1

Maj 2018

2

renault.siRenault priporoča

V KINU OD 24. MAJA

© 2

018

& TM

Luc

asfilm

Ltd

.

že od*

12.990 €z 0%obrestno mero**

200 € za nakupdodatne opreme***

*Cena modela Megane Life SCe 115 že vsebuje redni popust in popust v obliki bonusa staro za novo v višini 600 €. **Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela. ***Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev bona v vrednosti 200 € za nakup dodatne opreme ali 300 € za Pony by Renault. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu 3,7 – 6,3 l/100 km. Emisije CO2 95 – 142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0074 – 0,0459 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00002 – 0,00103 g/km. Število delcev (x1011): 0,01 – 19,12. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Renault MEGANE

Vaš trgovec v LjubljaniAVTOHIŠA IN NJENO URADNO IMENaslov trgovca v eni vrstici

Renault SCENICVeč prostora. Več zgodb.

Novi

5 let podaljšanega jamstva

5 let brezplačnega rednega servisa

1 leto brezplačnega obveznega in osnovnega kasko zavarovanja

Paket zimskih pnevmatik**

200 €

AVTOHIŠA REAL, d.o.o., PE REMONT KRANJLjubljanska cesta 22, Kranjtel: 04 / 2015 223 www.remont-kranj.si

Poraba pri mešanem ciklu 3,9 - 6,1 l/100 km. Emisije CO2 100 - 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx 0,0219- 0,0723g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00024– 0,00083g. Število delcev (x1011): 0,01 - 14,7. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Renault priporoča

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.Darilno kartico Petrol prejmete ob naročilu vozila iz zaloge in velja v primeru nakupa po sistemu staro za novo. Akcija velja za naročila od 15.2. – 31.3.2018. Darilna kartica se preda ob prevzemu vozila.

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt N

issa

n Sl

oven

ija, d

.o.o

., D

unaj

ska

22, 1

511

Ljub

ljana

.C

OP

YR

IGH

T: M

AR

KU

S W

EN

DLE

R

renault.si

Maj 2018

32

Maj 2018

4

Maj 2018

54

Kazalo

6 Končno pločnik na zelo prometni cesti

7 Ostaja povezan z Lučinami

9 Se boste udeležili junijskih parlamentarnih volitev?

10 Arheološke najdbe v industrijski coni Trata

11 Pametno tovarno naredijo zaposleni

12 Pozabljamo na trajnostni razvoj

13 Želijo si več sodelovanja med stanovalci stolpnic

14 Mladi loški zdravnik gre pomagat v Afriko

15 Loški oder v mreži ljubiteljskih gledališč

16 Ribiška družina Železniki

18 Izmenjava semen

19 V Železnikih še znajo kovtre šivat

20 Muzejske zbirke pripovedujejo o Visokem

21 Slovenski pasijonci združeni

22 Puštalski umetnik našel pravo lokacijo Sejalca

23 V gozdu našli vrečki z ostanki zaklanega prašiča

24 Življenje v mestu iz 22. stoletja

25 Gospa poslančeva – Jerica Podpečan

26 Na poti v šolo si je svetila s svečo

28 Preprostosti Tatjane Dolenc

29 V svetu novih medijev

30 Izzivi sodobnih družin

31 12. slovenski klekljarski dnevi v Žireh

32 V trgovinah kradejo tudi revni upokojenci

34 Katja Pivk – tekmovalka v kartingu

36 Blokova potujoča telovadnica

37 Maček Garfield redni gost loške ‘čevapdžinice’

38 Balinanje v Železnikih še živi

39 Oživljen škofjeloški ženski rokomet

40 Ubranila naslov državne prvakinje

41 Dogodki na loški športni sceni

47 PRILOGA – Razpisi delovnih mest

52 Prireditve v maju

UredništvoFranci Bogataj,glavni in odgovorni urednikbogataj@freising.si

Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja

041/233-350utrip@freising.si

Novinarji: Katja Štucin, Damjan Likar, Nika Arsovski, Tjaša Jereb, Teja Potočnik, Borut Strnad, Meta Gantar

Lektura: Kristina Strnad

Virlog, Škofja Loka. Foto: Boštjan Dolinar.

Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin:Škofja Loka, Železniki,Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj.Izhaja od avgusta 1996.

Naklada: 13.700 izvodov.Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno.

Glavni in odgovorni urednik:Franci Bogataj

Naslov uredništva:p. p. 129, 4220 Škofja Lokatel: 04/51-55-880,faks: 04/51-55-888

Izdaja:FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,4220 Škofja Loka

Elektronski naslov uredništva:bogataj@freising.siNajavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vrača-mo, če to ni izrecno naročeno!

Oblikovanje oglasov:DECOP d.o.o., Železniki (04/ 510-16-20)

Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se obja-vljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zara-čuna po ceniku DOS-a!

Foto: B. B., A. G., K. J.

Maj 2018

6

Končno pločnik na zelo prometni cesti Ob glavni cesti Kranj–Škofja Loka leži Krajevna skupnost (KS) Sveti Duh, ki se vse od meje z občino Kranj

razprostira proti Sorškemu polju, razširi preko glavne ceste, ob kateri se razvila nova naselja, in z Grencem zaključi pred Škofjo Loko. Kaj se je in kaj se bo pomembnega zgodilo v KS Sveti Duh, nam je povedal

predsednik KS Marko Kemperle.

Krajevna skupnost Sveti Duh leži na najbolj severnem delu škofjeloške občine in obsega vasi Dorfarje, Forme, Sveti Duh, Virmaše in Grenc. V vseh vaseh skupaj živi okoli 2573 krajanov, tako da je to po številu prebival-cev ena večjih loških krajevnih skupnosti. Prebivalstvo se veči-noma vozi v službe v Kranj, Škofjo Loko in v zadnjem času vse več v Ljubljano, saj so se v nova naselja pod glavno cesto proti Škofji Loki preselili številni nedomačini. Pravih kmetij, ki živijo samo od kmetijstva ali jim je kmetijstvo prioritetna dejavnost,  je malo, mogoče od petnajst do dvajset v vseh vaseh krajevne skupnosti skupaj. Slovenska javnost pozna naslednje znane osebe s tega konca: smučarskega tekača Iva Čarmana, pokojnega smu-čarja Jožeta Kuralta, jamarja Walterja Zakrajška, smučarja Andreja Miklavca in igralca Ja-neza Hočevarja – Rifleta. Marko Kemperle je predsednik krajevne skupnosti prvi mandat in pravi, da bo  ponosen, ko bodo otroci lahko opravili pot do šolskega avtobusa po pločniku brez stra-hu zaradi gostega prometa na njihovi šolski poti.

Na kaj iz leta 2017 ste naj-bolj ponosni?V letu 2017 kakšnih velikih pro-jektov ni bilo. Za jesen smo imeli v načrtu izgradnjo meteornega kanala in obnovo ceste med Kodrom do križišča ceste proti železnici in na Trato, vendar sta nam izvedbo preprečila zasede-nost izvajalca in kasneje vreme. Kaj več niti nismo nameravali, saj že nekaj let načrtno varčujemo za večji projekt. Sicer se tudi pri nas večina investicij vrti okrog cest, ki so na srečo po večini urejene, saj v naši krajevni skupnosti ni cest javnega značaja, ki še ne bi bile pokrite z asfaltom, jih je pa že načel zob časa in jih bo vsekakor treba obnoviti. Precej se je premaknilo na področju meteornih vod, saj imamo nov

meteorni kanal iz smeri uršu-linskega samostana do potoka Sušica v dolžini tristo metrov. Nadomestili smo stare cevi, za katere je bila količina vode pre-hud zalogaj.

Kaj bo novega v letu 2018?Letošnje leto bomo najprej iz-vedli dela na meteornem kanalu in obnovili cesto med Kodrom do križišča ceste proti železnici, ki nam je lansko leto ni uspelo. Dela so se začela aprila in uradna zapora ceste bo še do 25. maja, ko načrtujemo, da bo izvedba dokončana. S tem bomo uredili že zelo dotrajano cesto, ki va-ščanom Svetega Duha pomeni bližnjico na železniško postajo ali na delovna mesta na Trato, ter zagotovili odvodnjavanje. Obvoz trenutno poteka mimo Kovača, ker druge vaške ceste niso javno dobro. Poleg tega letos načrtujemo investicijo, za katero se že nekaj let načrtno var-čuje. To je izgradnja pločnika po levi strani ob glavni cesti Škofja Loka–Kranj, in sicer na odseku od avtobusne postaje Forme Pr‘ Košnku do odcepa v Gorajte pri Matičku, po desni strani  v smeri proti Škofji Loki. Projekt je aktualen že od leta 2010, ko je bila dana pobuda. Letos se bo projekt v vrednosti približno 100.000 evrov začel in upajmo, da do jeseni tudi končal. V aprilu se je zaključil razpis za izvajalce in zdaj nas čaka še najpomembnejši del – izgradnja. Glavna cesta je zelo obremenjena, po nekaterih podatkih se po njej dnevno pre-pelje več kot 15.000 avtomobilov. Kljub prepovedi tranzita tovornih vozil je na tem delu tudi veliko tovornjakov in od postaje Forme proti Škofji Loki vse do kulturne-ga doma ni nobenega prehoda za pešce. To bo prav gotovo naj-pomembnejši letošnji projekt, ob tem pa načrtujemo še nekaj manjših posegov. Skupaj z izva-jalcem bomo obnovili bankine na nekaterih cestah v vasi, ki so

v zelo slabem stanju. Poskrbeli bomo za očiščenje kanalov v na-ravi v Dorfarjih, kjer so se nabrali mulj, veje, smeti, in obnovili pet kilometrov makadamskih  polj-skih poti na Sorškem polju, ki so javno dobro. Ob tem bi rad ome-nil tudi prometno problematiko cest na Sorškem polju. Vse pre-večkrat se pot skozi Žabnico in na obrobju vasi Sveti Duh koristi za bližnjico na Trato ali na krožno križišče pri industrijski coni proti Ljubljani. Na teh poteh so tako osebni avtomobili (velikokrat s povsem neprilagojeno hitrostjo), sprehajalci, kolesarji, rolarji … Ob tem bi radi opozorili na nepra-vilno parkiranje pri zapornicah ob progi, kjer kršitelje občasno obiščejo tudi mestni redarji, in na neočiščene površine, ki jih kmetijska mehanizacija pusti na cestišču. Zato vse uporabnike cest po Sorškem polju naproša-mo, naj poskrbijo za primerno hitrost in upoštevajo, da niso edini udeleženci na teh poteh. Naj poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih uporabnikov …

Kaj vse bi uredili, če bi bila sredstva neomejena? To pomeni, da razmišljam, da denar ni potreben in kaj več rečem tudi o željah naših kra-janov. Potem bi uredili prav vse ceste, ki so razpokane in

potrebne obnove, uredili bi odvodnjavanje, kar je najpogo-stejši problem na prvih, že skoraj štirideset let starih  asfaltiranih cestah, preplastili bi jih z novim asfaltom in marsikje tudi razširili. Na nekaterih cestah je treba ure-diti lastništvo, saj potekajo po privatnih zemljiščih. Nekateri deli krajevne skupnosti pa še čakajo na novo kanalizacijo. V vseh vaseh bi uredili otroška igrišča, trenutno ga najbolj potrebno v novem naselju v Virmašah  pod glavno cesto Kranj–Škofja Loka, vendar bi najprej potrebovali ustrezen prostor, ki bi bil v lasti občine. Glede na tamkajšnje prebivalce ocenjujem, da je tam okoli petdeset družin, katerih otroci se lahko igrajo le na cesti, kar seveda ni varno. Eno mož-nost vidimo v ureditvi igrišča ob nogometnem igrišču v Gorajtah, ob telovadnici v naravi, vendar kaj dlje od razmišljanja pri tem še nismo prišli. Na tem delu so v načrtu nova nogometna igrišča oziroma tako imenovani špor-tni center, za katerega krajevna skupnost namenja del sredstev, s čimer bodo tudi naši krajani imeli možnost do koriščenja novih kapacitet.

Teja Potočnik

Prvi metri letošnjega asfalta in nov meteorni kanal (Foto: arhiv KS Sveti Duh)

Maj 2018

76

Ostaja povezan z LučinamiNa novembrski podelitvi priznanj je prvo od štirih priznanj občine Gorenja vas-Poljane prejel mag. Tone Košir.

Priznanje je nagrada za številne izvirne opise krajev, ljudi in življenja na Lučinskem, ki so zbrani v treh knjigah. Koširjeva ljubezen do raziskovanja in besed pa je še močnejša kot prej, saj se mu

obeta kar nekaj zanimivih projektov.

Podeljeno priznanje je tudi zah-vala za njegovih enainosemde-set ustvarjalnih let. Košir je bil rojen leta 1937 pri Mihovih na Dolgih Njivah pri Lučinah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Gorenji vasi, klasično gimnazijo v Ljubljani, leta 1962 pa je diplo-miral na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Magisterij iz javnega zdrav-stva je opravil leta 1981 na Medicinski fakulteti v Zagre-bu. Skoraj trideset let je delal v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, pred osemindvajsetimi leti pa je postal namestnik ministrice za zdravstveno in socialno varstvo Republike Slovenije.

Ljubezen do domoznan-skih in medicinskih knjigSvojo poklicno pot je Košir sklenil z izdajo knjige Splošna medicina, v kateri je prikazal zgodovino splošne medicine v Sloveniji do leta 1992. Pokoj preživlja kar se da aktivno, saj se je lotil raziskav s področja zdravstva. Tako so nastali opisi organiziranega zdrastvenega varstva in babištva na Loškem ter delovanja Rdečega križa na Škofjeloškem.

Načrtno je raziskoval tudi zgo-dovino domačih krajev. V delu Korenine našega drevesa je opisal svojo rodbino, v knjigi Suhi dol in Suhodovci pa domačije in rodo-

ve Suhega dola. Zbrana in nova gradiva so bila tako osnova obšir-nemu tretjemu delu Življenje na Lučinskem. Domoznanske knjige Toneta Koširja so bogat vir infor-macij za raziskovalce in rojake ter prihodnje rodove na Lučinskem.

Svoj izjemen čut za zgodo-vinsko tematiko in ustvarjalnost izkazuje tudi v okviru Muzejske-ga društva Škofja Loka, katere-ga častni član je postal lani. Na različnih področjih torej ostaja in bo ostal aktiven. »Moram reči, da zadeve še niso zaključene. Do kakšnega stočetrtega leta svojega življenja imam še načrte. Bomo videli, do kje se bo še dalo priti,« je izjavil Košir.

Dela ne zmanjka Lanskoletni občinski nagrajenec se skuša vsak dan enako posvetiti telesnemu in psihičnemu vidiku ter počitku, a kot pravi, sta prvi in zadnji od omenjenih pogosto prikrajšana. Razlog za to so šte-vilni projekti. Prvi izmed njih je do konca leta skupaj z Martino Jelovčan pripraviti pisanje o lu-činski šoli, ki bo prihodnje leto obeležila osemdeseto obletnico obstoja. Z Lučinami ostaja pove-zan tudi z nabiranjem pripovedi tamkajšnjih starejših ljudi v nare-čju za zbirko Glasovi, ki naj bi kot enainpetdeseta knjiga te zbirke izšla pod taktirko dr. Marije Sta-nonik za Poljansko dolino.

V knjigi Življenje na Lučinskem skozi stoletja Košir opisuje

rodne kraje.

Rad raziskuje in piše o različnih zgodovinskih temah za okoliške zbornike in časopise. Tako bo za Loške razglede izdal prispevek o zadnjem loškem okrajnem gla-

varju Matiju Malešiču, ki je bil znan pisatelj in je leta 1940 umrl na delovnem mestu. V Žirovskem občasniku pa bo pisal o še enih rokopisnih padarskih bukvah, ki so jih našli v Žireh.

Za načrtovani gorenjevaški zbornik bo skušal do letošnjega septembra opisati zdravstveno službo na Gorenjskem. Ni pa še dogovorjeno, ali le za Gore-njo vas in Hotavlje ali tudi širše. »Zdravstvo je bilo in je specifično. Pokriva tudi območja, ki so svojo zgodovino že opisala (Poljane, So-vodenj, Oselica, Javorje in Lučine), a v njih je o zdravstvu le malo po-vedanega,« je razložil Košir. Pove-dal nam je, da je lučinski mežnar Anže Dolinar dejal: »Lita greje prehitar, sam nuč je predouga.« A kot se zdi, je za Toneta Koširja dan vedno daljši. M. G.

Maj 2018

8

LTH Castings d.o.o. ostaja v VincarjahTradicija družbe LTH Castings d.o.o. sega v leto 1948 in je neločljivo povezana z obratom v Vincarjah, kjer je

tudi sedež družbe. V tem obratu trenutno zaposlujejo več kot šeststo trideset zaposlenih iz lokalnega okolja ter hkrati sodelujejo s številnimi lokalnimi dobavitelji.

Z leti uspešnega delovanja, rasti proizvodnje in zaposlova-nja ter zaključevanjem obsega investicij na Trati ugotavljajo, da na novi lokaciji ne more-jo pokriti vseh razvojnih po-treb podjetja. »S povečanjem proizvodnje smo v celoti za-polnili lokacijo na Trati. Ravno tako smo do konca izkoristili razvojne možnosti širitve to-varne na lokaciji Litostroj v Ljubljani. Polno zasedena je tudi lokacija v Vincarjah,« je povedal direktor obrata pro-izvodnje Škofja Loka, Urban Možina, ki je spregovoril tudi o dolgoročnem razvoju LTH Castings d.o.o.

Na lokaciji Vincarje raz-vijajo okolju prijazno proizvodnjo V podjetju ugotavljajo, da vsaj z delom proizvodnje Vincarij ne morejo zapustiti. »V našem okolju bomo ob sedanji rasti proizvodnje kvečjemu iska-li nove lokacije, proizvodnje v Vincarjah pa dolgoročno ne moremo zapustiti. Selitev proizvodnje realno ni mogoča

tudi zaradi rizikov, ki so pove-zani z avtomobilsko industrijo ter njeno veliko občutljivostjo na kakršnekoli spremembe v procesih,« je dejal Možina. Dodal je, kako se trudijo, da na lokaciji Vincarje ohranijo in razvijajo proizvodnjo, ki je do okolja prijazna. Že več let veliko vlagajo v investicije za izbolj-šanje pogojev dela v obratu in čistejšemu okolju. Aktivno se vključujejo v trajnostni razvoj prometa v Škofji Loki (kolo,

avtobusi ...). Glede na visoke zahteve avtomobilske indu-strije se lahko pohvalijo, da v družbi dosegajo zahteve naj-zahtevnejših mednarodno pri-znanih standardov s področja ekologije, energetike, varnosti in zdravja pri delu ter kvalitete.

Proizvodnjo prilagajajo v smeri električnih in hibridnih vozilSvetovna avtomobilska indu-strija še vedno raste, ponuja

nove in inovativne rešitve, zato je pomembno, da ji sledijo. »Zanesljive napovedi, kaj se bo dogajalo v avtomobilski indu-striji čez deset in več let, so ne-mogoče, jasno pa je, da bodo spremembe šle v smeri zelene mobilnosti in trajnostnega ra-zvoja. Tako se vedno več go-vori o električnih in hibridnih avtomobilih. V naši skupini že danes prilagajamo proizvodnjo na produkte, ki so značilni za e-mobilnost,« pravi sogovor-nik, ki se zaveda, da so v oko-lju pomemben gospodarski subjekt, zato bi radi s svojimi dejanji nadaljevali doprinose v dvig kvalitete bivalnega okolja. »Pripravljeni smo se udeležiti reševanja razvojnih strategij urbanega razvoja Škofje Loke. Zavedamo se, da je okolje treba infrastrukturno dodatno razviti in da bo treba v okolje vložiti energijo in sredstva, da bo naša dejavnost uspešneje umešče-na. Z Občino Škofja Loka smo se že pogovarjali o projektih, pri katerih smo pripravljeni z mestom aktivno sodelovati.«

Damjan Likar

Tehnolog pri optimiranju procesa

LTH Castings d.o.o.Vincarje 2, 4220 Škofja Loka

T + 386 (0) 4 5112 109info@lthcastings.com

www.lthcastings.com

Maj 2018

98

Se boste udeležili junijskih parlamen-

tarnih volitev?Tretjega junija bodo potekale volitve v državni zbor,

zato smo mimoidoče Ločane v starem mestnem jedru vprašali, če se bodo udeležili tega

praznika demokracije.

Gašper Kačar: »Če bom doma, bom šel na vo-lišče in oddal svoj glas. Po navadi se udeležujem volitev, ker se mi zdi odgovorno, da izkoristimo to možnost izbire. Najslabše je, če kot državljani nič ne naredimo, potem pa se pritožujemo nad oblastjo. Letošnji novi obraz Marjan Šarec me s svojimi argumenti ni prepričal. Moje stališče je, da ni dobro menjati oblasti na vsaka štiri leta,

temveč ji je treba dati možnost, da dokonča dolgoročno zastavljene načrte. To še ne pomeni, da podpiram sedanjo vlado. Morda pa me prepričajo na predvolilnih soočenjih.«

David Švarc: »Zagotovo grem na volitve. Če se posameznik ne poda aktivno v lokalno ali državno politiko, so volitve edina možnost, da nameni svoj glas tistemu, za katerega meni, da predstavlja njegova stališča. Vsem tistim, ki doslej niso hodili na volitve, svetujem, da letos gredo in skrbno izberejo, komu bodo namenili svoj glas. Ne pri-stajam na njihov argument, da se z volitvami ne

da nič spremeniti, je pa res, da je s slabo udeležbo težko pričakovati spremembe. Tisti, ki trdijo, da so vsi politiki pokvarjeni, jim predlagam, naj sami kandidirajo in morda jih bomo izvolili. Sam volim tiste politike, ki gradijo na kvalitetni socialni politiki in javnih storitvah.«

Jernej Tavčar: »Prvič sem na volitvah sodeloval konec osemdesetih, ko sta se merila popolni po-litični anonimus Janez Drnovšek in stari partijski lovec na slone Bulc. Volili smo Drnija, ki je takrat popolnoma posekal Bulu-Buluja. Ugotovili smo, da stvar pravzaprav deluje. Od takrat precej redno hodim na volitve in zelo verjetno grem tudi na letošnje. Škoda se mi zdi, da ljudje ne

bi izkoristili svoje državljanske pravice, čeravno ne zmagajo vedno tvoji in izvoljeni praktično nikoli ne izpolnijo obljub. Če greš volit, imaš tudi več verodostojnosti, da potem kritiziraš oblastnike, ki se nam na žalost vsi bolj ali manj izneverijo.«

Bojan Pristavec: »Na volitve grem tako rekoč vedno, odkar imam volilno pravico. Po svoji skromni moči prispevam k volilni udeležbi. Zato, ker ta instrument ljudske volje jemljem resno, vsaj potencialno iz načelnih razlogov, kljub temu da se vedno znova izkaže kot zlo-rabljen. Izvoljeni politiki nikoli ne uresničijo svojih osnovnih predvolilnih obljub – jaz se

ne spomnim takega primera. Nasprotno, sprejemajo odločitve na škodo večine državljanov, za kaj takega pa seveda nikoli niso dobili mandata. Tako volivci praviloma skušamo izbrati zgolj najmanj slabo od ponujenih slabih možnosti.«

Damjan Likar

Maj 2018

10

Arheološke najdbe v industrijski coni TrataV industrijski coni Trata ob podjetju Filc d.o.o. načrtujejo prostorske spremembe in širitev podjetja na območje

proti Godešiču. Prav na tem delu so ob pregledu zemljišča arheologi našli zanimive izsledke življenja iz časa pred našim štetjem. Več o najdbah in postopkih nam je povedal Otmar Kovač iz podjetja Arheoterra d.o.o., ki je vodil

raziskave in nam pokazal najdbe.

»Gre za arheološko zaščiteno po-dročje v površini okrog 30.000 kvadratnih kilometrov na vzhodni strani od podjetja, ki je razdeljeno na dve coni, in sicer na gozdno zemljišče in njive. Na tem prede-lu smo testno raziskali približno 750 kvadratnih metrov površine in ob raziskavi zemljišča potrdili prisotnost dveh znanih prazgo-dovinskih gomil iz starejše že-lezne dobe ter precej ostankov keramike, ki potrjuje prisotnost še nekoliko starejše naselbine na tem mestu. Te sledove naselbine preliminarno umeščamo v pozno bronasto dobo. Na osnovi najdb in ugotovitev smo izdelali poročilo za investitorja. Podjetje Filc d.o.o. je pripravljeno na sodelovanje in bo arheološke raziskave predvi-doma vključilo v načrt izgradnje

na tem območju. Na področju Sorškega polja severno od Reteč in severovzhodno od Godešiča je sicer znanih več kot petdeset praz-godovinskih gomil, ki so jih v pre-teklosti nekaj že raziskali. Gomili v sklopu projekta Filc sicer še nista raziskani, sta pa zelo zanimivi, saj sta nekoliko oddaljeni od ostalih znanih gomil, ob čemer predvide-vamo, da datirata v obdobje od sedmega do petega stoletja pred našim štetjem. Znotraj celotnega zaščitenega območja vzhodno od podjetja Filc d.o.o. smo po celot-nem območju naredili arheološke testne jarke, na območju gomil izključno ročne, a v sami gomili nismo posegali. V arheološki kul-turni plasti pod samim površjem smo v testnih jarkih našli več kot sedemsto različnih kosov nasel-

binske keramike nekje s konca drugega tisočletja pred našim štetjem, med njimi smo nekatere našli tudi kot površinske odlomke na njivah. V kulturni plasti pod po-vršjem smo našli tudi še ostanke hišnega lepa, ki je bil uporabljen za stene hiš, v katerih so živeli takratni prebivalci. Lep dodatno dokazuje, da se je na tem območju tudi živelo. Naselbina naj bi bila iz pozne bronaste dobe, a natančno časovno definicijo bo lahko dala šele celovita arheološka raziska-va najdišča. Ob tem se odpirajo različna nova vprašanja o odno-su med pozno bronastodobno naselbino in nekoliko mlajšima starejšeželeznodobnima gomi-lama. Med koščki keramike smo našli zelo zanimiva ustja posod, horizontalna rebra na posodah

za kuhanje, ki so značilnost loncev tudi v pozni bronasti dobi, dna posod in ostanke lepa. Iz obarva-nosti keramike se lahko razbere tudi, na kakšen način so kerami-ko žgali. Ko naselbino raziščeš, se sicer začne šele pravo delo. Takrat začneš sestavljati koščke in ugotavljati obdobja in pove-zave med različnimi najdenimi predmeti. Primer: ko smo testno šli malo bolj v plašč gomile, smo našli kose konglomerata, ki tukaj niso naravno, saj v tej plasti kon-glomerata še ni in jih je nekdo nekoč načrtno položil na ta nivo zemlje. Predmetov iz kovine v tej prvi – testni fazi raziskave nismo našli, ne vemo pa, kaj vse čaka raziskovalce ob naslednjih razi-skavah,« je pogovor končal Otmar Kovač. Teja Potočnik

Hišni lep, ki je služil kot keramičen zid oz. glina, ki je obdajala oplet – danes tako imenovane butane stene.

Arheološki jarek z vidnimi vkopi, zapolnjenimi z konglomeratom (Arhiv: Arheoterra d.o.o.)

Dno posode, na osnovi katerega se lahko določi velikost posode, in delček keramike, ki je lahko tudi del te posode.

Ustje posode, na osnovi katerega se lahko ugotovi, za kakšno posodo je šlo.

Maj 2018

1110

Pametno tovarno naredijo zaposleniDirektor podjetja Polycom Iztok Stanonik je s solastnikom bratom Igorjem Stanonikom konec marca slavnostno

odprl nove prostore v Dobju. Vrednot celotne investicije presega dvanajst milijonov evrov, v dobrih treh desetletjih delovanja podjetja pa so se zaradi hitre rasti morali seliti že tretjič. »Pripeljali smo šestnajst

novih robotiziranih strojev, kar nam je omogočilo širitev proizvodnje za še štirideset odstotkov in izdelavo še kompleksnejših izdelkov,« je povedal direktor.

Gradnja novega poslopja podje-tja za predelavo plastičnih mas in orodjarstvo je trajala zgolj deset mesecev, saj so temeljni kamen postavili februarja lani, konec decembra pa se je podjetje že v celoti preselilo. »Zaradi strojev se je celotna prejšnja stavba tresla, zdaj smo to omilili, saj se vsa pro-izvodnja nahaja v pritličju,« pravi Gašper Sever, vodja tehnologije. Stari prostori, ki so nedaleč od središča Poljan, ne bodo ostali zapuščeni, ampak se bodo spre-menili v skladišče.

Več prostora omogoča večjo rast V Dobju imajo kar trikrat več prostora, kot so ga imeli prej. Na 10.000 kvadratnih metrov je v več nadstropjih razporejenih

šestindevetdeset strojev za briz-ganje in petinšestdeset robotov. Čeprav so pridobili tudi nekaj robotov, v podjetju pravijo, da se število zaposlenih ne bo znižalo. Res pa bodo ob vse bolj napre-dnih strojih potrebovali tudi ne-katere bolj izobražene delavce.

Število zaposlenih se je v podjetju sicer povečalo za ose-minšestdeset, vseh skupaj jih je zdaj tako dvesto sedemdeset. Rast naj bi dosegli tudi letos, saj

naj bi dodatno zaposlili še okoli petindvajset ljudi, od tega tudi od pet do deset delavcev iz Bosne in Hercegovine. V podjetju naredijo tudi od sto do sto dvajset orodij letno. Polycom, ki poleg izdelova-nja tehnično zahtevnih izdelkov izvaja tudi montažo sklopov za avtomobilsko industrijo, kompre-sorsko tehniko, elektroindustrijo itn., je lani dosegel 31 milijonov prihodkov in 1,9 milijona evrov dobička.

Nova pridobitev tudi za občino Največji projekt v več kot trideset- letni zgodovini je podjetju omo-gočil, da na novi lokaciji zadiha s polnimi pljuči. »Zdaj imamo vse možnosti in priložnosti, da uresni-čimo vse potenciale, ki jih imamo zaposleni. Naša vizija je, da po-skrbimo za zadovoljstvo naših kupcev in z njimi tudi rastemo,« je poudaril Iztok Stanonik. Podjetje je od Ministrstva za gospodar-ski razvoj in tehnologijo, Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inova-tivnosti, razvoja, investicij in turiz-ma ter Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja od februarja lani prejelo skupno nekaj več kot 450 tisoč evrov. M. G.

Investicija v novo lepotico je stala dvanajst milijonov evrov.

Maj 2018

12

Pozabljamo na trajnostni razvojKot mlada poročevalka za okolje je Nina Milinkovič na srečanju mladih poročevalcev v Lizboni zastopala Slovenijo.

Na podlagi prijav študentov iz Slovenije je bila izbrana, da bo pridobivala nova znanja in postala mlada vodja programov trajnostnega razvoja. Za prvo nalogo si je zadala pridobiti skupino enako mislečih ljudi,

ki jim ni mar za okolje.

Milinkovičeva obiskuje Fakulteto za organizacijske vede in že nekaj časa sodeluje pri aktivnostih Eko-šole. V preteklosti je že izdelala video o recikliranju plastike in fotogalerijo o zavrženi hrani. Zdaj pa se je odločila, da se pre-izkusi in prijavi na razpis za Mlade poročevalce na temo trajnostne-ga razvoja s strani mednarodne koordinacije, ki ga organizirata Unesco in YRE (Young Reporters for the Environment).

Na podlagi motivacijskega pisma in življenjepisa so jo izbrali, da se je v sredini marca za pet dni lahko srečala z ostalimi mladimi poročevalci iz petintridesetih držav. Zdaj imajo posamezni za-stopniki nalogo, da vsak v svoji državi implementira osvojeno znanje, a kot pravi Milinkovičeva, bomo morali v Sloveniji sprva postati manj individualistični.

Iz teorije v prakso Glavni namen srečanja oziro-ma treninga je bil udeležence izobraziti za vodje programov o trajnostnem razvoju. Prvi dan so pridobivali znanje o tej temi in ga povezovali s sistematičnim razmišljanjem, pomembno pa je bilo tudi, da so si izmenjali mnenja, kaj posamezni poro-čevalci menijo o posameznih okoljevarstvenih problemih.

Znanje so morali prenesti

tudi v prakso, saj so se naslednji dan v skupinah po pet odpravili v mesto in naravo, kjer so zbirali podatke, opravljali intervjuje in videoposnetke, s katerimi so izdelali poročilo o določeni temi. Te so jim določili in že vnaprej pripravili organizatorji srečanja. Nina z ekipo je tako obravnavala probleme in prednosti urbanih vrtov v Almadi, ki ljudem omo-gočajo samooskrbo s hrano v mestih. Po opravljenih pogo-vorih s sogovorniki, ki so jim povedali, kako so vrtovi nastali, kaj doprinesejo ali zakaj so po-membni, je skupina zmontirala

kratek video in poročilo, ki ga je predstavila naslednji dan. Na konferenci so dobili kritike in pohvale priznanih vodij ome-njenih organizacij, kar je izo-braževanju dodalo še dodatno vrednost.

Dobre prakse obstajajo Vsak predstavnik je moral iz svoje države prinesti tudi predmet, ki zastopa njegovo državo. Nina je prinesla lesenega metuljčka. Ob njem je povedala, da imamo veliko lesa, kar je povezala s traj-nostnim razvojem. Ena od bolj zanimivih praks pa je bil papirnat svinčnik, ki ima namesto radirke seme. Ko torej ostane majhen svinčnik, s katerim ne moreš več pisati, ga lahko zakoplješ v zemljo, iz njega pa požene nova rastlina.

Z ostalimi poročevalci so še vedno ostali v stiku prek video- konferenc. Tako se sproti ob-veščajo o napredku in pomenijo, kaj bo kdo naredil. Predvideno je, da se bodo slišali vse do nas-lednjega sestanka, ki pa ga mora najprej odobriti Unesco.

Spodbuditi mlade k poročanju Na treningu v Lizboni se je na-učila, kako z globalnega nivoja prenesti znanje na lokalnega. Tako je že začela snovati ideje za Škofjo Loko z okolico. Pridobila je tudi nekaj novinarskih veščin, se naučila, kako narediti Mlade poročevalce bolj prepoznavne in kako voditi okoljske projekte oziroma delavnice na osnovnih ter srednjih šolah.

Ko bo Nina zbrala ekipo enako mislečih, se bodo odpravili na šole in mladim predstavili pro-jekt ter skupaj z njimi razprav-ljali o aktualnih okoljevarstvenih temah, ki jih bo predlagala Eko-šola. »Cilj je, da osnovno- in sred- nješolce navdušimo, da začnejo razmišljati o okoljevarstvenih problemih, jih prepoznavati v svojem kraju in s snemanjem ali slikanjem poročati o njih,« pove

Milinkovičeva. Pomembno pa je, da se vključijo tudi ljudje iz nara-voslovnih fakultet, ki bi projekte lahko znanstveno podprli. Glede na izkušnje na Portugalskem je Nina povedala, da še vedno ne znamo delati v skupinah, saj vsi želimo govoriti, nikomur pa ne prisluhnemo.

Mladi poročevalec je sicer lahko vsak, ki ima rad okolje ali novinarsko oziroma poro-čevalsko delo. »Glavni pomen je, da sami prepoznavamo okoljske probleme, o njih po-ročamo, skupnost pa nam nato omogoča, da svoj glas širimo naprej,« razlaga Milinkovičeva. Ker ne študira okoljevarstva ali novinarstva, je bil to zanjo še toliko bolj poseben izziv, a vse se da, če se hoče.

Za skupno dobroTaka srečanja so pomembna, saj si lahko udeleženci izmenjujejo primere dobrih praks iz celega sveta, poleg tega pa vidijo, kje se nahaja posamezna država v primerjavi z ostalimi. V Slove-niji imamo še veliko prostora za izboljšanje, saj se trajnostnih problemov zavedamo, pravi Milinkovičeva, a ne naredimo dovolj. Dodaja: »Imamo premalo sredstev in ljudi, ki bi nam dali ze-leno luč, kar zelo oteži reševanje problemov.« Prvi korak je torej, da se ljudje, ki so pripravljeni delati na tem področju, zberejo skupaj, šele nato lahko pride do rešitev.

Nina je navedla primer San Francisca, kjer izvajajo program Keep America Beautiful (Ohrani-mo Ameriko lepo). Na projektih, ki jih organizirajo, se vedno zbere veliko ljudi, ki radi pomagajo. Ko je bila v Škofji Loki v začetku aprila čistilna akcija, pa so se na njej zbrali štirje odrasli ljudje. Ob tem Milinkovičeva opozarja, da moramo začeti razmišljati in delati za skupno dobro, ne le za lastno korist.

M. G.

Nina Milinkovič je kot mlada poročevalka zastopala

Slovenijo.

Na okroglih mizah so razpravljali o problemih in rešitvah.

Maj 2018

1312

Želijo si več sodelovanja med stanovalci stolpnic

Odmevna razstava kultnih Thonetovih stolov

Vodstvo najstarejše stolpnice v škofjeloškem naselju Podlubnik, s hišno številko 160, si prizadeva, da bi stanovalci vseh enajstih stolpnic začeli bolj sodelovati, saj prebivajo na skupnem zemljišču. Stvari gredo v pravo

smer, saj že imajo odbor za kurilnico, letos pa nameravajo ustanoviti tudi organ za koordinacijo vseh stolpnic.

Eden od rezultatov okrepljenega sodelovanja je, da so pred tremi leti uspeli doseči pravično ceno za stroške ogrevanja. »Včasih je vseh tisoč petsto prebivalcev v enajstih stolpnicah plačeva-lo isto, ne glede na kvadraturo stanovanj oziroma stolpnic. To uravnilovko smo prekinili, sedaj pa je treba, da se za vse finančne obveznosti naredi tudi pogodba o medsebojnih razmerjih med stolpnicami, saj trenutno zakon določa samo ravnanja stano-valcev v posamezni stolpnici,« je povedal Dean Jug, član nad-zornega odbora v stolpnici 160. Tako on kot njegovi sostanovalci so vedno želeli imeti transpa-rentnost in kontrolo nad stroški na skupnem zemljišču, kar pa nekaterim posameznikom iz sosednjih stolpnic, ki so želeli delati na lastno pest, ni bilo všeč.

Obnova kotlovnice bo stala okrog pol milijona evrovČeprav zgodovina medseboj-nih odnosov med stolpnicami ravno zaradi nekaterih 'šerifov' ni najbolj vzorna, pa se vendarle stvari v zadnjih letih obračajo na bolje. »Uspeli smo ustanoviti odbor za kurilnico, ki nadzira stroške in pripravlja investicije. Kotlovnica bo v roku nekaj let potrebna temeljite obnove, ki nas bo po predvidevanjih stala okrog pol milijona evrov. Letos načrtovani organ za koordinacijo vseh stolpnic pa bi skrbel za so-delovanje na drugih področjih. S prispevki vseh stanovalcev bi radi obnovili otroško igrišče in parkirišča, še bolj temeljito uredili zelenice, inštalirali polnil-nico za električna vozila itd.,« je dejal Jug, ki je razočaran, da se

Marija Fojkar in Dean Jug sta člana nadzornega odbora v

stolpnici Podlubnik 160.

v zadnjih dvajsetih letih še niti eden od županov ni kaj dosti angažiral in zavzel za reševanje njihovih težav. Najstarejša stolp-

nica je lani z obnovo fasade do-bila povsem nov sijaj. »Fasada je bila res potrebna obnove, saj se je že lupila, beton je visel stran, zato so nam nekateri v šali rekli, da smo banana stolpnica.« V tej stolpnici pa že od vsega začetka, torej od izgradnje leta 1975, živi Marija Fojkar, prav tako člani-ca nadzornega odbora. »Pred štirimi desetletji smo se vanjo vselili pripadniki iste generacije, zato smo bili precej bolje pove-zani kot danes, ko se družimo le ob redkih priložnostih, kot je na primer kidanje snega. Včasih smo pri tem opravilu za krepitev zdravja srknili tudi šilce žganja in topel čaj. Čeprav ne doživljamo več toliko skupnih trenutkov, pa se mi zdi pomembno, da si ob različnih težavah znamo po-magati,« je povedala Fojkarjeva.

Damjan Likar

V Rokodelskem centru DUO Škofja Loka so odprli razstavo Oživljenje krivine, kjer so na ogled postavili nekaj primerkov kultnih, večno lepih Thonetovih ukrivljenih stolov, ki jih obnavlja Škofjeločan Jurij Rihar.

V Loškem utripu smo lani že pisali o teh kakovostnih stolih, ki so v devetnajstem stoletju revolucionarno vplivali na razvoj globalne pohištvene industrije. »Če pomislimo, da so dobese-dno vsi kosi prišli k zakoncema Rihar v obupnem stanju in da sta vsak kos posebej obujala k ponovnemu življenju, je ta vidik zbirke še toliko bolj presunljiv,« je ob odprtju povedal arhitekt in profesor Janez Suhadolc. Rihar, ki tem polomljenim in obrablje-nim kosom pohištva vrača brez-časni sijaj in uporabnost, pravi, da bodo naprodaj samo nekateri stoli. »Še vedno ne prodajam rad,

posebno zato, ker bom imel 4. maja razstavo v Mengšu. Sicer si pa kupec pri meni lahko izbere stol in ga obnovim,« je povedal ljubitelj ukrivljenega pohištva, za katerega se v zadnjem času zanimajo številni posamezniki ter organizacije. »Pred kratkim sem kar doma imel predavanje o stolih za škofjeloške rotarijce. Profesorica z lesarske šole bo pripeljala na razstavo več razre-dov (po petindvajset učencev), da jim predavam o restavriranju in pletenju mrežic. Oglasila se je neka novinarka z RTV, ki bi na to temo delala dokumentarni film. Skratka, kar pestro je.« D. L.

Jurij Rihar je mojster, ki oživlja krivljeno pohištvo. Nekaj ekspo-natov je bilo na ogled v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka.

Maj 2018

14

Pisava razkriva tudi človeški značaj

Mladi loški zdravnik gre pomagat v AfrikoSedemindvajsetletni Škofjeločan Matej Cankar je bil izbran v petčlansko ekipo mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki se letos novembra odpravlja na trimesečno humanitarno-medicinsko odpravo na Madagaskar. V sklopu odprave

bodo prostovoljno nudili medicinsko pomoč lokalnemu prebivalstvu in jih izobraževali o pomenu preventive.  

Odpravo sta odobrila Medicinska fakulteta v Ljubljani in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, organizirajo pa jo pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino. »Cilji odprave so osnov-na zdravstvena oskrba prebival-stva; preventivno delovanje in iz-obraževanje na področju higiene, nalezljivih bolezni ter ustrezne prehrane in pitne vode; finančna pomoč bolnikom s težjimi bolez-nimi za zdravljenje v najbližji bol-nišnici; nove izkušnje na področju tropske in potovalne medicine,« je povedal Cankar, ki je po letu štu-dija računalništva in matematike ugotovil, da ga veliko bolj vleče v medicinske vode. Med študijem je spoznal, da ga še posebej zanima kirurgija, kar ga je vodilo v začetek dela v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina, kjer redno asistira pri ab-dominalnih in ortopedskih ope-racijah. Za priključitev odpravi na Madagaskar se je odločil, ker ima rad nove izkušnje in izzive, hkrati pa to vidi kot dobro priložnost za

pomoč sočloveku in nabiranje uporabnega znanja iz medicine.

Zbirajo donacije za odpravoDispanzer, v katerem bodo bivali in delovali, nudi zdravstveno oskrbo okoli tri tisoč prebivalcem Matan-ge in okoliških vasi. »Pri našem delu nam bodo pomagale misijonarke, sicer izučene za delo medicinske sestre, ki tudi vodijo dispanzer,

Matej Cankar (drugi z desne) je član odprave mladih zdravnikov na Madagaskar.

kadar tam ni odprave. Z našim delom bodo prebivalci, ki sicer ver-jetno nikoli ne bi videli zdravnika, deležni zdravstvene oskrbe. Zaradi slabega stanja cest in vremenskih razmer lahko potovanje do najbliž-je bolnišnice traja več dni ali pa takšna pot sploh ni mogoča,« je povedal mladi zdravnik in dodal, da za uresničitev ciljev odprave potrebujejo pomoč. »Veseli bomo vsakega denarnega prispevka ali

drugih donacij v obliki sanitetnega materiala ali zdravil. Donatorska sredstva bodo porabljena izključ-no v humanitarno-medicinske namene. Donacije nam bodo omogočile, da uresničimo vizijo o vsesplošnem zdravju in izobrazbi lokalnega prebivalstva Madaga-skarja.« Podatki za donacijo na TRR: Naziv: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, IBAN številka računa: SI56 01100 6030 708 380. Sklic/referenca: 250573-17. Namen: Ekspedicija Madagaskar novem-ber–januar 2018/2019. Druga mož-nost donacije: Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo ODPRA-VA5 na številko 1919 in prispevali boste pet evrov (za odpravo Mada-gaskar 2018). Prispevajo lahko upo-rabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije in A1. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani www.madagaskar2018.si.

Damjan Likar

Dijaki prvega in drugega letnika Srednje šole za strojništvo so se vključili v Teden pisanja z roko in v šolski knjižnici pripravili razstavo o tem, zakaj je pomembno ohranjati ročno pisavo.

Na razstavi so predstavili zbra-no gradivo (stare razglednice, šolske zapise, recepte …), ki so ga dijaki prinesli iz zbirk svojih staršev in starih staršev, prikazali so tudi pomen pisanja z roko posameznika. »Pri ročnem pi-sanju možgani bolje delujejo, informacije ostanejo dlje časa v spominu, izboljša se način raz-mišljanja in abstraktni spomin, dobimo več idej,« so povedali mladi razstavljavci in dodali, da so matične knjige v župnijah eden redkih dokumentov, ki se ga danes še piše z roko. Po nji-hovih besedah lahko s pomočjo pisave razkrijemo tudi psihološki profil človeka: manjše črke po-menijo zaprto osebnost, večje črke odprtost, našpičene, ostre

črke pa nakazujejo agresivnost. »Pri zapisu naših misli in čustev z roko izražamo našo kreativnost in osebnostne lastnosti. Zato je naš zapis na nek način tudi naš prstni odtis, ki je edinstven in izviren,« je zapisala Mojca Šmelcer, ravnateljica Srednje šole za strojništvo. Dijaki so med drugim preučevali zgodovino pisave in ugotovili, da so včasih v šolah ocenjevali tudi lepopis. »Dva dijaka sta dobila nalogo, da stopita do pomembnih ljudi v Škofji Loki in pridobita njihove rokopise. Odpravila sta se do direktorjev različnih institucij (grad, gledališče, občina, šola) in se z njimi dogovorili, da na-pišejo svoje mnenje, zakaj je pomembno ohranjati pisanje z

roko,« je povedala njihova men-torica, profesorica slovenščine Andreja Lampič. Na njihovo povabilo se je med drugimi odzvala vodja Loškega odra Ana Babnik, ki je zapisala, da

je »besedilo, napisano z roko v primerjavi s tisim natipkanim na računalnik, veliko bolj osebno, saj z roko vnesemo vanj delček svoje energije in občutkov«.

Damjan Likar

Maj 2018

1514

Loški oder v mreži ljubiteljskih gledališčNa pobudo Koroškega deželnega teatra so v sredini aprila v Slovenj Gradcu ustanovili mrežo ljubiteljskih

gledališč, v katero se je vključil tudi Loški oder. To med drugim zagotovo pomeni tudi dvig kakovosti že tako razvejane ljubiteljske gledališke kulture pri nas.

V prostorih Mestne občine Slo-venj Gradec so predstavniki gledališč podpisali sporazum o ustanovitvi mreže ljubiteljskih gledališč. Le-ta med drugim predstavlja pisno zavezo sode-lovanja med gledališči na po-dročju izmenjav, povezovanju, zasnovi koprodukcij in izobra-ževanj. Podpisniki sporazuma so Koroški deželni teater, Gledališče Toneta Čufarja, Little rooster pro-ductions, Društvo Štefan Kovač Murska Sobota, Zveza kulturnih društev Koper in Osp Svoboda, KUD Janez Jalen, KUD Trnovlje Zarja, Šentjakobsko gledališče Ljubljana ter Loški oder Škofja Loka in Javni sklad RS za ljubi-teljske kulturne dejavnosti. K so-delovanju in soustanovitvi mreže so idejni vodje namreč uspeli pritegniti tudi slednjega, saj so prav izpostave JSKD zadolžene za

izbiro in odločanje o programu in ljubiteljskih kulturnih aktivnostih po mnogih slovenskih občinah. Mreža ljubiteljskih gledališč bo tako postala prepoznana in pod-

prta tudi s strani javnega sklada, akterjem bo odprla nove mož-nosti sodelovanja, gledalcem pa ponudila večjo dostopnost predstav. Loški oder sicer že v tej

sezoni uspešno sodeluje s Šentja-kobskim gledališčem. Dogovorili so se za izmenjavo predstav – tako lahko svojo ustvarjalnost pokažejo na prijateljskih odrskih deskah ter tamkajšnjemu občin-stvu in nasprotno. S podpisom sodelovanja se bo ta mreža še razširila, kar je zagotovo dobro tako za igralce oziroma ustvar-jalce predstav kot tudi za obi-skovalce gledališč. V Sloveniji sicer deluje predvidoma tristo petdeset ljubiteljskih gledališč, tako da je prostora za razširitev še več. Eden izmed načrtov je ob mreženju na domačih tleh še povezovanje s slovenskimi skupi-nami in društvi po svetu. Mreža je tako lahko še dodaten korak na uspešni poti našega ljubiteljske-ga gledališča, ki je bržkone eno boljših v slovenskem prostoru.

Katja Štucin

Ekipa Loškega odra v gosteh v Šentjakobskem gledališču

Maj 2018

16

Ribiška družina ŽeleznikiRibiška družina Železniki je bila ustanovljena leta 1953 in po sedanji koncesiji upravlja petintrideset hektarjev vodne površine, torej Selško Soro od izvira do nekdanjega konjskega broda na Praprotnem s pritoki. Od tega

je devetnajst hektarjev namenjenih za ribolov, ostalo pa za gojitev rib. Nande Šmid, ki je že šesto leto predsednik Ribiške družine Železniki, pred tem pa je bil osemindvajset let tajnik,

nam bo v pogovoru predstavil njihovo delovanje.

Kako je Ribiška družina Železni-ki organizirana?Ribiško družino vodi devetčlan-ski upravni odbor in vsak član odbora ima eno funkcijo (pred-sednik, gospodar, tajnik, blagaj-nik, delo z mladimi, varovanje okolja itd.). Število članov je skozi leta zelo različno. Pred petimi leti nas je bilo samo še šti-riintrideset. Ko nas je bilo največ, nas je bilo okoli sedemdeset. Sedaj se je stanje izboljšalo, tako da nas je trenutno triinštiride-set. Imamo tudi dve ribički. Žal nimamo nobenega mladega ribiča.

V Sloveniji je približno 11.000 ribičev. Štiriinšestdeset ribiških družin je združenih v Ribiško zvezo Slovenije, po področjih smo pa mi združeni v Zvezo ribiških družin Ljubljana. V slednjo sodi petnajst ribiških družin: RD Sora Škofja Loka, RD Visoko, RD Žiri, RD Medvode itd. Na ta način smo se združili zato, ker lažje kaj dosežemo, če nas je več. Ribištvo namreč ni samo ribolov, daleč od tega. Temeljno poslanstvo ribičev je varstvo narave in gojitev rib.

Tudi vi gojite ribe?Letno nasmukamo približno 180.000 iker potočne postrvi. Vse se ne oplodijo. Po navadi potem dobimo 160.000 zaro-da potočne postrvi. Približno

50.000 jih prodamo, 80.000 jih vložimo v svoje gojitvene prito-ke, 30.000 jih pustimo za lastno plemensko jato.

Šarenko oziroma ameriško postrv večinoma gojimo za prodajo, po potrebi pa tudi za dopolnilno vlaganje za športni ribolov. Nasmukamo od 5.000 do 6.000 kosov iker šarenke, iz katerih zraste konzumna šaren-ka, ki jo prodajamo na našem prodajnem mestu v ribogojnici. Prodajamo jo vsak četrtek od treh do petih popoldne in vsako soboto od devetih do enajstih.

Šarenko v naši ribogojnici gojimo najmanj dve leti. Je sto-odstotno domača riba, vzgojena iz lastne plemenske jate. Vzrok za počasnejšo rast je malo bolj mrzla voda in občasna kalnost vode ob padavinah. Če bi imeli

za ribogojnico izvirno vodo, bi bilo delo veliko lažje. Profesio-nalne ribogojnice vzgojijo ribo za prodajo v enem letu, zato pri nas ni velikih dobičkov.

Ribe so pod stalno kontrolo Veterinarske fakultete in kot največji dosežek smo lani do-bili status ribogojnice proste bolezni (VHS/IHN). Postopek pridobivanja statusa je trajal tri leta, odločbo pa izda Komi-sija stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo v Bruslju. S tem dokumentom lahko pro-dajamo ribo po celotni Evropi.

Katere ribe so v vodah Selške doline?V Selški Sori imamo šarenko, potočnico, lipana, klena, pohro, blistavca in kaplja, v gojitvenih pritokih pa se najde tudi rak koščak. Vse ribiške družine na področju UE Škofja Loka se sre-čujejo s tem, da kljub velikemu vlaganju potočne postrvi v vode te ne obstanejo. Vzrokov je več. Ker ni več tolmunov, se voda vedno bolj pregreva, tempera-tura vode nad dvajset stopinj Celzija je za potočnico katastro-fa. Izgubljamo brežine, porasle z drevesi in koreninami, ki se ob sanacijah vodotokov spreminja-jo v kamnite zložbe in betonske škarpe. Veliko škodo pa nam delajo tudi zaščitene ribojede ptice (siva čaplja), ki so prisotne

že ob vseh gojitvenih pritokih in Sori. Težave nam povzročajo tudi male hidroelektrarne, ki z občasnim nespoštovanjem predpisanega res neugodno vplivajo na ribji živelj.

Kako je z ribolovom?Pri nas lovimo v Selški Sori 3 od 1. aprila do 31. oktobra. V Selški Sori 2 pa od 1. maja do 30. sep-tembra. Turisti lahko lovijo od 1. maja do 30. septembra. Karte lahko kupijo preko spletne strani www.ribiskekarte.si, v gostilni pri Zalogarju v Dolenji vasi in v bifeju na Bukovici, lahko pa tudi pri blagajniku ali predsedniku društva. Ribiči od možnih kart izkoristimo samo od petindvajset do trideset odstotkov. Lovimo pa lahko največ dvajsetkrat v eni se-zoni, to je dvajset ribolovnih dni.

Kako je bilo z ribami po popla-vah leta 2007? Kakšna je poplavna varnost Železnikov danes?Inventarizacijo rib smo izvedli ravno pred poplavo in potem še po njej. Ugotovili smo, da smo izgubili sedemdeset odstotkov vseh rib. Še vedno nismo dosegli enake naseljenosti rib na hek-tar kot pred poplavami. Sedaj ko se bo delala protipoplavna ureditev struge Sore in njenih pritokov Češnjice, Dašnice in Prednje Smoleve za zagotavlja-

Nande Šmid, predsednik Ribiške družine Železniki

Ribiški dom na Rudnem Ribogojnica

Maj 2018

1716

nje poplavne varnosti Železni-kov, se našim ribam obeta še hujša 'ujma'. Seveda smo tudi ribiči za to, da bi bili Železniki varni pred poplavami, prebi-valci pa mirno spali. Prva faza vodnih ureditev zajema Soro od Alplesovega jeza gorvodno do Dolenčevega jeza. Prišlo bo do popolnega uničenja vsega vodnega habitata na področju gradnje v dolžini 3400 metrov in posledično kaljenja vode dolvodno. Uničeno bo tudi približno 2000 metrov struge treh pritokov. Predvidevajo, da bodo gradili osemindvajset mesecev, a še nobena gradnja ni bila tako hitro zaključena. Dokončna protipoplavna var-nost pa bo zagotovljena šele z izgradnjo pregrade pod Sušo, zgrajene do leta 2022.

Sodelujemo s projektantom, da že tako tehnično urejene struge ne poslabšamo, lahko pa jo celo izboljšamo, če je do-volj dobre volje. Poskrbi naj se za tolmune, v katerih se voda ne bo pregrevala, saj je nase-ljenost potočne postrvi ključno

povezana s temperaturo vode; poskrbi naj se za skrivališča rib in primerno osenčenost struge, saj nas podnebno segrevanje vedno bolj kaznuje.

Deveti člen koncesijske po-godbe za Selški ribiški okoliš – naloge v javnem interesu nam v četrti alineji nalaga, da moramo izvajati aktivnosti za ohranjanje ugodnega stanja rib, in v enajsti alineji, da moramo izvajati dela in naloge, ki niso določene s to pogodbo, jih je pa treba iz-vesti zaradi javnega interesa na področju sladkovodnega ribištva. To pomeni, da nas dr-žava obvezuje, da se borimo za dobro življenja v vodi in ob njej. Na račun vseh izvedbenih del bo Ribiška družina Železniki prikrajšana za nekaj let. Treba bo izvajati električne izlove rib in jih premeščati na ustrezne lokacije, po končani gradnji in naselitvi mikroorganizmov pa ponovno naseliti ribe v sanirane vodotoke.

Kakšno pa je trenutno stanje ob reki?

Trenutno imamo v Sori dve manjši gradbišči. V Selcih pri športnem parku sanirajo desno brežino, v Podroštu pa levo bre-žino struge Sore. Z deli naj bi zaključili do 1. maja. Že taka manjša posega kalita vodo dolvodno tudi deset kilome-trov. Občina Železniki vsako leto organizira čiščenje bregov reke Sore. Ribiči smo vedno prisotni, pogrešam pa ostale prebivalce. Problem je tudi zasipanje po-vršin ob reki, kamor se je voda

Valilnica rib

včasih lahko razlila. Če vodi vzamemo prostor, ga bo ob vodni ujmi vzela sama, kjer ga bo potrebovala. Od prednikov smo dobili kolikor toliko lepo vodo. Ribiči se borimo, da je ne bi še bolj uničili, da je zanamci ne bodo dobili slabše, kot smo jo mi. To je sicer tudi ena od nalog v koncesijski pogodbi.

Borut Strnad

Maj 2018

18

Izmenjava semenPo razmeroma dolgi zimi je urejanje vrtičkov in gredic v Žireh že v polnem razmahu. Izvedli so že nekaj vrtičkar-

skih dogodkov. V torek, 17. aprila, je bilo v Galeriji Svoboda Žiri predavanje o uporabnih rastlinah v okrasnem vrtu. Tam smo izvedeli nekaj več o prepletanju uporabnih in okrasnih rastlin. 28. aprila in 5. ter 19. maja bodo

potekale izmenjave sadik trajnic in vrtnin. Ena izmenjava pa se je že zgodila, in sicer 18. aprila.

Izmenjava semen zelenjavnih in okrasnih sadik je potekala v okviru VVE pri OŠ Žiri (Vrtec pri OŠ Žiri). Odvijala se je na Kržišnikovem vrtu. V čudovitem zelenem oko-lju so bile postavljene stojnice, na katerih so ljudje lahko menjali semena in sadike. Projekt so vodile in izvedle vzgojiteljice starejših dveh skupin vrtca. Dogodek se je začel ob 16. uri, ko so s pesmijo in deklamacijami navdušili otroci iz vrtca. Ob 16.30 je bila izmenjava že v polnem pogonu. Ljudje so prihajali iz različnih razlogov in koncev. Prišla je tudi udeleženka iz Škofje Loke s svojimi semeni. Teh je bilo na izmenjavi vsekakor veliko. Našlo se je zelje, koleraba, fižol, koprc ... Na dogodku je bila poleg izmenjave semen in sadik pomembna tudi izmenjava mnenj. Ljudje so si lahko podelili svoje vrtnarske izkušnje. Nekatere je zanimalo, če so tu kakšne nove za-nimive rastline, ki jih še ne poznajo, drugi so si le ogledovali, tretji pa so prišli polno opremljeni z različnimi rastlinami in semeni. Veliko je bilo takih, ki so prišli gledat nastope vnukov in so tako lahko združili prijetno s koristnim.

Dogodek ima svoje korenine v Vseslovenski štafeti semen, s čimer se je pred nekaj manj kot desetimi leti začela tovrstna izmenjava in ozaveščanje. Sča-soma so si ta dogodek v vrtcu časovno prilagodili. Prireditev je bila vedno lepo obiskana in postaja že tradicionalna. V vrtcu so se nanjo pripravljali na različne načine. Otroci so imeli različne delavnice na to temo, imajo pa tudi zeliščni vrtiček, za katerega skupaj skrbita starejši dve skupini otrok in vzgojiteljice. Vrtiček hodijo vonjat, opravljajo pa tudi manjša dela na njem, kot je na primer rezanje odmrlih rastlin. Na delavnicah opazujejo raznolikost semen, govorijo o njihovi namembnosti, kaj posejejo tudi sami, opazujejo rast v različnih pogojih, sadike pa odnesejo tudi domov in vzgojite-ljice kasneje dobijo povratne infor-macije o rasti rastlin. Na delavnicah

spoznavajo tudi različna orodja za delo na vrtu in druge stvari, na primer primerno obutev za obdelovanje gredic. Izdelovali so že samokolnice in zalivalke, letos pa so pletli košarice. Otroci vse to spremljajo z zanimanjem in te de-javnosti jih motivirajo. Z veseljem povedo, kako se ukvarjajo z vrtom in gredicami. V vrtcu jih učijo o skrbi za naravo, pravilnem loče-vanju odpadkov in podobnem, prebirajo pa tudi različne knjige

na to temo. Vzgojiteljice so vesele, če vsaj del tega otrokom ostane v spominu. Zavedati se je treba, da pot do semena ni preprosta. Za to je potrebnega kar nekaj znanja in potrebuješ tudi prostor in voljo do dela. V zadnjih letih se je to znanje malo izgubilo, zdaj pa se vrača nazaj.

Pri organizaciji dogodka je pomagalo Turistično društvo, ki je priskrbelo plakate, in gasilci, ki so postavili stojnice. Zavod Vrt in

Nastop otrok, v ozadju stojnice (Foto: Lara Gantar)

galerija Kržišnik je odstopil svoj prostor, tako da so se obiskovalci lahko sprehodili še po vrtu, ki ga je oblikovala priznana krajinska ar-hitekta Juta Krulc v sodelovanju z akademskim slikarjem Tomažem Kržišnikom. Naj omenimo še, da bi Juta Krulc prav na dan, ko se je odvijal dogodek, praznovala stošesti rojstni dan.

To je bil dogodek tako za dedke in babice otrok iz vrtca kot za druge obiskovalce, ki jih tema zanima. Teh ni bilo malo. Organi-zatorji upajo, da se bodo vračali na nadaljnje dogodke.

Izjavi udeleženkIrena Malovašič: »Prinesla sem šetraj, krizanteme, meto, origa-no, peteršilj, dveh vrst maline in semena solate ter buč hokaido.«Irena Poljanšek: »Prišla sem, da bi videla kakšno novo vrsto zele-njave ali rože. Nič nisem prinesla, le gledam, kaj vse so pripravili.«

Tjaša Jereb

Staršem odprli vrata šole V soboto, 7. aprila, smo praznova-li dan šole. Obeležili smo ga tako, da smo vrata šole odprli za star-še naših učencev. Ogledali so si pouk v razredu svojega otroka in se udeležili še drugih dopoldan-skih dejavnosti. Veseli smo bili obiska številnih staršev. Največ je bilo tistih, ki imajo otroke od prvega do šestega razreda, tistih iz zadnjega triletja pa bolj malo.

Prikazali smo jim zelo razno-like učne ure z različnimi meto-dami dela in načini poučevanja, ki jih uporabljamo pri našem delu. Še posebej smo izpostavili angleščino kot neobvezni izbirni predmet v prvem razredu ter kot obvezni predmet v drugem in tretjem razredu, saj je to no-vost, ki je bila uvedena nekaj let nazaj. Prav tako so si starši lahko ogledali uspešen projekt Gozdoljub, ki ga letos izvajamo

v prvem razredu.Po prvih dveh urah so učenci

in učenke s svojima mentorica-ma predstavili še raziskovalne naloge, s katerimi so letos so-delovali na gorenjskem sreča-nju mladih raziskovalcev. Nato smo odprli razstavo fotografij o Plečnikovih delih skozi objektiv našega učitelja Janeza Beguša, ki so nastale kot podpora razi-skovalne naloge naše učenke.

Druženje s starši smo sklenili s tekmami v odbojki med ekipa-mi staršev, učencev in učiteljev šole. Na ta dan je izšla tudi nova številka šolskega glasila Macesni, ki so si jo lahko starši ogledali in odnesli domov. Dan odprtih vrat je prav tako potekal na podruž-ničnih šolah. Na PŠ Bukovica so ga končali s prireditvijo Pozdrav pomladi.

Marko Primožič

Maj 2018

1918

V Železnikih še znajo kovtre šivat

Štart prve skupine plesalcev na Češnjici Skupen prihod preko mostu na Plac pred cerkvijo

V soorganizaciji Turističnega društva Železniki in Kulturno umetniškega društva France Koblar so v Železnikih na velikonočni ponedeljek po devetintridesetih letih obudili star običaj, plesno igro kovtre šivat, ki jo je pred

številnimi gledalci zaplesalo skoraj sto dvajset parov.

Ena skupina plesalcev je začela na Češnjici v spodnjem delu Žele-znikov, druga pa pred plavžem v zgornjem delu Železnikov. Skupi-ni sta se združili pred mostom na

Racovnik in potem skupaj plesali skozi Racovnik proti Placu pred cerkvijo sv. Antona, kjer se je rajanje z ansamblom Kvartet za 5 nadaljevalo še nekaj ur.

Kar nekaj plesalcev in še več obiskovalcev je prišlo tudi od drugod. Prav tako so se na zabavi ustavili nekateri mimoidoči. Pri-reditev je tako v vseh pogledih

zelo lepo uspela in vsi udeleženci se nadejajo ponovnega šivanja kovtrov naslednje leto.

Borut Strnad

Maj 2018

20

Muzejske zbirke pripovedujejo o VisokemPo zimskem počitku so se na Tavčarjem dvorcu na Visokem ponovno odprle štiri stalne zbirke. Obiskovalci si

lahko ogledajo zbirko o stavbni zgodovini dvorca, o Kalanovem rodu, o dr. Ivanu Tavčarju in njegovi ženi Franji ter še delujočo Kalanovo črno kuhinjo iz 19. stoletja.

Na razstavo Visoška domačija pri-poveduje, ki jo je pripravil Loški muzej Škofja Loka v sodelovanju z Občino Gorenja vas-Poljane in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Ljubljana, prihajajo iz celotne Slovenije. »Mnogi obiskovalci me vprašajo, ali je dvorec res zaklet, kakor se go-vori, a odgovora na to na žalost nimam,« nam je povedala prijaz-na vodička.

S pripomočkom (na desni) so si greli mrzle postelje. Zaprta lina ostaja skrivnost.

Od Kalanov do Tavčarjev V obnovljenem pritličju dvorca se v štirih sobah nahajajo številni predmeti, med njimi so trije še prav posebno zanimivi. Prvi, ki ga mlajši obiskovalci pogosto težje prepoznajo, je termofor ali grelna plošča, s katero so si ogrevali postelje. Drugi je po-sebna omara, pri kateri je najbolj zanimiva ključavnica, saj se ob zaprti omari ne dajo odpirati niti

spodnji predalniki. Zadnji kos pa je lina, za katero ne vedo, ali je bila namenjena hrambi ali pre-nosu stvari skozi zid v sosednji prostor.

Obiskovalci se sprehodijo skozi zgodovinski in stavbni raz- voj visoške domačije, kjer med drugim izvedo, da je posestvo leta 1651 prevzel prvi gospodar Filip Kalan. V črni kuhinji, kjer najdemo ogromno kuhinjskih

pripomočkov, je zanimiv tudi modelček za surovo maslo z na-pisom VISOKO iz 19. stoletja. Med obiskovalkami pa je v sklopu o zakoncih Tavčar najbolj pri-ljubljena Ivanova žena Franja. Razstava, ki si ji jo je lani ogledalo okoli osemsto obiskovalcev, bo v kulturnem spomeniku držav-nega pomena odprta vse do sredine oktobra.

M. G.

Pred dvorcem nam je na voljo tudi kratka zgodovina upravljanja. Omara s posebnim načinom zapiranja

K sodelovanju vabimo dopisnike iz Selške in Poljanske doline.bogataj@freising.si

Maj 2018

2120

Izbrali najboljšo salamo Poljanske dolineNa Visokem so se že na četrti salamijadi zbrali vsi ljubitelji salam. Organiziralo jo je Društvo ljubiteljev salam

Poljanske doline, svoje suhomesnate izdelke pa je na lokalnem tekmovalnem delu ponudilo triintrideset izdelovalcev salam. Za izdelovalca najboljše salame je občinstvo določilo Zdenka Žonto, zmaga po mnenju

strokovne komisije pa je šla v roke Cirilu Gantarju. Slednji se bo udeležil tudi finala slovenskih salamijad.

»Namen prireditve je povišati kulturo izdelovanja dobrih in kvalitetnih salam,« je povedal predsednik društva Tomaž Žežko. Prijavi se lahko vse vzorce iz gorenjske regije in iz tistih regij, kjer svojih salamijad nimajo, torej od povsod, kjer ni kluba, ki bi bil včlanjen v Zvezo društev salamarjev Slovenije. Na ta način se onemogoči, da na tekmovanje pride nekdo, ki bi rad pobral le nagrado.

Vse bolj kvalitetne sa-lame V slovenski zvezi je sistem ocenjevanja enoten. Ocenju-jejo se štirje faktorji – videz, vonj, prerez in okus, slednji pa prinese tudi največ točk. Naj-boljša salama lahko doseže

največ šestdeset točk, salame na slovenskem tržišču pa jih dobivajo okrog petdeset, kar je

po besedah Žežka zelo veliko. Tudi v Poljanski dolini se kvali-teta salam viša – v štirih letih je

najboljši salami uspelo zvišati število točk z dvainštirideset na devetinštirideset.

Obiskovalci lahko poizkusijo vse salame, ki se ocenjujejo, saj so te narezane in tudi oš-tevilčene. Ob odhodu lahko vsi oddajo svoj glas za najbolj okusno salamo. »To priredimo zato, da vidimo, kakšen okus je ljudem najbolj všeč. Najlepše pa je, ko se oceni komisije in obiskovalcev približata,« pravi Žežko. Društvo ljubiteljev salam Poljanske doline ima sicer več kot štiriintrideset aktivnih čla-nov, vedno več pa je izmenjeva-nja izkušenj z ostalimi društvi. Kriterij za včlanitev sicer ni iz-delovanje salam, dovolj je le ljubezen do njih.

M. G.

Slovenski pasijonci združeni Zaživel je Pasijonski veter, ki želi povezati vse slovenske pasijonce po srcu ter negovati duhovno bogastvo in sporočilnost pasi-jona. Pasijonski veter je zavel že daljnega leta 1997 iz Selc, ko je p. Marjan Kokalj režiral Krekovo ljudsko igro Turški križ. Na pod-lagi te uprizoritve so ga povabili k režiji Škofjeloškega pasijona, ki je bil prvič ponovno uprizorjen leta 1999. Pasijone uprizarjajo v več mestih, npr. v Ribnici, Štepanji vasi, Preddvoru ... Med pasijonska mesta poleg Škofje Loke štejemo tudi občine Železniki, Gorenjo vas-Poljane in Žiri, ker tamkajšnji prostovoljci sodelujejo pri upri-zoritvah Škofjeloškega pasijona. V Škofji Loki je bilo že večkrat organizirano srečanje pasijon-cev v okviru Pasijonskega vetra skupaj z brati kapucini, ki so srce in jedro vsega dogajanja. Skupna je misel, da pasijon nikakor ni spektakel oziroma zgolj  turi-stični ali zgodovinski dogodek. Pasijon vsekakor ni samo zunanji

dražljaj za oči, temveč ima tudi močno duhovno sporočilo. Kot nesnovna kulturna dediščina ima mnogo priložnosti za medse-bojno povezovanje in širjenje duhovne vsebine. Na pobudo Pasijonskega vetra je Ribniški pasijon letos 14. aprila gostoval

v Škofji Loki. »V organizaciji Pasi-jonskega vetra je od 2. do 4. aprila gostovala štiričlanska delegaci-ja iz Europassiona, evropskega združenja pasijoncev s predse-dnikom Josefom Langom na čelu. Tako smo si na željo gostov 2. aprila ogledali Ribniški pasijon

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, župan občine Ribnice Jože Levstek, župnik Tone Benčina, predsednik

Europassiona Josef Lang z delegacijo, br. Jožko Smukavec, iz Kapucinskega samostana Škofja Loka in mag. Andreja

Ravnihar Megušar, koordinatorka Pasijonskega vetra

v Ribnici in se srečali z ribniškimi pasijonci. Pogovarjali smo se o našem nadaljnjem sodelovanju,« je povzela mag. Andreja Ravni-har Megušar, ki je pripravljala program skupaj z brati kapucini ter s predsedniki škofjeloških in ribniškega društva.                                                                                                                                        

3. aprila so organizirali ok-roglo mizo Iz ljubezni do nas. Med sogovorniki so bili predsed- nik Josef Lang, jezuit p. Marjan Kokalj, dr. Jožko Smukavec in vodja Ribniškega pasijona Helena Ilc. Marjan Kokalj je še posebej poudaril, da se je treba izogniti negativni komercializa-ciji in skrbno čuvati pasijonsko izkušnjo. Dotakne se vsakogar, ki išče globino življenja. »Po pa-sijonu življenje dobi drugačno izkušnjo in novo razsežnost,« je dodal br. Jožko. Glede na delo-vanje pasijoncev na Slovenskem je europasijonsko združenje po-vabilo pasijonce tudi na 34. kon-ferenco Europassiona, ki bo letos v madžarskem mestu Budaörs.

Maj 2018

22

Puštalski umetnik našel pravo lokacijo Sejalca

Avgust Babnik, priznani puštalski likovni ustvarjalec, očitno na novo piše umetnostno zgodovino na Loškem. Za škofjeloški ponos, sliko Sejalca, je doslej veljalo prepričanje, da je bila ustvarjena med Pungartom in Gostečam, toda Babnik je s pronicljivim terenskim opazovanjem odkril, da je izvor te impresionistične

umetnine na njivi na Suhi, ki je danes v lasti Jože Osolnik.

Spomnimo: slikar Ivan Grohar je to znamenito umetnino upo-dobil leta 1907 na osnovi foto-grafije znanega impresionista in fotografa Avgusta Berthol-da, ki je bil rojen v puštalskem gradu, v katerem je živela rodbi-na Oblak – Wolkensperg. Tudi v knjigi Avgust Berthold, fotograf za začetek stoletja piše, da je bila fotografija posneta leta 1906, nekje med Pungertom in Gostečami, o čemer pa je začel dvomiti Babnik. Odpravil se je na teren in s primerjavo originalne fotografije našel pravo lokacijo Sejalca. Gre za njivo na Suhi, ki je danes v lasti Jože Osolnik, upokojene višje sodnice in nek-danje predsednice Temeljnega sodišča v Kranju.

Upodobljeni sejalec na sliki naj bil Tomaž HostnikBabnik se je po zanimivem od-kritju napake v zgodovinopisju loške umetnosti lotil novega podviga: želel je ugotoviti, kdo je kmet na tej impresionistični fotografiji. Raziskovalna sled ga je vodila do pokopališča na Šol-ski ulici v Škofji Loki, kjer je našel nagrobnik rodbine Hostnik, prejšnjih lastnikov te parcele.

»Po vsej verjetnosti je sejalec na sliki Tomaž Hostnik, ki je umrl mnogo prezgodaj, leta 1906. Včasih so namreč vedno sejali gospodarji kmetije, čeprav so imeli hlapce,« je dejal Babnik, ki je želel dobiti odgovor na svoje domneve iz prve roke, zato se je odpravil na obisk k sedanji lastnici. Osolnikova je bila pri-jetno presenečena, ko je tudi sama s primerjavo slik ugotovila, da je kultna fotografija nastala na njenem zemljišču. »Na sliki

je potem gotovo moj praded Tomaž. Bil je nezakonski sin, delal je na železnici, ukvarjal pa se je tudi s kmetijstvom. On je edini, ki je ostal na kmetiji, dva brata in sestra so odšli s trebuhom za kruhom v Ameriko. Na žalost se je v srednjih letih močno prehladil, dobil pljučnico in nato kmalu umrl,« je Joža se-stavila zadnje koščke v mozaiku te zgodbe o Sejalcu. Dokončno potrdilo o njeni verodostojnosti pa je pristavil njen sin, odvetnik

Kot je razvidno z Babnikove fotografije, je fotografija sejalca nastala na zemljišču na Suhi.

Peter Osolnik, ki je v zemljiški knjigi našel podatek, da je bil Tomaž Hostnik v času nastanka fotografije res lastnik te parcele. Za nameček sta se Osolnikova in Babnik na srečanju dokopala še do ene zgodovinske resnice: ugotovila sta, da sta bila sošolca v osnovni šoli.

Damjan Likar

Joža Osolnik, sedanja lastnica njive, na kateri je nastala fotografija Sejalec, v pogovoru z Avgustom Babnikom,

ki je odkril to lokacijo.

Izpis iz zemljiške knjige potr-juje, da je bil Tomaž Hostnik

tedanji lastnik njive, na kateri je nastal Sejalec.

Maj 2018

2322

V gozdu našli vrečki z ostanki zaklanega prašiča

Članica Gobarskega društva Škofja Loka Marta Novljan je sodelovala prav na vseh občinskih spomladanskih čistilnih akcijah, ki trajajo že dve desetletji. Z veseljem ugotavlja, da ljudje vedno manj skrunijo okolje

z odlaganjem večjih kosovnih odpadkov, kot so hladilniki, televizorji, večji kosi pohištva, še vedno pa v naravo radi zalučajo pločevinke, plastiko in biološke odpadke.

Novljanova je s člani loškega gobarskega društva tudi letos pobirala odpadke na območju Gorajt. »Ne morem vam pove-dati, kako zadovoljna sem prišla domov z letošnje čistilne akcije. Nabrali smo precej manj smeti kot v prejšnjih letih. Morda je pomaga-lo tudi to, da smo lani na tamkajšnji prostor za piknik namestili tablo z napisom: Pospravi za seboj!,« je povedala okoljevarstvenica. V slabo voljo jo je spravila le najdba dveh vrečk blizu vasi Papirnica, v katerih so našli razpadajoče ostanke zaklanega prašiča. »To je najslabša možna kombinacija – biološki odpadki v polivinilasti vrečki, v kateri samo gnijejo in ne razpadejo. Obupen smrad po gni-

joči mrhovini se je širil kilometer daleč, tako da se v gozdu sploh ni zaznalo vonja po čemažu in drugih rastlinah. Vrečki smo odprli in živalske ostanke pustili v gozdu,« je dejala loška okoljevarstvenica, ki s seboj na gobarjenje vzame tudi pralno vrečko za smeti in jo praviloma vedno napolni do vrha. Po njenih besedah predvsem na višjih izletniških točkah leži precej pločevink in tetrapakov, čeprav naj bi bili ravno rekreativni pohodniki varuhi narave in vzor ostalim.

Kadilka, ki cigaretnih ogorkov ne meče po tlehNovljanova se spominja gobarske ekskurzije na Stirpniku, kjer so našli tako velik kup odpadnih avtomo-

Marta Novljan je strastna gobarka in vsakoletna udeleženka čistilne akcije.

bilskih gum, da jih je morala komu-nala štirikrat odpeljati s tovornja-kom. »Na srečo je takšnih vandalov med nami vedno manj, ljudje se zavedajo, da je divje odlaganje odpadkov kaznivo dejanje. Če bi koga zasačila pri odmetavanju smeti, bi ga močno ozmerjala in prijavila pristojnemu organu na občini,« je povedala kadilka, ki pa ogorkov ne meče po tleh tako kot mnogi tobačni odvisniki. Sogovor-nica je kot učiteljica biologije in gospodinjstva delala na Osnovni šoli Cvetka Golarja, kjer je pred šti-rimi desetletji na naravoslovnem dnevu učencem prvič pokazala ločeno zbiranje odpadkov in tako svojo nalezljivo ljubezen ter čut za čisto okolje prenesla na mlajše

generacije. »Začela sem sodelovati z loškim vrtcem, kjer otroke učim spoštljivega odnosa do narave. Zelo me moti vpitje v gozdu, zato sem z otroki naredila test. Najprej smo poslušali ptičke in bili so nav-dušeni nad njihovim žvrgolenjem. Potem sem jim naročila, naj začne-jo na ves glas kričati. Ko so na moj ukaz utihnili, sem jim vprašala, če še vedno slišijo ptičke. Odgovor je bil seveda negativen,« je svoje pedagoško delo opisala strastna gobarka, ki jo najbolj pretrese, če vidi koga, da gobe nabira v pla-stično vrečko. »Imam občutek, da jih nabira kot smeti. Gobe so živa bitja, zato jih jaz vedno položim v zračno košaro.«

Damjan Likar

moto v1 moto v2

Maj 2018

24

Življenje v mestu iz 22. stoletjaJure Uršič se še dobro spomni večera, ko je skupaj s prijateljem Gorazdom Jerebom sedel na stari klopci pred

domačo hišo na Selu pri Žireh. »Nič nimam izgubiti,« mu je rekel. »Grem pozdravit brata Matija v Dubaj in če bom dobil službo, me nekaj časa ne bo domov.« To je bilo pred več kot tremi leti.

Kako si začel svojo kariero?Medtem ko sem čakal na tridnev-ni razgovor za delovno mesto stevarda, sem iskal alternativno službo kot natakar ali 'bartender'. Ne bom pozabil prvega intervjuja v neki stavbi s petinšestdesetimi nadstropji. Moja angleščina še ni bila najboljša, a vseeno sem dobil službo kot 'barback' (pomočnik 'bartenderja') v Nusretu. Nasta-nil sem se v starem delu mesta, imenovanem Al Satwa, skupaj z drugimi zaposlenimi. Sledilo je šest najtežjih mesecev v mojem življenju. Plača je bila malo nad slovenskim povprečjem, kar za Dubaj pomeni manj kot nič. Po novem letu sem začel obupavati nad Dubajem in delom v tujini. K sreči je bil tam tudi brat Matija, ki mi je stal ob strani. Njegove besede so se mi vtisnile v srce: “V tej deželi si lahko, kar hočeš, Jure.” Pa sem si rekel, bom še malo ostal. Z zvezami, ki sem jih pridobil v kratkem času, sem poiskal drugo, bolje plačano službo v argentinski restavraciji Gaucho.

Zakaj je bilo tam vse drugače? Gaucho ima v Angliji velik ugled. Tam imajo štirideset restavracij, po eno pa v Dubaju ter Hongkon-gu. Najprej sem z odliko končal izobraževanje o strežbi. Uspeha sem bil zelo vesel. Kljub temu da sem nadaljeval kariero kot 'bar-tender', sem v sebi še zmeraj gojil željo po grafičnem oblikovanju ter fotografiji. Zbral sem pogum ter tvegal. Predstavil sem se vodstvu restavracije. Povedal sem jim, da me zelo zanima marketing in da bi lahko pripomogel k boljšim poslovnim uspehom tudi z boljšo vidljivostjo na socialnih omrežjih. Moje vizije so jim ugajale, zato so me poslali na izobraževanje za Adobe Creative Suite. Vmes sem že fotografiral kakšno hrano ter koktajle za mesečno spletno gla-silo. Glas o mojem delu je prišel tudi do vodilnih v Londonu. Mar-ketinški direktor me je poklical in mi predlagal, naj po krajšem izobraževanju nadaljujem kariero kot posrednik med Hongkongom,

Dubajem ter Londonom.

Tole se sliši sanjsko!Tudi meni se je zdelo tako! Pomis-lite, doživel sem prvo službeno potovanje. Plačali so mi luksu-zni hotel zraven Hyde Parka ter povratno letalsko vozovnico. V Londonu sem se ogromno naučil. Tudi o tem, kako posodabljati spletno stran podjetja in urejati socialna omrežja. Glede grafič-nega oblikovanja so mi povedali, kaj si želijo. Zelo so bili zadovoljni z mojim razumevanjem njihovih želja. Spoznali so, da bo dubajska restavracija glede marketinga poslej v dobrih rokah. Po vrnitvi sem dobil najdaljši službeni na-slov v življenju: Social Media Ma-nager, Photographer and Graphic Design International.

Hitro in tudi zelo dobro sem se znašel. Že po dveh, treh mesecih sem se lahko pohvalil z izjemnimi rezultati. Naša stran na Facebooku je imela za osemdeset odstotkov več ogledov, na Instagramu pa smo pridobili za trideset odstot-kov več všečkov! Vzpostavil sem LinkedIn account ter Google+ za še večjo socialno izpostavljenost našega marketinga. Za Hongkong ter Dubaj sem delal vse, kar je bilo v povezavi z grafičnim dizajnom ter urejanjem spletne strani in mesečnega elektronskega glasila. Sam sem tudi našel najboljšega ponudnika za tisk ter začel tiskati menije in letake za restavraciji v

Dubaju in Hongkongu. Vodilni so bili zadovoljni z menoj. Vsak šef ima rad delavca, ki privarčuje in je uspešen, mar ne?

Začel si fotografirati hrano. Zakaj hrano?Nisem fotografiral le za dubajsko restavracijo, temveč za celotno verigo. Velikokrat je glavni kuhar priletel iz Londona v Dubaj prav v ta namen. Ko sem videl svoje fotografije v revijah po vsem svetu, sem bil presrečen. Našel sem sebe, našel sem to, o čemer sem sanjal.

Si predstavljaš, da bi dubajski hrani dodal žirovske drobnja-kove štruklje?Seveda! Drobnjakovi štruklji bi izjemno dobro šli skupaj s tradi-cionalnim črnim čajem karak in z zdrobljenim kardamomom v vreli vodi. Vem pa tudi, da bi bili mladi Dubajčani bolj navdušeni nad žirovsko Ambasado (smeh).

Je delo fotografa mukotrpno?Strast je tista, ki me žene naprej. Pridejo trenutki, ko sem zelo ut-rujen. Dolge noči, ko urejam foto-grafije, celodnevni fotoshotingi, trenutki, ko mi že zmanjka idej, to so hudi pritiski tudi na mojo ustvarjalnost. A takšni trenutki hitro minejo, saj se zavedam, da delam tisto, kar me veseli. Slo-venci smo zelo delaven narod in verjamem, da bi tudi drugi imeli kaj pokazati v Dubaju.

Kako živijo ljudje v Dubaju?

Veliko ljudi prihaja v Dubaj zato, ker iščejo boljše življenje. Mnogi garajo vseh sedem dni v tednu. Temu tempu se je težko prilago-diti. Ko sem prišel, mi je bilo ves čas vroče, na obisku v Žireh me je zeblo. Doma sem zaspal ob poslušanju žuborenja potoka v Zabrežniški grapi, tukaj poslušam drvenje avtomobilov na Sheikh Zayed Road. Doma so me pozdrav-ljali hribi, tukaj vidim zgolj stolp- nice. Delovni teden se začne z ne-deljo ter konča s četrtkom. Petek in sobota sta prosta. Dubaj najbolj preseneča po tem, kako hitro raste. Ko sem se vselil v blok, kjer živim, je bilo zraven prazno zemljišče, v treh letih je tam zrasel štiride-setnadstropni stanovanjski blok. Na Expu 2022 bodo Dubajčani, o tem sem prepričan, pokazali svetu še kakšno znanstveno fantastiko. Pred štirimi meseci je bilo že skoraj vse pripravljeno za prve leteče ta-ksije (taxi drone). Gradijo najhitrej-šo stezo za metro Hyperloop, ki bo povezovala Abu Dhabi ter Dubaj. Sto petdeset kilometrov v pičlih dvanajstih minutah! Trenutno pri nas ni vroče, tako da grem tudi v mesto ali v puščavo, da fotografi-ram. Pred dnevi sem fotografiral zvezde. S prijatelji smo obiskali bližnje gorovje. Tam sem pa res po-zabil, da živim v velikem mestu. Če bo koga zanimalo, kaj počnem, si lahko ogleda moja socialna omrež-ja: Instagram: Jure_Ursic, Faceook: Jure Ursic Photography in Blog: jureursicphotography.com/blog/.

M. M.

Jure Uršič

Maj 2018

2524

Gospa poslančeva – Jerica PodpečanJerica Podpečan, članica skupine Teater Afngunc iz KUD Janko Krmelj Reteče-Gorenja vas je na pravkar končanem 14. festivalu komedije v Pekrah, ki velja za največji festival ljubiteljskih gledališč v Sloveniji, v tekmovalnem delu osmih predstav izmed petindvajsetih prijavljenih dobila najvišjo nagrado. Postala je komedijantka festivala za

vlogo Žive v Partljičevi komediji Gospa Poslančeva.

Po naravi ste vesela oseba. Vas je to pripeljalo v KUD Janko Krmelj Reteče-Gorenja vas in v Teater Afngunc?Z igranjem sem začela v službi, v vrtcu, kjer izvajamo pravljice za otroke. Po neki takšni predstavi mi je sodelavka, ki je iz Reteč, predlagala, naj se vključim v KUD Reteče. Šla sem na sestanek, lepo smo se ujeli in tako sem se pri-ključila skupini. V začetku smo bili Vagabund teater, potem smo zamenjali režiserja in s tem tudi ime, ki je prišlo čisto po naklju-čju. Soigralec je rekel, da tako ali tako samo afne guncamo – iz tega se je porodilo ime Afngunc. Nastopati v gledališču za odrasle mi je pomenilo nov izziv. Mislila sem si, da če znam uprizarjati za otroke, bom pa poskusila še za odrasle. Vemo, da so otroci res najbolj kritično in predvsem di-rektno občinstvo, med odraslimi je več zadržanosti, vendar sta bila velik oder in množično občinstvo zame nekaj povsem novega.

Koliko časa ste že njihova čla-nica in v katerih vlogah ste na-stopili?V KUD Janko Krmelj Reteče-Go-renja vas sem začela nastopati pred več kot dvajsetimi leti. V poprečju smo naredili po eno predstavo na dve leti, včasih je trajalo celo nekaj več, lahko tri ali štiri leta med posameznimi predstavami. Do sedaj sem na-stopila v sedmih do osmih vlo-gah in v vseh sem predstavljala ženske s spletkami in z zahrb-tnimi igricami z namenom, da bi dosegle svoj cilj. Tako sem bila vaška opravljivka, mama, ki je hotela za svojo hčerko moža iz mesta, v vlogi žene in ljubice, igrala sem tudi tri kuharice, vsako z različnim značajem, večkrat sem nekaj prikrivala, spletkarila … Presenetilo me je, ker so mi za vsako vlogo rekli, da mi je pisana na kožo, čeprav je moj karakter povsem drugačen. Pa sem si mislila: »No, potem sem vas pa z igro prepričala.« To dosežeš z

vajo, s tem, da se dobesedno vživiš v vlogo in skušaš narediti maksimalno za gledalce.

Partljičeva komedija Gospa poslančeva je pogosto na spo-redu slovenskih gledališč. Zakaj prav ta tudi v Teatru Afngunc? Običajno igro za predstavo dolo-či režiser. Takrat, ko se odločimo, da bomo nekaj novega pripravili, čez poletje prebere gradivo in nam jeseni dodeli vloge. Potem pa se začnejo priprave, vaje in nastopi. Ko se je režiser odločil, se je najprej pozanimal, če sem pripravljena za vlogo Žive, ker je glavna vloga od mene zahtevala veliko dela in priprav. Prejšnje vloge so bile bolj enakovredne, tokrat pa sem prvič nastopala v glavni vlogi.

Kakšen lik je Živa, kaj vse se ji mota po glavi pri dosegu nje-nega cilja in kako gre to skupaj z vami kot Jerico? Živa je res ena taka živa, ki ne more prenesti poraza svojega moža na volitvah in bi res nare-dila vse, da pride na mesto gospe poslančeve. Je kot teta iz ozadja, ki ne izbira sredstev in je prip-ravljena najemati spletkarje in naročiti umor, da bi le njen mož zasedel mesto v parlamentu. Potem ji je sicer žal, ker se stva-ri zapletajo, tudi do umora ne pride. Ima svojo pot in gre k cilju ne glede na posledice, ki si jih ne

zaveda in niti ne ve, kaj vse njena dejanja za seboj potegnejo. Proti koncu njen mož sicer dobi mesto poslanca, ker tisti, ki ga je na voli-tvah premagal, postane minister. Zadovoljstvo pa je kratko, saj je minister interpeliran in njen mož izgubi poslanski stolček. In spet gre v boj za svojo pozicijo gospe poslančeve. Tudi, ko jo vsi zapustijo, ne vrže puške v koruzo, ampak na koncu reče: »Ne bom samo gospa poslančeva, ampak bom gospa poslanka«. Njen ka-rakter nikakor ne gre v moj kon-tekst v resničnem življenju, saj sem sama po značaju povsem drugačna. Sem čisto nasprot-je, ki se mu je bilo treba z igro prilagoditi. Sama sem vztrajna, odločna in stojim za stvarmi, za katere se odločim, vendar ne na račun drugih. Zastavljene cilje želim doseči z lastnim delom, politika in brezkompromisen boj me ne zanimata, sem dosledna in pomembno mi je, da se stvari dorečejo.

Kaj Jerica še počne v pravem življenju, ko se zapre zastor Teatra Afngunc?Marsikaj. Rada imam ročna dela: pletenje, kvačkanje in šivanje. Včasih sem to pogosto poče-la. Lani sem začela kolesariti in sem kar nekaj prekolesarila. Rada grem na Lubnik in Križno goro. V zadnjem času zelo veliko plešem. Včasih sem bila članica Folklorne

skupine Tine Rožanc in na nekem pikniku pred leti smo se nekdanji plesalci dogovorili za tako ime-novano plesno rekreacijo, tako da zdaj skupaj plešemo enkrat na teden. Dvakrat na teden pa obiskujem plesni tečaj v Lju-bljani, pri čemer zelo uživam. Vse te dejavnosti mi pomenijo luštno popestritev, ki jo lahko lepo usklajujem z delom v teatru.

Kaj vam pomeni nagrada za naj komedijantko ljubiteljskih gledališč Slovenije in kaj imate v načrtu za naslednjo vlogo?Nagrada je bila povsem nepriča-kovana. Na festivalu v Pekrah, ki je vsako leto, so nastopala sko-raj polprofesionalna gledališča, pri katerih igralci samo pridejo in odigrajo. Mi pa običajno še postavljamo sceno, pripravlja-mo oblačila, včasih še sami kaj zašijemo, skratka, vsi smo deklice za vse. Med petindvajsetimi pri-javljenimi amaterskimi gledališči so na osnovi posnetkov pred-stave izbrali osem predstav, ki so jih v štirih vikendih v marcu predstavili občinstvu v Pekrah. Konkurenca je bila zelo velika in med imeni, ki so se na festivalu pojavila, bi bila vsake omembe vredna uvrstitev iluzija. Zato nisem verjela, ko me je režiser poklical in povedal, da so me proglasili za naj komedijantko festivala. Podelitev je bila zadnjo nedeljo v marcu in ko sem se pe-ljala v Pekre, nisem verjela, zakaj res grem. Ko sem stala na odru in poslušala obrazložitev, nisem mogla verjeti, da sem bila to res jaz. Običajno v igri vidiš samo na-pake in se sploh ne zavedaš, kako si dober. Še nekaj dni se nisem za-vedala, kako velika nagrada je to. Nove vloge še ni, zdaj ni sezona predstav. Čez poletje bo režiser najbrž predelal gradivo in jeseni se bomo dogovorili, kako naprej. Tudi igralci se bomo odpočili in nabrali energijo za jesenske vaje, za nove zabavne dogodivščine in predvsem v veselje gledalcev. Teja Potočnik

Jerica Podpečan na podelitvi nagrade za naj komedijantko leta (Foto: arhiv Teatra Afngunc)

Maj 2018

26

Na poti v šolo si je svetila s svečoMarija Setničar se je rodila leta 1928 in bo letos novembra dopolnila devetdeset let. Za svoja leta je videti

mladostno in zdravo. Ko smo jo obiskali, je v sončnem jutru pred hišo obešala perilo. »Vseskozi moram nekaj početi, tako sem vajena že vse življenje,« je povedala v pozdrav.

Iz svojega otroštva, ki ga je pre-življala skupaj s starši in petimi sestrami na veliki kmetiji na Bukovem Vrhu nad Visokim, se najbolj spomni pešpoti v šolo. Kot sedemletna deklica je morala vstati že okrog petih in se skoraj dve uri pred začetkom pouka odpraviti od doma. Pol ure do prvih hiš je prehodila sama, potem pa so se ji prid-ružili še drugi otroci. Tako je hodila vsak drugi dan do Poljan in nazaj vse do začetka vojne. Pozimi je velikokrat sama delala gaz, če je bilo snega preveč, pa je kak dan pouk odpadel, da so zorali pot z lesenim plu-gom. Spomni se, da si je na poti svetila s svečo. »Včasih me je bilo strah, ampak o tem nisem preveč razmišljala. Med potjo smo se otroci tudi zabavali in kaj ušpičili. V spominu mi je ostala poroka, ki smo jo otro-ci pripravili v baraki ob poti in tako, kot se na pravi poroki spodobi, malo zaplesali. Kaj več pa ne, saj se je vedno mudilo domov na delo.« Otroštvo je preživljala na domači kmetiji in spomni se, da so imeli tudi dekle in hlapce, kot so jim tak-rat rekli. Tudi dekleta z izje-mo najstarejše, ki je hodila v meščansko šolo in je ni bilo doma, so morala poprijeti za delo. Z začetkom vojne se je šola končala. Spomni se, da so približno štirinajst dni v vojnem času še obiskovali šolo v Polja-nah, vendar je bil učitelj Nemec in ga niso nič razumeli, zato je bilo poučevanja kmalu konec. Vojna je prinesla svoje in nanjo nima lepih spominov.

Ljubezen, poroka in otrociMoža je spoznala že v otroštvu, ko so se skupaj podili po vasi in igrali. Doma je bil na domačiji, kjer Marija živi še danes. Starša sta mu umrla pri dvanajstih in najprej je zanj skrbela dve leti starejša sestra, potem polbrat in kmalu je šel služit za hlap-

ca. Med vojno so jim hišo, ki je bila prazna, razdejali in skoraj požgali. Ko se je po vojni vrnil kot osemnajstletni fant, ni imel ničesar. Kjer je služil, so mu dali žlico in posodo, naša mama pa mu je spekla kak hlebec kruha. Tako smo si pomagali, se spoz-navali in enkrat je preskočila iskrica. Sama se spomnim teh let kot enega samega dela. Doma smo ostali brez pomo-či in vse delo na kmetiji smo morali opraviti sami, za šolo ni bilo več časa, opravili smo še nekaj tečajev, potem pa smo morali doma delati. Na moževi domačiji pa je bilo treba iz nič ustvariti pogoje za preživetje. Kmalu po poroki so prišli ot-roci in najhuje je bilo, ko smo živeli v velikem pomanjkanju. Z možem sva vse obdelala in naredila sama. Košnja na roke, grabljenje, sekanje, žaganje in vse je bilo treba spraviti po bregu do hiše. Pri hiši ni bilo nobenih strojev. Za večja dela sta prišla v poštev vprega in voz, ki se je, če si ga preveč naložil, še kje prevrnil in smo nakladali dvakrat, za manjše prevoze pa gare ali pa kar koš na rame in v breg. Tudi z gospodinjskimi deli je bilo enako. Spomnim se, da smo obleko že lahko kupili v

trgovini, vendar si moral imeti denar, sicer pa sem oblačila šivala sama ali kaj predelala. Dolga leta sem poleti in pozimi prala perilo v bližnjem studencu in nikoli ne bom pozabila mrzlih rok in členkov, ki jih nisem niti čutila. Prvi pralni stroj je prišel k hiši v sredini šestdesetih let. Bil je tako drag, kot bi bil zlat, in zame je bil res pravo čudo, saj je bilo po pranju, ki ga je opravil on, perilo treba samo še obesiti. Mož si je vmes našel delo, tako da smo imeli vsaj mesečno plačo, saj se s kmetijo v stanju, kakršnem je takrat bila, ni dalo preživeti. Dogradila sva hišo in vso opeko zanjo naredila na roke. Otroci so rasli, rodila sta se nama dva sinova in tri hčere, danes imam še hčere, sinova nama je vzela bolezen in nesreča. Imam enajst vnukov in šestnajst pravnukov – se-demnajsti se jim bo pridružil ta mesec. Prvi avto sva z možem kupila pred štiridesetimi leti, ko se je možila najstarejša hči, stari dobri fičko 850, ki nama je kar pridno služil, dokler ni bil preveč dotrajan in je moral od doma. Delo na kmetiji sva si olajšala z nekaj stroji in otroci so nama bili vseskozi v veliko pomoč.

Danes sem vesela, da si lahko malo oddahnemPred štirinajstimi leti mi je bo-lezen vzela moža. Na domačiji sem ostala sama, saj so se hčere poročile in odšle na svoje. Na kmetiji je bilo še nekaj živali. Vez z domačijo, veliko vloženega dela in to, da sva vse ustvarila iz nič, mi ni dalo, da bi se preselila kam drugam – na primer k hčeram v dolino. Na srečo se je vnukinja z družino odločila, da naredi zra-ven stare novo hišo in se preseli na domačijo. Ko je bila hiša zgra-jena, so mi prenesli posteljo in mi drugega, kot da grem za njo, ni ostalo. Danes sem vesela, da si lahko malo oddahnem. Vse življenje sem veliko delala in še danes ne morem kar obsedeti. Zdravje mi dobro služi in nimam večjih težav. Vesela sem, ko pri-dejo domov otroci, vnuki in prav-nuki ali pa ko jih obiščem in se družimo ter poklepetamo. Vesela sem, ker se z mlado družinico, s katero živimo skupaj, lepo razu-memo in lepo poskrbijo zame. Lepo mi je, ko pridejo domov vnučki in se igramo, pogovorimo, ko se stisnejo k meni in naredijo v hiši eno veliko veselje.

Danes je svet povsem dru-gačen. Ljudje imajo vsega pre-več in potem še čas za prepir in sovraštvo. Včasih smo delali, si med seboj pomagali in znali tudi potrpeti. V mojih letih življenje ni bilo lahko in velikokrat sem pomislila, zakaj je bilo tega treba prav meni. Ampak tako je bilo in nismo takoj obupali in smo živeli dalje. Tudi napredek je prine-sel svoje in nekaj je prav, nekaj pa tudi preveč. Sama si zvečer prižgem televizor in pogledam kakšno zanimivo oddajo ali pa v nedeljo kakšen film. Imam tudi mobilni telefon, da me lahko pokličete, saj sem rada zunaj, okoli hiše, na travniku ali vrtu in se na hišni telefon redko oglasim. Rada bi le, da mi zdravje služi, ker je zdaj moj čas, ko se imam zares lepo.

Teja Potočnik

Marija na vrtu pred staro hišo, ki sta jo z možem sama obnovila po poroki.

Maj 2018

2726

Klapa Šufit, Goran Karan s svojo zasedbo Banda Vagabundo in Klapa Rišpet bodo s svojimi hiti zagotovo poskrbeli, da boste ob zvokih njihovega dalmatinskega melosa z mislimi odplavali iz Gorenjske vse tja do obale Jadranskega morja. Zadišalo pa bo tudi po sveže pečenih sardelah, za piko pa boste lahko nazdravili tudi s kozarčkom plavca (ali dvema) iz Šibenika. Klapa Rišpet je leta 2013 s pesmijo »Ćaća« slavila zmago na Splitskem festivalu, istega leta pa je izdala tudi album z naslovom »Kad je pošla ća«, na katerem se nahajajo sledeči hiti: »Sunce mi od tebe dolazi«, »Lumin«, »Prsti zapleteni« in »Projdi mojon kalon«. Klapa Šufit je prejemnica največjih glasbenih nagrad na Hrvaškem. Njihov naj-večji hit »Ne diraj moju ljubav« za marsikaterega ljubitelja dal-matinske glasbe velja za največji klapski hit, znani pa so tudi po uspešnicah kot so: »Jubin te«, »Kapi Kiše«, »Dvi riči«, »Zavezan«, »Tako siguran«, »Nisam za tebe« ter »Oprosti dušo«. Goran Ka-ran s svojo spremljevalno skupino Banda Vagabundo nas bo s svojimi največjimi uspešnicami ter novimi skladbami zagotovo popeljal v sončno Dalmacijo. Ob večnih uspešnicah kot so »Lipa si lipa«, »Ostani«, »Tu non llores mi querida«, »Vagabundo« in »Prozor kraj djardina« nam bo interpretiral tudi svoje novosti ter zimzelene dalmatinske in svetovne uspešnice.

Vstopnice so na voljo od 14,90 € na vseh prodajnih mestih mojekar-te.si (LOGO, OMW, Petrol Slovenija, Moja trafika 3DVA), v Turizmu Škofja Loka in Print & Copy Shop Škofja Loka.

Se vidimo na najbolj dalmatinskem večeru pod zvezdami v Sloveniji.

Dalmatinski večer pod zvezdami z Goranom Karanom, klapo Rišpet in klapo Šufit

V poletnem času se na škofjeloškem gradu ponovno obeta pristno dalmatinsko vzdušje. 21. junija bo namreč, na sedaj že tradicionalnem dogodku Dalmatinski večer pod zvezdami, zopet pričarana »Dalmacija v malem«.

OTROŠKI FESTIVAL

www.visitskofjaloka.si04/ 517 06 00

www.enostavnoprijatelji.siwww.facebook.com/zavodenostavno.prijatelji

Razvojna agencija Sora – Turizem Škofja Loka Organizatorji prireditve:

Občina Škofja LokaObčina Škofja Loka

Sponzorji:

Zavod Enostavno Prijatelji

Maj 2018

28

Preprostosti Tatjane DolencVsak zakaj ima svoj zato in tudi pesniška zbirka Tatjane Dolenc iz Žirov stoji na že utrjenih temeljih pesniško

navdahnjenih prednikov po materini strani. Sestavljali so rime in si podarjali dolge pesmi, včasih je iz njih nastala celo igra. Stari ata je veliko pisal pesmi, ko je še rezljal ‚abrahame‘. Tatjanina mama Breda pa je pred štirinajstimi

leti izdala pesniško zbirko. Veliko njenih sorodnikov je nadarjenih po glasbeni in likovni plati, a pri slednjem so Tatjano geni preskočili. 

Kdaj ste napisali prvo pesem? Če se prav spomnim, sem rimala že od nekdaj. To je bila verjetno posledica tega, da mi je mami v otroštvu prebrala ogromno pesmi. Pesmi so se mi zdele še bolj zanimive od pravljic. Morda zato, ker je pesnjenje deloma po-vezano z glasbo. Prva pesem, ki sem jo sestavila in jo še hranim v spominu, je izštevanka Aza Paza. Še vedno se je spomnim. Kdaj jo celo uporabim namesto klasičnih izštevank. 

Običajno so učitelji prvi, ki opazi-jo, da imajo v razredu za pisanje nadarjenega učenca. Je bilo tudi pri vas tako?V osnovni šoli so me vsekakor podpirali pri pesnjenju, v srednji šoli pa malo manj. Kljub vsemu sem veliko pisala. Predvsem zase. To je bila neke vrste meditacija. Morda kot pisanje dnevnika. Na poti mi je prav prišla tudi kakšna konstruktivna kritika, ki me je vodila do tega, da postanem bolj pozorna na metrum, besedišče, sporočilo. Razvijamo pa se ne-nehno, zato je moj pesniški učitelj lahko vsak, ki me navdihne ali usmeri v razmislek, izboljšave, rast.  

V katero smer je zavila vaša živ- ljenjska pot, ko ste zapustili Žiri?Hodila sem na Škofijsko klasično gimnazijo, kjer sta petje in glasba obvezen del vsakdana. To me je tako navdušilo, da sem zbrala pogum in v četrtem letniku us-pešno opravila sprejemne izpite za glasbeno pedagogiko na Aka-demiji za glasbo, vzporedno pa sem se vpisala še na solo petje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. S pridobljeno izobraz-bo sedaj z veseljem opravljam svoj poklic. Poučujem glasbeno umetnost, vodim pevske zbore in prepevam. 

Vas pisanje pesmi pri tem izpo-polnjuje ali izključuje?Izključuje gotovo ne. Včasih mi

pride prav, ko v razredu potre-bujem kakšno rimo. Tedaj nimam težav. Prav tako se lažje vživim v besedila skladb, ki jih pojejo moji pevski zbori. Uživam v poustvar-janju. Poskusila sem že uglasbiti kakšno svojo pesem, a na tem področju še nisem dovolj samoza-vestna. Veliko mi pomenita mir in tišina; oboje potrebujem, da lahko zaslišim navdih. Verjamem, da si ljudje premalokrat vzamemo čas za umiritev. Ko pišem, je, kot bi šla v neko drugo sfero. Takrat zavo-ham občutje svoje pesmi, zaslišim zvok vzdušja, v katerem se pesem dogaja. Z vsem telesom doživim vzdušje, o katerem pišem. Takrat sem del zgodbe. Del tistega tre-nutka. In kaj je boljša meditacija od tega, da si v trenutku?

Kako je nastajala pesniška zbirka, ki bo te dni zagledala luč sveta? V meni je že dolgo zorela želja, da bi izdala svojo pesniško zbirko. Izbor pesmi sem naredila sama. Naslov za zbirko je prišel spon-tano. Pogosto, ko sem s kom go-vorila o svojih pesmih, sem bila v dvomu, če bodo dobro sprejete, saj to niso velike filozofske pesmi, prav tako ne pišem dvoumno, skritih pomenov je malo. Moje pesmi so jasne, preproste, ljud-ske. Z eno besedo – preproste.

In tako je nastal naslov: Prepros-tosti. Zbirka se začne z nekoli-ko otroškimi temami, v katere se lahko vživi tudi odrasel člo-vek. Pesmi imajo poleg prvega sklopa še tri dele: Grenkobnosti, Prebujanja in Iskrivosti. 

Prvo pomoč pri pravopisu mi je nudila moja mami. Lektoriranje je prevzela gospa Anica Kumer, spremno besedo in mnogo dra-

Tatjana Dolenc

gocenih nasvetov pa mi je napi-sala gospa Ljudmila Bokal. Vsem, ki oblikovno, organizacijsko ali kakor koli drugače sodelujejo pri nastanku zbirke, sem iskreno hvaležna. Predstavitev zbirke bo 14. aprila v Ljubljani, zatem pa, upam, tudi v Žireh. M. M.

OBVESTILO VOLIVCEM NA OBMOČJU 8. IN 9. VOLILNEGA OKRAJA

Okrajni volilni komisiji 8. in 9. volilnega okraja, ki pokrivata območje občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas-Poljane, obveščata volivce, da je bilo treba zaradi ureditve primernosti volišč za invalide v nekaterih primerih poiskati nove lokacije volišč na območjih volilnih okolišev, in sicer:

Na območju občine Škofja LokaUkineta se dosedanji volišči OŠ Škofja Loka – Mesto, oddelek Novi svet in Vrtec Najdihojca, ki se združita v eno skupno volišče na lokaciji OŠ Ivana Groharja, Podlubnik 1, Škofja Loka.

Ukine se volišče Gasilski dom Stara Loka, ki se združi z voliščem VDC Kranj, Enota Škofja Loka, Stara Loka 31a.

Dosedanje volišče na naslovu Dom ZB NOV, Kidričeva cesta 1, se preseli na novo lokacijo Zavod O – bivša vojašnica, Partizanska c.1a.

Dosedanje volišče na naslovu OŠ Lenart, Sv. Lenart 24 se preseli na novo lokacijo Krajevna skupnost Lenart, Sv. Lenart 21, Selca.

Dosedanje volišče na naslovu Upravna enota Škofja Loka, Poljanska c.2, Škofja Loka se preseli na novo lokacijo Sokolski dom Škofja Loka, Mestni trg 17, Škofja Loka.

Na območju občine Gorenja vas-PoljaneVolišče Zadružni dom Hotavlje se prestavi na novo lokacijo: Gasilski dom Hotavlje, Hotavlje 112, 4224 Gorenja vas.

Na območju občine Železniki Volišče Družbeni prostori KS Dolenja vas se preseli na novo lokacijo: objekt na športnem igrišču v Dolenji vasi, 4227 Selca.

Volišče Zadružni dom na Češnjici se prestavi na novo lokacijo: Restavracija Lušina, Češnjica 54, 4228 Železniki.

Volišče Kulturni dom Zali Log se prestavi na novo lokacijo: župnišče Zali Log, Zali Log 23, 4228 Železniki.

Volišče Osnovna šola Martinj Vrh se prestavi na novo lokacijo: turistična kmetija Na Puč, Martinj Vrh 29, 4228 Železniki.

Volišče za predčasno glasovanje in volišče za glasovanje na po-sebnem volišču OMNIA, ki sta skupni za oba okraja in sta do sedaj imeli sedež na naslovu Upravna enota Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka, prav tako selita svoj sedež na novo lokacijo na naslovu Sokolski dom Škofja Loka, Mestni trg 17, Škofja Loka.

Volivce naprošamo, naj skrbno preberejo obvestilo volivcu, ki ga dobijo po pošti. V njem je natančno navedena lokacija volišča posameznega volivca.

Maj 2018

2928

V svetu novih medijev Na Gimnaziji Škofja Loka že tretje šolsko leto poteka medijski krožek. Vodi ga nekdanji dijak Domen Košir,

ki poudarja pomen medijske in digitalne pismenosti. Za to navdušuje mlade udeležence krožka, ki ga je preko odprtega javnega razpisa podprla tudi Občina Škofja Loka.

Dijaki se na medijskem krožku naučijo osnove montiranja video gradiva, snemanja, fotografiranja, televizijske in filmske režije, kar je v današnjih digitalnih časih vse bolj pomembno. Pridobljeno medijsko znanje v vse več poklicih lahko služi kot dodatna referenca pri iskanju službe, najbolj pomembno pa je, da osvojijo različne medijske veščine, kar je v obdobju Photo-shopa pomembno pri prepozna-vanju lažnih fotografij, lažnih novic in tudi lažnih videov.

Učenje na okoliških pri-merih Domen Košir je sicer zaposlen na RTV Slovenija in dijakom vsako leto omogoči ogled naše največje me-dijske hiše. Udeleženci tečaja lahko tako pobližje spoznajo delovanje produkcije RTV Slovenija – omo-gočen jim je namreč vpogled v te-

levizijske studie in režije, v katerih se dnevno ustvarjajo najrazličnejše oddaje na nacionalni televiziji.

Kot nekdanji dijak loške gim-nazije se je Košir odločil, da svoje znanje podeli med mlade in v svoj zadnji projekt prek televizijske oddaje Ambienti na RTV Sloveni-ja vključil tudi dijake same. Tako imajo nalogo, da spremljajo obno-vo novega zavetišča za male živali v Škofji Loki, njihov prispevek pa bo predvajan tudi v sklopu ome-njene oddaje.

Dijaki razvijajo svojo strastDa so dijaki loške gimnazije, ki obiskujejo to izbrano obšolsko dejavnost, res navdušeni, dokazu-jejo njihovi odzivi. Tadej Habjan je povedal: »Medijski krožek na Gimnaziji Škofja Loka obiskujem zaradi tega, ker se zelo zanimam za obdelavo video posnetkov in

Lanskoletni ogled RTV Slovenija

slik,  fotografiranjem in grafiko. Pri krožku se zabavamo, poleg tega pa dobimo še ure obveznih izbirnih vsebin.«

Krožek obiskuje tudi Žan Križnar, ki je prav tako zelo akti-ven na področju fotografije, filma in dizajna: »Medijski krožek mi nudi potrebno znanje in tehnično podporo.« Eleonora Spasovska

je poudarila: »Tu lahko razvijem svojo strast.  Po napornem dnevu v šoli se lahko skupaj z drugimi dijaki ob ustvarjanju video in foto vsebin tudi sprostimo.« Simon Vukadin pa je dodal: »Želim se udeleževati raznoraznih video natečajev in vedno se veselim novih izzivov na video področju. Krožek mi to omogoča.« M. G.

Maj 2018

30

Izzivi sodobnih družinV četrtek, 12. aprila, je bila v sklopu praznovanja ob sedemdeseti obletnici Vrtca Škofja Loka v Miheličevi galeriji v Kašči druga okrogla miza na temo Izzivi sodobnih družin, na kateri so sodelovale Breda Benedik,

Milena Bohinc, Kamila Holla, Andreja Jaš in Suzana Zupančič, pogovor pa je vodila Kristina Kovačič, diplomirana pedagoginja v Vrtcu Škofja Loka.

V hitrem tempu življenja si skoraj ne znamo več predstavljati, da bi se za trenutek ustavil čas in bi bolj do izraza prišla osnovna celica – družina. Za družino danes je značilna drugačna dinamika, kot so jo imele družine v preteklosti. Dandanašnji so starši vpeti v sko-raj celodnevni delovnik, dodatna pomoč pri vzgoji otrok so, če jih imajo blizu, stari starši. V življenju družine so močno prisotni vpliv okolice in medijev ter družbeni vplivi nasploh. Vse te posebno-sti današnjega časa vplivajo na družino, ki se na različne načine spopada s vsakodnevnimi izzivi. »Družina je kot čoln v morju, ki je včasih prijetno mirno in včasih viharno razburkano,« je povedala ena od udeleženk. Kakšna so prepričanja družine, kakšne so njene vrednote in kakšni so od-nosi znotraj nje, pa v veliki meri določa, kako se bo družina spo-padla s kriznimi vprašanji na svoji plovbi. Pomembno je, kakšne so vloge v družini, kakšna je vloga mame, očeta, otrok in kaj od dru-gih članov družine lahko pričaku-jemo. V družini se je treba veliko pogovarjati, saj tako izvemo, kaj kdo misli, kako se počuti in kako na določene stvari odreagira. Da-našnji dan je ena sama dirka med različnimi opravki in aktivnostmi, tako da se vse premalokrat ustavi-mo in vzamemo čas zase. Družba nas vodi po neki poti, ki ni vedno dobra za vse. Zazreti se moramo

vase in vedeti, kaj smo – postaviti si moramo ogledalo in si s temi prioritetami postaviti odnos, sprejeti situacijo in s tem doseči svobodo nad zunanjimi normami.

Pomen vloge starih staršev V današnji družini je zelo po-membna vloga starih staršev, ki naj družini dajo vedeti, da so in da lahko priskočijo na pomoč, kadar je to potrebno, naj pa se ne vmešavajo v življenje mlade dru-žine. Mlade družine morajo začeti svojo zgodbo in jo imajo pravico napisati po svoje. Oblikovanje mlade družine je tudi za starše, ko jih otrok zapusti, nova priložnost, da obnovijo svoj odnos in so s tem vzor ter pokažejo otrokom in vnukom kvaliteto življenja. Mladi družini naj starši pomagajo takrat,

ko ustanavljajo družino, ko gradi-jo svoje gnezdo in naj jim dajo, kar mislijo, takrat ko to najbolj potrebujejo. Obljubljanje dediš-čine za potem, ko bodo že imeli, kar danes najbolj potrebujejo, jim ne pomaga veliko. Naravno je, da je mlada družina samostojna, s čimer se lahko izogne konflik-tom pri življenju pod isto streho. Konflikt v tem primeru pomeni konflikt dveh vlog – po eni strani biti starš svojemu otroku in obe-nem biti otrok svojim staršem. V tem zadnjem je vedno prisotna neka podrejena vloga, ki vodi v nesporazume, zato sta v večge-neracijskem skupnem življenju še toliko bolj pomembna pogovor in medsebojno zaupanje. Otroci/vnuki se v družini počutijo dobro, ko občutijo, da se njegovi bližnji med seboj spoštujejo in da se

Utrinek z zanimivega pogovora o sodobnih družinah nekoč in danes (Foto: Janja Bogataj)

imajo radi. Družba danes na vseh področjih povečuje svojo vlogo, postavlja norme in pravila, ki se širijo preko družbenih omrežij in medijev ter vplivajo na življe-nje družine. Vsaka družina pa je zgodba zase, vsak starš najbolje ve za otrokove potrebe. Pri tem pa se mora zavedati, da niso pomembne materialne, ampak socialne potrebe otrok, za katere so pogosto prikrajšani. Druženje, skupni čas, skupna doživetja – to so spomini, ki ostanejo za vedno in odločen NE v odnosu do otroka pomeni RAD te IMAM. V družini mora biti prostor tudi za ranlji-vost, za občutke in čustva. Nič ni popolno in družina je zavetje, v katerem je prostor tako za lepe kot tudi manj lepe trenutke. Ni treba, da nam okolica, družba in drugi dopovedujejo, kaj je prav, saj lahko kdaj naredimo kaj tudi tako, kot je nam prav. Prav s tem sporočilom so sogovornice skle-nile okroglo mizo in dodale nauk o gluhi žabi: prijateljice so žabico svarile, naj ne pleza na drevo, ker ji ne bo uspelo. Ker jih ni slišala, je zadovoljno priplezala na vrh in uresničila svoje sanje.

Teja Potočnik

17.maja vas ob 18. uri va-bimo v Sokolski dom na Mestnem trgu na svečano akademijo ob 70. letnici Vrtca Škofja Loka

Maj 2018

3130

12. slovenski klekljarski dnevi v ŽirehV Žireh potekajo že 12. slovenski klekljarski dnevi. Tudi tokrat žirovske klekljarice

navdušujejo s svojimi umetninami.

V Žireh imajo klekljarsko šolo in precej otrok kleklja, sicer pa se s to dejavnostjo ukvarja pred-vsem populacija po petdesetem letu. Žiri imajo že dolgo tradicijo klekljanja in Žirovci so nanjo po-nosni. V teh dneh si je mogoče na razstavah ponovno ogledati, kaj lahko skupnost naredi, če ljudje sodelujejo.

Klekljarice se začnejo priprav-ljati na razstavo že septembra in predvsem v zimskem času. Vsak ponedeljek se dobivajo v upoko-jenskih prostorih, pri ustvarjanju pa jim pomaga Marica Albreht.

Klekljarski dnevi se bodo od-vijali od 27. aprila do 2. maja. Razstave čipk in papircev si lahko ogledamo na različnih prizori-ščih. Ta so: Galerija Svoboda Žiri, Občina Žiri, Kapela Male Cvetke in Galerija klekljane čipke A. Pri-možič 1888. Letos je v središču predvsem Janez Oblak, gospod, ki se je rodil leta 1896 in bil de-

javen v glasbi, športu in tudi v risanju vzorcev. V občinski stavbi se predstavljata Čipkarska šola Žiri in natečaj Čipka na mojem šalu. Na natečaju je sodelovalo devetinšestdeset šalov odraslih čipkaric in šest šalov, ki so jih poslali učenci. Na tej razstavi

V Žireh potekajo klekljarski dnevi (Foto: Tanja Mlinar)

lahko vidimo tudi prt, katerega premer je 1,6 m in je iz leta 1931. V Galeriji Svoboda se v manjšem prostoru nahajajo čipke po vzor-cih Janeza Oblaka, ki jih je risal po prvi svetovni vojni. V drugem delu pa se da videti čipke iz ka-taloga Jugoslovanske čipke (iz leta 1938). V kapeli Male Cvetke so razstavljene čipke in gobelini Hilde Pečelin. V Galeriji kleklja-ne čipke A. Primožič 1888 so na ogled tri razstave, na katerih si lahko ogledamo različne čipke in papirce. Razstave nosijo naslove: Kdo jih bo še klekljal?, Papirci Janeza Oblaka in Krizanteme v Žireh. Odprt je tudi muzej v Žireh. Tam si lahko ogledate razstavo Kjer domujejo zgod-be. Ta razstava je del projekta, ki povezuje kulturne centre in muzeje na Škofjeloškem. Možno pa si je ogledati tudi stalne mu-

zejske zbirke. Tudi spremljevalni program je

raznolik. Naj omenimo le nekaj dogodkov. Na odprtju v četrtek, 26. aprila, so predstavili letošnje razstave in nagradili šest najbolje ocenjenih šalov s čipko, ki so pris-peli na natečaj Čipka na mojem šalu. Program je popestrila Loška glasbena šola. Igrali so godalni orkester, solisti in komorne sku-pine z godali. Vse omenjeno se je navezovalo na dejavnosti Janeza Oblaka, saj je bil zelo dejaven v godalnem orkestru, ustanovil pa je tudi tamburaški orkester in ga vodil; vse to v Prosvetnem dru-štvu sokolov, kjer je tudi vneto telovadil. Prav zato so v soboto, 28. aprila, pripravili še eno prire-ditev v spomin na Janeza Oblaka, na sokolstvo in stodeseto oble-tnico Sokolskega doma v Žireh v sedanjem Partizanu, ki je bil v preteklosti Sokolski dom. Nasto-pilo je Kulturno-umetniško dru-štvo Božo Račič iz Adlešičev v Beli krajini. V omenjenem društvu delujejo pevska, tamburaška in folklorna skupina. Na koncu so s svojo gimnastično točko navdu-šili še sokoli veterani iz Ljubljane.

Klekljarice v Žireh so neumor-ne. Imajo že ideje za naprej. Nas-lednje leto naj bi bilo vse skupaj bolj moderno usmerjeno, saj so bili zdaj nekaj časa (tudi letos) usmerjeni bolj v preteklost. Se že veselimo, da vidimo, s čim nas bodo navdušile!

Tjaša Jereb

Maj 2018

32

V trgovinah kradejo tudi revni upokojenciV današnjih nepredvidljivih časih postaja varnost vedno bolj pomembna. Kaj vse v praksi doživljajo varnostniki,

ki varujejo banke, trgovine, pošte, privatne hiše in prireditve, nam je pojasnil varnostnik in operativni vodja Gojc Milovanović, ki je pri Sintalu, največji slovenski varnostni službi, zadolžen za celotno območje Gorenjske.

Opisal je nekaj zgodb, ki so se zgodili na Škofjeloškem.

Kot pravi, se stranke odločajo za vgradnjo alarmne naprave v njihovih domovih iz preventiv-nih razlogov ali po tem, ko jih je že obiskal vlomilec. »Zgodilo se je že, da so lastniki odšli le do bližnje trgovine in v kratkem času njihove odsotnosti so nepri-dipravi to izkoristili,« je povedal sogovornik. Dodal je, da so ne-kateri tatovi izredno objestni, saj se je zgodilo, da so iz enega stanovanja odnesli celo kamin, ki so ga pred tem funkcionalno podrli.

Sredi noči šla v kuhinjo in tam zagledala vlomilcaČe se aktivira alarm na varo-vanem objektu, je varnostnik intervent vedno prvi na kraju dogodka. »S pomočjo našega tehničnega varovanja smo že več kot tisoč vlomilcev ujeli z roko v marmeladi. Kjer gre za tihe alar-me, roparji sploh ne vedo, da jim gre lahko kaj narobe. Sumljivo dogajanje pa takoj zaznamo v našem varnostno nadzornem centru in operater na kraj dogod-ka pošlje intervencijske ekipe. Ko jih naši varnostniki presenetijo v hiši, vlomilci pogosto 'zmrznejo' od šoka. Obstanejo, dvignejo roke in mirno počakajo na prihod policistov. Naši varnostniki so pravi 'dedci', ki trenirajo borilne veščine, zato lopove že s svojo pojavo razorožijo in jim naženejo strah v kosti. Prav zato jim fizične

sile dejansko ni treba uporablja-ti,« je dejal Milovanović. Povedal je, da se v hišah včasih sproži tudi lažni alarm, ki ga povzroči prepih (veter premakne zavese, karnise in senzor zazna giba-nje v prostoru) ali žival (pes ali mačka vstopita v prostor, kjer je vklopljen alarm, imeli pa so tudi že primer, da ga je povzro-čila podgana). »Na Loškem smo zabeležili primer v nezavarovani hiši, ko je mama sredi noči odšla v kuhinjo po mleko za otroka in se tam iz oči v oči srečala z vlomilcem. Drug drugega sta se zelo ustrašila, predrznež je zbežal skozi okno. Po tej travmatični izkušnji je družina kmalu vgradila alarmno napravo.«

Neverjetni izgovori dol-goprstnežev v trgovinahVarnostniki imajo precej dela tudi s tatiči v večjih trgovskih centrih, ki jih spremljajo fizično ali preko video nadzora. »Glavni objestneži so mladoletniki, ki se hočejo po-kazati pred prijatelji, revni upoko-jenci, ki kradejo zaradi finančne stiske, kleptomani, med katerimi so tudi osebe z nadpovprečnimi dohodki oz. pokojninami, ter od-visniki od drog, ki včasih zaradi zadetosti kradejo med policami kar pred očmi drugih,« je povedal sogovornik in ob tem omenil še organizirane tolpe Bolgarov ter Romunov, ki so jih tudi že zaznali na Loškem. »Ti so v preteklosti poskušali odtujiti kar cel voziček izdelkov, ki so ga zapeljali mimo blagajn skozi vhodna vrata. Na parkirišču so jih čakali pajdaši, ki so zmetali blago v avto ter se od-peljali. V trgovskih centrih smo takšnim roparjem sedaj zagrenili življenje, saj smo izdelali sistem varovanja, ki onemogoča tovr-stne kraje,« je razložil Milovanović. Pojasnil je postopek pri osebah, ki jih varnostniki opazijo, kako so v žep pobasale nek izdelek. »Osu-mljenca počakamo za blagajno, ga povabimo v poseben prostor in pregledamo, če so vsi artikli, ki jih ima pri sebi, zabeleženi na računu. Če odkrijemo neskladje,

Gojc Milovanović (na sredini) s sodelavcema, ki so skrbeli za varnost gradbišča med gradnjo škofjeloške obvoznice.

(Foto: Marino Majerle)

osebo zadržimo do prihoda poli-cistov. Zgodilo se je že, da nam je kakšen pobegnil, toda s pomočjo posnetkov so ga policisti kmalu prepoznali. Nekateri se pred nami izgovarjajo, da sploh ne vedo, kako se je pojavil ta izdelek v njihovem žepu, in nas prepričujejo, da je kar sam padel s polic vanj, predvsem upokojenci pa nas prosijo, naj o zadevi ne obveščamo policije, ker se ne želijo osramotiti pred svojimi otroci in vnuki. Praksa je pokazala, da njihova obžalovanja pogosto niso iskrena. Že v naslednjih dneh smo jih namreč spet zalotili pri kraji.« Sogovornik je omenil, da je velik delež poskusov zlorab pri samopostrežbi sadja ter zelenjave, ko kupci namerno ali pomoto-ma vtipkajo številko cenejšega izdelka. Varnostniki vse to vidijo na kameri in ukrepajo. Pri nočnih vlomih v trgovine pa nasilneži naj-bolj pogosto odtujijo alkoholne pijače ter cigarete.

Vaški posebnež je na pri-reditev prišel z motorno žagoGojc Milovanović pravi, da ima nji-hova varnostna služba ogromno izkušenj pri skrbi za javni red in mir na številnih prireditvah, tudi na največjih, kot sta na Vitrancu in v Planici. »Naš cilj je, da se obisko-valci počutijo varne, zato za vsako prireditev, ne glede na število ljudi, pripravimo natančen načrt varova-nja. Spomnim se nekega dogodka v Poljanski dolini, ko je organizator v prostor povabil preveliko število 'zastonjkarjev', v dvorani se je zato gnetlo preveč ljudi in prireditev smo želeli prekiniti. Ironija je bila, da nas je naročnik najel, da poskr-bimo za varnost, v resnici pa je sam kršil varnostna načela. Vendar je spoštoval je naš nasvet in umaknil iz prostora tiste, ki niso kupili vsto-pnic. Na isti prireditvi je potem za adrenalin poskrbel še nek vaški posebnež, ki je na parkirišču akti-viral motorno žago, vendar ga je policija kmalu umirila.«

Damjan LikarNjihovi varnostniki v trgovinah vsak dan preprečujejo kraje.

Maj 2018

3332

Ob 20-letnici odličnega partnerstva Dvajsetletno partnersko so-

delovanje z dansko gimnazijo Himmelev iz Roskilda v obliki mednarodnih projektov, izme-njav dijakov in učiteljev, obiskov in koncertov članov mladinskih pevskih zborov obeh šol – vse to je pred sodelujoče učitelje in dijake postavilo veliko izzivov, a tudi izkušenj, s katerimi smo oplemenitili delo na obeh šolah. Drug od drugega smo se veliko naučili, pripravili smo kar nekaj strokovnih okroglih miz na temo srednješolskega izobraževanja, obšolskih dejavnosti in mature.

Dvanajst učiteljev Gimnazije Škofja Loka, ki so gostili 4. tra-dicionalno izmenjavo učiteljev oktobra lani, je v drugi polovici aprila obiskalo danske kolege, s katerimi smo nadaljevali našo letošnjo temo: akcijski načrt na-daljnjega sodelovanja in predsta-vitev dela z nadarjenimi dijaki.

Na Danskem je delo z na-darjenimi prepuščeno šolam in entuziazmu posameznih učite-ljev. V slovenskem šolstvu pa je

zakonodaja na temo nadarjenih učencev in dijakov sicer urejena, vemo pa, da pojem nadarjenosti ni strokovno opredeljen in med-narodno poenoten, obenem pa sta postopek registriranja in delo z nadarjenimi pri pouku in v času izvenšolskih aktivnosti tako v osnovni kot srednji šoli lahko vprašljiva. Danskim učiteljem smo predstavili delo z nadarjenimi na naši šoli: ponudimo jim različne možnosti nadstandardnega dela v obliki priprav na tekmovanja iz

različnih vsebin, tudi športnih ter sodelovanja v nacionalnih in mednarodnih projektih, različ-nih oblikah ekskurzij in izmenjav. Prav sodelovanje z dansko gim-nazijo vključuje različne možnosti sodelovanja in razvoja mladih ter je zato med dijaki zelo pri-ljubljeno. Tako smo dvanajstkrat izpeljali tematsko izmenjavo za skupine dijakov v obsegu enega razreda, šest let zapored ponu-jamo dvema dijakoma možnost večmesečnega spoznavanja dan-

skega življena in šole, trikrat smo gostili člane pevskega zbora, ki so skupaj z našimi pevci nastopili na letnih koncertih, in tudi naši pevci so imeli večkrat možnost, da se predstavijo danskim dija-kom. Tudi zato iskrena zahvala vsem učiteljem in mentorjem, ki so vsa ta leta bdeli nad potekom naših druženj.

Zaradi vsega povedanega nam ni bilo težko načrtovati našega nadaljnjega sodelova-nja. Tudi v bodoče bodo dijaki obeh šol imeli možnost, da pod strokovnim mentorstvom in s prenovljenimi pravili, ki veljajo v času izmenjav, preživijo teden v družbi danskih prijateljev.

In še povabilo: v začetku maja gostimo 26 pevcev danske gim-nazije Himmelev, ki se nam bodo predstavili na letnem koncertu mešanega mladinskega pevske-ga zbora Gimnazije Škofja Loka v petek, 11. maja 2018, ob 19. uri v Sokolskem domu. Vabljeni.

Jože Bogataj, ravnatelj Gimnazija Škofja Loka

Maj 2018

34

Katja Pivk – tekmovalka v kartinguV Katjini hiši je polno pokalov in priznanj, ki pričajo o vrhunskih dosežkih te mladenke. S kartingom se

ukvarja že več kot štirinajst let. Največji dosežek do sedaj pa je naziv prvakinje Centralno evropske cone (CEZ) v kartingu.

Kdaj se začnejo priprave na sezono?Priprave so skozi vse leto. Sezona se začne marca in traja do okto-bra. Letos sem že začela sezono, in sicer s prvo mednarodno dirko v Jesolu v Italiji. Izmed dvaintri-desetih tekmovalcev iz celotne Evrope sem bila na zadnji dirki na sedmem mestu, med našimi dirkači pa sem bila druga.

Kakšne so priprave na tekmo?Čez teden sem v šoli. Takrat delam bolj fizične priprave – v fitnesu. Čez vikende pa gremo na treninge na dirkališče. Uradni treningi potekajo dan pred samo tekmo. Na tekmo greva z očetom vsaj en dan prej, tako da sva tam dva dni. Na običajnih treningih je manj tekmovalcev, na tistih pred samo dirko jih je več.

Na katerih dirkališčih ste?V Sloveniji nimamo dirkališč, ki bi bila primerna za karting in za prvenstvo. Na Vranskem sicer priredijo poligon varne vožnje za potrebe dirke. Zanimiva steza je bila v Krškem, a je sedaj premajhna za izvedbo prvenstva. Tako večina dirk poteka v tujini. Čez zimo naj-več treniram na dirkališču Pista Azzura v Jesolu v Italiji, čez leto pa na dirkališču Alberone v Čedadu, prav tako v Italiji.

Kako se pripravljate na trenin-gih?Cilj je, da imaš najhitrejši čas. Na to vpliva veliko dejavnikov. Eden izmed večjih je, da pravilno

voziš, da imaš pravilno linijo in da pravilno zaviraš ter pospešuješ. Pomembne so tudi tehnične na-stavitve dirkalnika.

Kakšne so dopolnitve tega špor-ta z drugimi športi?Tek je koristen zaradi kondici-je, ukvarjam pa se tudi z loko-strelstvom in z že omenjenim fitnesom.

Kako poteka vzdrževanje vo-zila?Po vsakem prihodu s steze se vozilo očisti, pregleda in namaže. S tem rednim vzdrževanjem pri-pomoreš k daljši življenjski dobi materialov, hkrati hitreje opaziš obrabljene dele in jih zamenjaš, preden pride do odpovedi ali okvare. Obenem dirkalnik nasta-viva za naslednji izhod na stezo (menjava zobnikov, nastavitve okvirja in motorja ter uplinjača). To delo je precej oteženo v pri-

meru treningov ali dirk v dežju.

Kakšna je vloga družine pri tvo-jem športu?Če je le mogoče, gremo na treninge vsi. Ati je moj mehanik in vedno hodi z mano na dirke. Na dirke pride večkrat tudi mami, včasih pa še ostali družinski člani. Brez pomoči družine ne bi mogla dirkati, saj me podpirajo, spod-bujajo in navijajo.

Se je za dirkanje navdušil tudi kakšen od tvojih mlajših bratov?Starejši je poskusil, a se ni odločil, da bi se s tem ukvarjal.

Kje so tekme?Udeležujemo se tekem v Italiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem, letos naj bi bila dirka tudi v Srbiji, kdaj pa se zaradi kartinga zape-ljemo tudi v Nemčijo.

Koliko tekem je na leto?Po navadi jih je nekje med osem

in deset.

Kako usklajuješ šolo in šport?Obiskujem četrti letnik Srednje medijske in grafične šole v Lju-bljani. Pri nas velja: »Najprej šola, potem karting.« Držimo se tega, da je v šoli vse urejeno. Imam pa tudi status športnice.

Kako je z zastopanostjo dirka-čev kartinga v Sloveniji?Število dirkačev se med kategorijami precej razlikuje. Trenutno je kar precej mlajših tekmovalcev. V moji kategoriji R5 – Rotax 125 MAX Senoir jih je bilo lansko leto le devet, letos kaže, da jih bo nekaj več.

Katera je tvoja najljubša proga?Vse proge so mi všeč. Na vseh se počutim doma. Nimam najljubše.

Kakšne so možnosti pri tem špor-tu, če gledamo na dolgi rok?Po osemnajstem letu lahko iz-biraš med tremi kategorijami. V dveh kategorijah imajo dirkalniki tudi prestave. Moj dirkalnik jih še nima. S tem bi se rada tudi pro-fesionalno ukvarjala kot trener ali mehanik. Za to pa moram opraviti še izpite za trenerja in športnega funkcionarja.

So pri tem športu tudi kakšne tipične poškodbe, kot je npr. teniški komolec pri tenisu?Pri tako veliki hitrosti (tudi do 160 km/h) seveda lahko pride tudi do usodnih poškodb. V moji karieri kakšnih večjih sicer niti nisem zasledila. Dirkači so dobili zaradi

Podelitvi za CEZ na Dunaju – Katja Pivk in Jean Todt

Katjin nov gokart iz oddaje Dan najlepših sanj Katja na prvi mednarodni dirki sezone 2018 v Italiji,

številka 521 (za številko 127)

Maj 2018

3534

napake mehanika ali nepreudar-ne vožnje oziroma prehitevanja le kakšen pretres možganov, mod-rice in kakšen zlom roke.

Kaj te pri tem športu najbolj veseli?Ta šport je zame nekaj posebne-ga. Ker sem v tem športu zrasla, si ne predstavljam življenja brez njega. Rada tekmujem, rada imam hitrost in adrenalin. Na stezi se zabavam. Tekmovanje ni le pritisk, da moram zmagati. K uspehu veliko pripomore veselje ob dirkanju.

Fantje in punce tekmujete sku-paj?Ja, in če zmagam in so fantje za mano, je občutek še toliko boljši.

Imaš ogromno nagrad in poka-lov. Na kaj si najbolj ponosna?Lansko leto sem postala prva-kinja Centralno evropske cone (CEZ). Na podelitvi priznanj na Dunaju mi je čestital tudi Jean Todt, predsednik FIE. Večina ga pozna kot enega glavnih akterjev v Formuli 1.

Kako je s financiranjem?

Zelo mi pomagajo sponzorji, med katerimi naj omenim pred-vsem ZŠAM Žiri in AMD Žiri. Tudi klub AMD Šlander Celje, za kate-rega tekmujem, precej podpira svoje kartiste. Na že omenjeni evropski podelitvi sem dobila tudi sponzorja, ki mi je omo-gočil nakup novega motorja. Okvir zdajšnjega gokarta pa mi je podaril POP TV v oddaji Dan najlepših sanj.

Kaj bi rada sporočila glede tega športa?Za zabavo lahko preizkusite električne ali bencinske rente. V kolikor bi želeli doživeti pravi adrenalin, pa ste tako fantje kot punce dobrodošli na pravem dirkališču s pravimi tekmoval-nimi gokarti.

Na koncu bi se rada zahva-lila vsem, tudi neimenovanim sponzorjem, trenerju Matjažu Prazniku, Romanu Jernejcu iz podjetja Sportstil za vso podpo-ro ter Nenadu Stojšiču iz podjetja Stone in Innovative Kart techno-logy za vedno nove inovativne rešitve v kartingu.

Tjaša Jereb

Podelitev pokalov na zadnji dirki v sezoni 2017 za državno in pokalno prvenstvo na Vranskem

OBVESTILO

Obveščamo vas, da je na spletni strani Občine Škofja Loka objavljen razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih

komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Škofja Loka za leto 2018.

Vsebina javnega razpisa in razpisna dokumentacija sta na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si

pod rubriko Novice in objave Razpisi, javna naročila, natečaji... https://www.skofjaloka.si/objava/133720

Maj 2018

36

Blokova potujoča telovadnicaLepo vreme je v Mladinski center Blok prineslo nov projekt, in sicer potujočo telovadnico. Blokovci se bodo

preselili na igrišče na Trati, kjer bodo dvakrat tedensko na voljo vsem mladim, ki si želijo rekreacije ter družbe ob spremljavi dobre volje. Izvrsten projekt, ki ga velja spoznati.

Ideja za potujočo delavnico se je po besedah programskega vodje Nejca Novaka razvila v sklopu športnih uric, ki jih ob lepem vremenu skupaj z mladi-mi udeleženci Mladinskega cen-tra Blok preživljajo na športnem igrišču za OŠ Cvetka Golarja. »S seboj običajno prinesemo tudi različne športne pripo-močke, ki jih imamo v centru. Že pred časom sem opazil, da se tam pogosto zadržuje veli-ko mladih različnih starosti, ki zaradi pomanjkanja športnih rekvizitov ali motivacije veči-noma posedajo na klopeh ter se kratkočasijo ob vsem, kar jim ponuja tehnologija pametnih telefonov. Ker so običajno nav-dušeni nad našim prihodom, sem kot športni pedagog začel razmišljati v smeri, kako bi jim ponudil alternativo neproduk-

tivnemu kratkočasenju in jih bolj redno spodbujal k aktivnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa ter s tem mar-sikoga odvrnil tudi od raznih oblik odklonskega vedenja,« je pojasnil Nejc in povedal, da se je tako rodila ideja o potujoči telovadnici. Skupaj z udeleženci so idejo razvijali dalje. Predsta-vili so jo predstavnikom Občine Škofja Loka, ki so jo podprli in jo s financiranjem posebnega vozička ter dodatne športne opreme tudi omogočili.

Potujoča telovadnica za vseZ realizacijo projekta so začeli aprila. V novi voziček, ki so ga v okviru četrtkovih kreativnih kotičkov pod mentorstvom akademskega slikarja Mohorja Kejžarja prebarvali ter tematsko

okrasili, so zložili najrazličnejše športne pripomočke in tako je potujoča telovadnica zaživela v vsem svojem sijaju. Vsak torek in petek ob 17. uri skupaj z udele-ženci odpeljejo voziček na igrišče za šolo, kjer so vsem prisotnim na voljo košarkarske, odbojkarske in nogometne žoge, badminton ter loparji za hitrostni badminton (speedminton), frizbi, oprema za hojo po vrvi, žogice za footbag, balinčki – široka paleta športnih pripomočkov, ki lahko zadovolji še tako zahtevne posameznike. Nejc poudarja, da projekt ni na-menjen samo udeležencem v centru, ampak vsem mladim, ki bodo tako lahko preko bolj ali manj poznanih športov utr-

Nejc Novak z udeleženci Mladinskega centra Blok ob novi pridobitvi – vozičku potujoče telovadnice

jevali osnovna športna znanja in razvijali temeljne gibalne sposobnosti, posredno pa tudi širili svoja interesna področja. »V omenjenem času bomo na igri-šču vedno prisotni tudi mentorji MDC, ki bomo koordinirali aktiv-nosti ter nudili potrebno pomoč ali le nekaj začetne spodbude. Projekt bo trajal do konca junija, ko v našem centru pričnemo z enomesečnim počitniškim pro-gramom, ki bo tudi letos športno obarvan. Za konec bi še enkrat povabili vse mlade, da se nam pridružijo vsak torek in petek med 17. in 19. uro ter športajo z nami,« je še povedal Nejc.

Katja Štucin

Maj 2018

3736

Maček Garfield redni gost loške 'čevapdžinice'

Oranžni mačkon je pred leti živel na Demšarjevi cesti, toda ko so njegovi oskrbniki poskrbeli za kolonijo prostoživečih mačk, se je mačji možak kar odselil. Očitno zaradi ljubosumja in premalo pozornosti. Nekaj časa

je zahajal v škofjeloški zdravstveni dom na oddelek fizioterapije, potem so ga sprejeli v zavetišče Žverca, a je šel nazaj v okolje, saj muc nikakor ne more biti zaprt. Nato pa se je začel bolj zadrževati pri gostilni

Das ist Walter, kjer ga je sprejelo osebje in večina gostov.

Ime Garfield so mu dali gostje po stripovskem in filmskem liku debelega oranžnega mačka, ki precej lenari. Sicer pa sliši tudi na ime Valter, Nap, Nab, Mic in verjetno še kaj, kar se ga je pri-jelo od obiskovalcev. »Mačkon je precej izbirčen. Uživa samo kupljeno hrano za mačke, drob-no sesekljano piščančje meso in losos, govedine in teletine pa se izogiba,« je povedala vodja poslovalnice Suzana Rotar, ki pravi, da v primeru lakote ob-časno tudi poje kakšen košček čevapčičev in lepinje, ki jih dobi od gostov. Garfield se namreč včasih splazi skozi električna

premična vrata v notranjost, vendar ga osebje kmalu odne-se ven, saj po zakonu živalim ni dovoljeno biti v gostinskih prostorih. »Večina gostov je navdušenih nad njim in ko se včasih potepa naokrog, ga zelo pogrešajo. Neka punčka se je enkrat začela celo jokati, ker Garfielda ni bilo v času njenega obiska,« je povedala Rotarjeva. Dodala je, da njihov ljubljenček poleti rad zadremlje pod kakšno mizo na terasi in šele ko se zbudi ter pride izpod nje, ga nekateri gostje presenečeno opazijo. Sogovornica je omenila, da so predlani v mestu začeli mno-

Vodja poslovalnice Suzana Rotar redno nahrani njihovega

štirinožnega gosta.

žično izginjati oranžni mački, zato je vesela, da Garfield ni doživel te krute usode. Pouda-rila je, da je maček veterinarsko pregledan. »Natakarice so me v začetku leta obvestile, da slab-še jé. Zato smo se odločili, da v Društvu Žverca poskrbimo zanj. Odpeljali smo ga na ve-terinarski pregled in treba mu je bilo odstraniti nekaj slabih zob. Redno mu tudi odpravlja-mo parazite,« nam je povedala vodja loškega mačjega zavetišča Monika Koprivnikar.

Damjan Likar

Maj 2018

38

Balinanje v Železnikih še živiZa izredne uspehe Balinarskega društva Trata v Škofji Loki so zaslužni tudi nekateri člani kluba, doma iz

Železnikov. To sta standardna igralca prve ekipe Simon Možina in Miha Tomše ter selektor in trener Silvo Korošak. Slednjega smo povabili na pogovor ob kavi, kjer nam je povedal marsikaj zanimivega o balinanju.

Kako je bilo nekoč in kako je danes z balinanjem v Železnikih? Ko sem bil še mlad, se je ravno povečal interes za balinanje. Tako so ob bazenu zgradili dvostezno igrišče, na katerem smo začeli s prvimi tekmovanji. Za državna tekmovanja pa je treba imeti štiristezno igrišče, vendar na tej lokaciji ni bilo prostora, da bi lahko razširili tedanje igrišče. Tako so najboljši igralci sčasoma začeli odhajati v druge klube, da so lahko nastopali na višjem nivoju. Tudi sam sem odšel med prvimi, takrat v Kranj. Žal je pač tako, da ko odidejo najboljši, ekipa ni več tako konkurenčna, nakar pade tudi zanimanje za ta šport, predvsem med mladi- mi. Tako je sčasoma prišlo do tega, da se je na igrišču v celem letu odigrala samo še tekma za zlato čipko pod pokroviteljstvom Turističnega društva Železniki s sklopu športnih tekmovanj v času Čipkarskih dni. To pa je poleg še kakšnega občasne-ga turnirja premalo, da bi bilo smiselno vzdrževati balinarsko igrišče. Sedaj je tam otroško ig-rišče. Med železnikarskimi bali-narji pa še vedno obstaja tiha želja, da nekoč spet pridemo do lastnega balinišča.

Sedaj ste član Balinarskega društva Trata?Tako je. Opravljam funkcijo selektorja in trenerja tudi prve ekipe, ki nastopa v super ligi. Balinarsko društvo Trata je tako v slovenskem kot v evropskem in svetovnem merilu velik klub z veliko tradicijo, saj je bil usta-novljeno že leta 1960 in je iz leta v leto postopno napredo-valo. Veliko nam pomeni tudi ogrevana dvorana, saj nam omogoča treninge in tekme tudi v najbolj trdi zimi. Imamo štirinajst naslovov državnih pr-vakov v samostojni Sloveniji, letos smo ga osvojili že petič zaporedoma. Finalni turnir naj- boljših štirih ekip je potekal pri nas na Trati, saj ima najboljša ekipa v rednem delu prvenstva

pravico domačega terena. Sedaj nas kmalu čaka evropska liga, na kateri smo avtomatsko uvrščeni med najboljših osem. To pravico imajo državni prvaki iz Francije, Italije, Hrvaške in Slovenije, ki poberejo skoraj vsa priznanja na evropskih in svetovnih prvenst-vih. Gre pa tudi za varčevanje, saj bi to pomenilo preveč potovanj po Evropi do finala, kar bi bil za nekatere klube z majhnim proračunom prevelik strošek. V Sloveniji smo vsi balinarji amater-ji, vsi se ukvarjamo z balinanjem ob svojih rednih službah. Seveda pa so v Italiji in Franciji tudi pro-fesionalni klubi z vsaj dvajsetkrat večjim proračunom od našega, ki pa si že lahko privoščijo pro-fesionalne pogodbe z igralci. Povprečna osnovna neto plača znaša približno 20.000 evrov na leto in za najboljše preseže tudi 50.000 evrov letno. Poleg tega so tu še nagrade in sponzorji. To pomeni, da lahko najboljši igralci solidno živijo od balinanja. V Itali- ji profesionalno igra že kar nekaj Slovencev, tudi naših nekdanjih članov. Tako na primer za ekipo, ki je bila v zadnjih dveh letih ev-ropski prvak, igra pet Slovencev.

Kakšna je prihodnost balinanja?Mislim, da zelo svetla. Včasih se ni toliko posvečalo delu z mlad-imi, saj ko imaš dobro ekipo, ki ima solidno pokrita vsa igralna mesta, ni neke pretirane potrebe po vzgajanju mladih. Za razliko

od na primer nogometa in večine drugih športov, pri katerih večina športnikov po tridesetem letu z redkimi izjemami že počasi zakl-jučuje kariero, se lahko balinanje igra na vrhunskem nivoju vse do petdesetega leta, nekateri celo do šestdesetega, kar pomeni, da ima balinar, če mlad začne, lahko tride-set- ali celo štiridesetletno kariero. Vendar se to spreminja, vedno več pozornosti se posveča delu z mladimi, tudi pri nas na Trati, tudi zaradi čim večje promocije tega športa. Naj povem, da naj bi po neuradnih informacijah balinanje kmalu postalo olimpijski šport, saj ima Francija kot gostiteljica naslednjih olimpijskih iger v Parizu možnost predlagati nov šport. Tako naj bi predlagali balinanje, kar pa mora potrditi še Mednarodni olimpijski komite.

Silvo Korošak

Kakšno je vaše sporočilo bral-cem?Nagovoril bi predvsem starše otrok iz Škofje Loke in bližnje okolice ter iz obeh dolin. Pri-peljite otroke balinat na Trato. Imamo odlično in v svetovnem merilu priznano mladinsko šolo balinanja ter zagotovo bodo uživali v organizirani športni dejavnosti. Vi pa boste za ta čas vedeli, kje so in s kom se družijo. Poleg tega pa se ne bodo učili samo balinanja, ampak bodo napredovali tudi mentalno in fizično. Mnogi se spoprijateljijo med sabo in postanejo ekipa še izven balinišča. Vabljeni na ogled, pridite in se sami prepriča-jte o tem. Vse informacije najdete na naši spletni strani.

Borut Strnad

Letošnja zmagovita ekipa BD Trata

K sodelovanju vabimo dopisnike/dopisnice iz Selške in Poljanske

doline.

bogataj@freising.si

Maj 2018

3938

Oživljen škofjeloški ženski rokometŽenski rokomet v srednjeveškem mestu ima polstoletno tradicijo, vendar je bil v zadnjih letih v zatonu, saj je

vodstvo podmladku posvečalo premalo pozornosti. Novi upravni odbor Ženskega rokometnega društva Škofja Loka se je zato odločil, da to priljubljeno igro ponovno oživi in jo približa številnim odraščajočim deklicam ter

najstnicam, ki bodo morda nekoč sestavljale jedro močne članske ekipe.

Sadovi vloženega truda nove-ga vodstva so se že pokazali na predpraznični petek, ko se je ekipa deklic ŽRD, letnik 2006 in mlajše, podala na našo obalo, kjer je bilo prizorišče enega največjih rokometnih turnirjev v Sloveniji. Mednarodni velikonočni roko-metni turnir je potekal peto leto zapored, udeleženih je bilo sto osem ekip in ob mavrici sosed- njih držav in držav nekdanje Ju-goslavije je bila tudi zelo močna udeležba ekip iz Slovenije. Prvič, odkar trenirajo v klubu, so se podale v hudo konkurenco. Kljub nekaj porazom niso obupale, tako da so na koncu osvojile

tretje mesto v svoji kategoriji. To kar – poleg bronaste medalje okrog vratu – najbolj šteje, pa je spoznanje, da delajo dobro, da ni nič nemogoče in da sta moč

Ponovoletno druženje mladih rokometašic z njihovimi družinami

Loške rokometašice so na velikonočnem turnirju v Kopru osvojile tretje mesto. Od leve proti desni: Nika Kuštrin, Manca Zadnikar, Loti Turk, Tinkara Fleischman, Lian Prašnikar, Taja Beganovič, Lana Jelič, Eva Kralj. Na tleh sta Loti Debeljak in Lana Finžgar.

ter uspeh skrita v sodelovanju, prijateljstvu in medsebojnem ra-zumevanju, torej v dobri energiji, ki jih povezuje pod vodstvom trenerke Katje Jamnik. Jamniko-va je vrsto let igrala v prvoligaški avstrijski konkurenci, po koncu kariere pa je pridobila licenco za trenerko mladinskih ekip. V društvu že tretje leto uspešno vodi tri selekcije: mini rokomet, mlajše in starejše deklice.

V svoje vrste vabijo nove mlade rokometašiceTrenutno v vseh selekcijah tre-nira trideset osnovnošolk. Kot poudarja predsednik kluba Jože Debeljak, želijo oblikovati še več mladih ekip. »V Škofji Loki je rokomet tradicija, zato želimo krivuljo ženskega rokometa po-novno dvigniti. Dekleta vabimo, naj pridejo pogledat na naše treninge, ki potekajo ob torkih v OŠ Ivana Groharja (od 16. do

17.30 ure) in četrtkih v OŠ Ško-fja Loka – Mesto (od 14.45 do 15.45 ure). Če jim bosta ta igra in vzdušje v naših ekipah všeč, naj s pomočjo staršev izpolnijo prijavnico na naši spletni strani www.zrd-skofjaloka.si in tako postanejo del naše dinamične ter rastoče rokometne družine, za katero ob koncu vsake sezone organiziramo tudi piknik. Vpis v naše selekcije bo potekal tudi v začetku septembra, ko se začne novo šolsko leto,« je povedal Debeljak, ki si želi, da bi morda enkrat tudi med rokometašicami vzgojili vrhunske reprezentant-ke, podobno kot pri loških fan-tih. Ob tem je dodal, da dekleta s športom kvalitetno preživijo prosti čas in izoblikujejo svojo osebnost.

Damjan Likar

LOŠK

I UTR

IP

Maj 2018

40

Ubranila naslov državne prvakinjeNaša današnja sogovornica Eva Sovinec je drugič letos ubranila naslov državne prvakinje v deskanju na snegu v

kategoriji deklic do petnajst let. Prijetna, mirna, sproščena najstnica, ki ji na prvi pogled ne bi pripisali veselja do adrenalinskega športa, je v letošnji sezoni večkrat presenetila. Eva je stara štirinajst let in obiskuje osmi razred

na Osnovni šoli Škofja Loka – Mesto.

Deskanje na snegu je mlajša športna disciplina in zanima nas, kako si začela in kdo te je za ta šport navdušil.Kot pravijo starši, sem bila zelo živahen otrok. Že kot dveletna deklica sem se rada vozila s ski-rojem, trgala hlače in družila s sovrstniki. Z odraščanjem sem preizkusila razne športe – smuča-nje, atletiko, košarko, vseskozi pa sem rada hodila opazovat skej-terje na poligon za vojašnico, saj tam blizu tudi stanujemo. Potem sem dobila prvi skejt in drugega in tretjega; doma imamo zalogo vse mogočih modelov, ki pa jih še vedno rada postavim pod noge in se poženem po poligonu. Prav Loški utrip je ‚kriv‘ za mojo od-ločitev za deskanje, saj ste pred nekaj leti objavili oglas za vse lju-bitelje adrenalinskih športov od

skejtanja, downhilla in deskanja ter jih povabili v klub Mungo. Še danes me doma kdaj spomnijo, kakšno je bilo moje navdušenje, ko sem ga prebrala in prosila, naj pokličejo in me peljejo na prvi trening. Zdaj treniram že peto

Eva na tekmi pred startom (Foto: Žiga Škufca)

leto, enkrat tedensko na tram-polinih v Ljubljani in vse zimske vikende na raznih smučiščih doma in v tujini. Predvsem tam, kjer so za to primerne površine oziroma poligoni.

Si učenka osmega razreda, šola ti kljub treningom ne dela težav. Kako usklajuješ vse skupaj in na kaj si pri svojem športu najbolj ponosna?Ja, v šoli mi kar dobro gre, pa tudi treningi, razen kadar gremo kam na priprave ali tekmovanja, ne motijo šolskega urnika, saj so ve-činoma v popoldanskem času in konec tedna. Mogoče kdaj kakšen četrtek ali petek, ampak se o tem odločamo sami. Pri deskanju mi je najbolj všeč, da smo vsi člani kluba dobri prijatelji, imamo odlič-nega trenerja in motivatorja, Žiga Škufco in ni tistega ‚hudega‘ tek-

movalnega vzdušja. Naši treningi so zabava, naše tekme so nam v veselje in s takim vzdušjem uspe-hi pridejo kar sami po sebi. No, ne čisto sami po sebi … Pri tem športu potrebuješ malo poguma, ne sme te biti strah, ko se spustiš po strmini in delaš trike in obrate v zraku, rabiš gibljivost v kolenih in razsodno glavo. »Če misliš, da ne bo šlo, potem se premisli, zajemi sapo in se odloči, ali se boš spustil ali ne,« pravi trener. Letos sem bila na tekmah kar uspešna, zmagala sem na dveh tekmah, na Krvav-cu in Kopah, in sicer v disciplini funcross. Tekmi sta bili v sklopu Kids toura, kjer so bile skupaj tri tekme. Tako da sem v skupnem osvojila državni pokal. Zmagala sem tudi na Kaninu, na državnem prvenstvu v disciplini slopestyle.

Kaj poleg deskanja še rada počneš?Rada grem v skejt park, rada se družim s prijateljicami, poleti se hodim kopat na kopališče, poslu-šam glasbo, se vozim s kolesom. Za letošnje počitnice imam veli-ko željo, da bi se udeležila ‚surf campa‘ v Španiji, ampak glede na moja leta to še ne bo šlo. Mogoče mi bo uspelo starše prepričati vsaj za kakšno kajtanje ali kaj po-dobnega. Rada imam razgibane stvari, hitrost, višino – skoraj bi rekla bolj fantovske športe.

Teja Potočnik

Maj 2018

4140

Dogodki na loški športni sceniApril je bil na športni sceni malo manj bogat kot zimski meseci. Kljub vsemu pa je spet postregel z odličnimi

rezultati škofjeloških športnikov in nekaj smo jih zabeležili tudi v našem prispevku.

V Društvu upokojencev Škofja Loka so imeli športniki raznoliko paleto tekmovanj. Na Jesenicah so se pomerili šahisti, v Žirovnici so tekmovali v pikadu in v Tržiču so se odlično odrezali na prven-stvu v namiznem tenisu, kjer so zbrali največ točk in ponovno odnesli domov prehodni pokal najboljše namiznoteniške ekipe na Gorenjskem. V posamični konkurenci so naslove prvakov Gorenjske osvojili Minka Ber-toncelj, Jano Rant in Roman Cenčič ter Minka Bertoncelj in Andreja Kecman pri ženskih parih. Omeniti velja še uspešno nastopanje prstometne ekipe, ki so jo sestavljali Vasilij Kosec, Rasto Kos, Niko Prevc in Franc Prezelj, med osmimi ekipami je bila odlična druga, prvenstvo pa je izgubila šele v finalu. Tudi pri ženskem odbojkarskem klubu ŽOK Škofja Loka je bila sezo-na zelo uspešna, saj si je članska

ekipa priborila možnost nasto-panja v prvi državni odbojkarski ligi po komaj dveh letih igranja v drugi ligi. Članice so tekmovanje zaključile na končnem petem mestu in imajo zaradi razširitve prve lige možnost nastopa v njej v naslednji sezoni. Če bo tako, pa še ni povsem znano zaradi bistveno višjih stroškov nastopanja v prvi ligi. Tudi starejše deklice ŽOK maja čaka polfinalni turnir za preboj v finale državnega prvenstva. Na državnem ekipnem tekmova-nju v krosu za osnovne šole sta dva učenca OŠ Ivana Groharja osvojila drugo mesto, vsak v svoji kategoriji. To sta Andrej Kneže-vić med letniki 2003 in Matej Kne-žević med letniki 2004. Ekipno pa so učenci letnika 2004, Matej Knežević, Jaka Debeljak, Nika Kralj in Maša Globočnik, osvojili naslov ekipnih državnih prvakov. Iz društva Sožitje Škofja Loka so nam sporočili, da je 7. aprila v Ma-

riboru potekal 14. plavalni miting specialne olimpijade Slovenije. Iz njihovega društva se je mitinga udeležilo devet tekmovalcev, ki so se borili in nabirali točke za poletne svetovne igre specialne olimpijade, ki bodo v Abu Dhabiju naslednje leto. Dosegli so dve zlati, štiri srebrne in tri bronaste medalje. V aprilu se je končala tudi sezona za kegljače Keglja-škega kluba Škofja Loka. Ekipa KK Knauf Insulation Škofja Loka je pristala na končnem sedmem mestu v drugi ligi zahod. Zaradi smole v začetku sezone jih je le ena točka ločila od končnega četrtega mesta. Letos so se prvič po dolgem času odvila šolska tekmovanja. Štirje učenci so se uvrstili na gorenjsko tekmovanje, na koncu pa so imeli tudi pred-stavnika na državnem prvenstvu, to je bil Jaka Kovačič iz OŠ Škofja Loka – Mesto. Tekmovalci Strel-skega društva Škofja Loka so v aprilu nastopili na 27. državnem prvenstvu z zračnim orožjem in mladinci so dosegli odlično drugo mesto ekipno – ekipo so sestavlja-li Matija Demšar, Domen Celec in Jaka Bernik. Na državnem tekmovanju veteranov v streljanju s serijskim zračnim orožjem pa so veteranke nad šestdeset let

(Francka Demšar Mesec, Ne-venka Orehek-Mandič in Ivan-ka Prezelj) zasedle prvo mesto, medtem ko so bile veteranke nad petdeset let tretje (Greta Kos-mač, Vojka Mihelič in Marija Sovinc). V finalu 41. dopisne strel-ske lige Slovenije so se odlično odrezali tudi najmlajši strelci, saj so cicibani zasedli drugo mesto (Luka Gaber, Žiga Koprivnikar in Erik Prezelj). Uspešen april so imeli tudi rokometaši ekipe Ur-banscape Loka, ki so se že tretje leto uvrstili v končnico za prvaka in so na tekmi v soboto, 21. aprila, v domači dvorani Poden prema-gali Gorenje iz Velenja. Mlada ekipa, ki jo vodi trener Robert Beguš, je Velenjčanom dirigirala tempo skozi celotno srečanje; že po petnajstih minutah igre so si priigrali štiri zadetke prednosti in jo nato obdržali vse do konca. Srečanje se je zaključilo z domačo zmago 25:22. Škofjeločane čaka še pet tekem, od tega dve domači. V soboto, 28. aprila, bodo ob 18. uri v dvorani Poden gostili letoš-nje pokalne prvake Pivovarno Celje, za zaključek končnice pa jih čaka še Krka, rival za končno peto mesto; Novomeščani priha-jajo v Škofjo Loko 25. maja Teja Potočnik

Povabilo na dobrodel-ni tek 10 krogov za

10 nasmehovV sredo, 30. maja, se bo na stadionu za OŠ Škofja Loka – Mesto od 16. do 20. ure teklo za dober namen. Organizator prireditve je društvo Vztrajaj – Never give up v sodelovanju z lokalnim organizatorjem. Prispevki tekačev udeležen-cev se bodo zbirali za socialno šibke družine. Vsi, ki bi radi pomagali in s svojimi koraki na tekaški stezi prispevali za dober namen, boste lahko po svojih zmožnostih pretekli ali

tudi prehodili poljubno števi-lo krogov. Tek bo spremljala glasbena skupina Fire skulls in plesalke hip-hopa iz plesne šole Art, pripravili pa bodo tudi različne poligone za otroke (rolanje, kotalkanje, z vozički, kar tako …).

Pri tem teku rezultat, raz-dalja in hitrost ne bodo po-membni, poudarek bo na druženju in pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo.

Teja Potočnik

Maj 2018

42

Prvi in drugi tekaški korakTečemo … Za nami je prvi mesec tudi za začetnike tekače. Tisti najbolj pogumni, ki so se skupini pridružili v začetku aprila, že pretečejo od pet do šest kilometrov z minutnim presledkom na vsak kilometer. Suvereno

opravijo vse vaje ogrevanja in na koncu raztezanja ter kljubujejo izzivom trenerja Blaža Čadeža in tekaške skupine Prvi in drugi tekaški korak.

Pomladni dnevi so daljši in na Sorškem polju, kjer so uvodni tre-ningi, je že veliko tekačev. Vas kdaj noge spodbujajo, da bi kar stekli in tekli nekam daleč v neznano in začutili vso svobodo narave okoli vas? Bi, samo po nekaj ko-rakih prvotno navdušenje mine. Zmanjkuje zraka, noge postanejo težke in občutek svobode je nekje daleč. Za izpolnitev tekaških želja potrebujete pravi pristop in pravi pristop potrebujete za tekaški začetek.

Uvodni mesec za začetnike …Prav take tekaške navdušence Blaž na začetku malo ustavi. Pravi, naj s tempom, kot ga zmorejo, z dvignjeno držo, pogledom naprej in pravilnim krožnim tekaškim korakom pod telesom meter po meter počasi napredujejo. Po prvem pretečenem kilometru so zadovoljni in presenečeni sami nad seboj, da so zmogli. Med za-četniki so sicer razlike. Lažje gre tistim, ki so se že kdaj ukvarjali s kakšnim športom, poznajo šport-no rutino in jim je gibanje sprosti-tev, ne tako lahko pa začetnikom, ki so se na tekaško stezo preselili iz fotelja. Vendar pogumno, razdalja za začetek ni pomembna, minute niso obveza, pomembno je, da imate s seboj voljo, vztrajnost in cilj, da zmagate, in prepričani smo, da vam bo uspelo. Za to poskrbijo skupaj z ekipo ostalih

udeležencev, ki začetnike bodri in spodbuja. Skupaj z njimi tečejo in jim pripovedujejo svoje zgodbe, kako so sami pritekli do tekaških izkušenj. Prav zato gre lažje, kilo-metri tečejo in čas treninga prav hitro mine.

Tekaški povratniki in te-kaški mački … … so tisti, ki so med zimo malo počivali ali pa so tek nadomes-tili z drugimi športi. Če je bil to tek na smučeh ali tekaška steza, jim prvi tekaški koraki v naravi ne predstavljajo nobenih težav. Če so bile to razne skupinske vadbe ali kakšen drugi šport z vmesnimi počitki, pa so prvi koraki malo težji. Mišice ne pozabijo tekaških gibov in kmalu so nazaj v rutini. Tudi tisti, ki so si čez zimo zaradi poškodb ali ‚drugih obveznosti‘ vzeli prosto, po nekaj treningi stečejo skoraj tako, kot so zaključili sezono, samo tempo je malo počasnejši, kar pa je tudi prav, saj instant rešitev pri

teku ni. Tek zahteva disciplino in vztrajnost, nakar rezultat in zado-voljstvo, ki ga da, prideta sama po sebi. Pri skupni vadbi po ogrevanju začnejo tek začetniki s počasnim – prilagojenim tempom, pol mi-nute za njimi štartajo ‚povratniki‘ z različnimi tempi in na koncu te-kaški mački, ki so pridno tekli vso zimo. Po enem kilometru se vsi ustavijo, običajno v nasprotnem zaporedju. Prvi so tisti, ki so zače-li zadnji, počasi se jim pridružijo še vsi ostali. Sledi krajši premor, potem ponovitev vaje – dvakrat, trikrat … petkrat.

Tek v skupini in učenje tehnike teka je prednost Če tečeš sam in ni napredka ali je premalo discipline, da si trening organiziraš dvakrat ali trikrat na teden, te skupina motivira in ti pomaga, da cilj dosežeš. Treningi imajo rdečo nit in sistematičen trening smisel, da se napreduje in na koncu odteče načrtovani tek

• tekaškitreningpovašimeriimamo začetno skupino in nadaljevalno skupino

• našaprednostjevučenjutehniketeka

pon:19:30-21:00stadion OŠ Škofja Loka Mesto

sreda:18.45–20.15V naravi po dogovoru, zbor na parkirišču pred trgovino Jelovica

kontakt: blaz.cadez@gmail.com, 040 664 524, www.blazcadez.si

sezone. Nekateri tekači se vsako leto tradicionalno udeležujejo tekov na istih lokacijah, drugi po-izkušajo vsako leto nekaj nove-ga in tek združijo z odkrivanjem novih krajev in novimi izzivi. Tekači začetniki si za prvo leto postavijo desetkilometrski izziv, tisti, ki so lani uspeli na desetkilometrski razdalji, se letos spogledujejo s polmaratonom, in tisti, ki jim je lani uspelo na enaindvajset kilo-metrov, razmišljajo o pravem ma-ratonu. Pri teku je zelo pomembna tehnika teka. Blaž Čadež v skupini tekače vseskozi opazuje, poprav-lja njihovo tehniko, držo, dihanje. Tako se naučijo rutine teka, ki je za vsakega posameznika lahko – glede na njegovo konstrukcijo – malce drugačna. Pravi tekaški korak prepreči marsikatero teka-ško težavo, nepotrebne bolečine zaradi nepravilnega teka in tudi poškodbe.

Vsi, ki še zbirate korajžo in bi radi tekli, pa se še odločate, zdaj je pravi čas, da rečete da in se pridružite. Pridite pogledat skupino Prvi in drugi tekaški korak, prisluhnite, poizkusite in se prepustite sproščenemu druženju ljubiteljev teka. Gremo, dobimo se v ponedeljek ob 19.30 na stadionu za OŠ Škofja Loka – Mesto in/ali v sredo ob 18.45 na železniški postaji na Trati.

Teja Potočnik

Ogrevanje pred tekom

Del članov skupine Prvi in drugi tekaški korak

Maj 2018

4342

44

Sobivamo VARNO, znamo GOSPODARNO, delujemo LOKALNOOO SLS Ško� a Loka je za državnozborske volitve potrdil kandidatko Darijo Jamnik

SLS je stranka trdnih temeljev, saj letos praznujemo 30-letnico od ustanovitve prve demokratične stranke, in imamo jasne zaveze – sobivamo VARNO, znamo GOSPODARNO, delujemo LOKALNO. S programom dobrega gospodarja smo dokazali, da lahko v lastni hiši stvari spravimo v red in verjamemo, da jih lahko tudi širše, na lokalnem, državnem nivoju. Prečistili in pomladili smo svoje vrste, imamo zgledno urejeno � nančno poslovanje, dober program in številčno ekipo. Dovolj razlo-gov, da nam bo skupaj uspelo! SLS je prva in prava izbira.

Kandidatka za poslanko na listi SLS je Darija Jamnik iz Virmaš pri Ško� i Loki, ki je po izobrazbi magistrica mednarodnih in diplomatskih študij, zaposlena v račun-ovodstvu gospodarske družbe. S politiko se je bolj aktivno srečala pred petimi leti, v času študija ter se po seznanitvi z delovanjem stranke SLS na lokalni ravni le-tej tudi pridružila.

»Moja družina mi pomeni zelo veliko, zato sem se za študij odločila šele, ko sta otroka odrasla. Danes sva z možem ponosna nanju, saj nama je uspelo na oba prenesti vrednote, ki sva jih sama prejela od svojih staršev. Še vedno veliko pozor-nosti namenjamo glasbi; sama zadnjih nekaj let le bolj poslušanju, kajti za aktivno sodelovanje mi žal zmanjka časa. Družina je po mojem mnenju zdrava osnovna celica družbe, ki se bo uspešno razvijala le v dobrem in spodbudnem okolju.

S svojim delovanjem se zavzemam za kakovostno sobivanje vseh generacij. Tako moramo mladim pomagati, da se bodo lahko osamosvojili in ustvarili družine z več otroki. Premalo se zavedamo, da imamo v državi velik primanjkljaj prebival-cev. Slovenska nataliteta je negativna in samo priseljevanje drugih problema ne bo rešilo. Starejšim moramo zagotoviti dostojno življenje doma ali v kakšni skupnosti oz. zavodu. H kvalitetnemu življenju bomo pripomogli tudi s tem, da bomo namenili več pozornosti poljedelstvu in samooskrbi s hrano. Kmetu moramo vrniti spoštovanje ter omogočiti enak razvoj podeželja, kot ga je deležno bolj urbano področje. Ker prisegamo na lokalno kakovost, bomo uredili status družinske kmetije, poskrbeli za starejše, ki kmetijo predajo naslednikom, in za trajnostni razvoj slovenskega podeželja. Urejeno gos-podarsko okolje in pravna država sta tista temelja, na katerih moramo graditi prihodnost. Za krizo pravne države niso kriva pravila (čeprav je naša zakonodaja zelo obsežna in zapletena), ampak integriteta družbe oz. posameznika, ki je zelo primanjkuje in se nagiba h korupciji. Oviro predstavlja tudi varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je v naši državi neenako, selektivno in neučinkovito. Dovolj nam je korupcije in elitizma, zato bomo ustvarjali vitkejšo in bolj trans-parentno državo, ki bo servis državljanom. Razbremenili bomo plače v korist delavcev, znižali davke in prisluhnili zahte-vam slovenskega gospodarstva, upokojencem pa zagotovili dostojne pokojnine. Program zajema tudi ureditev položaja prostovoljnih gasilcev, saj je skrajni čas, da se tudi njim zagotovi ustrezen status, ki ga že dolgo čakajo, in bi jim bistveno olajšal delovanje. Zdaj se namreč dogaja, da imajo nekateri prostovoljni gasilci pri delodajalcih težave zaradi izvajanja gasilske intervencije med delovnim časom ali pa zaradi tega težje dobijo zaposlitev.

To je le delček zavez iz volilnega programa stranke SLS, lahko pa se nam v času volilne kampanje pridružite na kakšnem organiziranem predstavitvenem srečanju. Vesela bom tudi, če se srečamo v domačem kraju oz. naši Loki, da izmenjamo kakšno dobro misel in nasvet.

Zavedam se, da vseh težav, v katerih se trenutno nahaja naša država, ne moremo rešiti na kratek rok, je pa zelo pomembno, da bomo pri tem povezovalno sodelovale vse generacije. Kajti v človekovi naravi je, da živi v skupno-sti in ne vsak zase. Če vam je mar, v kakšni državi bomo živeli, kako se bo Slovenija razvijala, potem se udeležite državnozborskih volitev. Vsak glas je pomemben in odločilen. Ne dovolite, da drugi odločajo namesto vas.«

Darija Jamnik, vaša kandidatka za poslanko

Nar

očni

k: O

O S

LS, Š

kofja

Lok

a

Maj 2018

4544

Do višjih plač z nižjimi davki

MIHAELPREVC

MISLIRESNO

ALOJZBOGATAJ

Železniki, Žiri,Gorenja vas - Poljane

Škofja Loka

Nar

očni

k: O

O N

.Si,

Škof

ja L

oka

Nar

očni

k: O

O S

LS, Š

kofja

Lok

a

Maj 2018

46

PRILOGA - Razpisi delovnih mest

46 4747

PRILOGA - Razpisi delovnih mest

Razpisidelovnih mestAli si želite delati v

urejenem okolju? Želite prispevati k uspešni prihodnosti podjetja Filc?

Smo podjetje z 80. letno tradicijo, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasičnega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in pohištveno industrijo.

Zaradi širitve poslovanja konstantno iščemo večje število sodelavcev za delo v proizvodnji. K sodelo-vanju vabimo dinamične in samostojne osebe za delo na delovnem mestu:

UPRAVLJALEC STROJEV (m/ž)ki bo odgovoren za pripravo ustrezne surovine za nemoten tehnološki proces, nastavitve linije in kontrolo kakovosti izdelkov, tehtanje, pakiranje in skladiščenje izdelkov po delovnem nalogu.

Če smo vzbudili vašo pozornost, vas vabimo, da se prijavite preko spletnega obrazca

http://zaposlitev-filc.net/.

Filc d.o.o., Trata 48, 4220 Škofja Loka www.filc.si

IŠČETE NOVE SODELAVCE?Poiščite jih v lokalnem okolju z Loškim utripom.

Pokličite Žiga, 041 233 350

PRILOGA - Razpisi delovnih mestPRILOGA - Razpisi delovnih mest

48

PRILOGA - Razpisi delovnih mest

4948

PRILOGA - Razpisi delovnih mestPRILOGA - Razpisi delovnih mest

50

Delovno mesto:

Livar

Zahtevana izobrazba: poklicna ali srednja tehniška izobrazba

Izkušnje: 0 – 1 let

Oblika zaposlitve: redno, določen čas z možnostjo podaljšanja

OPIS DELOVNEGA MESTA• litje izdelkov na tlačno livarskih strojih

• izvajanje avtokontrole

• izvajanje postopkov merjenja

• izpolnjevanje delovne dokumentacije

• dvigovanje bremen

• delo v štirih izmenah

KAJ PRIČAKUJEMO•delavnost, natančnost, fleksibilnost in odgovornost,

•samoiniciativnost in inovativnost,

•dobre komunikacijske sposobnosti,

•sposobnost samoorganizacije,

• izpit B kategorije

KAJ NUDIMO•zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja

•delo v urejenem, perspektivnem in dinamičnem okolju

•možnostjo stalnega strokovnega izobraževanja in izpopol-njevanja

Lokacija: Škofja Loka

Opis podjetja: DIFA d.o.o. je hitro razvijajoče se družinsko proizvodno podjetje, ustanovljeno leta 1990 kot naslednik obrtne dejavnosti iz leta 1967. Osnovna dejavnost podjetja je tlačno litje in obdelava ulitkov iz cinkovih in aluminijevih zlitin za potrebe

avtomobilske industrije, svojim kupcem pa nudi podporo v celotni verigi od pred-razvoja posameznih delov ter podsklopov do konca trajanja projekta.

Prošnje sprejemamo samo v elektronski obliki.

Kontaktna oseba: Urša Ažman, email: ursa.azman@difa.si

PRILOGA - Razpisi delovnih mest

5150

Družba POCLAIN HYDRAULICS d.o.o. Žiri je del francoske skupine POCLAIN HYDRAULICS GROUP. Naši visokousposobljeni strokovnjaki razvijajo in tržijo

tehnološko najnaprednejše sisteme hidravličnega prenosa moči na globalnem trgu. Proizvajamo hidravlične komponente in sisteme za najzahtevnejše kupce.

Vabimo kandidate za različna delovna mesta

SKLADIŠČNIK (m/ž) Od vas pričakujemo:

• IV. stopnjo izobrazbe smer kovinarstvo, strojništvo, trgovska • poznavanje računalništva (Office, ERP)

• vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih • izpit za viličarja je prednost, ni pa pogoj

• samostojnost, natančnost, vestnost in zanesljivost

VEČ DELAVCEV V PROIZVODNJI (m/ž)Od vas pričakujemo:

• V., IV., oz. III. stopnjo izobrazbe, zaželeno strojne ali kovinarske smeri

• Izkušnje v proizvodnji so prednost

Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (začasno povečan obseg dela), s polnim delovnim časom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.

Vašo prijavo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslovu: Poclain Hydraulics d.o.o., Industrijska ulica 2,

4226 Žiri ali na elektronskem naslovu: zaposlitev@poclain.com

K sodelovanju vabimo poznavalca

programa CREO

Pogoji:• odličnopoznavanjeprogramaCREO(3Dkonstruiranjeinmodeliranje)

• izkušnjeskonstrukcijskimielementi,varjenci,...

Vloge pošljite na: info@greenmodul.com

www.greenmodul.com

Maj 2018

52

Prireditve v majutorek,1. 5.

7.00 Prvomajska budnica Železniki

petek,4. 5.

14.00–17.00

Starološka tržnica Starološki trg, pred Marijino kapelico

17.00–19.00

Blokova potujoča telovadnica Športno igrišče za OŠ Cvetka Golarja

sobota,5. 5.

8.00–12.00

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov

Mestni trg – Škofja Loka

8.00–12.00

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov

Pred zadružnim domom Žiri

20.00 Dobrodelni koncert Karitas Škofja Loka, Sokolski dom

nedelja,6. 5.

8.30 Starološki romar Cerkev sv. Jurija v Stari Loki

17.00 Območno srečanje odraslih pevskih zborov občin Žiri, Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka in Železniki

Sokolski dom v Škofji Loki

ponedeljek,7. 5.

16.30–18.00

Zdrav življenjski slog ZD Škofja Loka, Zdravstveno-vzgojni center

torek,8. 5.

9.30 Delavnice za krepitev čustvene-ga zdravja

Šent, dnevni cen-ter Mestni trg 38

17.00–19.00

Blokova potujoča telovadnica Športno igrišče za OŠ Cvetka Golarja

19.00 Odprtje razstave Nine Meglič, Marte Bartolj in Ajde Erznožnik: V objemu navdiha

Šubičeva hiša, Poljane nad Škofjo Loko 70

18.00 Razstava bo na ogled

do konca meseca.

Odprtje slikarske razstave otrok z delavnic pod mentorstvom Maje Šubic: Ptiči – ob medna-rodnem dnevu ptic

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, mladinski oddelek

19.00 Razstava je na ogled

do 2. 6. 2018

Odprtje razstave Barvito s tra-dicijo, razstava glinenih reliefov Lidije Debelak

Rokodelski center DUO Škofja Loka

8. 5.– 9. 5.17.00–19.30

Podjetniško načrtovanje vstopa na tuje trge, obvezne prijave do 3. 5., brezplačna udeležba

Coworking center Lokomotiva

sreda,9. 5.

10.00–11.00

Pilates Športna dvorana Poden

11.00–12.00

Razmigajmo se Športna dvorana Poden

četrtek,10. 5.

15.00 in 17.00

Okrepčevalnica za ruski jezik 15.00 –17.00 (1. skupina), 17.00 –19.00 (2. skupina)

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

17.00–20.00

Podjetniško načrtovanje vstopa na tuje trge, obvezne prijave do 3. 5., brezplačna udeležba

Mala sejna soba upravne enote Škofja Loka

18.00 Odprtje slikarske razstave Albine Nastran: Knjižna kazala z motivi iz slovenske krasilne umetnosti

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, galerija na hodniku

20.00 Za spodobno državo – Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tukaj? Kdo, če ne mi?

Jurjeva dvorana, Stara Loka

petek,11. 5.

16.00–18.30

Oživimo travnate površine Dnevni center za otroke in mladost-nike, Partizanska cesta 1d

17.00–19.00

Blokova potujoča telovadnica Športno igrišče za OŠ Cvetka Golarja

19.00 Pomladni koncert Gimnazije Škofja Loka

Sokolski dom

petek,11. 5.

19.30 Fran Milčinski – Jaša Jamnik: Butalci, vstop prost

Loški oder Škofja Loka

sobota,12. 5.

7.00–14.00

28. srečanje udeležencev rekre-ativne akcije Prijatelj Ratitovca

Krekova koča na Ratitovcu

8.00–12.00

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov

Trg Ivana Regna v Gorenji vasi

10.00 Reka v mestu – urbani sprehod Jane’s Walk Škofja Loka

Zbirno mesto: Trg pod gradom (pred stavbo upravne enote)

10.00–12.00

Kako z zdravo hrano stopiti odvečne kilograme

Galerija Franceta Miheliča v Kašči, Škofja Loka

11.00 Javno vodstvo po razstavi Prosojni dokumenti časa

Galerija Ivana Groharja

16.00–24.00

Karavana domačih pivovarn na Loškem gradu

Škofjeloški grad, Bar Freising

19.30 Koncert skupine Opus cuatro Sokolski dom Škofja Loka

20.00 Milan Vodopivec: Iskrena spo-ved

Loški oder Škofja Loka

ponedeljek,14. 5.

10.00–12.00

Google Drive in Google Foto Ljudska univer-za Škofja Loka, Partizanska 1

12.00–13.30

Delavnica oblikovanja keramič-nih izdelkov

VDC Kranj, Enota Škofja Loka, Stara loka 31a

13.00–14.30

Izdelava lončka iz gline Osnovna šola Škofja Loka – Mesto, učilnica K9

15.30 Merjenje kostne mase (obvezne prijave)

RK Stara Lo-ka-Podlubnik RK

19.00–21.00

Spregovorimo rusko Mekon Loka, Kapucinski trg 8 Škofja Loka

torek,15. 5.

10.00–12.00

S pametnim telefonom na pot Ljudska univer-za Škofja Loka, Partizanska 1

12.15–14.30

Pečemo po receptih naših babic Osnovna šola Škofja Loka – Mesto, učilnica M5

17.00–19.00

Spregovorimo italijansko Mekon Loka, Kapucinski trg 8, Škofja Loka

17.00–19.00

Blokova potujoča telovadnica Športno igrišče za OŠ Cvetka Golarja

18.00–19.30

Dejavniki tveganja ZD Škofja Loka, Zdravstveno-vzgojni center

19.00–21.00

Spregovorimo češko Mekon Loka, Kapucinski trg 8, Škofja Loka

sreda,16. 5.

10.00–11.00

Pilates Športna dvorana Poden

10.00–12.00

Vaši podatki z oblakom za vedno z vami

Ljudska univer-za Škofja Loka, Partizanska 1

11.00–12.00

Razmigajmo se Športna dvorana Poden

12.55–13.40

Naš vsakdanji pravopis Osnovna šola Škofja Loka – Mesto, učilnica P1

Maj 2018

5352

sreda,16. 5.

17.00 Varstvo osebnih podatkov Galerija Franceta Miheliča v Kašči

18.00 Teden mladinskega oddelka: gledališka predstava Trije snežaki

Knjižnica Ivana Tavčarja, mladin-ski oddelek

19.30 Teden mladinskega oddelka: otroška spevoigra Kresniček (Radovan Gobec)

Knjižnica Ivana Tavčarja, mladin-ski oddelek

19.00–21.00

Filozofska delavnica: Kako ločiti pravo korist od zgolj navidezne koristi?

Mekon Loka, Kapucinski trg 8, Škofja Loka

19.00–21.00

Spregovorimo špansko Mekon Loka, Kapucinski trg 8, Škofja Loka

četrtek,17. 5.

10.00–12.00

Naj koledar na telefonu postane vaša osebna tajnica.

Ljudska univer-za Škofja Loka, Partizanska 1

15.00 in 17.00

Okrepčevalnica za ruski jezik 15.00 –17.00 (1. skupina), 17.00 –19.00 (2. skupina)

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

15.00–18.00

Izmenjevalnica oblačil Park v bivši vojaš-nici, poleg skladiš-ča Rdečega Križa

18.00 Svečana akademija ob 70. letnici Vrtca Škofja Loka

Sokolski dom

18.00 Deveti šolski nastop učencev Glasbene šole Škofja Loka

Kapela Puštalske-ga gradu

18.00 Teden mladinskega oddelka: Kdo je Vidku napravil srajčico, lutkovna predstava in rokodel-ska delavnica polstenja

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, mladinski oddelek

19.00–21.00

Spregovorimo francosko Mekon Loka, Kapucinski trg 8, Škofja Loka

20.00 Pevsko-bralna uprizoritev: Ptički brez gnezda

Loški oder, Spod-nji trg 14, Škofja Loka

petek,18. 5.

9.00–18.00

Mednarodni muzejski dan Muzej Železniki

10.00–12.00

Googlova orodja za urejanje teksta, tabel ali predstavitev

Ljudska univer-za Škofja Loka, Partizanska 1

12.00 Maturantska četvorka Mestni trg Škofja Loka

13.30 Gasilec na obisku MDC Blok

14.00–17.00

Starološka tržnica Starološki trg, pred Marijino kapelico

16.30 Delavnica polstenja (filcanja) posod – 3D-polstenje

Atelje AMUSE, Cankarjev trg 6

17.00 Odprtje muzejskega kotička o dražgoškem kruhku in predsta-vitev filma Mali kruhek

Muzej Železniki

17.00–19.00

Blokova potujoča telovadnica Športno igrišče za OŠ Cvetka Golarja

18.00 Teden mladinskega oddelka: skupinska cajon delavnica

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

18.00 Sam svoj zdravilec Krajevna knjižnica Žiri (Stara šola)

19.30 Schubertiada: Večer samospe-vov Franza Schuberta

Kapela Puštalske-ga gradu

sobota,19. 5.

5.00 Peš romanje iz Žirov na Brezje Dobračevska ulica 8 , 4226 Žiri

6.00 Deveti pohod po obhodnici Ratitovca

Soriška planina– Ratitovec

sobota,19. 5.

8.00–12.00

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov

Pred zadružnim domom Žiri

9.00 Redno usposabljanje voznikov Galerija Franceta Miheliča v Kašči

9.00 Pohod s pesmijo s Šentjernej-skim oktetom

Parkirišče Javorje

9.00–12.00

Tržnica znanja TVU 2018 z Matijo Hiršenfelderjem in Petro Plestenjak

Mestni trg 34, pred centrom DUO

9.00–12.00

Življenje dodajamo letom Mestni trg , Škofja Loka

9.00–12.00

Tržnica znanja Mestni trg , Škofja Loka

9.00–17.00

Med-o-vita: srečanje čebelarjev v Škofji Loki

Dom čebelarjev Brode

9.00–18.00

Festival LUFt Cankarjev trg, Škofja Loka

9.30 Pohod obrtnikov in podjetnikov, obvezne prijave

Hotavlje, Gorenja vas

16.00 in 17.30

Otroška predstava Srce in popek (otroško gledališče AEIOU, pred-stava je v okviru LUFta)

Sokolski dom, Škofja Loka

18.00 80. obletnica PGD Zali Log Igrišče Zali Log

19.30 Letni koncert MPZ Škofja Loka Kapucinska cerkev sv. Ane v Škofji Loki

nedelja,20. 5.

10.00–18.00

Otroški festival Dan prijateljstva 2018

Visoko, Tavčarjev dvorec

15.00 Pohod po poti okoli Zalega Loga Zali Log

ponedeljek,21. 5.

19.00 TOP pogovorni večer z uspešni-mi mladimi podjetniki, obvezne prijave

Galerija Franca Miheliča v Kašči

torek,22. 5.

9.30 Delavnice za krepitev čustvene-ga zdravja

Šent, dnevni center, Mestni trg (II. nadstropje)

10.00–12.00

Uporaba računalnika in mobil-nih naprav pri iskanju, rezerva-ciji in podaljševanju gradiva in izposoji e-knjig

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

15.00 Predstavitev programa MDC Blok

MDC Blok, Fran-kovo naselje 68, Škofja Loka

17.00 Svetovanje za podjetnike začet-nike: Gremo mi na svoje!

Inkubator in coworking cen-ter Lokomotiva, Mestni trg 38

17.00–19.00

Blokova potujoča telovadnica Športno igrišče za OŠ Cvetka Golarja

19.00–21.00

Spregovorimo portugalsko Mekon Loka, Kapucinski trg 8, Škofja Loka

sreda,23. 5.

10.00–11.00

Pilates Športna dvorana Poden

11.00 Karierni preboj PUM-O, Mestni trg 3, Škofja Loka

11.00–12.00

Razmigajmo se Športna dvorana Poden

17.00 Kaj vse so nam zamolčali o prehrani

PUM-O, Mestni trg 39, Škofja Loka

20.00 Pogovor o knjigi, Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica

Krajevna knjižnica Železniki

23. 5.– 3. 6. 18.00

Odprtje tradicionalne razstave dijakov in študentov Šolskega centra Škofja Loka in podelitev nagrad OOZ Škofja Loka

Sokolski dom, Mestni trg 16-17, Škofja Loka

četrtek,24. 5.

11.00 Predstavitev terapevtskega dela s posamezniki, družinami in pari

PUM-O, Mestni trg 39, Škofja Loka

Maj 2018

54

četrtek,24. 5.

15.00 in 17.00

Okrepčevalnica za ruski jezik 15.00 –17.00 (1. skupina), 17.00 –19.00 (2. skupina)

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

18.00 Letni nastop baletnega oddel-ka Glasbene šole Škofja Loka, vstop prost

Loški oder

18.00 Dan odprtih vrat Mizarnice Žiri Kreativni center Mizarnica, Žiri

18.00 110 let Čipkarske šole Železniki Galerija Muzeja Železniki

19.30 Leto 2018 – zadnje leto prve svetovne vojne in upora sloven-skih vojakov v Judenburgu

Miheličeva galeri-ja v Kašči

19.30 Dobimo se v Coworking centru Lokomotiva Škofja Loka

Inkubator in coworking cen-ter Lokomotiva, Mestni trg 38

petek,25. 5.

17.00 Ogled pametne tovarne Poly-com d.o.o., obvezne prijave

Polycom d.o.o., Dobje 10, Poljane

17.00 50 let Vrtca Železniki Športna dvorana Železniki

17.00 Zaščita lesa z izdelki Silvapro-dukt d.o.o.

Šola za lesarstvo Škofja Loka, Kidričeva 59

17.00–19.00

Blokova potujoča telovadnica Športno igrišče za OŠ Cvetka Golarja

20.00 Predstavimo se Martinova hiša, Mestni trg 26

20.30 KESA 19, razstava na prostem ob 19. obletnici skejtparka v Škofji Loki

Skejtpark v bivši vojašnici

sobota,26. 5.

6.00 Tradicionalno romanje na Brezje Lajše–Brezje

7.00 Žirfit 2018 Osnovna šola Žiri

sobota,26. 5.

9.00 FLO (fit letna olimpijada) OŠ Škofja Loka – Mesto

OŠ Škofja Loka – Mesto, športni park

10.00 Enduro cross country 2018 Športni park Jer-nejles, Račeva, Žiri

13.00–23.00

Praznik skokov v Žireh –smučar-ski skoki na glasbeni podlagi

Nordijski center Žiri

nedelja,27. 5.

6.30 Gremo gor pa dol – pohod (sv. Miklavž, sv. Križ, sv. Jedrt, sv. Mohor)

Začetek na parki-rišču pred poko-pališčem v Selcih

10.00 Enduro cross country 2018 Športni park Jer-nejles, Račeva, Žiri

10.30 Gremo gor – pohod (do cerkve sv. Mohorja)

Začetek v središču vasi Selca

12.00 11. konjeniška prireditev Konjeniški klub Žiri

Pohod Pod obronki Ratitovca Sorica–Rotk

Zadnji maj Davča

torek,29. 5.

17.00–19.00

Blokova potujoča telovadnica Športno igrišče za OŠ Cvetka Golarja

sreda,30. 5.

10.00–11.00

Pilates Športna dvorana Poden

11.00–12.00

Razmigajmo se Športna dvorana Poden

16.00–20.00

10 krogov za 10 nasmehov Stadion Škofja Loka za OŠ Škofja Loka – Mesto

1. 6.– 2. 6. 19.00

24 ur klekljanja Kulturni dom Železniki

1. 6.– 2. 6. 18. svetovno prvenstvo vetera-nov v gorskih tekih in 23. tek na Ratitovec

Železniki–Rati-tovec

Maj 2018

5554

Za bralce Loškega utripa!Letna naročnina na priročnik Unikat

Ugodnost velja do 16. maja 2018Koda za popust: Utrip0518

Pokliči na brezplačno številko 080 12 80 ali piši na unikat@freising.si

++ Darilo

Za eno leto samo 24, 65 €.Poletna številka je na voljo na

www.unikat.si

-30%redna cena 35,22 €, prihranek 10,57 €

Ustvarjalni paket prispeva www.craft-shop.siwww.craft-shop.si