MOŢNOSTI RAZVOJA TURIZMA V KOSTELU - core.ac.uk · Matični poklici oziroma strokovni profili v...
Transcript of MOŢNOSTI RAZVOJA TURIZMA V KOSTELU - core.ac.uk · Matični poklici oziroma strokovni profili v...
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Smer: Organizacija in management kadrovskih in
izobraţevalnih procesov
MOŢNOSTI RAZVOJA TURIZMA V
KOSTELU
Mentor: red. prof. dr. Joţe Florjančič Kandidatka: Nataša Patafta
Kranj, maj 2011
ZAHVALA
Z velikim zadovoljstvom se zahvaljujem profesorju dr. Joţetu Florjančiču, docentki
Mojci Bernik ter vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali pri izdelavi
diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi lektorici gospe Martini Kočevar, ki je lektorirala diplomsko
nalogo.
POVZETEK
Glede na to, da sama ţivim blizu Kostela in ker me ţe od samega začetka študija
zanima področje turizma, sem se odločila, da študij na Fakulteti za organizacijske
vede zaključim z diplomskim delom, povezanim z razvojem turizma v eni izmed
najmanjših občin, občini Kostel, ki leţi na samem jugu Slovenije. To so kraji z
bogato zgodovino ter bogatimi naravnimi danostmi, ki bi se jih dalo še bolje
izkoristiti ter v ta del Slovenije tako pripeljati veliko več turistov ter obiskovalcev,
saj menim, da so osnove in pogoji za to odlični.
Poleg teoretične podlage, ki je navedena v uvodnem delu, je v nadaljevanju
diplomske naloge sistematično prikazano današnje stanje turizma v Kostelu. V
zaključnem delu pa je prikazano raziskovalno delo, anketi. Cilj prve je bil ugotoviti,
kaj o trenutnem in bodočem stanju Kostela menijo prebivalci Kostela, druga anketa
pa je bila opravljena na populaciji širom Slovenije. Nekateri pomembni podatki, ki
so pridobljeni na podlagi različnih pogovorov s tamkajšnjimi odgovornimi in
zaposlenimi na področju turizma ter njegove rasti. Naredili smo tudi SWOT analizo,
kjer smo ugotavljali prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti turizma ter
njegovega razvoja.
KLJUČNE BESEDE
- občina Kostel
- reka Kolpa
- turizem
- management
ABSTRACT
Based on the fact that I live in the vicinity of Kostel and that my interest has always
been drawn to tourism, I decided to graduate at Faculty of Organizational Sciences
with diploma work, which would base on tourism development in one of the smallest
communities in the south of Slovenia, Kostel. These places are rich with history and
nature, which could be used to attract more tourists into these areas. That would help
in community development.
Beside theoretical part, which is at the beginning of the diploma work, the further
text describes current situation of tourism in Kostel. At the end of the diploma work,
there are some surveys and research. The goal of the first survey was to determine
what local inhabitants of Kostel think of present and future tourism in Kostel, while
the second survey was done throughout Slovenia. Some important data were
collected through various conversations with local people and employees
accountable for tourism development and growth. We have also performed SWOT
analysis to determine advantages, weaknesses opportunities and dangers of tourism
and its development.
KEYWORDS
- Community Kostel
- Kolpa river
- Tourism
- Management
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................... 1
1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA .................................................................. 1
1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................ 1
1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................. 2
1.4. METODE DELA .......................................................................................... 2
2. POJMI MANAGEMENTA ............................................................................... 2
2.1. KADROVSKI MANAGEMENT ................................................................. 4
2.2. FINANČNI MANAGEMENT ...................................................................... 5
2.3. DESTINACIJSKI MANAGEMENT ............................................................ 5
3. PREDSTAVITEV KOSTELA ........................................................................... 6
3.1. ZGODOVINA ............................................................................................... 6
3.2. OBRT V KOSTELU ..................................................................................... 6
3.3. GEOGRAFSKA LEGA ................................................................................ 7
3.4. OBČINA KOSTEL ....................................................................................... 7
3.5. GOSPODARSTVO V KOSTELU ................................................................ 9
3.6. TRANZITNA LEGA .................................................................................. 10
4. TURIZEM ......................................................................................................... 11
4.1. VRSTE TURIZMA ..................................................................................... 11
4.2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV V TURIZMU ............................ 12
4.3. VPLIVI TURIZMA .................................................................................... 15
4.4. TURIZEM IN GOSPODARSKA KRIZA .................................................. 19
4.5. AKTUALNI TRENDI NA SLOVENSKEM TURISTIČNEM TRGU ...... 19
5. TURIZEM V KOSTELU ................................................................................. 21
5.1. KOSTELSKE ZNAMENITOSTI ............................................................... 21
5.2. NASTANITVENE KAPACITETE ............................................................ 25
5.3. PRIREDITVE V OBČINI KOSTEL .......................................................... 26
5.4. TRŢENJE TURISTIČNE PONUDBE ........................................................ 27
5.5. SVET KOLPE ............................................................................................. 27
5.6. NATURA 2000 ........................................................................................... 28
5.7. GOSPODARSTVO IN TURIZEM ............................................................. 29
6. PRIHODNOST KRAJA ................................................................................... 30
6.1. RAZVOJ TURIZMA .................................................................................. 30
6.2. VIZIJA IN CILJI RAZVOJA DO LETA 2015 ........................................... 31
6.3. IZVEDBENE AKTIVNOSTI V OBČINI KOSTEL 2010-2015 ................ 32
6.4. INVESTIRANJE ......................................................................................... 33
6.5. SWOT ANALIZA ....................................................................................... 35
7. RAZISKAVA .................................................................................................... 36
8. ZAKLJUČEK ................................................................................................... 44
9. LITERATURA IN VIRI .................................................................................. 45
10. PRILOGE .......................................................................................................... 47
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 1
1. UVOD
1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA
Hribi, doline, prelepi in bogati gozdovi, reke, številne jame, razgiban teren za večino
športnih aktivnosti, ugodna klima in še mnogo drugih stvari. Vse to so bogastva, ki
jih premore naša Republika Slovenija in na skrajnem jugu naše drţave, se razprostira
majhna, redko poseljena in samotna občina Kostel, ki iz dneva v dan postaja
prepoznavnejša in zanimivejša za vedno več ljudi širom Slovenije in tudi ljudi izven
naših meja. Kako pa je tu razširjen turizem ter kakšni so pogoji za turizem in njegov
razvoj ter napredek pa je le peščica vprašanj, ki se nam zlahka zastavijo. A kot vemo,
je najti odgovor na vprašanje navadno teţje, kot pa ga zastaviti in tudi tu je tako. S
takšnimi in podobnimi vprašanji ter odgovori nanje se bomo srečali v diplomski
nalogi.
Mnenja sem, tako kot marsikdo drug, da se je v Kostelu v zadnjih letih naredilo
veliko na področju turizma in da je bilo namenjenih ogromno sredstev v ta namen.
Dejstvo pa seveda je, da je bila občina ustanovljena šele pred 12 leti in da je za
turizem in njegov razvoj potreben določen čas.
Raziskala bom, kako pomemben je management v turizmu na podeţelju – torej tam,
kjer je turizem še v povojih, ima pa izvrstne temelje, da se razvije v enega izmed
najmočnejših pri nas. Kar zadeva turizem, so se na tem območju stvari začele
spreminjati ob osamosvojitvi Slovenije. Ker se je vedelo, da se Kostel zaradi slabih
naravnih moţnosti ne more industrializirati, so se s turizmom začeli ukvarjati prav
ljudje sami.
Torej kaj so storili, česa niso, kaj še nameravajo, kakšna je stopnja razvitosti turizma
danes, kakšna je vloga managementa v turizmu na tem območju, kako pomemben je
turizem v občini Kostel za ohranitev občine, s kakšnimi metodami in ukrepi
ohranjajo in izboljšujejo stanje v občini, kako in na kakšen način izboljšati turizem
ter privabiti v te kraje še več obiskovalcev, nas bo zanimalo v naslednjih poglavjih
diplomskega dela.
Z ljudmi se bom o teh vprašanjih osebno pogovorila, izvedla bom anketo med občani
občine Kostel ter občani drugih, bolj oddaljenih občin.
1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA
Čeprav se diplomska naloga nanaša na raziskovanje turizma in njegovega napredka v
občini Kostel, bom poleg turizma zajela tudi preostale gospodarske panoge, ki so
tako ali drugače povezane s turizmom. Torej za delovno okolje štejem celotno občino
Kostel z vsemi naravnimi in kulturnimi danostmi, lokalno infrastrukturo, podjetje,
storitvenimi dejavnostmi, z vplivom politike na lokalni in drţavni ravni. V delovno
okolje štejem tudi neposredno sosedo občino Osilnica.
Seveda pa so bistvo vsega ljudje – individuumi in narava, saj so gonilna sila ne samo
ţivljenja, temveč tudi napredka in sprememb.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 2
1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Pri nastajanju diplomskega dela posebnih teţav in omejitev nisem imela. Omenim
naj, da so podatki in rezultati tudi plod vključenosti velikega števila ljudi in morda je
bilo prav zbiranje podatkov, usklajevanje terminov, izvrševanje intervjujev
najzahtevnejše pri tem. Izpostavila bi tekoče delo z anketiranimi, saj je to potekalo
brezhibno, torej v nasprotju z mojimi pričakovanji, ko je bilo delo še v povojih.
Zelo vesela sem, da so mi posamezniki s privolitvijo v pogovor ter s hitrim in
poglobljenim izpolnjevanjem vprašalnikov omogočili prikazati, kakšno je njihovo
mišljenje na zastavljena vprašanja. Poudarila bi, da so bili tako občani kot tudi
vodilni na poloţajih v Občini Kostel ter Zavodu za kulturo in turizem zelo veseli, ko
sem jim predstavila svoj načrt diplomskega dela in ţe takoj ponudili kakršnokoli
sodelovanje in pomoč. Predvsem zato menim, da je moje delo potekalo skoraj
brezhibno, saj je bil tim motiviran in usklajen. Med pisanjem diplomskega dela ter
intenzivnim iskanjem podatkov in odkrivanjem čudovitega predela občine Kostel, se
mi je ponudila tudi zaposlitev na Zavodu za kulturo in turizem Kostel. Zaposlena
sem kot pomočnica za razvoj in turizem, kjer sem prav tako pridobila veliko
uporabnih informacij. To mi je seveda malce olajšalo delo, saj sem praktično vsak
dan v Kostelu in tako laţje pridobim določene informacije, ljudi, ki jih sedaj tudi
bolje poznam. Pred zaposlitvijo je bilo delo bolj zapleteno, potrebnih je bilo veliko
usklajevanj, logističnih zadev in podobno.
1.4. METODE DELA
Metode dela, ki so uporabljene pri izdelavi diplomskega dela, temeljijo na teoretični
preučitvi literature in analitičnemu pristopu. Uporabljena so spoznanja, pridobljena v
drugem okolju ali objavljena v strokovnih člankih, revijah, spletnih straneh.
Uporabila sem anketiranje, kjer so bili vključeni tako občani Kostela, občani drugih,
bolj oddaljenih občin ter tudi zaposleni, ki delujejo na tem področju.
2. POJMI MANAGEMENTA
MANAGEMENT je proizvod in temeljni kamen sodobne druţbe. Je proces izvajanja
planiranja, organiziranja, vodenja, kontrole ljudi in ostalih resursov z namenom
doseganja postavljenih ciljev podjetja.
Razvoj managementa je povezan z razvojem industrijske druţbe. Vendar
management ni omejen samo na industrijska podjetja. Uporabo določenih praktičnih
izkušenj in teoretičnih spoznanj s področja managementa lahko apliciramo na
različna področja, predvsem na tista, na katerih so ljudje povezani v različne
organizacijske oblike.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 3
Za izvajanje posamezne vrste nalog managementa so potrebna različna znanja:
konceptualna znanja, ki obsegajo sposobnost generiranja posameznih pojavov
v celoto in razumevanje le-teh;
vodstvena znanja, ki obsegajo vsa potrebna znanja z vidika tehnik in metod
vodenja ter temeljna znanja s področja medčloveških odnosov, delo s
skupinami in delovnimi timi;
tehnična znanja so specifična znanja s posameznih funkcionalnih področij in
obsegajo poznavanje metod in tehnik dela na strokovnem področju.
Osnovne ravni managementa:
niţji manager je neposredno odgovoren za proizvajanje izdelkov ali storitev;
srednji manager v skladu s svojimi pooblastili usklajuje delo niţjih
managerjev;
višji manager je odgovoren za splošno usmerjanje dejavnosti v organizaciji;
funkcijski manager usklajuje delo zaposlenih na kakšnem specialnem
področju dejavnosti, npr.: v računovodstvu, marketingu, pri financah v
proizvodnji itd.;
generalni manager je odgovoren za vodenje vseh dejavnosti v sestavljeni
organizacijski enoti ali celotni organizaciji. Višji managerji so po definiciji
generalni managerji.
Management je eden od najpomembnejših dejavnikov učinkovitosti in uspešnosti
podjetja, v kar nihče ne dvomi. Zato obstaja v razvitem svetu izredno zanimanje za
področje managementa. Zanimanje za management se kaţe v poplavi znanstvenih in
strokovnih del, managerskih šol, tečajev in raznih drugih oblik izobraţevanja. Peter
Drucker je pomembnost managementa opredelil z besedami, da je management
''glavni resurs razvitih drţav in najpotrebnejši resurs nerazvitih'', kot navaja Certo
(1992, stran 5).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 4
Višje vodstvo
Niţje vodstvo
Konceptualna
znanja
Vodstvena
znanja
Tehnična znanja
Najvišje vodstvo
Slika 1: Ravni managementa in struktura potrebnih znanj (Certo, 1992)
2.1. KADROVSKI MANAGEMENT
Dobro je znano, da se turistična dejavnost niti ne začne niti ne uspe kar sama od
sebe. Je neke vrste podjetje, katere glavni pogon in voznik je človek. Vendar
nekvaliteten, nemotiviran človek tudi ne more uspešno voditi in upravljati dejavnosti.
Pomembno je torej, da mora biti kader ustrezno usposobljen ter motiviran, saj bo le z
ustrezno motivacijo veselje do dela večje, s tem pa tudi kakovost.
Vzemimo za primer hotel, ki je tipična organizacijska oblika, za delovanje katerega
so pomembni prav vsi, direktor, vodja prodaje, vodja kadrovske sluţbe, animatorji,
receptorji, natakarji, kuharji, sobarice ter mnogi drugi, ki sestavljajo zaključeno
celoto podjetja. Ker je v takšni organizaciji vključenih veliko ljudi, mora biti tudi
odnos v kadrovski hierarhiji na ustreznem nivoju, da se lahko ohranja volja do dela,
ţelja po napredku ter motivacija, ki je osnova, da takšna organizacija deluje
brezhibno. Kadrovska sluţba ureja kadrovsko politiko podjetja in tudi kadrovsko
razvojno politiko (nadaljnja izobraţevanja, moţnost napredovanja, itd.)
Temeljni kadrovski vir so šole, ki izobraţujejo za matične poklice določene
dejavnosti. Matični poklici oziroma strokovni profili v gostinsko-turistični dejavnosti
pa so: tehnolog kuharstva, tehnik kuharstva, kuharski pomočnik, pomoţni gostinski
delavec, hotelska gospodinja, tehnik streţbe, natakar, natakarski pomočnik, receptor.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 5
2.2. FINANČNI MANAGEMENT
Pomembno je imeti finančne plane, od kod se kaj financira. Predvsem je to
pomembno za tiste dejavnosti, ki so v turizmu nujno potrebne in ne prinašajo
dobička. Problem je zajemanje stroškov ne samo v turističnih dejavnostih in politika
cen. Pri turizmu je velik problem financiranje v času nizkega povpraševanja (izven
glavne sezone), ko navadno ugotavljamo večje stroške kot prihodke in se dejansko
financiramo iz prihodkov, ki smo jih ustvarili v času največjega povpraševanja.
Pomembno je obvladovati strategijo diferenciacije cen glede na različne dejavnike
(čas, obseg gostov, prostorski kriterij itd). Cene moramo oblikovati za vsakega gosta
posebej, saj vsak gost ne zapravi enako v istem času in kraju. Ne gre pozabiti tudi na
turistične agencije, ki s svojo politiko cen dosegajo drugačne cene, saj pomembno
vlogo tu igrajo provizijo. V vsakem primeru pa se nam splača, saj agencije zakupijo
kapacitete za prihodnost, ki pa bi lahko ostale neprodane.
2.3. DESTINACIJSKI MANAGEMENT
Destinacijski management (ang. Destination management) bi lahko prevedli kot
»vodenje« oziroma »upravljanje turističnih ciljev«. Destinacijski management je
usklajeno (so)delovanje vseh turističnih in zainteresiranih dejavnikov v okolju, ki
zavzema vsa obdobja turističnega razvojnega cikla, kot navaja Brezovec (2004).
Rok V. Klaničnik izpostavlja hiter pregled funkcij, fokusov, ciljev in odgovornosti
destinacijskega managementa:
funkcije destinacijskega managementa: načrtovanje, razvoj, ohranjanje,
marketing in poslovanje;
fokusi destincijskega managementa: donosi investicij, zaščita okolja,
ustvarjanje nove vrednosti, zadovoljevanje turistov ter rast dobička;
cilji destinacijskega managementa: trajnostni odnos, konkurenčen odnos med
vrednostjo in ceno, standardi donosnosti ter dobičkonosnost;
odgovornost destinacijskega managementa pa je razdeljena med investitorje,
politike, menedţerje in lastnike.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 6
3. PREDSTAVITEV KOSTELA
3.1. ZGODOVINA
Pokrajina je ime dobila po gradu iz leta 1336, ki je skozi zgodovino menjal več
lastnikov. Ker je preko Kostela potekala ena glavnih turških poti, so se ga leta 1578
polastili Turki in ga oropali. V grad so prišli z zvijačo, in sicer so se oblekli v nošo
Hrvatov, nekateri so imeli v rokah tudi dojenčke, in se predstavili za ubeţnike,
ponoči pa so odprli vrata svojim pajdašem in jih spustili v grad. S koncem turških
vpadov se je izseljevanje Kostelcev prenehalo vse do začetka 20. stoletja, ko so se
zaradi revščine izseljevali v Ameriko. Grad je nato vse do leta 1809 uspešno
kljuboval vsem zgodovinskim prilikam in neprilikam. Tistega leta so ga poţgali
Napoleonovi vojaki v odgovor na upor domačinov.
3.2. OBRT V KOSTELU
Krošnjarjenje ali ''obzeranje'' je bilo za Kostel pomemben ekonomski dejavnik, s
katerim so pomagali vzdrţevati svoja gospodarstva in druţine, saj so najbolj vztrajni
s tem opravilom zasluţili več, kot pa bi s kmetovanjem na skopi zemlji. Krošnjarji so
se ukvarjali s preprodajo blaga. Organizirana trgovina jih je potisnila na rob
trgovanja, zato so bili prisiljeni trgovati z blagom, ki za stalnega trgovca ni bilo
zanimivo. Krošnjarji so se znašli po svoje. V mesta so prihajali zvečer, kjer so svoje
blago ponujali po gostilnah in kavarnah ali pa so jeseni pekli in prodajali kostanj,
včasih tudi krompir in koruzo. Trgovali so z ţivino, pridelki in platnom. Hkrati pa so
tihotapili (''švercali'') sol, olje, olive, tobak in razne dišave v značilnem krošnjarskem
košu. Krošnjarji so seboj nosili tudi neke vrste srečelov, igro ''fiks-niks''. Čeprav
krošnjarjenje ni bilo lahko opravilo, skoraj ni bilo kostelske vasi brez krošnjarja.
Krošnjarstvo kot panoga je po osvoboditvi zamrlo, nekaj časa se je ohranila le še
peka kostanja. Ljudje so se začeli izseljevati v večje kraje, predvsem Kočevje pa tudi
v Ribnico in Ljubljano, doma so ostali le ostareli starši in vasi so se začele prazniti. Postopoma so prenehale obratovati tudi trgovine in Kostelsko se je začelo
spreminjati v še en pozabljen in odmaknjen predel Slovenije.
Ostale obrtne dejavnosti: mlinarstvo, krojaštvo in čevljarstvo, mizarstvo in tesarstvo
(mizar – ''tišljar''), ţivilska obrt, ţaganje hlodov, gostinstvo (''bertije''), kovaštvo itd.
Slika 3: Kostelski krošnjar Slika 2: Peka kostanja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 7
3.3. GEOGRAFSKA LEGA
Kostel je razgibana gozdnata pokrajina
na jugu Slovenije. Leţi na levem bregu
reke Kolpe ob hrvaški meji. Meja
Kostela poteka od Grglja do Srobotnika
ob Kolpi, od tod se vzpenja po pobočju
zahodnega roba gozda Struţnice, čez
polje med Dolenjo Brigo in Jesenovim
Vrtom, mimo Ajblja, Kaptola na
Ograjsko Gmajno in se nadaljuje po
robu Zdihovske stene po vrhu 695 m
visoke Jelovice in po grebenu nad
Kolpo z zaključkom pri Grglju.
3.4. OBČINA KOSTEL
Pokrajina Kostel je od leta 1999 tudi samostojna občina, vodi jo ţupan Valentin
Juţnič in spada med tiste z najmanj prebivalci - pribliţno 600 jih je, od tega večina
starejših od 60 let. Število se poveča ob vikendih, počitnicah in prazničnih dneh, ko
se v obnovljene hiše, spremenjene v vikende, vrnejo izseljeni domačini, ki so si novi
dom ustvarili večinoma v Kočevju in okolici. Še 100 let nazaj je v 54 vaseh in 16
zaselkih ţivelo 3000 ljudi, danes pa je večina vasi opustelih ali pa v njih ţivi le po
nekaj domačinov. Razlog za izseljevanje je seveda ekonomske narave, saj gre za
neindustrializirano območje, zaradi maloštevilnega prebivalstva pa tudi druge
storitve ne pridejo v poštev. Pred kratkim se je v vasi zaprla edina, zasebna trgovina
z ţivili. Tudi med tistimi, ki še ţivijo v Kostelu in so delovno aktivni, jih le peščica
dela v okolici svojega doma, ostali se vozijo na delo drugam, predvsem v Kočevje.
Slika 4: Geografski prikaz občine Kostel
Slika 5: Slovenija - občina Kostel
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 8
STATISTIKA OBČINE KOSTEL
OBČINA KOSTEL – podatki za leto 2008 Površina km2 56
Število prebivalcev 647
Število moških 339
Število ţensk 308
Naravni prirast -3
Skupni prirast -19
Število otrok v vrtcih 18
Število učencev v osnovnih šolah 37
Število dijakov (po prebivališču) 11
Število študentov (po prebivališču) 25
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 252
Število zaposlenih oseb 109
Število samozaposlenih oseb 30
Število registriranih brezposelnih oseb 28
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 1227,57
Število podjetij 43
Prihodek podjetij (1000 EUR) 6.371
Število stanovanj , stanovanjski skladi 591
Količina zbranih komunalnih odpadkov (tone) 204
Tabela 1: Statistika občine Kostel (vir: SURS)
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
Slika 6: Organizacijska struktura občine Kostel (vir: http://www.kostel.si)
Občina Kostel
Podžupan Župan
Občinska uprava občine
Tajnik občinske uprave
Tajnica funkcionarja
Občinskisvet
Nadzorni odbor
Delovnatelesa
Komisija za mandatna vprašanja
Odbor za negospodarstvo
Odbor za gospodarstvo
Odbor za okolje in prostor
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 9
3.5. GOSPODARSTVO V KOSTELU
V letu 2006 se je zgodil v Kostelu velik premik na področju gospodarstva.
Osrednji dogodek je bil odprtje novozgrajene polnilnice Costella, katere lastnica je
druţba Uskok d.o.o., objekt pa je opremljen s sodobno polnilno linijo.
Polnilnica vode blagovne znamke Costella se sicer nahaja na območju, ki je 97-
odstotno pokrito z mešanim gozdom in je praktično neposeljeno ter neobremenjeno z
industrijsko ali kmetijsko dejavnostjo. Voda je po navedbah druţbe Uskok
kakovostna in bakteriološko čista, zato je na podlagi pravilnika o mineralni, izvirski
in namizni vodi Costella prejela naziv naravna mineralna voda.
Naravno mineralno vodo črpajo iz vrtine neposredno ob polnilnici do globine 95 m.
Polnilnica vode pri postopku polnjenja uporablja popolnoma avtomatizirano polnilno
linijo in zato vode ni potrebno dodatno stabilizirati ali drugače tehnološko
obdelovati.
Slika 7: Polnilnica Costella ter prostori Občine Kostel
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 10
3.6. TRANZITNA LEGA
Kostel ima pomembno tranzitno lego na poti iz osrednje Slovenije proti Delnicam in
severni Dalmaciji ter Kvarnerju, saj skozi najpomembnejše in najbolj naseljene dele
občine poteka drţavna magistralna cesta Ljubljana – Kočevje – Petrina - Delnice –
Reka. V občini Kostel se nahaja pomemben mednarodni mejni prehod Petrina,
katerega vsako leto prečka več sto tisoč vozil.
Tranzit na mejnem prehodu Petrina v preteklih štirih letih beleţi konstanten trend
padanja. Vzroke za to gre iskati predvsem v uvedbi vinjetnega plačila avtocest,
zaradi česar se potniki posluţujejo alternativnih smeri speljanih po avtocestah, ki
omogočajo hitrejši, vendar manj atraktiven dostop do cilja. Zniţanje obsega tranzita
pa je prav tako posledica zniţanja števila turističnih potovanj na sosednjo Hrvaško v
preteklih dveh letih, kar je posledica gospodarske krize.
Kljub trendu zmanjševanja, število prestopov mejnega prehoda ni zanemarljivo. V
letu 2010 naj bi prehod prečkalo pribliţno 400.000 vozil.
Omenjene potnike je potrebno z ustrezno turistično in gostinsko ponudbo pritegniti k
obisku Kostela in ne dovoliti, da gredo le mimo.
190000
240000
290000
340000
2007 2008 2009 2010
Podatki o tranzitu na mejnem prehodu Petrina
(št. vozil)
vstop
izstop
Slika 8: Podatki o tranzitu na mejnem prehodu Petrina (vir: ZKTK)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 11
4. TURIZEM
Besedo ''turist'' prvič zasledimo v Angliji okoli leta 1800, leta 1811 pa se ji je
pridruţil še pojem ''turizem''. Pojma naj bi nastala iz angleškega glagola ''to tour''
oziroma iz stare francoske besede ''tour'', ki pomeni kroţno potovati, gibati se.
Obstajajo pa še podrobnejše raziskave izvora teh pojmov.
Turizem je zelo raznovrsten ter hkrati gospodarski in druţbeni pojav širokega
pomena, zato ga je bilo posledično teţko natančno opredeliti v eni sami definiciji in
še danes je temu tako. Kot je znano, je definicij turizma toliko, kolikor je avtorjev,
zatorej nobena od številnih definicij ni popolna, turizem pa se izjemno hitro razvija
in širi svoja obzorja v vse smeri.
Na mednarodnem srečanju strokovnjakov statistikov v Ottawi leta 1991 so oblikovali
novo definicijo turizma, ki naj bi olajšala delo vsem, ki spremljajo dogajanje v
turizmu. Definicija se glasi: »Turizem je splet odnosov in pojavov, povezanih z
aktivnostjo oseb, ki potujejo in bivajo v krajih izven stalnega bivališča neprekinjeno
do največ enega leta zaradi preţivljanja prostega časa, poslovnih in drugih razlogov.«
(Zorko, 1999, str.19)
4.1. VRSTE TURIZMA
Poznamo številne vrste turizma kot so počitniški, gorski, kmečki, športni,
kongresni, igralniško-zabavni, zdraviliški, lovski itd.
Pri razvoju posamezne veje turizma je potrebno vedeti, za katero vrsto turizma
imamo naravne danosti, katere so naše prednosti pred ostalimi konkurenti, kam
vlagati razpoloţljiva sredstva in tako najbolje zadovoljiti potrebe turistov in
izvajalcev.
Poznavanje in razumevanje različnih vrst turizma je pomembno zaradi boljšega
razumevanja ekonomske vloge, priprave turistične ponudbe in predvidevanja
turističnega povpraševanja.
Vrste turizma opredeljujejo različni kriteriji, med katerimi so najpogostejši:
izvor in stalno bivališče;
vpliv na plačilno bilanco;
smer gibanja;
dolţina bivanja;
letni čas in sezona;
organizacija potovanja;
starost;
število udeleţencev, motiv itd.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 12
4.2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV V TURIZMU
Če ţelimo razumeti strokovno gradivo, se vanj poglobiti ter hkrati razumeti
dogajanje na področju turizma, je sprva potrebno poznavanje osnovnih pojmov, ki se
pojavljajo na tem zelo širokem strokovnem področju ter opredelitev vsebine. Ravno
to nam bo olajšalo razumevanje nadaljnjih strokovnih vsebin ter nam razširilo
obzorja.
TURIST
O pojmu ''turist'' obstaja veliko definicij, rdeča nit vsem pa je, da turist prebiva v
kraju, ki ni njegov domači kraj, najmanj 24 ur in največ eno leto iz različnih
razlogov, za katere ne prejme plačila.
Definicija Statističnega urada Republike Slovenije opredeljuje pojem turist tako:
»Turist je oseba, ki v kraju zunaj svojega običajnega okolja prenoči vsaj eno noč
(vendar manj kot eno leto) v gostinskem ali drugem nastanitvenem objektu zaradi
preţivljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih razlogov, če ti niso
opravljanje dejavnosti, za katero v obiskanem kraju prejme plačilo. Turist je ob
prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani, zato je
lahko med svojim bivanjem v določenem kraju/določeni drţavi registriran tudi
večkrat.« (SURS v Mihalič, 2008, str.6)
Svetovna turistična organizacija opredeljuje pojem ''turist'' kot eno izmed podskupin
obiskovalcev v kategoriji potnikov, kar je pomembno predvsem zaradi statističnega
spremljanja turizma (UN, 1994, v: Planina in Mihalič, 2002, 26). Podrobnejši prikaz
kategorij je prikazan na spodnji sliki.
Slika 10: Kampiranje ob reki Kolpi Slika 9: Rafting na reki Kolpi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 13
Slika 11: Shematski prikaz kategorije potnikov (vir :UN, 1994, v: Planina in Mihalič,
2002)
TURISTIČNA DESTINACIJA
Predstavlja geografski prostor, na katerem se nahajajo posamezne turistične
zanimivosti, ki so cilj turističnih potovanj, hkrati pa vsebujejo tudi vse, kar turist
potrebuje za bivanje.
Turisti izbirajo destinacije svojega turističnega obiska v prvi vrsti glede na njene
privlačnosti. Le-te so lahko:
naravne;
izgrajene;
kulturne;
socialne.
Privlačnosti močno vplivajo na turistično povpraševanje in se delijo v dve glavni
vsebini:
kulturne privlačnosti (prireditve, zgradbe, dogodki, itd.);
naravne privlačnosti (pokrajina, flora, favna, narodni parki, itd.).
POTNIKI
zajeti v turistično statistiko
OBISKOVALCI
Obiskovalec je oseba, ki potuje v kraj izven svojega običajnega ţivljenskega okolja za dobo manj kot 12 mesecev, vendar ne za opravljanje
profitne dejavnosti.
Delimo jih v dve podskupini:
TURISTI
potujejo zaradi zabave, oddiha,
počitnic ali drugih turističnih razlogov
in tudi prenočijo
DNEVNI OBISKOVALCI
ki iz kraja stalnega bivanja odpotujejo in se vanj vrnejo
v enem dnevu
niso zajeti v turistično statistiko
obmejni delavci
začasni priseljenci
stalni priseljenci
nomadi
prehodni politiki
begunci
diplomanti
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 14
TURISTIČNI KRAJ
Turistični kraj je naseljen kraj, ki ima naravne, kulturne, zgodovinske ali druge
znamenitosti, pomembne za turizem. Turistični kraj je tisti kraj, ki nudi privlačne
moţnosti za bivanje, komunikacijske moţnosti in receptivne moţnosti.
Turistične kraje lahko delimo po različnih kriterijih in opredelitvah teoretičnih osnov
posamezne delitve. Tako najpogosteje turistične kraje razvrščamo po naslednjih
kriterijih:
NARAVNA DELITEV glede na osnovne privlačnosti in vrste turizma:
- zdraviliške kraje s termalnimi in mineralnimi vrelci ter klimatska
zdravilišča;
- rekreacijske kraje;
- prometne centre;
- kulturna središča;
- gospodarska središča;
- upravno-politična središča.
EKONOMSKA DELITEV glede na št. privlačnosti, vrste turizma,
obiskovalce, sezone in izkoriščenost zmogljivosti. Glede na navedene
kriterije ločimo:
- MONOVALENTNE turistične kraje – to so kraji z eno turistično
sezono. Mednje prištevamo predvsem obmorske ali zimsko športne
kraje (npr. Kostel, Portoroţ, Kanin);
- BIVALENTNE turistične kraje – to so kraji z dvema sezonama, ki
imajo vsaj dve različni privlačnosti, ki se pojavljata v različnih letnih
časih. V to skupino sodijo predvsem kraji, ki so istočasno poletni in
zimski športni centri (npr. Kranjska Gora, Zreče);
- POLIVALENTNE turistične kraje – to so kraji brez izrazite sezone. V
to skupino spadajo letovišča, ki so hkrati tudi zdravilišča, športna
središča ali imajo ob tem razvit tudi prehodni turizem.
STATISTIČNA DELITEV glede na statistično definirane turistične kraje
- glavno mesto Slovenije − Ljubljana;
- zdraviliški kraji;
- obmorski kraji;
- gorski kraji;
- drugi turistični kraji;
- drugi.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 15
4.3. VPLIVI TURIZMA
Turizem je ekonomski pojav, saj je usmerjen na gospodarske cilje in daje ekonomske
rezultate. Mnoge drţave podpirajo razvoj turizma zaradi njegovih ekonomskih
funkcij. Med ekonomskimi funkcijami se navadno izpostavljajo devizna,
multiplikativna, zapositvena ter konpenzacijska funkcija. Turizem pa je hkrati tudi
druţbeni pojav. Turistom omogoča zadovoljevanje njihovih potreb po turistični
rekreaciji, ki se javljajo kot posledica hitre idustrializacije. Pospeševanje turizma je
moţno tudi zaradi njegove zdravstvene, kulturne, socialne ali ekološke funkcije.
Turizem vpliva na razvoj krajev, drţav, telesno počutje turistov navadno pozitivno,
kmalu pa se lahko pokaţejo tudi njegovi negativni učinki, če se le-ta prične širiti
nekontrolirano in nenačrtno.
EKONOMSKI VPLIVI TURIZMA
Turizem lahko na gospodarstvo vpliva neposredno ali posredno. Neposredni vplivi se
kaţejo v plačilni bilanci in odnosih v mednarodni menjavi, zaposlenosti in
ţivljenjskem standardu obsega proizvodnih tvorcev, obsegu proizvodnje in ND ter
razvoju dejavnosti, ki sestavljajo turistično gospodarstvo. Posredni učinki pa se
kaţejo v obliki multiplikacijskega, indukcijskega in kompenzacijskega vpliva, vpliva
na gospodarski razvoj nasploh in vpliva na razvoj infrastrukture in druţbenih
dejavnosti.
Tabela 2: Pozitivni in negativni ekonomski vplivi
• vpliv na BDP, BNP in ND
• generator novih delovnih mest
• povečanje deviznega priliva in ugodni vplivi na plačilno bilanco
• vpliv na enakomernejši gospodarski in regionalni razvoj
• spodbuda lokalnih oblasti in skupnosti v različne investicije
POZITIVNI EKONOMSKI
VPLIVI
• odtekanje denarnih sredstev
• povečana stopnja inflacije in višje cene
• sezonska komponenta
• prevelika odvisnost od turistične dejavnosti
• naravne nesreče, ekonomske recesije, terorizem
NEGATIVNI EKONOMSKI
VPLIVI
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 16
NEEKONOMSKI VPLIVI TURIZMA
Tu vpliv turizma kaţe dva obraza. Igra namreč pozitivno vlogo v kulturnem in
naravnem okolju, po drugi strani pa kaţe tudi negativne učinke. Omenila sem ţe
nenadzorovan razvoj turizma in ravno to je glavni razlog za negativni vpliv turizma.
Navadno pa je tako, da so ti vplivi teţko merljivi in jih je teţko opredeliti. Posledično
so odvisni od subjektivnih presoj, zato jih je teţko umestiti in niso vedno očitni.
Sledeči shematski prikaz zajema pregled neekonomskih vplivov. Eden izmed njih je
vsekakor mirovni vpliv, saj turizem s seboj prinaša sporočilo miru, srečevanja
različnih kultur ter spoznavanje narodov in kultur. Med ljudmi pogosto nastopajo
stereotipi, ravno tu pa pride do razbijanja le-teh, saj ljudje svoje izkušnje, vtise s
potovanj delijo z drugimi in si tako dvigujejo samozavest in pripomorejo k večjemu
razumevanju med narodi.
Tu so še drugi vplivi, denimo vpliv na izobraţevanje, ekološki vpliv ter nenazadnje
vpliv na rekreacijske aktivnosti in zdravje. Naravno je, da si ljudje po napornem
vsakdanu sodobnega časa na turističnem potovanju zaţelimo predvsem telesne in
duševne osveţitve, torej rekreacije in sprostitve, ki sta mogoči na najrazličnejše
načine. Ne oziraje se na to, ali je rekreacija osnovni motiv ali pa samo dopolnilo
nekemu drugemu motivu, pa ima le-ta velik prispevek k boljši motivaciji, večji
delovni sposobnosti, k boljšim rezultatom ob vrnitvi na delo.
Tabela 3: Neekonomski vplivi turizma
VPLIV TURIZMA NA NARAVNO OKOLJE
''Če je turizem skrbno načrtovan, lahko veliko pripomore k vzdrţevanju in
izboljšanju naravnega okolja'' (Inskeep, 1991, str. 342). Prihodki od turizma
pomagajo pri financiranju zaščitenih območij ter zaščitenih območij ter pri zaščiti
ekološko občutljivih regij proti še večji in uničujoči alternativni uporabi.
Turizem na splošno velja za čisto industrijo, pa vedno temu ni tako. Turizem, ki ni
skrbno načrtovan, lahko hitro privede do negativnih posledic v naravnem okolju, te
pa niso zlahka odpravljive. Lahko prizadenejo turistično industrijo ter lokalno
• mirovni vpliv
• vpliv na izobraţevanje (učenje tujih jezikov ipd.)
• vpliv na rekreacijske aktivnosti in zdravje
• ekološki vpliv
NEEKONOMSKI VPLIVI
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 17
prebivalstvo in gospodarstvo. Vse to lahko hitro pripelje k vse večjemu uničenju
okolja, na primer uničevanje obal, onesnaţevanje voda, iztrebljanje rastlinskih vrst,
uničevanje travne ruše in gozdnih tal in še in še. Turizem je panoga, ki poleg ostalih
industrijskih panog porablja tudi naravne vire in proizvaja odpadke. Teţave z vodo
se pojavljajo predvsem na področjih, kjer njeni viri niso najbolj pogosti. Pojavljajo se
teţave z odpadki in odpadnimi vodami.
Drţave širom sveta so se lotile varovanja in reševanja dragocenega naravnega
prostora na najrazličnejše načine. Ponekod je vse to pripeljalo k rušenju turističnih
centrov zaradi ugotovitve, da bo stroški le-tega manjši, kot če bi z dejavnostjo
nadaljevali v tempu, ki so si ga zastavili. V nekaterih območjih prekomeren naval
turistov preprečujejo z visokimi vstopninami. Različne turistične aktivnosti, kot so na
primer smučanje, gorništvo, treking negativno vplivajo na naravno okolje in ţivljenje
rastlin in ţivali.
Danes obstajajo velika nesorazmerja med mnoţico turistov ter zmoţnostjo narave, ki
te turiste lahko sprejme. Turistična industrija se teh negativnih vplivov zaveda, zato
pripravlja različne programe, s katerimi bi te vplive zmanjšali ter tako povečali
pozitivni prispevek k trajnemu vzdrţnemu razvoju.
Tabela 4: Pozitivni in negativni vplivi na naravno okolje
• ohranitev naravnega okolja
• izboljšanje ekonomske kakovosti
• izboljšanje kakovosti naravnega okolja
• naraščanje ekološke zavesti
POZITIVNI VPLIVI
• onesnaţenost vode in zraka
• onesnaţenost s hrupom
• vizualno onesnaţenje pokrajine
• problemi odstranjevanja odpadkov
• motnje v ekosistemu
• ekološke katastrofe itd.
NEGATIVNI VPLIVI
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 18
VPLIV TURIZMA NA DRUŢBENO OKOLJE
Ko turizem prispeva k spremembi sistema vrednot, nivoja varnosti, kreativnega
izraţanja, govorimo o druţbenih in kulturnih vplivih turizma. Pri druţbeno kulturnih
vplivih gre za vplive na ljudi v drţavi gostiteljici pri druţenju s turisti.
Pozitiven vpliv se kaţe v ustvarjanju gospodarskih koristi za lokalno prebivalstvo.
Izgradnja objektov za potrebe turistične dejavnosti omogoča zadovoljevanje potreb
dvojih, tako turistov kot lokalnih prebivalcev. Turizem pa ima pomembno vlogo tudi
pri ohranjanju kulture in zgodovinske tradicije
Tabela 5: Pozitivni in negativni vplivi na druţbeno okolje
• ohranjanje miru
• povečanje moči lokalnih skupnosti in razvoj društvene dejavnosti
• ustvarjanje gospodarskih koristi za lokalno prebivalstvo
• ohranjanje kulture, povečanje aktivnosti in ozaveščenosti lokalnih prebivalcev, itd.
POZITIVNI
VPLIVI
• spremembe v identiteti in vrednotah lokalnega prebivalstva
• konflikt v kulturi
• druţbeni stres, etični problemi (kriminal, prostitucija, delo otrok), itd.
NEGATIVNI VPLIVI
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 19
4.4. TURIZEM IN GOSPODARSKA KRIZA
V preteklih nekaj desetletjih je turizem zaznamovala hitrejša rast, kot je veljala za
splošno gospodarstvo. Vendar sta svetovna gospodarska kriza in globalna recesija
izrazito zaznamovale turistično gospodarstvo v preteklih dveh letih. Čeprav se kaţejo
znaki okrevanja, krize še zdaleč ni konec. Potrebno bo veliko naporov, da se
globalna turistična dejavnost vrne na stare tirnice razvoja in rasti, ampak dolgoročna
rast turistične dejavnosti s tem ni ogroţena.
4.5. AKTUALNI TRENDI NA SLOVENSKEM TURISTIČNEM
TRGU
Po podatkih SURS-a je Slovenijo v letu 2009 obiskalo 2.722.002 turistov, kar je za
1,6 % manj kot leto prej, ko je zabeleţen največji obisk do sedaj, in sicer 2.766.194
turistov. Število domačih gostov se je povečalo za 5,9 % v primerjavi z letom prej, za
prav toliko pa se je zmanjšalo število tujih gostov. Zaradi padca števila prihodov se
je posledično zniţalo tudi število ustvarjenih nočitev, ki je bilo v primerjavi z letom
2008 za 1,3 % niţje in je znašalo skupaj 8.302.231 nočitev. (www.slovenia.info)
0
2000000
4000000
6000000
8000000
10000000
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
PRIHODI IN PRENOČITVE V OBDOBJU
2000 - 2009
PRIHODI NOČITVE
Slika 12: Prihodi in prenočitve v obdobju 2000 - 2009 (SURS)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 20
Skladno s trendi, ki so posledica gospodarske krize, se število domačih turistov v
primerjavi s tujimi povečuje. Tudi v Sloveniji je ta trend izrazit, saj je v dveh kriznih
letih – 2008 in 2009 – prišlo do absolutnega in relativnega zniţanja števila nočitev
tujih gostov. V letu 2008 je bil ta padec manj izrazit, medtem ko se je v zadnjem letu
izrazito povečal. Tako se je deleţ nočitev tujih gostov iz leta 2007, ko je znašal 58,9,
zniţal na 54,5 v letu 2009. V letu 2010 je pričakovati, da se bo ta trend nadaljeval in
se bo deleţ tujih gostov pribliţal 50 %.
Parcialni podatki za prvo polovico leta 2010 kaţejo na izboljšanje obiska, tako s
strani domačih in tujih turistov (v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta).
Rast obiska domačih turistov je izrazitejša, medtem ko število tujih gostov narašča
počasneje. Leto 2010 prav tako zaznamuje trend zniţevanja povprečne dobe bivanja,
ki je v letu 2009 znašala 3,05 dni, saj se število turistov hitrejše povečuje kot število
ustvarjenih nočitev.
Slovenski turizem je v zadnjem času začel prepoznavati izzive, ki jih prinašajo vse
bolj jasno izraţene spremembe na mednarodnem trgu, tako na področju ponudbe kot
tudi povpraševanja. Gre za trajnostni turizem, ki upošteva okoljsko, gospodarsko in
druţbeno trajnost, je odgovoren ter se prilagaja podnebnim spremembam in blaţi
njegove vplive − turizem, za katerega se na mednarodnem turističnem trgu vse bolj
uporablja termin zeleni turizem.
0
1000000
2000000
3000000
4000000
5000000
6000000
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov
PRIHODI DOMAČI PRIHODI TUJI
PRENOČITVE DOMAČI PRENOČITVE TUJI
Slika 13: Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov (vir: SURS)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 21
5. TURIZEM V KOSTELU
5.1. KOSTELSKE ZNAMENITOSTI
NARAVNE ZNAMENITOSTI
Kostelska pokrajina je mnogim dobro poznana, saj je s svojo neokrnjeno naravo,
rastlinskim in ţivalskim svetom neponovljiv naravni biser. Med naravnimi lepotami
Kostela moramo najprej omeniti mejno reko Kolpo, dolgo kar 292 km, ki je ena
najčistejših v Sloveniji. Izvira pod Kupičkim vrhom (715m) na hrvaški strani iz 70 m
globokega izvirnega jezera pod apniško steno. V njej so vidni ostanki pregrad in
jezov, ki so jih v preteklosti zgradili zato, da so napeljali vodo v ţage in mline. Kolpa
nudi očesu svoje čare vse leto. V toplejših mesecih, od aprila do oktobra, pa ponuja
rekreativcem tudi nepozabna doţivetja. Preizkusijo se lahko v voţnji z raftom,
kajakom, rečnim bobom, za najbolj pogumne pa je na voljo ''canyoning''. V poletnih
dneh je hladna Kolpa idealna osveţitev in poţivitev telesa. Reka Kolpa je bogata z
ribami raznih vrst - najbolj priljubljena je rečna postrv, ki privabi ribiče iz vse
Slovenije. Zaradi naštetega je reka Kolpa opredeljena kot eno od območij, ki so
širšega mednarodnega pomena, in jih poznamo pod imenom Natura 2000.
V Kostelu in v okolici je mnogo
naravnih zanimivosti, ki so oddaljene
največ deset kilometrov, zato se do
njih lahko podamo kar s kolesom.
Urejene so tudi kolesarske poti (npr.
zgornjekolpska kolesarska pot). V
nadaljevanju bomo predstavili nekaj
naravnih danosti v Kostelu. Morda bi
na prvo mesto postavili slap Neţica,
ki mimoidoče navdušuje prav ob
glavni cesti, ki vodi iz Kočevja proti
mejnemu prehodu Petrine. Slap
Neţica pravzaprav sestavljajo trije
večji, pribliţno 10 m visoki lehnjakovi
slapovi, poseben čar pa potoku dajejo
tudi manjši slapiči, brzice, tolmuni in
lehnjakovi pragovi. Imenuje se po
legendi o nesrečni deklici, ki je
zapisana na tabli pri slapu. Na
bliţnjem parkirišču pa si lahko
obiskovalci prav tako ogledajo
anekdoto o Kamnu in kurji glavici.
Slika 14: Pravljica o Neţici
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 22
Druga naravna znamenitost je teţje dostopna, saj je nastala na 874 m visoki
Kuţeljski steni. To je znamenito Kuţeljsko okno, pribliţno 7 m visoka odprtina v
steni, ki jo je oblikovala narava. Z mostu nad oknom je lep razgled po dolini Kolpe
in na vrhove Gorskega Kotarja. Tod mimo vodi tudi Kostelska planinska pot, kajti
okolica Kostela je obdana s hribovjem, primernim tudi za pohodnike ter začetnike
plezanja. Hribska stena predstavlja urejeno plezališče, ki se nahaja severno od naselja
Hrib. V Kostelu so tudi tri markirane, opremljene z informacijskimi tablami in redno
vzdrţevane pešpoti različnih teţavnostnih stopenj in dolţin (Kostelska planinska pot,
Kostelska grajska pot, Kostelska trška učna pot, Kostelska meditativna pot).
Ostale naravne privlačnosti:
* kraške jame (Jelovička, Mihova in Kobilna jama);
* Struţnica - Kraška planota polna vrtač in vrhov;
* gozdni rezervat Krajc – Bukovje.
KULTURNE ZNAMENITOSTI IN SPOMENIKI
Poleg naravnih danosti je Kostel obogaten tudi s kulturno dediščino. V kulturno
dediščino sodijo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti,
predmeti ali skupina predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat
ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, druţbenega razvoja in
dogajanj, značilnih za posamezna obdobja, katerih varstvo je zaradi njihovega
zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu.
Kot zgodovinsko središče pokrajine in priča preteklega ţivljenja je grad Kostel z
naseljem najstarejši in najpomembnejši kulturno zgodovinski spomenik Kostela.
Grad je priljubljena turistična točka, s katere je mogoč enkraten pogled na kanjon
reke Kolpe. Grajski kompleks Kostel je po velikosti takoj za Celjskim gradom, ki
velja za največjega na Slovenskem in edini, ki v sebi zdruţuje grad in ţiveče naselje
pod njim. Grajski prostor vključuje tudi cerkev Sv. Treh kraljev iz gotskih časov.
Vredne ogleda so tudi na novo postavljene ''gavge'' (vislice), na katere so v
preteklosti obešali obsojence. Trenutno stanje na gradu ni zavidljivo, leta 1998 se je
pričela obnova, ki se še vedno ni zaključila. Res da je delno obnovljen in s skodlami
pokrit jugovzhodni in jugozahodni stolp ter vezni trakt, obnovljen je tudi podporni
zid in na novo tlakovana pot
grajskega kompleksa. Dela na
gradu stojijo ţe 6 let. Grad je
trenutno še v drţavni lasti, zato
si ga v občini Kostel močno
prizadevajo pridobiti na lokalno
raven ter ga prebuditi iz
nekajletnega dremeţa.
Slika 15: Grad Kostel s cerkvijo in naseljem
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 23
Vrnimo se nazaj h kulturni dediščini. Ena izmed kulturnih znamenitosti je tudi mlin
Grbac. Postavljen je bil okoli leta 1600, še 20 let nazaj pa so občani tam pridobivali
moko. Trenutno je mlin v zasebni lasti. Lastniki pa ga nameravajo v prihodnosti
obnoviti v originalnem izgledu. Grajen je iz lehnjaka, tj. lahkega kamna, ki je
značilna kamnina za kostelsko hišo, ki
je prav tako del kulturne dediščine. V
Kostelu so grajene vrhkletne,
vrhhlevne ali v breg prislonjene hiše.
Spodnji del je bil navadno zidan,
zgornji del pa lesen. Praviloma je hiša
imela na zadnji strani t. i. ''gank''
(verando) s straniščem ''na štrbunk''.
Spodnji prostori so bili razdeljeni na
''kevder'' (klet), ''štalo'' (hlev), kjer je
bil kokošnjak, svinjak, jasli itd.
SAKRALNA DEDIŠČINA (vsi navedeni objekti temeljijo na tradiciji krščanstva)
Na območju Kostela je bogata arhitekturna dediščina cerkva in kapel:
† Ţupnijska cerkev Marije Vnebovzete pri Fari;
† Podruţnična cerkev Sv. Duha v Podstenah;
† Kapela Sv. Joahima in Ane pri Srobotniku ob Kolpi;
† Ţupnijska cerkev Sv. Jakoba v Banja loki;
† Podruţnična cerkev Sv. Nikolaja na Vrhu;
† Podruţnična cerkev Sv. Štefana na Klancu pri Fari;
† Podruţnična cerkev Sv. Trojice v Slavskem Lazu;
† Podruţnična cerkev Boţjega Odrešenika v Ajblju;
† Podruţnična cerkev Sv. Treh kraljev v Trgu pod gradom Kostel;
† Tri kapelice na Gorenji Ţagi;
† Kapela Matere boţje v Pirčah;
† Podruţnična cerkev Sv. Vida v Mavercu.
ETNOLOŠKE POSEBNOSTI
Ljudje v Kostelu ohranjajo tradicijo na različne načine, med drugim še vedno
slišimo pogovore v Kostelščini - narečje. Kostelščino bi smeli šteti med naravne
jezike, ki nimajo podlage v pisavi in niso standardizirani. Značilna je odprtost,
notranja razčlenjenost, celo med vasmi. Kostelščina je posebnost tudi po tem, da ne
pozna dvojine. Zrcali se tudi v tem, da je narečje za nepoznavalca teţko izgovorljivo
in še teţje zapisljivo. Z razlago kostelskih besed se je največ ukvarjal pokojni
profesor Joţe Gregorič iz Delača, ki jih je zbral in zapisal kar nekaj tisoč. V izdelavi
je tudi slovar kostelskega jezika.
Slika 16: Tipična kostelska hiša
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 24
Naj na koncu etnoloških posebnosti omenim tudi narodno nošo ter z njo povezano
glasbo, ki Kostelce spremlja ţe od nekdaj. Glasbo iz preteklosti nam obujajo različni
izvajalci kot npr. tamburaška skupina Prifarski muzikanti, ki so dejavni na širšem
območju, ter tako skrbijo za še boljšo prepoznavnost Kostela. Tako glasbo kot nošo
si je moţno ogledati na dveh tradicionalnih prireditvah ''Tamburanje va Kostete'' ter
festivalu etno glasbe.
KULINARIKA
Pokrajina Kostel ima tudi več prehrambenih posebnosti. Kostelske jedi so bile v
preteklosti zelo skromne. Odvisne so bile predvsem od pridelanih poljščin. Na
kostelskih mizah so tako bile najpogosteje enolončnice iz zelja ali repe, ki so jima
dodajali fiţol ali krompir. Med pijačami je znano sadno vino (mošt) in ţganje
(rakíja). Veliko so pili kompot, kislo mleko in razne čaje. Turizem je močno povezan
tudi s kulinariko, zato bomo omenili nekaj tradicionalnih kostelskih jedi in pijač.
JEDI:
kostelski ţelodec (sestoji iz svinjskega ţelodca, starega belega kruha, jajc,
šunke in slanine);
kostelski čušpajs;
ţolca;
kostelska kaša;
kostelsko zrnje;
krompirjevi in koruzni ţganci;
jančja pečenka;
kruh iz krušne peči (hlebac);
potica (z ocvirki);
kostelski štruklji,
PIJAČE:
kostelska rakija
medeno ţganje
sadno vino – mošt
domači jabolčni sok
Tradicionalno kostelsko kulinariko s pridihom sodobnosti lahko obiskovalci doţivijo
v Galeriji okusov, v stari šoli Tris v Vasi ter v nekaterih gostinskih objektih,
turističnih in izletniških kmetijah.
Kostelci so poskrbeli, da se navedene tradicionalne jedi in pijača ohranjajo še danes.
Ljudem so ţeleli razkriti vse skrivnosti kostelske kuhinje ter v ta namen izdali tudi
nekaj literature.
V mesecu aprilu Zavod za kulturo in turizem Kostel prireja kulinarično prireditev
''kostevsko šišilo'', kjer poteka ocenjevanje in pokušina salam, klobas in slanine, ki
jih pridelujejo, sušijo in zorijo amaterski izdelovalci suhomesnatih izdelkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 25
5.2. NASTANITVENE KAPACITETE
Skupno število kapacitet v občini Kostel se je v obdobju med leti 2004 in 2008
gibalo okoli 40-50 leţišč, kar nam pokaţe pomanjkanje nočitvenih kapacitet ter slabo
raznovrstnost. Struktura in obseg sta se od leta 1998 nekoliko spremenila s pomočjo
Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) s kapaciteto 11 sob in 59 leţišč. V
občini Kostel sta poleg kampa ter CŠOD-ja na voljo tudi dve turistični kmetiji, ki
premoreta 7 sob in 27 leţišč.
TURISTIČNE KMETIJE
Slika 17: Turistične kmetije
OSTALO:
CŠOD Center šolskih in obšolskih dejavnosti
naslov: Fara 3
Kamp »Ţaga« Naslov: Gorenja Ţaga 1a
PONUDBA: šola v naravi, aktivne počitnice
KAPACITETE:
11 sob
59 leţišč
jedilnica z 59 sedeţi
PONUDBA:
šotorjenje (bivalne prikolice ter avtodomi),
vodni športi (spust po reki Kolpi z rafti, kajaki,
kanuji, ribolov, plavanje) in organizirani izleti.
KAPACITETE: do 40 gostov
Tabela 6 : Ostale nastanitvene kapacitete
LUKČ
EVA
DO
MA
ČIJ
A
• NASLOV: Vrh pri Fari 1
• KATEGORIJA: 3 jabolka
• PONUDBA: klasične kmečke jedi, domači jabolčni sok, kostelska rakija, pikniki, lokostrelstvo, vodenje skupin, rafting.
• KAPACITETE:
• 1 apartma
• 16 ležišč
• notranji sedeži: 25
PR
I PA
PEŽ
EVIH • NASLOV: Banja loka 19
• KATEGORIJA: 2 jabolki
• PONUDBA: zajtrki, najem gorskih koles, namizni tenis, možnost organiziranja vožnje ( rafti, kajaki,kanuji), možnost ogleda in sodelovanja pri kmečkih opravilih.
• KAPACITETE:
• 6 sob
• 11 ležišč
• jedilnica in terasa
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 26
5.3. PRIREDITVE V OBČINI KOSTEL
V Kostelu se odvija kar nekaj prireditev. Nekatere prireditve so postale ţe
tradicionalne, saj vsakoletno privabijo goste iz vse Slovenije, Hrvaške, prav tako pa
se jih z veseljem udeleţijo tudi prebivalci Kostela. Omembe vreden je največji
dogodek v Kostelu ''Tamburanje va Kostele'' - tridnevna prireditev ob prazniku
Marijinega vnebovzetja. Prireditve so dobro organizirane in pripravljene, to lahko
potrdim, saj sem se nekaterih prireditev udeleţila tudi sama.
Datum Prireditev Lokacija Organizator
8. februar
Prireditev ob kulturnem
prazniku
TRIS,
Vas 4
ZKT Kostel
8. marec »Mačkore« Dvorana OŠ Fara ZKT Kostel
8. marec Dan Kostevskih ţena
Dvorana OŠ Fara ZKT Kostel
15. april »Kostevsko šišilo« Dvorana OŠ Fara ZKT Kostel
24. junij Praznik občine Kostel Prireditveni prostor pri Fari Občina Kostel
25. junij
Dan vode Costella
(kolesarski maraton Costella)
Prireditveni prostor pri Fari Uskok d.d.
13.-15.
avgust
»Tamburanje va Kostele« Prireditveni prostor pri Fari
ZKT Kostel
15.
oktober
»Dan za obzerat« Prireditveni prostor pri Fari Kostelsko društvo
25.
oktober
Büčne Tanc
(Otroško rajanje)
Stara šola TRIS, Vas 4 ZKT Kostel
5.
december
Miklavţevanje Cerkev Marijinega
vnebovzetja pri Fari
ZKT Kostel
20.
december
Boţičkov vrt Stara šola TRIS, Vas 4 ZKT Kostel
avgust -
september
Tekmovanje v kuhanju
Kostelskega čušpajza
Selo pri Kostelu TŠD Kostel
maj -
avgust
Mednarodni spusti slovenske
reke Kolpa 2011
Kolpa TŠD Kostel
april –
september
Pohodi po kostelskih pešpoteh Kostel TŠD Kostel
oktober Mednarodni obkolpski
rekreacijsko turistični tek
Ţaga pri Kostelu, Bilpa, Dol TŠD Kostel
Tabela 7: Seznam prireditev (vir: ZKTK)
ZKT Kostel – Zavod za Kulturo in turizem Kostel
TŠD Kostel – turistično-športno društvo Kostel
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 27
5.4. TRŢENJE TURISTIČNE PONUDBE
V preteklih letih je bilo narejenega veliko na področju trţenja destinacije Kostel, tako
samostojno kot tudi v okviru drugih makro destinacij (Svet Kolpe, Od Idrijce do
Kolpe itd).
Aktivnosti na področju trţenja:
- udeleţba in predstavitev na sejmih;
- promocija na prireditvah (''Tamburanje va Kostele'');
- oglaševanje na radijskih postajah , spletnih portalih, časopisih in glasilih;
- sodelovanje z ostalimi turistično informacijskimi centri;
- promocijska darila in propagandni material;
- ustna propaganda.
5.5. SVET KOLPE
Občina Kostel je na osnovi zavedanj o danostih in prednostih pokrajine ter potreb za
razvoj in zagon zaspanega prostora ob Kolpi oblikovala idejo za skupni turistični
projekt Svet Kolpe.
Svet Kolpe je projekt celostne turistične ponudbe na obeh straneh drţavne meje
vzdolţ gornjega toka reke Kolpe, katerega glavni cilj je oblikovati novi skupen
turistični produkt, ki bo omogočal razvoj visoko kakovostnega trajnostno-
regenerativnega turizma na podeţelju.
V projekt je vključena Občina
Kostel kot nosilka projekta na
slovenski strani v sodelovanju s
sosednjimi občinami Občina
Osilnica, Občina Kočevje in
Občina Črnomelj ter Grad Delnice
kot prijavitelj na hrvaški strani v
sodelovanju z Gradom Čabar,
Občino Skrad in Občino Brod
Moravice.
Slika 18 : Območje Sveta Kolpe
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 28
USTVARJENE TURISTIČNE PRIVLAČNOSTI
STARA ŠOLA TRIS
V okviru mednarodnega projekta Svet Kolpe, ki ga vodi Občina Kostel, se je
adaptirala in preuredila tudi stara osnovna šola v Vasi. Nastalo je turistično razvojno
informacijsko središče – Stara šola TRIS. Središče skozi degustacijski, večnamenski,
multimedijski prostor in informativno pisarno – TIC, s stalnimi in občasnimi
razstavami, dogodki, delavnicami, predavanji, filmi, knjigami, s ponudbo izdelkov
uporabne vrednosti, zagotavljanjem turističnih informacij ter celotne poglobljene,
visoko kakovostne turistične ponudbe, predstavlja širši geografski prostor Sveta
Kolpe in bogati turistično ponudbo.
LITOPUNKTURNI PROJEKT
Litopunktura deluje v naravi podobno kot deluje akupunktura
pri človeku. Namesto akupunkturnih iglic se na določene točke
v pokrajini postavijo kamniti stebri, v katerih je vklesano
reliefno znamenje, imenovano ''kozmogram''. Preko teh točk
človek lahko pride v stik z vitalno-energijskimi centri, od
katerih je odvisna vitalnost, lepota in zdravje dane deţele. Na
območju Sveta Kolpe je postavljenih 40 kamnitih stebrov.
5.6. NATURA 2000
Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor se občina Kostel v celoti nahaja v
NATURI 2000. Ta predstavlja posebna varovana območja, kjer se bo biotsko
raznovrstnost, zlasti habitate rastlinskih in ţivalskih vrst, ki so posebnega pomena za
Evropsko skupnost, moralo ohranjati z namensko rabo prostora, ki omogoča
vzdrţevanje ugodnega stanja teh vrst.
Slika 19: Kozmogram
Slika 20: Slap Neţica
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 29
5.7. GOSPODARSTVO IN TURIZEM
Na prepoznavnost območja Kostel močno vpliva tudi gospodarstvo. Izpostavila bi
polnilnico Costella, ki s svojimi proizvodi ter ostalimi aktivnostmi pribliţa lepote teh
krajev na prav poseben način.
⊙ IME PROIZVODA - Ime Costella nam pove veliko, saj izhaja iz zapisov J.
V. Valvasorja, ki je pri opisovanju gradu in vasi Kostel uporabljal črko C,
ime pa je bilo zaključeno z dvema črkama l (Costell).
⊙ EMBALAŢA - Embalaţa mora pritegniti kupčev pogled, poudariti mora
sveţino, čistost. Embalaţa Costelle pooseblja ţensko silhueto. Gornji del
embalaţe izhaja iz oblike okoliške narodne nošnje, ki so jo uporabljale
ţenske, ko so z vrčem (''zaporka'') na glavi hodile po vodo. Oblika, za katero
so se odločili, naj bi najprej spomnila na to staro, znano navado. Etiketa
embalaţe je osveţena s fotografijo pokrajine Kostela z znamenitim gradom,
reko Kolpo ter grbom gradu Kostel.
Costella je poleg uspešne druţbe tudi
zelo lep primer dobre promocije
kraja, sodelovanje z občino in
okoljem.
V sklopu praznovanja občine Kostel
ter praznika vode Costella in občina
Kostel sodelujeta tudi na kulturnem
in športnem področju.
Slika 21: Etiketa vode Costella
Slika 22: Kolesarski maraton Costella
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 30
6. PRIHODNOST KRAJA
6.1. RAZVOJ TURIZMA
Razvijati turizem pomeni:
evidentirati in raziskati resurse, jih valorizirati ter narediti privlačne in
dostopne;
razviti ustrezno osnovno (primarno) infrastrukturo ter zagotoviti turistične
kapacitete (turistično infrastrukturo);
razvoj visoko standardiziranih storitev, ki pa je posledica kvalitetnega
izobraţevanja kadrov v turizmu, kot tudi osveščanja prebivalstva;
definirati identiteto, postaviti vizijo in razvojne cilje, ugotoviti svojo trţno
pozicijo ter svojo ponudbo plasirati na trgu z namenom uspešnega trţenja
lastnih konkurenčnih prednosti.
Občina Kostel ima izjemno kvalitetne resurse za razvoj turizma, ki v tej fazi razvoja
predstavljajo neizkoriščen potencial. Skladno z globalnimi trendi in zmoţnostmi
lokalnega okolja je potrebno oblikovati take turistične proizvode, ki bodo visoko
atraktivni ter predvsem trajnostni, saj je cilj razvojnih aktivnosti turizma izboljšati
gospodarsko stanje območja in zagotoviti blaginjo lokalnega prebivalstva, zagotoviti
investitorjem ustrezne donose ter predvsem razvijati se v skladu z nosilnostjo okolja
in ohraniti primarne resurse, ki so osnova za razvoj sonaravnega turizma.
Pomembno je ohraniti obstoječe prednosti destinacije in jo nadgrajevati z
uresničevanjem priloţnosti, ki se ponujajo, vendar je ob tem potrebno biti pozoren na
nevarnosti okolja, ki lahko negativno vplivajo na razvoj ali ga celo ogroţajo.
Slika 23: Stara šola TRIS
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 31
Kapacitete v letu 2015
turistične kmetije
kamp Žaga
turistično naselje
zasebni
6.2. VIZIJA IN CILJI RAZVOJA DO LETA 2015
Območje občine Kostel se bo razvilo v uspešno turistično destinacijo, ki bo svojo
prepoznavnost gradila na ohranjeni kulturni in naravni dediščini ter soţitju narave,
prostora in človeka.
Privabljala bo ekološko osveščene goste, ki bodo energijski potencial narave in
bogastvo vodnega sveta koristili za sprostitev in duhovno rast.
POVEČANJE ŠTEVILA PRENOČITVENIH KAPACITET
Podatki za leto 2010 kaţejo, da občina Kostel razpolaga s skupaj 127 turističnimi
leţišči. Cilj do leta 2015 je to število podvojiti, predvsem na račun bolj kvalitetnih
nastanitvenih objektov, ki bodo trţno naravnani in razpoloţljivi celo leto. V letu
2015 predvidevamo 260 leţišč.
POVEČANJE ŠTEVILA PRENOČITEV
Število zabeleţenih prenočitev v občini Kostel je z izjemo nočitev, ki jih ustvari
CŠOD, izrazito nizko. Nujen je trţni pristop k razvoju turizma, ki bo ustvarjal
prihodke in ustvarjal koristi ponudnikom in lokalnemu prebivalstvu. Glede na
različno privlačnost posamezne vrste nastanitvenih kapacitet za različne motivacijske
segmente gostov,kakor tudi glede na trajanje sezone so predvidene različne stopnje
zasedenosti posameznih kapacitet. V Kostelu naj bi se v letu 2015, skupaj z
upoštevanjem prenočitev otrok v okviru CŠOD, ustvarilo 36.900 nočitev.
Kapacitete v letu 2010
turistične kmetije
kamp Žaga
CŠOD
Slika 24: Kapacitete v letu 2010
(vir: ZKTK)
Slika 25: Kapacitete v letu 2015
(vir: ZKTK)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 32
Slika 26: Povečanje števila prenočitev (vir: ZKTK)
6.3. IZVEDBENE AKTIVNOSTI V OBČINI KOSTEL 2010 -
2015
OSNOVNA INFRASTRUKTURA
Obnova makadamskih cest, izboljšanje internetne povezave, ureditev javne
razsvetljave, ureditev parkirnih prostorov, komunalna ureditev (izpostavljene
točke opremiti s smetnjaki).
NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI
Izgradnja eko-zdraviliške vasi, povečanje ponudbe nastanitvenih zmogljivosti
v zasebnih hišah apartmajih ter ekoloških turističnih kmetijah.
GOSTINSKA IN TRGOVSKA PONUDBA
Ureditev novih izletniških kmetij ter gostišča s ponudbo tradicionalne
kuhinje, otvoritev trgovin z izdelki domače obrti.
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
turistične kmetije
kamp Žaga
turistično naselje
sobodajal-stvo
CŠOD
2009 719 103 0 0 8132
2015 5400 1440 14400 2700 12960
Povečanje števila prenočitev
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 33
NARAVNA DEDIŠČINA
Ureditev novih učnih poti.
KULTURNO-ZGODOVINSKA IN ETNOLOŠKA DEDIŠČINA
Obnoviti grad Kostel, vzpostaviti etnološko krajevni muzej, galerijo, oţiviti
in obnoviti arheološko najdišče.
ŠPORTNO REKREATIVNA PONUDBA
Izdelati načrt športno-rekreativne poti, ohraniti ter dopolniti konjeniške poti,
ustvariti ribolovni center, ureditev varne kolesarsko-rekreativne poti,
tematske poti, kopališč.
OSTALO Povečati število kulturnih dogodkov, ureditev pravljične deţele za otroke,
ureditev prostorov za piknike.
6.4. INVESTIRANJE
Slika 27: Shematski prikaz investiranja
Intenzivno je potrebno vlagati napore v razvoj programov za regeneracijo, sproščanje
in duhovni razvoj, tradicionalno kulturno etnološko prireditev ''Tamburanje va
Kostele'' ter vodno bogastvo. Ti proizvodi so zelo konkurenčni v domačem in
mednarodnem okolju, atraktivni in avtohtoni, niso pa še dovolj razviti. Potrebno je
dodatno vlaganje v razvoj, atraktivnost in konkurenčnost.
INTENZIVNO INVESTIRANJE
PROGRAM ZA REGENERACIJO, SPROŠČANJE IN
DUHOVNI RAZVOJ
"TAMBURANJE VA KOSTELE"
VODNO BOGASTVO
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 34
Identificiranih je šest primarnih turističnih produktov: Kolpa, grad Kostel,
izobraţevanje in ozaveščanje o sonaravnem bivanju, eko-zdraviliška vas, hiša
tradicije in ribolov. Ti proizvodi so zelo atraktivni, vendar manj konkurenčni zaradi
slabe infrastrukture. Potrebno je povečevanje kakovosti resursov, storitev,
infrastrukture in atrakcij ter posledično povečanje konkurenčnosti teh proizvodov.
Slika 28: Investiranje v izboljšanje konkurenčnosti
INVESTIRANJE V IZBOLJŠANJE
KONKURENČNOSTI
KOLPA
GRAD KOSTEL
IZOBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE O SONARAVNEM
BIVANJU
EKO -ZDRAVILIŠKA VAS
HIŠA TRADICIJE
RIBOLOV
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 35
6.5. SWOT ANALIZA:
Tabela 8: SWOT analiza
PREDNOSTI:
ohranjena naravna in kulturna dediščina
bogastvo z vitalno-energijskimi centri
razumevanje in podpora lokalne skupnosti
vključenost v makrodestinacije
tranzitna lega
bogastvo vode
SLABOSTI:
nerazvita turistična ponudba
pomanjkanje nočitvenih kapacitet in gostinske ponudbe
pomanjkljivo promocijsko gradivo
pomanjkanje finančnih sredstev
demografska ogroţenost in redka poseljenost
pomanjkanje kadra
PRILOŢNOSTI:
prenos upravljanja gradu na lokalni nivo
pridobivanje tujih investitorjev
razvoj celoletnega turizma
dodatno povezovanje ponudbe z hrvaško (smučarski in morski centri)
spodbujanje in izobraţevanje podjetniškega duha
NEVARNOSTI:
masovni turizem
konkurenca (npr. s Hrvaško)
izčrpanost vitalno- energijskih centrov
neizpolnjevanje pričakovanj turistov
premalo finančnih sredstev za uresničevanje vizije
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 36
43%
57%
Spol anketirancev
moški ženske
7. RAZISKAVA
Poleg najrazličnejših intervjujev in pogovorov s pomembnimi ljudmi na tem
področju, sem izvedla ţe v začetku omenjeni anketi, v katerih so sodelovali občani
Kostela in ljudje, ki ţivijo po različnih krajih Slovenije, tudi najbolj oddaljenih od
Kostela. Zanimalo me je predvsem, kaj o trenutnem stanju in splošno o turizmu v
Kostelu menijo prav tamkajšnji ljudje. Pri drugi anketi pa sem hotela izvedeti, koliko
so ti kraji prepoznavni med drugje ţivečimi. Rezultati in ugotovitve anket so
predstavljeni v spodnjih analizah 1 in 2.
ANALIZA 1: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu
Med občane občine Kostel sem razdelila krajši anketni vprašalnik. Za cilj sem si
zastavila pridobiti nekakšno sliko, kaj o dogajanju, turizmu in njegovemu napredku v
občini meni njena populacija. Anketni vprašalnik sem razdelila med 23 ljudi.
Slika 29: Spol anketirancev
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 37
Ali podpirate turistični
razvoj kolpske doline?
DA
NE
NE VEM
Na vprašanje o zadovoljstvu s sedanjim stanjem v občini Kostel jih je polovica
zadovoljnih, polovica vprašanih pa ni zadovoljna. Tako bi bilo za celovito sliko
potrebno anketirati več prebivalcev, vendar razberemo lahko, da nekateri niso
zadovoljni z obstoječim stanjem, torej si ţelijo več poudarka na turizmu, boljšo
ponudbo, več prenočitvenih kapacitet, gostinskih objektov, najbolj pa si ţelijo
odprtje gradu Kostel ter trgovine, ki je v tem trenutku ni.
Na vprašanje, ali podpirate turistični razvoj kolpske doline, so v veliki večini
pritrdilno odgovorili, nekateri pa so le mnenja, da obiskovalci za seboj pustijo veliko
smeti ter da več obiskovalcev pomeni tudi več hrupa. Takšna mnenja niso nikakršno
presenečenje, saj je jasno, da se ljudje ob trenutno zelo mirnem okolju in ţivljenju
malce bojijo večjega števila ljudi in turistov.
Iz odgovorov razberemo, da so glavne vrste turizma, ki bi jih morali vzpodbujati
športni turizem, zgodovinski, kulturni, ''wellness'' turizem ter eko turizem. Še posebej
so ponosni na grad, cerkev, reko Kolpo ter slap Neţico, po njihovem mnenju, pa bi
morali v te kraje privabiti predvsem druţine z otroki. Ljudje se sami največ
udeleţujejo akcij čiščenja okolice in voda, zabavnih prireditev ter različnih
predavanj.
Ali ste zadovoljni s sedanjim
stanjem turizma v Kostelu?
DA
NE
NE VEM
Slika 31: Zadovoljstvo s sedanjim
stanjem turizma
Slika 30: Podpora turizma v Kostelu
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 38
Na katero točko v Kostelu ste najbolj ponosni in bi jo priporočili vsakomur?
Domačini so me tu, lahko rečem, malce presenetili, saj sem pričakovala, da bi večina
v prvi vrsti drugim ponudila ogled izredno čiste reke Kolpe, ki meji s Hrvaško,
vendar pa se je izkazalo, da so jim grad Kostel, prenovljena cerkev v vasi Fara ter
slap Neţica ljubše točke. Kot prikazuje tudi shema, ljudje priporočajo drugim ogled
polnilnice Costelle, reko Kolpo, slap Neţico, cerkev v Fari ter grad Kostel.
Slika 33: Priljubljene znamenitosti domačinov
COSTELLA
KOLPA
SLAP
NEŢICA
CERKEV
GRAD
ŠPORTNI TURIZEM
ZGODOVINSKI TURIZEM
KULTURNI TURIZEM
WELLNESS TURIZEM
NAKUPOVALNI TURIZEM
EKO TURIZEM
Slika 32: Vrste turizma, ki so po mnenju ljudi primerne za Kostel
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 39
Ljudje si torej ţelijo boljše turistične ponudbe, podpirajo to dejavnost, a se nekateri
po drugi strani tega tudi malce bojijo, kar je razumljivo. Najbolj od vsega pa
pogrešajo trgovine, gostinske ponudbe, prenočitvenih zmogljivosti ter urejenega
parkirišča.
ANALIZA 2: Prepoznavnost Kostela po Sloveniji
Za turizem in njegov vzpon je najprej pomembno, da potencialni gostje Občino
Kostel in njeno okolico dobro poznajo oziroma vsaj to, da so o njej ţe kdaj slišali ali
prebrali. Na ta način bodo le-ti lahko pomembne informacije prenesli drugim
potencialnim obiskovalcem tega okraja. V ta namen sem raziskovanje razširila med
ljudi, ki ne ţivijo v neposredni okolici, temveč nekoliko bolj stran, torej iz Ljubljane,
Slovenj Gradca, Velenja, Cerknice, Lukovice, Ptuja, Celja, Vrhnike, Ilirske Bistrice,
Maribora, Grosuplja, Bleda ter tudi Litije in še drugje.
Vprašanja so obsegala sprva bolj splošne stvari, potrebno je bilo napisati
znamenitosti, ki jih poznajo oziroma o katerih so ţe kdaj kaj slišali, poznavanje
gradu Kostel, vode Costelle, priznano slovensko etno zasedbo Prifarski muzikanti,
večdnevno prireditev ''Tamburanje va Kostele''. Povprašala sem jih tudi, ali poznajo
prehod Petrina na meji s Hrvaško ter ali kdaj morebiti nameravajo obiskati te kraje
ob reki Kolpi.
Anketa je bila dodeljena 70 ljudem, dobila pa sem zelo zanimive rezultate in
odgovore, ki so mi dali še bolj jasen vpogled v to področje, ki ga raziskujem.
0
5
10
15
20
Česa v vaši občini primanjkuje?
prenočitvenih zmogljivosti
urejenega parkirišča
gostinjske ponudbe
trgovine
Slika 34: Ţelje domačinov v turistični ponudbi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 40
Nekaj manj od polovice anketiranih je ţe vsaj slišalo za te kraje, ostali pa še nikoli,
kar je zanimivo, saj sem ţe pričakovala večje število pritrdilnih odgovorov.
Ko je beseda tekla o poznavanju vode Costella, pa sem dobila 93-odstotni deleţ
pritrdilnih odgovorov, kar je zelo veliko, torej ljudje očitno ne vedo, kje se polni ta
naravna mineralna voda.
Glede največjega etno festivala ''Tamburanje va Kostele'' sem dobila kar pričakovan
rezultat, saj je več kot 80 odstotkov ljudi odgovorilo negativno, torej nam rezultati
jasno govorijo, da bi bilo potrebno na področju reklame in promocije storiti korak
naprej oziroma k stvari pristopiti še na drug način. Sledilo je vprašanje o poznavanju
reke Kolpe, za katero ve vedno več ljudi. Pričakovala pa sem veliko pozitivnih
odgovorov, kljub temu da ljudje občine Kostel ne poznajo. Cilj je bil pričakovan in
več kot 80 odstotkov anketiranih je za reko Kolpo ţe slišalo iz takšnih ali drugačnih
virov, kar je zelo zadovoljiv rezultat.
Spol anketirancev
MOŠKI
ŽENSKE
Ali poznate občino Kostel?
DA
NE
Slika 35: Spol anketirancev
Slika 36: Prepoznavnost Kostela
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 41
37%
63%
Ali ste ţe prečkali mejni prehod
Petrina?
DA
NE
Iz izkušenj vemo, da ljudje iz Ljubljane, Maribora, Celja ter morebiti iz še bolj
oddaljenih krajev potujejo na morje proti Hrvaški preko drugih mejnih prehodov in
ne skozi prehod Petrina, saj se s tem ognejo tudi relativno slabi in vijugasti cesti
Ljubljana–Kočevje. Torej sem pri vprašanju o poznavanju prehoda Petrina
pričakovala ''slab'' rezultat. Kar 63 odstotkov vprašanih je odgovorilo z ''ne'', kar je
popolnoma pričakovan rezultat.
0
10
20
30
40
50
60
70
vodo Costello Prifarske muzikante
" Tamburanje va Kostele"
reko Kolpo
Ali poznate?
da
ne
Slika 37: Poznavanje navedenih Kostelskih znamenitost
Slika 38: Prehodi skozi mejni prehod Petrina
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 42
Pri vprašanju, katere znamenitosti iz teh krajev ljudje poznajo oziroma so kdaj slišali
zanje, so bile grad Kostel, voda Costella, reka Kolpa, slap Neţica, tradicionalni spust
po Kolpi, Prifarski muzikanti ter tudi sosednja občina Osilnica.
Zanimalo me je še, kje so anketirani zvedeli za Kostel oziroma od kod poznajo te
zanimivosti. Nekateri so te kraje spoznavali preko druţinskega izleta, šotorjenja ob
reki Kolpi, drugi so dobili najrazličnejše informacije od prijateljev, preko TV,
časopisov, z raznih poletnih ekskurzij, majhen deleţ pa so kraje prevozili na poti na
morje v sosednjo drţavo Hrvaško.
Lahko zaključimo, da bi morali biti ljudje bolj podrobno seznanjeni s stvarmi, ki
povezujejo turizem v občini Kostel. Zanimivo je dejstvo, da ljudje občine pod
imenom Kostel ali pa kostelske doline ne poznajo oziroma sploh še nikdar niso slišali
o tem, poznajo pa reko Kolpo, vodo Costello in še marsikaj. Vendar ne vedo, kje v
Sloveniji se te stvari sploh nahajajo. Stvari skratka niso povezane, kot bi si ţeleli, da
so, oziroma, kot bi morale biti, če ţelimo govoriti o vzponu turizma in privabljanju
turistov v te kraje ob Kolpi. Počasi dobivamo bolj jasno sliko in lahko zatrdimo, da
bi bilo najprej nujno poskrbeti za to, da bi o Kostelu in njenih danostih vedelo veliko
več ljudi, kot jih ve sedaj. Čeprav je bilo anketiranih le 70 ljudi, kar ni praktično nič
v primerjavi s številom prebivalcev v Sloveniji. Dejstvo je, da če hočemo narediti
popolno analizo, ki bi dala resnične podatke, bi bilo potrebno v raziskavo vključiti
ogromno število ljudi ter šele potem govoriti o situaciji in moţnih ukrepih in
rešitvah. Kljub temu, da sem naredila le majhen korak k temu, lahko vsaj slutimo in
ugotavljamo, kakšna je situacija v primerjavi z ţeljenimi ali pričakovanimi rezultati.
Čeprav nekateri še ničesar niso slišali o Kostelu, je vzpodbudno, da 80 %
anketirancev namerava obiskati te kraje. Petina jih pravi, da nima posebnega namena
priti v Kostel, morda to lahko pripišemo tudi precejšnji oddaljenosti, saj kar nekaj
sodelujočih v anketi prihaja iz zelo oddaljenih krajev. Rezultat, čeprav relativno
majhne populacije anketirancev, je zelo dober in vzpodbuden.
80%
20%
Ali nameravate obiskati občino
Kostel?
DA
NE
Slika 39: Ţelje po obisku občine Kostel
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 43
znamenitosti
Kolpa
Costella
slap Nežica
grad
Katere znamenitosti občine Kostel poznate?
Tu so ljudje odgovorili po mojih pričakovanjih. Pričakovala sem, da jih bo večina
poznala oziroma se spomnila na Costello, ki je promovirana po celotnem svetu, pa
seveda na reko Kolpo, o kateri v zadnjem času vedno več slišimo ter o njej beremo.
Slišali so za grad Kostel ter slap Neţico, ki se nahaja tik ob glavni cesti.
Slika 40: Poznane znamenitosti
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 44
8. ZAKLJUČEK Ne glede na trenutno situacijo, ki ţe v letošnjem letu kaţe na izboljšanje, lahko
rečemo, da je turizem v Sloveniji strateško pomembno gospodarstvo, ki ga je
potrebno razvijati in vanj investirati, tako v smislu neposrednih finančnih spodbud
kot razvoja ostalih s turizmom povezanih dejavnosti: izobraţevanje, kultura,
varovanje narave itd.
Sonce, voda, neokrnjena narava in mir v kostelski dolini človeka napolnijo z
energijo. Tako smo prišli do zaključka diplomske naloge, kjer bi ţelela poudariti, da
je področje, ki ga opisujem, še neraziskano, polno skritih lepot, ki bi jih lahko
vključili v uspešno turistično ponudbo. Menim, da je v kostelski dolini skrita uspešna
turistična prihodnost. Med raziskovanjem Kostela nisem imela posebnih teţav, saj so
mi ljudje veselo priskočili na pomoč ter me napolnili z dodatnim informacijami.
Sama velikokrat obiščem občino Kostel, zato sem jo ţelela predstaviti tudi ostalim.
Kot vsaka občina ima tudi občina Kostel nekaj pomanjkljivosti v delovanju ter
teţave s pomanjkanjem finančnih sredstev. S pomočjo drţave in veliko truda bo
občina prišla še do tako pričakovanih ciljev, kot je odprtje gradu Kostel ter novih
nočitvenih kapacitet.
Oddaljenost od večjih mest, počitnikovanje, bolj namenjeno tistim Robinzonovega
duha kot mestnim razvajencem ter kulturna ponudba, ki svoj navdih črpa iz
kmečkega ţivljenja preteklih dni bo tja, vsaj upam tako, privabljala predvsem tiste
popotnike in pohodnike, ki bodo znali za seboj pustiti kolpsko dolino takšno, v
kakršno so prišli, to pa domačini tudi pričakujejo.
Glede na vodstvo, ki veliko pozornosti nameni turizmu in na pogoje, ki jih ta zemlja
premore, menim, da so za razvoj turizma postavljeni odlični temelji, tako da ni
bojazni, da se ta panoga tu ne bi razširila in vzcvetela. Ljudje si tega ţelijo. Kot sem
pričakovala, se je izkazalo, da se vzpona turizma tudi malce bojijo. Saj je v ţivljenju
vedno tako, da se pred vsako novostjo pri človeku vzbudi določen strah, kar pa je
povsem normalno.
Po opravljenih intervjujih in pridobljenih podatkih lahko še rečemo, da imajo v
občini Kostel mnoţico resursov, ki pa niso ustrezno valorizirani in izkoriščeni.
Sodobni turistični trendi namreč kaţejo na dejstvo, da so ravno turistične destinacije,
ki razpolagajo s potenciali, kot jih imajo v Kostelu, tiste, ki bodo v prihodnosti
najbolj iskane in cenjene.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 45
9. LITERATURA IN VIRI
1. Brezovec, A. (2000) Marketing v turizmu, Turistica, Visoka šola za turizem,
Portoroţ
2. Certo, S. (1992) Modern Management, A Division of Simon & Schuster
3. Černetič, M. (2007) Management in sociologija organizacij, zaloţba Moderna
organizacija, Kranj
4. Florjančič, J., Jesenko, J., Benčič, M. (1997) Management v turizmu, Zaloţba
Moderna organizacija, Kranj.
5. Florjančič, J., Jesenko J., Benčič, M. (1998) Management v turizmu 2,
Zaloţba Moderna organizacija, Kranj
6. Jesenko, J., Kiereta, I. (2003) Management v Turizmu, zaloţba Moderna
organizacija, Kranj
7. Mihalič, T. (1999) Poslovanje in ekonomika turističnih podjetij, Ekonomska
fakulteta v Ljubljani
8. Morgan, M. (1996) Marketing of Leisure and Tourism, Prentice Hall, London
9. Strategija razvoja turizma v občini Kostel 2010 – 2015, (2010) Somnium
d.o.o., Maribor
10. Svetik, P. (2002) Kostelski biseri, kulturna dediščina in naravne vrednote
pokrajine Kostel, Turistično-športno društvo Kostel, Hrib
11. Svetik, P. (2002) Dregda, Kostel nekdaj in danes, Turistično-športno društvo
Kostel, Hrib
12. Vila, A., Kovač, J. (1998) Osnove organizacije in managementa, Zaloţba
Moderna organizacija
13. Zorko, D. (2005) Uvod v turizem, Zavod republike Slovenije za šolstvo,
Ljubljana
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 46
SPLETNE STRANI
1. http://www.kostel.si/ (15.02.2011)
2. http://www.osilnica.si/ (27.01.2011)
3. http://www.slovenia.info/ (09.01.2011)
4. http://www.tsdrustvo-kostel.si/jedi.htm (19.12.2010, 06.09.2011, 15.04.2011)
5. http://lukceva-domacija.si/ (11.03.2011)
6. http://www.slovenia.info/ (26.02.2011)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 47
10. PRILOGE
PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK - Moţnosti razvoja turizma v Kostelu
'' Prosim, označite polja pred ustreznim odgovorom ali zapišite odgovor na črto.''
Starost: _______ Spol: ⃟ moški ⃟ ţenski
Ali ste zadovoljni s sedanjim stanjem turizma v Kostelu?
⃟ Da
⃟ Ne
Kaj bi ţeleli spremeniti?
___________________________________________________________________
⃟ Ne vem
Ali podpirate turistični razvoj kolpske doline?
⃟ da
⃟ ne
⃟ nimam posebnega mnenja
Zakaj ga ne podpirate?
⃟ več obiskovalcev pomeni tudi več hrupa
⃟ obiskovalci za seboj puščajo smeti
⃟ naši kraji niso primerni za mnoţični turizem
⃟ obiskovalci motijo ţivali
⃟ obiskovalci se izpostavljajo divjim zverem
⃟ drugo ……………………………………..
Ali je turizem ustrezna gospodarska panoga za vašo občino?
⃟ Da ⃟ Ne ⃟ Ne vem
V primeru, da ste odgovorili pritrdilno na predhodnje vprašanje, navedite
katere vrste turizma bi morali vzpodbujati?
⃟ športni turizem (ribolov, vodni športi, pohodništvo ipd.)
⃟ zgodovinski turizem (muzej … )
⃟ kulturni turizem (kulturne prireditve, sejem)
⃟ wellness turizem (skrb za dobro počutje telesa in duha)
⃟ nakupovalni turizem
⃟ eko turizem (ozavešča o naravi)
⃟ ostalo __________________________________________________
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 48
Na katero točko v Kostelu ste še posebej ponosni in bi jo priporočili vsakomur?
____________________________________________________________________
____________________________________________________________________
Katero ciljno skupino bi morali po Vašem mnenju privabiti?
⃟ mladino
⃟ druţine z otroci
⃟ seniorji
⃟ ostalo _____________
Naštejte nekaj faktorjev, ki po vašem mnenju zavirajo moţnost razvoja turizma
v Kostelu:
__________________________________________________________
__________________________________________________________
Če bi imeli moţnost, kateri bi bil prvi korak, ki bi bil po Vašem mnenju
ključnega pomena za pospešen razvoj turizma v Kostelu? (česa bi se najprej
lotili?)
____________________________________________________________________
____________________________________________________________________
Katerih dejavnosti v Kostelu se sami udeleţujete?
⃟ pohodov po zasnovanih poteh, in sicer samostojno ali organizirano
⃟ akcij čiščenja okolice in voda
⃟ zabavnih prireditev, kot je ''Tamburanje va Kostele''
⃟ predavanj
⃟ delavnic in tečajev
⃟ drugo
____________________________________________________________________
Česa v Vaši občini primanjkuje, pa bi glede na razmah turizma moralo biti?
⃟ prenočitvenih zmogljivosti
⃟ trgovine
⃟ urejenega parkirišča
⃟ gostinske ponudbe
⃟ osrednje informacijske točke
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 49
PRILOGA 2: ANKETNI VPRAŠALNIK ''Prepoznavnost Kostela po Sloveniji''
1. Spol M Ţ Starost ______
Kraj bivanja: ______________________
2. Ali poznate občino Kostel? DA NE
Če ste odgovorili pritrdilno, prosim, odgovorite še na naslednja
vprašanja.
Kje ste jo spoznali? ___________________________
Katere znamenitosti v občini Kostel poznate?
____________________
3. Na kaj pomislite ob besedi Kostel?
_____________________________________________________
____________________________________________________ .
4. Ali poznate :
- izvirsko vodo COSTELLA? DA NE
- tamburaško skupino Prifarski muzikanti? DA NE
- prireditev ''Tamburanje va Kostele''? DA NE
- reko Kolpo? DA NE
5. Ali ste ţe kdaj prečkali mejni prehod Petrina? DA NE
6. Ali nameravate kdaj obiskati občino Kostel? DA NE
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 50
KAZALO SLIK
Slika 1: Ravni managementa in struktura potrebnih znanj ......................................... 4
Slika 2: Peka kostanja .................................................................................................. 6
Slika 3: Kostelski krošnjar ........................................................................................... 6
Slika 4: Geografski prikaz občine Kostel .................................................................... 7
Slika 5: Slovenija - občina Kostel ................................................................................ 7
Slika 6: Organizacijska struktura Občine Kostel ........................................................ 8
Slika 7: Polnilnica Costella ter prostori Občine Kostel ............................................. 9
Slika 8: Podatki o tranzitu na mejnem prehodu Petrina ........................................... 10
Slika 9: Kampiranje ob reki Kolpi ............................................................................. 12
Slika 10: Rafting na reki Kolpi .................................................................................. 12
Slika 11: Shematski prikaz kategorije potnikov ......................................................... 13
Slika 12: Prihodi in prenočitve v obdobju 2000-2009 ............................................... 19
Slika 13: Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov ......................................... 20
Slika 14: Pravljica o Neţici ....................................................................................... 21
Slika 15: Grad Kostel s cerkvijo in naseljem ............................................................. 22
Slika 16: Tipična kostelska hiša ................................................................................. 23
Slika 17: Turistične kmetije ....................................................................................... 25
Slika 18: Območje Sveta Kolpe ................................................................................. 27
Slika 19: Kozmogram ................................................................................................. 28
Slika 20: Slap Neţica ................................................................................................. 28
Slika 21: Etiketa vode Costella .................................................................................. 29
Slika 22: Kolesarski maraton Costella ...................................................................... 29
Slika 23: Stara šola TRIS ........................................................................................... 30
Slika 24: Kapacitete v letu 2010 ................................................................................ 31
Slika 25: Kapacitete v letu 2015 ................................................................................ 31
Slika 26: Povečanje števila prenočite ........................................................................ 32
Slika 27: Shematski prikaz investiranja ..................................................................... 33
Slika 28: Investiranje v izboljšanje konkurenčnosti .................................................. 34
Slika 29: Spol anketirancev ....................................................................................... 36
Slika 30: Podpora turizma v Kostelu ......................................................................... 37
Slika 31: Zadovoljstvo o sedanim stanjem turizma ................................................... 37
Slika 32: Vrste turizma, ki so po mnenju ljudi primerne za Kostel ........................... 38
Slika 33: Priljubljene znamenitosti domačinov ......................................................... 38
Slika 34: Ţelje domačinov v turistični ponudbi ......................................................... 39
Slika 35: Spol anketirancev ....................................................................................... 40
Slika 36: Prepoznavnost Kostela ............................................................................... 40
Slika 37: Poznavanje navedenih Kostelskih znamenitost .......................................... 41
Slika 38: Prehodi skozi mejni prehod Petrina ........................................................... 41
Slika 40: Poznane znamenitosti ................................................................................. 43
Slika 39: Ţelje po obisku občine Kostel ..................................................................... 42
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 51
KAZALO TABEL
Tabela 1: Statistika občine Kostel ............................................................................... 8 Tabela 2: Pozitivni in negativni ekonomski vplivi ..................................................... 15 Tabela 3: Neekonomski vplivi turizma ....................................................................... 16 Tabela 4: Pozitivni in negativni vplivi na naravno okolje ......................................... 17 Tabela 5: Pozitivni in negativni vplivi na druţbeno okolje ....................................... 18
Tabela 6: Ostale nastanitvene kapacitete .................................................................. 25 Tabela 7: Seznam prireditev ...................................................................................... 26 Tabela 8: SWOT analiza ............................................................................................ 35
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________
Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 52
POJMOVNIK
WELLNESS - izvira iz besed »well being«, ki pomeni počutiti se dobro, in fitnes, ki
pomeni telesno pripravljenost. Wellness bi lahko prevedli kot dobro počutje telesa in
duha ter zdrav način ţivljenja.
CANYONING – soteskanje
SWOT (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats)- prednosti, slabosti,
priloţnosti in nevarnosti
KRATICE IN AKRONIMI
SURS - Statistični urad Republike Slovenije
ZKTK - Zavod za kulturo in turizem Kostel
TŠDK - Turistično športno društvo Kostel
TRIS - turistično razvojno informacijsko središče
TIC - Turistično razvojni informacijski center
EKO - označuje tiste kvalitete izdelka, ki varujejo okolje.
CŠOD - Center šolskih in obšolskih dejavnosti
ND - Narodni dohodek
BNP - Bruto nacionalni proizvod
BDP - Bruto domači proizvod