leto 30 febr ua r 2016 pr iporočeni da r za t isk MO 1,5 0 EUR

P O G L E D P O S V E T UMisijonska obzorja01

Obličje usmiljenja

Beseda urednikaJ O Ž E P L A N I N Š E K , C M

Vstopamo v čas milosti, ko nam je sočutje našega nebeškega Očeta v njegovem Sinu Jezusu Kristusu še toliko bližje, letos pa na poseben način, saj postni čas doživljamo v izrednem svetem letu usmilje-nja. V misli; »Bodite usmiljeni, ker je usmiljen vaš nebeški Oče« nam je podano osrednje sporoči-lo za naše delovanje. Nič ne bomo dali od sebe, česar nismo v še obil-nejši meri že prej dobili a na to sodobni svet dostikrat pozablja in nevarnost je, da kdaj tudi mi z njim. Ko govorimo o človeškem usmiljenju nas lahko hitro zavede in si umišljamo, da nekaj delamo iz svoje dobrosti, morda celo pri-viligiranosti, kar iznakazi delo-vanje in postavlja ljudi na različ-ne nivoje. Na ene, ki so usmiljenja potrebni in druge, ki ga izkazuje-jo. Tako bi v resnici lahko ravnal le Bog, ki je zunaj človeka, ne pa mi ljudje, in prav on dela drugače. Bog namreč niti ni toliko usmiljen temveč bolj in predvsem sočuten. V Jezusu postane eden izmed nas, stopi med nas in z nami in za nas nosi križ. Ko Adam in Eva že v raju (člo-veštvo pa to počne kar naprej) vzameta stvari v svoje roke, nastane zmeda, kaos. Jezus kot

Božje usmiljenje je sočutno

božji Sin, ki izpolnjuje voljo Očeta, pa spet stopa v ta nered, da svetu vrača Božje obličje. Tako nam na izredno slikovit in konkreten način, s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja, slika Srce katoli-ške vere Jezuit James F. Keenan v svoji knjigi Dela usmiljenja, ki je

MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJESI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, SlovenijaTel. : 01/300 59 50,Faks: 01/300 59 55E-mail: missio@rkc. sihttp://www. missio. siUradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CMPomočnica glavnega urednika: Tina JežLektor: Jurij Devetak, CMOdgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane KerinOblikovalec: Hanzi TomažičGrafična priprava: NEBIA, d. o. o.Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodovČe ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB:SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Papež Frančišek odpira sveta vrata v prestolnici Bangui

Izhajajo v Ljubljani od 1987

Groblje, Rim, Buenos Aires1923-1987

Katoliški misijoni

Lado Lenček C.M.urednik KM 1938-1987

praznujemo. Praznovanje je spoz-nanje in zahvala, da smo obda-rovani, a istočasno tudi deljenje vsega, kar smo prejeli, ter tako že naše poslanstvo, ki izhaja iz obda-rovanosti, da dar ostaja dar.Naši misijonarji in vsi ljudje dobre volje se tega globoko zavedajo, zato po njih in z njimi živi mi-sijonsko poslanstvo Cerkve, ki je povsem preprosto. Spozna-nje in veselje nad vsem, kar Bog dela zame in deljenje vsega tega z drugimi. Gre za praznik, pra-znovanje, ko se človek veseli pre-jetega, doživetega in to deli z drugimi. Včasih pa smo »obda-rovani« tudi s preizkušnjami, če jih namreč sprejmemo tako, da nas žlahtnijo. In če jih delimo z drugimi, je tudi praznik, ki je še lepši, ker spoznamo, da v njih nismo sami. Osrednje za vse to pa je sočutje, ki nam omogoča, da smo si v sreči, pa tudi v nesreči blizu in obakrat nam je lahko lepo. Usmiljenje, ki se izraža v sočutju, je dinamizem življenja nasploh in še posebej Cerkve. Z njim in po njem je Bog z nami, mi pa drug z drugim. Globlje, ko bo to v nas, toliko bolj bo svet na poti v red, bližje bo raju.

S stvarjenjem smo bili zaželeni in povabljeni v raj, zgodilo se nam je najboljše možno. Ko smo to zapravili, nas je obiskal Bog v Jezusu Kristusu, častitljivejšega obiska ne moremo dobiti. Oboje nam Cerkev po papežu Frančišku sporoča s posebnim časom milosti Svetega leta usmiljenja.

ob letu usmiljenja izšla pri Celjski Mohorjevi.Zdi se mi, da imamo dovolj ra-zlogov, da se razveselimo sebe in vsega kar Bog dela za nas, in da to

3

S P O G L E D O M V S V E T

Prva sveta vrata jubileja usmiljenja v Afriki

Tretja dežela, ki jo je papež Frančišek obiskal, je bila Srednjeafriška repu-blika, kjer je devet dni pred uradnim začetkom izrednega svetega leta us-miljenja, na prvo adventno nedeljo, 29. novembra 2015, v glavnem mestu Banguiju slovesno odprl vrata bazili-ke, »prva sveta vrata jubileja usmilje-nja, kot znamenje vere in upanja za ta narod, simbolično pa tudi za vse afriške narode, ki najbolj potrebujejo rešitev in tolažbo« (ob splošni avdienci 2. decem-bra 2015). Papež Frančišek je priznal, da se je najprej namenil obiskati ravno to državo, ki išče izhod iz zelo težkega obdobja nasilnih konfliktov in velike-ga trpljenja med prebivalstvom. »V državi, ki je dolgo časa trpela zaradi lakote, pomanjkanja in notranjih nape-tosti, kjer je bratomorno nasilje zadnjih let v dušah ljudi pustilo globoke rane, razdelilo narodno skupnost in povzro-čilo materialno in moralno revščino, je odprtje svetih vrat hotelo biti znamenje spodbude, da bi dvignili pogled, da bi se ponovno podali na pot in našli razloge za dialog« (ob sprejemu veleposlani-kov 11. januarja 2016). S tem simbol-nim dejanjem je papež želel prenes-ti središče jubilejnega dogajanja iz Rima na obrobje, na periferijo. Sveto leto usmiljenja se je predčasno začelo v Banguiju, ki je postala duhovna pre-stolnica sveta, prestolnica molitve za Očetovo usmiljenje, za mir, spravo, od-puščanje in ljubezen.Na koncu homilije pri maši po odprtju svetih vrat je papež rekel, da je

poslanstvo Kristusovih učencev »v deželi s tako pomenljivim imenom, ki je umeščena v srce Afrike in poklica-na odkriti Gospoda kot resnično sre-dišče vsega, kar je dobro«, da v svojem narodu utelesijo Božje usmiljeno srce.Po tej sveti maši se je papež Franči-šek na trgu pred katedralo srečal z mladimi, ki so se zbrali k molitve-nem bedenju. Povabil jih je, naj bodo pogumni v odpuščanju, v ljubezni in pri ustvarjanju miru. Spomnil jih je, da je malo pred tem odprl sveta vrata, ki so »vrata Božjega usmiljenja«, in jih spodbudil, naj zaupajo v Boga, ki je lju-bezen in ki nam more podariti mir. »Potrebno je moliti, da bi vztrajali, da bi ljubili, da ne bi sovražili, da bi delali za mir.«Na srečanju s pripadniki muslimanov v mošeji v Banguiju je vse povabil k sode-lovanju in zaželel, da bi njihova dežela pozitivno vplivala na celotno Afriko in »pomagala pogasiti žarišča nape-tosti, ki so še navzoča in ki Afričanom

preprečujejo tisti razvoj, ki si ga zaslužijo in do katerega imajo pravico«.V ponedeljek, 30 novembra 2015, se je papež Frančišek pri maši na športnem stadionu v Banguiju spomnil vseh misi-jonarjev, ki so v to deželo Srednje Afrike prinesli veselje evangelija. Zbrane je povabil, naj si v srcu zastavijo po-membno vprašanje o svoji osebni pove-zanosti z Jezusom, naj premislijo, kako so odgovorili na njegov klic in bolj ali manj zavzeto hodili za njim. Krik glas-nikov evangelija »odmeva po vsej zemlji, do vseh koncev sveta. In odmeva tukaj, danes, … in nas vabi k vztrajnosti v nav-dušenju poslanstva, ki potrebuje nove glasnike, še bolj številčne, še bolj veliko-dušne, še bolj mlade, še bolj svete. In mi

FRANCI MIHELČIČ

Med 25. in 30. novembrom 2015 je papež Frančišek šel na svoje enajsto apostolsko potovanje, ki je bilo namenjeno Črni celini. Najprej je obiskal Kenijo in Ugando. Kenijce je spodbudil k trdni veri in misijonarski zavzetosti, poudaril je nenadomestljivo vrednost družin in mladih ter pozval k skrbi za uboge. Razlog, da je obiskal Ugando, je bila petdeseta obletnica kanonizacije ugandskih mučencev. Na srečanju z učitelji in katehisti se je posebej zahvalil vsem laikom, ki drugim prinašajo veselje in upanje večnega življenja. Kristjane je povabil, naj se kot misijonarski učenci zgledujejo pri teh pričevalcih za Kristusa in dediščino mučencev prinašajo v svoje domove, na delovna mesta, v civilno družbo.

vsi, vsakdo izmed nas, je poklican biti ta glasnik, ki ga naš brat, katere koli etnične skupine, vere, kulture, pričakuje, pogosto ne da bi se zavedal.« Vsakdo je poklican, da z vztrajnostjo svoje vere in svoje mi-sijonarske vneme prispeva k človeški in duhovni prenovi svoje dežele.Po povratku v Rim je papež Frančišek na splošni avdienci 2. decembra med ka-tehezo namenil še več besed misijonar-jem, »ki dajejo svoje življenje za oznanje-vanje Jezusa Kristusa«. Ob zgledu starej-še redovnice, ki jo je srečal v Banguiju in ki je v 58-letnem misijonarskem delu pomagala pri rojstvu več kot 3000-ih otrok, je mlade povabil, naj pomisli-jo, kaj želijo narediti iz svojega življenja. Gospoda naj prosijo, da jim pomaga za-čutiti, kaj je njegova volja, in pri tem naj ne izključijo možnosti, da bi postali mi-sijonarji, da bi v druge dežele ponesli lju-bezen, človečnost, vero. Opozoril je, da pri tem ne gre za prozelitizem, za pri-dobivanje novih članov. »Vera se oznanja najprej s pričevanjem in potem z besedo.«

4

M I S I J O N S K E P R I Č E V A L K E

Župnijska pastorala in misijonska misel morata biti z roko v rokiPOGOVARJAL SEM SE JOŽE PLANINŠEK

Koliko ste se kot škofijski duhovnik že prej vključevali v misijonsko misel in skrb za vesoljno Cerkev in kakšen izziv vam je postalo to delo ob prihodu v nadžupnijo Šmartno pri Slovenj Gradcu?Pozdravljeni! Že v otroštvu mi je dober duhovnik, g. Simon Kotnik, dal kakšno drobno knjižico o misi-jonarjih, ki so takrat začele izha-jati pri Ognjišču, doma smo imeli naročeno Ognjišče, od prve števil-ke naprej, ki sem ga z veseljem bral in tako odkrival življenje kristja-nov v svetu. V dijaškem semenišču nas je spremljal g. Franc Kramber-ger in odpiral obzorja. Po študiju sem nastopil prvo kaplansko službo na Ravnah in navduševal otroke v adventni akciji, zbirali smo znamke, z odraslimi pevci smo koledovali in prispevali za misijone, službeno in osebno sem sodeloval pri MIVI in ob prijatelju Francu Kranerju, ki je bil misijonar na Madagaskarju, še bolj spoznaval delo misijonarjev. Tako da v Župniji Šmartno ni bilo nič posebej novega. Naša zaveza je ena od oblik pomoči našim misijonar-jem, v drugih župnijah pa so druge. Hvala Bogu jih je veliko.

V svoji osebni veri in duhovniškem poklicu ločujete med pastoralno zagretostjo na župniji in

Nadžupnija Šmartno pri Slovenj Gradcu že od leta 1992, ko je bil nadžupnik g. Franci Rataj, pridno skrbi za socialno zavarovanje naših misijonarjev s posebno akcijo »Naša zaveza«. Ob zvestem vztrajanju pri tej misijonski dejavnosti so se sedaj pridružili še koledniki, kar kaže na zgledno misijonsko odprtost tamkajšnje krajevne Cerkve do potreb vesoljne Cerkve. Središče tega, kot vsega župnijskega dogajanja, je zagotovo sedanji tamkajšnji nadžupnik g. Franc Linasi, ki smo ga to pot povabili v naš pogovor. Odzval se je z veseljem, kot tudi na vse siceršnje misijonske izzive.

Farani nadžupnije z misijonarjem Tonetom Ovtarjem

5

misijonsko razsežnostjo svojega poslanstva; ali se vam zdi, da je to eno in isto oziroma da eno brez drugega ni celostno?Nevarnost »vrtičkarstva« je vedno navzoča. Pastoralno delo na župniji in misijonske razsežnosti duhov-niškega poslanstva ni mogoče ločiti. Res pa je, da imamo različne

župniji, da bo vse, kot je treba in šele nato razmišljati tudi o širšem sodelovanju znotraj Cerkve in torej tudi misliti na misijone?Ta skušnjava se pojavi takrat, ko po-zabimo na to, da smo vsi otroci ne-beškega Očeta. Bolj ko se bližamo in povezujemo z Bogom, bolj čutimo potrebo, da pomagamo, kjer moremo in lahko. Oblike pomoči so seveda zelo različne.

Poleg redne misijonske skrbi pri pastoralnem delu se v župniji ukvarjate vendarle z nekoliko več truda, kot bi bilo nujno, mislim na kar dvoje dogajanj: Našo zavezo in koledovanje. Je to obogatitev za župnijo in vas ali bolj breme? Kaj bi ob tem sporočili drugim župnijam?Res, da nekateri mislijo, da duhov-niki nimamo skrbi in dela. Pripra-va koledovanja in skrb za Našo zavezo nista dodatni obremenitvi,

ampak sta del pastoralnega dela. Veseli smo bili, ko nas je v lanskem letu obiskal g. Anton Ovtar, CM, ki mu člani Naše zveze sedaj pomaga-jo s svojimi mesečnimi darovi. Po obisku se je število sodelujočih v Naši zavezi povečalo, ne sicer mno-žično, pa vendar.

Obe akciji imata sicer materialni učinek; je za vas to dovolj za njihovo smiselnost ali vidite globlji pomen dogajanja, katerega sad je lahko tudi to, da se pri tem zberejo neka sredstva?Delno sem o smislu Naše zaveze odgovoril že v prejšnjem odgovo-ru. Gre za našo povezanost, odpr-tost in solidarnost. Ko sem otrokom povedal, da otrok v Afriki potre-buje za preživetje enega dneva 1 €, so začudeno rekli: »Potem pa mi večkrat po nepotrebnem zapravlja-mo!« Upam, da je ostal kakšen zapis v njihovih srcih in jih spodbudil k hvaležnosti.

Smo v svetem letu usmiljenja. Je odprtost do ljudi tam daleč, v tretjem svetu, lahko učiteljica tudi našega neposrednega sočutja in tako misijonska odprtost nekaj vzajemnega ali le naloga enostranske pomoči?V času, v katerem živimo, imamo neštete možnosti, da spoznava-mo življenje ljudi na obrobju in se, če hočemo, od njih lahko veliko naučimo: veselja nad življenjem, spo-štovanja življenja, odnosa do narave in še drugega. Če kdo pomaga ali je usmiljen zato, da se bo dvignil nad drugega, potem to ni pomoč in ne usmiljenje. V odnosih med ljudmi je vedno dvosmerna pot, tudi v skrbi in delu za Božje kraljestvo.

darove in da je enemu bolj pri srcu eno, drugemu drugo. Ni pa dobro, kadar je kdo tako ozko usmerjen, tudi v duhovnem poklicu, da drugo zanemari.

Vas kdaj prešine misel, da je potrebno najprej poskrbeti v neposrednem okolju, v svoji

Bolj ko se bližamo in povezujemo z Bogom, bolj čutimo potrebo, da pomagamo, kjer moremo in lahko. Oblike pomoči so seveda zelo različne.

6

Ko sem kot predavateljica Svetega pisma začela občasno prihajati na Sa-lomonove otoke, sem v p. Raulu našla duhovnika srčne topline, duhovne jasnosti in globine ter človeške širine. Postal mi je zanesljiv duhovni vodi-telj in tako se obračam nanj tudi zdaj, ko je odšel k Očetu. Mojo prošnjo, s katero sem se nanj obrnila, je že uslišal na presenetljiv način. Zato se pogosto napotim k njegovemu grobu ob Marijini kapelici pod velikim dre-vesom. Mnogi prihajajo tja v globoki hvaležnosti za vse, kar je storil za Salomonove otoke. Srečni smo, da počiva tukaj, kjer je služil svojim ljudem s toliko predanostjo.Vendar nas je njegov odhod zelo raz-žalostil. Kmalu po vrnitvi s Papue Nove Gvineje, kjer se je udeležil kon-ference rektorjev pacifiških bogos-lovij, ga je malarija priklenila v sobo, pridružilo pa se je še vnetje pljuč. Vendar se je kmalu izkazalo, da je tu-berkuloza. Njegov diplomant, sko-rajšnji novomašnik, sicer zdravnik, se je zavzeto posvečal njegovemu zdra-vljenju – pri tem je doživel tesno po-vezanost svojih dveh poklicev – toda zdravljenje ni napredovalo. Dvanajste-ga oktobra ga je odpeljal v bolnišni-co. Vendar tudi tam ob intenzivni negi ni bilo izboljšanja. Po tukajšnjih standardih morajo za vse, kar razen ožje zdravniške oskrbe in hrane bolnik potrebuje, poskrbeti njegovi ljudje sami. Tako se je začelo ganljivo

izmenjavanje angelov varuhov ob Raulovi bolniški postelji. Dan in noč so mu bile v pomoč skupine bogoslov-cev, članov katoliških združenj, sester ter posamezni misijonarji. Ker do iz-boljšanja ni in ni prišlo, so se odloči-li za prevoz v Avstralijo. Toda preden je ekipa iz bogoslovja prispela do bol-nišnice, da pomaga pri njegovem prenosu na letalo, sta Michael, rektor za študente, ter predavatelj Gideon bila priči njegovemu odhodu k Očetu. To je bilo na praznik svete Uršule ob pol devetih dopoldan.Pri tem sem imela priložnost doži-vljati kulturo poslavljanja od pokoj-nih, ki je v naši domovini živela do nedavna, preden je bila smrt nenadno poslana iz srede živih. Ko je od vrhov-nega predstojnika Misijonske družbe prišlo dovoljenje, da lahko počiva v bogoslovju, česar smo bili zelo veseli, so mu bogoslovci skopali grob ob Marijini kapelici. Nekateri bogoslov-ci so pomagali dvema redovnicama pri pripravi njegovega telesa za krsto. Bolnišniško vozilo je drugi dan po-poldan pripeljalo pokojnega in re-dovnica v belem je odprla vrata av-tomobila. Predstavnik bogoslovcev je izrekel ljubljenemu rektorju čudo-vito dobrodošlico, ob kateri me še vedno oblijejo solze. Skupina bogo-slovcev si je zadela krsto na ramena in jo v sprevodu prenesla v kapelo. Vsi salomonski škofje – trije misijo-narji in domačin – so ob somaševanju

bogoslovci med velikim sprevodom prenesli krsto v veliko dvorano k pog-rebni maši, ki je bila na listih naslov-ljena kot vstajenjska maša. Takšna je tudi bila. Bog je obrisal solze z naših oči in v jezikih različnih salomonskih plemen smo ga slavili za življenje nje-govega zvestega služabnika ter se zahvaljevali za ljubezen, ki nam jo je po njem izkazal. Druženje ob pogosti-tvi je bilo vstajenjsko in odrešenjsko. Bogoslovci so po salomonskih običa-jih napeljali luč na drevo ob grobu, da ga bo osvetljevala skozi en teden. Oskrbnik bogoslovja je stesal hišico nad grobom, različne skupine priha-jajo k molitvi in petju.Precej misijonarjev se je zvrsti-lo na Salomonovih otokih. P. Raul je želel ostati tukaj. To je bila svetla luč za obstoj bogoslovja, ki zdaj

S A L O M O N I

Salomonska – slovensko argentinska navezaS. SNEŽNA VEČKO, URŠULINKA, SALOMONOVI OTOKI

Misijonar-lazarist Raul Eduardo Castro je zagotovo eden stebrov življenja Cerkve zadnjih let na Salomonih, tesno povezan z nami Slovenci, ki smo mu izdatno pomagali pri njegovem zavzetem apostolskem delu. Sestra Snežna nam je posredovala žalostno vest o njegovi bolezni in slovesu. Istočasno pa prinaša tudi veselo novico, dobil je naslednika v duhovniku, katerega novo mašo tudi deli z nami. Vse to so sadovi naših molitev in darov, hvala Bogu.

duhovnikov opravili mašo zadušnico. Nadškof je v homiliji med drugim po-udaril izredno ljubezen tega argen-tinskega misijonarja do salomonske-ga ljudstva, kajti p. Raul se je odpo-vedal dopustu v Argentini, da bi med počitnicami bolje spoznal tukajšnje ljudstvo. Tudi za letošnji dopust je že povedal, da ga bo preživel med ljudstvom Are Are, od koder prihaja letošnji novomašnik.Po maši so se ob krsti skozi vso noč v molitvi vrstile laiške skupine, bogo-slovci in šolarji katoliških šol. Čaka-joči so posedli po travi okrog bogo-slovja ali v kateri od učilnic. Ljudje so si dali duška žalosti ob izgubi svojega duhovnega očeta. Naslednji dan, 23. oktobra, so po slovesu v kapeli

7

so sprejeli očetovo vero. James je že pri desetih letih začutil duhovniški poklic. Ko pa je ob koncu srednje šole želel oditi v bogoslovje, mu je oče,

doživlja pomanjkanje predavate-ljev. Bog je sprejel njegovo ponudbo. P. Raul Eduardo Castro, sin prostra-ne argentinske dežele, ki je spreje-la tolike pribežnike, tudi slovenske, tudi prednike sedanjega papeža, je našel svoj počitek pod vročim trop-skim soncem, pod oblaki, ki jih veter pripodi z bližnjega Tihega oceana, pod visokimi drevesi, ki se izteza-jo k nebu in mu nudijo hladno senco. Predvsem pa je pred svetiščem svojega Odrešenika, ki mu je služil v ubožnem ljudstvu. Je za vedno ob Vzornici večne lepote in Materi lepe ljubezni, ki jo je iskal s srcem umetni-ka in duhovnika. Gotovo se smehlja na prelepo slovensko deželo, kajti zaradi velikodušnosti slovenskih da-rovalcev je bilo breme vzdrževanja salomonskega bogoslovja znosnejše. Kako srčno smo si pred globalizacijo in brez posedanja za pogajalsko mizo politikov in ekonomistov v Kristu-su podali roke Slovenija, Salomonovi otoki in Argentina!In nova maša - po salomonskoTa nova maša je bila izjemna iz več razlogov in ne le zato, ker je bil no-vomašnik James tudi moj izvrsten študent. Pri njej so s pesmijo in plesom sodelovali celo predstavni-ki evangeličanske skupnosti, kajti no-vomašnik prihaja iz zakona med ka-toličanom in evangeličanko. Otroci

dejaven katoliški izobraženec, pred-lagal drugače. Ker je bil James v vrhu najbolj nadarjenih maturantov, mu je bila zagotovljena državna štipen-dija. Oče je presodil, da bi bilo zaradi te izjemne možnosti modro najprej končati neki drugi študij. In če je zares poklican za duhovnika, lahko uresniči svoj klic zatem. In tako se je zgodilo. James je postal zdravnik, anestezist, toda po nekaj letih službe je potrkal na vrata Bogoslovja svetega Marijinega imena v Tenarju na Gu-adalcanalu. Bil je slušatelj tudi pri nekaj svetopisemskih predmetih, ki sem jih v tem času predavala. Takšen študent je nagrada profesorju.Lani, 12. decembra, je bil posvečen v duhovnika, naslednji dan pa je imel

kozmične elemente in najstarejše izraze človeškega življenja, kot so si jih genialno predstavljali Arearajča-ni, preden so postali kristjani. Novo-mašnik je v svoji novomašni pridigi množici dobesedno naslikal njihovo versko pot od semen razodetja v nji-hovem prvotnem verovanju do pol-nosti oznanila, ki jim ga prinaša Kristus.V tem verovanju so semena razodetja, ki jih je Bog položil v njihovo kulturo. To je naravno razodetje Boga preko stvarstva in doživljanja strahospošto-vanja pred presežnim. Je sad staro-davnega človekovega iskanja zadnjega smisla. Avtor je odkril jasno poveza-nost med temi starodavnimi pojmo-vanji o Bogu ter Božjim razodetjem v

novo mašo v idilični domači vasi Ro-hinari ob obali Tihega oceana. Petje pri slovesnosti je vodil Slovencem že poznani salomonski teolog Gideon Harps, ki je 2010 obiskal Slovenijo in se prav tako odlikuje po izjemni na-darjenosti. Petje in glasba so zazve-neli v skrivnostnem melosu plemena Are Are. Dramatizacija med bogo-služjem je navzoče uvedla v pos-lanstvo duhovnika. Ker je krščan-stvo v tem ljudstvu še mlado, potre-buje mnogo zavzetega oznanjevanja, da ga bodo zares sprejeli za svoje. In novomašnik se je tej nalogi posve-til z vsem žarom. Na poseben način tudi pri svoji novi maši. Po njegovem osnutku mu je brat na mašni plašč naslikal verske simbole njihovih po-ganskih prednikov ter krščanske simbole. Tako smo videli upodobljene

Jezusu Kristusu. Zablestela pa je tudi presežnost krščanskega oznanila, ki so ga na njihovo obalo prinesli krščan-ski misijonarji, ki jih je povabil domači poglavar.Salomonci svoje praznike zares pra-znujejo. V glasbi in plesu zaživi njihova duša. Tako so se zvečer po po-svečenju dolgo v noč vrstile skupine mladih in starejših iz krajev in zdru-ženj, katerim je novomašnik v času študija velikodušno razdajal svoje znanje, talente in pričevanje. Tudi posamezniki, ki so mu hvaležni za zdravniško pomoč, so se mu želeli od-dolžiti z zabavnim prispevkom. Bil je čudovit večer. Salomonci so mi zopet potrdili, da so nadarjeni in ustvarjal-ni ter znajo s skromnimi možnost-mi pričarati nepozabna kulturna doživetja.

8

In res, hvala Bogu, misijonsko nedeljo smo začeli praznovati pri šoli. Z g. Marjanom Škvarčem, župnikom iz Pivke, voditeljem skupine »cimper-manov« »Bejš če uejdeš«, sva pris-topila na prostorno verando, obdana z ministranti. Vsak v svojem jeziku sva zmolila blagoslovne molitve za novo šolo in učence in potem vsak s svojim vedrom blagoslovljene vode šla »žegnat« prostore in učence. Ko je bilo spodaj končano, sem se ozrl na krovce – vrle Pivčane, ki so v oran-žnih majicah stali bolj v ozadju, in jih povabil, da gremo skupaj še v gornje nadstropje, da posebej »požegna-mo« še njihov trud: ostrešje in novo streho. Tam smo si še enkrat česti-tali za uspešno akcijo (moja dlan se je kar izgubila v medvedji šapi pred-sednika skupine, Mirana), potem pa se je množica začela v procesiji valiti proti cerkvi, kjer smo imeli slove-sno zahvalno misijonsko mašo. K sreči so se vsi zahvalni govori po maši

končali dokaj hitro in po kosilu smo se naložili na obe Toyoti: smer sever - glavno mesto Antananarivo, kamor smo prišli čez dva dni, v torek v zgo-dnjih jutranjih urah. Bila je naporna vožnja v dežju, a fantje, ki so bili že tako zdelani od prebavnih motenj, so zdržali do konca in na letališču smo se poslovili kot resnični prijatelji. Bogu hvala za blagoslov in varstvo pri delu in na vožnji po uničenih malga-ških cestah.Z Matevžem sva ostala še nekaj dni v glavnem mestu zaradi popravil av-tomobila. Po vrnitvi čez slab teden v Manambondro je bilo treba odpe-ljati domov tudi zidarsko ekipo pod vodstvom zidarja Alberta. Tudi njim gredo vse pohvale in čestitke za hitro in uspešno izgradnjo nove šole. Vidi se, da so bili v šoli Izidorja Grošlja, ki jih je navadil, da ko se dela, se dela. Ekipa 25 delavcev je prišla iz Matange 21. aprila in po 6 mesecih in 7 dneh so ob pesmi zapustili Manambondro.

Šola je uspešno dograjena in pokrita Od 19. oktobra že poteka v njej pouk. Ko premišljujem, kako nam je vse tako lepo uspelo, se moram najprej zahva-liti dobremu Bogu. Očitno je On želel, da ta šola stoji in prišepnil Stanetu, da je skupaj z Radiem Ognjišče sprožil akcijo. Kljub nemogočim razmeram smo uspeli. Treba je izreči zahvalo vsem vam, ki ste nam stali ob strani in pomagali na najrazličnejše načine, tudi s pomočjo, da so ljudje v Ma-nambondro preživeli aprilsko lakoto in nalomili dovolj kamenja za izgra-dnjo šole. Tu je tudi pločevina, ki ste jo poslali s kontejnerjem. Tu so še prosto-voljci kot Andrej Soklič, ki je pomagal tri mesece in ekipa iz Pivke »Bejš če uejdeš«, pa Janez Krmelj, ki je posodil tovornjak in šoferja. Tu je predvsem tudi laiški misijonar Matevž Strajnar, ki je prišel v mesecu juliju, se takoj vrgel v delo in še vedno skupaj z Be-ljatom in Bakujem opravlja zaključna dela, kot so ključavnice, kljuke, zapahi, zaščita lesa, kar bo vse skupaj trajalo še nekaj časa.Nekaj sem plačal pri vsem tem tudi jaz s svojim zdravjem, ki očitno ni več tako, kot je bilo. Smo pač v 50-em, brada raste in sivi, Abraham že prihaja naproti, pravijo. Pa človek nima izbire: včasih kljub malariji in utrujenosti, ko avto ob nalivu obtiči v globokem blatu, hočeš nočeš moraš ven, do kolen v blato in kopati, če hočeš kam priti. Vzemi svoj križ in hodi za menoj. Tu pa smo že pri duhovnih vajah, ki jih pravkar končujemo. Pridigar, karmeli-čanski pater Elija, je stalno poudarjal dve stvari: Z veseljem biti duhovnik in nositi svoj križ za Kristusom. Včasih ni lahko po eni taki vožnji reči: Hvala ti, Gospod, za tole vožnjo. Zato pa prosim za dar vztrajanja in dar veselja ob težavah, ki jih doživljamo.Tudi Matevž je že preživel ognjeni krst nujne vožnje v vangaindran-sko bolnišnico zaradi težkega poroda mamice, ki se ji je dete zagozdilo in bilo po izjavah domačih zagotovo že mrtvo. Lilo je kot iz škafa. Čeprav bi po pravilih moral jaz na pot, ker sem le šel že večkrat po tako zahtev-ni trasi kot Matevž, pa sem predvsem

M A D A G A S K A R

Ko pridejo Martini Krpani iz PivkeJANEZ MESEC, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Ko je enajst Martinov Krpanov s Pivškega prikorakalo pred oltar, da prejmejo dar in odgovorijo na pozdrav, je ljudem kar dih zastal, saj tako velikih in močnih ljudi v naši cerkvi še niso videli. Njihov predsednik Miran je v kratkih besedah obljubil, da bodo naredili vse, da bo šola v dogovorjenem roku pod streho. Naši ljudje so rekli: »Tile možakarji se pa res ne hecajo.«

9

zaradi jutranje maše, bilo je na Vernih duš dan, prosil njega z besedami: »Težka bo in naporna, imel pa boš za-doščenje, da si rešil mamico gotove smrti.« V nedeljo ob 6h zvečer je šel na pot, v ponedeljek zjutraj ob 3h je prispel na cilj 58 km dolge poti in tako rešil življenje.

Poleg vsega pa tudi take »štorije«Ko sem se zadnjič peljal z motorjem proti Sarilasiju, sem doživel naslednje. Na cesti je stala neka ženska in opa-zovala pogorišče treh lesenih kolib,

ki so, kot kaže, pred kratkim zgorele. Vedel sem, da je tu še pred kakim mesecem na visokem drogu vihrala črna zastava lokalne čarovnice, ki je tu opravljala svojo obrt. Ustavim in z žensko se zapleteva v pogovor. Vprašal sem jo, če je to njena hiša in če je ona tista čarovnica, za katero sem slišal, da je bila pred kratkim v hudi stiski. Vaščani so se namreč pogodili z njo, da jim s svojim znanjem in poveza-nostjo z raznimi duhovi varuje in čuva grobnico pred vlomilci. Vendar pa je nekdo kljub zaščiti, ki jo je vzpostavila,

Pričakoval sem, da bo težjeMATEVŽ STRAJNAR, LAIŠKI MISIJONAR, MADAGASKAR

Za Madagaskar pravijo, da je Rdeči otok, ampak jaz sem barvno slep in ne vidim natančno, kakšen je. Lep kraj, ni kaj. Vsi so črni in veseli. Najbolj so me presenetile sestre, ki imajo svojo skupnost tudi v Manambondro, kako so vedno nasmejane in dobre volje. Nisem jih še videl, da bi bile jezne. So me vzele pod svoje okrilje, tako da me zelo čuvajo in skrbijo zame.

Od 15. do 20. oktobra sem bil na sve-tovnem srečanju mladih, tako da sem okusil pravi Madagaskar; spanje na tleh, čakanje v vrsti na obrok riža ter pred straniščem (jamo v tleh, čez katero je nekaj desk). Priznati moram, da nisem ravno veliko razumel, sem se pa malo bolje povezal z mladino iz Manambondra in bil sem tudi skoraj edini belec na srečanju, tako da so precej buljili vame.V Manambondro večino časa pomagam v mizarski delavnici, saj je veliko dela. Narediti je potrebno

vso opremo za šest učilnic. Deske so ročno rezane, tako da so precej krive in jih je težko obdelovati. Če ne pomagam v delavnici, peljem sestre po okolici obiskat bolnike, grem z Janijem na kakšno podružnico ali pa v Vangaindrano ali Farafangano po cement in druge materiale. Tako da imam polne roke dela, če ga pa slu-čajno zmanjka, me sestre vzamejo s seboj nabirat klinčke, sadit riž ali pa kdaj tudi igrat košarko. Po konča-nem delu gremo velikokrat z mladin-ci igrat nogomet. Moram priznati,

da sem pričakoval, da bo težje tukaj, ampak do sedaj mi je vse všeč.Na sliki smo delavci, ki smo naredili mize in klopi za šolo.

poskušal vlomiti v grobnico. Tako so prijeli njo, jo zvezali in zaprli kar v grobnico, kjer je zvezana ob razpada-jočih truplih preživela noč. To mi je že pred mesecem dni povedal kate-hist, ko sem v isti cerkvici v Sarilasy imel mašo in se čudil, da ni nobenega moškega pri nedeljski maši. Vsi so bili namreč na sestanku in razpravi, kaj storiti z ubogo čarovnico. Zbirali so podpise za smrtno obsodbo. Katehista je bilo še posebej strah, kaj naj naredi, naj podpiše ali ne. Razložil sem mu, da zapoved »ne ubijaj« velja za vse ljudi in naj skuša može prepričati, da naj je ne ubijejo, pač pa izročijo žandarmeri-ji. Kot podkrepitev prošnje sem dodal 10.000 ariary, s čimer so lahko kupili pet steklenic žganja.Vesel sem bil, da se je res tako končalo, da je preživela zapor v grobnici in tudi zapor pri žandarjih. Ima namreč sedem otrok, za katere skrbi sama, saj nima moža. Ob koncu pogovora tam na cesti proti Sarilasiju sem jo prosil, naj se neha ukvarjati s čarovništvom, naj se raje spreobrne in začne moliti k Bogu, ki je močnejši od vseh duhov.

10

Za mano je prvo polno leto misi-jonskega poslanstva. V Don Bosko-vem jubilejnem letu, v letu posveče-nega življenja, v letu, ko smo pres-topili svetoletna vrata usmiljenja. V letu, ko se svet sooča z migrant-sko krizo, podnebnimi sprememba-mi in ko je človekovo življenje v ne-katerih razsežnostih vse bolj ogrože-no in tudi brez vrednosti. Nad vsem tem nam papež Frančišek sporoča, da Bog ni obupal nad nami, ampak da še z večjo ljubeznijo zre nad nas z usmiljenjem.Ko je tudi koledarsko leto minilo, bi lahko dejala, da je moja izkušnja mi-sijona, inkulturacije in razumevanja

zrasla, hkrati pa se je ob novih spoznanjih le še povečalo zaveda-nje, kako kompleksno je misijonsko polje, ki mi je zaupano. Največ moči je vpetih prav v vzgojo in formacijo z mnogimi skupinami učiteljev in la-iškimi sodelavci salezijanskih ustanov. Koliko življenja in kako čudovito je opazovati protagonizem in iniciative laikov ter mladih, hkrati pa skrbeti za ohranjanje temeljnih vrednot karizme ter imeti pravo mero med odločnostjo in ljubeznivostjo.V decembru so me povabili na Tele-vizijo Aparecida, da sem tam pred kamero zmolila osnovne molitve v slovenskem jeziku, ki jih bodo

predvajali občasno na televiziji. Morda se jih bodo tudi otroci iz Bra-zilije naučili. Vedno se mi smejijo, ko zmolim kaj v slovenskem jeziku, ker se jim zdi zelo drugačen in nera-zumljiv. Portugalska brazilščina mi kar teče, vendar jo moram še vedno vaditi. Ima toliko posebnosti in pred-vsem pravil, ki so še za domačine ne-razumljiva. Še bolje kakor jezik mi gre od rok volan in pred kratim sem tako opravila tudi izpit za avtobus, ki ga potrebujem, ko se z mini šolskim avtobusom vozimo na srečanja. Hvaležna sem za vaše molitve, vsako dobro misel. Naj Gospod ostaja v našem naročju!

Z O N S T R A N O C E A N A

Vzgajam sebe in druge

Razpetost med bogastvom in revščino

S. METKA KASTELIC, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

S. ANDREJA GODNIČ, URŠULINKA, PERU

V Peru sem se vrnila prenovljena in na sveže vžgana od Božje ljubezni julija letos in se preselila v bolj bogat del Lime, v skupnost svete Uršule. Tudi tu imamo uršulinke velik šolski kom-pleks z vrtcem, osnovno in srednjo šolo za dekleta. V skupnosti nas je 12, od tega sta dve sestri na bolniški pos-telji, štiri so nad 85 let in me mlajše.Zadnja tri leta so bila mešanica služe-nja provinci, kratkih misijonov za dan ali dva na obrobju Lime in desetme-sečnega sobotnega leta v Evropi. Sedaj sem se znašla v povsem novi situaci-ji: živim v bogatem limskem okolišu. Naš sosed je Swiss hotel, kjer je bil še ta teden nastanjen del monetarnega vrha z do zob oboroženimi policisti. Pred nami so visoke stolpnice devetih Real-ov, kjer so pisarne vodilnih sve-tovnih podjetij. Nekatere naše učenke pripadajo limski eliti. In za nameček, naša skupnost upravlja z eno najbolj akustičnih gledaliških dvoran v Limi z izbranimi koncerti klasičnih del. V skupnosti sem 'deklica za vse', na razpolago našim energičnim tretje--obdobnim uršulinkam, izgubljena v administraciji zavoda in revizorskim projektom, odgovorna za jutranje

maše naših učenk in med vsem ostalim, odgovorna za inventar staro-davnih olj na platnu cuzcenske šole, ki visijo obešena po našem starem samo-stanu. Vam to kaj diši po misijonih?In tu pride drugi del: ob sobotah po-poldne se s sestro Vicky odpeljeva v Pačakutek. Poslani sva na provin-cialni misijon »Sveta Družina« na obrobje Lime, kjer smo najele stano-vanje z vodo in elektriko. V Pačaku-teku ostajava do ponedeljka zjutraj. Še pred 15 leti je bilo tu videti samo sipine mivke, bolhe in sove. Ljudje so začeli prihajati z drugih delov

limskega predmestja, kjer je pos-tajalo življenje nevarno ali neznos-no. Skozi leta se je Pachacutek or-ganiziral, napeljal vodo in elektri-ko, ustanovil šole in zdravstveni center. Že od prvega dne so najine ure z Vicky polne akcije: naši prvo-obhajančki pripeljejo svoje bratran-ce in sosede, mladi bi se radi učili igrat kitaro, mame bi rade zvečer molile in odrasli bi radi procesi-jo Gospoda čudežev ali presvete-ga Križa. Navadno je z nama prosto-voljka Carol iz Nemčije, ki svoje leto preživlja v Miramaru. Pred dvema tednoma je pri nas prespala Inge, ko-ordinatorica prostovoljcev iz Osnab-rucka, ta teden so bile z nama štiri profesorice iz naše šole.Iskreno priznam, da vam ne znam opisati, kaj doživljam. Uradno pripa-dam obema svetovoma. Bogatemu in revnemu. Ko se znajdem v situacijah, ki so krivične, ki pohujšajo, ki bolijo – tako na eni kot na drugi strani – me jezi lastna nemoč. In bojim se, da se bom navadila, otopela, vdala. »Sem sploh še misijonarka?« se sprašujem. Bom sčasoma izgubila vonj po prep-rostem, trdem, zaupljivem, hvaležnem

11

Sredi rož Vse je v reduS. BARBARA ČUK, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, MEHIKA P. MILAN KADUNC, FRANČIŠKAN, FR. GVAJANA

Hvala za vaša voščila. Tudi jaz vam želim veliko blagoslova v novem letu.Kot že veste, sem se preselila z mesta na vas in tu je veliko različnih običajev. Predvsem pa obilica rož. Vsaka družina prinese en šopek rož in ga pusti v cerkvi. Tako da so vse stene do vrha okrašene z rožami. Z našim evropskim mišljenjem in našo logiko je to težko doumeti. Za Mehičane so rože, pesem in ples bistvenega pomena in zname-nje nepreračunljivosti. Poleg tega so rože in pesem izraz resnice. Se pravi navzočnost »Resničnega Boga«.Iz srca vse dobro! Z vami s. Barbara, fmm

Končali smo z napeljavo elektrike po cerkvi, uredili luči, stikala, vtič-nice, zasilne izhode itd. Pred dnevi je prišel inšpektor iz Elektro pod-jetja in potrdil, da je vse v redu in v skladu z zakonodajo. Sedaj čakamo na priključitev na omrežje. Nabavi-li smo že mivko za omet cerkve in cement. Kmalu bomo začeli z ome-tavanjem. Nakupiti bo potrebno še vse za beljenje in barve za vse, kar je lesenega, saj so okna in polovica cerkve lesena. Hvala vam za vse in se priporočam. Milan

in solidarnem življenju majhnih in ne-vidnih? Me bodo revni začeli gledati kot nekoga od zunaj? Po eni strani živim v miru, ker sem v pokorščini in moj prostor je točno tu, v razpetosti med dvema kontrastoma, med boga-timi in med revnimi. Vse velike teme, ki jih papež postavlja pod vprašaj, me zadevajo v živo: revščina, social-ne krivice, pričevanje Cerkve, evan-gelizacija, preroštvo, misijon. Veliko lažje mi je bilo živeti v Andih, v mrazu

in vročini, med domačimi, prepros-timi ljudmi. Sedaj mi je veliko težje: živeti med bogatimi in pričevati z uboštvom, živeti med revnimi in pri-čevati za dostojanstvo. Morda mi pri tem – ne da bi se zavedala – pomagajo moje sestre, ki kljub bogatemu okolju vztrajajo v solidarnosti, sočutju in vzgoji za služenje na vseh ravneh nji-hovega življenja. Občudujem, kaj vse se dela pri nas za medsebojno pomoč, tako s strani zavoda, učenk, bivših

učenk, uslužbencev in pridruženih – kot tudi skupnosti. Bom sčasoma zmožna zaživeti ta most med dvema svetovoma, ki je edini izhod iz razlik? Moč mi daje Beseda: »Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil. Vse delam zaradi evangelija« (1 Kor 9,22). Verjamem, da me Jezus s temi novimi izzivi osvobaja naveza-nosti na 'klasični misijonski stil' in me dela bolj »vso za vse«. Hvala, ker ste z mano.

»To so dela botrstva«S. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

V Içani smo imeli intenzivni teden in-dijanskih plemen baniwa. Prišli so na misijon iz osmih zelo oddaljenih in-dijanskih naselij. Nekateri so potova-li ves teden s čolnom. Učenci so se ve-selili staršev in sorodnikov, da bodo skupaj, sicer vse leto iz teh krajev živijo bolj samostojno. Starejši učenec je odgovoren za mlajše. Te podpi-rajo tudi slovenski botri. Bog jim bogato poplačaj. Domačini, pa tudi me sestre, smo poskrbeli za goste s prehrano in bivališčem, medtem pa so se izvajali kulturni, ekumenski in športni programi, kar jih bratsko zelo povezuje.Čaka me pot z ladjo nazaj v São Gabriel. Če bo vse po sreči, se bomo

najmanj kakšnih 26 ur vozili sede na sedežu. In upajmo, da bo tako! Rekli so nam, da je ladja, ki je peljala mojih šest paketov nakupa v Manausu, ob-sedela na pesku, ker je premalo vode in bo čakala, da bo dež in da bo šla naprej. Tudi to spada zraven, a na koncu se vse dobro izpelje, čeprav v drugem časovnem teku. Morda pride prepozno, da bi stvari dala na naš čoln in odpeljala še do Içane, ko se vračam, pa kdo ve, lahko še pride pravočasno. Tako živimo vedno zau-pajoč v Božjo previdnost.Sicer pa smo pri zaključnih mašah učencev, ki so končali srednjo in osnovno šolo. Med njimi je tudi nekaj tistih, ki dobivajo podporo botrov.

Srednješolci bodo tako pustili mesto novim učencem, ki se kar množijo ravno zaradi te botrske pomoči. Napi-sali so tudi pisemca zahvale, vam jih bom poslala.Lep pozdrav in vse dobro v 2016.

12

Vsako leto znova si zagotavljam, da bom začela pravočasno s pisanjem bo-žičnih voščilnic, se pogovorila od srca do srca z vsakim osebno … Kolesje časa pa me znova in znova zajame v svoje vrtenje. Adventni čas je že minil, božični tudi, pa nič zato, saj vedno, ko pokleknem v kapeli pred tabernakelj, vas v svojih molitvah vklepam v to skrivnostno pričakovanje svetonočne-ga Gosta.Letošnje božično pričakovanje je bilo nekoliko drugačno, s pridihom domo-vine. Na službenem obisku je bila Jana Lampe iz Slovenske Karitas, pridru-žili pa sta se ji še moja svakinja Štefi ter Anica Čar, ki je sestrična sestre Bogdane. Skupaj smo obiskale posto-janke, kjer se izvajajo projekti, ki jih podpira Slovenska Karitas v sodelova-nju z Misijonskim središčem ter Mi-nistrstvom za zunanje zadeve. Tako smo se podale najprej v Burundi, kjer se v zelo revnem okolju gradi osnovna šola za več kot 800 učencev. Občutile smo navdušenje učiteljev, otrok in nji-hovih staršev nad pomočjo, ki jo Slo-venija velikodušno podarja. Srečale smo se z družinami, ki se postavljajo na lastne noge s pomočjo projekta »Z

delom do dostojnega življenja« v kraju Rwisabi, kjer deluje sestra Bogdana ter v kraju Ruzo, kjer misijonari sestra Anka. Srečanja so bila kratka, a vse-binsko bogata. Še pravočasno smo zapustile Burundi, saj so se dan po našem odhodu spet razvneli nemiri v glavnem mestu. Zato molímo za to preizkušano deželo, kjer nasilju kar ni videti konca.Po vrnitvi v Ruando smo si ogleda-le novo osnovno šolo v Kigaliju, ki je bila v celoti zgrajena s slovenski-mi darovi. Nato smo se dvignile na naš misijon v Mukungu, kjer se je v zadnjem letu marsikaj dogajalo. Z že omenjenimi projekti je popolnoma prenovljena porodnišnica, v kateri so pogoji za delo neprimerno olajša-ni; srečne so mamice, ki tu rojeva-jo, srečni so delavci, ki imajo pri roki vse, kar za delo potrebujejo. Verje-tno bi svoje pohvale dodali tudi novo-rojenčki, saj jih takoj, ko prijokajo na svet, objame prijetna toplota ogreval-ne žarnice. Zdravstveni center je pri-dobil velik kotel za kuhanje perila, nenehno se obnavljajo bivalni pro-stori, ureja okolica. Za lepoto urejene okolice, cepljenje drv in obdelovanje

vrta skrbijo člani družin, ki si služijo kruh v okviru projekta »Z delom do dostojnega življenja«. Pri nas iz teh virov redno podpiramo 25 družin. Po nekaj letih jih bomo zamenjali z novimi. Tudi klasični način botrstva še obstaja, čeprav vnašamo nove ele-mente, da ljudem pomagamo do razu-mevanja večje samostojnosti in neod-visnosti. Prednost dajemo izobraže-vanju in šolanju otrok. Okrog 60 sre-dnješolcev ima zagotovljeno šolnino in šolske potrebščine. Nekaj deklet je končalo poklicno šolo in v prihodnjem letu jim bodo sledila nova. Dve sta že dobili šivalni stroj in bosta pomaga-li najprej sebi ter svojim družinam. To je za nas dokaj velik zalogaj. Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki nam ka-korkoli pomagate. Samo Bog je lahko plačnik!Marsikaj, kar je storjeno na materi-alni ravni, je vidno in otipljivo, se da oceniti, ovrednotiti …; a ostaja še toliko onega drugega, kar je očem skrito, kar se doživlja le v srcu. Koliko molitev, darovanja, ljubezni, topline nas dosega! Koliko prijateljev, bolni-kov, osamljenih spremlja naše darova-nje, moli za naš pogum, podpira naše omahujoče roke in klecava kolena! Koliko solza obrišete, dragi prijate-lji, preko naših rok! Koliko otrok ste oblekli, nahranili, napojili ne le z ma-terialnimi darovi, temveč z neminljivi-mi dobrinami! Kolikim vračate upanje v življenje; koliko ljudi se po vašem darovanju vrača v objem usmiljenega Očeta! V tej nedogledni verigi dobrote bi lahko naštevala še in še … Ljubezen nima meja in njeni učinki so nedojem-ljivi. Le Bog ima svoje posebne tehtni-ce in merila, zato naj On vsakemu povrne in še doda!Imam prav poseben »rožni venec«, tako da nanj nizam imena in obraze dobrotnikov, sorodnikov, prijateljev, sosester, znancev … in jih polagam v roke Gospodu, ki objema ves svet, kjer je dovolj prostora za vse in še prav posebno za osamljene in zapuščene.

S A D O V I S O Č U T J A

Rožni venec dobrotnikovS. VESNA HITI, USMILJENKA, RUANDA

V tem svetem letu Božjega usmiljenja prihajam z iskrenimi voščili, da bi nam Božje Dete podarilo mir srca, spokojnost duha ter vseh tistih darov, ki bodo vir naše osebne sreče in zakladnica v osrečevanje vseh, ki jih Previdnost pošilja na pota našega življenja. Marija pa naj zvesto in varno vodi korake skozi vse dneve novega leta 2016!

13

Pri sestrah HMP (salezijankah) sem že skoraj dva meseca. V Phnom Penhu imajo dva misijona, eden od njiju je Toul Kork, kjer je »vocational center for girls« oziroma učni center za dekleta.Študentke prihajajo iz zelo revnih, razbitih družin. Zelo pogost problem,

N A B I R A L N I K

Zaznamovalo me je za vse življenje – začetki mojega misijonarjenjaŠVIGELJ MONIKA, LAIŠKA MISIJONARKA, KAMBODŽA

s katerim se soočajo družine deklet, ki jih poučujem, je alkoholizem. Štu-dentke so sicer po večini budistke. Sestre v misijonu so pravi angeli; nav-dušena sem nad njihovim oznanja-njem vere, ki ga izvajajo s svojim vede-njem in govorom, deklet ne silijo v nič.Zanimivo je tudi to, da nekaj punc, ki so, kot sem omenila, budistke, pride vsako jutro k sveti maši. Čeprav imajo natrpan urnik, so se prosto-voljno odločile, da jih zanima katoli-ška vera. Okoli 40 deklet od 82 se je prostovoljno prijavilo na pouk o ka-tekizmu, ki ga vodi sestra Sarin, ki je Kambodžanka. Njena zgodba o tem, kako je postala sestra, je zelo zanimi-va in predstavlja zgled vsem študent-kam. Obiskovala je šolo v Teuk Thla in po končani šoli je bila pet let kuhari-ca za sestre. Bila je budistka. Kasneje se je spreobrnila in za nameček spre-jela odločitev, da bo postala sestra.

Vsi njeni domači so budisti in se z njenimi odločitvami o spreobrnitvi in posvečenju niso strinjali.Do sedaj me je najbolj pretresel dogodek, ki se je zgodil prejšnji mesec. Dve študentki sta prišli ob-jokani v šolo in povedali zgodbo, ki se jima je pripetila na poti. Ko sta šli v šolo, sta videli, kako je neki človek povozil drugega človeka. Voznik je nato zapeljal vzvratno in tako pokon-čal nesrečno žrtev. Zakaj je storil tako nečloveško dejanje? Če človek drugega človeka povozi do smrti, plača manj, kot bi v primeru, da žrtev preživi, saj bi ji moral plačati celotno zdravljenje. Nekdo je torej večkrat povozil sočlo-veka, mu vzel življenje. Zakaj? Zaradi denarja. Sicer ne vem, kako je z zapor-nimi kaznimi, a dogodek me je zazna-moval za vse življenje.Z mislijo na vas in dobrimi željami v letu, ki smo ga začeli.

Že mesece brez dežjaS. ZVONKA MIKEC, SALEZIJANKA, MOZAMBIK

Tudi pri nas se vedno nekaj dogaja, četudi bi si včasih mislila, da v tej moji trenutni situaciji, ko sem magistra novink, pač ne more biti kaj novega.Sicer pa nas v Mozambiku navdajajo razne skrbi: politična situacija je bila prav te dni zelo napeta, bilo je nekaj prelivanja krvi na cesti, ki povezu-je sever in jug. Ne ve se še, kdo je bil povzročitelj napadov, policija ali opo-zicija. Trenutno kaže, da se situacija umirja in da se bosta zdajšnji predse-dnik Filipe Nyusi in opozicijski pred-sednik Afonso Dhlakama vendarle pogovorila.Še večja skrb trenutno je za nas in za ljudi v naši širši okolici pomanjkanje vode. Že mesece ne dežuje, rezerve so suhe, tudi naša vrtina je skoraj suha. Kar srce se mi trga, ko moramo reči sosedom, predvsem otrokom, ki so navajeni prihajati s plastenkami iskat

2, 5, 10 l vode, da vode ni, da jim je ne moremo več dati … Naše njive in vrtovi so suhi, nič ne sadimo, čakamo na dež. V Namaachi je le nekaj vrtin, ki še imajo vodo, zato ljudje čakajo, nekateri vso noč v vrsti, da si natoči-jo plastične 20-litrske kante z vodo. In vse je kontrolirano, odmerjeno. Ena družina gre le vsak drugi dan lahko iskat vodo in še to dobi le določeno količino. Z 20 l vode mora živeti cela družina: kuhati, prati, se umivati … Zgodaj zjutraj srečamo na cesti ljudi, ki s kantami v roki iščejo, kje bodo le dobili malo vode …Čaka me tudi nova odgovornost tu v Mozambiku (skrb za provinco), ki bo gotovo zahtevala še več truda, veliko več molitve in napornega dela. Zato se vsem vam zelo priporočam v molitev in seveda upam, da bo velikodušno srce Slovencev priskočilo na pomoč

tudi v kakšnem projektu v korist najpotrebnejših.

Prisrčen misijonski pozdrav, sestra Zvonka Mikec HMP

14

Od srca želim miru: naj nas vera, da je Odrešenik prišel, napolni z globo-kim veseljem, ki premaga vse težave. Kot sem že lani omenil, se še naprej veselo staram, postajam bolj počasen in neokreten. Ob nedeljah pomagam v župniji, kjer imam mašo v anglešči-ni, čez teden pa hodim na univerzo. Tale semester imam kar poln urnik, vsak dan, tudi v soboto, imam vsaj dve uri pouka.Novice o rekah beguncev so tudi mene pretresle. Vendar se mi pa tudi

Božično voščilo, ki sem ga prejel od jezuitov v Španiji, me je zelo razve-selilo, saj sem sam obiskal votlino, v kateri je sv. Ignacij molil, se postil in razmišljal. Tam je našel razsvelje-nja in duhovne misli, ki jih je napisal v svoji knjižici: Duhovne vaje. V njih lahko najdemo modrost notranjega razločevanja. Če lahko rečemo, da je

Iz sončne Zambije spet iz Zambije

Smo izgubili korenine?

P. STANKO ROZMAN, JEZUIT, ZAMBIJA

P. JANEZ MIHELČIČ, JEZUIT, KIRGIZIJA

zdi, da se Evropi zelo slabo piše, če področje, ki ima dosti več kot 500 milijonov prebivalcev, ne more pos-krbeti za kakšen milijon beguncev. Tiste, ki v Evropi tarnajo, kako je hudo, pa vabim, naj pridejo pogledat, kako je tukaj.Zaenkrat je tukaj sicer mir, vendar je toliko nerešenih problemov, da ne bom presenečen, če nepričako-vano kaj »izbruhne«. Pred kratkim sem bral razmišljanje nekega zgo-dovinarja o anarhistih (in terori-stih) v Rusiji ob koncu 19. stoletja, v katerem pokaže, da so to bili ljudje, ki so izgubili »korenine«; takih ljudi je bilo pa takrat veliko. Zgleda, da je tudi zdaj marsikje veliko »izko-reninjenosti«, zato je toliko zmede. Ob tem postaja vse bolj jasno, da se človek ne more sam »odrešiti«, ter da potrebuje Odrešenika, da potrebu-je »moči od zgoraj«. Božični prazni-ki nam povedo ravno to, da nas ima Bog rad. Zato vsem iskreno želim veliko veselja in miru za božič, pa še vse dobro v novem letu.

Pod geslom »Naše veselje za srečo drugih« ter »Česar se mi veselimo, radi z drugimi delimo«, z dobroto objemate misijonske dežele in nam pomagate do-živeti Betlehem!Danes, na predvečer tretjega svetega večera, bom pri sveti evharisti-ji vsakega izmed vas v srcu objel ter vsakega posamično skupaj z vašimi osebnimi prošnjami, željami, sanjami skupaj z Jezusom daroval usmiljene-mu Očetu! Vsak izmed vas že sedaj v dejanju uresničuje prošnjo in željo papeža Frančiška, izraženo v poslanici za dan miru 1. januarja 2016: »Prema-gaj brezbrižnost, osvoji mir!«Prisrčna vam hvala, dragi koledniki in dobrotniki misijonov, da tako učinko-vito premagujete brezbrižnost in nas s svojim zgledom spodbujate, da bi se vaša dejanja ljubezni vedno bolj širila od posameznika do posameznika, od družine do družine, od skupnosti do skupnosti, od države do države ter po vsem svetu osvojila mir!

Dragi slovenski koledniki in dobrotniki misijonov!TOMAŽ MAVRIČ, LAZARIST, UKRAJINA

Delo gre naprej - sedaj bolj pastoralno.DANILO LISJAK, SALEZIJANEC, UGANDA

Kakih 60 krstov otrok je bilo okrog božiča. Obeta se nam velik katehume-nat. Čez 300. To so bolj zamudniki. So že spoznali, da se je potrebno za vsako stvar potruditi. Korupcijska miselnost najmanjšega napora je že v genih. Easy life. Je pa trdo to življenje za otroke in matere, še posebej v naši savani. Bog-lonaj vam za vse usluge in pozornosti, ki ste nam jih namenili v iztekajočem se letu. Sam sem imel srečo, da sem vas lahko obiskal in videl Misijonsko vas. Pa še Bogu sem posebno hvaležen, da sem s slovensko pomočjo dogradil in tudi blagoslovil novi misijon Atede. Vse delo bo odslej lažje šlo naprej.

Bog razmišljal in odločil, da izvleče človeški rod iz brezna greha in hu-dobije s poslanstvom svojega Sina na svet, potem lahko zaključimo, da je dobro razmišljal in prav odločil. Sv. Ignacij se je od njega učil. Pojdimo tudi mi v njegovo šolo, da bodo naše odločitve v letu 2016 prave in rodovitne.Pismo misijonarjev iz sončne Zambije smo zadnjih 13 let pošiljali iz Malavi-ja, kjer sva delovala slovenska misijo-narja p. Lojze Podgrajšek in p. Stanko Rozman. Slednji sem premeščen nazaj v Zambijo, z menoj se je preselilo v Zambijo tudi uredništvo lističa »Iz Sončne Zambije« v župnijo Kristusa Kralja, v Mumbwo. Tako boste odslej, dragi misijonski prijatelji, prejemali naše glasilo iz Mumbwe.

N A B I R A L N I K

15

I Z Z A L E D J A

Obisk kolednikov pri predstavnikih oblasti»Mir in dobro vsem v vaši hiši!« je odmevalo že navsezgodaj v Misijonskem središču Slovenije. Obiskali so nas koledniki iz župnije Sostro, da bi skupaj ponesli novico o Jezusovem rojstvu k različnim predstavnikom oblasti. Pridružila se nam je TV Slovenija, ki je novico prenesla z javljanjem v živo v oddajo Dobro jutro tudi ljudem širom po Sloveniji. Po prikazanem vzorcu koledovanja so koledniki v kratkem intervjuju povedali, kako se na koledovanje pripravljajo, kaj jim to pomeni in pohvalili ljudi, da jih vedno lepo sprejmejo.

Koledniki so se nato skupaj z direktorjem Misijonske-ga središča Slovenije Stanetom Kerinom odpravili v urad predsednika vlade, kjer jih je prijazno sprejel predsednik vlade dr. Miro Cerar. Kolednikov je bil zelo vesel in se je po uradnem delu srečanja še nekaj časa z njimi zadržal v neformalnem pogovoru.Na poti na nadškofijo je sledilo presenečenje. Srečali so gospoda škofa dr. Antona Jamnika. Povabil jih je, da so v uvodu sv. maše, ki jo je nekaj minut kasneje daroval v lju-bljanski stolnici, ponesli veselo oznanilo tudi prisotnim vernikom in jih s tem presenetili. Tudi zaradi tega ne-predvidenega obiska je bila skrinjica z darovi ob koncu dneva na veselje kolednikov malo težja.Z rahlo zamudo so nato odhiteli na nadškofijo, kjer so jih pričakovali in z veseljem sprejeli: nadškof msgr. Stanislav Zore, pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in sodelavci. Kratko druženje je bilo zelo sproščeno in koledniki so se hitro zapletli v prijeten klepet z njimi.

države Borutu Pahorju. Uradnemu delu sprejema je sledilo skupinsko fotografiranje in druženje ob kozarcu soka.Veseli smo, da so predstavniki oblasti sprejeli obisk ko-lednikov in predstavnika Misijonskega središča in se zah-valjujemo kolednikom župnije Sostro: Piji in Miji Sluga, Evi Lavriha in Mihu Trkovu, ter še posebej spremljevalcu in šoferju Janezu Moškriču. Želimo jim, da bi še naprej z veseljem v hiše prinašali »mir in dobro«.

Saša Sever Žuntar

Skozi snežinke, ki so začele bolj na gosto padati, so obi-skali tudi nunciaturo. Apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz jih je sprejel v novih prostorih, v katere se je nun-ciatura preselila pred kratkim. Tudi njegov sprejem je bil zelo topel in se je končal s prijetnim kramljanjem ob soku in piškotih.Ker je kolednike že preganjal čas, so na hitro obiskali še sodelavce založbe Družina, Slovensko Karitas in Škofijsko Karitas Ljubljana. Mudilo se je na sprejem k predsedniku

Sprejem pri nadškofu Stanislavu Zoretu in pomožnem škofu Francu Šuštarju

S predsednikom RS Borutom Pahorjem

Nuncij Juliusz Janusz je koledniki sprejel v novih prostorih nunciature

16

I Z Z A L E D J A

Foto

: Nik

o Št

ranc

ar in

Ivan

Lik

ar

Srečanja kolednikovŠKOFIJA CELJE, Celje, Bl. AM SlomšekSrečanja so se pri salezijancih v Celju udeležili koledniki iz 13 župnij: Laško, Šentjur, Gotovlje, Polzela, Vransko, Tabor, Gomilsko, Braslovče, Šmartno ob Paki, Ljubno, Šempeter, Luče ob Savinji in Solčava. Vseh udeležencev je bilo 112.Ob pol desetih smo se zbrali v kapeli svetega Janeza Boska, kjer je kaplan iz Laškega Klemen Jager vodil glas-beno delavnico in nas tako lepo pripravil na sodelovanje s petjem pri sveti maši. Ob desetih se je pričela sveta maša, ki jo je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek. Vse kolednike je pohvalil za njihovo delo in spodbudil, da to svoje delo nadaljujejo tudi v bodoče. Uvod v mašo in prošnje so pripravili koledniki sami. Berilo in zahvale pa so imeli njihovi animatorji. Med mašo je bil prisoten p. Lojze Podgrajšek, ki je misijonar v Malaviju (trenutno doma na dopustu). Po sv. maši je otrokom predstavil svoj misijon. Z velikim zanimanjem so poslušali njegovo pričevanje.Za tem smo imeli malico in prijetno medsebojno dru-ženje v igralnici mladinskega centra. Z obrazov otrok je bilo videti, da se imajo lepo.Letos je prišla med nas tudi televizija Slovenija. Posneli so utrinek svete maše in eno skupino kolednikov. Neka-teri pogumni koledniki so dali izjavo za televizijo Slo-venija za oddajo Obzorja duha. Izjavo je dal tudi škof Li-povšek in poudaril, kako pomembno je, da dobrodel-nost med ljudmi ne zamre in da s to dobrodelnostjo podpiramo naše misijonarje, ki skrbijo za najbolj uboge med ubogimi.Na koncu je med nas prišla klovnesa Eva Maurer, ki je s svojimi zabavnimi točkami razveseljevala in nasmejala naše kolednike.Ob slovesu je škofijski referent za misijone otroke spod-budil, da bi drugo leto prišli še v večjem številu. S tem bodo svojim vrstnikom spodbuda, da bi se jih v pri-hodnje kar največ navdušilo za koledovanje in tako

povezovalo župnije in vlivalo upanje otrokom v misi-jonskih deželah ter jim omogočalo napredek. Misijonarji so namreč izredno veseli te konkretne pomoči pri ozna-njevanju evangelija.Lep pozdrav v Gospodu, Viki Košec, škofijski referent za misijone

ŠKOFIJA KOPER, Vipava, Škofijska gimnazijaV dijaškem domu ŠGV se nas je zbralo 70 kolednikov skupaj s spremljevalci. Srečanje smo začeli s sveto mašo, ki jo daroval škof dr. Jurij Bizjak ob somaševanju škofij-skega animatorja za misijone Nika Štrancarja, nekdanje-ga misijonarja Ivana Bajca ter Blaža Lapanje.V nadaljevanju smo prisluhnili misijonarki s. Poloni Švigelj, ki nam je povedala marsikaj zanimivega o Sene-galu. Poleg tega smo se naučili pesmico v senegalskem jeziku, ob kateri so nekateri koledniki preizkusili afriške inštrumente, ki jih je s seboj prinesla sestra Polona. Vse to skupaj nam je pričaralo pravo afriško razpoloženje.Po malici, ki je prišla ravno ob pravem času, smo se pre-izkusili v reševanju koledniških rebusov ter v poznavanju oblik držav, v katerih delujejo naši misijonarji. Gospod Ivan nam je spregovoril nekaj besed o Slonokoščeni obali, pa tudi o sužnjih, ki so jih vozili ne samo v Ameriko, ampak tudi o tistih, ki so jih domači poglavarji prodajali Arabcem v arabske dežele, o čemer pa se ne govori.Na koncu smo zmolili molitev za misijonarje ter se veseli razšli, saj smo skozi slike sestre Polone videli, koliko dobrega otrokom po svetu prinesejo trikraljevski darovi.Eva in Niko

NADŠKOFIJA MARIBOR, Šentilj pod TurjakomV prelepi zimski idili in mogočni cerkvi, ki stoji kar na 670 m nadmorske višine pod Pohorjem, smo se ob 9.30 začeli zbirati koledniki od vsepovsod in župljani domače fare. Kolednikov in njihovih spremljevalcev je prišlo 80. Vse je bilo v velikem pričakovanju.

17

jih je bilo preko 80, so prišli iz župnij: Bakovci, Črenšovci, Gornja Radgona, Ljutomer, Odranci in Veržej.V nadaljevanju sta laiška misijonarja Mari in Tomaž Porenta predstavila svoje poslanstvo pri misijonarju Stanku Rozmanu v Malaviju.V času, ko govorimo o novi evangelizaciji in se sprašu-jemo o smislu misijonskega delovanja, lahko kolednike imenujemo nove evangelizatorje. Prek najmlajših misijo-narjev veselo oznanilo ponovno prihaja v domove naših mest in vasi. To so pričevali koledniki, ki so se zbrali na tem srečanju in vsi drugi, ki so po župnijah oznanja-li novorojenega Odrešenika in ob tem zbirali darove za misijone.Klavdija Dominko

ŠKOFIJA NOVO MESTO, Novo mesto, stolnicaTudi letos so bili trije kralji zelo pridni. Veselo oznani-lo so nosili po domovih od božiča do praznika svetih treh kraljev. Koledniki novomeške škofije smo se nato zbrali v Novem mestu v stolnici. Najprej so nam predsta-vili sveta vrata. Povedali so nam, da so na njih upodo-bljene drinske mučenke, Lojze Grozde in kralj, ki je us-tanovil Novo mesto. Nato smo šli skozi vrata v cerkev, kjer je sv. mašo daroval novomeški škof Glavan; posebej so sodelovali kralji iz župnije Čatež ob Savi. Pri petju pa smo sodelovali vsi. Po maši smo nadaljevali srečanje v

I Z Z A L E D J A

Foto

: Arh

iv š

kofij

e M

S

Foto

: Prim

ož M

alek

Foto

: s. M

. Kat

arin

a

Po kratki pevski vaji se je začela sv. maša, ki jo je ob so-maševanju vodil nadškofijski animator in voditelj MMZ Jožef Lipovšek. V nagovoru je orisal pomen Božje besede o Bogu, ki je ljubezen in to čutimo vsak trenutek življe-nja. Zato to ljubezen prinašamo drug drugemu, koledni-ki pa s hojo od hiše do hiše voščijo, prosijo in se zahvali-jo za darove.Zahvala je veljala na koncu še kolednikom za zvestobo in prijateljstvo, župniku in župljanom, ter misli iz Malega princa, da je bistvo očem nevidno, da kdor hoče videti, mora gledati s srcem.Po okrepčilu, ki so ga pripravile domače gospodinje, se je v župnijski dvorani nadaljeval program z misijo-narko s. Tadejo Mozetič. V čudoviti slikovni podlagi je orisala življenje na misijonu v Paragvaju. Najbolj se je razveselila, ko se je pokrižala in nas opozorila, da je beseda »tata« enaka kot v primorskem narečju in v mi-sijonskem jeziku. Zanimivo je bilo gledati podobe o šolanju učencev, o težavah s pitno vodo, predvsem pa se nas je dotaknilo neizmerno veselje, ki kljub revščini žari iz oči otrok. Potem so otroci navdušeno postavlja-li vprašanja.Na koncu so se koledniki predstavili na izviren način s pesmijo in voščilom. Seveda so za piko na i poskrbele go-spodinje, da nismo odšli lačni domov, ampak smo se v prijetnem druženju pogovarjali in obljubili, da se z vese-ljem spet srečamo januarja 2017.Jožef Lipovšek, nadškofijski animator za misijone in voditelj MMZ

ŠKOFIJA MURSKA SOBOTA, LjutomerOb koncu trikraljevske akcije so se koledniki murskoso-boške škofije v soboto, 9. januarja 2016, zbrali v žup nijski cerkvi v Ljutomeru pri maši, ki jo je vodil škof msgr. dr. Peter Štumpf. Zbrane je pozdravil ljutomerski župnik in dekan Andrej Zrim, uvodne besede kolednikom pa je namenil voditelj Pastoralne službe dr. Franc Zorec. Pri maši so z branjem in pesmijo sodelovali koledniki ljuto-merske župnije. Srečanje se je nadaljevalo s predstavitvi-jo skupin kolednikov iz posameznih župnij. Predstavitev je vodil domači kaplan Zoran Car. Koledniki, na srečanju

18

Misijonsko popoldne na Opčinah pri Trstu

Corumbà potrebne naše molitve in tudi podpora, da lahko takoj zadosti-jo potrebam in otrokom nudijo boljšo prihodnost. Z zanimanjem smo ga poslušali, ker je zelo prisrčno govoril. Res škoda, da na letošnjem srečanju ni bilo več botrov in prijateljev mi-sijonarjev. Zadovoljni in obogateni smo se razšli z upanjem, da se bomo z njim še srečali, saj namerava priti v Italijo tudi prihodnje leto.

Marija in Franc Saksida

nuditi boljše in srečnejše življe-nje. Vsak dan pride v Deško mesto 2200 otrok, ki obiskujejo osnovno, srednjo in višjo šolo. Učne ure poteka-jo zjutraj, popoldne in zvečer. Januar-ja 2016 bodo sprejeli še 200 odraslih mladincev.Socialna služba Deškega mesta skrbi za sprejem, vrtnarstvo, študij kitare, skavtstvo, pošolski pouk za otroke s težavami in obrtništvo. Pater Sandro je poudaril, da so v

75 letnica življenjaVilko Poljanšek, salezijanski brat, rojen 28. marca 1941 v Selah. V misijone je odšel 11. decembra 1997. Deluje v Ruandi.

65 letnica življenjaMilan Kadunc, frančiškan, rojen 20. aprila 1951 v Grosupljem. V misijone je odšel 26. junija leta 1979. Deluje v Francoski Gvajani.

45 letnica življenjas. Jožica Sterle, Marijina sestra čudodelna svetinja, rojena 18. marca 1971 v Starem trgu pri Ložu. V Ukrajino je odšla 2. maja leta 2005.

45 let v misijonihJože Mlinarič, salezijanec, rojen 29. februarja 1940 v Bratoncih. V misijone je odšel oktobra 1971. Deluje v Ruandi.

5 let v misijonihs. Barbara Peterlin, Marijina sestra čudodelna svetinja, rojena 19. oktobra 1976 v Domžalah. V Ukrajino je odšla 6. aprila leta 2011.

čest itamo jubilantom

MISIJONSKI KROŽEK ROJAN – TRST

Sedmega novembra je bilo v Finžgar-jevem domu na Opčinah zanimivo popoldne. Obiskal nas je p. Sandro Gi-ancola, ki je že preko 40 let misijonar v Braziliji. Obrazložil nam je, kako poteka delo v Dom Boskovem mestu Corumbà po smrti patra Ernesta Sakside. Na začetku nam je predvajal nekaj slik, med katerimi smo ganjeni videli še zadnjo sliko patra Ernesta.Salezijanci bližnje župnije so se pre-selili v Deško mesto in si razdeli-li vloge. Glavne funkcije imajo ravna-telj, ekonom, upravitelj centra, laiški pomočnik Samuel, učno osebje in številni prostovoljci na raznih pod-ročjih (veliko teh je zraslo prav v Dom Boskovem mestu). Vsi deluje-jo z veliko vnemo, zato tudi kakovost doma raste.Državna uprava plačuje 98 učiteljev, za umetnost in rokodelstvo pa fi-nančno poskrbi občina. V Deškem mestu deluje tudi psihološka služba, ki pomaga gojencem pri premošča-nju duševnih problemov in jim skuša

dvorani. Zbrali smo se kralji iz dekanije Metlika, Lesko-vec in Kočevje. Bili smo kar lepa druščina. Igrali smo se igro Activity, ki smo jo malo priredili in opremili z gesli, ki so povezana z misijoni in božičnim časom. Pri igri je zmagala skupina iz Podzemlja. Ker nam je nekaj časa ostalo, smo razdelili CD s filmom o trikraljevski akciji, vendar so si ga morali otroci prislužiti. Med seboj so

tekmovali pari. Eden v paru je besede bral nazaj, drugi pa je moral ugibati, katera beseda je to. Par, ki je uganil več besed, je dobil CD. Srečanje smo zaključili s pico in pogovorom. Verjetno se bomo srečali tudi drugo leto. Opogumili bomo še druge dekanije, ki letos niso bile z nami.Urška Kerin

I Z Z A L E D J A

19

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto

2016 znaša 9 eur.

Darovi objavljenih so na naš račun

prispeli do 25. 1. 2016. Hvala vsem.D A R O V I – H V A L A

TRIKRALJEVSKA AKCIJA | župnije: Bolniška župnija | župnija: Ajdovščina, Bakovci, Batuje, Begunje na Gor., Begunje pri Cerknici, Bela Cerkev, Beltinci, Bertoki, Besnica, Blagovica, Bled, Bloke, Borovnica, Branik, Braslovče, Breznica, Brezno, Brje, Brusnice, Budanje, Celje - Sv. Jožef, Cerknica, Col, Čemšenik, Črešnjevec, Črneče, Črni Vrh nad Idrijo, Dob, Dobje, Dobrepolje-Videm, Dol pri Ljubljani, Domžale, Dovje, Draga, Dravograd, Dražgoše, Duplje, Fram, Frankolovo, Gomilsko, Gore, Gorje, Gornja Polskava, Gornja Radgona, Gornji Logatec, Grad, Grosuplje, Hinje, Hotič, Idrija, Ig, Jarše, Javorje nad Šk. Loko, Jesenice, Kamna Gorica, Kamnik, Kisovec, Kobilje, Kokrica, Kostanjevica na Krki, Košana, Kozana, Kranj, Kranj-Zlato Polje, Kresnice, Križe, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kropa, Laško, Leskovec pri Krškem, Libeliče, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Podutik, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Štepanja vas, Ljubno, Ljutomer, Lokavec, Lom, Lucija, Luče ob Savinji, Maribor-Tezno, Marija Snežna, Markovci, Mengeš, Metlika, Mežica, Mokronog, Moravče, Naklo, Nazarje, Nova Cerkev, Stolna župnija Novo Mesto, Odranci, Ojstrica, Ovsiše, Petrovče, Planina pri Sevnici, Podbrezje, Podgorje pri Slov. Gradcu, Podkraj, Podlipa, Podnanos, Podraga, Podzemelj, Polhov Gradec, Polica, Poljane nad Šk. Loko, Poljčane, Polzela, Portorož, Prečna, Preddvor, Predloka, Preserje, Prevalje, Primskovo na Dolenjskem, Ptuj - Sv. Ožbalt, Radeče, Rakek, Rakitna, Rateče-Planica, Razbor pri Slovenj Gradcu, Reteče, Rob, Sela pri Kamniku, Slap, Slivnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Sora, Sostro, Stara Loka, Stari Trg pri Ložu, Stomaž, Struge, Sv. Duh - Veliki Trn, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Križ – Gabrovka, Sv. Lenart, Sv. Trojica v Slov. Goricah, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Anton, Sv.Bolfenk v Slo.Gor., Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Peter na Kronski Gori, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Primož na Pohorju, Sv.Trojica nad Cerknico, Sv.Vid nad Valdekom, Šempas, Šempeter pri Gorici, Šempeter v Sav.Dolini, Šenčur, Šentjanž, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij pri Grosupljem, Šentjurij-Podkum, Šentlambert, Šentrupert, Šenturška Gora, Šentvid pri Stični, Škofja Loka, Šmarje na Vipavskem, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Tuhinju, Št.Peter-Otočec, Štjak, Šturje, Tomišelj, Toplice, Trbovlje-Sv.Martin, Trnje, Tržič-Bistrica, Turnišče, Ubeljsko, Unec, Velike Lašče, Vipavski Križ, Vir, Vodice, Vojnik, Vojsko, Vojščica, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vrhpolje, Vrh-Sv.Trije Kralji, Zagorje, Zagradec, Zali Log, Zasip, Zavratec, Zgornji Tuhinj, Zreče, Žalna, Železniki, Želimlje, Žiče, Žiri | posamezniki: Brecelj – Družina, Klemenčič, N.N., Petrič Dušan, Rimskokatoliški Samostan Md Lazaristi, Samostan Lazaristov Miren, Špelič Vida, Žup.Karitas Kranj-Šmartin | ADVENTNA AKCIJA | župnije: Bolniška župnija, Ajdovščina, Ambrus, Apače, Avče, Bakovci, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Bela Cerkev, Bertoki, Besnica, Bevke, Bogojina, Borovnica, Boštanj, Bovec, Branik, Braslovče, Brdo, Brestanica, Brje, Brusnice, Budanje, Cankova, Celje - Sv. Jožef, Cerklje ob Krki, Cerknica, Cerkno, Col, Češnjice, Črenšovci, Črešnjevec, Črni Vrh nad Idrijo, Črniče, Dobje, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dobrova, Dol pri Ljubljani, Dolenja Trebuša, Domžale, Dornava, Dražgoše, Duplje, Dutovlje, Gabrovica, Godovič, Golo, Gorjansko, Gorje, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji Logatec, Grahovo, Grosuplje, Horjul, Hotedršica, Hotič, Hrastnik,

Hrenovice, Ig, Ihan, Ilirska Bistrica, Izlake, Izola, Jarše, Jesenice, Jezersko, Kamnje, Kapla na Kozjaku, Knežak, Kobilje, Kočevska Reka, Kokrica, Kolovrat, Komen, Košana, Kranj, Kranj - Drulovka/Breg, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato Polje, Kresnice, Križe, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kromberk, Kropa, Ledine, Lendava, Leskovica, Leše, Litija, Ljubljana - Sv. Trojica, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv.Križ, Ljubljana-Sv.Nikolaj, Ljubljana-Sv.Peter, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Trnovo, Ljutomer, Log pod Mangartom, Lokavec, Lozice, Lučine, Maribor – Radvanje, Maribor-Sv.Janez Bosko, Maribor-Tezno, Mavčiče, Metlika, Mokronog, Moravče, Most na Soči, Naklo, Nazarje, Notranje Gorice, Stolna župnija Novo Mesto, Novo Mesto - Sv. Janez, Odranci, Opatje Selo, Ormož, Piran, Podčetrtek, Podgrad, Podgraje, Podkraj, Podlipa, Podnanos, Podraga, Polenšak, Polhov Gradec, Polica, Poljčane, Polšnik, Prečna, Predloka, Prihova, Primskovo na Dolenjskem, Ptujska Gora, Radeče, Radomlje, Rakek, Ravnica, Remšnik, Reteče, Ribnica na Pohorju, Rob, Ročinj, Rova, Rovte, Sežana, Slap, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Soča, Sora, Sostro, Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Središče ob Dravi, Srednja vas v Bohinju, Srpenica, Stara Loka, Stomaž, Stopiče, Stranice, Stranje, Struge, Sv. Andraž v Slov. Goricah, Sv. Anton v Slov. Goricah, Sv. Duh - Veliki Trn, Sv. Jurij v Slov. Goricah, Sv. Lenart, Sv. Martin pri Vurberku, Sv. Štefan, Sv. Trojica v Slov. Goricah, Sv.Anton, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin na Pohorju, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Tomaž pri Ormožu, Sv.Vid nad Valdekom, Svetina, Šempeter pri Gorici, Šenčur, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij pri Grosupljem, Šentlovrenc, Šentožbolt, Šenturška Gora, Šentvid pri Grobelnem, Šentvid pri Stični, Šentviška Gora, Škrbina, Šmarje pri Kopru, Šmarje-Sap, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Tuhinju, Šmihel pri Žužemberku, Šmiklavž pri Slov.Gradcu, Št.Peter-Otočec, Štjak, Šturje, Tišina, Tomaj, Tomišelj, Trata - Gorenja Vas, Trboje, Trbovlje-Sv.Martin, Trebnje, Tržič-Bistrica, Tunjice, Turnišče, Ubeljsko, Unec, Ustje, Vavta Vas, Velika Polana, Velike Lašče, Vinica, Vipolže, Vir, Višnja Gora, Vogrsko, Vojščica, Volče, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vrhnika, Vrhpolje, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vuhred, Zabukovje, Zagradec, Zali Log, Zasip, Zavratec, Zgornji Tuhinj, Zreče, Žalna, Železniki, Želimlje, Žiče, Žiri, Žužemberk | posamezniki: Cerkovnik Janez, N.N., Samostan Lazaristov Miren, Zagoranski Vera, Zerbo Nataša | MIVA | posamezniki: Buhvald Amalija, Gnidovec Marija, Hojs Judita, Kokot Branka Franc, Kolbl Jernej, Lapajne Vinko, Matajc Irena, N.N., Natek Majda, Pšeničnik Marjana, Šenk Urh, Završnik Marija, Žunič Andrej | župnije: Bakovci, Biljana, Čatež – Zaplaz, Dekani, Galicija, Ivančna Gorica, Knežak, Komenda, Kred, Kubed, Movraž, Novo Mesto - Sv. Janez, Polenšak, Sedlo, Sočerga, Sodražica, Stari Trg pri Ložu, Sv. Urban – Destrnik, Videm ob Savi, Volče | SKLAD ZA LAČNE | posamezniki: Blažič Mihael, Bratuša Andrej, Čeč Eva, Dolenc Janez, Dolšak Zofija, Gril Marija, Jerenko Helena, Kranjc Barica, Kravos Stojan, Medvešek Viljem, Motaln Betka, Mršnik Rolih Bernarda, Munda Alojzija, Murko Ana, N.N., Novak Tomaž, Oblak Ljudmila, Ojsteršek Lidija, Pavlič Terezija, Pevec Andrej, Praček Marija, Prinčič Silvester, Rihtar Helena, Šavs Klemen, Šimec Tomaž, Šiško Stanislav, Štavar Valenčič Ana, Tajnikar Matej, Vehar Štucin Erna, Volčini Marija, Vovk Petrovski Tanja | SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV

| župnija Ljubljana-Ježica | Motaln Betka | ZA GOBAVCE | posameznika: Brišar Valerija, Čuk Niko | ZA MADAGASKAR | posamezniki: N.N., Natek Majda, Sušnik Janez, Žagar Jure | SKLAD ZA MISIJONE | posamezniki: Barba Jana, Beršnjak Jožef in Marija, Blažič Mihael, Celestina Viktor, Cesar Anton, Čeč Eva, Čuk Niko, Drev Jožef, Fajdiga Stanko, Flis Francka, Greif Polona, Ham Alenka, Humar Metoda, Iršič Andrej, Janc dr.Miha, Jogan Nives, Kastelic Jože, Kavčič Irena, Kebe Janez, Koren Leopold, Kovšca Tončka, Kozole Cvetka, Kržišnik Eva, Kutnar Helena, Lah Pavla, Lavrenčič Mitja, Leskovar Tanja, Likar Ivan, Ljumani D.O.O., Lorber Petra, Magdič Olga, Mernik Zinka, Mikulin Olga, | Morelj Darja, Mza-Cma, N.N., Nagode Maja, Osnovna Šola Ivana Cankarja, Paškič Ilija, Pavlovič Lucija, Pečnik Jožica, Pegan Karlo, Petelinšek Tamino, Podkubovšek Marija, Presterel Kramar Marija, Radešček Darja, Raztresen Marija, Raztresen Marko, Rihtar France, Rihtar Helena, N.N., Schwarzbartl Tomaž Ervin, Senegačnik Jožica, Sestre Križniškega Reda, Simončič Marta, Slokar Darja, Smodiš Robert, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Škorjanc Anica, Štrukelj Frančiška, Trobec Tatjana, Tropenauer Martinčič Cvetka, Uršič Peter, Velikonja Štefanija, Vrtačnik Karolina, Zakrajšek Peter, Zevnik Tomaž, Zupančič Danijel, Žerjav Jožefa, Žveglič Marija | župnije: Galicija, Kisovec, Novo Mesto - Sv. Janez, Piran, Rovte, Šentjošt nad Horjulom, Zgornji Tuhinj, Železniki | ŠOLANJE BOGOSLOVCEV | posameznika: Mah Tinko, Mrzel Slavka | ZA GRADNJO CERKVA | N.N. | LAKOTA-ETIOPIJA | posamezniki: Avsenik Marina, Ažman Janez, Bertok Alenka, Bizjak Rajko, Breznik Rozalija, Cencelj Matija, Dolenc Janez, Gaberc Alojz, Gabrovšek Lovrencija, Gartner Mara, Hleb Lučka, Hribar Jože, Hudelja Franc, Jenič Dušan, Jeras Tadej, Jeromen Kavčič Marija, Jurca Anton, Kepe Evgen in Irena, Kofol Rok, Konhajzler Ljudmila, Koselj Veronika in Marko, Kovač Ivan, Kozinc Janez, Kržan Vanja, Kuren Michel, Medvešek Viljem, Mlakar Anita, Mlino Turizem, Morela Leopold Franc, Muha Vera, Murko Jakob, N.N., Nartnik Milan, Novak Apolonija, Omahen Dolores, Pegan Alenka, Pegan Karlo, Razingar Franc, Rihtar France, Roland D.O.O., Semenič Majda, Sodja Slavka, Strnad Alenka, Štrukelj Milka, Triplat Zvonka, N.N., Vomberger Angelca in Jernej, Zelenc Marija, Židan Lea, Žlender Janez | ZA MISIJON MATANGA | posamezniki: N.N., Bogolin Marjan, Jerina Uroš, Kuzma Štefan, N.N., Podobnik Jožica, Vehovar Darinka, Volovlek Ana, Zupančič Silvestra | S. MARTA MEŠKO | posamezniki: Maršič Lucija, Mza-Cma | JOŽE ADAMIČ | župnija Grosuplje | posamezniki: Burger Alenka, Kocmur Petra, Lah Benjamin, N.N. | PAVEL BAJEC | posamezniki: Bajec Ivan, Kosmač Janko, Mza-Cma, Rupnik Aleš | P. HUGO DELČNJAK | Mza-Cma | PETER IVANČIČ | N.N., Rojec Jože | S. ANKA BURGER | posamezniki: Gnidovec Marija, Maršič Lucija, Mza-Cma, N.N. | S. VIDA GERKMAN | posamezniki: Gliha Urška, Jeromen Kavčič Marija, Lenassi Franc, Marinček Saša, Mza-Cma, N.N., Rojec Jože | JOŽE MLINARIČ | Kvaternik Tomaž | S. VESNA HITI | župniji: Bloke, Ptuj - Sv. Ožbalt | posamezniki: Kunc Vinko, Kunšič Francka, Lajevec Janja, Maršič Lucija, Milišič Anka, Mza-Cma | P. MILAN KADUNC | župnija Komenda | Mza-Cma | Tone Kerin | župnija Ljubljana-Črnuče | posamezniki: Kavčnik Viljem, Kern Jože, Koncilja Jožica, Lah Benjamin, Šušteršič | TONE OVTAR | Mza-Cma | S. AGATA KOCIPER | posamezniki: Mza-Cma, N.N. | JANEZ KRMELJ | župnija Škofja Loka-Suha | posamezniki: Bolta Marko, Eržen - Sojer Zinka, Filak Nevenka, Kern Jože, Klančar Srečko, Kolander Tadeja, Kranjc Barica, Lenassi Franc, N.N., Novak Zlatko, Pirc Dragica,

Sušnik Janez, Sušnik Kolbezen Barbara, Šifrer Marija, Šparovec Janez, Štolcar Klemen, Vindiš Dominika, Vrabec Marko, Vrabec Mirijam | S. ANDREJA GODNIČ | posamezniki: Lah Benjamin, Pirc Dragica, Sedej Andreja, Smole Marija, Štuhec Msgr. Dr. Ivan | DANILO LISJAK | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Logar Marija, N.N., Sušnik Janez | VILKO POLJANŠEK | N.N. | TOMAŽ MAVRIČ | župnija Stari Trg pri Ložu | posamezniki: Dolinar Sabina, Malalan Nika, Mza-Cma, N.N., Platiša Ivan | S. MARIJA ANDREJA ŠUBELJ | Mza-Cma, Strajnar Jurij | S. ZVONKA MIKEC | posamezniki: Murn, Mza-Cma, N.N., Škedelj Miran | MISIJONARKE MATERE TEREZIJE | Kranjc Rafael | S. TADEJA MOZETIČ | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kolman Mojca, Kranjc Barica, Mza-Cma, Rudež Lučka, Šiško Stanislav | JANEZ MESEC | župnija Stari Trg pri Ložu | posamezniki: Pisk Tomaž, Repinc Marija, Resman Simon, Strajnar Breda, Šimnic Apolonija, Vidrih Slavica | FRANC ZAJTL | Muller Marija | PETER OPEKA | župnija Šturje | posamezniki: Bohak Ivan, Bolta Marko, Čampa Saša, Črešnik Anica – Notarka, Demšar Ljuba, Dobnikar Marta, Hočevar Jožefa, Hribar Anže, Hriberšek Anica, Ješovnik Simona, Kolšek Tomaž, Kordiš Rozalija, Kozoderc Anica, Krenker Stane, Kunc Vinko, Lah Benjamin, Lakosil Marija, Leben Mojca, Leskošek dr. Franc, Mak Marija, Mežnar Klavdija, Mohorko Marija, Možina Simona Judita, N.N., Pavlin Dušan, Perspekta D.O.O., Peterle Marija, N.N., Prepadnik Matej, Prepadnik Sebastijan, Prezelj Marija, Ramovš Vera, Ranc Barbara, Raspor Andrej, Rehar Štefan, Remeda D.O.O., Remše Matija, Rigler Anton, Rus Valerija, Semec Francka, Slovenska Karitas, Stare Helena, Sušnik Janez, Ščavničar Ema, Šegula Zdenka, Šifrer Marija, Škedelj Miran, Škofijska Gimnazija A.M.S., Tornar Valerija, Verbič Karel, Vovk Petrovski Tanja, Wojčicky Sergij, Zgonc Marija, Žakelj Burke Anita | P. STANKO ROZMAN | posameznici: Demšar Vida, Rozman Logar Erika, | S. JOŽICA STERLE | posamezniki: Kržan Vanja, Likar Ivan, Mza-Cma, Strajnar Jurij | P. MARTIN KMETEC | župnija Stari Trg pri Ložu | posamezniki: Lah Benjamin, Mza-Cma, Resman Silva, Zamernik Jožica | S. MARJETA ZANJKOVIČ | Muller Marija | TONE GRM | župnija Dobrepolje-Videm | N.N. | S. BOGDANA KAVČIČ | župnija Koper - Sv. Marko | posamezniki: Maršič Lucija, Mza-Cma, N.N., Sedej Andreja, Sušnik Janez | LUCIJA ČUK | posameznika: Lenassi Franc, N.N. | P. LOJZE PODGRAJŠEK | posamezniki: Marguč Gabrijela, Povh Jože, Tapajner Veronika | S. ANICA STARMAN | posamezniki: Mza-Cma, Strajnar Jurij | S. ZORA ŠKERLJ | Mza-Cma | S. SNEŽNA VEČKO | Petrovič Staša | S. FANI ŽNIDARŠIČ | posamezniki: Muller Marija, Mza-Cma, Souidi Zavrl Nada | S. LJUDMILA ANŽIČ | posamezniki: Demšar Vincencij, Erac Mira, Kranjc Barica, N.N., Sever Alojz | S. ANA SLIVKA | Strajnar Jurij | S. BARBARA PETERLIN | posamezniki: Kunc Vinko, Lajevec Janja, Lapajne Vinko, Mza-Cma | S. DORICA SEVER | župnija Koper - Sv. Marko | posamezniki: Kovač Marijana, Mak Marija, Mza-Cma, Vomberger Angelca in Jernej | S. POLONA ŠVIGELJ | Mza-Cma | GRADNJA PORODNIŠNICE-PETER OPEKA | Duh Marija | MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA | Černivec Damjan, Muller Ingrid | P. MIHA MAJETIČ | Lajevec Janja | S. SLAVKA CEKUTA | Jenič Dušan, Resman Mimi | MARIJINE SESTRE-KIJEV | župnija Črnomelj | posamezniki: Cankar Franc, Cencelj Matija, Kovač Marijana, N.N. |

20

Etiopijo je prizadela najhujša suša v zadnjih 30 letih. Ogroženih je več kot 15 milijonov prebivalcev, 8.2 mili-jona jih zaradi lakote (podatki ZN) potrebuje takojšnjo pomoč.

Vremenski pojav El niño je povzročil nepredvidljiv vzorec padavin po vsem svetu, v Etiopiji je zato izostala deževna doba. Poljščine na poljih več sto tisoč kmetov so ogrožene, živina zboleva, vodostaji rek so izredno nizki. Zaradi suše bo uničenih do 90% poljščin. Število tistih, ki potrebujejo nujno pomoč, je zelo visoko. Naš cilj je pomagati vsaj 6.000 ljudem (število je odvisno od zbranega zneska), predvsem podhranjenim otrokom,

V Etiopiji boste z vsakim še tako majhnim darom reševali življenja. Svoj prispevek lahko posredujete na:Misijonsko središče SlovenijeKristanova ulica 1, 1000 LjubljanaNLB: SI56 0201 4005 1368 933referenca: 00 279204koda namena: CHARnamen nakazila: Lakota v Etiopiji

družinam brez prihodkov in onemoglim. Nakupili bomo predvsem multivitaminsko hrano in mleko v prahu.Sestre misijonarke, ki imajo v teh predelih ambulante, vrtce in šole, so do sedaj pomagale družinam s svojimi pridelki, sedaj pa morajo hrano kupovati. Zaloge izginja-jo, lakota pa raste.

Sestra misijonarka piše: »Ker že od lani ni deževalo, je nastalo veliko pomanj-kanje osnovnih živil. Ljudje in živali že umirajo zaradi lakote in bolezni. Pomagajte nam – v letu usmiljenja vas še posebej prosimo – bodite usmiljeni do nas. Hvala vam!«

POMAGAJMO UBLAŽITI LAKOTO V ETIOPIJIHvala vam za vaše usmiljeno in velikodušno srce!

Etiopijo prizadela suša