ­stični državi, ko m u je p o p o l n o m a za­go tov l j en obs to j i n m u je p r a v soc ia l i ­stična ured i t e v da la nov ega r a z m a h a i n de lovnega po l e ta .

P r i r a z s t a v i sode lu je tud i p r i v a t n i s e k t o r obrtništva. S t em je us t va r j ena najlepša p o v e z a v a m e d p o s a m e z n i m i s ek t o r j i in dana možnost p l odnega i n p l emen i t ega medsebo jnega t e k m o v a n j a . 51 p r i v a t n i h o b r t n i k o v r a zn ih s t r ok r a z s tav l j a n a d 130 p r edme tov , m e d n j i ­mi m n o g o ze lo važne za g o spoda r s t v o i n g o spod in j s t v o našega de l ovnega člo­veka . V e l i k o p r e d m e t o v je i z d e l a n i h i»a o d p a d k o v i n o d p a d n e g a ma t e r i a l a , k a r daje p r e d m e t u še posebno v rednos t , saj

je na r e j en z izkoriščanjem o d p a d k o v , k a r je ze lo p o m e m b n o za s m o t r n o in načrtno gospodars t vo . V s a ra zs tava p a teži za tem, da pokaže t i s t o obrtniško de j a vnos t i n t i s t i po le t ter s a m o i n i c i a -t i vo , k i jo obrtništvo danes t u d i v res­n i c i i m a i n v p o l n i m e r i u p o r a b l j a v k o r i s t l j u d s t v u .

D o k l e r b o d o naši o b r t n i k i delal i , s t ako v n e m o i n t ako k v a l i t e t n o , se n a m n i t r e b a b a t i n o b e n i h k o m i n f o r m s k i h klevet, i n n j i hovega p raznega g rmen ja . Naše obrtništvo k r e p k o i n pošteno od ­govar ja n a vse laži s s v o j i m d e l o m , če­m u r je lep d o k a z naša ra zs tava , k i zno ­v a spričuje našo p r i z a d e v n o s t i n naše uspehe v b o r b i za p l an i n našo soc ia ­listično i z g rad i t e v .

O b e n e m naj t a raizstava pokaže v s e m o b i s k o v a l c e m , da i m a anše obrtništvo široke možnosti u d e j s t v o v a n ja in iz­r edno i zna jd l j i v o s t , i n s a m o i n i c i a t i v o p o s a m e z n i k a i n s k r b za naše d e l o v n o l j uds t vo .

N a ta način današnja r a z s t ava p rav nič ne zaos ta ja za ono i z l e ta 1936, m a r ­več jo ce lo prekaša. V s e p redmete , k i j i h boste v ' d e l i , so i zde la le p r i dne i n spre tne roke s l o v e n s k i h obn tn ikov , k i se j i m n i t r eba ba t i p r o p a d a , ne večnih s k r b i za svo j k r u h in obs to j .

Z a t o m o r a m k o t p r e d s e d n i k O k r a j ­nega združenja o b r t n i k o v i z r a z i t i na j ­toplejšo zahva l o l judsk i , ob las t i , k i je to razistavo omogočila i n o r g a n i z i r a l a , k a k o r tud i v s e m o s t a l i m , k i so zan j o s s v o j i m d e l o m i n p r i z a d e v a n j e m k a ­k o r k o l i p r i s p e v a l i .

Živela naša P a r t i j a ! ŽSivel naš T i t o ! Vojaška godba je še za i g ra la h imno , nato

p a so se v r a t a v razs tavo odp r l a . Razs tava je v ce lo tnem pos lop ju osnovne šoie i n še p r e m a l o je pros tora . V pritličju tazs tav l j a k o m u n a l a . Na to n a se po nads t rop j ih r a z v r ­ščajo najrazličnejša po ijetja in o b r t n i k i . Po­sebno pozornost zbujajo i z d ^ k i J e l k e iz Žu­žemberka, k i razs tav l j a odlične vzgojne i g ra ­če, t o va rna p e r i l a i n t k a l n i c a iz Novega me­sta, mestno mi za rs t vo , in?4*no kroja&tvo in šivilje, P i o n i r s s vo j im pohištvom*. Pozornost zbuja soba, v k a t e r i je p r i k a z a n o v zeml jev i ­d i h bogastvo novomeškega ok ra j a in k a k o se to bogastvo i z r ab l j a , t re t j i z eml j ev id p a kaže P a r t i z a n s k o delavnost in celotno i n d u ­str i jo n a p a r t i z a n s k e m ozeml ju.

Nas l edn ja soba nam kaže staro z idan ico , ok rog nje p a najmodernejše v i nog radmske potrebščine i n s t ro j i . Posebnost je O k n o no­v i c , k i je i zde lano v o b l i k i okna do len jske hiše. Lončarji so nas presenet i l i s pras ' t i s t i ­m i i z d e l k i , k i n a m j i h najbol j p r i m a n j k u j e , t. j . krožniki, sk l edami , lončki i n skode l i ca­m i . Odlične i zde lke ima K e r a m i k a i z Nove­ga mesta. V v e l i k i t e l o vadn i c i r a z s l a v l j a T e k s t i l n a t o va rna i z Novega mesta, k i je r a z s t a v i l a k a r ce loten s t ro j , na kate rem de la jo naši t eks t i l c i . I n v a l i d s k a mehanična de­l a v n i c a je razs tav i l a dv i ga lo . Posebno raz­stavl ja jo učenci v gospodarstvu s čimer so p o k a z a l i načrtnost v svo jem delu i n učenju.

In končno smo prišli na veselični prostor . D o b r a je k a p l j a , dobre so klobase, le r i b n i , katere so o b l j u b l j a i l razstavljajoči ribiči. Mnogo še kaže ta razstava k a k o r izkorišča­nje gozdov i n n j i h vars tvo , z d r a v i l n a zelišča. Zdravs tveno ludejsl.Vovanje. f i z k u l t u r a pa p r i k a z u j e vse panoge športa in vse najraz­ličnejša orodja .

S t r a n 2 » D O L E N J S K I L I S T « Stev. 20.

Volitve v o d b o r e A F Ž Levstikovi brigadirji tekmujejo P r i v o l i t v a h v odbore Antifašistične f r on ­

te žena so se žene, već a l i man j , zavedale dolžnosti. Vedo , da m o r a žena p r i nas, v g rad i t v i novega socialističnega gospodarstva i n p r i r ekons t rukc i j i v as i p r ines t i s svojo organizac i jo delež do boljšega življenja na­šega delovnega kmeta .

O pomenu i n i z v edb i vo l i t ev so se žene porazgovor i l e n a sektorsk ih konferencah in p r e d v o l i v n i h sestankih. Toda udeležba n a teh konferencah i n sestankih je b i l a zelo s laba.

D o b r o so potekale vo l i t v e v t i s t ih k r a ­j i h , k j e r se je vaški odbor O F s K r a j e v n i m l j u d s k i m odborom zaveda l enakopravnost i žene v vsakršnem delu i n da j im žene tud i l ahko pomagajo reševati vso gospodarsko i n politično prob l emat iko .

Zene i z Stopič, St. Jerne ja , de lno i z Skoc­jana, D o l . Top l i c , Žužemberka, D v o r a i n M i r n e peči so s i n a zadnjem p r edvo l i vnem sestanku zadale nalogo, d a bodo vo l i t ve sa­me izvedle.

Sodelovanje vaških odborov O F p r i v o . l i t v a h v odbore A F Z je bilo. Samo v Prečni.

Ženam i z Škocjanskega sektorja, Suhe K r a j i n e i n K L O D o l ž so se zdele vo l i t ve nepotrebne i n n i t i na jmanj ne mis l i j o , da je t reba tud i p r i n j i h i z v o l i t i nov odbor. K l j u b

vsemu pr i zadevan ju i n sk l i cevan ju sestan­kov , k a t e r i h b i se mora l a udeležiti s leherna žena v vas i , se j i h n i nobena udeležila. K j e so v z r o k i , da se v teh k r a j i h vo l i t ve niso izvršile? P r e d v s e m za rad i nerazumevan ja va ­škega odbora O F i n K L O . Na loga vsakega odbora O F je, d a za in teres i ra vse članice O F i n pove, kakšne važnosti so vo l i t v e v odbore A F Z .

D o sedaj so b i l e izvedene vo l i t ve v 31 osnovn ih organizac i jah, i n s icer: B rusn i c e , B e l a cerkev, Sela-Ratež, Gaber je , Orehov i ca , Podgrad , Žabja vas, Bršljin, N o v 0 mesto: I. teren, II. teren, III. teren, IV . teren; D o l ­nje Kar te l j e vo , A jdovec , D v o r , Birčna vas, Stopiče, Hrušica, B r e zov i ca , V e l . Orehek, P l emberk , Cermošnjice, D o l . Težka voda, Go r . Straža, Smar je ta , Zameško, G o t n a vas, Laze , D o l . P r e k o p a n Dob indo l .

Najboljša udeležba i n i zvedba vo l i t e v je b i l a n a IV . t e renu v N o v e m mestu, k j e r se je udeležilo vo l i t ev ok rog 200 žena. Z e l 0 l e . po so potekale v o l i t v e tud i v Bršljinu, ikjer je b i l a udeležba zadovo l j i va . P r i sos tvova l je tud i predsednik V O O F i n poda l politični referat.

Z a poživitev dela na vas i je potrebno, da A F Z , K r a j e v n i l j u d s k i odbor i n Osvobod i lna f ronta skupno rešujejo gospodarsko in k u l ­tu rno poživitev. I.

Okrajni ljudski odbor Črnomelj je zasedal D n e 26. jun i j a 1950 je v Črnomlju zasedal

O L O Črnomelj v znamenju kritičnega raz-motrdvanja gospodarskega položaja v Be l o -k r a j i n i ter je za zboljšanje gospodarskega položaja spre je l pomembne sklepe. Decen­t r a l i z a c i j a državnega apara ta z uk in i t v i j o O B L O je C r n o m e l j s k i O I L O znatno učvrstil, z las t i z v o d i l n i m k a d r o m , k i bo zna l v od i t i politično i n gospodarsko življenje v Be l o k r a j i n i po o n i h t r ad i c i j ah i z N O V , k o so N O l judske oblast i izvršili zgodov insko po­membno dejanje s tem, da so mobilizirajoč vse s i le v l juds tvu in m a t e r i a l u za N O V znatno p r i speva l i k z l omu okupa to r j a in s t em da l i ton i n revo luc ionarno vseb ino naši l j u d s k i ob last i . Nedvomno bo takšno nalogo izvršil t ud i sedanji o k r a j n i l j udsk i odbor v b o r b i za izvedboi petletnega p l ana , za k a r je pokaza l dobre znake n a tem zasedanju, z; čimer bo p r i v ede l Be l ok ra j i no v t is t i po l o žaj, k i j i po p r i v a c i p r i pada kot z i b e l k i par ­tizanstva,.

Politično gospodarsko poročilo je poda l tov. predsednik O L O tov. Zunič Janez , k i je v razčlembi gospodarskega položaja posebno nag las ih da je osrednja naloga O L O , da p r i ­vede B e l o k r a j i n o iz gospodarske zaostalosti n a vseh področjih gospodarske dejavnost i v akt ivnost , za k a r so dan i v s i pogoj i z nje­n i m p r i r o d n i m bogastvom. Vs l ed ve l ike važ­nost i i n v interesu l j udsk ih množic je skup­ščina sk l en i l a r a z v i t i vse si le za izvedbo p l a n s k i h nalog. P r i vsej dosedanj i de javnost i l judske ob last i se je vedno najv idne je k a ­za la napaka , da n iso i m e l i n a terenu in i c i a ­t i ve člani okra jnega l judskega odbora, k a t e r i niso p r i sos t vova l i sejam K L O , nadal je se je opust i la metoda zborov vo l i v cev ko t najos­novnejša podlaga za nadal jn je delo K L O . Takšno stanje je p r i v e d l o v B e l o k r a j i n i v mnog ih p r i m e r i h do pas ivnost i K L O , k i so razne naloge prepuščali in t e rvenc i j am usluž-benstva O L O , k a r je z o z i r o m n a nepozna­vanje razmer p r i v ed l o do r a z n i h napak , k i so šle v gospodarsko i n politično škodo. Zato je učvrstitev K L O , k i naj samostojno i n življenjsko rešujejo vse tekoče naloge, g l avn i pogoj nada l jn j ih uspehov. Z o z i r am n a v e . l i k i tempo v socialistični i zg radn j i mnogo zaostaja prevzgo ja l j u d s k i h množic, k i v mnog ih p r i m e r i h ne razumejo* te a l i one go­spodarske akci je , k a r se negat ivno odraža p r i n j en ih i zvedbah, ko t je n a p r i m e r v i z ­v edb i setvenega p l ana , utaja setvenih po­vršin, ne i zpo ln j en p l a n za gospodarstvo, k a r vse omogoča r a z n i m špekulantom,, d a se okoriščajo na račun malega kmeta , k i je g lavn i nosi lec različnih odkupov. Tako so večji kmet je u t a j i l i večje površine, k a k o r imamo n a p r i m e r R o z m a n N i k o l a j a i z S u -horja, k i je u ta j i l 1 ha orne površine, S t r u celj Jože iz G r i b e l j po l ha , Tome J u r e in še m n o g i d rug i , katere je l judska oblast ka­znovana od 10 do 25000 dinar jev . V nadal j ­n j em p r i m e r u utaje i n satotaže p r i odkupu je skupščina sk l en i l a , d a b 0 vse take bol j strogo kaznova la .

Posebno sk rb bo; O L O posve t i l l oka ln i de­javnost i ter z last i poživil p ro i zvodn jo v opekarnah , za k a r se kaže v e l i k a potreba. K e r O L O Črnomelj p a r t i c i p i r a na uvozu v pog l edu dev i z p r i gozdnih sadežih i n zd rav i l ­n i h zeliščih za 70%>, n a d p l a n s k i m i zvozom lesa pa za 100°/», se kažejo nujne potrebe i n ugodnost i po večji dejavnost i p r i d o b i v a , n ja dev iz s tem. da bomo i z voz i l i čim več teh a r t i k l o v , k a t e r i n i s 0 p r i nas nu jn i ter j i h l ahko pogrešamo. Z a vse to i zvozno b l a ­go bo Be l ok ra j i na dob iva la razne stroje i n orodje, k i je nujno potrebno našemu gospo­

dars tvu . Nada l j e bo l judska oblast p r i s t op i l a k uvedb i k ra j e vn ih samopr ispevkov , k i j i h bo p o r a b i l a v l oka lne namene svo j ih K L O .

Z o z i r om n a v e l i k e gospodarske naloge je skupščina spre je la nekaj pomembn ih skle­pov, k i bodo z i zvedbo z n a t n 0 o k r e p i l i go­spodarsk i položaj ter posebno učvrstili K L O . Zavedajoč se važnosti izvedbe, pet letnega p l a n a je skupščina izg lasovala sklep o mo­b i l i z a c i j i vseh razpoložljivih sredstev v te

Veličastna pesem žag in sekir f ron tn ih br igad na Rogu je u t ihn i l a . Stoletne smreke je ob j e l h laden, večerni m r a k . S k o z i gozd se raz lega pesem brigadiirjev pete novomeške brigade i n se i zgub l j a nekje med v r h o v i v i s ok ih dreves.

V b r i g a d n i k u h i n j i n a T r a v n i k u je ve­čerja že p r i p ra v l j ena . Izza ba rak prihajaj< p r v e desetine br igad i r jev . T rudne , z žulji posejane r oke odlagajo žage i n sekire . B r i ­gad i r j i so v živahnem razgovoru in po . memku.

»Tovariš komandant ! K o l i k o kubi ikov je podr l a naša desetina?« »Kaj boste v i ! Naša je danes boljša od vaše! D a veš, France , j u t r i dob imo m i prehodno zastavico!« se j< posltavi la S l a v k a i z p r v e desetine. »Prav le imejte jo, samo če v a m jo bomo izročili!« No, t ak i l e prepirčki se vnamejo med br iga­d i r j i , k o se zvečer snidejo. V s i P a imaj«: pred seboj' smpter: čimprej Izvršiti p l a n , p remaga t i III!., krško brigado, i n postat i udarna br igada .

B r i g a d a je n a T r a v n i k u od 8. j u n i j a 1950 D o 27. j u n i j a je b i l p l a n 3.839 kubičnih me_ t rov dosežen s 102°/». S a m o 27. jun i j a je b r i gada z 39 l j u d m i i zde l a l a 605 k u b . met rov lesa i n s tem dosegla največjo zmago v do­sedanjem delu. P o sedemnajs i ih dneh — namesto p l a n i r a n i h 23 — je b i l b r i gadn i p l a n izvršen.

B r i g a d i r j i so razvrščeni v sedmih dese­t inah. O d teh sedmih j i h de la vendar samo pet. B r i g a d i r j i i z II. i n III. desetine, k i so prišli i z Skoc jana i n tamkajšnje okol ice , so se dela ustrašili i n zbežali domov. T i » ju. naki« so: J u l e T ramte , L u d v i k Lužar, A n ­ton Makovec , K a r e l Andrejčič, F r a n c B l a -žič, oba F r a n c a Hočevarja, Janez Udovč, Lo j ze Tramte , F rance T ramte — vsj iz Skoc jana . Iz Smar je te A l o j z Stancar , F r a n c Rebze l j iz Zameškega te r I van Bašelj, A n ­ton Pavelič, A n t o n Prešeren i h Jože K r a _ ševec i z Šmarjeških Top l i c . T i tovariši so

puma puOJhtovJLev s 7\amtka Tovariš inž. Jože Levstik,

sekre tar oblastnemu k o m i t e j a K P S za l j ub l j ansko ob las t ,

L j u b l j a n a . Sporočamo V a m , tla je b r i gada f ron­

te >vcev novomeškega okra ja , k i n o s i Vaše ime, častno izvršila svo jo na logo i n šest dn i p r e d r o k o m i zpo ln i l a pro ­i z v o d n i p l an br igade. O d 8. do 7. j u n i ­j a smo v 17 d e l o v n i h dneh p o d r l i , ok l ese t i l i i n obe l i l i 3865 kubičnih me­t r o v je love h l odov inec , j amskega lesa i n ce luloze . Čeprav smo med številčno najšibkejšimi b r i gadami , k i so letos delale n a R o g u , smo se o d prvega dne­va dal je z ag r i z l i v delo in dnevno pre­segal i norme . Samo v zadn j ih t reh dneh s m o i zde la l i names to p l a n i r a n i h 439 kubičnih m e t r o v 806 k u b i k o v lesa. Po ­n o s n i smo , da s m o ko t člani O s v o b o ­d i lne f ronte našega o k r a j a i z p o l n i l i državljansko dolžnost. D e l a l i smo z za­

vest jo, da s i p o d v ods t v om naše he­ro jske Komunistične par t i j e in drage­ga tovariša T i t a v r e sn i c i g r ad imo srečno bodočnost.

D r a g i tovariš sekretar , b r i gad i r j i Vaše br igade V a s i sk reno v a b i m o , da nas obiščete v roških gozdov ih , k j e r nada l ju j emo b i tko do dneva , d o k l e r ne bo i zpo ln j en g o zda r sk i p l an novo ­meškega okra ja . N a naše domove se hočemo v r n i t i s častnim n a s l o v o m udarne br igade z Vašim i m e n o m s ta ­rega pa r t i z ana i n pr i j a t e l j a D o l e n j s k e .

K o V a m pošiljamo tople tovaniške pozdrave in se vese l imo s v i den j a z V a m i , V a m h k r a t i ob l jub l j amo , da bo­mo v b o r b i za soc ia l i z em tud i v bodo­če de la l i z v s em i močmi za zmago p ra ­vične s t v a r i naše Par t i j e i n na r odov nove Jugos lav i j e .

V s e s i le za pe t l e tko !

Frontovci V. novomeške frontne brigade.

namene. D a se bo v tem oz i ru razv i ja la go­spodarska dejavnost, je sama skupščina dala posnemanja vreden vzg led, k o so Se v s i od­b o r n i k i obveza l i , da se bodo v namene iz­vedbe gozdnega p l a n a udeležili z na jmanj t rodnevn im delom v gozdovih, k čemur bo­do p r i t e gn i l i še ostale zavedene frontovce. R a v n o tako so sk l en i l i , da bodo vse p o k r e . n i l i za čim večji vp is l judskega posoj i la , sami so se p a obvezal j vp i sa t i 160.000 d in .

O b k o n c u zasedanja je skupščina z v e l i ­k i m odobravanjem spre je la protestno reso­luc i jo , v k a t e r i obsoja in f o rmb i ro j e vsko go­njo, posebno pa Češkoslovaško, v ka t e r i sta tragično pog in i l a naša d va najboljša držav­l jana. (Resoluci ja je b i l a poslana zunanjemu minis t rs tvu. )

Itelezimo na kratko M a r s i k a t e r e m u Zužemberčanu je še v sve­

žem spominu i t a l i j anska okupac i ja . V s e m t i ­st im zavedn im i n nezavedn im Zužemiberča-nom pa priporočamo, da si čimprej oskrbe p r i K r a j e v n i m i z a r s k i de l avn i c i p r i k u p e n okv i r , d a u k o v i r i j o i ta l i janske napise. Res b i b i l o škoda, da b i se p o t o l i k i h l e t i h svobode p o k v a r i l i . Saj so v e l i k a »kulturna« in zgodo­v in ska vredir.ost. Vami, k a t e r i m t i nap i s i kras i jo hiše a l i pa so delno sk r i t i za beležem, pa po­vemo na uho, da vam 1 zav idamo ta drago­cenost.

tud i p r i predvojaški vzgoj i zelo ned i sc ip l i ­n i r a n i .

B r i g a d i r j i iz os ta l ih desetin so sk l en i l i , d a bodo p l a n tud i brez pobeg l ih br igad i r j ev i z po ln i l i .

Ze p r ve d n i je b r i gada pokaza l a lepe uspehe. D n e v n a no rma je b i l a dosežena in presežena. P l a n br igade je: vsak dan po­dret i 174.50 kubičnih met rov je lov ine ; od tega -je nekaj tud i celuloze in jamskega lesa.

I zmed desetin je najboljša sedma, k i je p l a n izvršila v 12 dneh. D n e v n o normo- pre ­sega za 120 "/o. Vod ja desetine je Jože H r i . ba r i z Stopič, z ]njim pla delajo L u d v i k S m r e k a r , Pe tan Jože, Stane Ravbar , Sen ica Oskar , L u d v i k Novak i n A n i c a Strbenk. Te br i gad i r j e poznamo že iz III. novomeške br igade, v k a t e r i so posta l i u d a r n i k i i n bodo zdaj — k a k o vse kaže — še enkrat p ro ­glašeni.

Z a sedmo ne zaostaja peta desetina, k i je svojo (naloigoi izvršila sedemi |dni p r ed r okom. P l a n 666.60 kubičnih metrov je i zvr ­šila s 674 kobičnimi me t r i i n dnevno normo presega za 90 "i«. Desetar je F r a n c Udovč, s k a t e r i m delajo še M i c i R ibe l j i z Novega mesta, R e z i k a Medvešček i z St. Jerne ja , M a . r i j a Obštetar dz D v o r a i n še tr i je b r i g a d i r j i

P o d vodstvom Po lde ta Bambiča je četrta desetina 26. jun i ja p l an 770 kub . metrov iz­vršila z 806 kubičnimi m e t r i , to je v 18

dneh. T u dela osem br igad i r j ev i n ena b r i -gad i rka .

B r i g a d i r k a i n desetarka prve desetine S l a v k a Jeršinova je 28. jun i j a dopoldne p r i . Pe l ja la svojo desetino d 0 delovne zmage. P r i . p r a v i l i so namesto 816' kubičnih met rov lesa za i zvoz 820 kubičnih metrov i n p l a n izvršili v 20 dneh. V deset in i je b r i g a d i r k a Pepca , k i be l i , i n sedem br igad i r j ev . V svojo sredi imajo vese l jaka P e t r a Radovana , k i često-kra t p o s k r b i za smeh.

Iz pete novomeške br igade bo prišlo v do l ino v e l i k o udarnikov« .N jen i dosedanji uspehi i n sklep, da bo osta la v gozdu, do­k l e r ne bo i zpo ln j en ok ra jn i p l a n , govori jo o t e m dovol j priporočljivo. Ze po p r v e m tednu težkega i n napornega de la j i m je Iz­vršni odbor O F Sloveni je pode l i l b r igadno prehodno zastavo. O b tej priložnosti so na ­poveda l i tekmovanje III. krški b r i gad i , k i nos i ime predsedn ika v lade L R S tovariša M i h e M a r i n k a , sami p a so spre je l i ime to­variša inž. Jožeta L e v s t i ka , sekretar ja Ob las tnega komi te ja K P Z za l jub l jansko oblast.

» » • * * • • « * » « * » • • * * — » * M « « « « t M » M M M « M » > « • » » » W W

Al i si že poravnal naročnino

Tekmuje jo v nas ledn j ih točkah:

1. kdo bo p r v i izvršil p l a h , 2. v boljši i zde lav i lesa i n 3. v lepše ure jenem pros]toru taborišča

i n no t ran j em življenju br igade.

F r o n t o v c i pete novomeške brigade ne dvomi jo v zmago tud i v tem tekmovanju. D e l o v n i polet, k i je v n j i hov ih v rs tah , je dokaz v i soke zavednosti br igad i r j ev . S k r b komandanta br igade F r a n c a Go loba , komi ­sarja Bogdana Vrančiča, požrtvovalnih de-setarjev, uda rn ikov h* vseh br igad i r j ev , med n j i m i tud i Maričke i n Rezke, k i dobro skr ­b i t a za p rehrano v b r i gad i , sk ra tka sk rb vseh f rontovcev na T r a v n i k u za i zpo ln i tev okra jnega p l a n a je v zor delovne vneme. P r e d t a k i m i b r i gadami n i zaprek, z zavednostjo t a k i h f rontovcev i zpo ln jujemo uspešno pet­l e tn i p l an tud i v našem okra ju . Iv ica

Invalidi pomagajo pri poljskem delu Ze sredi meseca ap r i l a , še p red o tvor i tv i j o

letne sezone, so prišli p r v i i n v a l i d i n a zdrav­l jenje v D o l . Top l i ce . I n v a l i d i p a se ne po­služujejo le zdrav l jen ja , temveč r ad i p r i sko ­čijo n a pomoč p r i r a zn ih de l ih . Posebno se je v tem oz i ru od l i kova l oddelek, k i je p r i ­šel n a zdravl jenje v času od 27. maja do 16. quni ja . T a oddelek se je zavedal važnosti kmet i jskega dela, k i je ravno v tem času tako vsestransk i i n zahteva mnogo in dobre delovne si le, zlasti še ob košnji sena. Zadruž- • na ekonomi ja in tud i p r i v a t n i gospodarj i so b i l i v tem času v s t i sk i za de lovno silo, k e r je b i l o dela povsod obi lo , a man jka delovne si le. Toda sk rb je b i l a k m a l u odstranjena, k e r so priskočili na pomoč i n va l i d i . Sam i so se p o n u d i l i i n p r i j e l i za koso ter začeli po­d i r a t i t r a vn ik za t r a vn ikom. Das i i n v a l i d i i n težko telesno pohabl jen i , j im kosa s igurno poje i n pod i ra travnate b i l ke . Z a košnjo i n sušenje sena so i n va l i d i žrtvovali 453 pro­stovo l jn ih de lovn ih ur . Pomaga l i pa so tud i p r i v a tnemu sektorju. Vs ta ja l i so že ob 4. u r i z jutraj ter šli pomagat okopavat i p r omp i r , potem pa sušiti seno. T a k o so tud i p r i p r i va t ­n i k i h n a p r a v i l i 53 de l ovn ih ur .

Največ so i n v a l i d i pomagal i kme t sk i eko­nomi j i , k i je z n j i h pomočjo v najlepšem vre ­menu sp rav i l a lepo množino sena. S sprav-l jenjem sena in p r i p r a vo živinske k r m e bo ekonomi ja dob i la p r i m e r n o množino goveje živine, z last i k r a v , k a r bo nemalo p r ipomo­glo k povečanju živinoreje v tem k ra ju , k i je vs led posledic vojne, k i je ravno tod oko l i zahteva la v e l i k e žrtve. Dob ro vodena ekono­m i j a bo tud i najlepši vzgled p r i v a tnemu sek­tor ju, ka j zmore zadružno delo. Tukajšnja ekonomi ja s i je že oskrbe la tudi dobrega ple­menskega b i k a , k i naj b i pripomogel- k zbol j ­šanju živinoreje v k r a j u i n oko l i c i . — Z a ­družna ekonomi ja že poseduje dva kos i lna stroja, v najkrajšem času pa dob i še t rak to r za oranje na dva noža.

Tako so i n va l i d i mnogo p r i pomog l i k po­sp rav i sena in s tem tud i k nap r edku ekono­mi je , k i se še b o r i s p r v i m i začetki. Uspeh ekonomi je bo gotovo p r i v a b i l še druge go­spodarje, k i sedaj še delo ekonomije nekako nezaupno opazujejo, da pr is top i jo v skupnost in se bo ekonomi ja spremen i la -v dobro obde­lova lno zadrugo.

Stev. 20. > D O L E N J S K I L T S T < St ran 3

F ^ Š S T A R S E , !

Važnost rodite l jskih sestankov Smo ob sk lepu šolskega leta. Šolska v ra t a

Bo se za učečo m lad ino že zapr la , spre je l i bodo le še le tna spričevala, k i bodo poka­zala uspeh šolskega dela, n a k a r nastopi doba oddiha in vese l ih počitnic. Končni l e tn i us-Peh je najlepše ogledalo dela šole z domom. Di jak i staršev, k i so tesno povezan i s šolo i n se zanimajo za učni uspeh svojega o t roka , dobro napreduje jo v šoli, k a r se v nasprot-n etn slučaju ne more t rd i t i . Najboljša pove­zava šole z domom pa so rod i t e l j sk i sestanki , Pri ka t e r i h se učitelji i n starši skupno poraz-govore o dobr ih i n s lab ih straneh učenca, o stvareh, k i vp l i va jo na napredek i . t. d. K j e r so rod i t e l j sk i sestanki r e d n i i n se j i h starši v v e l i k e m številu udeležujejo, tam je tud i Uspeh dober. Najboljši r od i t e l j sk i sestanki so razredni sestanki, n a deželi p a tako imeno­vani vaški rod i te l j sk i sestanki. L e žal, da so vaški rod i t e l j sk i sestanki p r i nas še vse pre­da l o vpe l jan i .

Rod i t e l j sk i sestanki se po naših šolah že flftiiogo let vrše, a l i izkušnja kaže, da ne do­sežejo zaželenega namena, k e r so le pres labo obiskani. N a sestanke pr ihaja jo le starši otrok, k i se že k a k zanje precej zanimajo, onih staršev pa , k i b i j i h učiteljstvo najbol j želelo pa navadno n i . T e m je vse to nekako odveč. Z vaškimi sestanki b i tud i take star­ce, k i se za šolo in vzgojo n j i h o trok le malo a H nič ne brigajo, p r i v a b i l i n a sestanek, k i n a j b i b i l ob času, ko imajo starši največ časa. V s a k sestanek pa m o r a b i t i dobro p r i ­pravl jen, razgovor s starši naj bo stvaren in 'Znese vse dobre i n slabe s t ran i tako doma kakor tudi šole same. Preg ledajo naj se vse okolnosti , k i bod is i dobro a l i slabo vp l i va jo °a vzgojo o t roka in se j ih skuša odstran i t i . 2 dobro p r i p r a v l j e n i m i sestanki in tesnim stvarnim prepričevanjem o važnosti rednega Pohajanja otrok v šolo, se bo tud i bol j zan i -karne in za svoje otroke malo skrbeče starše Pr idobi lo , da bodo resneje g ledal i i n skrbe l i Za otrokov napredek.

Naša l judska oblast zelo sk rb i za čim- višjo izobrazbo naše mlad ine . Us tanav l j a sedem­letne šole i n j i h spremin ja v nižje g imnazi je , da bo čimveč naše mlad ine doseglo nižjo g im­nazi jsko izobrazbo. Z ustanav l jan jem nižjih gimnazij na deželi, se mora dv i gn i t i tud i za­nimanje staršev i n n j i h skrb za svoje otro­ke, k i se j i m n u d i večja i zobrazba na najlažji i n najcenejši način. T e m staršem je treba Pojasnit i važnost pomena ustanav l jan ja niž­j ih g imnaz i j i n prednost, da ostane otrok do-•na i n doseže nižjo šolsko izobrazbo. Seveda mora tak otrok a l i d i jak imet i dovol j časa, da se za šolo dobro p r i p r a v i , da izdela do­mače naloge i n vaje. V e n d a r tak otrok poleg šolskega de la še vedno najde nekaj časa, k i lahko staršem pomaga p r i domačem o p r a v i l u . s eveda p r v a dolžnost d i j akova je šola. Raz ­govor o tem spada p a rod i t e l j sk i sestanek, Ki naj starše o tem prepriča. . R o d i t e l j s k i sestanki naj postanejo res mno-

z i c n i i n učni ter vzgo jn i uspeh n a naših šo-' a h se bo znatno dv i gn i l , končni l e tn i uspehi b ° do zadovoljivejši.

Sprejem pri predsedniku O L O V pre t ek l em tednu smo b i l i povab l j en i

najboljši in najpridnejši d i j ak i sedemletnih šol in nižjih g imnaz i j novomeškega okra ja na> sprejem k tovarišu predsedn iku okrajne­ga, l judskega odbora. Takšne prisrčne sloves­nost i , k i je b i l a v soboto v rdečem kotičku v stavbi okra jnega l judskega odbora, m l a d i gostje-dijaki niso pričakovali. Prvič v živ­l j en ju so p re j e l i za svoje delo v isoko p r i z n a ­nje l judske oblast i . Najboljši d i j a k i iz Žu­žemberka, Skoc jana, St. Je rne ja , Smarjete , Novega mesta) ter z novomeške glasbenq šo le so prišli ta dan n a ok ra jn i odbor. Izpol­n i l i so naročilo našega največjega učitelja tovariša T i t a k i je m l a d i n i povedal , da. je učenje v šoli v e l i k a i n odgovorna dolžnost mladegaj naraščaja do socialistične domovine.

L epo slavje je začel tov. Kas t e l i c , po­močnik pove r j en ika za prosveto na okra j ­n em odboru . P o z d r a v i l j e predsednika okra­ja tov. M a r t i n a Zug l j a , podpredsedniku tov. Staneta Smida , pomočnika ta jn ika tov. Iva­na Kase sn ika ter tovariše šolske uprav i te l j e , znane i n zslužne prosvetne delavce novome­škega okraja j Dragota Gregorca i z D o l . Top­l ic , k i že; 46 [Bet služi ljudstvu,, F r a n c a M i -var ja iz Žužemberka,, M a r t i n a Marinča iz St. Je rne ja , V l a d i m i r j a Miheliča iz Smar ­jete i n M i l k o Pod logar iz K l e n o v i k a . Tov. Kas te l i c je z j ed rna t im i besedami or i sa l ve­l ike naloge, k i stoje danes p r e d šolo. Po­h v a l i l je vnemo učiteljev i n najboljših učen­cev, kater im, daje danes l judska oblast vse pr i znan je za| n j ihov t rud . Iz rok tov. pred­sednika Zug l j a so nato p i o n i r j i i n m lad inc i preje'lli lepe knjižne i n denarne nagn i de, učenci, k i soi obojestranske sirote i z narod­noosvobodi lne vojne, p a so p r e j e l i t ud i pe­r i l o , ob leke i n čevlje. Zarečih, ponosn ih oči so m l a d i gostje odp i r a l i l epa knjižna da r i l a . M e d šolskim letom pač niso) pričakovali, da bo n j ihov t rud država tako lepo nagrad i l a . Posvet i lo : »V spomin na šolsko leto 1949/50 dobremu d i j aku socialistične Jugoslavije«, k i je zapisano v podar j en ih kn j i gah , j i m bo na not i v življenje lep spomin,, da je m lada T i t ova Jugos lav i ja v svoj ih najtežjih l e t ih

vedno mis l i l a v p r v i v r s t i na svojo bodoč­nost — mlad ino .

K o je razde l i l nagrade, se je zahva l i l vzgo j i te l jem i n učencem tov. predsednik Zu -^e l j . V z p o d b u d i l j i h je za nadal jn je požrtvo­va lno delo ter p o u d a r i l , da so danes m l a ­d i n i odpr ta vsa v ra t a do* najvišjih šol. Soc ia l i z em lahko zavestno gradi jo le k u l t u r n i l judje. M l a d a državu nujno potrebuje čim­več v i soko izobraženih l j ud i i n po tej po t i naj koraka, naša mladina;, naš u p i n ponos. Učitelje pa je tov. predsednik povab i l , naj s svo j im delom še nadalje gradi jo t rdno po­vezavo s k r a j e v n i m i l j u d s k i m i odbor i , k jer l ahko p rav prosve tn i de lavc i v e l i k a p r ipo ­more jo z nasvet i i n z vzg led i , da bo delo odborov šel bol j p lodno.

Besede tovariša p redsedn ika so šle na­vzočim do T c a . Tako nekoč na šolah niso zaključevali šolskega leta, je p o u d a r i l nato tov. F r a n c M r v a r , uprav i te t j iz Žužemberka. V i m e n u nagra jen ih i n v imenu učiteljstva celega okra ja se je zahva l i l l j udsk i ob last i , k i posveča razvo ju i n nap r edku šole danes tako ve l i ko pažnjo. Segel je vj spominu đo m l a d i h šolskih let, ko je b i l a i zobrazba dana le o t r o k o m vaških bogatašev i n mestn i m l a ­d in i o t rok malega, kme ta a l i ba j tar ja p a se ;c samo po srečnem naključju morda p r e b i l 111 i n tam do gimnazi je . K a k o drugače je to dandanes. Nove šole, sedemletke, nižje g im­nazi je p r a v na deželi i n tako dal je, vse to govor i dovolj, prepričljivo, d a hočemo v nov i Jugos l av i j i zdravo razgledano, ku l tu rno in izobraženo mlad ino , k i bo nada l j eva la delo. s ka t e r im smo začeli v v e l i k i narodnoosvo­bod i ln i vo jn i . Tako je p o u d a r i l tov. M r v a r i n še p r i s t a v i l , da bodo učitelji v o k r a j u podvo j i l i svoje) moči i n opravičili zaupanje, k i ga v n j ihovo poslanstvo in delo v šoli polaga naše l judstvo s svojo oblastjo.

S pesmi jo je bi la. nato. prisrčna slovesnost zaključena, gostje in tovariši z ok ra ja pa so zatem odšli na skupno, kos i lo , k i je b i l o p r i prav l j eno n a čast odličnjakom — najbol j ­šim učencem sedemiLetk i n nižjih g imnaz i j y| ok ra ju . M l a d i nagra jenc i so trdno sk l en i l i , da, bodo osta l i na pot i najboljših učencev.

Tako so v Stopičah zaključili šolsko leto L e p o je b i lo p r i nas n a dan 24. juni ja .

Skoda, da nas niste prišli ob iskat , laže b i nam ver j e l i k a r v a m bomo poveda l i

N i s m o s lavn i B u t a l c i a l i p remeten i R i b -ničani, pač p a s k r o m n i Podgorc i s svo j imi navadami i n ra zvadami , k i pa včasih le ka j pametnega uganemo.

K o smo dob i l i dopis, da pogostimo naj­boljše učence naše šole, nas td n i p r a v nič zaskrbelo. No, t i s t ih p a r odiliičnjakoiv bomo že k a k o nag rad i l i , no —j d a bo v o l k sit i n ovca cela. Presneto p a je zaskrbe lo tovariša predsednka K L O , ko smo mu, s »hriba« spo­ročili, da imamo letos k a r 47 odličnjakov. Veste, n a h r i b u je naša kovačnica ku l tu r e i n prosvete tam smo j i h skova l i . Od tod je nape l jan brezžični te lefon v na K L O , s k a ­t e r im smo v p r a v d o b r i h odnosih. K a j se­daj,? Nagrado v sem a l i Pai n i k o m u r tako je zabrnelo s h r i ba .

L e počakajte, v i l p remeten i kovači, s i je mislil-naš predsednik Udovč Jože. Ce je p a tako. bom pa/ še jaz eno r eke l . V s i , otroc i

ini starši p a še k d o naj bo navzoč, sa mo pomagajte m i o rgan i z i r a t i vso to za­devo. Zopet sta se K L O i n h r i b s t rn i l a i n v tesni povezav i o r gan i z i r a l a nepozabni večer.

Pr idne 1 roke p i on i r j e v so spletle vence, s k a t e r i m i smo bogato o k r a s i l i dvorano gasi l­skega doma, Našei žene so pa zopet enkrat imele p r i l i k o pokaza t i , da niso zadnje^ k a r se tiče kuhanja, i n peke. V k u h i n j i T i l k e Može tove so godrnja l i v e l i k i l onc i z obaro nad pečenko, k i je* preg lasno cvrčala v pe­čici štedilnika. B e l i k r u h e k p a je namigo­v a l o r ehov im po t i cam, k i so komaj čakale z d r a v i h b e l i h zob.

Sobota je. D a n , k o se naši l judje težko odprav i j o z doma.. Bodo prišli vs i povatr Ijenci?

Točno ob določeni u r i se je dvorana na­po ln i l a do zadnjega kotička. S l a v l j enc i od-" ličnjaki so zasedl i lepo pogrnjene i n s šopki rož okrašene mize . D a ste j i h samo v ide l i , k a k o vese l i i n ponosni so b i l i i n kako l ep i , svečano razpoloženi. P a še to — vsak svoj

krožnik, p r i b o r i n čaše so imeJi pred seboj. Ostale prostore so zasedl i starši i n d rug i povab l j enc i . Tov , Udovč Jože je o t v o r i l s lav­je. Iz p o d a n i h besed je zvenela radost, d a v nov i domov in i lahko damo o t rokom vese­lo sončno mladost , damo ono, česar m i sami nismo ime l i . P o h v a l i l je odlične učence, k i so p rav i l no ra zume l i besede maršala T i t a i n i z ra z i l željo,' da pr ihodn je letoi nagrad i še već odličnjakov_ N a z d r a v i l je o t rokom i n staršem, k i so z navdušenjem i z p i l i k u p ico v i na na zdravje mladega naraščaja, k i je razigrano' p loska l .

Načelnica p ionirskega odreda se je z iz­b r a n i m i besedami zahva l i la tov. p redsedn iku in s tem l judsk i ob last i za vso skrb . Tov . uprav i t e l j i ca šole je govor i la o pomenu dne, o o t roku nove domovine o sodelovanju, do­ma, i n šole k i bo rodilo zaželene uspehe.

P r i j e tn i k u h i n j s k i duhov i soi nas zašče-getal i . K u h a r i c e so po ln i l e krožnike z obaro in pečenko in rezale dišeče hlebe. Pričela se je pojedina. Vesele zdrav ice so krožile od mize do mize . Otrok brez staršev je se del poleg srečnejšegla tovariša. P o z a b i l je svojo bo l . Reven po leg premožnejšega. — enako srečen i n zadovol jen. S ta ra mat i , va ­ruh in j a os irote l ih otrok, je dv iga la čašo in s pesmijo n a ustn icah i n solzo v očeh na ­zd rav l j a l a vsem. »Najstarejša sem« — je r e k l a Mikličeva mama, »toda kaj takega -še nisem doživela«.

Iz 97 g r l p a je zadonela pr i l jub l j ena do len jska pesem: »En hribček bom kupil«. Pe­l i so o t roc i i n odras l i . K a r same od sebe so mlade i n stare r oke v vesellem razpoloženju objele svojega soseda i n prešerno je odme­v a l a pesem »Mi se imamo radi« — v gluho noč. V r s t i l a se je pesem z a pesmi jo . U b i r a l i so j i h star i p e v c i — ne s tar i po le t ih , toda ne pev c i od včeraj. Tov . Stra jnar , s svo j im blagodonečim tenorjem, pa Može Jože s p r i -j t t n i m basom, Kas te l i c Janezf p a Ange l a M r v a r j e v a s svo j im p o l n i m sopranom — vs i so nas zabava l i , d a smo pozab i l i na vse.

M is l i t e , da so naši m a l i d rema l i ? K a j še! S l a d k a l i so se s podar j en imi bonboni i n čajem ter oponašali pete l ine, k i so se že začeli oglašati po vas i . Z v r s t i l i (so se pod m i l i m nebom v kolo , k a m o r so p r i t e g n i l i svoje starše i n osta le ' K a k o r i z enega gr la je va l ov i l o skoz i nočno t iš ino . . . »Mi grar d imo ceste, pruge , postav l jamo moste duge«.

Novak Fanči.

Hvležimo na Itratko V Žužemberku vise lični t ab l i z nap isom

»Kmetijska zadruga«. N e k o l i k o proč p a je še lepša »Okrajni magazin«. V c e l i širni oko l i c i tja do Zvirč p a imajo gospodinje po v r t o v i h in p o l j i h posajene mnogo solate, Ce prideš v zadrugo a l i magaz in i n prosši za k i s , t i povsod svečano odgovore: »Nimamo«!

In zaka j n ima jo k isa? Vodstvo magaz ina n i m a interesa, da b i oskrbelo potrošnike s k i ­som, čeprav je to dolžno. K m e t i j s k a zadruga pa je sode z a k i s p roda la . »Pravi jo« , da j i h bodo da l i nared i t i . Gospodin je p a »pravi jo«, da na j b i b i l i gotovi vsaj do konca, pet letke. Letos bo šla solata že tako in tako v »rože«, saj v glave ne more, k e r je suša.

Ce b i p a tovarišice vseeno rade jedle solato s k i som, se pel j i te po en l i t e r k i sa v L jub l j ano , k j e r ga je na pre tek in vas bo stal okrog 300 d in . V i d i t e , o tem naj b i se pogovor i l i v ok ra jnem magaz inu i n v kme t i j sk i zadrug i !

Zužemberčan

Srečanje p o d G o r j a n c i »Vinko, daj m i ga še eno porc i jo , ka j se

boš tako tresel zanj , kot da t i je na srcu 2 rastel,« je zak l i ca l pol i tdelegat M i l a n , k i se m u je že poznalo , da je nad n j i m dob i lo svoj v P l i v dobro be lokran jsko v ino .

V i n k o , pol i tdelegat p r vega voda, je b i l ta aan. dežurni ter ime l tud i to p rav i co , da je " e l i l med borce v ino , katerega so za ta dan Preskrbe l i naši intendantje. S ta l je poleg Jftize i n s koza rcem v r o k i de l i l s ladko kap­r i c o , med tem p a se je M i l a n v r a h l i v inje­nosti šalil z domačo hčerko, k i se je od časa ^o časa po jav i l a v sobi .

Se predno je V i n k o ra zde l i l vse v ino , je b i l P°klican, kot dežurni, v štab batal jona. K o se ^e čez dobre četrt ure v r n i l k nam, se m u je

e na obrazu poznalo , da bo nekaj novega Povedal.

»Fantje,« tako je ime l navado reči, »pri­j a v i t e se za pokret , čez eno uro i n po l gre-^ ° naprej.«

M i l a n se očividno n i razvese l i l te novice, b e n e m p a se je že postav i l p red V i n k o t a s

^ a z n o porc i j o rekoč: »No V i n k o , saj ne vem °aj ga bom spet lahko dob i l takole i z škafa.«

J a z sem si tud i za potrebo p r i v e za l dušo, k

u se bol j kot pijače, sem b i l potreben počit-k e r sem ravno prejšnji dan prišel iz

•^orduna, k j e r sem b i l dva meseca v bo ln i -*7 e * - V s l e d tega tud i mene n i razvese l i la

( °v i ca o predv idenem p r e m i k u i n pohodu, k i ' 'oko tra ja več ur . a l i celo dn i . Se posebno a me je v z n e m i r i l a ta nov i ca , k i si jo l ahko

^ i s a i vsak čas, k e r sem b i l skoraj popolno-a bos. N a nogah sem ime l edino dobre no­

gavice, k i sem j i h dob i l p r i odhodu i z bo l ­nišnice. T a dan pa smo beležili že t r ina js t i december dvainštiridesetega leta.

M e d tem, k o smo se m i gnet l i v t op l i sobi, pa so k u h a r j i i n intendantje v p i l i zunaj nad m u l a m i , k i so j i m nagajale, da so j i h le s te­žavo na tovo r i l i , p r i t em pa so h i t e l i posprav­l j a t i kuh in j sko ropot i jo i n pičle zaloge hrane. T u d i n j i m se je p r i k r a d l a r ah l a živahnost na l ice , katero je podp i r a l a neugotovl jena k o l i ­čina zaužitega v i n a . K l j u b vsemu razpolože­n ju p a sta se žrtvovala dobr i k a p l j i c i samo k u h a r K a r e l i n konjevodec S i l vo . K u h a r K a ­r e l je še celo zd rsn i l p r eko z idu v ve l i ko lužo, k i je sta la n a sred i vas i i n za katero se je zbra la ko l ona batal jona za odhod. Kon je ­vodec S i l v o , p a se je m o r a l p r i j e t i m u l i za rep, da ga je tako vod i l a , namesto, da b i on njo vod i l za povodec. D a pa ga ne b i p r i nje­govi težki ho j i o v i r a l a še dolga »francozinja», so m u jo odvze l i i n jo izročili men i , da jo nos im tako dolgo, dok l e r bo m u l a vod i l a S i l -vota.

V nastopajočem m r a k u se je bata l jon, k i je b i l postrojen okrog luže, p o m a k n i l napre j v smer i p r o t i Z u m b e r k u . Tedaj si l ahko slišal v ce l i k o l o n i samo eno vprašanje: »Kam n e k i le gremo?«

D a n se je vse bol j i n bol j u m i k a l i n noč je postajala vedno bolj temna, dok l e r nas nt zagrn i la n ep r o d i r na tema. M r a z je močno p r i t i s k a l . Čutil ga n is i samo na robov ih ušes, ampak t i je zlezel tud i v kos t i , čim smo v ko l on i za h ip obsta l i , da smo dob i l i zvezo z odt rgan im delom kolone.

N a Ga ju smo se us tav i l i . M e n d a ne bomo osta l i tukaj na tej p r e k l e t i b u r j i , ko ne mo­reš n ik j e r na j t i t o l i ko zavetja, da b i s i od ta l i l p r emr l e roke i n noge. Komandant P e r o i n komisa r sta stopi la v neko hišo, k j e r so b i l i zb ran i politični terensk i de lavc i i n sta se ž n j i m i posvetovala skoraj eno uro . M i smo že komaj čakali, kdaj p r ide ta ven , da bomo k r e n i l i napre j . No , vendar !

K o se je ko l ona pričela p o m i k a t i po str­m e m bregu v dol ino, je k o m a n d i r Miloš še posebej naročal bo rcem: »Hodite p r e v i dno i n pazi te na zvezo!« K o m i s a r Janez p a je še do­da l , da bomo v nekaj u r ah že na mestu i n da se bomo tam lahko dobro odpočili ob za­k u r j e n i h kmečkih pečeh. K o smo m i še pos lu­šali navod i l a komand i r j a i n komisar ja , je p r v i de l bata l jona že k r e p k o zastav i l ko rake v le­deno i n črno temo.

K l j u b temu, da, je b i l a ta pot nekate r im borcem že poznana, smo se le s težavo pre­b i j a l i napre j . Po t je b i l a močno poledenela in neka jkra t je ko l ona popo lnoma obstala, k e r konj i n mule n i k a k o r n i b i l o mogoče spra­v i t i v s t rm in i p r eko ledu. T u d i borc i so pa ­da l i po t leh kot snopje i n eden si je skoraj z l omi l roko.

Ja z sem s i p r e k o t a k i h mest pomagal na ta način, da sem prižigal l iste, katere sem trga l iz knj ige , ter tako uničil skoraj dve, s tar i l epos lovn i k n j i g i , k i sem j i h nos i l s seboj.

K o smo h o d i l i že precej časa, smo se zna­šli v n e k i do l i n i , skoz i katero je žuborel ma j ­hen potoček i n se tu in tam s k r i v a l pod le­dom med n i z k i m i smrečicami. Se predno sem se mogel p r a v i l n o o r i en t i r a t i , sem slišal, k a k o bo rc i prenašajo po k o l o n i neko povel je od

čela ko lone . P r e d menoj se za zibl je tovariš i n obrne nazaj ter zašepeče: »Zoran naprej!« Se predno pa sem jaz stopi l iz kolone i n odšel na čelo, je nekdo, k i je stal po leg mene, pre ­nesel povel je naprej i n b o r c i so šepetali da­l je : »Zoran napre j ! Z o r a n naprej!«

S t op i l sem iz vrste, si, p o p r a v i l prestre l jeno r o k o s še ne zaceljeno rano neko l i ko globlje pod suknjič i n potegn i l za seboj p r emr l e noge ter se bolj v l eke l kot hod i l , na čelo batal jona do komandanta .

»Znaš l i za put do sela Gaberje«, me vpraša komandant Pero ; k o sem stop i l p r e d njega in ga komaj spoznal v temi .

»Znam, k a k o da ne,« sem m u odgovor i l , obenem pa sem se razvese l i l ob m i s l i , da bom lahko s t i sn i l r oko svoj i zaskrb l j en i m a m i in atu ter se najedel žgancev, takšnih, kot j i h ne skuha nobena druga mama na svetu, kot sa­mo moja . K o sem se za trenutek zasanjal v objem svoje mame, n isem čutil nobenega mraza več. K o p a sem iz par t i zanske prakse spoznal , da k l j u b vsemu n i t i ne bom v ide l svo j ih domačih, k e r je možno, da bomo šli samo m i m o vas i i n ne bom mogel domov, me je m r a z stresel še močneje kot kdajkolL to noč.

Iz razmišljanja me je z d r a m i l komandantov g lasn i »Naprej« i n p r v i b o r c i so se d v i g n i l i z zmrzn j en ih ta l ter k r e n i l i za menoj , k i sem že stopal v breg, po ka t e r em sem še kot otrok n a b i r a l jagode i n j ih nos i l za d va d inar ja l i t e r , prodajat v Novo mesto. D a . T u d i to noč sem spoznal to pot tako dobro, kot svoj p r a z n i žep. Neka j časa smo počasno stopal i v breg, nato p a ne vem več kako , navzdo l p r o t i vas i . V e m samo to, da se n ik j e r n i smo več ustav-

(Nadal jevanje na 4. strani )

S ' r a n 4 > D O L E N J S K I L I S T « r Stev. 20.

Da nas ne bo pozimi zeblo! Člane s i n d i k a l n i h podružnic Novega me­

sta je l anska z i m a izučila. Neprožnost i n brezskrbnost odborov većine s i n d i k a l n i h po­družnic našega mesta je z a k r i v i l a m a r s i k a ­tero nezadovol jnost svo j ih članov, k i so po napornem delu zmrzova l i p o z i m i v stanova­n ju , namesto da b i v n jem našli pr i je tno topel kotiček, k j e r b i se odpočili za nov od­govoren jutrišnji dan,.

D a se star i greh i letos ne ponove, so odbor i vso stvar v z e l i pravočasno v roke . Dokaz temu je p r i j e tna druščina članov s in­d i k a l n i h podružnic Okra jnega l judskega od­bora , Okra jnega magaz ina , Doz-a, k i so v teh dnev ih na G o r j a n c i h v soglasju z Gozdno upravo p r ip rav l j a j o dragocen plameneeik za štedilnik i n peč, k j e r s i bodo' v prostem času — zbran i z družinico — s lad i l i ure zasluženega počitka. K l j u b težkemu fizične­m u de lu , k i ga od vsakega posameznika ter ja deviška bukev , se počutijo članj teh podružnic k a r lepo — nekako* izletniško. Roka , va jena peresa i n svinčnika, se je spo-p r i j a z n i l a s sek iro , mlacolo i n žago. Hoste, k a t e r i m naši sovražniki privoščijo pog in, da­jejo prostor m l a d i ras t i , k i b 0 z načrtnim pogozdovanjeni znova oživela — še lepša kot je b i l a . Včeraj še stoječe bukve leže v me­t r s k i h sk ladan icah zložene ob cesti , kamor bo p r ipe l j a l kamion , da j i h odpelje v pričakujoče domove.

Mete r za me t rom krasnega bukov ja — meter za me t r om zadovol jstva članov naše s ind ika lne podružnice. Tako rastejo- sk lada-nice — tako raste spoznanje vseh nas. Vsega tega p a ne b i b i l o , »če b i b i l a vreča prazna«. Z a to sk rb i naša M i n k a Meršolova, k i je zamenja la pero s kuhalmioo/. P r e d svojo skromno rez idenco izg leda k a k o r k a p e l n i k p r e d o rkes t rom. Pozna vsakega posamezn ika v b r i g ad i bo l j , kot d i r igent v i o l in i s ta , h a r .

V r e m e n s k i p re rok , k i b i b i l letos, prero­k o v a l šentjernejskim; d i r k a m dež, b i se p o steno ureza l . P o številnih g l eda lc ih — cen i l i smo j i h n a približno 4 do 5000 — i n tekmo­v a l c i h se to pot niso u l i l e p lohe k a k o r v prejšnjih l e t ih . K r a s e n po l e tn i dan je obetal z a n i m i v o tekmovanje i n l ep športni užitek. Posebno je t r eba podčrtati, d a smo letos opa­z i l i na, d i r k a h izrednoi mnogo kmetov s Sent-jernejskega i n Krškega po l ja . Zan iman je za rejo kasaških, t q je t a k i h d i r k a l n i h k o m , k i oprav l ja jo s icer tud i vsa po l j ska i n cest­na de la , v zadnjem času narašča P r a v i n potrebno' je to. Saj je včasih oko l i ca St. Je r ­neja za laga la s svo j im i p l emensk im i kon j i znane h leve stare Avs t r i j e , glas o dolenj­s k i h konjere je ih p a je šel daleč po svetu. B r a l i smol v zadnjem času. da so p l emensk i k o n j i danes dragoceno izvozno blago, za k a ­terega nam tu j ina n u d i še bol\j dragocene stroje i n surov ine , k i nas bedo osamosvo-

(Nadal jevan je s 3. strani ) l i a l i na pot i . Ostrega kamenja nisem več ču­t i l , k a k o me je rezalo v bose noge i n šele ko smo p r i spe l i v bližino vas i , v Gabrsko goro, sem začutil, kako so m i noge k l ecn i l e v ko l en ih .

V vas smo p r i spe l i okrog desetih zvečer. U s t a v i l i smo se poleg požgane šole i n čakali sporočila, v katero hišo se lahko namest imo. Z a r a d i zatemnitve je vas izg ledala na zunaj kot i z u m r l a . L e tu i n tam se je zasvet i la šibka svet loba skoz i odpirajoča se vra ta , iz česar sem sk lepa l , da se je p r i hiši oglasi l k u r i r in povprašal, a l i b i l ahko s p r a v i l i pod streho to l i ko in to l iko tovarišev.

Naša druga četa se je nas tan i la p r i L u k a -čih. K o smo vs top i l i v hišo, so me tam takoj spoznal i i n poveda l i , da m o j i domači in jaz z n j im i , n imamo več svojega doma, k e r so ga p r e d dvema mesecema požgali be logard is t i , k i j ih je tedaj v od i l Ze l inger iz Dolža. V v e l i k i nestrpnost i sem stopi l h komand i r j u Milošu i n sporočil željo, da 1 : se r ad og las i l na svo­j em domu. K o m i je dovo l i l , da l ahko grem domov, sem m u še povedal , kje naj me išče v p r i m e r u , da b i se s i tuaci ja p r o t i naši vo l j i sp remen i la i n že sem i zg in i l med hišami v vas i .

K o sem hi te l p r o t i spodnjemu koncu vas i . k jer je nekoč stala moja rojstna hiša, sem v m i s l i h že v i d e l svojo mamo, k a k o st iska pe­sti i n kliče maščevanje nad belogardiste, k i so mene »ubili« v bo rb i na Dolžu enaindvaj ­setega septembra, o čemer je b i l a trdno pre ­pričana, k a k o r tud i oče, sestre in ostal i so­sedje v vas i . K a k o r k o l i , sem hi te l p r o t i domu, n i k a k o r nisem mogel s led i t i m i s l i , k i je k a k o r začarana h i t e l a daleč pred menoj .

Ze p r i Lukačih sem zvedel , da mo j i do­mači stanujejo p r i Anžičkovih i n zato sem jo u c v r l k a r preko v r t o v i n se tako h i t ro , v endar oprezno, približal hiši.

O d moje rojstne hiše je ostal samo še pečni

femista a l i koga drugega. »Ta n i m a zdravega želodca, t emu ledvice nagajajo.« — M i n k a najde za vsakega krožnik ustrezajočega za­dovol jstva. Njej se l ahko zahval i jo vs i člani s ind ika lne podružnice Okra jnega l judskega odbora, da k l j u b s lab i fizični moči br i ga ­d ir jev tako h i t r o rastejo; metrske skladanice .

V ptjeni neposredni bližini j i k o n k u r i r a Ange la , uslužbenka Okra jnega magaz ina — sedaj kuha r i c a . Z nedolžno z v i t im obrazom obišče M i n k o Meršolovo. »Veš, M i n k a , jaz se n e k a m slabo počutim!« Med t em pa, z očmi šviga n a vse strani i n že si zapiše v možga­ne j ed i l n i l is t Okra jnega l judskega odbora. N i t i p o zd rav i t i n i m a časa. Ze je za o v inkom v svo j i k u h i n j i . »Hop, ne damo se! Naši ne bodo slabše jedli!« In že je p r i m a k n i l a k bogatemu jed i lnemu l i s tu svo j ih br igad i r j ev nov ocv i rek.

Tako le nekako je z n a m i v Gor j anc ih . V e l i k o de la — v e l i k a utrujenost — še več zadovol jstva. K o m a n d a n t brigade. Okra jnega magaz ina , I v an R a v n i k a r , i n Okrajnega, l jud­skega odbora , M i l e St ra jnar , sta k a r , zado­vo l jna , k e r viditai, d a se; l judje trudijo 1 v potu svojega obraza,. Posebno; ponosna sta na Jeršetovo An i c o , Udovčevega Stankota , Goršetovega Ivota, Ravbar jevega Jožeta, H o . čevarjevega Jožeta i n Poločerjevega Jožeta, ko dajejo s svo j im de lom vzg led vsem d r u ­g im, k i j i m zvesto slede p r i de lu .

Zvečer, k o sek i re počivajo, počivajo tud i b r i gad i r j i . Se pre j pa povasujejo med seboj, se nasmejejo, zapoje jo i n kasneje v snu i n sanjah pričakajo nov dan.

To le smo v a m zapisa l i z željo, da s tem dopisom opozor imo vse s ind ika lne podružni­ce, k i se še niso pobr iga le za d rva , da ne bo pozneje neupravičenega godrnjanja. Po j ­dite po naši pot i — i n ne bo vas po z im i zeblo! Gor.'?nč3.ni.

j i le v našem gospodarstvu. Re j a kon j , k i sv posebno obnese v kmečkih obde lova ln ih za­drugah), n a zadružnih ekonomi jah, p a seve­da tud i p r i kme tova l c ih zasebnik ih , m o r i postat i spet naš ponos.

Letošnje konjske d i rke so začeli p i o n i r j i St. Jerne ja s k r a t k i m , a prisrčnim nasto­pom-., Po| predva jan ju p l emensk ih žrebcev republiške p lemeni lne postaje v St. Je rne ju se je začel t ekmova ln i spored, k i je b i l pe ster i n bogat.

Naij|hoil|j z an im i va d i rka dneva je b i l a enovprežna heat vožnja za tr i l e tne i n sta­rejše jugoslovanske) konje kasače na 1600 m. Ljudje so napeto s ledi l i - borb i med očetom i n s inom •— konjema O l k o m i n B o j k o m , V t re t j i d i r k i je zmagal* sin-žrebec Bo jko s ča­som 1 :27,4. V enovprežni d i r k i za tr i le tne i n starejše kenje brez kasaškega rodovn ika je zmagrlia na prog i , dolg i 1600m, t r i l e tna P l u t a , last Janeza T u r k a iz Ro j . V ga lepsk i

z i d s podrto pečjo, na katerem sva s sestro F r a n c k o včasih v l e k l a »špano«, včasih pa tud i d rug drugega za lase. Končno p a je le peč b i l a vedno mesto sprave i n pomir jen ja , posebno p o z i m i in kadar na ju je m a m a na ­sekala po zadnj i p l a t i s kako debelo t rsko ter pokaza la v kot na peči.

Tore j doma n i sem ime l k a m po t rka t i . A n -žičkovi še niso l eg l i k počitku, k a r sem skle­pa l po g lasov ih, k i so p r i h a j a l i izza zatemnje­n i h oken. Hiša je v isoko pritlična tako, da okna n isem mogel doseči z roko . V v e l i k i ne­strpnost i sem snel z ramen svojo dolgo f ran­cosko puško in s koncem cev i p o t r k a l na za­p r t e po lkn ice . Na jp rvo se oglasi domači F r a n -celj i n vpraša: K a j je? J a z sem na po l pro­seče, na po l ukazova lno dejal : »Odprite pro­sim!«

T renutek sem še počakal p red hišo, naka r se odpro vezna v ra ta , med k a t e r i m i se po jav i neka ženska in v ka t e r i sem spoznal svojo mamo. P o z d r a v i l sem z besedami »dober ve­čer«, vsaka nada l jn ja beseda p a m i je ta h ip zamr la v g r lu . M a m a n i odgovor i la n i t i na pozdrav, n i t i n i r e k l a k a k o drugo besedo, ko sem jo vpraševal: ste še pokonc i? , še niste šli spat. B r e z besed se je u m a k n i l a nazaj v vežo, jaz p a sem stop i l napre j v prazno i n temno vežo. M a m a je šla naravnost v sobo, ne da b i počakala, da b i vs top i l še jaz in da b i nato z ak l en i l a v ra ta , k a r sem stor i l jaz, ko sem vs top i l v vežo. Jaz sem s i tako raz laga l mater ino m ise l : lačen je revež, p a je prišel vprašat za košček k r u h a , a l i ma lo večerje. Se danes sem prepričan, da je tako m i s l i l a mama i n da so tako m i s l i l i tud i vs i ostal i domači in sosedje, k i so sedeli za mizo, j ed l i toplo pot ico i n p i l i v ino, vs i skupaj p a so me dokaj nezaup l j i vo pog ledoval i .

S top i l sem do mize , na ka te r i je poleg jedi stala tud i sve t i lka , P o z d r a v i l sem vse skupaj in j i m želel »dober tek«, vendar p a s i še da­nes ne morem po jasn i t i , zakaj nobenemu n i -

d i r k i t r i l e t n ih i n starejših kon j , last kme­t i j sk ih zadrugi, ekonomij in, kmetov s Sent-jernejskega in Krškega polja,, jie zmagala 8 letna kobila, Beba , last Avgus ta Pirkoviča iz S e l . Posebno pozornost so v z b u d i l i tud i jahači — člani Jugos lovanske armade, k i so t ekmova l i n a t op l ok r vn ih kon j ih . V skakan ju čez zapreke je b i l najboljši podporočnik Slo­bodan Cvejič n a k o b i l i c i M i c i . Z a n i m i v i sta b i l i tud i d i r k i enovprežnih voženj na 2200 metrov i n handicap vožnja kasačevi na 2000 metrov . Tekmovanje ja zaključila dvovprež na vožnja za tr i le tne i n starejše kasaške ko­nje n a 2500 m, v ka t e r i sta zmagala V ido jka ,in B o j k o z vozačem D r a g o m Hafner j em.

Udeležba tekmova lcev i n kon j je b i l a letos večja k a k o r v p r e t e k l i h le t ih . K e r to niso bi le 1 zadnje tekme, k i j i h p r i r e j a K l u b za konijski šport v St. Je rne ju , naj p r i p o m ­n imo tud i pomank l j i v os t i , k i b i se dale v bodoče odprav i t i . N a dirkališču n i b i l o dot-vol j redite l jev k i b i s k r b e l i za red. G l eda l ­c i so zato s i l i l i ponekod na samo progo i n le srečnemu naključju je p r i p i s a t i , da n i prišlo do težjih nesreč, k o so k o n j i v galop-s k i d i r k i z a v i l i s proge — v t ravo . N e p r a v i l ­no, je b i l o tud i , dai so v času, ko! so> p r i h a j a l i g l eda l c i skoz i g lavn i vhod na t r ibune , vo­z i l i skoz i i s t i vhod vozov i , d i r k a l i po p rog i kon j i , vprege i td. M o r d a b i se dalo to bolje

K o l e k t i v o m , k i so že i zpo ln i l i pol letno planskol nalogo, se je pridružil tud i »Pionir« . Dne 22. jun i j a je b i l po l l e tn i p l a n dosežen 100°/« a do konca meseca t_ j . dO izteka pol­letja p a bo p l a n presežen za 5*/».

Največja zasluga za izpollaitev po l le tnega p l a n a gre nedvomno uda m i k o m , k a t e r i h je b i lo o d meseca m a r c a proglašenih 167, p r i tem moramo upoštevati, da se je gradbena sezona začela šele koncem meseca, marca . T u d i rac iona l i za tor Zore je s skonstru i ra n jem dveh s tavbn ih dv iga l znatno pripomofgel k i zpo ln i t v i pikana. Podjetje je v teku leta iz­vedlo notranjo reorganizac i jo in uzpostav i lo t r i sektorje, k i oper ira jo samostojno. S tem je b i l a dana možnost vsem, da najtesneje sodelujejo p r i sprova janju p l a n s k i h nalog ter up rav l j an ju podjet ja samega. Ne samo to, z reorganizaci jo smo zmanjšali število ne produkt i vnega k a d r a za okrog 70 l j ud i , k a r znese letno preko 1 2 m i l i j o n a d inar jev . O d te­ga števila j i h je biLo več kot ena tret j ina vključenih v produkci jo ' , osta l i p a dan i na razpolago d rug im podjetjem, k i so j i h p r i ­merno zapos l i la . Neka j od teh se je vključilo tud i v zadrugo.

K o l e k t i v podjetja si je v mesecu m a r c u na masovnem sestanku i z vo l i l tudi »Delavski svet«, k i ga sestavlja 30 članov, k i danes ak t i vno sodelujejo p r i zboljšanju de l o vn ih pogojev, odp rav i napak in p r i samem, spro­vajanju p l a n s k i h nalog. No , rezul tat vsemu h m u je, da smo dograd i l i v letošnjem letu dva v e l i k a si losa y| Straži i n G r a d a c u , a v

sem ponud i l roke v pozdrav. M a m a me je ta­koj povprašala, če sem kaj lačen i n a l i če me močno zebe, medtem pa je že segla na krož­n ik in m i ponud i l a v e l i k kos, kadeče se, to­ple pot ice. P r i tem p a n i t i ma lo n i s lu t i l a , da streže svojemu s inu, k a r sem lahko ugo­tov i l iz n j en ih kretenj i n iz obraza samega. Ja z sem vpraševal razne s t va r i i n odgovar­jal na številna vprašanja, obenem pa napeto pričakoval, kdaj me bodo spoznal i . Ne vem, zakaj sam nisem poveda l , kdo sem.

K o sem tako nekaj m i n u t stal poleg mize , kot da sem nocoj prvič med temi l j udmi , b i si skoraj tud i jaz sam m i s l i l , da so me belo­gard is t i resnično u b i l i na Dolžu, k jer sem b i l pred t r emi meseci ranjen. Se posebno čudno pa se m i je zdelo vse to zato, k e r sem že i z bolnišnice v Rogu sporočil domov, k a k o je z menoj i n da naj bodo glede mene brez s k r b i , dok le r se ne b i zgodilo kaj drugega.

V g lobokem začudenju sem se vseeno veselo razgovar ja l z n j i m i i n z očmi mo t r i l zdaj enega, zdaj drugega. Naenk ra t p a me Kresov F rance l j malo bol j paz l j i vo pogleda i n obenem v z k l i k n e : »Pa n i s i menda t i , F r a n ­celj!« • v

»Seveda sem, kaj me nobeden več ne po­zna,« sem dejal v naraščajoči zmedi , k i se je poleg d rug ih po jav l j a l a tud i p r i men i .

»Kdo b i si p a m i s l i l — on nikdar!« je dejal in m i že n u d i l roko , katero sem k r e p k o s t i sn i l in po tem še m a m i i n atu ter vsem osta l im.

M a m a n i mog la ver je t i svo j im očem k l j u b temu, da je govor i l a z menoj i n da sem j i k r epko s t i sn i l roko. G l e d a l a me je tako za­čudeno, kot da sem, na pokopališču naravnost iz groba stopi l p red njo. S ta la je za mizo i n n i vedela , ka j b i počela. Tedaj pa vzame z mize svet i lko i n stopi i zza mize p ro t i m e n i . k i sem se u m a k n i l za ko rak nazaj.

»Bom vendar v ide la , a l i si res t i , a l i ne,« je dejala, medtem k o . m i je držala sve t i lko

ured i t i z vhodom n a zapadn i s t ran i hipo­droma. Prodajanje vstopnic p r i samo dveh okenc ih se je slabo obneslo. L judje so čakali tud i po po l u r e ; da so prišli do kar t . Sto­jišča in sedišča b i lahko prodajale »leteče blagajne« naravnost prted samim vhodom; teh b i naj bi lo vsaj deset a l i p a še več, saj b i s tem množice l judstva v k r a t k i h minu­tah lahko prišle na svoje prostore.

In še beseda o p r e h r a n i . H rano je del i la na t r gu le ena gosti lna. M n o g i niso mogl i dob i t i ničesar, k e r so v k u h i n j i opoldne eno­stavno us tav i l i izdajanje hrane zarad i pre­hudega nava la . V istem času pa so b i l i dru­g i l o k a l i v St. Je rne ju — prazni , ' H rane in pijače je zmanjka lo tud i n a dirkališču. Z nekaj več iznajd l j i vost i i n prožnosti b i v St. Je rne ju to vprašanje lahko bolje rešili-

Končno želimo p r i p r i hodn j i h d i r k a h tu­d i — točen začetek po napovedanem času. Z boljšo notranjo organizac i jo samih d irk b i se da l i skrajšati o d m o r i med posameznimi točkami, k i s o i b i l i tokrat predo lg i i n so pr i ­redi tev zav l ek l i . K l u b u za kon j sk i šport v St. Je rne ju pa želimo p r i n jegovem nadal j ­n jem de lu čimveč uspehov. Skupa j z l judsko oblastjo na j poskrb i , da se bol sloves dolenj­s k i h kasaških konj znova dv i gn i l na višino, na k a t e r i je že b i l . T .

Rosa ln i cah 16 zasijlnih si losov za žito. Poleg tega, je dogra jenih še n i z k m e t i j s k i h objek' tov v Treban jskem. Crnome l j skem i n K r ­škem ok ra ju i n p a šej ce la v r s t a nedograje­n i h zgradb, k i bodo dovršene dtoi 29. novem-ra , tako kot se je ko l ek t i v zavezal , da DO do tega dne i z p o l n i l svojo le tno nalogo. To' je odgovor vsem k l e v e t n i k o m naše domovi" me, k i govori jo, da sijlosov ne bomo- dovršili, vendar smo b i l i kos tem na logam brez! vsake tuje pomoči i n s tem smo zaveza l i j ez ik Budimpeštanskemu rad iu , k{ nas je k l eve tah

A l i n i to birokraci ja? V novomeškem okra ju smo glede preskrbe

z mesom v zadnjem času na kaj s labem sta­lišču. O d meseca m a r c a do skoraj konca ju ­n i j a so b i l i potrošniki in b o l n i k i samo dva­krat deležni mesa. K o p a je b i lo v predzad­n jem tednu meseca jun i j a po dolgem pre­s ledku zopet nakazano meso tud i podeželju, so b i l i razočarani b o l n i k i , k e r so razpečevalci mesa pre je l i odredbo, da se de l i meso na bol ­niške i n še nekatere dodatne nakaznice edino le v Novem mestu. Zaka j to? K a k o naj bo ln ik potuje v Novo mesto po 1 k g mesa? P a tudi če koga pošlje, pr ide nakazana količina mesa precej draga, končno pa tud i n i gol ovo, če meso v N o v e m mestu dob i tedaj ko pr ide ponj. Tako so lahko pot i n nepot rebn i stro­ški zastonj. P r i t a k i h neumestn ih i n neute­me l j en ih odredbah n i čuda, če se širi nezado­vol jstvo. Res, sk ra jn i čas je, d a se preneha s t a k i m i birokratičnimi odredbami .

prav p r ed nosom in me g leda la še vedno vsa zaprepaščena.

O d veselja je j oka la i n dolgo se n i mogla um i r i t i . T u d i d rug i so j oka l i od vesel ja in me po t i ska l i za mizo. Malo, je manjka lo , da niso tud i men i odpovedale zatvornice na očeh i n spusti le solze po premraženih l i c i h .

In k e r sem v resn ic i » jaz«, je b i lo vse, k a r je b i l o na m i z i , .odslej namenjeno le men i .

Vpraševanja i n pr ipovedovan ja n i b i l o ne konca ne k r a j a i n tako smo se razgovar ja l i še dolgo v noč. Spat sem šel k četi, k i je b i l a nameščena p r i Lukačih, d rug i dan p a sem se zopet og las i l doma i n potem še večkrat, ke r smo v vas i l ogorova l i c e l ih osem dn i .

K o p a sem se zopet odprav l j a l napre j z ba­tal jonom, je mama znova za jokala i n med so lzami v zd ihn i l a : »Ne vem, če te bom še kdaj v ide la , morda n i k o l i več.«

K o sem stopal po cest i v vas, sem se o z r l nazaj i n mama je še vedno stala na p ragu ter gledala za menoj , nato pa s i je s predpasni ­kom segla n a oči ter stopi la nazaj v vežo.

Tako so se s svo j imi s inov i srečavale i n po­slavl ja le mnoge matere i n premnoge so se od svo j ih s inov pos lov i le za vedno.

S lovenska ma t i ne bo n i k d a r pozab i l a t i ­stega gorja, k i ga j i je povzročil k r u t i faši­zem, n i k d a r se ne bo odrek la žrtvam, k i j ih je da la za osvoboditev i n za to, da b i se ge­n i j a lna zamise l naše Par t i j e uresničila v kon­čnem c i l j u •— v soc ia l i zmu.

V e l i k i h p r idob i t ev nac iona lne borbe nam nihče ne more i z t rgat i iz rok, k a k o r tud i ne more zavre t i a l i preprečiti nadal jn jega raz­voja narodne revo luc i je , k a j t i vse to budno čuva tisto l judstvo, k i je b i l o sposobno ustva­r i t i pogoje za soc ia l izac i jo dežele in k i je z vsemi žrtvami znova p r ip rav l j eno b r a n i t i ne­odvisnost svoje zemlje. Na j sovražniki nove Jugoslav i je računajo na vse to i n naj ne po­zabljajo tega, da jugos lovansk i narod i še niso po zab i l i na svoje žrtve in prestano gorje.

Po letošnjih dirkah v Št. Jerneju

„Pionir" izpolnil polletni plan

Ureja uredniški odbor. Orgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«