Moj dom je v Bohinju #01

AP

RIL

•

LE

TO

20

14

v BohinjuMoj doM je

Ekipa za prihodnost2 Zemljevid

projektov8 Zasnova programa14

• Moj doM jE v Bohinju2

Planika ali očnica

Snežno belo planiko imajo privilegij videti v naravnem okolju samo tisti, ki ljubijo gore. Njen dom so skalne jase in bolj je kraj nedostopen, lepši cvetovi se skrivajo tam, kar je za planince tudi preizkus poguma.

Ljudje iz Alp imamo s planiko marsikaj skupnega. V nas je veliko trdoživosti, naučili smo se živeti z gorami in dihati z naravo. Skozi generacije se je v nas oblikoval naš lasten, drugačen odnos do dolgih zim, do ponosnih vrhov, do sveta in do nas samih. Zvesti smo tradiciji, trmasti, ko si nekaj zadamo, in predani vrednotam.

V germanskih jezikih se za planiko uporablja ime edelweiss, ki izhaja iz švicarsko-nemške besede edel (plemenit) in weiß (bel). Zaradi bele barve, ki nas poleti spominja na sneg, je planika tudi simbol čistosti.

Planika je cvet tistega, kar nosimo v sebi ljudje iz Alp.

PRihodnoSTeKiPA ZA

Moj doM jE v Bohinju • 3

Zakaj kandidiram za župana? Zato, ker sem Bohinj’c in ker vem, da bi bil Bohinj lahko boljši.

V dvajsetih letih novinarskega in uredniškega dela doma in po svetu sem si nabral toliko izkušenj, znanja in socialnih povezav, da zanesljivo vem, da bi se Bohinj lahko razvijal hitreje, drugače in bolje. Da mladim lahko omogočimo delo, srednji generaciji kakovostno življenje in vzgojo otrok, starejšim pa varno in dostojanstveno tretje življenjsko obdobje.

Od pritoževanja, da se nič ne da in so za vse krivi drugi, nima nihče nič. Kos bohinjskega kruha ni zato narezan nič bolj na debelo. Čas krize je zahteven za vse. A ta čas lahko izkoristimo za drugačno, novo pot, ki nas bo - o tem sem prepričan - pripeljala med najbolj razvite skupnosti,ki so se temu času že uspešno prilagodile. Takšne občine učinkovito porabljajo različne finančne vire, od evropskih do državnih in občinskih. Prisluhnejo resničnim in ne namišljenim potrebam svojih prebivalcev, z regionalnimi, državnimi in evropskimi oblastmi pa uspešno sodelujejo.

Treba je stopiti skupaj in prevzeti odgovornost. Za več reda, za več poštenosti in več dela, ki bodo imeli za posledico dvig gospodarskega in socialnega položaja Bohinjcev ter dali možnost uspeha vsem. Uspeh vsakega izmed Bohinjcev je uspeh za celoten Bohinj, za vso skupnost.

Ti iskreni nameni nas združujejo. Nastaja ekipa kot odgovor na izziv, ki ga zahteva čas z novo gospodarsko in socialno situacijo. Z občino je tako kot z rotom. Dobri gospodarji vedo, da so ga dobili le v upravljanje in ne v last. Da ga je treba plemenititi, kot so ga plemenitile generacije pred njimi. Moder gospodar ve, kdaj mora rot predati naslednji generaciji, da se bo plemenitenje nadaljevalo in rot ne bo začel propadati.

Program, ki ga sestavlja naša ekipa in vam ga danes v osnovnih okvirih predstavljamo, je ambiciozen, a uresničljiv. Temelji na tem, kar je bilo v Bohinju že uspešno narejenega. Kar je gnilega, bo odpadlo samo od sebe. Program temelji na trdnem prepričanju, da so turizem, les in kmetijstvo naši gospodarski temelji. Ti zagotavljajo okolje, ki bo omogočilo dobro življenje vsem generacijam. Zato moramo postaviti primerno infrastrukturo, učinkovito voditi upravo in modro upravljati sredstva.

Pred vami ni program projektov, ki bi bili ustvarjeni na pamet. Ne odkrivamo tople vode, temveč konkretne zglede prenašamo iz okolij, ki so se izkazala kot boljša od nas, tako iz Slovenije kot drugih alpskih območij, predvsem iz Avstrije in Švice. Bohinjci smo ljudje iz Alp in smo del tega kulturno-civilizacijskega prostora. Zato se moramo v ta prostor vrniti skozi velika vrata. Možnosti imamo, le pametni moramo biti. Vztrajnosti, trme in delavnosti pa nam ne manjka.

Spoštovani, v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih, vse tja do lokalnih volitev jeseni, bo veliko časa za razmislek, pogovore in iskanje dodatnih ali drugačnih rešitev, saj več glav več ve. Srečevali se bomo ob različnih priložnostih. A cilj mora biti skupen: kako Bohinj narediti boljši. Vabim vas, da se nam pri tem pridružite.

Spoštovane Bohinjke in Bohinjci

Bojan TravenV Stari Fužini, april 2014


BojAnTRAvEnnovinar in urednik

načelen in neposreden“Naš Pantarjev Bojan, ki je s Slakom tisto fajn oddajo imel,” boste lahko slišali v Stari Fužini o Bojanu Travnu. O njem bodo zlahka imeli kaj povedati, kar kaže, kako vpet je Bojan v domači kraj in kako dobro je v njem zapisan. Hitro postane tudi jasno, da so Pr’ Pantarjo vrata vsem vedno odprta, saj ga ljudje radi povprašajo za kakšen nasvet. Tudi to govori o medsebojnem zaupanju in spoštovanju, ki ga čutijo krajani. “Že ata, Pantarjev Martin, je bil tak. Očitno imam to po njem,” na kratko pove Traven.

Profesionalno novinarsko pot je Traven začel pri Radiu Slovenija, ves čas je pisal za

številne časnike in revije ter bil vsa leta pred kamerami in za kamerami slovenskih televizij. Ustvaril je nekaj najbolj gledanih in medijsko odmevnih oddaj. Danes velja za eno vidnejših imen slovenskega novinarstva in za urednika, ki ni nikoli izdal svojih načel ali kršil dostojanstva malega človeka. V svoji karieri je razkrival pretresljive zgodbe ljudi, odstiral ozadja političnih afer in razkrival gospodarske nepravilnosti.

Neštetokrat je vsej slovenski javnosti nastavil zrcalo in s svojo širino in človeško veličino stopil v vsak slovenski dom ter z marsikatero zgodbo pustil pri ljudeh močan pečat.

Čas je za BohinjOdkar je leta 2001 kot najmlajši vnuk po letih sodnih sporov prevzel propadajočo kmetijo Pantarjevega Martina in Marjete, ponovno registriral kmetijsko dejavnost in domačijo obnovil, je vključen v lokalno skupnost in njeno delovanje. “Če sem le mogel, sem marsikomu, zaradi možnosti, ki mi jih daje poklic, odprl kakšna vrata, torej je logična odločitev, da zdaj za Bohinj naredim še več.”

Raziskovalno novinarstvo mu je razkrilo vse

podrobnosti slovenske realnosti, vendar je Bohinj tisti, kjer ga neizkoriščene prilike in zamujene priložnosti najbolj bolijo. V domačem okolju je zdaj čas, da z Ekipo za prihodnost uresniči potenciale Bohinja in ljudi. Pravi, da pri njem odločitve za kandidaturo ni bilo treba posebej sprejemati.

Bojana vsakdo pozna s televizije. Poznamo tudi njegovo jasno novinarsko vodilo, ko med prav in narobe ne postavlja cele palete barv. Življenje je seveda kompromis, a pri tem je zdrav razum tisto, kar ga vodi.

40lET

ZnAnjA in iZKuŠnje

Že kot študent novinarstva si

je na Dnevniku Televizije Slo-

venija pridobil ugled mladega

raziskovalnega novinarja, ki

je v zgodbah vedno prodrl v

ozadje. Nato je bil v ekipi, ki je

postavila temelje POP TV ter

informativne oddaje 24ur in

si pridobil status enega najbolj

vplivnih slovenskih novinar-

jev s področja politike in go-

spodarstva. Z Urošem Slakom

je postavil in urejal legendarno

oddajo Trenja na POP TV ter

kasneje na Televiziji Slovenija

Poglede Slovenije. Njegovi

pronicljivi prispevki so vedno

brez strahu rekli bobu bob,

spodbudili debate in vplivali

na politično dogajanje. Sam je

iz majhne ekipe postavil uspe-

šno zgodbo večernih poročil

Svet na Kanalu A, za kar je

dobil tudi Viktorja za posebne

medijske dosežke. Trenutno je

urednik in voditelj intervjujev

na tretjem programu TVS.

» Voz lahko vlečemo le v eno smer - naprej. «


44lET

Spoštovanje je po mnenju Tomaža Medje ključna osebnostna lastnost, ki je nujna za uspešno sobivanje. Sodelovanje v življenju vasi in občine razume kot implementacijo tradicionalnega načina življenja, kjer si skupnost prizadeva za večjo kakovost življenja, medsebojno pomoč in napredek.

Zanesljiv in predan Medja je človek treh svetov. Sedanjosti, kjer uspešno združuje kariero, družino z ženo Mojco, kmetijo in družbeno angažiranost. Preteklosti, iz katere črpa vrednote, ki so mu vodilo in jih prenaša na svoje tri otroke. Vedno gleda tudi v prihodnost, tako s poslanstvom v lokalni skupnosti, kot tudi poklicno. Vse svoje izzive uspešno izpelje in povezuje z veliko volje, s pomočjo močnih organizacijskih sposobnosti in zato, ker mu je res mar.

Nemški Rovt, njegova domača vas, je močno povezana vaška skupnost, ki deluje urejeno in v skupno dobro. Tomaž je aktiven v vseh sferah življenja vasi in lokalne skupnosti. Je aktiven gasilec, član cerkvenega pevskega zbora in

Opozarja, da morajo biti sredstva porabljena smiselno, transparentno in v skladu z realnimi potrebami lokalne skupnosti ter zmožnostmi občinskega proračuna. Tudi zato se je odločil, prestopiti iz pasivne v aktivno vlogo.

Tomaž bo svoje sile usmeril predvsem v razvoj kmetijstva in gospodarstva, saj meni, da so lokalno gospodarstvo in njegovi potenciali podcenjeni. Opozarja, da je nujna podpora lokalnemu obrtništvu.

Škoda se mu zdi, da Bohinj zaostaja v ustvarjanju prepoznavnih lokalnih produktov in zgodb, ki bi Bohinjcem in Bohinjkam prinesle dodaten zaslužek in ne nazadnje nova delovna mesta. Potencial občine pa vidi tudi v aktualizaciji hribovskega kmetijstva in v lesu.

Diplomiral je iz elektrotehnike -

smer robotika. Na Srednji

turistični in gostinski šoli na

Bledu je predaval matematiko.

Sledil je izziv v Gorenjki, kjer

je prevzel odgovornost vodje

službe za informatiko. Ker mu je

pri delu manjkalo ekonomsko

znanje, se je odločil in naredil še

magisterij na ekonomiji. Poleg

dela v službi je prevzel tudi

skrb za podedovano kmetijo.

Zadnjih osem let je zaposlen v

Alpetourju kot vodja informatike

in organizacije. Dva mandata

je član nadzornega odbora v

Občini Bohinj (v prejšnjem

mandatu je bil predsednik) in

je aktiven član več društev in

organizacij.

ZnAnjA in iZKuŠnje

agrarne skupnosti, je tisti, ki zna povedati pravi govor v pravem trenutku in z veliko veselja vodi prireditve, srečanja in tudi tradicionalne dogodke kot je pustna vleka ploha.

ne podcenjujmo kmetijstva in gospodarstvaMedja, ki je že dva mandata član nadzornega odbora Občine Bohinj, dobro ve, kam gre in kako se porablja občinski denar.

»Bohinj ni samo turizem« pravi Tomaž. »Bohinjski kraji, kot je Nemški Rovt, morajo svoje priložnosti razvoja iskati drugje. Pomagati pri tem je eden od mojih motivov znotraj Ekipe za prihodnost.«

» Moj cilj je prispevati k idejam ekipe, da jih skupaj razširimo na celoten Bohinj. «

ToMAŽ MEdjA

vodja informatike in organizacije na Alpetourju


35lET

MARušAKRKočMama, podjetnica, športna vaditeljica

Maruša prekipeva od energije in veselja, ki ju vsak dan prenaša na družino in sodelavce, v popoldanskem času pa s pilates in s spinning vadbami na številne Bohinjke in Bohinjce. vendar ob njeni igrivi sproščenosti ne spreglejte njene zelo odgovorne in disciplinirane plati.

ZnAnjA in iZKuŠnje

Že skoraj deset let dela v VPD

Bled, podjetju za proizvodnjo

in trženje medicinsko

tehničnih pripomočkov. V letih

uspešnega dela je pridobila

zaupanje lastnikov, da so ji

zaupali odgovorno delo vodje

veleprodaje. Pred štirimi leti

se je lotila še novega izziva

in postavila uspešno zgodbo

FIT PILATES & SPINNING

CENTRA v Bohinjski Bistrici.

Ves čas se dodatno izobražuje

na različnih področjih. Ravno

lani je zaključila raziskovalni

magisterij na Fakulteti za

managament.

» Zame je Bohinj raj na zemlji in želim si, da bi ga vsi tako doživljali. «

optimistična perfekcionistkaMaruša od sebe vedno zahteva veliko. Priznava, da je zato pogosto zahtevna tudi do drugih, saj je preprosto prevelika optimistka, da ne bi verjela, da zmoremo vsi bolje in več. Ta miselnost jo je motivirala tako v mladosti, ko je aktivno trenirala smučanje in odbojko, kot pri delovnih izzivih. Stvarem vedno hoče priti do dna, saj je v njej veliko raziskovalnega duha. Tako se je zelo raziskovalno lotila magistrske naloge, v kateri je poglobljeno analizirala položaj in karierne zgodbe vodilnih žensk v gospodarstvu. Na vprašanje, kako sama uravnava zasebno in poslovno življenje, odgovori, da se lahko marsikaj uspešno

tudi v kontekstu športa, zato skozi športne aktivnosti v Bohinju spodbuja miselnost zdravega duha v zdravem telesu.

Misliti moramo na vse, ne samo nase»Za Bohinj hočem narediti še več,« pravi Maruša Krkoč. To in pa izjemen socialni čut sta razloga, ki sta jo najbolj pritegnila h kandidaturi. Pa Bojan, ki ga izjemno ceni. Vesela je, da je zbral ekipo. “Preprosto, našli smo se pravi, da nekaj naredimo, “ se veseli izzivov. Razmišljati moramo o vseh starostnih skupinah naše družbe, kaj potrebujejo. Mlade družine se soočajo z drugačnimi izzivi kot stari ljudje ali pa mladostniki, ki iščejo svoje priložnosti, da

naredi z veliko ljubezni, s podporo partnerja in družine ter z dobro organizacijo in s pravo motivacijo.

Marušo vsekakor definira polna zaposlenost, novih idej in ciljev pa ji nikoli ne primanjkuje. Prihodnosti se veseli zaradi vseh izzivov in priložnosti, ki jih bo ta prinesla. A v skladu s svojim športnim duhom nikoli samo pasivno ne čaka. “Pomembno je, da smo aktivni.” To razume v kontekstu vseh življenjskih, družbenih in gospodarskih področij. Seveda

se izrazijo. Pomembno je, da poskrbimo za dobro življenje vseh in si odpiramo nove priložnosti in možnosti.

Priložnost vidi tudi v razvoju športnega turizma in v močnejšem razvoju športa v Bohinju, saj je veliko mladih talentov, ki jim je treba dati možnost, da zablestijo. Marušina vizija je, da bi nekoč našli tudi sredstva za razvoj centra za športne vadbe in fitnes ter za športne konvencije.


34lET

BošTjAn MEncingER

Predsednik uprave, Žičnice vogel Bohinj

Marsikdo ga pozna kot sposobnega fanta, ki je prebudil in dvignil smučišče vogel, vendar Boštjan Mencinger še zdaleč ni le fant, temveč je uspešen podjetnik, ki je iz vogla zelo hitro naredil uspešno podjetje. Prav zato je lahko odličen zgled vsem, še posebej mladim, da je v Bohinju mogoče ustvarjati pozitivne zgodbe.

Univerzitetni diplomirani

inženir elektrotehnike je

prepoznal svoj čut za finance

in posel, zato se je kalil na

uredništvu poslovnega

časnika Finance. V Bohinju

se je najprej lotil izziva

operativnega vodenja

Režijskega obrata Občine

Bohinj, kjer je med drugim

uresničil uspešen projekt

reorganizacije odvoza

odpadkov, kar je omogočilo

boljši sistem ekološkega

ločevanja odpadkov. Njegov

največji izziv doslej pa je

vodenje podjetja Žičnice

Vogel Bohinj, ki ga je skupaj z

motiviranimi zaposlenimi kot

predsednik uprave uspešno

revitaliziral in odprl možnosti

za razvoj tako smučišča kot

tudi Bohinja.

ZnAnjA in iZKuŠnje

» Za kandidaturo sem se odločil tudi zato, da vidim, kaj vse lahko dosežemo, če se na občini odločajo ljudje s svežimi idejami, z motivacijo in znanjem. «

Stvaren vizionar Kot gospodarski novinar dnevnika Finance je od blizu spoznal mnoge zgodbe, kako se uspešno dela, pa tudi, kako se lahko zapravijo dobre go-spodarske priložnosti. Ob vrnitvi v Bohinj so se mu odprli novi pogledi na priložnosti v domačem kraju. Trenutka, ko je prišla prava priložnost, ni zamudil. Danes že dobri dve leti učinkovito vodi podjetje, a pravi, da poslovna uspešnost ni edi-ni razlog, da uživa v tem okolju. “Za nekoga, ki uživa v naravi in športu, je v Bohinju kakovost življenja neprimerno višja kot v Ljubljani.” Za-veda pa se, da je ohranjanje tovrstne kakovosti naravnega okolja nujno pogojena z odnosom do okolja, kar upošteva tudi v razvojnih načrtih smu-čišča na Voglu. Z ekološkega vidika je ponosen

novih prog znotraj območja smučišča ter nado-mestitvi Šije in Zadnjega Vogla z novo napravo je glavna vizija ureditev nove povezave iz Ribče-vega laza. S tem bo Vogel imel eno najdaljših prog v Sloveniji z več kot 1000 m višinske razlike, to pa bo priložnost, da Bohinj gosti kakšno od mednarodnih tekem in se tudi tako vriše na zemljevid.

Preudarni koraki naprejEkipi za prihodnost se je Boštjan Mencinger pri-družil, ker vidi znotraj nje priložnost za razvoj Bohinja v smeri, ki je nujna tako za Vogel kot za vse Bohinjce. “Bohinj se ne more razvijati brez Vogla in Vogel se ne more razvijati brez Bohinja. Imamo ogromen potencial, ki ga še nismo raz-

tudi na dediščino, ki jo je zapustil v občinskem komunalnem podjetju, kjer je deloval, preden je postal direktor Vogla.

Uspešnost Vogla je odraz tudi Boštjanovih oseb-nih lastnostih. Iz ljudi zmore potegniti tisto naj-boljše, saj jim zna prisluhniti in prepoznati njiho-ve potrebe ter kvalitete. Zase brez sprenevedanja pove, da je racionalen, stvaren, organiziran in po-šten.

S smučiščem ima jasne cilje in že razmišlja vnaprej. Po širitvah obstoječih prog in ureditvi

vili, in eno od najlepših okolij v Alpah.“ Ravno naravne danosti bi Bohinjci morali znati bolje iz-koristiti, je prepričan. Seveda pa je pri tem treba spoštovati naravo in za turistični in lokalni razvoj graditi primerno infrastrukturo. Ne zavzema se za drastične spremembe, temveč zagovarja majhne in premišljene korake naprej. V Ekipi za priho-dnost je našel somišljenike glede razvoja Bohinja in turizma. “Želim biti del sprememb, ki jih bo prinesla naša ekipa. Veselim se tega.”


BOHINJSKA BISTRICA

BRODSAVICAKAMNJE

POLJELAŠKI ROVT

STUDOR SREDNJA VAS BOH. ČEŠNJICA

JEREKA

STARA FUŽINA

RIBČEV LAZUKANC

BITNJE

NEMŠKI ROVT

NOMENJ

RAVNE

LEPENCE

V O J E

U S K O V N I C A

B O H I N J S K O J E Z E R O523 m

Sava Bohinjka

Savica

Sava

Boh

injka

Peč719

Studor1002

Kamen1030

PODJELJEPL. ZAJAMNIKI

PL. PRAPROTNICA

PL. LIPANCA

Rudno Polje

PL. VOGAR

PL. KRSTENICA

PL. BLATO

PL. VODIČNI VRH

PL. HEBAT

.

slapMostnica

U K A N Š K A S U H A

S P O D N J A K O M N A

L E P A K O M N A

Z G O R N J A K O M N A

L O P U Č N I Š K A D O L I N A Črno jezero

PL. NA KALU

PL. GOVNJAČ

PL. NA KRAJU

KOPRIVNIK

GORJUŠE

Mrzli Studenec

Goreljek

LOG

PL. JAVORNICA

PL. KONJSKA DOLINAPL. POKROVEC

PL. JAVORNIK

Vodnikov razglednik

slapGovic

ŽAGARJEV GRABEN

SKI CENTERVOGEL

L J U K K O AP

O V

I

L

C

E

A

J

Ribnica

Ribnica

SuhaRudnica

946

Šavnica863 Jereka

Mostnica

ŽLAN

Blato

Rudnica946

SSKKII CCEENNTTEERRKKOOBBLLAA

PL. PRI JEZERU

BistricaPOZABLJENO

Peč719

Vodnikov razglednik

Dom Savica

PL. LOPUČNICA

PL. DEDNO POLJEPL. OVČARIJA

PL. KONJŠČICA

S e n o ž e t a

Viševnik

V

slapGrmečica

Grme

čica

Ajdovski gradec

N A K L O

N A D J E Z E R O M

PL. BLATCA

slapKropa

slapSavica

slapMostnica

B U K O V S K A D O L I N

A

Belica

PL. SUHAPL. ZADNJI VOGEL

SuhaSuha

G o s t i l e s

Z a L a z m i

K r e m e n j e k

B l a t o

Pod Ščavnikom

POZABLJENO

PL. NA ŠEHU

Z a k r a j

Srenjsko polje

D o b r a v a

PL. KLEK

Ribnica

I K S V A L G

I R

T

A N R O D N I

P A R K I K S V A L

G I

R T

A N R O D N I

P A R K

slapGovic

Hemin plavžHemin plavž

Studor1002

RIBČEV LAZ

GORJUŠE

› Prodaja bohinjskih izdelkov

› ureditev vaških središč

› umirjanje prometa in ureditev prakirišč

› celostna ureditev

› Projekt “od sob do hotela”

› cestna infrastruktura

eKiPe ZA PRihodnoSTZASNOVA ZEMLJEVIDA PROJEKTOV

Razvoj planin – oddaja stanov


BOHINJSKA BISTRICA

BRODSAVICAKAMNJE

POLJELAŠKI ROVT

STUDOR SREDNJA VAS BOH. ČEŠNJICA

JEREKA

STARA FUŽINA

RIBČEV LAZUKANC

BITNJE

NEMŠKI ROVT

NOMENJ

RAVNE

LEPENCE

V O J E

U S K O V N I C A

B O H I N J S K O J E Z E R O523 m

Sava Bohinjka

Savica

Sava

Boh

injka

Peč719

Studor1002

Kamen1030

PODJELJEPL. ZAJAMNIKI

PL. PRAPROTNICA

PL. LIPANCA

Rudno Polje

PL. VOGAR

PL. KRSTENICA

PL. BLATO

PL. VODIČNI VRH

PL. HEBAT

.

slapMostnica

U K A N Š K A S U H A

S P O D N J A K O M N A

L E P A K O M N A

Z G O R N J A K O M N A

L O P U Č N I Š K A D O L I N A Črno jezero

PL. NA KALU

PL. GOVNJAČ

PL. NA KRAJU

KOPRIVNIK

GORJUŠE

Mrzli Studenec

Goreljek

LOG

PL. JAVORNICA

PL. KONJSKA DOLINAPL. POKROVEC

PL. JAVORNIK

Vodnikov razglednik

slapGovic

ŽAGARJEV GRABEN

SKI CENTERVOGEL

L J U K K O AP

O V

I

L

C

E

A

J

Ribnica

Ribnica

SuhaRudnica

946

Šavnica863 Jereka

Mostnica

ŽLAN

Blato

Rudnica946

SSKKII CCEENNTTEERRKKOOBBLLAA

PL. PRI JEZERU

BistricaPOZABLJENO

Peč719

Vodnikov razglednik

Dom Savica

PL. LOPUČNICA

PL. DEDNO POLJEPL. OVČARIJA

PL. KONJŠČICA

S e n o ž e t a

Viševnik

V

slapGrmečica

Grme

čica

Ajdovski gradec

N A K L O

N A D J E Z E R O M

PL. BLATCA

slapKropa

slapSavica

slapMostnica

B U K O V S K A D O L I N

A

Belica

PL. SUHAPL. ZADNJI VOGEL

SuhaSuha

G o s t i l e s

Z a L a z m i

K r e m e n j e k

B l a t o

Pod Ščavnikom

POZABLJENO

PL. NA ŠEHU

Z a k r a j

Srenjsko polje

D o b r a v a

PL. KLEK

Ribnica

I K S V A L G

I R

T

A N R O D N I

P A R K I K S V A L

G I

R T

A N R O D N I

P A R K

slapGovic

Hemin plavžHemin plavž

Studor1002

RIBČEV LAZ

GORJUŠE

optično omrežje in WiFi Bohinj

› hiša podeželskih znanj

› Projekt “Bergsteigerdoerfer”

› okrepitev javnega prevoza dostopnega občanom

› Sprehajalno kolesarska pot

› Kolesarska pot Bled – Bohinj

› Projekt “od sob do hotela”

› cestna infrastruktura

› infrastrukturna ureditev

› lesno središče› Podjetniško razvojni center› letno zimski športni center› obvoznica, krožišče, promenada › obnova dvorane j. Ažmana› gradnja novega vrtca

› Tematski park: Življenje v gozdu

› Rekonstrukcija mlina na veter

› ureditev vodovoda

› ureditev vodnega zajetja


gREgA šilcTuristični strateg

grega šilc se je pridružil Ekipi za prihodnost, ker meni, da tisti, ki so v najboljših letih, ne smejo stati ob strani, temveč morajo sodelovati pri soustvarjanju boljšega okolja in prihodnosti za vse. verjame, da so se v ekipi zbrali pravi ljudje ter da se jim bo pri pobudi pridružila celotna generacija.

ZnAnjA in iZKuŠnje

Že od nekdaj je zapisan delu z

ljudmi in turizmu, s področja

katerega ima kar dve diplomi.

Dolga leta je kot inštruktor

predaval na Višji strokovni šoli

za gostinstvo in turizem Bled

in bil po mnenju študentov

njihov najljubši predavatelj.

Pred dobrim letom sta z ženo

odprla outdoor agencijo

Hike&Bike, ki uspešno širi

polja turistične ponudbe v

Bohinju. Bil je tudi predsednik

komisije za usposabljanje

lokalnih vodnikov in

turnokolesarski vodnik, večina

Bohinjcev pa ga pozna tudi

kot voditelja prireditev in

dogodkov lokalne skupnosti.

» Brez razvoja ene generacije ne more napredovati naslednja, zato je napredek naša odgovornost do otrok.«

Aktiven in komunikativenGrega Šilc je vedno v akciji, zato ga boste v istem dnevu lahko srečali v Bistrici, kjer bo organiziral naslednji projekt, pred slapom Savica, ko bo fotografiral estonske turiste, med sprehodom na Rudnico, ko bo v spustu testiral novo kolo, v osnovni šoli na predstavi njegovih otrok, pri Bojanu v Fužini sredi vsebinske razprave o položaju Bohinja v alpskem prostoru ter še zvečer na Voglu med vodenjem pohoda ob polni luni . “Mogoče res nimam postanka, ampak toliko je še vsega, kar moramo vsi skupaj v Bohinju narediti,” vam bo povedal in začutili boste željo, da bi tudi vi storili več.

Gostoljuben, predan in dober, pa vendar ostaja tudi skromen. Lastnosti, v katerih se prepozna večina Bohinjcev.

ne smemo se bati spremembGrega sodelovanje v ekipi vidi kot priložnost in možnost, da se Bohinj razvije v takšno okolje, ki si ga kot oče, turistični delavec in kot nekdo, ki je tukaj doma, želi. Svet okoli Bohinja se spre-minja in nekatere stvari je nujno temu prila-goditi. Bolj inovativne marketinške promocije Bohinja, bolj sodobni načini financiranja turi-stičnega gospodarstva, vsebinsko nadgrajena turistična infrastruktura, manj monopolov in bolj sodoben pristop k upravljalskim konce-

V Bohinj se je priselil zaradi ljubezni, a pravi, da je to že dolgo njegov pravi dom. Vsa njegova energija prihaja iz tega okolja in vso svojo energijo usmerja vanj. Zna videti vse najlepše lastnosti Bohinja in ljudi ter prepoznati številne potenciale in priložnosti.

Na turiste iz vsega sveta prenaša svoje navdušenje nad Bohinjem. ”Oseben pristop je tisto, zaradi česar bo gost pogosto odšel bolj zadovoljen, kot je pričakoval,“ pravi Grega in ta izjava govori tudi o tem, kakšen je.

sijam so le nekateri od izzivov za prihodnost.

Verjame v nujno zamenjavo generacij, v tiste, ki so sposobni videti z drugimi očmi in ki pre-morejo dovolj poštenja ter energije, da izbolj-šajo okolje za vse in ne le zase. Priznava, da od-ločitev za javno podporo spremembam zanj ni enostavna, vendar, kot pravi, si na stara leta ne želi očitati, da se ni zavzel in skušal prispevati k boljšemu Bohinju.

33lET


PETRA ZuPAnčič

Podjetnica

Petra Zupančič je odrasla v Bohinju in takoj po srednji šoli odšla v ljubljano delat in študirat. nabrala si je veliko izkušenj in znanja ter si dokazala, da zmore. danes želi na osnovi svojih mladostnih izkušenj mladim v Bohinju olajšati pot in ustvariti priložnosti za prihodnost.

Odkar se je vrnila v Bohinj,

ima svoje podjetje in tudi

sodeluje s hotelom Jelka na

Pokljuki. Pri tem ji pomaga

znanje, ki si ga je pridobila na

srednji turistični šoli. Študij

arhitekture jo je odpeljal v bolj

ustvarjalne vode. V Ljubljani

je bila vodja in kreativna vodja

salona pohištva Luster, v

podjetju Forming studio pa se

je preizkušala v projektivi in

hkrati vodila salon Domini.

Njeno delo je vključevalo zelo

široko paleto znanj, od idejnih

zasnov do izvedbenega

dela projektiranja interjerja

poslovnih in trgovskih podjetij

ter zasebnih hiš. Postavljala je

tudi tržne in komunikacijske

strategije ter skrbela za

nemoteno poslovanje obeh

salonov.

ZnAnjA in iZKuŠnje

» Ustvariti moramo možnosti, da si bodo mladi želeli ostati v Bohinju. «

odločna in kreativnaBohinj Petri ne predstavlja več omejitev, tem-več priložnosti. Ko vidi pomanjkljivosti, vidi ob njih tudi prednosti. Ko vidi problem, vidi hkrati tudi rešitev. Ko vidi priložnost zase, jo vidi tudi za druge .

Ima močno izraženo kreativno plat. Vedno zna najti nov zorni kot in domiselno rešitev, po drugi strani pa je tudi dovolj racionalna, da lahko svoje ideje tudi realizira. Te lastnosti so ji bile v veliko pomoč pri študiju arhitekture in pri projektih notranje ureditve prostorov za različne naročnike. Estetika je njen način življe-nja.

Pomembna je prava eki-pa in podpora ljudi“Mladim moramo ustvariti okolje, ki ga ne bodo več zapuščali. Ostati morajo v Bohinju in tukaj izpolnjevati svoje ambicije, torej dobiti možnosti za kakovostno življenje,“ je odločna Petra. Meni, da ne smemo biti samo tihi opazo-valci, temveč je pomembno, da spregovorimo, predlagamo, si dovolimo videti, kakšno je sta-nje in razmisliti, kaj bi lahko bilo bolje.

Za doseganje ciljev ni dovolj samo ideja ali en sam posameznik, potrebna je močna ekipa ter sodelovanje.

Petra Zupančič izžareva energijo in samoza-vest, ki ju združuje v očarljivost. Ljubljana jo je izoblikovala v ambiciozno in uspešno žensko, ki ima, kljub mladim letom, že mnogo prido-bljenih izkušenj, doseženih ciljev in še veliko načrtov pred seboj. Kdor Petro le malo bolje spozna, mu je hitro jasno, da njen entuziazem v vsem zazna priložnost, da bi bilo boljše. Torej tudi Bohinj.

Razvoj domačega okolja vidi kot eksistencial-no potrebo vseh, ki v njem živijo. Prepričana je, da mora človek pustiti svoj pečat v dejanjih, ki dvigujejo kakovost življenja vsem.

»Ekipi za prihodnost sem se pridružila, ker res verjamem v naš program«, pravi Petra in doda: “Kadar si zadam cilj, ga bom dosegla, ker mi je izziv. In cilj, ki ga imamo vsi v ekipi, je dati Bohinju več.«

31lET


jAKA ŽvAnPodjetnik

Kdor pozna jaka, dobro ve, da je človek besede in dejanj. od njega res lahko pričakujemo uresničitev cilja, da bo začela občina končno učinkovito črpati evropska sredstva in bo tako imela možnost postaviti in realizirati več občinskih projektov za boljšo kakovost bivanja.

ZnAnjA in iZKuŠnje

Direktor podjetja Alpik

in že dvajset let aktiven v

turizmu ter gostinstvu. Od

tega je bil dve leti tudi vodja

Turističnega društva Bohinj,

v okviru katerega je skozi leta

uspešno izpeljal projekte,

kot so ureditev poti na slap

Savico in ureditev trgovine

s spominki pri slapu Savica,

nadgradnja in informatizacija

TIC-a v Ribčevem Lazu,

ureditev parterja in parkirišča

pred Turističnim društvom

Bohinj. Vsebinsko je uredil

tudi razne spletne strani v

Bohinju. Trenutno se ukvarja

z različnimi razvojnimi in

investicijskimi projekti.

» Speljali bomo projekte, ki bodo presegli bohinjsko apatijo in prepričanje, da ni možno več in bolje. «

učinkovit in racionalenJaka je nekako težko, a po drugi strani povsem enostavno opisati. Na prvi pogled izžareva mladost in energičnost, že v naslednjem trenutku pa pri njem začutiš predvsem resnost in zrelost. Življenjska pot ga je naučila samostojnosti in odločnosti. Sam sebe opiše z besedami : “Sem povsem racionalen tip človeka in samo tako lahko dobro funkcioniram.”

Ne preseneča torej, da se je Jaka podal v poslovne vode že pri osemnajstih letih vzporedno s študijem ekonomije. Do diplome je že učinkovito postavil temelje svoje poslovne poti v turizmu in gostinstvu in danes je nepogrešljivo vpet v turistično ponudbo, infrastrukturo in razvoj

ki sodeluje. Iskrivo pripovedovanje o razvoju projekta pa najbolje pokaže, koliko odločnosti, energije in ljubezni do domačega okolja nosi v sebi Jaka Žvan.

Ljudje, ki sodelujejo z Jakom, ga opisujejo kot učinkovitega, delovnega, uspešnega in poštenega Bohinjca, ki v življenju ni naredil večjih napak in vedno drži besedo. Kot dodaja sam, mu v mozaiku vendarle manjka še družina.

Bohinj ni samo dom, je tudi priložnost, da vsi živimo bolje Če boste vprašali Jaka, zakaj bo šel na volitve, bo prvi odgovor verjetno takšen: “V Bohinju moramo še marsikaj poštimat!” Bohinj, kot

Bohinja kot priljubljene destinacije. Posledično se turisti in prijatelji Bohinja vsa ta leta srečujejo z izboljšano turistično pozicijo kraja in se radi vračajo, kar ostaja Jaku motivacija znotraj številnih projektov, ki se jih loteva.

Eden od zanimivejših aktualnih projektov, pri katerih sodeluje, je zagotovo Zlatorogova dežela, ki celostno prepleta turistično ponudbo, naravno okolje in lokalno skupnost. Ta uspešen preplet prepoznavnega turističnega produkta in privlačne zgodbe najbolje povzema Jakovo dojemanje lokalnega okolja kot skupnosti,

dodaja, želi dvigniti na pozicijo najbolj zaželene turistične destinacije, za kar je potrebna izboljšana in sčasoma nova turistična infrastruktura. Pomembno je, da ohranimo tradicionalne vrednote okolja, a jih nadgradimo na sodoben ter inovativen način, kar pa bo pomenilo tudi preseganje lastnih že uokvirjenih pogledov na Bohinj. Rast in razvoj Bohinja se seveda ne more zgoditi brez sprememb v ljudeh. Bohinjci se bodo morali odločiti, ali je čas za nove ljudi in nove ideje. “Preseči moramo apatijo in izboljšati kakovost življenja, kar nam bo z uresničenimi projekti tudi uspelo,” je odločen Jaka.

37lET


juRESodjA

Turistični delavec

nihče ne pozna bolje ritma kulturnih, glasbenih, športnih, turističnih in društvenih prireditev v Bohinju kot prav jure Sodja. Pogosto je srce velikih in malih dogodkov v našem okolju. jure je izredno aktiven v lokalni skupnosti in s svojo vpletenostjo spodbuja k sodelovanju različna društva.

Predsednik Kulturnega društva

Bohinj in obraz številnih

prireditev. Je moderator in

organizator, brez katerega

si ne moremo predstavljati

festivala Kanal. Organizira

in vodi tradicionalne

prireditve, kot so Kravji bal,

Vasovanje, Kmečka ohcet

in Kresna noč. Je generalni

sekretar Svetovnega pokala

v telemarku in Svetovnega

pokala v kajak maratonu 2014

in Evropskega prvenstva

2015 ter vodja organizacije

Triatlona jeklenih. Prav tako je

pobudnik otroškega festivala

Bo fejst in Večerov pod lipo

v Srednji vasi, moderator

prireditev Kajak Kanu kluba in

še bi lahko naštevali.

ZnAnjA in iZKuŠnje

» Bohinjci bodo znali podpreti prave ideje in stopili bomo skupaj. «

Aktiven zanesenjakJure se je pri dveh letih preselil v Ljubljano, kot mladenič pa je prepotoval ves svet na velikih oceanskih ladjah. A tudi za njega velja, da je pov-sod lepo, doma v Bohinju pa najlepše. Pred leti je dal srce svoji Marjeti in že leta je neločljivo po-vezan z življenjem v Bohinju. Želi, da bi bil utrip Bohinja res močan, zato sodeluje z vsemi lokalni-mi društvi in institucijami. Tako bi lahko malo v šali in veliko zares rekli, da celotno javno življenje Bohinja v resnici sodeluje z Juretom Sodjo. Pri mnogih prireditvah, festivalih in športnih do-godkih je prav Sodja povezovalni element med posamezniki in društvi, ki dogodke organizirajo.

Bohinjke in Bohinjci ga poznamo kot zgovorne-ga in iskrivega govorca, povezovalca prireditev in dobrega človeka. Njegov nasmeh pomirja in

Skrajni čas, da se vzamemo v rokeVpetost v dogajanje občine daje Sodji jasno sliko, kako ta deluje in kaj potrebuje. »Več or-ganiziranosti in jasno vodenje, saj je treba stvari postaviti na svoje mesto in potegni-ti naprej.« Prepričan je, da je Ekipa za priho-dnost tista, ki bo to storila. Pravi, da ne smemo več ignorirati problematike zapuščanja kraja. “Ogromno Bohinjcev odhaja iz Bohinja, ker tukaj nimajo služb, ne pa zato, ker bi jim bilo vseeno za Bohinj.”

Kot oče triletne Neje in šestletne Tine tudi opo-zarja na tematiko vrtca. Sprašuje se, zakaj ni pločnika, in zakaj se kraji ne uredijo bolje. Lahko naredimo več, a smo Bohinjci včasih v marsi-

pove, da bo vse uredil. In zanesljivo tudi bo ure-dil, ker se težko preda. Tako se vsako leto znova potrudi, da ne zamre festival Kanal, brez katere-ga bi našim poletjem nekaj manjkalo. Zelo mu je pri srcu festival za otroke Bofejst, ki se širi na štiri dogodke na leto. Veseli se vsakega dogodka po-sebej. Verjame, da bi Bohinj lahko gostil več veli-kih mednarodnih športnih dogodkov, saj imamo naravne danosti, ki smo jih doslej premalo izko-ristili. Nadvse pa si tudi v Bohinju želi veliko in sodobno športno dvorano.

čem prepočasni, kar gostje Bohinja tudi opazijo. “Vsakdo vidi naše podrte hotele, zdi se, da jih samo mi ne vidimo.”

Jure Sodja povzame svoja razmišljanja o proble-matiki Bohinja s preprosto ugotovitvijo: “Manj-ka nam profesionalizma.” Kljub temu pa ostaja optimističen, ker verjame, da ni še nič prepozno, in se bomo Bohinjci vzeli v roke ter stvari uredili.

38lET


1

2

3

4

TuRiZMu inFRASTRuKTuRo!

Naš zgled za črpanje evropskih sredstev je občina Podčetrtek, ki je z učinkovito upravo in županom počrpala v obdobju zadnje finančne perspektive 2007-2013 več kot 15 milijonov evrov evropskih sredstev za infrastrukturne projekte.Turistično takso bomo uporabljali izključno za znane in vnaprej določene projekte. Infrastrukturno bomo uredili območje Ribčevega Laza, ki je simbolna in dejanska vstopna točka v planinski svet. Zgradili bomo letno- zimski športni center z več dvoranami, s prenovljenim in sodobnim nogometnim igriščem ter vstopno točko z vso infrastrukturo za tekaške proge na Dobravo, ki jih bomo del tudi osvetlili. Na zemljišču med Nomenjem in Lepencami, kjer je bila predvidena čistilna naprava, bomo uredili tematski park Življenje v gozdu. Senožetom bomo dali dodaten zagon, da se preobrazijo v družinsko zimsko središče. V okviru podjetniško-razvojnega centra bomo vzpostavili projekt za nadgradnjo sob in apartmajev v družinske hotele in penzione ter turistične kmetije. Pri vprašanju »Pačnikovi« hoteli, kot je npr. hotel Zlatorog, bomo uporabili vsa pravna sredstva, da hoteli dobijo strateškega lastnika.

PodjeTniŠKo – RAZvojni CenTeRVzpostavili bomo podjetniško-razvojni center z vso potrebno zmogljivostjo, ki bo na voljo bohinjskim podjetnikom in obrtnikom za delo in srečanja s poslovnimi strankami. Naš cilj je, da čim več Bohinjk in Bohinjcev najde svojo priložnost za delo v domačih vaseh. Zato bomo z javno-zasebnim podjetniškim skladom transparentno sofinancirali zdrave, realne, a ambiciozne podjetniške načrte, pomagali pri financiranju zagona podjetja, turistične kmetije, družinskega hotela. Način je podoben skladu tveganega kapitala oziroma t.i. “modrih

angelov”. Delovali bomo po načelu: vsak uspešen Bohinjec pomeni uspeh za ves Bohinj, za vso našo skupnost.

Bohinj Bo LeSno SRediŠČe SLovenije!Ob načrtovani širitvi in preobrazbi bistriškega podjetja LIP v

lesni center bomo s pomočjo evropskih in državnih sredstev po zgledu avstrijskega PROHOLZA zgradili lesno-razvojni center za male podjetnike in obrtnike ter posameznike, ki se ukvarjajo z oblikovanjem lesa – s “tišlerijo” za vso Gorenjsko. V tem centru bodo imeli na uporabo sicer njim stroškovno nedostopne stroje za oblikovanje lesa. Hkrati bo to izobraževalni center, ki bo s predstavitvijo gozdov, lesa in možnosti, ki jih ta ponuja, zaokroževal turistično ponudbo Bohinja. Bohinj pa bo tako postal glavno središče za gozdove in les na Gorenjskem.

KMeToM PoMoČ PRi RAZvoju TAKo v doLinAh KoT nA PLAninAhV okviru podjetniško-razvojnega centra bomo povečali število turističnih kmetij. Občina bo skupaj s kmetijsko-gozdarsko zbornico povečala informiranost kmetov do novih subvencij iz programov, ki jih predvideva prenovljena skupna evropska kmetijska politika. Ob interesu kmetov bomo organizirali prodajo izdelkov po večjih slovenskih mestih. Vztrajati moramo na tem, da je po planinah možen razvoj turizma oziroma oddaja stanov. Če ne bo šlo s hitro spremembo zakonodaje, bo občina sprožila ustavni spor. Podpirali bomo razvoj sirarn, tako po vaseh kot na planinah, in projektu Bohinjsko dali večjo družbeno kot tudi finančno podporo.

KljučnE TočKE PRogRAMA

Izpostavljamo nekatere poudarke iz nastajajočega programa, ki so sestavni del bohinjskega zemljevida projektov Ekipe za prihodnost.


5

8

9

106

7

CeSTnA inFRASTRuKTuRAZa pločnike ob državnih cestah ni odgovorna država. Za pločnike ob državnih cestah je predvsem odgovorna občina. Smo ena redkih občin, ki te infrastukture s pomočjo

več virov financiranja ni uredila. Potrebujemo jih zaradi nas in za nas: za naše otroke, mlade mamice, za neovirano gibanje starejših. Po zgledu švicarskih in avstrijskih vasi in dolin jih bomo zgradili med vasmi, kjer je prostora več. Znotraj vasi, kjer je to zaradi strnjenega naselja nemogoče, bomo postavili sodobne svetlobne znake na cestišču, ki bodo jasno črtali pot za pešce, ko pa teh ne bo, bo cestišče v celoti na voljo avtomobilom. Dokončali bomo projekt krožišča v Bohinjski Bistrici in intenzivno začeli s pripravami na gradnjo bistriške obvoznice, ki bo razbremenila prometno žilo čez središče kraja, saj se bo s širitvijo podjetja LIP Bled bistveno povečal prevoz težkih tovornjakov.

oKRePiLi BoMo jAvni PRevoZ Ob napovedani spremembi zakonodaje bomo izkoristili možnost javno zasebnega partnerstva in organizirali t.i. javno taksi oziroma “shuttle” službo. To pomeni, da se po zgledu iz tujine preučijo potrebe prebivalstva po prevozih, ki se potem izvajajo od doma do želene točke po običajni in sprejemljivi ceni avtobusnih prevozov. Tako v dopoldanskem času starejši ne bodo več imeli težav z organizacijo prevoza do zdravnika v Bistrici, starši pa popoldne težav z razvažanjem otrok na izvenšolske dejavnosti.

hiŠA PodeŽeLSKih ZnAnjPo bohinjskih vaseh je izjemno veliko obrtniškega,

rokodelskega in kmetskega znanja. Danes so ljudje iz mest pripravljeni plačevati za pridobitev takšnih znanj. Zase in za svoje otroke. Zato bomo Bohinjkam in Bohinjcem, ki nekaj znajo, pa naj bo to “tišlerija”, pridelava zelenjave, umetna obrt, kuharska znanja, peka slaščic in podobno, omogočili dodaten vir zaslužka.

PRojeKT “Bergsteigerdörfer”Za razvoj Koprivnika, Gorjuš, Podjelja, Nemškega Rovta in Raven se bomo zgledovali po projektu, ki ga je razvila Tirolska, povzeli pa sta ga tudi že Švica in Bavarska. Obstoj, preživetje in razvoj omogoča

t.i. projekt “BERGSTEIGERDORFER”, ki skupaj z vaščani in občino določi posamezni model razvoja in preživetja. To so predvsem odlična izhodišča za hribe, vasi so tematsko razdeljene od zeliščarske do mlekarske, pri tem pa sodeluje večina vaščanov. Več o projektu na www.bergsteigerdoerfer.at.

oBČinA, PRijAZnA STARejŠiMBohinjke in Bohinjci se hitreje staramo kot drugod po Sloveniji.

Postajamo občina starejših, še posebej pa se bo to poznalo v naslednjih desetih letih. To bo bistveno spremenilo prioritete ukrepov, če

želimo, da bi vsi prebivalci občine živeli dostojno in kakovostno življenje. Zato mora občina pristopiti k programu in pridobiti naslov STAROSTI PRIJAZNA OBČINA. Gre za program Združenih narodov, ki natanko opredeljuje, kakšne ukrepe je treba uvesti, pa naj bo to organizirana dostava nakupov, povečano število pomoči na domu, odstranitev arhitektonskih ovir in podobno. Za prilagoditev novim potrebam bomo sodelovali z vsemi institucijami, s centri in z društvi, še posebej pa z znanjem in izkušnjami, ki jih ima Dom Sv. Martina v Srednji vasi.

MLAdini SPodBude TAKoj!Z učinkovitimi ukrepi, kot je podjetniško–razvojni center, je treba ustvariti okolje, kjer bodo nastale možnosti za delo v dolini in nova delovna mesta. Šolajoči se mladini moramo po zgledu velenjske občine omogočiti začasno in priložnostno delo. Občina mora zviševati kompetenčnost mladih, sofinancirati mora njihovo neformalno in institucionalno izobraževanje. Spodbujali bomo zaposlovanje mladih: v vseh kadrovskih razpisih občine in zavodov, kjer je občina soustanovitelj, se bomo zavezali, da bodo mladi v starostni skupini 15-29 let najmanj 25% soudeleženi pri izboru.

SREdnjERočni nAčRTiO prihodnosti je treba začeti razmišljati zdaj. Da bomo našim otrokom zapustili trdno tlakovano pot, ki nas bo približala razvitim švicarskim in avstrijskim krajem, kjer ljudje danes živijo najbolje v Evropi. To je bil cilj naših očetov in mam, to je naš cilj. Zato bomo začeli s pripravo dokumentacije za ozkotirno železnico po Spodnji in Zgornji dolini, ki bo trajnostno rešila prometno problematiko.

Spoštovane Bohinjke in Bohinjci, stopiti moramo skupaj s ciljem in v želji,da ustvarimo boljši Bohinj. Zato vas vabimo, da se nam pridružite pri oblikovanju programa. Pokličite Bojana Travna na telefon 041 674 054 ali nam pišite na [email protected].

Moj dom jev Bohinju

vesele

velikonočne praznike

in veliko dobrega!

Ekipa za prihodnostIz

dal B

ojan

Tra

ven,

s.p.

, Sta

ra F

užin

aFo

to: S

amo

Vidi

c, M

arko

Vid

uka,

Shu

tter

stoc

k

Moj dom je v Bohinju #01

Documents

Transcript of Moj dom je v Bohinju #01