MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

PEDAGO[KI ZAVOD NA MAKEDONIJA

NASTAVNA PROGRAMA ZA

TEORIJA NA FORMA I BOJA

Skopje, april 2000 godina

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI

1.1. Naziv na nastavniot predmet: TEORIJA NA FORMA I BOJA

1.2. Obrazoven profil, nasoka i struka na koi pripa|a nastavniot predmet

1.2.1. Obrazoven profil: za site obrazovni profili

1.2.2. Nasoka: primeneta likovna umetnost

1.2.3. Struka: umetni~ka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet: predmet zaedni~ki za nasokata

1.4. Godina (faza) na izu~uvawe na nastavniot predmet: I (prva) godina

1.5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet

1.5.1. Broj na ~asovi nedelno (nedelen kontakt): 2 ~asa

1.5.2. Broj na ~asovi godi{no (kvota na izu~uvaweto): 72 ~asa

1.6. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen predmet

3

2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET

Celite na nastavata po teorija na forma i boja se:

- u~enikot da go osoznae zna~eweto na likovnite elementi vo likovnoto tvore{tvo;

- da ja voo~i ulogata na sekoj lioven element vo umetni~kite tvorbi i nivniot vzaemen odnos;

- da gi primenuva likovnite elementi i drugite teoretski znaewa od estetikata vo tvore{tovoto;

- da istra`uva i eksperimentira vo oblasta na likovniot jazik i kreativno da gi koristi i primenuva likovnite elementi i

prinicpi;

- da gi koristi teoretskite znaewata vo gradeweto likoven kriterium i vo estetskoto vrednuvawe na likovni dela i vrednosti

od kulturata;

- da umee da gi realizira vizuelnite pretstavi vo likovni re{enija koristej}i gi specifikite na likovnite materijali i

tehniki.

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA

Vo uspe{noto ostvaruvawe na programskite zada~i za teorija na forma i boja, potrebno e u~enikot da ima sozdadeno interes i

qubov kon likovnoto tvore{tvo i da ima predznaewa i razvieni sposobnosti steknati vo osnovnoto obrazovanie od nastavnite

predmeti: likovno obrazovanie, muzi~ko obrazovanie, tehni~ko obrazovanie, maj~in jazik, kako i korelacija so nastavnite predmeti

slikarstvo, grafika, istorija na umetnosta, dizajn, teorija na forma i boja i drugi vo stru~noto umetni~ko obrazovanie.

4

4. OBRAZOVEN PROCES

4.1. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe i tvorewe za I godina

Tematski celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u

tematskite celini

i me|u predmetite

1 2. 3. 4. 5.

1. VOVED

1 ~as

U~enikot:

- da gi poznava celite na Nastavnata programa za

rabota;

- da ima steknato op{ti soznanija za razvojot na teori-

jata na forma i boja;

- da ja poznava osnovnata podelba na: likovni elementi

i likovni principi;

- da gi razlikuva dvodimenzionalnite i trodimenzi-

nalnite likovni elementi;

- da poseduva soznanija za funkcijata na likovnite

elementi: likovno-estetska, komunikaciska,

psiholo{ka.

Nastavnikot:

- podgotvuva {emi i

drugi primeri na li-

kovni elementi;

- objasnuva;

- analizira reproduk-

cii na likovni dela so

dominacija na odreden

likoven element;

- demonstrira.

Istorija na

umetnosta

- Teorija na

umetnosta

2. LINIJA

- vidovi linii

2 ~asa

- Da poznava razli~ni sfa}awa za nastanuvaweto na

linijata (euklidovata teorija i dr.);

- da ja razbira ulogata na linijata kako osnoven likoven

element vo likovnite umetnosti i dizajnot i

koristeweto vo naukata i tehnikata;

- da zabele`uva vidovi linii: pravi i krivi, kont-

rastni i harmoni~ni, karakter na linijata i

funkcijata na konturnata linija za opis na formata -

predmetot;

- da go poznava psiholo{koto dejstvo na linijata;

- da analizira likovni dela i otkriva vidovi linii,

karakter i drugi vrednosti na linijata;

- Analizira;

- sporeduva likovni

dela so ist likoven

problem;

- objasnuva, razgovara,

postavuva pra{awa.

Matematika - geo-

metrija

- Crte`i

- Skulpturi

- Arhitektura

- Primeneta

umetnost - dizajn

5

- da koristi vidovi, kontrast, karakter i drugi

vrednosti na linijata vo prakti~nata rabota.

3. FORMA

- vidovi formi

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da zabele`uva razliki me|u formi od organsko i

neorgansko poteklo i da gi sporeduva so geometriski

formi;

- da zabele`uva i razlikuva vistinska forma vo priro-

data i iluzija na forma vo likovni dela;

- da poznava vidovi formi: dvodimenzionalna - plo{na

i tridimenzionalna, otvorena i zatvorena forma;

- da koristi razli~ni formi vo likovnata rabota;

- Gi objasnuva poimite

prirodna i iluzija na

forma;

- nabquduva;

- sporeduva;

- poka`uva reproduk-

cii so ist likoven

problem..

Prirodni formi

od organsko

i neorgansko

poteklo.

4. GOLEMINA

- razliki vo

goleminta

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da zabele`uva odnosi na golemo - malo;

- da poznava razli~ni vidovi na odnosi na golemina:

golemo - malo, dolgo - kuso, {iroko - tesno, debelo -

tenko;

- da koristi spontano i svesno razni golemini vo

likovnata rabota.

- Analizira likovni

dela so razli~na

golemina;

- objasnuva, demonstri-

ra, dava instrukcii.

- Matematika

- Fizika

5. NASOKA

- vidovi nasoka

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da razlikuva vidovi nasoka: horizontalna, vertikalna

i kosa;

- da ja razbira ulogata na nasokata;

- da koristi vidovi nasoka vo likovnoto izrazuvawe.

- Go objasnuva poimot

nasoka;

- crta, sporeduva;

- demonstrira;

- postavuva pra{awa.

- Istorija na umet-

nosta-arhitektura

- Reprodukcii na

dela so razna

nasoka.

6. TEKSTURA

- vidovi

tekstura

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da voo~uva razliki me|u prirodni, ve{ta~ki i

likovni teksturi;

- da zabele`uva vizuelno i taktilno razni teksturi;

- da ja zabele`uva povrzanosta na teksturata,

strukturata na materijalot i svetlinata;

- da koristi vidovi tekstura vo likovno - tvore~kata

rabota.

- Koristi prirodni i

ve{ta~ki materijali

za objasnenie na

teksturite;

- poka`uva primeri od

reprodukcii i

originali.

- Formi od prirod-

no i ve{ta~ko

poteklo

- Likovni dela so

razli~ni teksturi

(crte`i, sliki,

skulpturi)

6

7. SVETLINA

I TON

- tonska skala

2 ~asa

(orienta

ciono)

- Da ja poznava ulogata na svetlinata vo do`ivuvaweto

na formatai i bojata i da go zabele`uva tonot

(koli~inata na svetlina) kako sostaven del na bojata;

- da go razbira poimot valer - svetlinska vrednost na

tonot;

- da osoznae za osnovnite valerski klu~evi;

- da ja razbira funkcijata na tonot - valerot i da go

upotrebuva vo crtaweto i slikaweto.

- Go objasnuva poimot

valer.

- Sliki so valer-

ski re{enija

8. BOJA

- spektar na

boite

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da ja razbira vrskata me|u svetlinata i pojavata na

bojata (aditivno i supraktivno me{awe na bojata);

- da go poznava fizi~kiot proces na nastanuvaweto na

boite - elektromagnetskiot spektar;

- da ja poznava osnovnata podelba na boite: hromatska i

ahromatska;

- da umee da koristi vo likovnata rabota vidovi boi,

tonovi-valeri, me{awe i komponirawe na boite, odno-

sot harmoni~ni i kontrastni i simbolika na boite.

- Razgovara i go objas-

nuva fenomenot na

boite - son~ev spek-

tar;

- poka`uva primeri na

koristewe na bojata vo

likovni dela;

- objasnuva.

- Istorija na

umetnosta

- Likovni dela so

razli~ni koloris-

ti~ki sodr`ini

9. PROSTOR

- realen i

iluzija na

prostor

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da go razbira poimot prostor, dvodimenzionalen -

plo{tina i tridimenzionalen (volumen);

- da razlikuva realen od iluzija na prostor;

- da ja poznava povrzanosta na prostorot i volumenot;

- da poznava na~in na prika`uvawe na prostorot na

plo{tina - vidovi perspektiva (linearna, obratna,

vozdu{na, ikonografska i dr.);

- da umee da prika`uva prostor vo likovnata rabota.

- Objasnuva;

- demonstrira;

- korigira u~eni~ki

ve`bi;

-sporeduva;

- postavuva pra{awa.

- Geometrija,

- Arhitektura

- Crtawe

- Renesansni crte-

`i so prika`an

prostor - perspek-

tiva

10. HARMONI-

JA

- vidovi

harmonija

2 ~asa

(orienta

ciono)

- Da gi poznava likovnite principi i nivnata uloga vo

- komponiraweto na likovnoto delo;

- da poznava vidovi harmonija (po analogija, funkcija i

po ideja);

- da izrabotuva skici (ve`bi) za re{avawe na odreden

likoven problem i da gi koristi znaewata vo rabotata.

- Podgotvuva vizuelen

materijal - reproduk-

cii na vidovi harmoni-

ja;

- objasnuva;

- demonstrira.

- Muzika

- Istorija na

umetnosta

7

11. KONTRAST

- vidovi

kontrast

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da go poznava poimot kontrast kako sprotivnost na

poimot harmonija;

- da razlikuva vidovi kontrast vo likovnite elementi i

principi;

- da izrabotuva skici (ve`bi) na vidovi kontrast (na

linii, formi, golemina boja, ton, tekstura i dr.) i da go

koristi vo likovnoto izrazuvawe.

- Objasnuva;

- demonstrira;

- poka`uva primeri so

kontrasti vo likovni

dela.

- Fizika (svetlina

i boi)

- Biologija

12. GRADACI-

JA

- ritam na

postepenost

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da voo~uva pojavi na gradacija vo prirodata, objektite

{to gi sozdal ~ovekot i delata od likovnata umetnost;

- da ja razbira gradacijata kako postepen premin

(dvi`ewe) od edna sostojba vo druga;

- da poznava gradacija na linija, nasoka, boja, ton,

forma, golemina, tekstura i dr.);

- da koristi vidovi gradacija vo izrabotkata na skici

(ve`bi) i vo likovnata rabota.

- Poka`uva vo priro-

data prisustvo na

gradacija;

- ilustrira;

- demonstrira;

- Objasnuva;

- postavuva pra{awa.

- Muzika

- Biologija

- Reprodukcii na

likovni dela

13. RAMNOTE-

@A

- simetrija i

asimetrija

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da zabele`uva ramnote`a vo prirodata i delata {to

gi sozdal ~ovekot;

- da gi poznava osobenostite na vidovite ramnote`a:

simetri~na, asimetri~na, kombinirana i radijalna

ramnote`a;

- da primenuva vidovi ramnote`a vo izrabotkata na

skici (ve`bi) i vo likovnoto izrazuvawe.

- Demonstrira primeri

na ramnote`a;

- poka`uva vo priroda-

ta, tehnikata i likov-

nata umetnost primeri

na ramnote`a.

- Priroda

- Tehnika

- Likovni

umetnosti

14. POVTORU-

VAWE

- vidovi

povtoruvawe

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da voo~uva razliki me|u prostoto i alternativnoto

povtoruvawe;

- da izrabotuva skici - ve`bi so koristewe na

principot povtoruvawe vo razli~ni materijali i

tehnika;

- da go koristi principot povtoruvawe za izrabotka na

likovni re{enija od primenetata umetnost.

- Formira kolekcija

na primeri od prime-

netata umetnost: deze-

ni, tapeti, tekstil;

- objasnuva, demonst-

rira, poka`uva.

- Muzika

- Primeneta

umetnost - dizajn

8

15. RITAM I

DVI@EWE

-vidovi ritam

2 ~asa

(orienta-

ciono)

Da ja sogleduva povrzanosta me|u povtoruvaweto,

dvi`eweto i ritamot;

- da poznava vidovi ritmi: regularen, progresiven i

sloboden;

- da koristi vidovi ritmi vo izrabotkata na skici -

ve`bi i vo re{enija od primenetata i likovnata

umetnost.

- Ja objasnuva ulogata

na ritamot vo

muzikata, poezijata,

arhitektu-rata i

likovnite umetnosti;

- korigira.

- Muzika

- Poezija

16. PROPOR-

CII

-odnos na

golemini

1 ~as

- Da zabele`uva razliki na golemini vo prirodata i

delata od likovnata umetnost;

- da go razbira poimot proporcija i koristi proporcis-

kiot odnos na zlatno se~ewe;

- da koristi proporcija vo likovnata rabota.

- Go objasnuva poimot

proporcija, anti~kiot

kanon na proporcija na

~ove~koto telo;

- poka`uva primeri.

- Matematika

- Anti~ki skulptu-

ri od klasi~niot

period

17. EDINSTVO

- vidovi

edinstvo

1 ~as

- Da razlikuva i poznava vidovi edinstvo: so

povtoruvawe; so potsiluvawe; so zgolemuvawe;

- da go primenuva edinstvoto vo izrabotkata na skici -

ve`bi i likovnata rabota.

- Objasnuva;

-ilustrira;

- korigira.

- Muzika

- Tehnika

- Likovni

umetnosti

18. KOMPOZI-

CIJA

- tipovi

kompozicija

2 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da go razbira poimot kompozicija i prisustvoto vo

drugite umetni~ki dejnosti: muzika, literatura, film;

- da poznava vidovi kompozicija: otvorena,

poluotvorena, zatvorena - triagolna, radijalna i dr.;

- da koristi vidovi kompozicija vo izrabotkata na

skici - ve`bi i likovnoto izrazuvawe.

- Poka`uva primeri na

kompozicija vo likov-

nite dela, fotografi-

jata, muzikata i dr.;

- objasnuva, korigira.

- Muzika

- Fotografija

- Film

- Likovni

umetnosti

19. VIDOVI

UMETNOST

- korelacija

me|u

umetnostite

1 ~as

- Da voo~uva elementi na povrzanost me|u umetni~kite

dejnosti: likovnite umetnosti, muzikata, filmot,

literaturata, tancot i dr.;

- da gi voo~uva karakteristikite na prostornite umet-

nosti: likovni umetnosti, dizajn i arhitektura;

vremenskite umetnosti: muzika, literatura; i

vremensko - prostorni: drama, film, opera.

- Ja objasnuva vrskata

me|u umetnostite i

vidovite umetnosti.

- Muzika, likovni

umetnosti,

literatura, drama,

film.

9

4.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe

Realizacijata na nastavnata programa po predmetot teorija na forma i boja }e se sproveduva preku razli~ni formi i metodi na

rabota. Vo objasnuvaweto na likovniot problem i davaweto op{ti instrukcii }e se koristi frontalnata forma (vo teoretskiot tip

na ~asovite i vo delot za izrabotka na skici - ve`bi). Individualnata forma }e se koristi vo samostojnata rabota so u~enikot i

vr{eweto na korekturite. Koristeweto na razli~ni metodi }e se sproveduva preku rabota so u~enicite vo teoretskata i prakti~no-

tvore~kata rabota, poka`uvaweto i vr{eweto korekturi, razgleduvaweto reprodukcii, originalni likovni dela (vo muzei, galerii i

dr.), demonstracijata vo skiciraweto na primerite na likovnata ideja, sledeweto na videosnimki i dr.

U~enikot }e gi sovladuva nastavnite sodr`ini preku nabquduvaweto, intencionalnoto vnimanie, samostojnoto u~ewe,

izrabotkata na ve`bi, izrabotkata na skici - ve`bi vo materijal i primena na znaewata vo tvore{tvoto i dr.

Aktivnostite na nastavnikot se: da ja osmisluva i organizira rabota, da izraboti godi{en globalen i tematski plan, da

formira kolekcija na nagledni sredstva, da razgovara, objasnuva i demonstrira, da vr{i korekturi, sledi stru~na literatura, da se

gri`i i go pottiknuva razvojot na u~enicite, da gi ocenuva postignuvawata na u~enicite i dr.

4.3. Organizacija i realizacija na nastavata po teorija na forma i boja

Nastavata }e se realizira, glavno, vo u~ilnica i rabotilnici - ateljea za likovna rabota i preku doma{ni zada~i. Ovoj del od

stru~noto obrazovanie }e se realizira vo dve polugodija preku nedelen fond na ~asovi i vo vonu~ili{nite individualni aktivnosti

na u~enicite vo vid na doma{ni raboti.

4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za obezbeduvawe pravilen razvoj na sposobnostite i znaewata na u~enicite i vo ostvaruvaweto na celite na nastavniot

predmet teorija na forma i boja vo teoretskata i prakti~nata rabota, }e se koristat razli~ni nastavni sredstva od koi vizuelnite }e

imaat preoritet: reprodukcii, neposredno nabquduvawe i analiza na likovni dela vo muzei i galerii, primeri vo prirodata i dr. Vo

teoretskata rabota osnovna uloga }e ima koristeweto na u~ebnikot: Elementi i principi od Borko Lazeski i druga stru~na

literatura, spisanija, umetni~ka enciklopedija i pomagala. Za implementacija na teoretskite soznanija }e se izrabotuvaat golem

broj na prakti~ni ostvaruvawa vo vid na ve`bi, a, isto taka, znaewata }e se koristat i vo prakti~no-tvore~kata rabota po crtawe,

slikawe, modelirawe i drugite likovni podra~ja.

10

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

Procesot na edukacijata bara kontinuirano sledewe na razvojot na likovnite sposobnosti na u~enicite, nivnite znaewa od

oblasta na likovniot jazik i umeewa vo tvore~kata rabota i vo sovladuvaweto na likovnite materijali i tehniki. Procesot na

sledewe i ocenuvawe }e se odviva niz pove}e fazi na teoretskata i prakti~nata rabota. Znaewata i umeewata }e se sledat i

procenuvaat preku valorizacija na nivoto na sovladani teoretski znaewa i nivnata prakti~na primena vo izrabotkata na prakti~ni

ve`bi i vo likovnata rabota. Ovoj proces se sproveduva vo tekot na celata u~ebna godina (trimese~jata, prvoto i vtoroto polugodie),

so cel zavr{niot rezultat (sumativnoto ocenuvawe) da go odrazuva stepenot na napredokot {to go ostvaril u~enikot niz nastavniot

proces. Ako u~enikot ne postigne zadovolitelen progres vo sovladuvaweto na teoretskite i prakti~nite znaewa i umeewa, toj se

upatuva na popraven ispit.

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA

6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite

Nastavnata rabota kako slo`en edukativno - raboten proces bara nastavnikot da poseduva personalni, stru~ni, pedago{ki i

op{tohumanisti~ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da ima soodvetno stru~no obrazovanie, da bide obu~en vo

ramkite na barawata {to gi postavuva zakonot, da nema fizi~ki (govorni, vizuelni i dr.) mani koi go popre~uvaat vr{eweto na

dejnosta i da poseduva sposobnosti za kvalitetna komunikacija so u~enicite i drugi lica, da ima humanisti~ki stavovi vo gradeweto

na `ivotot. Nastavnikot treba da poseduva kreativni, organizacioni i drugi sposobnosti koi }e ovozmo`uvaat kvalitet vo

realizacijata na zada~ite i unapreduvawe na nastavniot proces.

6.2. Standard za nastaven kadar

1. Fakultet za likovni umetnosti.

2. Fakultet za primeneti umetnosti.

3. Fakultet za likovni umetnosti - pedago{ki oddel i oddel slikarstvo; vajarstvo; grafika.

Nastavnicite treba da imaat steknato pedago{ko - psiholo{ka i metodska osposobenost na fakultetot za likovni umetnosti.

Stru~noto lice treba da bide afirmiran likoven tvorec.

11

6.3. Standard za prostor

Realizacijata na celite i zada~ite na nastavniot predmet }e se odviva vo u~ilnica i rabotilnica - atelje opremeno so

potrebnata oprema (episkop, dijaproektor i dr. ) spored Normativot za u~ili{te za primeneta umetnost.

7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotkata: april 2000 godina.

7.2. Sostav na rabotnata grupa:

1. Gazanfer Bajram, akademski slikar, profesor vo DSUPU "Lazar Li~enoski" - Skopje;

2. Sa{ka Mitrova – Jordanova, diplomiran likoven pedagog so grafika, profesor vo DSUPU "Lazar Li~enoski" - Skopje

8. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA

Datum na zapo~nuvawe: 01.9. 2000 godina

9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Nastavnata programa po teorija na forma i boja ja odobri (donese) _____________________________________________

so re{enie br. ___________________________ od _______________________ godina.