Logistika in e-poslovanje

LOGISTIKA INE-POSLOVANJE

Celje, 2013 Roman Gumzej

Naslov: Logistika in e-poslovanjeAvtor: dr. Roman GumzejRecenzenti: dr. Martin Ivan Lipicnik

dr. Simona SternadIzdajatelj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko,

Mariborska cesta 7, 3000 Celje, http://fl.um.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

659.23:004(0.034.2)

GUMZEJ, RomanLogistika in e-poslovanje [Elektronski vir] / RomanGumzej. - El. knjiga. - Celje : Fakulteta za logistiko,2013ISBN 978-961-6562-89-8 (pdf)

270215424

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brezpredelav 3.0 Nedolocena licenco (http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/3.0/deed.sl)

Ucbeniku na pot. . .

Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru smo že v naših zacetkih predskoraj desetimi leti zaceli z ucinkovito in uspešno prakso podajanja znanjanovodobnim generacijam študentov s pomocjo sodobnih metod ucenja in po-ucevanja v celovitem sistemu e-študija. Hkrati se zavedamo, da proces ucenjani mogoce zožiti zgolj na uporabo interneta in elektronsko posredovane in-formacije. Zato smo se po vzoru dobrih, že preverjenih praks kombiniraneganacina študija odlocili, da bomo pri posredovanju znanja uporabili tudi tradi-cionalne metode, ki omogocajo oseben pristop do študentov ter tiskane vire.S tovrstno kombinacijo elektronskih in tiskanih virov študentom omogocamotudi casovno in prostorsko prilagodljivost pri izbiri ucnih sredstev. Skladno sto usmeritvijo je nastal tudi ta ucbenik, ki ga ob tej priliki priporocam zlastištudentom logistike, hkrati pa tudi vsem drugim, ki bi se želeli bolje seznanitiz zanimivim podrocjem informacijske podpore logistiki.

V Celju, 27. november 2013 dr. Bojan Rosi, dekan

Logistika in e-poslovanje

V okviru istoimenskega ucnega predmeta se na Fakulteti za logistiko podrob-neje ukvarjamo s podrocjem e-poslovanja in vloge racunalniško podprtih logi-sticnih informacijskih sistemov v e-poslovanju. Študenti se seznanijo s kon-cepti PCS in MES sistemov ter strukturo in funkcionalnostjo ERP sistemovza celovito upravljanje poslovanja na nivoju podjetja in korporativnem nivoju.Študijski primeri so zasnovani na dveh prominentnih predstavnikih zaprto- inodprto-kodnih ERP sistemov – SAP in Open ERP. V okviru prakticnega delase študenti pobližje seznanijo s SAP ERP na osnovi študijskega primera podje-tja Global Bike Inc. (GBI), nakar zasnujejo in uvedejo lasten Open ERP sistemza hipoteticno malo podjetje.

V Celju, 10. januar 2013 dr. Roman Gumzej

ZAHVALA

gre strokovnim recenzentom za korektno opravljeno delo in koristne napotke.Prisrcna hvala mojim bližnjim za njihovo podporo in vzpodbudo pri pisanju.

Roman Gumzej

vi Logistika in e-poslovanje

Kazalo

UVOD 1

E-poslovanje (E-business) 3

Infrastruktura e-poslovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Spletišca in elektronska izmenjava podatkov . . . . . . . . . . . . . 10

Aplikacijska programska oprema za e-poslovanje . . . . . . . . . . 12

Splošna aplikacijska programska oprema . . . . . . . . . . . . 13

Uporabniška programska oprema . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Programska okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

ANSI ISA-95 in logisticni informacijski sistemi . . . . . . . . . . . 16

Poslovni in logisticni informacijski sistemi 19

Struktura poslovnega informacijskega sistema . . . . . . . . . . . . 19

MES sistemi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

ERP sistemi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Razvoj ERP sistemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Struktura ERP rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Uvajanje ERP rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Pristop velikega poka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

KAZALO vii

Fazni pristop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

ASAP pristop uvedbe SAP ERP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Faza 1: Priprava projekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Faza 2: Nacrt poslovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

Faza 3: Realizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Faza 4: Koncne priprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Faza 5: Delovanje v živo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

Po uspešni vpeljavi sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

SAP ERP 40

Arhitektura SAP ERP sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

e-tržnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Delovno mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Poslovne aplikacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

Razvojna platforma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

SAP R/3 moduli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

Projektni sistem (PS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

Financno racunovodstvo (FI) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

Kontroling (CO) in kontroling podjetja (EC) . . . . . . . . . . 49

Upravljanje investicij (IM) in zakladništvo (TR) . . . . . . . . 50

viii Logistika in e-poslovanje

Prodaja in distribucija (SD) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

Materialno poslovanje (MM) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

Planiranje proizvodnje (PP) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

Vzdrževanje proizvodnje (PM) . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

Upravljanje kakovosti (QM) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

Cloveški viri (HR) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

Industrijsko specificne rešitve (IS) . . . . . . . . . . . . . . . 55

Open ERP 56

Arhitektura Open ERP sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

Open ERP moduli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

Partnerji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

Nabava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Prodaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

Proizvodnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Proizvodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Skladišcenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Projektno vodenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Racunovodstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Cloveški viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

CRM / SRM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

Personalizacija in namizja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

KAZALO ix

Analiza ERP rešitev 89

Prednosti in slabosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

Priložnosti in nevarnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

Zakljucek 95

Literatura 97

Priloga 98

x Logistika in e-poslovanje

Slike

1 Izmenjava EDI sporocil preko SOAP protokola . . . . . . . . 12

2 Poslovni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

3 Informacijski sistemi znotraj organizacije . . . . . . . . . . . 21

4 Informacijski sistemi znotraj organizacije . . . . . . . . . . . 22

5 Proces planiranja proizvodnje . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

6 Zemljevid vpeljave (Roadmap) po ASAP metodologiji . . . . . 33

7 SAP delovno mesto: »LaunchPad« . . . . . . . . . . . . . . . 44

8 SAP R/3 osnovni ERP moduli . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

9 Arhitektura Open ERP sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

10 Tipski nabor osnovnih modulov Open ERP . . . . . . . . . . . 58

11 Seznam vizitk partnerjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

12 Vizitka partnerja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

13 Modul nabava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

14 Primer kartice produkta v Open ERP . . . . . . . . . . . . . . 67

15 Modul prodaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

16 Modul proizvodnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

17 Sestavnica za osnovno konfiguracijo osebnega racunalnika . . 71

18 Meni proizvodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

TABELE xi

19 Struktura skladišcnih lokacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

20 Modul skladišcenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

21 Primer premika artiklov med virtualnimi skladišci . . . . . . . 78

22 Modul projektno vodenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

23 Modul finance . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

24 Modul cloveški viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

25 CRM / SRM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

26 Logisticno komuniciranje (sestanki) . . . . . . . . . . . . . . 86

27 Logisticno komuniciranje (takojšnja sporocila) . . . . . . . . 87

Tabele

1 Tipski moduli ERP rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

2 Osnova SAP ERP R/3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

3 SWOT analiza Open ERP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

4 SWOT analiza SAP ERP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

xii Logistika in e-poslovanje

KRATICE

ASP – Application Service Providers

BI – Business Intelligence

B2B – Business to Business

B2C – Business to Customer

B2G – Business-to-Government

CAD – Computer Aided Design

CAM – Computer Aided Manufacturing

CASE – Computer-Aided Software Engineering

CIM – Computer Integrated Manufacturing

(C)NC – (Computer) Numerical Control(led)

COTS – Commercial Off-The Shelf

CRM – Customer Relationship Management

C2C – Customer-to-Customer

DM – Data Mining

EDI – Electronic Data Interchange

ERP – Enterprise Resource Planning

HTML – HyperText Markup Language

IM – Instant messaging

KRATICE xiii

IOS – Interorganizational Information System

MIS – Management Information System

MIME – Multipurpose Internet Mail Extension

OAS – Office Automation System

OS – Operating System

DSS – Decision Support System

EIS – Executive Information System

G2B – Government–to–Business

G2C – Government–to–Citizen

G2E – Government–to–Employee

G2G – Government–to–Government

SCM – Supply Chain Management

DBMS – Database Management System

EDI – Electronic Data Interchange

PIM – Personal Information Manager

RAT – Remote Access Tools

SOAP – Simple Object Access Protocol

SQL – Standard Query Language

SUBP – Sistem za Upravljanje z Bazo Podatkov

SIGEN-CA – Slovenian General Certification Authority

xiv Logistika in e-poslovanje

SIGOV-CA – Slovenian Governmental Certification Authority

UDDI – Universal Description, Discovery and Integration

VOD – Video-On-Demand

XML – Extensible Markup Language

WWW – World Wide Web

W3C – World Wide Web Consortium

UVOD 1

UVOD

Namen ucbenika je študentom zakljucnih letnikov visokošolskega strokovnegaprograma Gospodarska in tehniška logistika in magistrskega študijskega pro-grama Logistika sistemov podati solidno osnovo iz e-poslovanja in racunal-niško podprtih logisticnih informacijskih sistemov za bodoco poklicno pot.V ta namen najprej teoreticno in prakticno osvežimo in utrdimo osnove e-poslovanja ter predstavimo njegovo informacijsko infrastrukturo. Nato teo-reticno in prakticno osvežimo in utrdimo osnove planiranja in vodenja pro-izvodnih procesov ter predstavimo ustrezno informacijsko podporo le-temu.Izhajajoc iz proizvodne in financno-poslovodne poslovne prakse so se razvilit.i. ERP sistemi, najprej na nivoju posameznih organizacij, kasneje pa z globa-lizacijo poslovanja na korporativnem nivoju. Iz njihove definicije in primerovdobre prakse izhajamo pri obravnavi le-teh. Tu se osredotocimo na dva soro-dna, a glede na izvor popolnoma razlicna predstavnika takšnih sistemov: SAPERP (www.sap.com) in Open ERP (www.openerp.com).

Kot celoviti poslovni informacijski sistemi ERP sistemi v vsaki organizacijiigrajo povezovalno vlogo med oddelcnimi informacijskimi sistemi. Delujejonad obstojecim transakcijskim informacijskim sistemom, ki poskrbi za pretokrelevantnih podatkov, katere le-ta hrani, obdeluje in posreduje. Osnovna kon-cepta delovanja ERP sistemov sta:

1. Podjetje brez zakasnitve (angl. Zero Latency Enterprise): zagotavlja, dase spremembe, narejene v delu informacijskega sistema takoj (brez opa-zne zakasnitve), odrazijo v ostalih delih celovitega informacijskega sis-tema, ne glede na njegovo distribuiranost; s tem minimiziramo njihovoredundanco (zajemanje in hranjenje istih podatkov na razlicnih lokaci-jah)

2. Premocrtno procesiranje (angl. Straight Through Processing): zagota-vlja, da se isti podatki v informacijski sistem vnašajo samo enkrat; s temje zagotovljena njihova konsistentnost (veckratni vnosi so najpogostejšivir napak in v sistem vnašajo entropijo)

2 Logistika in e-poslovanje

Po predstavitvi osnovne informacijske infrastrukture e-poslovanja in strukturetipskega ERP sistema, se bomo seznanili z ukrepi, ki so povezani z nacinomnjihove uvedbe v poslovnih sistemih, in faktorji, ki na njih vplivajo. Pri pred-stavitvi in umestitvi racunalniško podprtih informacijskih sistemov si bomopomagali s standardom ANSI ISA-95, ki združuje potrebno terminologijo inmetode za sistematicno obravnavo le-teh v sklopu poslovnih sistemov. Pri temnas bosta posebej zanimali vprašanji izbire ustreznega ERP sistema s kljuc-nimi kriteriji izbire ter nacin uvedbe novega ERP sistema v poslovanje. Kotbomo videli, to ni preprost problem. Možnih je vec pristopov, pri cemer imavsak svoje prednosti in slabosti.

Obravnavo celovitih logisticnih informacijskih sistemov bomo sklenili s pri-merom vzpostavitve ERP sistema v poslovanje hipoteticnega podjetja, kakorbodo naredili tudi študenti v okviru prakticnega dela predmeta (glej Prilogo).


E-poslovanje (E-business)

Najprej odgovorimo na vprašanje: "Kaj je e-poslovanje"? Nasploh lahko re-cemo, da je to sodobna oblika poslovanja na osnovi informacijskih tehnolo-gij, predvsem Interneta, ki se odvija pretežno preko lastnih spletišc podjetijin elektronske izmenjave podatkov (angl. Electronic Data Interchange, EDI).Vsa podjetja, na nek nacin uvajajo to obliko poslovanja. Medtem, ko je prizgodnjem uvajanju e-poslovanja šlo predvsem za predstavitev lastne ponudbepotencialnim odjemalcem, sodobno e-poslovanje zajema tudi elektronski pla-cilni promet, direktni marketing in narocanje preko spletnih portalov ter do-govarjanje pogojev placila, dobave in garancijskih pogojev. Nekatere spletnetrgovine omogocajo tudi spremljanje narocila, kar omogoca kupcu, da "vidi",kako poteka uresnicevanje njegovega narocila, ter še lažje dogovarjanje gledeprimopredaje dostavljenega blaga.

Najvažnejši razlogi za uvajanje e–poslovanja v poslovne sisteme so nasploh:

1. da bi cim bolje izkoristili poslovne informacije in druga razpoložljivaposlovna sredstva

2. da bi dosegli cim boljšo konkurencno pozicijo

3. iz želje po doseganju boljših poslovnih ucinkov

4. zaradi boljše organizacije dela vseh struktur podjetja

Koncept tega nacina poslovanja je možno prenesti na poljubno obliko dejav-nosti organizacije, najvidnejši uspehi doslej pa so bili doseženi pri:

1. prodaji lastnega blaga in storitev

2. trgovanju na daljavo

3. opravljanju financnih transakcij (elektronsko placevanje in sprejemanjeplacil)


4. elektronskem založništvu

Z novimi tehnološkimi možnostmi se je pojavila tudi potreba po elektronskemsodelovanju organizacij, ki se s svojim poslovanjem dopolnjujejo. Da bi le-telahko med sabo komunicirale, bi morale uskladiti svoje informacijske sisteme,kar pa zaradi raznolikosti programskih rešitev sicer sorodnih informacijskihsistemov ni enostavno. Zato elektronsko poslovanje ni samo predstavitev inpovezovanje organizacije na internet, ampak veliko vec. Tu v obliki med or-ganizacijskih informacijskih sistemov omenjeni transakcijski in ERP sistemiodigrajo pomembno vlogo.

Ena od najbolj popolnih definicij e-poslovanja je:

e-poslovanje je uporaba komunikacijskih in informacijskih tehnologij med po-slovnimi partnerji z namenom doseganja poslovnih ciljev in vkljucuje:

1. dostop in izmenjavo poslovnih informacij (vkljucno z WWW),

2. elektronsko nakupovanje in prodajo,

3. virtualna podjetja: to so organizacije, povezane preko e-poslovanja, pricemer je poseben poudarek na uporabi elektronske izmenjave podatkov(EDI) ter uporaba Ekstranetov.

Globalno strukturo e-poslovanja sestavljajo:

1. nacionalna / globalna informacijska infrastruktura,

2. komunikacijska infrastruktura organizacije,

3. elektronski placilni promet,

4. elektronsko bancništvo,

5. podpora elektronskih tržišc,


6. varnostna infrastruktura in

7. zakonska regulativa.

Seveda za nekatere organizacije (npr. javni zavodi) vse naštete komponenteniso relevantne, vendar jih tukaj navajamo v celoti, saj so na globalnem nivojuvse pomembne. Tu mislimo predvsem na komponente, ki se ticejo prodajnih innabavnih aktivnosti gospodarskih družb, ki z elektronskim poslovanjem lažje:

1. najdejo (nove) dobavitelje surovin in materiala in z njimi vzpostavijoposlovanje,

2. najdejo (nova) partnerska podjetja in širijo sodelovanje z izmenjavo in-formacij o skupnih interesih, novih proizvodih, stanju tržišca, ipd.

3. upravljajo proces nabave in pri tem dosegajo tudi ugodnejše pogoje na-bave,

4. se izognejo pomanjkanju in motnjam v procesu nabave,

5. usklajeno planirajo poslovne razvojne aktivnosti,

6. avtomatizirajo procese sprejemanja, kontrole in likvidacije vhodnih ra-cunov od dobaviteljev za dobavljeno blago ali storitve in s tem ustvarijopogoje za trenutni in trajni vpogled v stanje teh racunov, placilne obve-znosti podjetja in pravocasno realizacijo le-teh.

Nekatere od teh aktivnosti se nanašajo tudi na javno upravo, zlasti na nji-hove nabavne aktivnosti in možnost nudenja, storitev na katerih sloni njihovaosnovna dejavnost, na daljavo. Zlasti je tukaj pomemben vidik uporabni-kov/strank oz. doseganje zaželene kakovosti storitve, kar je možno doseci zustrezno organiziranostjo:

1. "on-line" individualnega marketinga,


2. pravocasnega informiranja in nudenja "online" storitev,

3. elektronskega narocanja in placevanja storitev,

4. spremljanja navad strank in prilagoditve nanje,

5. nudenja vpogleda strankam v njihova narocila ter

6. visoko stopnjo varnosti podatkov strank.

Modele e-poslovanja locimo po dveh osnovnih kriterijih:

1. po sodelujocih subjektih:

(a) podjetja,

(b) koncni potrošniki (kupci, uporabniki storitev),

(c) organi državne (javne) uprave; in

2. po naravi poslovanja:

(a) e-prodaja lastnega blaga in storitev,

(b) e-trgovina,

(c) e-marketing,

(d) e-zabava in e-rekreacija.

Glede na sodelujoce poslovne subjekte locimo naslednje modele e-poslovanja:

1. model poslovanja podjetja s koncnimi potrošniki oz. B2C ("Business-to-Customer"): pri tem modelu organizacija preko lastnega spletnegaportala nudi blago ali storitve posameznim strankam (fizicnim osebam);tipicno za ta model je veliko transakcij majhne vrednosti,

2. model poslovanja med podjetji oz. B2B ("Business-to-Business): pritem modelu so vsi sodelujoci pravne osebe; število transakcij je v temmodelu tipicno majhno, so pa posamezne vrednosti transakcij pravilomavelike,


3. model poslovanja med posamezniki oz. C2C ("Customer-to-Customer"):pri tem modelu so sodelujoci fizicne osebe, pri cemer neka organizacijapasivno posreduje kot ponudnik svoje infrastrukture in aplikacij za do-govarjanje in izvedbo transakcij (npr.: eBay – www.ebay.com),

4. model poslovanja, v katerem je eden od poslovnih subjektov država alijavno podjetje – pri tem locimo modele G2C ("Government-to-Citizen"),G2B ("Government-to-Business") in B2G ("Business-to-Government")ter G2E ("Government-to-Employee") in G2G ("Government-to- Gover-nment").

Pri e-poslovanju gre seveda, kot pri vsakem drugem poslovanju, za trženje la-stnega blaga ali storitev. Pri tem nam internetna infrastruktura nudi edinstvenomožnost poslovanja s strankami, ki fizicno niso prisotne ali so geografsko celozelo oddaljene. Pomembna prednost e-trgovin pred klasicnimi je, da so lahkoodprte 24 ur na dan vse dni v letu in jih lahko obišcejo tudi stranke, katerihmobilnost je omejena. Skratka e-poslovanje nam pomaga pri premagovanjuprostorskih, casovnih in mobilnostnih ovir.

Ce pogledamo v zgodovino razvoja e-poslovanja vidimo, da se je le-to zacelo sprodajo t.i. mehkega blaga ("Soft Goods"), cemur je sledila prodaja klasicnihmaterialnih dobrin ("Hard Goods"). Pri slednjih se je izkazala za problema-ticno dostava blaga – le-ta mora biti dobro organizirana zaradi usklajenosti in-formacijskega in blagovnega toka. V pionirski dobi e-poslovanja je bil to edenod glavnih problemov in tudi glavnih virov nezadovoljstva z e-poslovanjem.Ob številnih globalno razpršenih kupcih je dostavna logistika enostavno od-povedala, prišlo je do kršenja dostavnih rokov in posledicno do odpovedi po-slov. E-poslovanje mora biti podprto z e-bancništvom. Omogoca naj raznenacine placevanja – s predujmom, virmanom, gotovinskim transferjem, kre-ditnimi/debetnimi karticami, digitalnim denarjem, itd., ki so se udomacili vposlovni praksi.

Logicno nadaljevanje e-poslovanja je bila prodaja storitev (npr.: storitve hra-njenja/prenosa podatkov, intelektualnih storitev, . . . ), ki jih lahko prištevamo


v mehko blago, s to razliko, da jih praviloma ni mogoce digitalizirati. Tu-kaj gre na eni strani za delovne (izvršne) storitve, kot so na primer: storitvena podrocju informacijskih tehnologij in infrastrukture (dostop do interneta,zašcita in varnost podatkov, oddaja pomnilnih kapacitet, "web hosting", . . . ),turizem, hotelirstvo in gostinstvo (organizacija in planiranje potovanj, rezer-vacije namestitev, prevoz potnikov, obiskovanje manifestacij, . . . ), transport inodprema (planiranje prevozov blaga, rezervacije prevoznih sredstev, carinjenjeblaga, . . . ), zavarovanje škode, na drugi strani pa za intelektualne storitve, kotso na primer: svetovalne (konzultantske) storitve (pravno, financno, borzno,prehrambeno, zdravstveno ipd. svetovanje), izobraževalne storitve (ucenje nadaljavo – "Distance Learning"), ipd.

Glavni še vedno odprt problem e-poslovanja je informacijska varnost. Zaradihitrega razvoja informacijskih tehnologij ni mogoce predvideti vseh varnostnihvidikov uporabe novih tehnologij, niti identificirati narave vseh težav ter rizi-kov, ki jih lahko povzroci njihova uvedba. Tukaj nastopa pojem informacijskekriminalitete – gre za skupine ali posameznike, ki izvajajo nelegalne aktivno-sti, pri katerih informacijska tehnologija predstavlja sredstvo in hkrati objektnapada. O nacinih zagotavljanja informacijske varnosti smo že govorili, zatojo tukaj samo omenjam, zainteresiranega bralca pa napotim na ustrezno po-glavje ucbenika Racunalništvo in informatika v logistiki in z njim povezanevire.

Od 2002 do danes se je e-poslovanje razvilo v smislu razvoja novih tehnolo-gij, globalizacije, ekonomskega razvoja ter rastoce odgovornosti za družbeno–ekonomski razvoj. Pomembno vlogo je tukaj odigral tudi razvoj logisticnedoktrine, ki se na tehnicno-tehnološkem nivoju ukvarja s premagovanjem ca-sovnih in prostorskih neskladij pri upravljanju blagovnih, denarnih in informa-cijskih tokov. Slednji se nanaša prav na e-poslovanje in sta zato obe disciplinitesno povezani.

Nahajamo se na prehodu med dvema razlicnima ekonomskima modeloma:

1. ekonomiji masovne proizvodnje in potrošnje


2. informacijsko-orientirani ekonomiji (nov model)

Novi ekonomski model sloni na e-poslovanju saj teži k uporabi informacij sciljem ustvarjanja inteligentnega proizvoda (lepši dizajn, boljša uporabnost,okoljska neoporecnost, . . . ). Informacijski tok, predvsem pa tok povratnih in-formacij pri takšni proizvodnji pomeni zmanjšanje potrošnje energije, zmanj-šanje kolicine potrebnega materiala in obsega vloženega dela, boljšo logistiko,manjšo okoljsko obremenitev ter koncno in ne nazadnje zadovoljnejše uporab-nike. Gre za upravljanje življenjskega cikla proizvodov (angl. Product Life-cycle Management, PLM), ki je podprt tudi s sodobnimi ERP programskimiokolji (npr. SAP), na eni strani, na drugi pa gre za razvoj t.i. e-tržnic, kjerlahko v e-poslovanju sodelujejo vsa podjetja, ki so prisotna na globalnem trguin so sposobna e-poslovanja.

E-tržnice predstavljajo globalizacijo na podrocju e-poslovanja, kjer sodelova-nje presega ustaljene okvire partnerskih podjetij in se partnerstva sklepajo tudile za izvedbo dolocenega posla, e-tržnice pa pri tem nudijo potrebno informa-cijsko podporo (npr. SAP Marketplace).

Infrastruktura e-poslovanja

Internet v najširšem smislu od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja sma-tramo za infrastrukturo za izmenjavo poslovnih informacij. Vizionarji so hitrouvideli potencial interneta kot potencialno najvecjega svetovnega tržišca blaga,storitev, kapitala, dela, informacij itd.

Že konec leta 1994 so se zacela pojavljati spletišca z možnostjo opravljanjaposlovnih transakcij, ki predstavljajo zacetek elektronskega poslovanja – naj-prej samo v obliki elektronskih katalogov informacij o proizvodih in storitvah,ki jih dolocena organizacija ponuja, nato pa se je postopoma širil obseg funk-cionalnosti spletišc za e-poslovanje, tako da je bilo omogoceno:

1. iskanje po dolocenih kriterijih,


2. dogovor o pogojih prodaje in dostave,

3. narocanje proizvodov in/ali uslug,

4. elektronski placilni promet ter

5. dostava digitaliziranega blaga (glasba, video, programska oprema, igre,novice, knjige ipd.).

Spletišca in elektronska izmenjava podatkov

Spletišca in spletni servisi skupaj z informacijsko-komunikacijsko aparaturnoopremo tvorijo informacijsko infrastrukturo celovitih informacijskih sistemov.Od nastanka Interneta se je pojavila narašcajoca potreba po ucinkoviti spletnipredstavitvi vsebin. Zaradi potrebe po stalnem posodabljanju in aktualizacijivsebin ter dvosmerni komunikaciji, so bili razviti t.i. spletni programski jeziki.Gre za interpretirane programske jezike, katerih ukazi se izvajajo ob prikazuin brskanju po spletnih straneh združenih v spletišca.

Dokumenti za splet so v osnovi ASCII kodirane datoteke, ki so strukturiranena poseben nacin. Ta enolicno oznacuje strukturo njihove vsebine (glava, na-slov, odstavek, . . . ) v skladu s standardi za njen prikaz. To strukturo vsi spletnibrskalniki ob prikazu spletnih strani interpretirajo na enak nacin – zato govo-rimo o interpretiranih programskih jezikih. Vsi aktualni jeziki za oblikovanjespletnih dokumentov imajo svoj izvor v jeziku HTML (angl. HyperText Mar-kup Language). Tu sicer ne gre za program v klasicnem smislu besede, lahkopa med besedilo vstavimo kodo drugih t.i. skriptnih programskih jezikov (npr.:JAVA script, PHP).

Medtem ko v primeru HTML, XHTML, VRML ipd. oznacevalnih jezikovgovorimo v glavnem o formatiranju besedila, v primeru JAVA-script in PHPgovorimo o spletnih programskih jezikih, namenjenih procesiranju, posredo-vanju ali zajemanju informacij preko spleta.


V primeru PHP (Hypertext Preprocessor) gre za skriptni jezik, ki ga enostavnovgradimo na ustrezna mesta v HTML besedilu in nam omogoca izvajanje uka-zov na spletnem strežniku. Podobno naredimo z JAVA-script programi, kjerpa obdelava poteka lokalno na strani odjemalcevega brskalnika. Ker gre za ti-picne konfiguracije (operacijski sistem, spletni strežnik, brskalnik, podatkovnabaza, spletni program), ki morajo med sabo tesno sodelovati, so se pojavile t.i.spletne platforme, kot je na primer t.i. LAMP (Linux – Apache – MySQL –PHP) strežnik z instaliranim navedenim paketom (angl. bundle) programskeopreme. Zainteresirani bralec bo širšo razlago in povezave na dodatne infor-macije dobil v (Debevc & Vlaovic, 2001).

Za fleksibilen nacin kreiranja in izmenjave informacij preko spleta je bilo trebaoblikovati format, ki ne bo odvisen od predstavitve podatkov v tej ali oni po-datkovni bazi sodelujocih racunalnikov, pa bo vseeno nedvoumno dolocal vse-bino podatkovnih sporocil med njimi. Ta format – XML (Extensible MarkupLanguage) je definiral in vzdržuje World Wide Web Consortium (W3C) in jepostal standard za izmenjavo vseh vrst informacij preko spleta. Gre za najširšeuporabljen standard za elektronsko izmenjavo podatkov (angl. Electronic DataInterchange, EDI).

Sedaj smo že povedali, kaj so spletišca in kaj jih sestavlja. Kaj pa so spletniservisi? To so programske komponente, zasnovane na spletni in objektni pa-radigmi programiranja ter tehnologijah za elektronsko povezovanje razlicnihuporabnikov in platform.

Zaradi boljšega medsebojnega delovanja spletnih servisov je bil zasnovan pro-jekt UDDI (Universal Description, Discovery and Integration). Gre za vrstorepozitorija procesov in pripadajocih spletnih servisov. Podpira XML in SOAP(Simple Object Access Protocol oz. danes Service Oriented Architecture Pro-tocol), kjer je SOAP protokol za izmenjavo XML sporocil v racunalniškihomrežjih. Gre za relacijo odjemalec-strežnik (angl. client-server) – neko vo-zlišce na internetu (klient) pošlje zahtevo drugemu vozlišcu (strežnik), ki mutakoj odgovori z rezultatom povpraševanja. Slika 1 prikazuje potek komuni-kacije od pošiljanja XML sporocila, njegove pretvorbe v pakete na transpor-


Slika 1: Izmenjava EDI sporocil preko SOAP protokola

Vir: Inder Nandrajog, CIS Management of IS, Spring 2001http://web.njit.edu//~turoff/coursenotes/IS679/sample/soap.htm

tnem nivoju omrežja in prenosa po medmrežju ter interpretacije povpraševanjater tvorbe odgovora pri strežniku, ki po enaki poti potuje nazaj k odjemalcu.Za procesiranje rezultata strežnik preko ORPC protokola posreduje zahtevoaplikacijskemu strežniku ali programu, ki na podlagi le-te dostavi zahtevanirezultat.

Aplikacijska programska oprema za e-poslovanje

Kot uporabnik se z omenjenimi programskimi in oznacevalnimi jeziki ter stan-dardi za prenos podatkov v elektronski obliki srecujemo vecinoma le posre-dno, so pa le-ti osnova splošnih in uporabniških aplikacijskih programov zae-poslovanje. Pa si poglejmo najprej pregledno oboje – kaj so in kaj nam omo-gocajo. Ugotovili boste, da jih vec že poznate.


Splošna aplikacijska programska oprema

Spomnimo se najprej, kaj spada med splošno aplikacijsko programsko opremo.Gre za programsko opremo, razvito pod COTS ali odprto-kodno licenco, na-menjeno splošni uporabi oz. vec raznovrstnim uporabnikom. Obicajno medsplošno aplikacijsko programsko opremo prištevamo:

1. Spletne brskalnike

2. Programe za e-pošto, instantna sporocila, Web-log oz. Blog programe

3. Programe za obdelavo besedil in namizno založništvo

4. Programe za izdelavo preglednic in predstavitev

5. PIM (Personal Information Manager) in Groupware programe . . .

Spletni brskalniki (angl. browser) so programi, namenjeni brskanju (iskanjuinformacij) po spletu. Postali so univerzalna programska platforma tudi zaspletne aplikacije. Tipicni predstavniki takšnih programov so na primer: Mi-crosoft Explorer, Netscape Navigator, Opera, Mozilla Firefox,. . .

E-poštni programi so programi za komunikacijo po internetu – pošiljanje insprejemanje e-poštnih sporocil. V osnovi gre pri elektronski pošti za ASCIIkodirana sporocila. MIME (Multipurpose Internet Mail Extension) je vecna-menska razširitev internetne pošte in standard za pripenjanje binarnih datotekelektronski pošti. Omogoca tudi oznacevanje tipa dodatkov, ki jih prilepimo kelektronski pošti. E-poštni programi praviloma omogocajo komunikacijo takoz intranetom kot z ekstranetom. To so na primer: Outlook Express, MozillaThunderbird, Microsoft Outlook, Lotus Notes,. . .

V zadnjem casu se je s pojavom socialnih omrežij razmahnila uporaba t.i. pro-gramov za takojšnja sporocila (angl. Instant messaging ali IM). Ti programiomogocajo trenutno (takojšnjo) komunikacijo preko e-sporocil, ki so tipicno


krajša od e-pošte in neformalna (podobno kot SMS (angl. Short-Message-Service) v GSM omrežjih. To so na primer: IRC, Skype, Empathy,. . .

Za korporativno obvešcanje imamo koncno še t.i. Web-log ali Blog programe.Gre za spletne programe, ki nam lajšajo oblikovanje in hrambo lastnih sple-tnih strani v obliki (osebnega) dnevnika in tipicno vsebujejo sveže informacijeo neki temi ali sklopu tem, ki nas zanimajo (npr. novicarska skupina, angl.Newsgroup).

Programi za obdelavo besedil (angl. word processors) nam omogocajo ustvar-janje, urejanje, pregledavanje in izpis dokumentov. Obicajno tu ne gre leza ASCII besedila, ampak formatirane dokumente, ki so shranjeni v binarniobliki. Tipicni predstavniki so: Microsoft Word, Lotus WordPro, OpenOfficeWriter, . . .

Programi za namizno založništvo (angl. desktop publishing) nam omogocajoizdelavo materialov, ki izgledajo kot profesionalno oblikovani dokumenti, pri-pravljeni za izpis/tisk ali objavo na spletu. Tipicni predstavniki so: AdobePageMaker, Microsoft Publisher, QuarkXPress, . . .

Elektronske preglednice (angl. spreadsheets) so programi, ki nam omogocajohrambo in izracune na podlagi delovnih listov, razdeljenih na vrstice in stolpce.Omogocajo tudi tvorbo grafikonov na podlagi izracunanih podatkov. Tipicnipredstavniki so: Microsoft Excel, Lotus 1-2-3, OpenOffice Calc, . . .

Predstavitveni programi (angl. presentation managers) so programi, ki omogo-cajo multimedijske predstavitve, vkljucujoc grafiko, slike, animacije in videoposnetke. Tipicni predstavniki so: Microsoft PowerPoint, Lotus Freelance,OpenOffice Impress, . . .

Upravljavci osebnih informacij (angl. Personal Information Manager ali PIM)so programi za koncne uporabnike, ki so namenjeni vecji produktivnosti inlažjemu sodelovanju. Gre za elektronsko razlicico rokovnikov oz. terminerjev,ki lahko hranijo podatke o strankah, sestankih, opravilih, casovnice, . . . Tipicnipredstavniki so: Lotus Organizer, Microsoft Outlook, Evolution, . . .


Vecji produktivnosti in intenzivnejšemu sodelovanju pri projektih so name-njeni tudi programi za skupinsko delo (angl. Groupware). Ti programi podpi-rajo delovne skupine pri sodelovanju na nalogah in nudijo poenoteno e-pošto,forume, podatkovne baze, medsebojne video-konference, ipd. Tipicni pred-stavniki so: Lotus Notes, Novell GroupWise, Microsoft Exchange, . . .

Vecino omenjenih splošnih aplikacijskih programov študenti pri svojem deluali zabavi že uporabljate, zato ne potrebujejo posebne razlage. Dobro pa je, dase zavedate klasifikacije le-teh.

Uporabniška programska oprema

Zadnje skupine aplikacijske programske opreme – uporabniške programskeopreme doslej še nismo obširneje opisovali, saj po eni strani gre za speci-ficne programe, ki so pisani na kožo enemu ali manjši skupini uporabnikovin služijo tocno dolocenemu namenu, po drugi strani pa je njihova struktura zuporabniškega vidika obicajno preprosta. Omogocajo vnos podatkov, njihovoprocesiranje in hranjenje ter oblikovanje izpisov rezultatov v obliki ekranskihslik ali tiskanih porocil.

V to skupino sodijo vsi programi, ki služijo “koncnim uporabnikom” in jimpomagajo uresnicevati osebne (poslovne) cilje na podlagi že zbranih ali vne-senih podatkov. Sem sodijo tudi programi, kot je na primer vam dobro znanaizpitna evidenca AIPS, ki služi sicer številcni, vendar vseeno na Univerzo vMariboru omejeni skupini uporabnikov. Na splošno so vse aplikacije, ki te-cejo na terminalih transakcijskega informacijskega sistema in služijo zajemuin prikazu podatkov informacijskega sistema organizacije, tega tipa. Za raz-liko od njih pa je ERP programsko okolje, ceprav je prikrojeno in namenjenoobdelavi teh podatkov, obicajno toliko splošno, da ga prištevamo med splošnoaplikacijsko programsko opremo.


Programska okolja

Nekateri predstavniki prej omenjenih splošnih in uporabniških aplikacijskihprogramov, ki so obicajno sestavljeni iz vec programov oz. programskih mo-dulov sodijo med t.i. programska okolja.

Programska okolja so zbirke aplikacijskih programov, ki imajo dolocene sku-pne lastnosti:

• Povezuje jih skupna funkcionalnost

• Pogosto imajo programi zelo podobne uporabniške vmesnike

• Vgrajene so možnosti za enostavno medsebojno izmenjavo podatkov

Tipicne predstavnike le-teh iz skupine COTS aplikacijske programske opremesmo že omenili (npr.: programi za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja –t.i. “Office programi”). Uporabniška programska oprema za vodenje poslova-nja ima prav tako nekatere omenjene lastnosti (npr. ERP sistemi, študentskeevidence oz. AIPS, ipd.). Tukaj je težko potegniti mejo locnico med COTS inuporabniško programsko opremo, saj veckrat gre za komercialno (angl. Com-mercial Off The Shelf) programsko opremo, ki jo ponudniki naknadno “ukro-jijo” za potrebe koncnega uporabnika.

ANSI ISA-95 in logisticni informacijski sistemi

Logisticni informacijski sistemi (LIS) so vsi informacijski sistemi, katerih na-men je zbiranje, hranjenje, obdelava in posredovanje podatkov o materialnemtoku blaga – materiala, pol-izdelkov in gotovih izdelkov.

Njihov namen izvira iz definicije logistike kot akterja, ki zagotavlja ucinkovitpretok in skladišcenje blaga in informacije med poslovnimi subjekti in potro-šniki.

Umestitev LIS v poslovne procese (po ANSI ISA-95):


• Nivo 0,1,2: sistemi za procesno vodenje – Process Control Systems(PCS): SCADA, PLC, DCS, BAS

• Nivo 3: sistemi za upravljanje proizvodnih operacij – ManufactoringOperations Management Systems (MOMS): MES, LIMS, WMS, CMMS

• Nivo 4: upravljanje življenjskega ciklusa proizvodov – Product Life-cycle Management (PLM), Enterprise Resource Planning (ERP), Custo-mer Relationship Management (CRM), Human Resource Management(HRM)

Veliko truda je že bilo vloženega v razvoj poslovodnih informacijskih sistemov(ERP) na eni in proizvodno-krmilnih (PCS) sistemov na drugi strani. Ker so serazvijali loceno, se pogosto še srecujemo z vrzeljo med proizvodnim in vod-stvenim nivojem, ki onemogoca optimizacijo proizvodnje. Le-ta obicajno iz-vira iz rocnega posredovanja transakcijskih podatkov ERP sistemu. Ceprav soprednosti integralnega dostopa do proizvodnih podatkov ocitne, mnoga pod-jetja še ne sledijo temu strateškemu cilju. Ker so v projektih avtomatizacijeproizvodnje (predvsem pri razvoju MES sistemov) obicajno vkljuceni strokov-njaki razlicnih podrocij, je bilo potrebno oblikovanje skupne terminologije inmetodologije, ki ju vsebuje standard ANSI ISA-95. ANSI ISA-95 je sestavljeniz naslednjih delov:

1. Modeli in terminologija (angl. Models and Terminology)

2. Atributi objektov iz modelov (angl. Object Model Attributes)

3. Modeli aktivnosti upravljanja proizvodnih operacij (angl. Activity Mo-dels of Manufacturing Operations Management)

4. Objektni modeli in atributi aktivnosti upravljanja proizvodnih operacij(angl. Object models and attributes of manufacturing operations mana-gement activities) (še ni izdan)

5. Poslovno-Proizvodne transakcije (angl. Business-to-Manufacturing Tran-sactions)


6. Transakcije proizvodnih operacij (angl. Manufacturing operations tran-sactions) (še ni izdan)

Glede na clenitev standarda se del 2 obicajno uporablja kot osnova za razvojMES programske opreme, deli 1, 2 in 5 za standardiziran prenos podatkov medposlovodnimi in krmilnimi informacijskimi sistemi. Dela 1 in 3 se uporabljataza analizo poslovnih procesov.


Slika 2: Poslovni sistem

Vir: Racunalništvo in informatika v logistiki (Gumzej, 2013)

Poslovni in logisticni informacijski sistemi

Kot smo že povedali že v (Gumzej, 2013)vsak poslovni sistem definirajo trijeosnovni procesi: temeljni, upravljavski in informacijski (Slika 2). Temeljnipredstavlja osnovno dejavnost v poslovnem sistemu, upravljavski vodenje tegasistema, informacijski pa vso potrebno izmenjavo informacij pri tem. Vlogainformacijskega sistema (IS), posebno racunalniško podprtega, je olajšati, po-hitriti in narediti pretok informacij zanesljivejši kot bi bil zgolj pretok doku-mentov in ustnih navodil.

Struktura poslovnega informacijskega sistema

Slika 3 prikazuje strukturo poslovnega sistema s pridruženimi (racunalniškopodprtimi) IS. Vertikalno po nivojih, ki ustrezajo nivojem managementa, lahko


spremljamo sisteme za podporo odlocanju, preko izvršnih informacijskih sis-temov do transakcijskih informacijskih sistemov. Horizontalno lahko spre-mljamo oddelcno strukturo poslovnega sistema, med katerimi poteka pretokinformacij z namenom zagotavljanja nemotenega poslovnega procesa. IS imatorej centralno, povezovalno vlogo v poslovnem sistemu ter zagotavlja lažjo inboljšo komunikacijo med oddelki, poslovnimi enotami in posameznimi zapo-slenimi.

Slika 4 prikazuje nekoliko poenostavljen konceptualni ustroj IS. Vsi IS oddel-kov so v osnovi pri svojem delovanju samostojni. Sistem ERP jih povezujepreko skupne podatkovne baze, kar poveca nivo komunikacije med oddelki inzmanjša možnost napak. Transakcijski IS omogoca nadzor, zbiranje, shranje-vanje in procesiranje podatkov osnovnih transakcij organizacije. Kot smo žeomenili v (Gumzej, 2013), je osnova IS informacijska infrastruktura (IT), kijo predstavljajo strojna, programska oprema, omrežje, organizacija in ljudje.

S stališca opazovalca so možni razlicni vidiki IS. Notranji konceptualni poglednam razkriva strukturo sistema. Pri tem lahko vidimo, da nam komponente in-formacijskega sistema, s katerimi smo se ukvarjali v (Gumzej, 2013), predsta-vljajo infrastrukturo IS, ki je na višjih nivojih povezana s poslovnimi pravili,zakoni ter objekti in subjekti, katerih podatke zbiramo, obdelujemo, hranimoin posredujemo v okviru IS. Konceptualni pogled na IS vsebuje tudi nacinprocesiranja podatkov (poslovno logiko) in podatkovno bazo, ki jih hrani. En-titete in relacije v podatkovni bazi predstavljajo strukturne elemente (objekte)sistema in njihove medsebojne povezave. Algoritmi predstavljajo nacin pro-cesiranja podatkov v skladu z zakonitostmi, ki predstavljajo poslovno logikosistema. Konceptualnemu pogledu na IS sta komplementarna notranji in zu-nanji uporabniški pogled – odvisen je od okolja iz katerega izvira uporabnik.Notranji tehnicni pogled na IS je v domeni razvijalcev in vzdrževalcev le-tega(informatikov) in zajema omenjeno informacijsko infrastrukturo (IT) – strojnoin programsko opremo ter omrežje. Zunanji pogled koncnih uporabnikov ISpredstavlja pogled sodelavcev in partnerjev podjetja, ki sistem napajajo s po-datki in od njega prejemajo informacije.


Slika 3: Informacijski sistemi znotraj organizacije

Vir: Introduction to Information Systems (Rainer & Turban, 2008)


Slika 4: Informacijski sistemi znotraj organizacije

Vir: Racunalništvo in informatika v logistiki (Gumzej, 2013)

MES sistemi

Proizvodni izvršni sistemi (MES) omogocajo vodenje proizvodnje in delajo spodatki, ki jih posredujejo procesno krmilni sistemi.

Zaradi tehnološkega razvoja proizvodnje in proizvodov samih avtomatizacijiproizvodnje posvecamo vedno vecjo pozornost. Da bi lažje dosegali stalnokakovost proizvodov, proizvajalci uvajajo t.i. procesno krmilne sisteme za av-tomatizirano krmiljenje proizvodnih strojev in celic (CIM).

Procesno-krmilni sistemi so nasploh dveh vrst:

1. SCADA (Supervisory Control And Data Acquisition)

2. PCS (Process Control Systems)


Osnova obeh je zaprto zancni sistem delovanja s sprotnim spremljanjem kr-milnih signalov senzorjev ter pošiljanjem nadzornih podatkov in signalov ak-tuatorjem. Med njima ni stroge locnice. PCS so pogostejši v industrijskemokolju, kjer imamo vecjo raznolikost senzorjev in aktuatorjev ter je zahtevanavecja natancnost podatkov.

Zaradi podobnosti so v preteklosti enacili MES sisteme s CIM sistemi za ra-cunalniško integrirano proizvodnjo (CIM – Computer Integrated Manufacto-ring). MES sistemi v funkcionalnosti presegajo CIM sisteme in predstavljajovezni clen med njimi in ERP sistemi. Ponavadi so standardizirani (po zgleduCIM) in neodvisni od operacijskih sistemov (po zgledu ERP). Naloga MESsistema je, da je sposoben reagirati na nepricakovane dogodke, ki vplivajo naproizvodnjo.

Funkcionalnost MES sistemov zajema naslednje naloge:

1. MES sistemi masovno manipulirajo s podatki, na podlagi katerih sku-šamo optimizirati proizvodne procese

2. Razpolagajo s podatki o proizvodnji v realnem casu in nam v istem tre-nutku s pomocjo implementiranih funkcij in procedur lahko ponudijopresek stanja proizvodnje, podajo opozorila v primeru pojava napak, ipd.

MES sistem operira predvsem z naslednjimi vrstami podatkov:

• Razpoložljivost virov

• Zaloge materialov

• Stanje proizvodnih virov

• Razpoložljivost delovne sile

• Razpisani delovni nalogi


Primer: osnovni podatki za avtomatizirano planiranje proizvodnje so pred-vsem:

• Delovni koledar resursov (izmene, delovne sobote, kolektivni dopusti,. . . , planirano vzdrževanje strojev)

• Izdelavni casi izdelkov po posameznih operacijah in resursih

• Casi cišcenja in premontaž (priprava proizvodnje) med izdelki po resur-sih

• Prioritete resursov

• Sestavnica materialov za izdelke in polizdelke

• Casi nabave surovin in embalažnih materialov

• Trajanje analize vhodnih materialov

• Trajanje analize koncnih izdelkov

• Obstojeca zaloga

• Obstojeca nabavna narocila

• Obstojeci planski in procesni nalogi

• Prodajne napovedi za izdelke po mesecih

• Sekundarne potrebe po polizdelkih (glede na potrebe po izdelkih)

Poglavitni cilji, ki jih podjetja skušajo doseci z uvedbo MES sistemov so:

• Povecana fleksibilnost planiranja

• Optimizacija nivojev zalog surovin, embalaže in gotovih izdelkov

• Minimizacija odpisov vhodnih materialov


• Optimizacija procesov in pretoka podatkov skozi oskrbovalno verigo

• Transparentnost poslovanja

Primer: izredni dogodki pri planiranju proizvodnje so lahko:

• Reklamacija surovine

• Okvara stroja

• Reklamacija embalaže

• Nujnost dodatnega narocila

• Nepravocasna dobava dolocenega materiala

V vseh naštetih primerih je potrebno ponovno planirati proizvodnjo in hitroukrepati pri nabavi.

Da bi lahko izvajali vse naštete analize s pomocjo MES sistemov, jih je po-trebno ustrezno planirati (Slika 5). Vhodna kontrola kakovosti surovin moraizlociti neuporabne surovine še preden pridejo v proizvodno skladišce – sta-tistika o kakovosti vhodnega materiala je namenjena izboljševanju kakovosti.Prav tako mora izhodna kontrola preveriti kakovost izdelkov preden jih po-šljemo na trg. Sistem preverjanja kakovosti oznaci vhodne materiale, poliz-delke in koncne izdelke s cimer zagotavlja sledljivost materialnega toka odnabave, preko skladišcenja, predelave, kontrole, pakiranja, pa do dobave iz-delkov kupcem. Sistem preverjanja kakovosti ni del MES sistema, vendar munudi potrebne statistike in podatke sledljivosti.

Sodobni MES sistemi so ekspertni sistemi, ki delujejo do dolocene mere avto-nomno. Na podlagi preteklega dogajanja in zbranih podatkov lahko napovejobodoce dogajanje in nas opozorijo na prihodnje izredne dogodke. Da bi biloto mogoce, morajo imeti možnost ucenja: dinamicne razširitve nabora relacijin dogodkov s potrebnimi ukrepi ob njihovem nastanku.

Glavni prednosti uporabe takšnih sistemov sta:


Slika 5: Proces planiranja proizvodnje

1. maksimalna optimizacija proizvodnje in

2. preprecevanje nepotrebnih stroškov, ki se jim lahko izognemo s pomocjointegracije informacij iz proizvodnega procesa in informacij iz sistemaERP.

Pri tem uporabljajo tehnike ekspertnih sistemov, razvršcanja proizvodnih po-stopkov in optimizacije. Zainteresirani bralec bo vec o teh tehnikah našel vknjigi (Šuhel & Murovec, 2003).

ERP sistemi

Celoviti poslovni informacijski sistemi, znani pod angleško kratico ERP, soprogramske rešitve, ki omogocajo spremljanje in združevanje transakcijsko in-tenzivnih poslovnih procesov celotne organizacije. Za ERP je znacilen celovitpristop k upravljanju resursov v organizaciji (materialnih, financnih in clove-ških).

Prepletenost poslovnih procesov je mogoce ucinkovito rešiti le s popolno in-formacijsko integracijo, ki zahteva vec-nivojsko arhitekturo, kar pomeni zdru-ževanje vseh treh že omenjenih logicnih vidikov informacijskega sistema:

1. konceptualnega, ki zajema vse relevantne poslovne podatke, relacije mednjimi in poslovna pravila za ravnanje z njimi,


2. internega in zunanjega uporabniškega, ki zajema na eni strani naše za-poslene, na drugi pa naše stranke ali poslovne partnerje in

3. tehnicnega, ki zajema vso potrebno informacijsko infrastrukturo.

Zaradi njihove funkcionalnosti, ki zagotavlja pregled nad poslovanjem na enistrani in izvajanju vodstvenih aktivnosti razlicnim nivojem managementa nadrugi, sem jih tukaj poimenoval tudi poslovodni informacijski sistemi. Ma-nagerski informacijski sistemi (angl. Management Information System, MIS)so sicer širši in splošnejši od ERP sistemov, vendar v proizvodnem okolju so-dobni ERP sistemi (v kombinaciji z ustreznimi MES sistemi) omogocajo vse,kar obsegajo omenjeni trije nivoji, ki so lastni MIS sistemom.

Razvoj ERP sistemov

ERP so se pojavili leta 1990. Razvili so se iz prej nastalih poslovnih informa-cijskih sistemov. Leta 1965 so se kot prvi tovrstni sistemi pojavili sistemi MRPI (Material Requirements Planning), ki so bili usmerjeni v nacrtovanje mate-rialov in so nastali kot nadgradnja sistemov namenjenih vodenju zalog. Leta1975 so bili razviti sistemi MRP II (Manufacturing Resource Planning II). Toso sistemi celovitega obvladovanja vseh virov procesov proizvodnje v podje-tju. MRP II je pokrival posamezna podrocja kot so finance, place, upravljanjez resursi, proizvodnjo in distribucijo. ERP sistemi so nadgradnja MRP II sis-temov in predstavljajo celovito programsko rešitev informatizacije poslovanjapodjetja.

Pet najvecjih ponudnikov ERP rešitev obvladuje okoli 85% svetovnega trga.Tržni delež podjetja SAP AG je 41%, Oracle dosega 21% tržni delež, sleditaInfor in Sage Group s po 7 oz. 6% in Microsoft s 3%. 15% si delijo manjšisvetovni in domaci proizvajalci (Jacobson et al., 2007). Na slovenskem trguje situacija podobna, vendar ima pri nas po podatkih iz leta 2005 (IDC, 2006)Oracle bistveno manjši delež (0,7%), vecji delež pa SAP (42,4%) in Micro-soft (10,6%) zasedajo nekateri domaci ponudniki: Datalab (7,4%), Perftech


(7,2%), Kopa (3,6%), Mit Inženiring (3,3%), IS.Edico (3,2%), SAOP (2,1%),ce omenim samo tiste s tržnim deležem nad 2%. Zanimivo je tudi, da se slo-venska podjetja pretežno (75%) v osnovi odlocajo za proizvode slovenskih po-nudnikov, ki jim po strukturi in obsegu najbolj ustrezajo, tuje rešitve pa uvajajobolj po pritiskom partnerskih podjetij iz tujine.

ERP programske rešitve imajo z vidika ekonomike podjetja naslednje zaželeneucinke:

• zaradi avtomatizacije poslovnih postopkov in z zagotavljanjem elektron-ske sledi odgovornosti ter drugih dejavnikov, zmanjšujejo režijske stro-ške;

• zaradi splošno dostopnih in tocnih podatkov podatkovnih baz, s katerimizmanjšujejo stroške iskanja, prenosa in hranjenja podatkov ter medod-delcnega komuniciranja, zmanjšujejo transakcijske stroške;

• z zagotavljanjem popolnih in ažurnih informacij, zmanjšujejo stroškeobdelave podatkov ter stroške sprejemanja odlocitev.

Struktura ERP rešitev

ERP rešitve so celovite programske rešitve, kar pomeni, da pokrivajo vse po-slovne funkcije podjetja. Glede na skupno splošno strukturo (Slika 3), ob-stajajo za ta namen standardne programske rešitve oz. moduli. Podjetje imamožnost izbrati in uvesti tiste module, ki jih potrebuje.

Tabela 1 podaja module, ki sestavljajo tipske ERP rešitve. Podjetja se medsabo razlikujejo predvsem glede na podrocje delovanja in velikost. NekateriERP moduli so nujno potrebni, ne glede na vrsto organizacije. Cez palec lahkorecemo, da so za delujoc sistem potrebni vsaj trije (Anderegg, 2000).


Tabela 1: Tipski moduli ERP rešitve

ModulMarketing in prodaja

Nacrtovanje proizvodnje in razvojProizvodnja in kontrola inventarja

NabavaDistribucijaKakovost

Cloveški viriFinance in racunovodstvo

Informacijske storitve

Uvajanje ERP rešitev

Zaradi kompleksnosti ERP rešitev in posledicno njihove zapletene uvedbe, semorajo podjetja izbire lotiti premišljeno in pri tem upoštevati metodo uvajanja,ki jo priporocajo ponudniki ERP rešitev. Pri uvedbi se lahko podjetja odlocijoza nadgradnjo obstojece rešitve, lasten razvoj rešitve, nakup rešitve ali za na-jem rešitve.

Uvajanje celovitih ERP rešitev poteka v dveh fazah. V prvi fazi podjetje iz-bere takšno ERP rešitev, katere procesi se kar najbolje prilagajajo procesompodjetja. V drugi fazi pa mora podjetje izbrano ERP rešitev uvesti v podjetjev predvidenem obsegu, casu in s predvidenimi stroški. Za vsako podjetje jepomembno, da rešitev ERP uvede v najkrajšem casu in z najnižjimi možnimistroški.

Poznamo vec strategij uvajanja standardnih rešitev (Anderson, 2003): strate-gija malega rizika, strategija proracuna, hitra strategija, strategija na kljuc, itd.Med njimi se je hitra strategija (angl. breakneck strategy) izkazala kot najpri-mernejša saj vsebuje malo število aktivnosti, ki se izvajajo socasno in temeljina uvedbi ERP rešitve z najnižjimi stroški in kakor hitro je možno. Ker eko-nomija elektronskega poslovanja zahteva hitre rešitve problemov, so se druge


strategije izkazale za manj uspešne. Zaradi velikega števila manj uspešno izve-denih projektov uvedbe rešitve ERP, so ponudniki teh rešitev pripravili svojerešitve za uvedbo rešitev ERP, ki temeljijo na hitri strategiji. Strategijo sopoimenovali hitra uvedba (angl. rapid implementation): vkljucuje pa pristopuvedbe, opis opravil in primere delovanja (Sternad & Bobek, 2008).

Podjetje se glede na naravo dela lahko odloci med naslednjimi nacini uvedbeERP rešitve:

• Pristop velikega poka (angl. Big Bang approach)

• Fazni pristop (angl. Phased approach)

• Kombinacija pristopa velikega poka in faznega pristopa

Pristop velikega poka

Ta pristop predvideva, da na dolocen dan opustimo stare programske rešitve inizvedemo prehod na novo ERP rešitev. Da bi bil ta pristop uspešen, moramouvedbo skrbno nacrtovati in že pred dnevom zagona v živo dobro preizkusitidelovanje rešitve ERP. Glavna prednost te metode je, da ni potrebno pripra-viti vmesnikov med obstojecim informacijskim sistemom in uvedeno rešitvijoERP.

Glavne prednosti tega nacina uvedbe so:

• Nižji stroški uvedbe

• Krajši cas uvedbe

• Manjše tveganje zaradi vecje angažiranosti celotne projektne skupine,kar pomeni njeno bolj usmerjeno in koordinirano delovanje

Pomanjkljivosti tega pristopa so:


• Cas in stroški priprav

• Pomanjkanje kriticnih virov

• Pomanjkanje profesionalnih izkušenj pri uvedbi ERP rešitev

• Ob neuspešni uvedbi prehod na staro ERP rešitev ni mogoc

Tveganje lahko zmanjšamo z metodo malega velikega poka, pri cemer procesuvedbe razdelimo na dva ali vec manjših projektov, ki se nato vsak posebejizvedejo po metodi velikega poka.

Fazni pristop

Ta pristop omogoca postopno uvajanje modulov rešitve ERP. To poteka tako,da najprej uvedemo en modul in nato, ko je ta modul uveden, uvedemo nasle-dnji modul. Postopek se ponavlja, dokler niso uvedeni vsi predvideni modulirešitve ERP. Ker se moduli uvajajo posamicno, je potrebna manjša projektnaorganizacija, ki se lahko tudi bolj posveti uvedbi posameznih modulov.

Prednost tega pristopa je manjše tveganje, saj se socasno vpeljuje le en modul,projektni tim pa si v casu uvedbe posameznih modulov pridobiva znanje inizkušnje.

Glavna slabost faznega pristopa je, da zaradi postopnega uvajanja modulov,nimamo hkrati na voljo vseh potrebnih modulov nove rešitve. Zaradi tega jepotrebno pripraviti vmesnike med starim informacijskim sistemom in novo-uvedenimi moduli rešitve ERP, to pa povecuje stroške in cas uvedbe.

Pri tem pristopu je potrebno v obdobju uvajanja nove rešitve vzdrževati dvasistema – obstojeci in novi ERP sistem – kar poveca obseg dela in negativnovpliva na stroške uvedbe.


ASAP pristop uvedbe SAP ERP

ASAP metodologijo uvedbe je razvilo podjetje SAP AG za uvajanje svojihERP rešitev, zacenši z verzijo R/3. Zgrajena je tako, da nas v naravnem toku(pri)pelje skozi proces vpeljave sistema v vsa funkcionalna podrocja organi-zacije. ASAP optimizira cas, kakovost in ucinkovitost porabe vseh virov privpeljavi.

Poleg hitre in kakovostne vpeljave ERP sistema, nam ASAP predstavlja dobroin zdravo osnovo za spremembe in nadaljnje izboljšave sistema v prihodnosti.Metodologija se torej ne nanaša le na samo vpeljavo sistema, ampak podpiraaktivnosti znotraj celotnega življenjskega cikla sistema. ASAP se je prvic po-javil na tržišcu leta 1996 in so ga od takrat uporabili pri vec kot 1000 vpelja-vah SAP sistema po vsem svetu. Metodologija je sicer zrasla iz SAP-ovegasistema, vendar so vsaj njene zacetne faze uporabne za vpeljavo katerega koliERP sistema, prav tako pa je treba pri vpeljavi sistema razmišljati tudi o vzdr-ževanju, ki je prav tako univerzalni koncept ter hkrati ena od bistvenih predno-sti SAP ERP pred ostalimi rešitvami.

ASAP metodologija je zasnovana na principu zemljevida ("Roadmap", Slika6). Faze, aktivnosti in naloge si sledijo po tocno dolocenem zaporedju, njihovoizvajanje pa nas pripelje na cilj – delujoci SAP ERP sistem. Zemljevid vpeljaveje torej metodologija in projektni nact s podrobnim opisom o tem kaj, kdaj inkako izvedemo doloceno aktivnost ter kdo jo izvede.

Faza 1: Priprava projekta – analiza in specifikacija

Pri ASAP metodologiji je ta faza namenjena pripravi projekta vpeljave sis-tema SAP ERP. Ta faza je logicno nadaljevanje pred prodajnih in prodajnihaktivnosti v casu pridobivanja projekta. V tem casu se namrec poskuša prido-biti cim vec informacij o obsegu vpeljave v podjetje. Dobra priprava projektaje kljucnega pomena za uspešno vpeljavo sistema SAP ERP, saj je vsak pro-jekt vpeljave edinstven glede na obseg vpeljave, cilje, prioritete, ipd. V tej


Slika 6: Zemljevid vpeljave (Roadmap) po ASAP metodologiji

Vir: SAP Planning Best Practices in Implementation (Anderson, 2003)

fazi projektna skupina pripravi dokumentacijo, ki nedvoumno prikazuje na-men vpeljave sistema v podjetje. Med to dokumentacijo spadajo med drugimprojektna organizacija (organigram), listina projekta (dokument, ki opisuje inopredeljuje osnovne zahteve projekta vpeljave SAP ERP sistema), standarditer postopki na projektu in projektni nacrt.

Pri procesno orientirani vpeljavi sistema SAP ERP s pomocjo "ARIS for mySAP.com", zgoraj omenjeno pripravo projekta razširimo na analizo in specifi-kacijo.

Namen analize je identifikacija stopnje pokritosti procesov znotraj podjetja sSAP ERP referencnim modelom in pravocasno odkritje šibkih tock pri vpe-ljavi sistema. Izkušeni svetovalci, kljucni uporabniki in skrbniki procesov vpodjetju lahko s pomocjo opisa funkcionalnosti posameznih procesov, skupinprocesov ali scenarijev znotraj referencnega modela prepoznajo tiste standar-dne SAP-ove procese, ki v podjetju že tecejo. Že v tej zgodnji fazi je mogoceodkriti slabosti pri obstojecih procesih in jih dokumentirati na modelih. Nipotrebno posebej poudarjati, kakšno vrednost ima ta informacija za vodstvopodjetja pri pripravi strategije vpeljave ERP sistema (npr. odgovori na vpra-šanja o prenovi procesov - da/ne, vpeljavi SAP ERP ali tudi morda kakšnegadrugega ERP sistema, natancni oceni stroškov vpeljave, itd.).


Faza 2: Nacrt poslovanja – dizajn

Po ASAP metodologiji je ta faza z vidika vpeljave sistema SAP ERP najpo-membnejša, saj se skupaj s kljucnimi osebami v podjetju (projektna skupina)opredeli obseg poslovanja do najnižjega nivoja – procesa. Projektna skupinana delovnih sestankih s pomocjo ASAP Q&Adb (Questions and Answers da-tabase: vprašanj, predlogov kupcev) opravi vrsto intervjujev, s katerimi sve-tovalci zbirajo informacije o poslovanju podjetja. Nato s pomocjo tabelaric-nega prikaza SAP ERP referencnega modela dolocijo obseg vpeljave sistema zvkljucevanjem posameznih procesov v obseg vpeljave. Na ta nacin dolocamovsebino poslovno informacijskega sistema, ki ga bomo vpeljali v podjetje.

V vecini primerov vpeljave sistema SAP ERP je potrebno poskrbeti za doda-tno funkcionalnost poslovno informacijskega sistema podjetja. Skoraj nikolise ne zgodi, da bi bila "pokritost" procesov z referencnim modelom SAP ERPzadostna. Opravijo t.i. "add-on modeling". Za zagotovitev popolne funkcio-nalnosti sistema je v vecini podjetij potrebno obdržati (ali razviti) t.i. zunanjeinformacijske sisteme. V tej fazi opredelimo in dokumentiramo vmesnike, kibodo služili za povezavo SAP sistema z zunanjimi sistemi.

V Q&Adb lahko opazimo, da so poleg elementov SAP ERP referencnega mo-dela, ki smo jih dolocili v obseg vpeljave, na voljo tudi vsi dodani objekti. Ševec, v Q&Adb je za te objekte na voljo popolnoma enak nabor vprašanj. Le-toje zelo pomembno pri izdelavi nacrta poslovanja. SAP organizacijska strukturavsebuje vse organizacijske enote, stroškovna mesta, pozicije, potrebne kvalifi-kacije, delovna mesta, ipd.

V fazi nacrtovanja sistema predvidimo, kakšne kvalifikacije potrebujejo za-posleni za posamezna dela znotraj podjetja. S tem lahko tudi predvidimo,koliko zaposlenih bo potrebno prekvalificirati, kolikšni bodo stroški prekva-lifikacije, itd. Informacije o vlogah in pozicijah zaposlenih so koristne pripripravi sistema avtorizacij za sistem, ki ga vpeljujemo. Natancni modeli pro-cesov, natancna organizacijska struktura in natancen sistem avtorizacij nampredstavljajo vir informacij za pripravo strategije šolanja koncnih uporabnikov


sistema. Podatki, ki so nam na voljo pri upravljanju te faze vpeljave sistema,nam omogocajo, da pripravimo strategijo šolanja koncnih uporabnikov na ni-voju posameznih transakcij in SAP (pod-)sistemov.

Tako izdelan nacrt poslovanja, opremljen z modeli posameznih procesov, orga-nizacijsko strukturo, seznamom SAP transakcij, ki so predmet vpeljave, sezna-mom in opisom vlog, sistemom avtorizacij in predlogom strategije izobraže-vanja koncnih uporabnikov, predstavlja temelj za naslednjo fazo – realizacijo.

Faza 3: Realizacija – vpeljava in testiranje

Tretja faza – realizacija – predstavlja najobsežnejši del vpeljave SAP ERP sis-tema. Njen namen je izpolnitev vseh potreb, zahtev in želja (tako s procesnegakot ekonomskega vidika), ki smo jih zapisali in dolocili v nacrtu poslovanja.Njeni cilji so dokoncana vpeljava sistema, izvedba potrebnega testiranja sis-tema in priprava sistema za produkcijsko delovanje. V tej fazi projektna sku-pina pridobi kljucna znanja za upravljanje in administriranje sistema.

Pri ASAP projektih vpeljave SAP ERP sistema sta nacrtovanje in vpeljavasistema locena. S tem je omogocen zgodnji prvi stik in testiranje prototipa, kiga z nacrtovanjem izgrajujemo. Razumevanje procesov je zato bistveno boljše,projektna skupina se sproti seznanja s SAP ERP sistemom in možnost zaiti vslepo ulico je pri tem bistveno manjša.

Ena od kljucnih aktivnosti v fazi realizacije je izvedba koncnega integracij-skega testa. Testiranje vkljucuje verifikacijo odvisnosti in poteka po posame-znih (izbranih ali najpogosteje uporabljenih) zaporedjih procesov in skupinahprocesov, vkljucujoc vmesnike, izhode iz sistema in sistem avtorizacije. Iz-brane procese posnamemo s pomocjo snemalnika in si s tem pripravimo de-lovne primere ("business cases"), ki jih za potrebe simulacije polnimo s te-stnimi podatki, ki so del realnih podatkov. S simulacijo preverimo pravilen po-tek podatkov skozi proces, preverimo pravilnost delovanja procesa, preverimopricakovan izhod iz procesa itd. Testiranje sistema s tem dobi pravi pomen,


saj lahko v zgodnji fazi vpeljave posameznih procesov opazimo nepravilnostiv procesih, le-te analiziramo, odpravimo in dokumentiramo. S tem zmanj-šamo možnost, da bi odkrili nepravilnosti v sistemu neposredno pred ali medprodukcijskim tekom.

Velik poudarek pri vpeljavi sistema je namenjen pripravi koncnih uporabnikovna nov sistem. V tretji fazi se pripravi koncept izobraževanja koncnih uporab-nikov in gradivo za koncne uporabnike. Osnova za pripravo kvalitetnega in nakožo uporabnikov pisanega gradiva so modeli procesov, ki sestavljajo obsegvpeljave SAP ERP sistema – torej referencni model podjetja, ki smo ga izobli-kovali v fazi nacrtovanja sistema. Vsa do sedaj zbrana dokumentacija, testniprimeri, modeli procesov, SAP vnosni zasloni posameznih transakcij, itd., souporabni za pripravo kakovostne dokumentacije za koncne uporabnike.

Faza 4: Koncne priprave – kontrola kakovosti in izobraževanje

Namen te faze je izvesti koncne priprave pred delovanjem v živo – produkcijo.Glavne naloge projektne skupine znotraj te faze so izobraževanje koncnih upo-rabnikov, priprave na upravljanje s sistemom in aktivnosti za prehod na pro-dukcijo. Na tem mestu je potrebno odpraviti vsa odprta vprašanja in nejasnostiglede sistema.

Hkrati s pripravo sistema za delovanje v živo, je potrebno za "prehod" pripra-viti in izobraziti tudi koncne uporabnike. Tradicionalno izobraževanje potekapo principu dialoga (kljucni uporabniki opisujejo potek procesov s pomocjoSAP ERP sistema). Procesi znotraj podjetja so uporabnikom predstavljeni kotmodeli. Uporabniki lahko iz teh modelov klicejo posamezne SAP transakcijev tocno dolocenem zaporedju. Poleg SAP transakcij lahko iz modelov klicemotudi druge dokumente oz. aplikacije, ki opisujejo posamezne procese in funk-cije znotraj modelov. V primeru dodatnih vprašanj glede posameznih SAPtransakcij, je iz modelov možno poklicati pomoc, integrirano v okviru SAPERP sistemu. S takšnim nacinom izobraževanja dobijo koncni uporabniki pre-


gled nad celotno strukturo sistema in so sposobni prepoznati in spoznati pro-cese, za katere bodo v produkciji zadolženi.

Pri izobraževanju lahko ponovno uporabimo vse delovne primere ("businesscases"), ki smo jih ustvarili v tretji fazi, lahko pa si pripravimo tudi doda-tne delovne primere. Ce pa k omenjenemu izobraževanju vkljucimo še samo-izobraževanje s pomocjo "SAP Online Guide-a" in modelov na internem omrežju(intranetu), se ucinkovitost izobraževanja poveca, stroški izobraževanja pa zna-tno zmanjšajo.

Faza 5: Delovanje v živo & podpora

Namen te faze je premik iz pred-produkcijskega okolja v živo, produkcijskodelovanje sistema SAP ERP.

Pred delovanjem v živo mora biti vzpostavljena celotna organizacija kratko-rocne in dolgorocne podpore koncnim uporabnikom. V tej fazi imajo namrecuporabniki mnogo težav in še vec vprašanj, na katere je potrebno redno odgo-varjati. S tem namenom je potrebno zagotoviti solidno podporo, ki naj bo eno-stavno dostopna za vse uporabnike. Celoten potek projekta in še posebej dobrapriprava dokumentacije o vpeljanem sistemu ima velik pomen pri t.i. "rollout"projektih. Veliko svetovnih korporacij si pri vpeljavi sistema SAP R/3 izberelokacijo, na kateri sistem kakovostno vpelje. Po zakljucku projekta na izbranilokaciji izvedejo "rollout" pre-definiranega sistema na ostale lokacije.

Pri izvedbi takšnega projekta se velikokrat pojavi problem dobre dokumenta-cije o sistemu. To pomanjkljivost zadovoljivo obvladuje SAP-ovo orodje ”So-lution Manager”. Dokumentacijo o sistemu lahko vzdržujemo na enem mestu(lokaciji) in jo preko intra- in/ali interneta distribuiramo po celotni organizacijiširom sveta.


Po uspešni vpeljavi sistema

Vpeljava ERP sistema kot je SAP ERP je veliko delo (in praviloma velikasprememba) za podjetje, vendar je z uspešno vpeljavo storjen le prvi (sicervelik) korak pri optimizaciji poslovanja. Metodologija ASAP pokriva tudi na-daljevanje procesa optimizacije vpeljanega sistema. Velik poudarek pri tem jena podpori produkcijskemu delovanju in sicer aktivnostim, kot so spremembeobsega delovanja podjetja, tehnološke spremembe in spremembe v organiza-cijski strukturi podjetja. Kakovostna vpeljava SAP ERP sistema s pomocjoprocesno orientirane metodologije nam predstavlja trden temelj za vpeljavooz. uporabo "Activity Based Costing"-a, vpeljavo "Workflow"-a, "KnowledgeManagement"-a ipd. Prav tako metodologija podpira uporabo modelov pripresoji za pridobitev ISO standarda(ov) in pri izgradnji kakovostnega informa-cijskega sistema.

Zelo pomembna aktivnost po vpeljavi je t.i. uglaševanje sistema ("System Tun-ning"). Z uglaševanjem sistema izboljšamo njegov ucinek preko spremljanjavhodov in izhodov iz sistema. Procesno orientirana metodologija za ta namenpredlaga uporabo orodja "Process Performance Manager (PPM)". S pomocjoPPM-ja analiziramo pretok podatkov skozi celotno organizacijo in skozi vsesisteme. Podatki iz sistema se prenesejo v PPM in tu primerjajo s prej na-stavljenimi vrednostmi, ki oznacujejo kvaliteten proces. Glede na primerjavosistem opozarja na težave v sistemu preko semaforjev, glede na to pa se v nada-ljevanju lahko izvede natancna analiza procesa, v katerem so zaznane težave.Vsi ti podatki nam služijo kot osnova za podrobno analizo in pripravo nacrtaoptimizacije SAP ERP sistema, kar nas privede do hitrejše "realizacije" po-vracila investicije v informacijsko tehnologijo. PPM ne prevzema vloge takoimenovanih direktorskih sistemov, ki delujejo s pomocjo financnih podatkov,saj PPM deluje na podatkih iz procesov. S tem je sklenjen krog vpeljave inuspešne uporabe SAP ERP sistema.

Metodologija ASAP nudi podporo pri sistematicnem pristopu zbiranja podat-kov o poslovnih procesih, izgradnji na kožo pisanega nacrta poslovnih pro-cesov, dokumentiranja le-teh in razdeljevanja dokumentacije med uporabnike


širom organizacije. Nadalje nam metodologija nudi izjemno podporo pri vpe-ljavi izgrajenega nacrta v organizacijo, pripravi celotne dokumentacije o sis-temu ter pripravi na izobraževanje in podporo koncnim uporabnikom. Prin-cip zemljevida vpeljave nas uspešno vodi od priprave projekta vpeljave do za-kljucka projekta – delovanja v živo in produkcijskega sistema. Nadzor, analizain uglaševanje sistema po vpeljavi le-tega nam omogocajo optimizacijo sis-tema in s tem izboljšanje kakovosti sistema. Vecja kakovost pomeni boljšiizkoristek, boljši izkoristek pa vodi k vecjemu dobicku in le-ta k hitrejši povr-nitvi vloženih sredstev.


SAP ERP

Podjetje SAP je najvecje v skupini ponudnikov ERP rešitev in ponuja naj-bolj širok nabor modulov, ki jih spretno širi in nadgrajuje, SAP/R3 rešitev paje najbolj razširjena rešitev na trgu. Podjetje prevladuje na trgu proizvodnihpodjetij, prodajna politika pa je usmerjena v ponudbo industrijskih rešitev, kitemeljijo na konceptu najboljše prakse. Svojo linijo produktov je konec devet-desetih razširilo z vkljucitvijo programskih rešitev za CRM, SCM, avtomati-zacijo prodaje in upravljanje s podatkovnimi skladišci. Za majhna in srednjevelika podjetja je SAP razvil ti. Business one, SAP Smart Business Solution,ki je prikrojena njihovim specificnim potrebam, predvsem pa obsegu poslova-nja.

Osnova SAP ERP sistema je trenutno SAP ERP 6.0 – integrirana programskarešitev za tri nivojsko arhitekturo odjemalec/strežnik za odprte, distribuiranesisteme:

1. Vmesnik: veckanalni dostop – preko odjemalcev in portala

2. Upravljanje baze znanja: poslovna logika, upravljanje z bazo znanja inkonfiguracijo podatkov

3. Fizicni nivo: aplikacijska osnova temelji na J2EE in ABAP programskihjezikih ter abstrakciji vmesnikov do sistemov upravljanja podatkovnebaze in operacijskih sistemov

SAP odjemalci so lahko:

• “debeli” odjemalci – Windows ali Java odjemalci ali

• “vitki” odjemalci, ki delujejo preko spletnih brskalnikov (vmesniki SAPITS – Internet transaction server – pretvorijo SAP ERP sistem v spletnorešitev).

SAP ERP 41

Tabela 2: Osnova SAP ERP R/3

Modul (kratica - pomen)SD - prodaja in distribucija (angl. Sales and distribution)FI - financno racunovodstvo (angl. Financial accounting)CO - kontroling (angl. Controlling)EC - kontroling podjetja (angl. Enterprise controlling)IM - upravljanje investicij (angl. Investment management)TR - zakladništvo (angl. Treasury)HR - upravljanje kadrov (angl. Human resources)MM - materialno poslovanje (angl. Material management)PP - nacrtovanje proizvodnje (angl. Production planing)QM - upravljanje kakovosti (angl. Quality management)PM - vzdrževanje (angl. Plant maintenanace)PS - projektni management (angl. Project system)

Tabela 2 navaja tipske module, ki od verzije R/3 naprej sestavljajo osnovo SAPERP rešitve. Ti moduli sestavljajo osnovo SAP rešitve, ki jo lahko nadgraju-jemo z moduli ali vmesniki do zunanjih podpornih rešitev (Slika 8). To solahko vmesniki do transakcijskega informacijskega sistema ali vmesniki, dodomacih parcialnih ERP rešitev za npr. finance, skladišcenje ali upravljanjeodnosov s strankami.

SAP deluje na osnovi SAP transakcij; vsaka SAP transakcija je zaporedje »za-slonskih slik«, ki so skladni s poslovnim procesom in s pomocjo katerih upo-rabniki pregledujejo, vnašajo in spreminjajo podatke ter ponavadi vkljucujevec posegov (imenovanih tudi transakcija) v podatkovno bazo – t.i. logicnihenot dela ali LUW (Logical Unit of Work). Vsaka SAP transakcija je pravza-prav racunalniški program, ki je izdelan v programskem jeziku podjetja SAPimenovanem ABAP/4.

V letu 1999 se je na trgu pojavila rešitev mySAP, in sicer kot spremenjenaponudba ter nov presonaliziran nacin dostopa do ERP rešitev podjetja SAP.Vsak uporabnik sistema glede na svojo vlogo v podjetju dostopa do sistemapreko mySAP spletnega portala imenovanega »delovno mesto« (angl. Wor-


kplace) s pomocjo brskalnika ali spletnega odjemalca glede na vrsto ali številotransakcij, ki jih tvori.

Veliko trenutnih uporabnikov SAP rešitev se sooca z odlocitvijo o nadgradnjisistema z zadnjo verzijo rešitve SAP ERP 6.0. Nadgradnja za podjetja hkratipomeni priložnost za oceno strateške vrednosti trenutnega sistema in pripravoizboljšav na podrocju poslovnih procesov, ki bodo podpirali trenutne in priho-dnje poslovne cilje. Po obcutnem vložku v uvedbo SAP rešitev se uporabnikiobicajno osredotocajo na to, kako zmanjšati celotne stroške lastništva in pri-dobiti dodatno poslovno vrednost iz obstojecega sistema. Vecina kritik je vpreteklosti letela na visoke stroške programske opreme in implementacije reši-tev, ki so jih SAP in razlicne svetovalne družbe skušale omiliti z ustvarjanjemspecificnih vnaprej pripravljenih paketov, namenjenih posameznim panogam.

Arhitektura SAP ERP sistema

V razvijajocem se internetno-baziranem poslovnem svetu spletnih portalov inEDI komunikacije, je postal globalni trg potreba in realnost skozi pojav elek-tronskih tržnic, kjer so e-transakcije možne tudi med podjetji, ki sicer še nisopovezana med sabo preko ustaljenega EDI prometa. SAP-ov odgovor na ta iz-ziv je bil že omenjeni mySAP.com portal s štirimi glavnimi internetnimi stra-teškimi elementi SAP-a (Missbach & Hoffmann, 2001):

1. mySAP.com Marketplace R� je e-tržnica

2. mySAP.com Workplace R� predstavlja personaliziran spletni vmesnik

3. mySAP.com Business Applications R� sestavljajo osnovne komponenteSAP ERP

4. mySAP.com Application Hosting R� je razvojna platforma, ki omogocaorganizacijam kreiranje, testiranje, implementacijo online rešitev

SAP ERP 43

e-tržnica

mySAP.com razširja pojem ERP sistema za e-združbe (e-communities) v smi-slu iskanja inovativnih nacinov sodelovanja med podjetji, ki hocejo ohranitipoložaj v internetni ekonomiji. Z izgradnjo spletno-razširjenega podjetja lahkopodjetja maksimalno izkoristijo svoje resurse z integracijo procesov s partnerjiin dobavitelji, da bi lažje zadovoljili potrebe svojih strank. mySAP portal na-javlja novo paradigmo e-poslovanja, katerega bistvena komponenta bo vmesnaoprema (angl. middleware), ki bo omogocala kombiniranje e-storitev, vkljucnos SAP transakcijami, za izvedbo poljubnih poslovnih transakcij. Pri portalumySAP.com so se namesto na uporabniško ali transakcijsko orientiran pristopskoncentrirali na vlogo uporabnika v poslovnem procesu in personalizacijouporabniškega vmesnika.

Delovno mesto

Delovno mesto (mySAP.com Workplace) je internetni portal za uporabnike spersonaliziranim vmesnikom do sistemov, funkcij in servisov, ki jih le-ti po-trebujejo pri svojem delu. Varnost je zagotovljena z mehanizmom ene prijave,ki uporabniku odpre dostop do vseh naštetih funkcij. Vloga uporabnika pravtako doloca izgled uporabniškega vmesnika (LaunchPad & Mini-Apps, Slika7). Na sliki so na levi dolocene vloge, uporabniško definirane bližnjice do»favoritov« in seznam trenutno odprtih "In Use" transakcij (kanalov), delovnomesto na desni pa vsebuje dve »mini-apps« "Departing" (zgoraj) in "Arriving"(spodaj). Za vsakega uporabnika je možna tudi kombinacija vec vlog.

Vmesna oprema mySAP.com delovnega mesta realizira prehod med splošniminternetnim protokolom in SAP protokolom. Sestavljajo jo Internet Transac-tion Server (ITS), Business Connector (BC) in DCOM Connector. ITS je za-dolžen za pretvorbo SAPGUI vnosnih zaslonov v HTML obliko in je sesta-vljen iz aplikacijskega (AGate) in spletnega (WGate) prehoda ter splošnegaspletnega vmesnika. Ceprav je mogoca tudi enostavna instalacija na enem


Slika 7: SAP delovno mesto: »LaunchPad«

Vir: http://www.sapdesignguild.org/editions/edition4/vowp.asp

SAP ERP 45

strežniku, priporocajo instalacijo na vsaj dveh (angl. dual-host installation).SAP BC je zadolžen za pretvorbo dokumentov v IDocs namenskem RFC for-matu v strukturiran XML format za EDI preko spleta in neposreden dostop doposameznih polj dokumenta. SAP BC vsebuje tudi mySAP Portal Connector,ki omogoca dvosmerno komunikacijo med SAP sistemi in e-tržnico.

Poslovne aplikacije

Poslovne aplikacije (mySAP.com Business Applications) sestavljajo SAP mo-duli, ki sestavljajo posamezno SAP ERP rešitev. Tradicionalne SAP ERP kom-ponente ostajajo jedro tega elementa portala skupaj z razširjenimi ERP kom-ponentami.

SAP poslovne aplikacije sestavljajo naslednje komponente:

• Osnovni ERP moduli: SAP Financials (FI), Logistics (LO), Human Re-sources Management (HR) in Industry Solutions (IS);

• Business Intelligence (BI) rešitve: podatkovno skladišce in njegovo upra-vljanje – Business Information Warehouse (BW), Knowledge Wareho-use Management, strateško upravljanje in korporativne finance – Strate-gic Enterprise Management (SEM) in Corporate Finance Management(CFM);

• Upravljanje z oskrbno verigo – Supply Chain Management (SCM) –rešitve: SAP Advanced Planner & Optimizer (APO), Logistics Execu-tion System (LES), Business-to-Business Procurement (BBP) in Envi-ronment, Health & Safety (EHS);

• Upravljanje odnosov s strankami – Customer Relationship Management(CRM) rešitve: scenariji internetne prodaje, mobilna prodaja in prodajana sejmih, centri za stiki z javnostmi, Employee Self Service (ESS) indruge.


Slika 8: SAP R/3 osnovni ERP moduli

Vir: SAP Planning Best Practices in Implementation (Anderson, 2003)

Slika 8 podaja osnovne SAP ERP komponente, razširjene pa se ticejo pred-vsem naprednega upravljanja proizvodnje in oskrbne verige ter stikov z jav-nostmi. Omenili smo že, da podjetja ne rabijo implementirati vseh modulovSAP, da bi imela delujoc ERP sistem. Podobno je tudi za uporabo portalamySAP – v osnovi potrebujejo le elementa Workplace in Business Applicati-ons.

Tradicionalni SAP ERP sistem je OLAP (OnLine transAction Processing) sis-tem in je bil skoncentriran na funkcije in transakcije. Kot takšen ni bil primeren

SAP ERP 47

za napredne, transakcijsko intenzivne funkcije, kot je upravljanje z oskrbo-valno verigo ali bazo znanja. Zato so bile v ta namen razvite specializiraneaplikacije, kot sta APO in BW.

Razvojna platforma

SAP ERP deluje z vsemi pomembnejšimi sistemi za upravljanje s podatkovnobazo: Oracle, DB/2, MS SQL, lahko pa uporablja tudi SAP-ov domaci podat-kovni strežnik. Sistem je zgrajen modularno in je prilagodljiv, saj s pomocjouporabe SAP-ovega lastnega programskega jezika ABAP/4 ali standardnegajavanskega J2EE vmesnika, po potrebi lahko prilagajamo standardne funkcio-nalnosti modulov ter dodajamo nove (npr. zaradi izdelave vmesnika do obsto-jecega informacijskega sistema).

SAP R/3 moduli

Osnovo SAP sestavljajo že omenjeni moduli (Slika 8), ki jih poznamo že iznajbolj razširjene verzije R/3 in so bili v naslednji smiselno združeni in neko-liko razširjeni. V grobem jih lahko razdelimo na podobne funkcionalne sklope:

• Plansko-financni sklop: PS, FI, EC, CO, IM, TR (projekti, finance, kon-troling, upravljanje investicij, zakladništvo)

• Proizvodno-Logisticni sklop: SD, MM, PP, QM, PM (nabava/distribucija,skladišcenje, proizvodnja, kakovost, vzdrževanje)

• Kadrovsko-upravni sklop (HR - cloveški viri): PA, PD (administracijain upravljanje kadrov)

• Infrastrukturno-informacijski sklop: BC, CA

• Industrijsko specificne rešitve: IS


Projektni sistem (PS)

Modul projektni sistem (PS) omogoca celovito spremljanje projektov. Podpiraceloten življenjski cikel projektov od priprave, spremljanja do obracuna stro-škov. Z integriranim podsistemom za clenitev projekta (WBS - Work Break-down Structure) in mrežnim planom lahko kompleksne projekte razbijemo namanjše bolj obvladljive enote, ki jih nato spremljamo tako casovno kot gledena porabo virov oz. stroške.

SAP PS ima naslednje lastnosti:

• povezava med WBS in mrežnim planom,

• planiranje resursov,

• nadzor nad stroški in povezava s kontrolingom,

• integriran dokumentacijski sistem in

• razlicni vpogledi v stanje projekta na razlicnih nivojih.

Financno racunovodstvo (FI)

Modul financno racunovodstvo (FI) omogoca zbiranje vseh relevantnih podat-kov za upravljanje racunovodstva v podjetju. Omogoca planiranje, evidentira-nje, nadzor in analizo racunovodskih podatkov.

SAP FI ima naslednje lastnosti:

• glavna knjiga,

• saldakonti kupcev in dobaviteljev,

• osnovna sredstva,

• posebne knjige in

• konsolidacija.

SAP ERP 49

Kontroling (CO) in kontroling podjetja (EC)

Modul kontroling podjetja (EC) nudi stalen nadzor nad dolocenimi deli poslo-vanja in indikatorji uspešnosti na osnovi posebej pripravljenih upravljavskihinformacij. Modul CO omogoca celovito podporo za pripravo informacij zarazlicne nivoje poslovodenja. Modul CO sestoji iz vec pod-modulov, kar omo-goca, da se sistem lahko vpelje tudi postopno, glede na specificne zahteve inpreostale module v SAP rešitvi.

SAP EC in CO imata naslednje lastnosti:

EC:

• direktorski sistem,

• upravljavske konsolidacije,

• racunovodstvo profitnih centrov.

CO:

• stroškovno racunovodstvo OM (Overhead Management):

– racunovodstvo stroškovnih mest CCA (Cost Centre Accounting),

– interni nalogi OPA (Internal Orders) in

– procesno stroškovno racunovodstvo ABC (Activity-based Costing).

• racunovodstvo stroškovnih nosilcev PC (Product Cost controlling);

• analiza uspešnosti PA (Profitability Analysis).


Upravljanje investicij (IM) in zakladništvo (TR)

Modul upravljanje investicij (IM) vsebuje funkcije, ki pokrivajo celoten inve-sticijski proces od planiranja do izvedbe, vkljucno s pred-investicijsko analizoin simulacijo amortizacije.

SAP IM ima naslednje lastnosti:

• podporo za investicijske programe za celotno podjetje,

• hierarhicno strukturo po nivojih med projekti in nalogi,

• ustrezne investicijske predracune ter investicijske ukrepe s pripadajo-cimi internimi nalogi in/ali projekti.

Modul zakladništvo (TR) predstavlja celovito rešitev za upravljanje s financ-nimi sredstvi ter omogoca optimalno zagotavljanje likvidnosti podjetja, pre-gled nad donosnostjo financnih sredstev in zmanjševanje tveganj.

SAP TR ima naslednje lastnosti:

• upravljanje denarnih sredstev (Cash Management),

• upravljanje zakladništva (Treasury Management): posojila, vrednostipapirji, denarni trg, menjalniški posli in izpeljani instrumenti in

• racunovodstvo obveznosti (Commitment Accounting).

Prodaja in distribucija (SD)

Modul Prodaja in distribucija (SD) podpira vse aktivnosti v zvezi s prodajnimprocesom, od marketinških dejavnosti, planiranja prodaje do prodaje same.

SAP SD ima naslednje lastnosti:

SAP ERP 51

• podpora za razlicne sisteme prodaje (prodaja na debelo, maloprodaja,agentska prodaja, konsignacijska prodaja, ...)

• vodenje potencialnih kupcev in kontaktnih oseb,

• spremljanje konkurence in konkurencnih izdelkov,

• posebni dogovori s kupci (dobavni pogoji, cene, ...),

• obdelava poizvedb, ponudb in narocil kupcev,

• kontrola placilne sposobnosti kupcev,

• pakiranje in odprema,

• povezava s skladišcnim poslovanjem (modul MM),

• reklamacije in urgentna narocila kupcev,

• razlicne cenovne politike.

Materialno poslovanje (MM)

Modul materialno poslovanje (MM) ima naslednje lastnosti:

• planiranje materialnih potreb,

• zahteve za ponudbe,

• pogodbe z dobavitelji,

• ocenjevanje dobaviteljev po razlicnih kriterijih,

• podpora za nabavni proces,

• upravljanje zalog (tudi konsignacijskih),

• skladišcno poslovanje,


• transport,

• verifikacija racunov,

• obdelava zunanjih storitev,

• materialno knjigovodstvo.

Planiranje proizvodnje (PP)

Modul planiranje proizvodnje (PP) nudi celovito rešitev za vsako proizvodnopodjetje. Ne glede na to, ali gre za diskretno, posamicno, serijsko, procesno,projektno vodeno ali variantno proizvodnjo, nudi sistem integrirano rešitev odobdelave narocila, planiranja do proizvodnje, ki vkljucuje ustrezni informacij-ski sistem in sistem zgodnjega opozarjanja. Številni prilagodljivi vmesniki dodrugih atestiranih programskih rešitev, kot so mobilni zajem podatkov, CAD,opticno arhiviranje podatkov ali krmiljenje avtomatiziranih skladišc, omogo-cajo komunikacijo z logisticnim delom SAP ERP in tako predstavljajo odprtorešitev, ki povezuje vsa podrocja poslovanja. Poleg tega sistem vsebuje elek-tronski Kanban in graficno plansko tablo.

SAP PP ima naslednje lastnosti:

• celovito (tudi casovno ) planiranje vseh vrst proizvodnje,

• konfiguriranje variant od prodaje do proizvodnje,

• planiranje serij v proizvodnji brez nalogov,

• montažni nalogi,

• elektronski kanban za JIT proizvodnjo,

• izravnavanje kapacitet s casovnim planiranjem in nacrtom ukrepov,

• vzdrževanje opreme na osnovi uporabe,

SAP ERP 53

• upravljanje storitvenih dejavnosti od vzdrževalne pogodbe do vzdrževa-nja,

• dodatne funkcije za proizvajalce izdelkov z blagovno znamko,

• porocilo o napredovanju in financnem stanju projektov,

• modul PP-PI za procesno industrijo.

Vzdrževanje proizvodnje (PM)

Kvalitetno vzdrževanje lastnih osnovnih sredstev je osnovni pogoj za uspešnoposlovanje podjetja. Modul za vzdrževanje (PM) pokriva aktivnosti v zvezi splaniranjem in obdelavo vzdrževalnih opravil, kot so npr. urgentne interven-cije in planiranje preventivnih in kontrolnih popravil. Pri pripravi servisneganaloga se analizira zahteva za popravilo glede na vrsto in stopnjo nujnosti, do-loci se cas izvedbe s casovnim planom in pripravi se projekcija stroškov. Koje nalog lansiran, se pripravijo ustrezni dokumenti, vkljucno s planom opra-vil in kapacitet, izvede se rezervacija materiala oz. eventualni nabavni nalogi.Po zakljucku del se nalog obracuna in arhivira. Vsi pri tem zbrani podatki sopotem dostopni za razlicne analize na vseh nivojih podrobnosti. Modul PM jeuporaben tudi za zunanje vzdrževanje oz. prodajo servisnih storitev.

SAP PM ima naslednje lastnosti:

• planiranje pregledov in vzdrževanje (spremljanje stanja),

• preventivno vzdrževanje in popravila (na poziv),

• širok nabor osnovnih podatkov o objektih, vkljucno s servisno kosov-nico (integrirana klasifikacija),

• obdelava servisnih nalogov,

• referencne lokacije za podobne sisteme,

• integracija dokumentacijskega sistema (prirocniki, risbe, . . . ).


Upravljanje kakovosti (QM)

Modul za upravljanje kakovosti (QM) omogoca planiranje in izvajanje postop-kov za revizije. Sistem je integriran v celotno logisticno verigo in omogocatudi vkljucitev dobaviteljevih podatkov.

SAP QM ima naslednje lastnosti:

• planiranje kakovosti,

• pregledi in nadzor kakovosti,

• ocenjevanje dobaviteljev po razlicnih kriterijih, po poizvedbah in nabav-nih nalogih,

• dolocanje kontrolnih podatkov za materiale, ki jih je potrebno pregledati,

• vkljucevanje kontrolnih postopkov v delovni proces,

• vodenje stroškov zagotavljanja kakovosti.

Cloveški viri (HR)

Moduli, ki služijo za nacrtovanje, zaposlovanje in upravljanje s cloveškimiviri omogocajo spremljanje in izvajanje vseh aktivnosti, ki se ticejo cloveškihvirov:

• SAP PA – administracija kadrov in plac

– upravljanje zaposlenih (Employee Management),

– ugodnosti (Benefits),

– upravljanje kandidatov (Applicant Management),

– upravljanje delovnega casa (Time Management),

SAP ERP 55

– stimulacije (Incentive Wages),

– potni stroški (Travel Expenses),

– place (Payroll).

• SAP PD – planiranje in razvoj kadrov

– upravljanje organizacije (Organizational Management),

– razvoj kadrov (Personnel Development),

– planiranje delovne sile (Workforce Planning),

– planiranje rezervacij prostorov (Room Reservations Planning),

– upravljanje seminarjev in sestankov (Seminar and Convention Ma-nagement).

Industrijsko specificne rešitve (IS)

Vloga BC (Business Connector) modula je omogociti EDI integracijo (XML/webservices) med SAP moduli ali med SAP moduli in drugimi aplikacijskimi mo-duli. Pri tem t.i. skupne aplikacije (CA) poskrbijo za vnos, hrambo in dostavopodatkov (dokumentni sistem) glede na:

• karakteristike (kljucne podatke),

• razrede in klasifikacijo (pravila strukturiranja) ter

• nacin zajemanja, hrambe in prenosa podatkov.

SAP ERP vsebuje še t.i. IS (Industry Specific) rešitve, ki združujejo posebnezahteve dolocenih industrijskih panog in so neopazno integrirane s standar-dnimi SAP moduli.


Open ERP

Open ERP (prej imenovan Tiny ERP) je odprto kodno programsko okolje – ce-lovit poslovni informacijski sistem, ki je bil zasnovan za upravljanje oziromamanagement majhnih in srednjih podjetij (od tod prvotno ime). Kot odprtokodni program ima obicajne prednosti tovrstnih programov – tece na vec plat-formah in temelji na odprto kodnih standardih EDI. Na trg ERP sistemov jeuvedel brezplacno ERP rešitev z intuitivnim uporabniškim vmesnikom, ki seprilagaja vlogi uporabnika. Dokupiti je mogoce tudi dovolj dobra in za konc-nega uporabnika razumljiva navodila za uporabo, temeljeca na prakticnem pri-meru uporabe v hipoteticnem podjetju. Ker gre za odprto kodni program, medpodporo lahko štejemo široko odprto kodno skupnost uporabnikov in razvijal-cev, kar je obicajno karakteristika precej vecjih in dražjih zaprto kodnih ERPsistemov. Trenutno je na voljo v 18 jezikih in je že delno preveden tudi v Slo-venšcino, kar pa ne velja za spremljajoco dokumentacijo. Avtorja programasta Fabien Pinckaers in Geoff Gardiner, ki sta ustanovila podjetje OpenERP spodružnicami na vseh celinah (Pinckaers&Gardiner, 2009).

Arhitektura Open ERP sistema

Do Open ERP sistema lahko dostopamo na dva nacina in sicer:

1. s pomocjo “vitkega” spletnega odjemalca/vmesnika, ki je usmerjen naspletni strežnik Open ERP sistema in

2. s pomocjo “debelega” programskega odjemalca, ki ga lahko inštaliramona vsakem terminalu za SOAP dostop do Open ERP strežnika.

Open ERP sistem sestavljajo tri komponente (Slika 9):

1. podatkovni PostgreSQL strežnik vzdržuje bazo podatkov, ki združujevse podatke in vecino elementov sistema Open ERP,

Open ERP 57

Slika 9: Arhitektura Open ERP sistema

Vir: Open ERP for Retail and Industrial Management (Pinckaers & Gardiner,2009)


Slika 10: Tipski nabor osnovnih modulov Open ERP

2. aplikacijski strežnik, ki vsebuje vso logiko poslovnih procesov in zago-tavlja da Open ERP deluje optimalno ter

3. spletni strežnik, ki omogoca da se odjemalci lahko povežejo z Open ERPsistemom preko standardnega spletnega brskalnika.

Open ERP tece na vseh sodobnih platformah: Windows, Linux in Mac OS.

Open ERP moduli

Open ERP omogoca podjetjem, da glede na svoj poslovni proces izbirajo medširšim naborom aplikacijskih modulov. Ponuja module za vse vrste poslovnihprocesov, kar omogoca podjetju, da si z izbiro in konfiguracijo modulov, ki sozanj najbolj primerni, ukroji ERP sistem po lastni meri. Osnovni moduli soavtomatsko naloženi ob instalaciji sistema Open ERP in jih naknadno lahkodopolnjujemo ali posodabljamo z moduli z uradnega Open ERP spletnega por-tala (http://www.openerp.com). Po nalaganju je potrebno instalirane module šekonfigurirati in inicializirati (vnesti zacetne podatke) – šele nato postanejo ak-tivni. Nabor standardnih modulov se sklada z že omenjenim tipskim naborom.Slika 10 prikazuje funkcionalne sklope programa, ki se skladajo z omenjenimnaborom standardnih modulov.

Open ERP 59

Ob konfiguraciji novega ERP sistema lahko odkljukamo opcijo avtomatskegavnosa testnih zacetnih podatkov, kar nam olajša pred produkcijsko spozna-vanje sistema. Na ta nacin smo oblikovali tudi testno bazo podatkov ERPsistema, ki je predstavljen na slikah. Testni podatki zajemajo podatke o par-tnerjih, nabavah, prodajah, tekocih projektih, financno racunovodske podatke,ki so povezani z nabavami/prodajami in cloveških virih hipoteticnega podjetja,ki se ukvarja s prodajo racunalniške opreme.

Partnerji

Ena od osrednjih funkcij Open ERP je upravljanje podatkov o partnerjih. Par-tnerji (angl. partners) so vse entitete s katerimi poslujemo. Odvisno od situ-acije – ali gre za nabavo materiala ali prodajo izdelka – komuniciramo z do-bavitelji (SRM) ali s strankami (CRM). Splošni podatki o partnerjih so naziv,naslov, jezik, kontaktne osebe in kategorija, ki ji partner pripada. Priklicemojih tako, da iz osnovne opcije Purchases oz. Sales izberemo Address Book->Suppliers oz. Address Book->Customers, kar nam vrne seznam vseh doba-viteljev oz. strank. Upravljanje kontaktnih podatkov nam nudi opcija AddressBook->Addresses.

Dodatno imamo o vsakem partnerju še:

• financne podatke realiziranih prodaj oz. nakupov

• zgodovino, ki vsebuje poslovne dogodke, v katerih je partner sodeloval

• opombe, ki zajemajo naše splošne zaznamke o partnerju

V zvezi s partnerji lahko izvajamo razlicne akcije; npr.: iztiskamo porocila,tvorimo povezave ipd. Partnerje lahko klasificiramo po razlicnih kriterijih, kotnam najbolj ustreza:

• geografski lokaciji


• interesu za dolocene linije proizvodov

• narocnini na novice

• tipu industrije . . .

Upravljanje partnerjev v povezavi z modulom nabave omogoca ustvarjanje insledenje narocil, vodenje kontaktov dobaviteljev in nadzor procesa dobave terpregled dobaviteljevih racunov. Vsak dobavitelj ima svojo vizitko, v kateriso vsi dobaviteljevi podatki. Primera seznama vizitk partnerjev in posameznevizitke sta prikazana na slikah 11 in 12.

Iskalni formular na vrhu seznama partnerjev nam omogoca njihovo filtriranjepo vec kriterijih. Ob dvo-kliku kartice dolocenega partnerja lahko podatke onjem tudi popravljamo oz. dopolnjujemo. Pri vsakem partnerju imamo prekopovezav na desni dostop do podatkov o njegovih:

• prodajah

• nabavah

• racunih, terjatvah in obveznostih

• odprtih partijah

• dogodkih

Podatke o partnerjih lahko pregledujemo in vnašamo preko zaporedja zavih-kov:

• splošno (splošni kontaktni podatki)

• prodaja in nabava (kontaktne osebe in podatki)

• zgodovina (zgodovina poslovnih dogodkov, ki se vzdržuje avtomatsko)

• opombe (naše opombe v zvezi s partnerjem)

Open ERP 61

Slika 11: Seznam vizitk partnerjev


Slika 12: Vizitka partnerja

Open ERP 63

• racunovodstvo (racunovodski podatki za poslovanje – podatki o poslo-valnih racunih)

Preko zgodovine vizitk lahko sledimo vsem potezam in transakcijam, ki sopovezane z dolocenim dobaviteljem, kot so npr. narocilnice, terjatve, ipd.

Koncept ”partije” (angl. case) uporabljamo kot genericni tip relacije s stran-kami oz. dobavitelji za realizacijo konkretnega razmerja s pomocjo ustreznihmetod za izvedbo npr. povpraševanj pri narocilih, ipd. Open ERP zagotavljaucinkovito obdelavo partij s strani uporabnikov sistema, dobaviteljev in strank;lahko jih avtomatsko prenese na novega nosilca, pošilja opomnike po e-pošti,jih avtomatsko dokumentira in proži še druge procese znotraj Open ERP sis-tema.

Aktivnosti, ki jih lahko izvajamo ob pregledu posameznega partnerja so:

• izpis nalepk z naslovi

• porocila v zvezi s placilnim prometom

• sporocanje (e-pošta, SMS, . . . )

• organizacija družbe (prikaže hierarhicno strukturo partnerske organiza-cije)

Isti podatki o partnerjih se uporabljajo v okviru celotnega sistema Open ERPv razlicnem kontekstu, npr.:

• ce izberemo akcijo Sales->Sales orders, nam program izpiše vse odprtenaloge

• ce "po-klikamo" ime partnerja in ne številke naloga, nam bo programponudil podatke o partnerju, ipd.


Kot dopolnitev k omenjenim funkcijam modula partnerji Open ERP vsebujevmesnike:

• z OpenOffice urejevalnikom dokumentov

• z Outlook-ovim koledarjem

• z Outlook-ovo pošto, ki nam omogoca hrambo e-poštnih sporocil v do-kumentnem sistemu, ki je integriran v Open ERP

• s portalom, ki dobaviteljem in strankam omogoca dostop do dolocenihpodatkov Open ERP sistema preko Interneta

Definiramo lahko strategijo izboljševanja kakovosti svojih storitev s pomocjostatisticnih orodij znotraj Open ERP sistema za analizo komunikacije s stran-kami (SRM / CRM).

Nabava

Modul nabave (angl. purchases) zajema funkcije kot so upravljanje nabav,SRM, upravljanje zalog, racunov, proizvodov ter funkcijo porocanja. Upra-vljanje nabav nam omogoca povpraševanja, spremljanje ponudb dobaviteljevin njihovo realizacijo v obliki narocil. Open ERP nam omogoca vodenje delnihdobav – zato lahko vodimo evidenco blaga, ki ga je še potrebno dostaviti in pritem po potrebi pošljemo opomnike. Pravila osveževanja zalog nam omogocajoavtomatsko generiranje narocil za JIT proizvodnjo.

Kot kaže Slika 13 je prvi korak v procesu nabave ustvariti zahtevek za ponudbo(angl. request for quotation). To je povpraševanje, ki lahko preide v narocilo,vendar z naše strani še ni zavezujoce. V zahtevku za ponudbo so navedeni pro-izvodi in kolicine le-teh, ki jih podjetje potrebuje do dolocenega roka. Podjetjecaka na najboljšo dobaviteljevo ponudbo – nabavni nalogi cakajoci na odo-britev (angl. purchase orders waiting approval). Ko so produkti, cene, roki in

Open ERP 65

kolicine potrjene s strani dobavitelja, zahtevku za ponudbo spremenimo statusv nabavni nalog v teku (angl. purchase order in progress) – narocilo, ki je znaše strani zavezujoce. Ko je narocilo potrjeno s strani dobavitelja, izdamosprejemni nalog, po katerem se preverja dobaviteljeva dostava in predracun, kibo uporabljen pri preverjanju dobaviteljevega racuna.

Modul nabave nam omogoca tudi vodenje zalog. Prihajajoce pošiljke pred-stavljajo vse pošiljke ki smo jih narocili pri dobaviteljih in so bile potrjene zodobritvijo narocila. Sistem omogoca avtomatizirano vodenje zalog, vodenjeserijskih številk in nadzor kakovosti prejetih izdelkov. Modul nabave omo-goca tudi funkcijo kontrole racunov. Ta funkcija vsebuje vse predracune do-baviteljev, ki temeljijo na nabavnih pogojih ob narocilu in služijo primerjavi zdejansko dobavljenimi proizvodi in prejetimi racuni.

Nabavni modul ima tudi funkcijo proizvodi (angl. products), v kateri najdemokartice vseh proizvodov (Slika 14), ki smo jih nabavljali, njihove karakteri-stike, podatke o njihovi ceni, in drugo.

Nabavni modul omogoca tudi razne analize, ki so nabavnemu oddelku v po-moc pri upravljanju odnosov z dobavitelji (SRM). Imamo možnost izdelaveporocil po razlicnih kriterijih (po proizvodu, po dobavitelju,..) za razlicna ca-sovna obdobja.

Prodaja

Modul Sales Management (Slika 15) ima podobno funkcionalnost kot nabavnimodul – ustvarjanje novih narocil in pregled obstojecih v njihovih razlicnihstanjih. Sledi (angl. leeds) predstavljajo nerealizirane ponudbe znanim ališe neznanim potencialnim kupcem, s katerimi lahko že imamo terminske po-godbe. Priložnosti (angl. opportunities) so sledi, kjer imamo potrjen interespotencialnih kupcev z razlicno verjetnostjo realizacije. Narocila (angl. salesorders) so realizirane priložnosti v obliki zavezujocih narocil kupcev.


Slika 13: Modul nabava

Open ERP 67

Slika 14: Primer kartice produkta v Open ERP


Prodajna služba nadzira stanje ponudb do realizacije. Pri tem datum racunaje nastavimo ob potrjenem narocilu, ki sproži tudi izbiro in dostavo blaga.Za celotno narocilo ali posamezne elemente lahko dolocamo placilne pogoje,popuste, ipd. Pogoje izbire in dostave (v celoti, delno, stroške dostave, itd.)lahko dolocimo za vsako narocilo posebej.

Proizvodnja

Modul proizvodnja (angl. manufacturing, Slika 16) nam omogoca celovitoin natancno upravljanje proizvodnih nalogov in skozi njih upravljanje oskr-bovalne verige. Proizvodni nalog vsebuje spisek vseh materialov, ki jih po-trebujemo za realizacijo gotovega proizvoda, delovnih nalogov, ki so vezanina doloceno proizvodno celico, planiran cas in mesti za izbiro materialov terodlaganje koncnih proizvodov. Proizvodne naloge glede na strategijo podje-tja razvršcamo avtomatsko, lahko pa sprožimo tudi rocno razvršcanje, kadarkoli to želimo; kreirajo se na podlagi zahtev prodaje, sestavnic (BOM) in obupoštevanju trenutnih zalog ter dobavnih rokov.

Konfiguracija proizvodnje nam omogoca upravljanje virov in maticnih podat-kov o proizvodih. Funkcija viri nam omogoca upravljanje proizvodnih celic,delovnega casa in dopustov. Funkcija maticni podatki nam omogoca definicijosestavnic proizvodov, kjer vidimo iz katerih delov, so sestavljeni koncni pro-izvodi (Slika 17) in definicijo urnikov proizvodnih aktivnosti za gotove pro-izvode. Slednji so centralni del modula proizvodnje in v osnovi omogocajonacrtovanje proizvodnje. Ta del omogoca organiziranje proizvodnih nalogov,ki temeljijo na prednostnih nalogah (datume, proizvodnjo pol-izdelkov, ki sopotrebni za proizvodnjo koncnih izdelkov, . . . ), odpira narocila za manjkajocekomponente in dodeljuje nalogom izdelke ki so na zalogi.

Open ERP 69

Slika 15: Modul prodaja


Slika 16: Modul proizvodnja

Open ERP 71

Slika 17: Sestavnica za osnovno konfiguracijo osebnega racunalnika


Proizvodi

V Open ERP-u je proizvod vsak predmet, ki se lahko kupi, proda ali da nazalogo. Razlicni vnaprej definirani tipi proizvodov so:

• surovina,

• izdelek na zalogi,

• potrošnji material ali

• storitev.

Proizvod je lahko enolicen ali genericen, pri cemer lahko definiramo njegoverazlicice (eno ali vecdimenzionalne); na primer.: kratka majica: velikost (S,M, L, XL, XXL), barva (bela, siva, crna, rdeca, . . . ), kakovost blaga (125, 150,160, 180 g/m2), ovratnik (okrogel, V, . . . ), itd.

Proizvode lahko grupiramo v kategorije. Funkcija proizvodi (Slika 18) (angl.products) nam omogoca celovit pregled proizvodov z vidika osveževanja za-log, oblikovanja cenikov, dobaviteljev, pakiranja in vrednotenja zalog. Dvo-klik na posamezen proizvod nam omogoca dostop do definicij proizvodov.

Ceniki (angl. pricelists) dolocajo nabavne in prodajne cene ter ustrezne konver-zije tecajev. Privzeti nabavni cenik omogoca navedbo osnovne nabavne cene,privzeti prodajni cenik, pa omogoca navedbo le-te; ta nam služi kot osnova,ko sestavljamo ponudbo. Ceniki so fleksibilni in nam omogocajo vzpostavi-tev upravljanja s cenami; nabor preprostih pravil nam omogoca vzpostavitevsistema popustov, izracuna prodajnih cen na osnovi nabavnih cen, znižanj, pro-mocij celih linij proizvodov, ipd.

Funkcionalnost modula proizvodov lahko razširimo za razlicne vrste organi-zacij oz. njihovega poslovanja. Modul je dostopen preko modulov nabave,prodaje in skladišcenja.

Open ERP 73

Slika 18: Meni proizvodi


Skladišcenje

Modul skladišcenje (angl. stock management) nam omogoca upravljanje vecskladišc (Slika 19). Temelji na hierarhicni strukturi skladišca, omogoca patudi upravljanje alternativnih skladišc. Dvo-stavni sistem vodenja evidenc namomogoca upravljanje raznovrstnih internih (gotovi proizvodi, proizvodne za-loge) in eksternih lokacij (pri partnerjih).

Prednosti dvo-stavnega upravljanja zalog so:

• le-te ne ”izginejo”, ampak jih samo premikamo; to nam je v pomoc prirevizijah, saj ima vsaka enota natanko dva vnosa

• hkrati lahko upravljamo še zaloge strank in dobaviteljev, kar nam omo-goca ”push/pull” osveževanje zalog

• polno sledljivost od dobavitelja do kupca, upravljanje deponiranih zalogin analize premikov zalog

Modul skladišcenje nam omogoca upravljanje zalog. Prihajajoce pošiljke pred-stavljajo vsa dobaviteljeva narocila, ki jih je potrebno prejeti, na podlagi po-trjene narocilnice. Sistem nam omogoca avtomatiziran sprejem, premike inizdajo zalog, sledljivost zalog po serijskih številkah, osveževanje in vrednote-nje zalog. Notranji premiki zalog nam predstavljajo notranji pretok proizvodovmed razlicnimi lokacijami v skladišcih (Slika 21). Nalogi za dostavo predsta-vljajo seznam materialov, ki jih je potrebno pripraviti (spakirati) v skladu sprodajnimi nalogi. Sistem nam omogoca analize premikov zalog, inventurozalog in dolocanje vrednosti zalog.

Funkcija konfiguracije skladišca (Slika 20) omogoca konfiguracijo razlicnihoperacij za upravljanje zalog:

• definicija strukture skladišc in njihove geografske porazdelitve

Open ERP 75

Slika 19: Struktura skladišcnih lokacij


Slika 20: Modul skladišcenje

Open ERP 77

• definicija kategorij proizvodov in pakiranja

• upravljanje nivojev zalog in definicije ustreznih pravil za osveževanjezalog

Projektno vodenje

Modul za projektno vodenje (angl. project management) nam omogoca de-finicijo in vodenje projektov. Omogoca formiranje projektnih skupin, defini-cijo opravil in njihovih omejitev, upravljanje casa glede na predvideno trajanjeopravil in skrajne roke projektov ter avtomatizirano komunikacijo med sode-lujocimi in partnerji na projektu. Projekti so hierarhicno organizirani v okvirumenija Project (Slika 22). Projekte lahko organiziramo hierarhicno na osnovirelacije vodja-projekt, partner projekt ali projekt-krovni projekt, kar omogoca,da ustvarimo pregledno projektno strukturo, ki je zelo uporabna za organizi-ranje dela podjetja. Vsak projekt je sestavljen iz niza nalog, ki jih je trebaizpolniti, vpogledni seznam pa omogoca hitro preverjanje statusov nalog terdrugih kriterijev, ki so za vodjo/partnerja ali sodelujocega pomembni.

Open ERP nam omogoca vodenje projektov kakršne koli narave. Lahko sopovezani s servisnimi storitvami, proizvodnjo ali razvojem. Sistem omogocanacrtovanje in organiziranje projektnih aktivnosti do nivoja nalog, ki so po-trebne, da projekt dokoncamo. Sistem omogoca dodajanje virov na kratko-rocni in dolgorocni osnovi, pa tudi avtomatizirano obvešcanje partnerjev (npr.preko elektronske pošte) o statusu projekta. V modelu najdemo tudi možnostprikaza casovnic za predstavitev poteka projekta, razpoložljivosti virov in de-lovnih obremenitev clanov projektnih skupin.

Racunovodstvo

Modul racunovodstvo (angl. accounting) nam omogoca izvedbo dnevnih ra-cunovodskih aktivnosti, izvajanje hitrih financnih analiz in izdelavo porocil


Slika 21: Primer premika artiklov med virtualnimi skladišci

Open ERP 79

Slika 22: Modul projektno vodenje


o poslovanju za potrebe managementa ali revizij (Slika 23). Omogoca namvzpostavitev financnega in analiticnega racunovodstva – fiskalnih in obracun-skih obdobij, standardne strukture poslovalnih racunov in relevantnih davcnihstopenj ter knjigovodskih evidenc. Omogoca nam tudi avtomatizacijo pona-vljajocih se modelov nabav in prodaj, definicijo obracunskega obdobja in pla-cilnih pogojev ter konverzij ob poslovanju v tujih valutah. Modul zajema vsefunkcije financnega poslovanja s strankami, dobavitelji in bankami ter podpirarazlicne modela poravnavanja obveznosti.

Open ERP uporablja dvo-stavno knjigovodstvo, tako pri vodenju financ kot privodenju zalog, kar olajša materialno knjigovodstvo. Podpira korporativno po-slovanje in družbe z vec oddelki, kakor tudi mednarodno poslovanje v razlicnihvalutah, jezikih in casovnih pasovih. Vsebuje integrirano analiticno racuno-vodstvo, ki omogoca upravljanje poslovnih aktivnosti oz. projektov in omo-goca podrobno stroškovno analizo do nivoja posamezne poslovne (proizvodne,nabavne, prodajne, . . . ) operacije – vodenje aktivnosti glede na potrebe mana-gementa.

Avtomatizacija vnosa financnih podatkov v okviru poslovnega procesa zelopoenostavi financno poslovanje in eliminira potrebo po veckratnih, rocnih vno-sih, ki so pogost vir napak. Financne izkaze lahko na podlagi avtomatskozbranih podatkov generiramo periodicno ali na zahtevo. Upravljanje financ nivezano samo na omenjene racunovodske funkcije, ampak tudi na upravljavskiproces (npr.: ce racunovodstvo ukine kredibilnost dolocenemu partnerju, boto avtomatsko imelo za posledico blokiranje vseh aktivnosti, povezanih s tempartnerjem, kot sta na primer prodaja in dostava).

Cloveški viri

Modul cloveški viri (angl. human resources) (Slika 24) nudi nabor funkcij,ki omogocajo podjetjem upravljanje z najbolj pomembnim virom v njihoviorganizaciji, z lastno delovno silo. Modul vkljucuje funkcije za upravljanje

Open ERP 81

Slika 23: Modul finance


zaposlitev in kategorizirano vrednotenje dela, prav tako pa vsebuje orodja zaevidentiranje prisotnosti na delu, dopustov, bolniških odsotnostih in podobno.

Meni cloveških virov omogoca:

• upravljanje delovnih mest

• upravljanje zaposlenih in delovnikov

• upravljanje pogodb o zaposlitvi

• upravljanje bonitet

• upravljanje dopustov in bolniških odsotnosti

• upravljanje terjatev

• upravljanje ucinkovitosti zaposlenih

• upravljanje znanj in sposobnosti zaposlenih

Nekatere izmed omenjenih funkcij nudijo dodatni opcijski moduli.

CRM / SRM

Osnovni koncept CRM/SRM sloni na ugotovitvi, da je za podjetje kljucnegapomena, da vzpostavi kakovostne odnose s svojimi strankami, ki so osnova zaobojestransko koristno in dolgorocno poslovno sodelovanje.

Open ERP v okviru modulov prodaje in nabave vkljucuje funkcije upravlja-nja odnosov s strankami (CRM) in dobavitelji (SRM) (Slika 25). Omenjenefunkcije omogocajo sledenje nabavnih/prodajnih aktivnosti od prvega stika zdobaviteljem ali s kupcem do realizacije narocila. Vsaka nabava in prodaja jezabeležena ob vizitki ustreznega partnerja in nam omogoca spremljanje zgo-dovine poslovanja. Na osnovi le-te lahko ob ponovnih narocilih ponudimo

Open ERP 83

Slika 24: Modul cloveški viri


Slika 25: CRM / SRM

Open ERP 85

dodaten popust za zveste kupce, na drugi strani pa vodimo tudi natancno indokumentirano evidenco povpraševanj, ponudb in realiziranih nabav od našihdobaviteljev.

Vizitke partnerjev (Slika 25) zraven zgodovine poslovanja omogocajo tudi vo-denje in spremljanje vse korespondence s partnerji (telefonski klici, SMS spo-rocila, elektronska pošta, sestanki, . . . ). Koledar sestankov na nivoju sistemaOpen ERP je popolnoma integriran z ostalimi moduli in omogoca razpošiljanjeustreznih vabil sodelujocim (Slika 26).

Personalizacija in namizja

Predstavitev programskega okolja Open ERP sklenemo z obravnavo možnostiprilagoditev in personalizacije Open ERP, ki smo jih že omenili tudi pri SAPERP okolju.

Prva je personaliziran dostop do modulov okolja Open ERP. Za razlicne upo-rabnike sistema je glede na njihovo vlogo v organizaciji možno konfiguriratinabore modulov na domaci strani (angl. home), do katerih imajo neposredendostop ob prijavi in po pritisku na ikono ”domov” (Slika 10).

Druga je nabor delovnih površin oz. namizij (angl. dashboard), ki predstavljajovstopne tocke posameznih modulov. Namizje nam v Open ERP-u nudi pregledaktualnih informacij dolocenega modula na eni strani. Primere namizij za do-bro organizirano delo v prodaji, proizvodnji in projektivi prikazujejo slike 15,16 in 22. Meni Dashboards v okviru menija porocanja (angl. Reporting) nampri vsakem modulu omogoca dostop do teh vnaprej definiranih namizij, ki jihlahko ukrojimo tudi po svoje.

Programsko okolje Open ERP podpira tudi neposredno komunikacijo meduporabniki mimo obicajnega sistema sestankov (Slika 26) in e-pošte prekomehanizma takojšnjih sporocil, t.i. zahtev (angl. requests), ki jih uporabnikisprejemajo in pošiljajo preko poštnega nabiralnika (Slika 27).


Slika 26: Logisticno komuniciranje (sestanki)

Open ERP 87

Slika 27: Logisticno komuniciranje (takojšnja sporocila)


Tabela 3: SWOT analiza Open ERP

PREDNOSTI SLABOSTISkromne sistemske zahteveEnostavna prilagoditev modulovpotrebam podjetjaJe brezplacenPregledna ERP rešitev za malain srednja podjetjaPovezljivost s spletnimi aplika-cijamiUcinkovite analize in možnostgraficnih prikazovIntegrirani moduli naprednihaplikacij

Nepopolna dokumentiranostProgram ni v celoti stestiranRocen vnos baze podatkov - fa-zni pristopLe delno v slovenskem jeziku

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTIPovecevanje ucinkovitostiPovecevanje konkurencnostiPovezovanje sodelavcev

Dosežena stabilna verzija innjeno komercialno trženjeŠkodljivi popravki

Analiza ERP rešitev

Tabeli 3 in 4 podajata SWOT analizi prednosti, slabosti, priložnosti in nevar-nosti za obravnavani ERP programski okolji. Nemogoca je njuna neposrednaprimerjava, saj imata okolji razlicno ozadje in zgodovino. Zato se v sledecihanalizah osredotocamo na splošne lastnosti odprto- in zaprto-kodnih rešitev,ki jih izkazujeta obravnavani ERP rešitvi, in izpostavljamo tiste posebnostiobravnavanih rešitev, ki ju locijo od konkurence.

Prednosti in slabosti

Glavna prednost odprto kodnih ERP rešitev je njihova brezplacnost. Zaradistroškov, ki so nujno povezani z njihovo uvedbo, je to za podjetja v nastajanju


Tabela 4: SWOT analiza SAP ERP

PREDNOSTI SLABOSTIUcinkovita in vodena nadgra-dnjaPopolna prilagoditev modulovpotrebam podjetjaPovezljivost s spletnimi aplika-cijamiUcinkovite analize in možnostgraficnih prikazovIzobraževanje, dokumentacija inuporabniška podpora v sloven-skem jeziku

Visoke zahteve glede strojneopremeRelativno visoki stroški nabavein uvedbeKompleksen sistem uvedbeUporabniški vmesnik ni intuiti-ven in zahteva uvajanje koncnihuporabnikovPlacljive nadgradnje in dodatnimoduli

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTIPovecanje ucinkovitostiPovecanje konkurencnostiPovezovanje sodelavcev

Prenehanje nadgradenj in po-pravkovPotreba po spremembi poslov-nih procesov in spremembi kon-figuracije sistema ob vsaki reor-ganizaciji podjetjaNakup novih licenc ob vsaki re-organizaciji


mocan argument. Naravnane so bolj na mala in srednje velika podjetja, kjer jezahtevana velika fleksibilnost poslovanja, organizacijska struktura pa obicajnoni tako kompleksna, da bi zahtevala rigorozno upravljavsko programsko oko-lje. S poenotenjem racunovodskih standardov in druge zakonske regulative naravni Evropske unije se je poslovanje med državami clanicami poenostavilo,kar je v primeru Open ERP omogocilo tudi zasnovo solidnega financnega mo-dula, ki podpira standarden kontni nacrt ter davcna in druga financna porocila,ki jih zahtevajo revizijske hiše.

Pomembna prednost odprto kodnih rešitev je tudi uporaba odprto kodnih vme-snikov za elektronsko izmenjavo podatkov. Le-ti omogocajo preprost spletnidostop do ERP sistema pa tudi lažje nadgradnje, ki so povezane z uvajanjemnovih tehnologij za zajemanje podatkov na eni in prehodom na globalne trge(npr. gibanje tecajnih razmerij, uvajanje družbenih v poslovna omrežja ipd.)na drugi strani.

Slabosti odprto kodnih rešitev so obicajno prednosti zaprto kodnih. Glavnaslabost odprto kodnih rešitev je, da gre za projekte v teku, pri cemer je v upo-rabi mehanizem t.i. ”stabilnih verzij”, ki so primerne za koncne uporabnike.Žal nobena stabilna verzija ne more biti funkcionalno tako stestirana, kot sokomercialne zaprto kodne razlicice programske opreme. V primeru Open ERPse težava pojavi na primer v nepopolnem prevodu v slovenski jezik, ki je lahkozavajajoc. Ceprav sistem Open ERP obstaja v 18 jezikih, le-ta še ni v celotipreveden v slovenski jezik, pa tudi malo dostopne dokumentacije je napisanov Slovenšcini. Zaradi nestandardnih poimenovanj dokumentov z diakriticnimiznaki v naslovih lahko pride celo do napak v delovanju sistema. Pri tem si-cer ne pride do izgube podatkov, pride pa do zastoja, ki lahko pomeni izpadsistema, s katerim so povezani stroški. Zato odprto kodne rešitve pravilomaniso primerne za koncne uporabnike, temvec so namenjene razvijalcem, ki jihvzdržujejo in pripravijo tako, da je njegova uporaba varna. Prav pri konc-nih uporabnikih, ki so vir podatkov ERP sistema, so obicajno najvecje težave.Ker uporabniški vmesniki obicajno niso narejeni prijazno in intuitivno se zla-sti pri starejših, ožje specializiranih uporabnikih pojavijo dileme pri uporabi indvomi ob nepricakovanem odzivu sistema zaradi vnosa nepopolnih ali (delno)


napacnih podatkov. Zato ob uvedbi sistema nastane odpor, ki lahko privededo nepricakovanih in težko rešljivih problemov. Dober primer, kako uspešnoobvladati ta odpor je ASAP, kjer je v produkcijskem delovanju ta težava žeobvladana, koncni uporabniki pa dobro poduceni.

Ena izmed slabosti odprto kodnih rešitev je tudi uporabniška podpora, ki jepraviloma zelo omejena. Uporabniški prirocniki so za koncne uporabnike po-gosto neuporabni, saj so s tehnološkega vidika napisani premalo podrobno. Nadrugi strani pa je programska dokumentacija napisana zelo podrobno in teh-nicno zahtevno ter zahteva znanje strokovnjaka razvijalca. Ker se popravki zaodprto kodne rešitve izdajajo sproti, je pisanje dokumentacije s strani razvijal-cev pogosto neažurno.

Glavna prednost zaprto kodnih rešitev je zraven brezhibnega delovanja tudiuporabniška podpora, ki je praviloma zelo profesionalna in orientirana na konc-nega uporabnika. Uporabniški vmesniki in prirocniki so napisani v strokov-nem jeziku uporabnikov in ciljno orientirani na posamezne skupine uporabni-kov. SAP ERP uporabniški vmesnik je sicer relativno zapleten vendar proce-sno orientiran in omogoca koncnim uporabnikom realizirati natancno defini-rane transakcije v podjetju. Programska dokumentacija vsebuje samo podatke,ki so nujni za vzdrževanje sistema, za vsako ugotovljeno napako v delovanjupa je dogovorjen kratek rok za njeno odpravo. Izobraževanje uporabnikov jedel uvajanja sistema in omogoca gladek prehod iz pred produkcijskega v pro-dukcijsko delovanje, kar zmanjša odpor uporabnikov in zagotovi tudi kakovo-stnejše vnose transakcijskih podatkov v sistem. Vse to vpliva na stabilnejšedelovanje, vecjo konsistentnost in koherentnost vzdrževanih podatkov in po-sledicno vecje zaupanje v sistem.

SAP ERP je bil zasnovan za srednja in velika podjetja, kar se pozna predvsemv togi strukturi njegovih uporabniških vmesnikov. Njegova najvecja prednostje, da sta tako uvedba kot kasnejše vzdrževanje natancno vnaprej nacrtovana.Velika prednost so tudi jasno napisani uporabniški prirocniki ter uporabniškapodpora v slovenskem jeziku. SAP ERP v osnovi izpolnjuje vse zakonskeomejitve, kar zlasti vecjim podjetjem niža stroške revizij, inherentna kakovo-


stna kontrola v okviru modulov kontrolinga pa omogoca tudi zgodnjo prido-bitev ustreznih certifikatov kakovosti, kar podjetju dviguje ugled v poslovnemsvetu. Iz tega vidika je pomemben tudi nastop v SAP-ovi elektronski tržnici,kar podjetjem nudi lažji pristop do svetovnega trga in zlasti partnerjev, ki pravtako uporabljajo SAP ERP.

Priložnosti in nevarnosti

Kot vidimo, imajo odprto kodne rešitve naceloma vec prednosti kot slabosti.Zato se bodo za odprto kodno ERP rešitev praviloma odlocala mlada, mala insrednje velika podjetja, ki imajo relativno preprosto poslovanje in jim njihovnabor funkcij teh rešitev zadošca, struktura pa ustreza vitki organizaciji poslo-vanja. Za zaprto kodne rešitve se bodo praviloma odlocila podjetja, katerihtradicionalni partnerji so jo že uvedli in planirajo razširitev svojega poslovanjana mednarodno e-tržnico. Naceloma tako odprto kodne kot zaprto kodne reši-tve izpolnjujejo predpostavke za uvedbo, ki izvirajo iz osnovnih karakteristikERP sistemov – povecanje ucinkovitosti, posledicno povecanje konkurencno-sti in vecjo integracijo zaposlenih, ki izvira iz njihove boljše informiranosti.

Najvecja nevarnost ob uvedbi odprto kodne ERP rešitve je, da se le-ta, kodoseže stabilno verzijo, zacne komercialno tržiti. Podjetja, ki imajo uvedenetakšne rešitve, to spravi v neugoden položaj, saj se morajo odlociti za eno odopcij:

• obdržati obstojeco ERP rešitev, kjer pa ne bodo na voljo najnovejši po-pravki in posodobitve

• placevati za posodobitve in nadgradnje ob še naprej omejeni uporabniškipodpori

• preiti na drugo ERP rešitev in se ob tem ponovno srecati z vsemi z vzpo-stavitvijo nove rešitve povezanimi vprašanji


Katera koli od naštetih opcij lahko podjetju povzroci nenacrtovane in soraz-merno visoke stroške in/ali moteno poslovanje. Zato je smotrno že vnaprejrazmisliti tudi o tem riziku in z njim povezanimi vprašanji, ki govorijo v pridzaprto kodnim rešitvam, saj imajo le-te obicajno vsaj pogodbeno dogovorjenorocnost vzdrževanja in posodobitev.

Najpomembnejša prednost odprto kodnih rešitev so nizki stroški nakupa invzdrževanja. V primerjavi s komercialnimi rešitvami, kot je na primer SAPERP, ni potreben nakup ali obnova dragih licenc ter dokup nadgradenj ali po-sodobitev programske opreme. Tudi v primeru, ce želijo v podjetju povecatištevilo zaposlenih ali uvesti organizacijske spremembe v poslovanje, se stroškipri komercialnih rešitvah z vsako takšno spremembo in dodanim uporabnikompovecujejo, medtem, ko pri odprto kodnih rešitvah teh stroškov v osnovi ni.

Ena izmed glavnih priložnosti Open ERP sistema in sorodnih odprto kodnihrešitev je tudi ta, da v osnovi delujejo kjer koli v podjetju brez nujnih posodo-bitev informacijske infrastrukture. Takšno fleksibilnost omogoca redno izdaja-nje popravkov, ki jih po prijavi na spletnem forumu pogosto objavijo še isti danoz. v najkrajšem možnem casu. Ker gre za odprto kodni projekt, lahko popra-vek ali dopolnitev, ce imamo v podjetju usposobljene strokovnjake, naredimotudi sami ali narocimo njegovo izdelavo po meri pri lokalnem ponudniku, kidobro pozna delovanje podjetja in posebnosti zakonodaje v lokalnem okolju.V primeru, da gre za popravek/dopolnitev, ki bi lahko koristil(a) širši javnosti,lahko sami prispevamo k razvoju odprto kodnega projekta in si s tem zagoto-vimo njegov dolgorocni razvoj. Problem se lahko pojavi, kadar kakšen clanodprto kodne skupnosti ”za šalo” objavi nekaj, kar bi lahko škodilo drugimclanom.

Zakljucek 95

Zakljucek

Podjetja skozi uvedbo ERP sistemov skušajo izboljšati svoj poslovni proces.Praviloma jim to tudi uspe saj s tem svoje e-poslovanje dvignejo na višji nivo.Spremembe so zaznavne predvsem pri:

1. Povecanju ucinkovitosti

2. Povecanju konkurencnosti

3. Povezovanju sodelavcev

Pri izbiri in uvedbi ERP rešitve sta zelo pomembna dejavnika trajanje uvedbein stroški nakupa ter kasnejšega vzdrževanja ERP programskega okolja. Pritem se podjetja ravnajo po izkušnjah sorodnih partnerskih ali konkurencnihpodjetij, predvsem pa izhajajo iz lastnih zmožnosti in potreb. Obravnavanitipski rešitvi sta dobra primera ERP rešitev s prednostmi in priložnostmi terpomanjkljivostmi in nevarnostmi, ki smo jih obravnavali v predzadnjem po-glavju.

Komercialnim ponudnikom ERP rešitev obicajno ni v interesu, da bi podje-tja shajala z isto rešitvijo vec kot pet let. Zato jih hocejo na razlicne nacineprepricati, da kupijo njihovo posodobitev, dodatke ali novo rešitev. To obi-cajno storijo tako, da umaknejo podporo in možnost posodabljanja starejšihverzij. Z nacrtnim programiranjem zahtevajo vedno boljšo ali specificno pe-riferno strojno opremo. Lahko uvedejo tudi nov format za hrambo ali prenospodatkov, ki s starejšimi verzijami ni kompatibilen, hkrati pa ponudijo prenosobstojecih podatkov za uporabnike svoje predhodne rešitve. Takšna ”vezanatrgovina” je ob uvedbi odprto kodnih rešitev manj verjetna, saj le-te upora-bljajo odprto kodne standarde za hrambo in izmenjavo podatkov, ki se razvijajoneodvisno in s tem sproti vkljucujejo nove standarde, starim pa podpore pravi-loma ne ukinjajo. Tudi menjava strojne opreme z novejšo in bolj zmogljivo priodprto kodni programski opremi obicajno ni potrebna, saj so te rešitve bile raz-vite za operacijske sisteme, ki tecejo tudi na starejši oz. manj zmogljivi strojni


opremi. Pri odprto kodni programski opremi so za nedolocen cas zagotovljenetudi posodobitve programske opreme, pri cemer se lahko to izkaže tudi kotpast, ce projekt usahne ali pa se rešitev zacne komercialno tržiti. Zaradi na-štetih razlogov se zdi odprto kodna rešitev bolj logicna izbira, vendar imajole-te praviloma zelo omejeno podporo in brez angažiranja visoko usposoblje-nih strokovnjakov ne moremo zagotoviti niti ucinkovite uvedbe niti stabilnegadelovanja takšnega sistema.

Seveda je za tako pomembno odlocitev, kot je izbira celovitega informacij-skega sistema v podjetju, potrebna podrobna stroškovna analiza ter primerjavavseh razpoložljivih in primernih celovitih informacijskih sistemov na trgu. Pritem se v vsakem primeru soocimo z vprašanji, s katerimi smo se ukvarjali vtem ucbeniku in za obravnavana predstavnika zaprto in odprto-kodnih ERPrešitev poiskali odgovore. Od tod izvira širša uporabnost tega ucbenika, kipresega okvire ucnega predmeta, ki mu je kot teoreticna podlaga primarno na-menjen.

LITERATURA 97

Literatura

(2006).

Anderegg, T. (2000). ERP: A-Z implementer’s guide for success. ResourcePublishing Eau Claire, USA.

Anderson, G. W. (2003). SAP Planning Best Practices in Implementation.Sams.

Debevc, M. & Vlaovic, B. (2001). Oblikovanje dokumentov za svetovni splet.Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko, Univerza v Mari-boru.

Grant, D., Lambert, D., Stock, J., & Ellram, L. (2006). Fundementals of Logi-stics Management. McGraw-Hill, Berkshire, UK, european edition edition.

Gumzej, R. (2013). Racunalništvo in informatika v logistiki. Fakulteta zalogistiko Univerze v Mariboru, Celje.

Jacobson, S., Shepherd, J., D’Aquila, M., & Carter, K. (2007). The ERP Mar-ket Sizing Report, 2006–2011. Technical report, AMR Research.

Missbach, M. & Hoffmann, U. M. (2001). SAP Hardware Solutions: Servers,Storage, and Networks for mySAP.com. Prentice Hall.

Pinckaers, F. & Gardiner, G. (2009). Open ERP for Retail and IndustrialManagement. Open Object Press.

Rainer, R. K. & Turban, E. (2008). Introduction to Information Systems: Su-pporting and Transforming Business. John Wiley and Sons, 2nd edition.

Sternad, S. & Bobek, S. (2008). Uvajanje rešitev erp v slovenskih podjetjih:kriticni dejavniki in njihova medsebojna odvisnost. Organizacija, 41(1),28–36.

Šuhel, P. & Murovec, B. (2003). Racunalniška integracija proizvodnje. Gore-nje d.d., Izobraževalni center, Velenje, Maribor.


Priloga

Priloga 99

Priloga 101

Priloga 103

Priloga 105

Priloga 107

Priloga 109

Priloga 111

Priloga 113

Priloga 115

Priloga 117

Priloga 119

Priloga 121

Priloga 123

Priloga 125

Priloga 127

Priloga 129

Logistika in e-poslovanje

Documents

Transcript of Logistika in e-poslovanje