Četrtek, 17. marca 2016, št. 53 www.finance.si

Logistika in transporto

gl

as

na

pr

ilo

ga

Dodana vrednost iz države odteka po tirih in avtocestahZa razvoj logističnih storitev ima Slo-venija zelo dobro lego. Vendar pa ta panoga, razen tranzita blaga, ne doži-vlja velikega razcveta, čeprav imamo v Sloveniji kar nekaj dobrih logistič-nih družb. Vzor bi nam lahko bil hiter razvoj logističnega središča v Grad-cu, nekaj podobnega se pripravlja tu-di v Zagrebu.

Logisti opozarjajo na več razlogov, zakaj lo-gistike, kjer bi bilo veliko priložnosti tako za domače ponudnike kot tuje korporacije, ne moremo razviti, kot bi jo lahko. Kot ene-ga izmed razlogov poudarjajo precej mače-hovski odnos do ustrezne infrastrukture. Gre tako za prometne poti, predvsem že-leznico, kot urejanje lokacij, kjer bi lahko podjetja v skladu s sodobnimi zahtevami opravljala logistične storitve. To pomeni tudi izgubo veliko delovnih mest, dodane vrednosti pa seveda dohodkov državnega in lokalnih proračunov.

Prehitevanje sosednjih državPoleg skladiščenja, transporta in podobnih logističnih operacij se v Sloveniji počasi za-čenjajo razumeti potrebe industrije, kjer ima logistika v primerjavi s tujino še veli-ko prostora. Slovenska proizvodna podje-tja ne prepoznavajo oddajanja logističnih storitev tako kot njihovi tuji tekmeci. »Prav tako se v logistiki zavedamo avtomatizaci-je, ki je odločilna za dvig dodane vrednosti. Nismo pa preveč uspešni pri tranzitu blaga skozi Slovenijo, saj bi ga morali bolj opleme-nititi z dodanimi storitvami,« pravi direk-tor družbe BTC logistični center Robi Ko-šir. Težavo vidi tudi v tem, da nas kljub de-janski dobri geografski lokaciji s posodobi-

tvijo in gradnjo infrastrukture prehitevajo sosednje države, kar bo v prihodnosti vpli-valo na količino tranzita skozi našo državo.

»V BTC logističnem centru gledamo sko-zi prizmo globalizacije, gospodarskega in družbenega razvoja ter prevladujočih stan-dardov, tehnologije in okolja. Družbene, gospodarske in tehnološke smernice na-mreč nakazujejo, da se bo skupna potre-ba po logističnih storitvah v prihodnosti krepila,« pravi Košir in dodaja, da se bo lo-gistika spreminjala ter postala tehnološko in okoljsko naprednejša. »Teh razvojnih smernic se zavedamo, zato velik pomen dajemo inovativnosti, digitalizaciji in pa-metni logistiki. Poleg tega namenjamo ve-lik poudarek strateški regijski in program-ski širitvi sodelovanja z glavnimi poslovni-mi partnerji,« končuje Košir.

Malo logističnih manipulacijPrek Slovenije se prepelje veliko blaga, ra-zen pretovora v Luki Koper pa nekih veli-kih logističnih operacij za tranzitno blago ne opravljamo. »To drži,« pravi Igor Žula, direktor podjetja 3 Projekt management, ki opozarja, da lahko zavlačevanje z grad-njo drugega tira pripelje do tega, da bomo ostali tudi brez tranzita, ker nas bo obšel.

Trendi v logistiki so danes v bolj inten-zivnem sodelovanju med naročniki in lo-

gisti. Na zadnjem kongresu v Mariboru so predstavili primer, ko logist za naročnika v avtomobilski industriji najprej pripelje se-stavne dele, jih sestavi in oplemeniti v proi-zvodno-logističnem objektu blizu naročni-ka in te potem dostavi na linijo. »Zelo smo se trudili najti več takšnih primerov v Slo-veniji, a nam ni uspelo, kar seveda ne po-meni, da jih ni,« razlaga Igor Žula in navaja, da je omenjeni primer pomemben, ker je najprej naročnik vedel, kaj želi, ponudnik logističnih storitev pa se je ustrezno odzval na njegove potrebe.

Manjka nam torej tovrstnega povpraše-vanja in manjka nam tudi temu primerne ponudbe. Žula je prepričan, da je to eden največjih potencialov v logistiki, hkrati pa si želi, da bi se industrija bolj ukvarjala tudi s takšnimi primeri. Gre namreč za model, ki je uporaben pri zmanjševanju proizvo-dnih presežkov, vzpostavljanju bolj enako-mernega proizvodnega cikla in podobno.

Več industrije, dobra infrastruktura, več dodane vrednostiMožnosti za ustvarjanje dodane vrednosti izhajajo iz potreb, ki jih ustvarjajo uporab-niki logističnih storitev. V tem primeru in-dustrija. Z rastjo industrijskega sektorja se vzpostavlja tudi potreba po teh storitvah. Tudi za logistiko je pomembno, da industri-

Slovenija bi za večji razcvet logističnih dejavnosti potrebovala boljšo infrastrukturo, premišljeno politiko gradnje logističnih središč in tudi razmah industrije

Od začetka ideje o logističnem središču Oreh je minilo že več kot deset let. Medtem sta se Gradec in Zagreb logistično močno razvila, zaostanka pa na Štajerskem ne bomo mogli nikdar nadomestiti.

Četrtek, 17. marca 2016, št. 53 www.finance.si

Dodana vrednost iz države odteka po tirih in avtocestah

ja raste. Prvi pogoj za to je, da imamo do-volj spodbudno poslovno okolje.

»V Sloveniji moramo tudi za razvoj logi-stike in s tem dodane vrednosti vzpostavi-ti poslovno okolje za rast industrije. Indu-strijski sektor mora rasti in ustvarjati do-datne potrebe,« meni Igor Žula. Poleg te-ga je treba čim prej zgraditi drugi tir, saj je infrastruktura hrbtenica dobre logisti-ke. Poleg pozitivnih učinkov na pretovor v Luki Koper in s tem povezanih storitev v širšem okolju je dejstvo, da se ob glavnih transportnih koridorjih razvija tudi indu-strija. Največ tovrstnih storitev se seveda razvije ob vozliščih.

Maribor zamudil veliko priložnostV okolici Slovenije delujejo veliki logistični centri. Eden takšnih je v Gradcu, drugega načrtujejo v Zagrebu. Igor Žula poudarja, da bi lahko štajerska prestolnica ponudila veliko boljše možnosti za razvoj teh dejav-nosti, saj Maribor leži na križišču, od ko-der so možne smeri Gradec, Budimpešta, Zagreb, Ljubljana, hkrati pa je tam tudi le-tališče Maribor in veliko prostora za razvoj različnih dejavnosti.

Vendar pa je po njegovem mnenju Mari-bor izgubil zares veliko priložnost, da pos-tane najpomembnejše logistično regional-no središče. Od začetka ideje o logističnem

središču Oreh je minilo že več kot deset let. Medtem sta se Gradec in Zagreb logistično močno razvila, zaostanka pa na Štajerskem ne bomo mogli nikdar nadoknaditi. Logisti-ka sledi potrebam okolja, te pa so zdaj dob-ro servisirane iz Zagreba in Gradca, pa tu-di Dunaja in Budimpešte.

»Obstaja temeljna razlika med industrij-skim upravljanjem gospodarskih družb in obrtniškim. Procesi so pri gospodarskih družbah bolj definirani, nadzor nad stro-ški bolj razdelan in učinkovit, vloge bolj raz-deljene in opredeljene, s tem pa tudi odgo-vornost, medtem ko je v podjetjih z obrtni-ško logiko ta del bolj razpuščen in vse aktiv-nosti so usmerjene v realizacijo proizvoda ali storitve,« končuje Igor Žula.

Urednik priloge:Vasilij Krivec, FinBizMediaE-pošta: vkrivec@fbm.si

Trženje:Boštjan KotnikTel.: (01) 30 91 462E-pošta: bostjan.kotnik@finance.si

Logistika in transport je oglasna priloga časnika Finance

www.efaflex.si info@efaflex.si

LOGISTIKA

LOGISTIKA

proizvodnja, montaža, inženiring in projektiranje sistemov in naprav za tehnično zaščito, d.o.o.

Varno v nov dan

Ob prijavi vpišite kodo LK16FIN

in izkoristite 10% popust.*

OSKRBOVALNE VERIGE V ZNANOSTI IN PRAKSI 2016od 6. do 8. aprila 2016 v Portorožu

*Popust s kodo se izključuje o ostalimi popusti.

DOGODEK, KI GA KOT PREVOZNIK, TRANSPORTNO PODJETJE ALI LOGIST NE SMETE ZAMUDITI; 20 praktičnih predavanj, 3 okrogle mize in več kot 25 odličnih domačih in tujih predavateljev.

Podroben program in prijava: www.logisticnikongres.si

IoT – INTERNET STVARI: Tomaž Vidonja, Zavod Tehnološka Mreža ICTPREDSTAVITEV DRŽAVE IN LOGISTIČNIH PRILOŽOSTI – VIETNAM: Alex Trần Chí Dũng, Logistični inštitut VietnamSTANJE IN TRENDI RAZVOJA LOGISTIKE Z VIDIKA NAJPOMEMBNEJŠIH EVROPSKIH (LOGISTIČNIH) INSTITUCIJ: Marc Huybrecht, CLECAT; Nick Delmeire, ESC in Dirk ‘t Hooft, ALICE SODELOVANJE MED NAROČNIKI LOGISTIČNIH STORITEV: Sven Verstrepen, TRI-VIZOR; Maximo Martinez Avila, Procter & Gamble; Mirolav Gabrić, Atlantic Grupa in Elvis Hadžić, Barilla Adriatik

IZZIVI ZAPOSLOVANJA DELAVCEV IN KAKO POSTAVITI SISTEM NAGRAJEVANJA ŠOFERJEV: Polona Fink Ružič, GZS; Tadej Pojbič, 3 Opti; Igor Pristavec, Prigo; Grega Bizjak, SIGR in Tadej Brce, BRCELOGISTIČNI IZZIVI PRI OSKRBI MESTNIH SREDIŠČ – glavni problem ter tehnološke rešitve in modeli: dr. Tomaž Kramberger, Fakulteta za logistiko Celje; dr. Stane Božičnik in Tomislav Letnik, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo; Peter Harris, UPS; Gary Whittle, Meachers Global Logistics; Miha Senčar, Tenzor in David Polutnik, MO Ljubljana.

PartnerjaPokrovitelji

Generalni pokrovitelj Pokrovitelj večera Velika pokrovitelja

a n k e ta

Robi Košir, BTC logistični center: »V BTC logističnem centru smo lani ustvarili 24,5 milijona evrov prihod-kov, kar je tri odstotke več kot predlanskim. Letos načr-tujemo devetodstotno rast prihodkov. Zaradi omenjene širitve opravljanja logistič-

nih storitev bomo vlagali v širitev zmogljivosti hladilni-ce in skladiščnih zmogljivo-sti. S to naložbo, ki bo vredna dva milijona evrov, bomo za-gotovili prepotreben skladi-ščni prostor. Prav tako bomo za potrebe širitve posla do-datno zaposlovali.«

Igor Žula, 3 Projekt: »Smo majhno podjetje, vendar ras-temo. Veliko novih projektov dobimo na podlagi zadovolj-nih strank, sicer pa širimo de-javnost tudi v tujino. Poslov-no leto bo letos za logistično panogo zelo pomembno. Niz-ke cene goriva so prevoznim podjetjem nekoliko olajšale

poslovanje. Podjetja, ki so iz-koristila dobro leto 2015 za to, da so se pripravila na iz-zive, ki so pred nami, da so vzpostavila sistem, ki jim omogoča ustvarjati prihran-ke pri porabi goriva, in so med tem razvila kakšno do-datno ponudbo, bodo v bolj-šem položaju.«

Kaj pričakujete v tem poslovnem letu?

Janez HudejTel.: (01) 30 91 469E-posta: janez.hudej@finance.si

Prelom: Finance

Lektoriranje: Finance

Urednik oglasnega uredništva:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Jur

e M

ak

ov

ec

Prek Slovenije se prepelje veliko blaga, razen pretovora v Luki Koper pa nekih velikih logističnih operacij za tranzitno blago ne opravljamo.

www.finance.si Četrtek, 17. marca 2016, št. 5314 oglasna priloga

SLO

/05/12

0

Smo tam, kjer ste vi.

Doma smo na vaših tržiščih. Z lastnimi poslovalnicami, kjer vam osebno pomagamo pri doseganju vaših ciljev. Z eno najučinkovitejših logističnih mrež na svetu. In z motom, ki nas vodi že več kot 500 let: Odličnost storitev. Kako vam lahko pomagamo? www.gw-world.com/near-me

Mednarodno transportno in logistično podjetje Gebrü-der Weiss je lani ustvarilo 1,28 milijarde evrov čistih prihodkov, kar je tri odstot-ke več kot leto prej.

Na področju kopenskega pro-meta in logistike so se pri-hodki povečali za 3,9 odstot-ka, na 857,7 milijona evrov. Na področ ju ladijskih in letalskih prevozov so zabeležili dvood-stotno rast prihodkov, ki so znašali 293,9 milijona evrov. Na področjih paketne službe (KEP) in »New Business« se je prihodek povečal za odstotek.

Z naložbami zadržali razvojni tempo»Kljub napetim razmeram v evropskem gospodarstvu smo z naložbami v opremo, izdelke in osebje nadaljevali soliden ra-zvoj minulih let ter s pametni-mi logističnimi rešitvami stran-kam zagotovili dodano vred-nost. Z rezultatom smo zelo za-dovoljni,« je povedal Wolfgang Niessner, predsednik uprave družbe Gebrüder Weiss.

Skupna vrednost naložb je leta 2015 znašala 53,75 milijo-na evrov. V srednji in vzhodni Evropi so povečali mrežo svo-jih podružnic, dejavnost pa so širili tudi v Aziji, kjer so v Singa-purju odprli nov logistični ter-minal in s tem zaprli geografsko luknjo na azijski celini.

E-trgovina v središču dogajanjaNa nenehno rast spletnega po-slovanja so se odzvali tako, da so svoje priznane rešitve eFul-fillment razširili v različne dr-žave v srednji in vzhodni Evro-pi. V povezavi s tem so svoje storitve dostave na dom (B2C) obogatili z dostavo in montažo pohištva ter tako postali vodil-ni ponudnik na avstrijskem tr-gu. Poleg tega so v Avstriji razši-rili omrežje DPD, katerega sola-stnik je paketna služba Gebrü-der Weiss (GWP).

Globalno upravljanje dobavne verigeGebrüder Weiss lani ni bil uspe-šen le na področju transportne in skladiščne logistike. Postavil je namreč tudi ključne strate-ške smernice za svoj razvoj na področju globalnega upravlja-nja dobavne verige. »Da bi iz-koristili ves potencial optimi-ziranja za naše stranke, mo-ramo opazovati njihove celot-ne zapletene verige ustvarja-nja vrednosti ter jih podpira-ti z učinkovitim svetovanjem, načrtovanjem in logističnim strokovnim znanjem,« je dejal Wolf gang Niessner.

Letos bodo še dodatno utrdili svoj položajLetos si želi družba Gebrüder Weiss še utrditi vodilni položaj v srednji in vzhodni Evropi ter

vzdolž nekdanje svilne ceste v smeri proti Kitajski in tudi na drugih čezmorskih trgih. »Svo-je izdelke in procese bomo tu-di v prihodnje izvajali v skladu s potrebami svojih strank ter raz-vijali inovativne rešitve, s kate-rimi bomo obdržali korak s hit-ro naraščajočo digitalizacijo,« je povedal Wolfgang Niessner in dodal, da bodo tudi v prihod-nje stavili na optimalno izobra-žene in prizadevne zaposlene, ki stranke po vsem svetu nav-dušujejo z odličnostjo storitev.

Gebrüder Weiss zadovoljen z lanskim poslovanjem

"Gebrüder Weiss s približno šest tisoč zaposlenimi in 150 poslovalnicami v 27 državah (mednje sodi tudi slovenska podružnica GW iz Ljubljane) je med vodilnimi transportnimi in logističnimi podjetji v Evro-pi. V okviru Gebrüder Weiss Holding AG deluje tudi več spe-cializiranih področij in hčerin-skih podjetij. Med drugim so to podjetja x|vise (logistično sve-tovanje), tectraxx (specializira-no za visokotehnološka podje-tja), inet-logistics (programska oprema za upravljanje tran-sporta TMS), dicall (komunika-cijske rešitve, raziskave trga, iz-obraževanje), Rail Cargo (že-lezniški transport) in paketna služba Gebrüder Weiss.

Specializirana področja in podjetja

Četrti mednarodni logi-stični kongres Oskrbo-valne verige v znanosti in praksi 2016 bo letos 6. in 7. aprila v Portorožu. Med drugim bodo predstavi-li primere domačih in tu-jih dobrih praks pri sodelo-vanju naročnikov logistič-nih storitev z logisti, govo-rili pa bodo tudi o logistič-nih izzivih, ki jih prinašajo omejitve pri oskrbi mest.

Pravne, tehnološke in organiza-cijske smernice bodo predstavi-li najvišji zastopniki evropskih ustanov ELA, CLECAT, ESE in ALICE. Te institucije zastopa-jo interese članov, pripravlja-jo, pregledujejo in komentira-jo predloge zakonodajnih spre-memb ter pripravljajo predloge za evropske finančne spodbu-de na področju informacijske-ga in tehnološkega razvoja za program Obzorje 2020. Pred-sednik vietnamskega inštitu-ta za logistiko bo predstavil nji-hovo ekonomijo in priložnosti.

Sodelovanje med naročniki logističnih storitevZastopniki podjetij Procter & Gamble, Atlantic Grupa, Trivizor in Barilla bodo na podlagi praktičnih rešitev predstavili, kako takšni pro-jekti tečejo, kje so največji izzivi, priložnosti in učinki.

Aktualno za transportna podjetjaTemo bodo predstavili prav-niki, svetovalci in zastopni-ki treh podjetij, ki so uvedla spremembe.

Izzivi pri oskrbi mestnih središčTežave in rešitve bodo predstavili zastopniki pod-jetij in fakultet. Predstavljen bo primer mesta Southamp-ton, kjer sta mestna admini-stracija in univerza poiska-li primernega izvajalca logi-stičnih storitev.

Teme mednarodnega logističnega kongresa

Z ustrezno vodeno logisti-ko zelo izboljšamo celot-no poslovanje podjetja, pri čemer ni nepomembno, kdo te procese izvaja. Od-dajanje celostnih logistič-nih operacij zunanjim spe-cialističnim podjetjem (outsourcing) bo ena iz-med osrednjih tem letoš-njega mednarodnega logi-stičnega kongresa Oskrbo-valne verige v znanosti in praksi.

Podjetja lahko dobro logistiko izvajajo tudi sama, pri čemer je osnovna logika preprosta. Ožji pomen logistike je pre-voz blaga od ene do druge lo-kacije s čim nižjimi stroški in ob natančno določenem času. Gre za povezavo med dobavi-teljem in delovnim mestom v proizvodnji, kjer se surovina porablja, ali za pot izdelka, ki zapusti proizvodno linijo, do končnega uporabnika. Na tej poti se blago tudi hrani, z njim pa se opravi vrsta drugih ma-nipulacij, ki logistiko dražijo.

Logisti znajo izkoristiti sinergijeLastna logistika zahteva na-ložbo v prostor, opremo in lju-di, pozneje tudi v vzdrževa-nje, s čimer se zmanjšuje ma-nevrski prostor za naložbe v

razvoj podjetja in tržne aktiv-nosti. Pri tem je v manjših sis-temih teže doseči dober izko-ristek voznega parka in drugih logističnih zmogljivosti, saj je takšno podjetje omejeno. Dob-ri logisti lahko izkoriščajo si-nergije, ki jih dosegajo zaradi večjega obsega blaga, več dis-tribucijskih mest, večjih vla-ganj v znanje zaposlenih, bolj-še izrabe logističnih zmogljivo-sti in podobnih dejavnikov. To se pokaže v razmerju praznih kilometrov med tovornjaki, ki vozijo tovor v lastni režiji, in tistimi, ki jih upravljajo lo-gisti. Dobro upravljani siste-mi to razumejo in logistiko ne-nehno izboljšujejo.

Ni vse le v prevozuV zunanje izvajanje logistike poleg prevoza sodita še hram-ba in upravljanje blaga. Vse več

pa govorimo tudi o manipulaci-jah zunaj rednega proizvodne-ga procesa pri naročniku. Lo-gisti opravljajo čedalje več pro-izvodnih operacij oziroma op-lemenitenja blaga, s čimer do-datno znižujejo stroške. Gre za sestavljanje komponent, ki pri-hajajo z različnih koncev. Sesta-vljene komponente nato logist dostavi na proizvodno linijo naročnika, s čimer si ta znižu-je stroške logistike, in zagotovi bolj tekočo proizvodnjo.

Najbolj vzorna je avtomobilska industrijaTudi v Sloveniji je vse več zelo učinkovitih proizvodnih siste-mov, ki to zelo dobro razume-jo. Produktivnost se izboljšuje, vendar počasneje od evropske-ga povprečja, del tega gre tudi na račun slabše vodenih logi-stičnih procesov.

V Sloveniji še vedno težko ločimo med tem, kaj je osnov-ni posel podjetja in kaj so pod-porne ali proizvodne storitve. Logika bi morala biti ta: »Sam delam to, v čemer sem lahko najboljši, drugo opravi tisti, ki to zna bolje od mene.«

Največje rezerve logistič-na podjetja iščejo tako, da iz-hajajo iz proizvodnega proce-sa, ki mora biti tekoč in brez izgub. Nato skupaj z naročni-kom postopno odpravljajo iz-gube v vseh procesih od do-bavitelja do proizvodne lini-je. Tukaj so največje rezerve pri notranjih izgubah in na-činu oskrbe. Ključ so stan-dardi oskrbe, ki se začnejo pri dobavitelju in morajo biti postavljeni tako, da je z bla-gom čim manj manipulacij do proizvodnega procesa in med njim.

Dobri logisti ne vozijo s praznimi tovornjaki

"Na kongresu bo precej go-vora tudi o nagrajevanju po-klicnih voznikov. Po zadnjih podatkih združenja za pro-met pri GZS v Sloveniji manj-ka vsaj pet tisoč voznikov, zato je treba vzpostaviti sis-tem za njihovo dolgotrajno motivirano delo. Vozniki so praviloma odsev podjetja, za katerega vozijo, zato se delo ne vrednosti samo skozi pre-vožene kilometre, ampak bolj celostno, pri čemer je treba upoštevati vsaj še varčno ozi-roma profesionalno vožnjo. Izziv sta tako pravilen zajem podatkov kot komunikacija z voznikom.

Voznike je treba ustrezno plačevati

Udeleženci letošnjega logističnega kongresa bodo 8. aprila obiskali Luko Koper, kjer jim bodo predstavili praktične rešitve.

www.finance.si Četrtek, 17. marca 2016, št. 53 Logistika in transport 15

Leto 2015 je bilo za Luko Koper eno najuspešnej-ših doslej, saj je dosegla pomembne zgodovinske mejnike: skupni preto-vor je znašal rekordnih 20,7 milijona ton, našteli so skoraj 800 tisoč kontej-nerskih enot (TEU), prvič so presegli 600 tisoč enot pretovorjenih avtomobi-lov, rekordni so bili tudi prihodki in dobiček.

Luka Koper je v skoraj šestih desetletjih zgradila eno naju­spešnejših in najbolj konku­renčnih pristanišč v Jadranu. Na teh izhodiščih je družba pripravila nove strateške do­kumente, kratkoročnega do leta 2020 in dolgoročnega do leta 2030.

Koprski terminal največji v JadranuLeta 2015 se je pretovor zaboj­nikov v 20 največjih evropskih lukah zmanjšal za 2,6 odstotka, medtem ko je v Kopru zrasel za 17 odstotkov in presegel 790 ti­soč TEU. To je eden večjih od­stotkov med evropskimi prista­nišči in največji med pristaniš­či severnega Jadrana, kjer Ko­per že šesto leto zapored zase­da prvo mesto. Na podlagi po­datkov lanskega pretovora za­bojnikov je na drugem mestu pristanišče v Benetkah s komaj 560 tisoč TEU.

K preboju na področju za­bojnikov so pripomogle obsež­ne investicije, saj je Luka Ko­per že zdavnaj pred konku­renco začela povečevati svoje kontejnerske zmogljivosti. Le­ta 2009 je podaljšala prvi po­mol (kontejnerski terminal) za 150 metrov ter ga opremila s sodobnejšimi in zmogljivejši­mi dvigali. Letos pa je v načrtu priprava dokumentacije za do­datno podaljšanje pomola še za 100 metrov, kar bo končano le­ta 2018. Hkrati potekajo tudi ši­ritev skladiščnih površin, grad­nja novih tirov na terminalu ter nakup strojev, dvigal in opre­me. S tem se bo do leta 2020 sedanja zmogljivost terminala z 950 tisoč TEU povečala na 1,3 milijona TEU na leto.

Študija MDS Transmodal, ki so jo naročile članice severno­jadranskega združenja prista­nišč NAPA (Benetke, Trst, Re­ka, Koper), je namreč pokaza­la, da je potencial severnega Ja­drana na področju zabojnikov do leta 2030 5,9 milijona TEU. Sam Koper bi lahko izkoristil potencial v višini dveh milijo­nov TEU, saj naj bi večina to­vora gravitiral na trge srednje Evrope, kjer je Koper že danes prvo pristanišče za Avstrijo in prvo kontejnersko pristanišče za Madžarsko in Slovaško. Več kot dve tretjini pretovora Luke

Koper opravi za potrebe gospo­darstev srednje Evrope.

Do leta 2020 za 300 milijonov evrov naložbZa ohranitev primata na kon­tejnerskem segmentu so pot­rebne naložbe. Obdobje 2016–2020 bo za Luko Koper zelo in­tenzivno, saj načrtujejo za 300 milijonov evrov naložb, od katerih bosta dve tretjini na­menjeni v kontejnerski termi­nal, preostalo pa za poveče­vanje zmogljivosti za pretovor avtomobilov, tekočih in sipkih tovorov. Dodatni posli na po­dročju pretovora avtomobi­lov zahtevajo dodatne skladi­ščne površine in dodatna pri­vezna mesta, ki jih v pristani­šču primanjkuje. Prav tako je pomanjkanje zaprtih skladi­ščnih površin, saj je bilo zad­nje skladišče zgrajeno davne­ga leta 2008. Novo večnamen­sko skladišče na drugem pomo­lu za potrebe terminalov za ge­neralne in sipke tovore bo po­membna pridobitev, saj se po­večuje povpraševanje po doda­

tnih storitvah polnjenja in pra­znjenja zabojnikov.

Enovitost pristanišča je konkurenčna prednostKoprsko pristanišče tudi v pri­hodnje ostaja večnamensko. S tega vidika je pomembno tudi vprašanje modela njegovega upravljanja. Prednost današ­nje ureditve (enovito prista­nišče, ki ga upravlja eno pod­jetje) je večja konkurenčnost, saj en koncesionar, ki upravlja vse terminale v pristanišču, la­že izkorišča sinergijske učinke med terminali z vidika človeš­kih virov in opreme. Če bi bilo koprsko pristanišče razdelje­no na več ločenih terminalov, ki bi jih upravljali med seboj ne­povezani zasebni operaterji, bi bilo pristanišče kot celota manj fleksibilno in manj prilagodlji­vo spremembam v ladijskem in pristaniškem poslu. Slovenski model upravljanja pristanišča tudi ni edini tak v Evropi. Poz­najo ga na Irskem, v Veliki Bri­taniji in še kje. Tudi v državah, kjer pristanišča upravljajo pri­

staniške uprave, so marsikje te že preoblikovali v delniške družbe (recimo Rotterdam). Tudi regulativa EU o pomor­stvu, ki je tik pred sprejetjem, podpira različne oblike organi­ziranja pristanišč.

Po železnici potujejo vse blagovne skupineVečnamenskost koprskega pri­stanišča je pomembna tudi z vi­dika železniške povezave z za­ledjem. Po železnici namreč ne potujejo le zabojniki. Prav­zaprav ti pomenijo le polovico tovora po železnici, preostali del so sipki, razsuti, generalni in tekoči tovori ter avtomobi­li. Potrebo po dodatnem tiru je zato treba gledati z vidika ce­lotnega pretovora Luke Koper, ki bo leta 2020 znašal 24,3 mi­lijona ton. Ob predpostavki, ki temelji na dosedanjih kazalni­kih, da bo tudi v prihodnje oko­li 60 odstotkov blaga v pristani­šče in iz njega potovalo po žele­znici, bo leta 2020 v smeri Ko­per–Divača prepeljanih 14,5 mi­lijona ton tovora, kar je zgornja

zmogljivost sedanje enotir-ne proge. Lani se je število to­vornjakov v pristanišču pove­čalo za 15 odstotkov. Bolj ko bo zmogljivost železniškega tira zasedena, bolj se bo tovor pre­usmerjal na ceste. Ali pa v dru­ga pristanišča, kar se že dogaja.

Dva scenarija razvoja do leta 2030Strateški dokumenti, ki jih je družba sprejela lani, so začrta­li smernice razvoja tudi po letu 2020 oziroma do leta 2030. V tem desetletju bo družba za po­večevanje pristaniških zmoglji­vosti in pretovora namenila do-datnih 400 milijonov evrov. Vendar strategija predvideva dva scenarija. Prvi je razvoj-ni, po katerem bo dodatna že­lezniška povezava pravočasno vzpostavljena in bo pristanišče lahko izkoristilo tržne potencia­le. Drugi scenarij pa je alterna-tiven in predvideva, da zmoglji­vosti enotirne železniške proge določajo zgornjo mejo pretovo­ra pristanišča. To pomeni, da bodo nadaljnja vlaganja v prista­

niško infrastrukturo vprašljiva, kar bi dolgoročno verjetno po­menilo stagnacijo pristanišča, saj bi se tovor brez dodatnih že­lezniških zmogljivosti preusme­ril v druga pristanišča.

Enojni tir je veliko tveganjeZa nadaljnji razvoj pristanišča je zato nujna izgradnja dodatnega tira med Koprom in Divačo. Sa­mo lani so železniški prevozni­ki skupaj pripeljali 11,4 milijona ton tovora, medtem ko je zmo­gljivost enojnega tira uradno 14,3 milijona ton. Čeprav bi lah­ko obstoječi tir prenesel še doda­tne tri milijone ton tovora, je dej­stvo, da vsak nepredviden dogo­dek (počena tirnica, dela na pro­gi, zapore v tujini …) povzroči za­stoje in nezadovoljstvo strank, ki smo jim bili priča v minulih me­secih. Ta tir je izredno ranljiv in nezanesljiv. To je edini odsek v Sloveniji, na katerem tovor iz pristanišča nima druge alterna­tive. Če se karkoli zgodi na tem odseku, je pristanišče odrezano od sveta. Drži, da celotno sloven­sko železniško omrežje potrebu­je prenovo, vendar se postavlja logično vprašanje, ali ne bi bi­lo smiselno vse razpoložljive vi­re najprej usmeriti na odsek Ko­per–Divača, ki pomeni daleč naj­večje tveganje.

Vsak osmi evro gre v proračunLuka Koper je s svojim največ­jim kontejnerskim terminalom v Jadranu in drugim največjim avtomobilskim terminalom v Sredozemlju paradni konj Slo­venije, njeno morsko okno v svet. Zaradi pomena, ki ga ima za gospodarstva držav v zaled­ju, upravičeno trdimo, da pove­zuje srednjo Evropo z morjem.

Luka Koper je pomembna tudi za slovensko gospodar­stvo, predvsem logistiko, saj vsak evro, zaslužen v pristani­šču, pomeni dodatnih 1,2 evra zaslužka na ravni celotne drža­ve. Luka Koper tudi nikoli ni bila v breme državi. Vse od ustano­vitve pristaniškega podjetja leta 1957 je sama vlagala v javno in­frastrukturo, skladišča in opre­mo. Tudi v prihodnje, do poteka koncesijske pogodbe leta 2043, je sposobna sama vlagati v pri­staniško infrastrukturo. Poleg tega daje vsak osmi evro svojih prihodkov v javni proračun. To znese približno 20 milijonov na leto (brez dividend), če upošte­vamo koncesijsko dajatev, na­domestilo za uporabo stavbne­ga zemljišča, davke in prispev­ke. Bolj ko se bo povečeval pre­tovor in s tem prihodki, večji bo­do ti zneski. Bolj ko se bo razvi­jalo pristanišče, večji bo razvoj slovenske logistike, ki upraviče­no pričakuje, da bo država zna­la in zmogla izkoristiti izjemni geostrateški položaj Slovenije.

Železnica narekuje razvoj pristanišča

Jur

e K

or

be

r

" Luka Koper je s svojim največjim kontejnerskim terminalom v Jadranu in drugim največjim avtomobilskim terminalom v Sredozemlju paradni konj Slovenije, njeno morsko okno v svet.

Poslovanje skuPine luka koPer

V evrih

2015 2014

Indeks 15/14Nerevidirano Revidirano

Čisti prihodki od prodaje 184.273.472 163.595.376 113

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

42.420.503 33.381.026 127

Poslovni izid iz poslo-vanja pred amortizacijo (EBITDA)

69.935.252 60.792.878 115

Čisti poslovni izid 32.462.277 29.098.342 112

Vir: Luka Koper

1,2evra dodatnega zaslužka prinese Sloveniji vsak evro, zaslužen v Luki Koper.

Vir: Luka Koper

v tonah TEU/kosov

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

30.000.000

35.000.000

40.000.000

20302025202020192018201720160

250.000

500.000

750.000

1.000.000

1.250.000

1.500.000

1.750.000

2.000.000

Projekcija pretovora do leta 2030 po razvojnem scenariju

Skupni ladijski pretovor KontejnerjiAvtomobili

www.finance.si Četrtek, 17. marca 2016, št. 5316 oglasna priloga

Na Pošti Slovenije so prip-ravili širok nabor stori-tev, s katerimi lahko njiho-vi naročniki pošiljanje in prejemanje paketnih poši-ljk popolnoma prilagodi-jo željam in potrebam. Dej-stvo, da 99 odstotkov pa-ketnih pošiljk dostavijo že naslednji dan po odda-ji pošiljke, v dveh dneh po oddaji pa dostavijo vse pa-kete, priča samo zase.

Mesečno sprejmejo oziroma do-stavijo več kot 500 tisoč pake-tov. Zagotavljajo sobotno dosta-vo za 60 odstotkov gospodinj-stev, vsak dan pa ponujajo tu-di alternativne oblike dostave:

" dostavo v izbranih časovnih terminih (dostava do 10. ure, po 16. uri, med 18. in 20. uro), " dostavo na izbran naslov (v službo, k sorodniku, sose-du …), " dostavo na izbrano pošto ali Petrolov bencinski servis, " dostavo na vnaprej dogovor-jen prostor (na teraso, pod nadstrešek, v lopo …), " možnost brezplačne vnovič-ne dostave paketa, " možnost, da pred dostavo pa-keta pokličejo naslovnika ali pošljejo SMS-sporočilo,

" možnost, da se z naslovnikom dogovorijo za nov termin do-stave (če paket ni bil vročen).

Pošiljko pustijo tudi pri soseduBrezplačna storitev Dostava pošiljk sosedu naslovniku omo-goča, da izbere osebo – soseda, ki stanuje v njegovi neposredni bližini in ki lahko ob njegovi od-sotnosti zanj prevzema pake-tne pošiljke (vse vrste paketov) pošiljke hitre pošte ali priporo-čenega pisma z obremenitvi-jo (ne velja za priporočena pis-ma brez storitve, pisma po po-sebnih zakonih...). Nova stori-tev v okviru naslovnikovega na-ročila je brezplačna. Naslovni-kovo naročilo se lahko izda na enem obrazcu za več družin-skih članov, ki naročilo pod-pišejo (sosed lahko prevzame pošiljke za enega ali več dru-žinskih članov).

Naslovnikovo naročilo se izvaja tako, da se pošiljka najprej dostavi na naslov na-slovnika, če vročitev zaradi na-slovnikove odsotnosti ni mo-goča, pa se dostavi sosedu, ki ga je naslovnik navedel v na-slovnikovem naročilu. Sosed potrdi prevzem pošiljke s pod-pisom, poleg podpisa pa čitlji-vo napiše svoje ime in priimek ter številko osebnega doku-menta. Naslovniku pismono-ša v hišnem predalčniku pus-ti obvestilo o prispeli pošiljki, na katerem navede, da je poši-ljko vročil sosedu.

Dostava paketne pošiljke na dogovorjeni prostorPo dogovoru z naslovnikom paketne pošiljke predajo brez potrditve prevzema na različ-nih mestih, kot so terasa, bal-kon, nadstrešek... V okviru naslovnikovega naročila na-slovnik naroči, da se mu pa-ketne pošiljke vročijo brez potrditve prevzema na mes-tu, dogovorjenem v naroči-lu. Navedeno naročilo velja za paketne pošiljke v notra-njem prometu, ki nimajo do-datnih storitev, ki zahtevajo potrditve naslovnika oziroma za katere je potrebno plačilo. Druge paketne pošiljke v no-tranjem prometu z dodatnimi storitvami, ki zahtevajo nav-zočnost naslovnika in prispe-le iz mednarodnega prometa, se vročajo s potrditvijo prev-zema. Nova storitev v okviru naslovnikovega naročila je brezplačna.

Pošta na PetroluOdslej je mogoče pakete z eno-stavnim dostopom prevzeti na 114 najbolj frekventnih lokaci-jah bencinskih servisov Petro-la tudi 24 ur na dan, vse dni v tednu. Seznam bencinskih ser-visov Petrola, ki sprejemajo in izročajo pošiljke, je objavljen na spletni strani Pošte Sloveni-je (www.posta.si).

Pošta vsak mesec dostavi več kot pol milijona paketov

V Sloveniji financiranje ponujajo tudi finančne družbe, ki so povezane z določenim prodajalcem ali proizvajalcem komer-cialnih vozil, vendar na trg financiranja ne prinašajo kakšnih večjih novosti.

Čeprav statistika ne zaznava večjih naložbenih premikov v slovenskem gospodarstvu, vla-ganja v komercialna in tovorna vozila hitro naraščajo. Podatki o lizinškem financiranju za la-ni in predlanskim kažejo zelo visok skok nabavnih vrednos-ti teh vozil. Po nekaterih opaža-njih pa so slovenski prevozniki lani kupili več novih kot pa sta-rih tovornih vozil.

Približno 30-odstotna rastLeta 2014 je bila po podat-kih Banke Slovenije nabav-na vrednost tako novih kot rabljenih komercialnih in to-vornih vozil slaba 202 milijo-na evrov, lani pa se je nabav-na vrednost povzpela na dob-rih 267 milijonov evrov. Levji delež pripada težjim komerci-alnim in tovornim vozilom. Je pa ob tem treba opozoriti na nekoliko spremenjeno meto-dologijo obdelave podatkov v letih 2014 in 2015, poleg te-

ga so na trg vstopili ponudni-ki, ki jih leta 2014 statistika še ni zaznala.

Kljub temu na Združenju bank Slovenije, kjer spremljajo podatke tudi o lizinških poslih, poudarjajo, da gre rasti pripisa-ti predvsem večjemu povpra-ševanju, saj metodološki od-stopi in novi akterji na tem tr-gu pomembneje ne kvarijo sli-

ke o okoli 30-odstotni rasti v prejšnjem letu.

Lani več novih kot rabljenih tovornjakovDa ne gre za sistemska ali sta-tistična odstopanja, kažejo tudi odzivi slovenskih lizin-ških družb, kjer so z lanskim poslovanjem precej zadovolj-ni. V družbi SKB Leasing ta-

ko potrjujejo, da se je število naročil lani močno poveča-lo. Po njihovih rezultatih ozi-roma statistiki je bilo prejšnje leto posebno tudi po tem, da so prvič financirali več novih kot rabljenih tovornih vozil, katerih skupna teža presega 16 ton. Med razlogi za lansko rast v SKB Leasingu poudar-jajo predvsem boljšo gospo-

darsko klimo. Ta zelo vpli-va na prodajo tovornih vozil, sorazmerna je tudi rast skle-njenih lizinških pogodb. Na vprašanje o tem, kaj pričaku-jejo letos, nam je Marko Re-panšek, produktni vodja to-vornega programa v podje-tju SKB Leasing, odgovoril, da tudi letos pričakujejo stabilno rast prodaje tovornih vozil in

zmernejše financiranje prek finančnega lizinga.

Novi igralci niso prinesli večjih novostiV zadnjih letih je na sloven-skem trgu lizing vozil začelo ponujati kar nekaj specializi-ranih finančnih družb, ki so povezane z določenim pro-dajalcem ali proizvajalcem to-vrstnih vozil. V SKB Leasingu temu pritrjujejo, pri čemer so poudarili podjetji MAN Truck & Bus Slovenija in Porsche Le-asing. Vendar gre po njiho-vem mnenju za povsem ena-ke poslovne koncepte kot pri drugih financerjih, ki nimajo takih povezav. Tako ne opaža-jo kakšnih novih pristopov, je pa Marko Repanšek dodal, da v njihovem podjetju spremlja-jo dogajanje na trgu tovornih vozil in seveda spremljajočih finančnih produktov.

Lizinga tovornih vozil lani okoli tretjino več kot predlanskim

Thin

ksT

ock

" V družbi SKB Leasing so lani prvič financirali več novih

kot rabljenih tovornih vozil, katerih skupna teža presega

16 ton.

267milijonov evrov je bila lani nabavna vrednost tako novih kot rabljenih komercialnih in tovornih vozil.

Za več informacij poskenirajte QR kodo, pokličite na 080 14 00 ali obiščite www.posta.si

PAKETNA DOSTAVA

IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM.

Dostava domov, v službo, prijatelju, sosedu ali na izbrano pošto.

Izberite uro dostave: do 10. ure po 16. uri (za določene pošte) med 18. in 20. uro (za naslovnike v mestu Ljubljana).

Pred dostavo vas pokličemo ali pošljemo SMS-sporočilo.

Naročite ponovno brezplačno dostavo.

Poskrbimo za prepošiljanje na drug naslov.

Paket dostavimo na vnaprej dogovorjen prostor.

Paket hranimo na pošti 8 ali 15 dni.

Prevzem in oddaja paketov na več kot 500 poštah.

Prevzem in oddaja paketov tudi na 114 bencinskih servisih Petrola.

Pokliči in naroči –1, 2, 3, Poštavse dostavi!

Izkoristite izjemne možnosti financiranja in druge ugodnosti!

www.vw-gospodarska.si

Podjetniški bonus do 5.000 EUR in bon za financiranje v vrednosti 1.000 EUR. Ob sklenitvi financiranja vam omogočamo tudi odlog plačila DDV. Poleg tega vam ob pridobitvi Porsche Group kartice naložimo še 100 EUR dobroimetja, ki ga lahko koristite za nakupe Volkswagen originalne dopolnilne opreme, kompletov zimskih koles ali pnevmatik. Vse za pravo ekipo.

Emisije CO2: 285−106 g/km. Kombinirana poraba goriva: 10,8–4,0 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Akcija Financiranje VWGVBON16 velja za vse modele Volkswagen Gospodarska vozila tako iz zaloge kot za naročila. *Velja za pravne osebe. Navedeni prihranek 5.000 EUR (z DDV) velja za model Crafter, 35 SMR 100 kW. Višina podjetniškega bonusa je odvisna od modela. Velja za omejeno število vozil in modelov Caddy furgon, Caddy Krpan, Caddy Maxi Krpan, Transporter furgon, Transporter Krpan, Transporter kombi in Crafter. **Bon za financiranje v vrednosti 1.000 EUR (z DDV) velja v primeru financiranja preko Skupine Porsche Finance Group Slovenia pod pogoji akcije VWGVBON16. ***Velja za pravne osebe. Ob sklenitvi financiranja VWGVBON16 se v primeru ustrezne bonitete stranki omogoči odlog plačila DDV-ja do 90 dni. Ponudba velja do 15. 5. 2016. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slike so simbolne.

Odlog DDV za pravne osebe***

1.000 EURBON ZA FINANCIRANJE**

Podjetniški bonus

do 5.000 EUR*Vrhunsko financiranje za pravo ekipo.

VWoglasFinanciranje_2016_262x380_Finance.indd 1 16/03/16 13:09

www.finance.si Četrtek, 17. marca 2016, št. 5318 oglasna priloga

Podjetje GfK bo točno čez teden dni izdalo najnovej­šo različico geomarketin­ške programske opreme RegioGraph, ki bo vklju­čevala tudi posodoblje­ne zemljevide in tržne po­datke. RegioGraph 2016 uporabnikom omogoča dostopanje do analiz prek spletnega orodja Web vie­wer, geokodiranje IP­na­slovov in hitrejši uvoz na­slovov.

RegioGraph je zmogljiva in preprosta programska reši­tev za različne lokacijske ana­lize – od analiz trga in ciljnih skupin do načrtovanja in op­timizacije prodajnega območ­ja. Uporabnikom omogoča vizualizacijo kupcev, ciljnih skupin in potenciala s po­močjo posodobljenih digi­

talnih zemljevidov. Omogo­ča tudi izvajanje analiz na podlagi podrobnih integri­ranih podatkov o potencialu. Angleška različica programa vključuje najnovejše podatke GfK in zemljevide za izbrano evropsko državo.

Hiter vpogled v porazdelitev potencialaRegioGraph odločilnim ose­bam v vodstvu, razvoju, pro­daji in trženju omogoča hiter pregled v porazdelitev njiho­vega potenciala ter določitev prednosti in slabosti njihovih

trenutnih tržnih aktivnosti. V Nemčiji je s 40 tisoč uporabni­ki najbolj priljubljena oprema za geomarketing, število upo­rabnikov pa hitro narašča tu­di v drugih državah. Kot pravi Gašper Stanovnik iz GfK Slove­nija, je storitev z aktualnimi lo­

kalnimi posodobitvami na vo­ljo tudi v Sloveniji. Že vrsto let ga uporabljajo nekatera več­ja slovenska podjetja v različ­nih panogah, na primer v tele­komunikacijah in bančništvu.

Uporabne novostiNovost RegioGrapha 2016 je orodje Web viewer, ki omogoča hitro in preptosto delitev rezul­tatov s sodelavci, tako da omo­goča izvoz zemljevidov v obli­ki spletne aplikacije. Uporabni­ki lahko nato dostopajo do ze­mljevida, analiz in drugih po­datkov prek spleta.

IP geokoder pa omogoča analizo geografskega izvora obiskov na spletnih straneh. Te informacije so še posebno po­membne za spletne trgovske in trženjske strategije, saj omogo­čajo konkretne vpoglede v dis­tribucijo ciljnih skupin in kup­

cev ter prikazujejo lokacije, kjer je učinek oglaševanja naj­večji. Uporabniki lahko analizi­rajo trge po vsem svetu.

RegioGraph je na voljo v nemški in angleški različici, uporablja pa se lahko skupaj z vsemi geografskimi podat­ki GfK. Modul RegioGraph Analysis omogoča ocenjevanje regijskega prihodka, kupcev in tržnega potenciala s pomočjo objektivnih analiz, ki so prika­zane neposredno na zemljevi­du. RegioGraph Planning po­nuja profesionalna orodja za načrtovanje učinkovitosti ob­močij, lokacij in obiskov kup­cev. RegioGraph Strategy do­datno ponuja še možnost ra­čunanja tržnih gravitacijskih območij ter analizo ciljnih sku­pin ter poslovnega potencia­la na ravni naslovov za vse po­membne trge na svetu.

Kmalu nova različica orodja RegioGraph

Podjetje Špedicija Goja, ki je od sredine leta 2012 del poslovne skupine Fina­kos Group, je februarja le­tos prejelo nov certifikat kakovosti ISO 9001:2015. Kot pravi direktor Seba­stjan Kolednik, to zanje pomeni dodano vrednost, saj bodo s tem pridobili dodatno zaupanje kupcev ter okrepili konkurenč­nost nasproti preostalim podjetjem.

»Integrirani sistem vodenja vodstvu omogoča dober pre­gled nad doseganjem rezul­tatov podjetja. Slediti želimo viziji postati uspešno, učinko­vito ter prepoznavno logistič­no in transportno podjetje na

evropskem trg ter eden izmed vodilnih ponudnikov špedicij­skih in cestnih transportnih storitev v Sloveniji. Izkoristiti želimo svoje potenciale, zna­nje in tradicijo.« pravi Seba­stjan Kolednik.

Osnovno dejavnost uspešno nadgrajujejoŠpedicija Goja s sedežem na Ptuju je bila ustanovljena le­ta 1991. Od takrat se je razvi­la v priznanega izvajalca sto­ritev cestnih prevozov blaga in carinskega posredovanja, svojo osnovno dejavnosti pa zadnja leta uspešno nadgra­jujejo z drugimi logističnimi storitvami.

Upravljajo lastni vozni park, ki šteje 60 tovornih vo­

zil. Večinoma gre za vlačilce in priklopnike, s katerimi za­gotavljajo klasične cestne pre­voze blaga na vse trge Evrop­ske unije in v druge evropske države. Z lastnimi prekucniki opravljajo domače in medna­rodne prevoze razsutih tovo­rov, z lažjimi tovornimi vozi­li pa tudi druge razvoze v do­mačem in mednarodnem to­vornem prometu.

V poslovalnicah v Kopru ter na mejnih prehodih Ob­režje in Gruškovje zagotavlja­jo vse storitve carinskega po­sredovanja in zastopanja v ca­rinskih postopkih, v lastnih skladiščih na Ptuju pa stori­tve pretočnega skladiščenja, pretovarjanja, komisioniranja in dostave končnim kupcem.

Cestni prevozi blagaŠpedicija Goja izvaja klasič­ne prevoze pod ponjavo, pre­voze razsutega tovora in ra­zvoze preostalega blaga do končnih uporabnikov. Nji­hova vozila so opremljena tu­di za prevoz nevarnih snovi po konvenciji ADR. Poleg vo­zil lastnega parka upravljajo tudi razvejeno mrežo doma­čih in tujih pogodbenih pod­izvajalcev.

Celostne logistične rešitveTradicionalne dejavnosti družbe v zadnjem času us­pešno nadgrajujejo s preple­tom storitev cestnega, že­lezniškega, pomorskega in zračnega prometa.

SkladiščenjeV lastnih skladiščnih prosto­rih na sedežu družbe na Ptu­ju Špedicija Goja izvaja vse operacije klasičnega, pre­točnega in carinskega skla­diščenja.

Carinsko zastopanje, mejne odprave in svetovanjeV Špediciji Goja izvajajo vse oblike neposrednega in po­srednega svetovanja in za­stopanja strank v carinskih postopkih v uvozu, izvozu in tranzitu.

Avtopralnica za tovorna in osebna vozilaNa Ptuju opravljajo stori­tve avtopralnice za osebna

in tovorna vozila. V svoji av­topralnici ponujajo hitro, te­meljito in učinkovito čišče­nje tovornih vozil s priklop­niki in polpriklopniki, avto­busov, kombiniranih in oseb­nih vozil.

Špedicija Goja z novim standardom kakovosti ISO 9001:2015

" Špedicija Goja, d. o. o.Rajšpova ulica 22, 2250 PtujTel.: (02) 749 38 00Faks: (02) 749 38 06E-pošta: info@spedicija-goja.si, trans@spedicija-goja.si, sped@spedicija-goja.siSplet: www.spedicija-goja.si/

Začeli so veljati razpisi za evropska sredstva za subvencioniranje raziskav in razvoja (R & R). Kako pridobiti evropska in druga sredstva za subvencioniranje R & R ter kakšna naj bo vsebina dokumentacije za izkoriščanje olajšave za R & R, ki jo zahteva Furs?

Iz programa seminarja:

• Vsebina razvojnega projekta/poslovni načrt• Kaj ni del R & R• Primerno dokumentiranje izdatkov za olajšavo

med letom• Sestavine dokumentacije s praktičnim

primerom• Primeri inšpekcijskih pregledov• Ali so evropska in druga subvencionirana

sredstva davčna olajšava za R & R• Primeri razvojnih projektov, ki so ustrezni za

subvencijo• Financiranje iz SPS• Povezava med projektno in davčno

dokumentacijo• Vloga strateških partnerstev• Kateri stroški bodo sofinancirani in kako jih

oceniti• Pogoji ministrstev za prijave na razpis za

subvencioniranje R & R

Mag. Barbara Guzina, Guzina Kavšek svetovanje, d. o. o

Matej Dolinar, Stratos svetovanje, d. o. o.

Seminar bosta vodila:

30. marca 2016, med 9. in 14. uro, CPU, Ljubljana

Kako izkoristiti milijone iz razpisov za R & R in jih uveljaviti za davčne olajšave

Izkoristite popust ob zgodnji prijavi do 18. marca!

Prijava in dodatne informacije: akademija.finance.si/davcne-olajšave

" IP geokoder omogoča analizo geografskega izvora obiskov na spletnih straneh.

www.finance.si Četrtek, 17. marca 2016, št. 53 Logistika in transport 19

Upravljanje logistike in transporta je velik izziv za digitalizacijo. Vstopni prag za nove razvijalce je ze-lo visok, veseli pa dejstvo, da med vizionarji, ki ide-je spreminjajo v IT-rešitve, najdemo tudi slovensko podjetje iPLUS.

Številne uspešne vpeljave re-šitev na področju skladiščne logistike (sistemi upravljanja skladiščnega poslovanja WMS), transportne logistike (sistemi upravljanja transporta TMS) in potniških prevozov so po-memben del poslovanja pod-jetja iPLUS. Škofjeloško podje-tje, katerega primarna dejav-nost je razvoj IT-rešitev po meri naročnikov, danes dobro polo-vico prihodkov ustvari z infor-macijskimi storitvami, ki so ne-posredno povezane z logistiko in transportom.

Optimizacija skladiščnega poslovanja kot odskočna deskaPodjetje iPLUS se je že pred več kot desetletjem in pol specia-liziralo za razvoj programske opreme za vodenje skladišč in to uvrstilo med svoja strateška področja. V prejšnjih letih so v

navezi z družbo Espro inženi-ring razvili informacijsko re-šitev Skladko, ki sodi med naj-boljše in najnaprednejše siste-me za upravljanje skladiščnega poslovanja.

Podjetje iPLUS je leta 2014 tudi prevzelo družbo Espro in-ženiring in v duhu sinergij pod eno streho združilo ekipi stro-kovnjakov obeh družb. Danes učinkovito obvladuje uvajanje WMS-rešitev tako z vidika infor-macijskih tehnologij kot tudi z vidika nadgradnje z ustreznim skladiščnim inženiringom. In-formacijska rešitev iPLUS WMS je tehnološka in vsebinska nad-gradnja sistema Skladko, zelo uspešno pa jo uporablja več kot 30 skladišč pomembnih poslov-nih sistemov v širši regiji.

Glavne razlike so v uvajanju»Vsak proizvajalec program-skih rešitev trdi, da je njegova rešitev najboljša. Pri tem se po-gosto primerjajo predvsem vse-binska in tehnološka merila. V družbi iPLUS smo prepričani, da to ne zadošča več. Primer-na vsebina in ustrezna tehno-logija sta zgolj pogoja, da je re-šitev lahko načelno sprejemlji-va,« pojasnjuje Nejc Gartner, di

rektor podjetja iPLUS. Dodaja, da se pomembne razlike med ponudniki pokažejo pri uvaja-nju rešitve. »Glavna prednost naših rešitev je prilagodljivost, ki jo omogoča razmeroma velik razvojni potencial. Rešitve ved-no vpeljujemo po postopku, ki naročniku omogoča ustvarja-nje in ohranjanje tržnih pred-nosti. Te so pogosto skrite v edinstveni izvedbi določenih ključnih postopkov.«

Velika pozornost naročnikovi inovativnostiUvedba informacijske podpo-re v poslovanje si vedno priza-deva standardizirati postop-ke, saj tako poenostavi poslo-vanje. To pa ni vedno v intere-su naročnika. »V družbi iPLUS poleg pričakovane standardi-zacije, ki jih naše rešitve uvaja-jo, veliko pozornosti posveča-mo vsakovrstni naročnikovi inovativni posebnosti, ki lah-ko pomeni njegovo tržno pred-nost. Vse pomembne identifici-rane posebnosti ob uvajanju IT--rešitev ustrezno integriramo,« dodaja Gartner.

Uvedli še podporo transportni logistikiRešitve za skladiščno logisti-ko so v podjetju iPLUS v zad-njih letih nadgradili še s pod-poro transportni logistiki. Ne-kaj pomembnih logistov v ož-ji in širši regiji kot jedro svoje-ga sistema za upravljanje tran-sporta že uporablja njihov mo-dul iTRANS.

Izjemen razvojni potencialPodjetje iPLUS ima glede digita-lizacije logistike jasno strategi-jo. Nenehno sledi usmeritvam s področja logistike in transporta ter svoje rešitve s področja skla-

diščne in transportne logisti-ke razvija za nove načine rabe. Trenutno vlaga v razvojne ak-tivnosti v smeri informatizacije medfaznih skladišč znotraj pro-izvodnje. Gre za vitke rešitve, ki so vezane na operativno izved-bo premikov ter na spremljanje toka surovin, izdelkov in pol-izdelkov znotraj proizvodnje.

Ocenjujejo, da jim ob vitkih rešitvah prilagodljivost in bo-gate izkušnje močno pomaga-jo pri premagovanju izzivov. »Obilo znanja in izkušenj, ki jih premorejo naši razvijalci, po-meni izjemen razvojni poten-cial. Prepričan sem, da bomo v prihodnje s svojimi rešitva-mi prepričali še več zahtevnih naročnikov. Nekaj zadnjih na-ročil že kaže na to, zato z opti-mizmom zremo v prihodnost,« je še povedal Gartner.

Nadgrajeno upravljanje logističnih sistemov

"Aerodrom Ljubljana, Droga Kolinska, DSV Transport, DSV Hrvatska, DSV Srbija, Intereu-ropa, Pošta Slovenije, Orbico, Žito, Tosama, Slovenske žele-znice, potovalna agencija Al-petour, Avrigo, Autotrans Ri-jeka, APP Požega, KAM-BUS, Kolpa, Mahle Letrika, Soko Štark Beograd, Argeta Saraje-vo, Chromos Zagreb, Merit in-ternational, ITM Beograd, Jub, Jub Srbija, Goričane, Lomas, Sibo, ARC Kranj, Digit, Globe-link Slovenija, Globelink Hr-vatska, NT Logistika, Von, Koli Šped, Prima Log, KLS Ljubno

Kdo vse zaupa podjetju iPLUS

An

dr

ej

nA

go

de

" Glavna prednost rešitev podjetja iPLUS je prilagodljivost, ki jo omogoča razmeroma velik razvojni potencial.

"Ročni terminal s prijavnim zaslonom v aplikacijo iPLUS WMS

Digitalizacija logistike družbam obljublja večje do-bičke, hkrati pa napovedu-je neusmiljen boj za stranke in naročila. Kdor bo zaostal z uvajanjem novih tehnolo-gij, bo izpadel iz igre.

Za večino podjetij v panogi logi-stike velja, da so pretežno kon-servativna, ko gre za uvajanje tehnoloških sprememb. Nih-če ne želi tvegati, da bi uvajanje novih tehnologij privedlo do te-žav, ki bi povzročile motnje v poslovanju. Prej ali slej pa vsa-ka tehnologija dozori v preiz-kušeno ter razširjeno in takrat je njena uvedba že skoraj nuj-na za preživetje. Danes si logi-stike ni mogoče več predstavlja-ti brez informacijske podpore, črtnih kod in sistema navigaci-je GPS. Jutri to ne bo več možno brez tehnologije RFID in roboti-ziranih manipulatorjev.

Digitalna preobrazba tudi v logističnih procesih»Digitalizacija logistike ni sa-mo teorija vizionarjev, gre za konkretne koncepte, ki jih je treba nujno upoštevati. Logi-stom omogoča optimizacijo postopkov še pred njihovo iz-

vedbo, posledično pa ti dose-žejo večje učinke z manjšimi vložki,« pojasnjuje Nejc Gar-tner, direktor podjetja iPLUS, ki se ukvarja z razvojem siste-mov za upravljanje logistike in transporta. Dodaja, da uvaja-nje tehnologij za identifikacijo blaga s pomočjo najrazličnej-ših tehnologij, tudi interneta stvari, omogoča hitrejše in na-tančnejše izvajanje procesov.

Digitalna preobrazba indu-strije ali četrta industrijska re-volucija seveda vključuje tudi logistične procese in ti trendu digitalizacije ne bodo ubežali.

Roboti bodo sodelovali s človekomVse več opravil v skladiščih je da-nes avtomatiziranih in robotizi-ranih. Robotizirani viličarji in druga transportna sredstva, de-nimo avtonomna vozila, spre-minjajo metode dela. Uporaba umetne inteligence pri upravlja-nju procesov v navezi s sistemi za natančno lociranje položaja de-lavca (za tega pridejo v poštev tu-di rešitve za glasovno vodenje in vizualno usmerjanje) in/ali tran-sportnega sredstva prinašajo no-vo dimenzijo delovanja skladi-šča. Prav sodelovanje različnih

informacijskih sistemov omogo-ča še natančnejše načrtovanje ter optimiziranje transporta na pod-lagi interakcije v realnem času.

Vlagati je treba tudi v digitalizacijoDigitalizacija bo zajela celot-no oskrbovalno verigo (SCM), od najmanjših obratov in ma-lih trgovcev do veletrgovcev in korporacij. Samo tako lahko veriga v celoti dobro in ekono-mično deluje. V praksi lahko še vedno na vhodu skladišč sreča-mo slabo pripravljene dobave, kar povzroča nepotrebne stro-ške in zaplete. Blago mora biti primerno označeno, pripravlje-no in odpremljeno že pri izvo-ru. Brez digitalizacije je dosega-nje zahtevane kakovosti bodi-si nerentabilno bodisi je v neka-

terih primerih celo nemogoče. Podjetja bi se morala zavedati, da je treba vlagati tudi v digita-lizacijo, prav tako kot v druga obratna sredstva.

Transport nove generacije»Informatizacija in standardi-zacija na ravni zabojnikov vra-čata vse večjo veljavo železni-škemu transportu. Nasploh je v logistiki in transportu velik po-udarek na energijski učinkovi-tosti in prehajanju na alternati-ve vire energije – številne dosta-vne službe že uporabljajo plin-sko ali električno gnana vozi-la,« razlaga Dejan Reichmann, strokovnjak s področja optimi-zacije procesov v skladiščnem in proizvodnem poslovanju v podjetju Špica International.

Vseprisotna mobilnost in drugi izziviVelik napredek je viden tudi na področju mobilnosti, pred-vsem v razvoju miniaturnih mobilnih terminalov in komu-nikacijskih tehnologij, ki za-poslenim omogočajo stalno povezanost v internet in upo-rabo majhnih terminalskih naprav, ki so nemoteče pri de-lu. To omogoča izvajanje logi-

stičnih postopkov brezpapir-no in na točkah, kjer se proces dejansko dogaja.

»Brezpapirno skladiščenje z digitalizacijo postopkov na mestu izvedbe s pomočjo upo-rabe mobilnih naprav omo-gočamo že od leta 1998. Kljub znanju, izkušnjam in nespor-nim rezultatom je naš največji izziv prepričati možne naroč-nike, da digitalizacija logisti-ke nima neposredne poveza-ve z uvajanjem dragih global-nih in univerzalnih ERP-reši-tev. Pomembno je razumeti, da določenih postopkov z uni-verzalnimi rešitvami ni mogo-če optimalno uresničiti. Njiho-va uvedba je zato težavna in po-gosto povezana z visokimi stro-ški,« izzive, s katerimi se sreču-jejo proizvajalci informacijske podpore za transport in logisti-ko, pojasnjuje Gartner.

Pametnejše in bolj avtonomne rešitve»Razvoj logistike bo šel v smer robotiziranega in inteligentne-ga transporta ter popolne sle-dljivosti blaga. Priča bomo uva-janju novih vrst identifikacije: iz enodimenzionalne črtne ko-de v dvodimenzionalno ter ra-

diofrekvenčno identifikacijo. Sicer počasneje kot v nekate-rih drugih panogah se tudi lo-gistične IT-rešitve vztrajno seli-jo v računalniške oblake,« pra-vi Reichmann.

Za viden napredek sodobne logistike ni treba pogledati da-leč. Nove tehnologije, neusmi-ljena konkurenca in globalno poslovanje dobesedno premi-kajo meje mogočega. Tako je že ta hip na Kitajskem mogoče na-ročiti izdelek v vrednosti manj kot evrskega desetaka in mu slediti na poti v Slovenijo. Ce-lotna logistika in transport, ki vključuje tudi sledenje, sta na-mreč že všteta v ceno izdelka. Neverjetno.

Digitalizacija logistike spominja na boj za preživetje

Digitalizacija bo zajela celotno oskrbovalno verigo (SCM) od najmanjših obratov in malih trgovcev do veletrgovcev in korporacij.

Razvoj logistike bo šel v smer robotiziranega in inteligentnega transporta ter popolne sledljivosti blaga.

www.finance.si Četrtek, 17. marca 2016, št. 5320 oglasna priloga

SISCOR d.o.o. | Struževo 90 | 4000 Kranj | info@siscor.si | +386 (0)4 257 56 80

www.pakiraj-pametno.si / info@pakiraj-pametno.si / +386 (0)4 257 56 81

Podjetje Siscor se je v zad-njih letih v Sloveniji uve-ljavilo kot ponudnik stan-dardnih plastičnih zabo-jev in plastičnih palet. »V zalogi imamo vedno veli-ko različnih dimenzij, zato lahko embalažo naročni-kom dobavimo že v nekaj dneh,« pravi direktor Ma-tjaž Bergant.

" Čas je v poslu odločilnega pomena, zato morajo pod-jetja naročnikom za hitro rešitev težave ponujati raz-lične možnosti. Zakaj je to na vašem področju tako po-membno?Veliko industrijskih podjetij za embalažo nima skladiščnega prostora niti ne morejo na za-boje in drugo embalažo čaka-ti več tednov. Zato smo izdela-li posebno spletno stran, kjer lahko naši naročniki izberejo takšno embalažo, kakršno pot-rebujejo. Prek te spletne trgovi-ne lahko podjetja pošljejo pov-praševanje ali oddajo naročilo.

" Koliko dimenzij in barv imate stalno v zalogi?

V našem podjetju imamo v za-logi vse standardne dimenzije, od najmanjših 20 krat 15 centi-metrov do največjih 80 krat 60 centimetrov. Standardni bar-vi sta siva in modra, v zalogi pa imamo tudi rdeče zaboje za re-klamacije in rumene za pogoj-no sprejemljive izdelke.

" Kaj pa plastične palete?Gotovo so plastične palete zelo pomemben segment industri-je. Lesene palete bodo v priho-dnosti zgolj za enkratno upo-rabo, pa še to le znotraj Evrop-ske unije. V primerjavi z lese-nimi paletami so plastične bolj uporabne.

" Zakaj?S temi paletami je možno zago-tavljati večjo čistočo v prosto-rih, kjer poteka proizvodnja, poleg tega plastične palete v vlažnih in mokrih prostorih ni-koli ne razpadejo. Lesene pale-te so zbite z žeblji, ki lahko po-škodujejo samo embalažo. To se pri plastičnih paletah seveda ne bo zgodilo. Njihova življenj-ska doba je daljša, saj zdržijo ve-liko več ciklov kot lesene pale-

te, v katerih se lahko v nasprot-ju s plastičnimi zaredi tudi veli-ko škodljivcev.

" Na voljo imate veliko raz-ličnih palet?Seveda. V našem podjetju ima-mo vedno v zalogi veliko različ-nih dimenzij in nosilnosti palet. Plastične palete so lahko zelo različne. Prilagojene so različ-

nim potrebam naročnikov. Pa-lete imajo lahko zaprto ali od-prto površino, njihova površi-na je lahko gladka ali nedrsna. Različni so tudi materiali. Tako so lahko plastične palete izdela-ne iz recikliranih surovin ali iz materiala 1A, opremljene pa so lahko s traverzami ali nogica-mi. Poleg tega so plastične pa-lete različnih barv, lahko imajo

rob ali so brez njega. Možnosti je neomejeno. Res pa je, da lah-ko naročniki izbirajo le palete, ki jih imamo v naši vsakdanji ponudbi.

" Iz katerih panog prihaja-jo vaši naročniki in kje vidi-te največ potenciala v priho-dnosti?Naši naročniki prihajajo iz vseh

mogočih panog. Med njimi so živilska in elektropodjetja, ve-liko jih prihaja iz logistične pa-noge, med našimi strankami so tudi kovinskopredelovalna podjetja, med katerimi je veli-ko dobaviteljev avtomobilske industrije. Tako rekoč vsako proizvodno podjetje potrebu-je neko transportno embala-žo. Vse pogosteje plastična iz-podriva kartonsko in leseno embalažo.

" Je to v skladu z ekološkimi in trajnostnimi smernicami?Če po uporabi plastično em-balažo pravilno odvržemo, jo lahko povsem recikliramo, kar pomeni najmanjše vpli-ve na okolje. Plastiko lahko preprosto zmeljemo, na novo pridobljeni material pa je sko-raj povsem enako uporaben kot materiali, ki so pridoblje-ni v primarnem procesu. Na drugi strani se pri procesih reciklaže kartona porabi zelo veliko vode, energije in kemij-skih dodatkov. Da o poseka-nem lesu, ki ga potrebujemo za primarno proizvodnjo kar-tona, niti ne govorimo.

Plastična embalaža izpodriva leseno in kartonsko

i n T E rVJ U: Matjaž Bergant o smernicah na področju embalaže

Prek naše spletne aplikacije lahko naročniki izberejo in naročijo ustrezno embalažo, ki jo dostavimo v nekaj dneh.

www.finance.si Četrtek, 17. marca 2016, št. 53 Logistika in transport 21

VAŠ LOGISTICNI PARTNER ŽE 20 LET

Linde viličar, več kot le viličar ...

… ŠIROKA PONUDBANOVIH VILIČARJEV

...IN ŠIROKA PONUDBA OSTALIH STORITEV

LINDE VILIČAR d.o.o., BUKOVŽLAK 65C, SI – 3000 CELJE, PE NOVO MESTO – Na Brezovici 36, Tel: +386 (0) 3 426 06 70, E-mail: info@linde-vilicar.siwww.linde-vilicar.si

NOVE SERIJE VLAČILCEV NOVA SERIJA 1173 - ELEKTRO PALETNIH VILIČARJEV

Linde L 14-20; serija 1173 – nosilnosti od 1,4 t do 2,0 tz ali brez delovne platforme

VILIČAR LINDE SEDAJ DO 8 TON TUDI NA ELEKTRIČNI POGON

Linde E60-80; serija 1279 – elektro težkokategornik nosilnosti od 6,0 t do 8,0 t

H 14-20 EVO; SERIJA 391

Linde H 14-20 EVO; serija 391 na dizelski ali plinski pogon nosilnosti od 1,4 t do 2,0 t

RABLJENI VILIČARJI NAJEM VILIČARJEV SERVIS IN ORIGINALNI REZERVNI DELI

Se odločate za nakup rabljenega viličarja? Za vas imamo rešitev v ponudbi treh kakovostnih razredov “Preverjeni Vilicarji”! PLUS, SUPER ali ULTRA paketi obnove rabljenih vilicarjev, ki ustrezajo vašim potrebam.

Najemne rešitve Linde zagotavljajo celovite storitve najema viličarjev.

Kot edini uradni servis za viličarje Linde v Sloveniji, se za vas nahajamo na dveh lokacijah, v Celju in v Novem mestu oziroma so vam na voljo naše potujoče delavnice z najsodobnejšo opremo.

NOVOST!Od sedaj naprej lahko servisnostoritev narocite tudi preko spleta!

Linde MH, eden izmed treh največjih proizvajalcev vi-ličarjev na svetu, je raz-vil elektronski sistem Lin-de Safety Pilot, ki viliča-ristu pomaga, da se izog-ne nevarnim situacijam in manevrom. Razvili so tudi več tehničnih rešitev, zara-di katerih so viličarji Linde še bolj prijazni do okolja.

Pri delu z viličarji je najpogo-stejši vzrok za delovno nesre-čo človeška napaka. Pomanj-kanje vozniškega znanja in sla-ba koncentracija lahko povzro-čita hude poškodbe tako vozni-ka kot delovne opreme, kar je huda motnja logističnega pro-cesa. Zato je Linde MH razvil edinstven elektronski sistem za pomoč vozniku Linde Safety Pi-lot. Prek zaslona v voznikovem delovnem prostoru ta elektron-ski sistem pomaga vozniku ta-ko, da prepreči nevarne situa-cije in manevre ter s tem zmanj-ša možnosti za nesrečo.

Tehnični preboj na področju varnostiSistem deluje prek številnih senzorjev, ki nenehno sprem-ljajo različne parametre viličar-ja, kot so višina dvignjenega to-

vora, nagib teleskopa, hitrost viličarja, težiščna oddaljenost bremena in drugi. Te podatke nato obdela nadzorna enota v viličarju, ki ustrezno posredu-je, da voznik ne more preobre-meniti viličarja, ter s tem omo-goča varno in nemoteno delo. Voznik ima prek podatkov na zaslonu ves čas pregled nad de-lovanjem sistema.

Čistejši, varnejši in bolj ekonomični viličarjiLinde je pred kratkim predsta-vil nove čelne viličarje H50-80

EVO serije 396-03. Ti viličarji na dizelski in plinski pogon, ki imajo nosilnost od pet do osem ton, so postali še prijaznejši do okolja. Po zaslugi novih štirici-lindrskih motorjev s tehnolo-gijo skupnega voda ter sistema AdBlue so izpuhi motorjev pod mejo, ki jo dovoljuje zakonoda-ja. Uporabniki – ti prihajajo iz industrije pijač, gradbenih ma-terialov, papirne industrije in tudi iz livarskega sektorja – bo-do v primerjavi s prejšnjo raz-ličico prihranili 20 odstotkov goriva. Dodaten prihranek bo

omogočila še izbira treh različ-nih načinov razporejanja moči in pogona – Economy, Efficien-cy in Performance. Te je mogo-če poljubno izbirati tako, da de-lovanje viličarja ustreza indivi-dualnim potrebam strank. Po-leg tega je ta kompaktni, ven-dar izjemno zmogljivi viličar zaradi številnih tehničnih od-lik še bolj učinkovit in varen.

Izpusti več kot pol manjši od dopustnihLinde v svoji novi seriji H50-H80 EVO uporablja naj-

novejše tehnologije za zmanj-šanje izpustov. V dizelski mo-tor Deutz so vgradili tehnologi-jo kroženja izpušnih plinov in dodatno naknadno obdelavo s tehnologijo AdBlue za zmanj-šanje dušikovih oksidov. Mo-torji izpolnjujejo direktivo EU o izpustih 2004/26/stopnja 4. Turbodizelski motor s tehnolo-gijo skupnega voda, SCR-kata-lizatorjem in uporabo dodatka AdBlue znižuje raven izpustov ogljikovega monoksida, dušiko-vega oksida, ogljikovodikov in trdnih delcev. Izpusti so v pov-

prečju za 64 odstotkov manj-ši od tistih, ki jih dovoljujejo predpisi EU.

Vsi viličarji so opremljeni z značilnim hidrostatičnim po-gonom Linde, ki je edinstven, saj zagotavlja dolgo življenjsko dobo in nizke stroške vzdrže-vanja.

Novi modeli viličarjev Linde so varni in prijazni do okolja

"Celjsko podjetje Linde vili-čar je lani praznovalo 20-le-tnico poslovanja na sloven-skem trgu. Je v popolni lasti koncerna Linde Material Han-dling (Linde MH), ki sodi med tri vrhunske svetovne proi-zvajalce viličarjev po količini prodanih enot. Ponujajo širo-ko paleto izdelkov in storitev, ki so plod znanja, ki ga je pod-jetje pridobilo v desetletjih nenehnega razvoja in inova-cij. Kot mednarodno podjetje ima Linde MH proizvodnjo v vseh najpomembnejših regi-jah po vsem svetu. Svojo širo-ko razvejeno prodajno in ser-visno mrežno ima v več kot sto državah. Linde viličar je uradni zastopnik za viličarje Linde v Sloveniji.

O podjetju Linde MH

" Dizelski viličarji Linde iz nove serije H50-80 EVO bodo v primerjavi s prejšnjo

različico porabili petino manj goriva.

" Voznik ima prek podatkov na zaslonu ves čas pregled nad delovanjem sistema Linde Safety Pilot.

www.finance.si Četrtek, 17. marca 2016, št. 5322 oglasna priloga

Hitrotekoča vrata EFAFLEX so zasnovana za visoko frekventno uporabo. Konstrukcijske rešitve, kot sta patentirana spiralna tehnologija in uravnoteženje pogona vratnega krila s sistemom nateznih vzmeti, zagotavljajo visoko življenjsko dobo.

Glavne značilnosti:• vgradnja na transportne poti• maksimalna hitrost 2,0 m/s• fleksibilna vratna plošča• povezovanje v logistične nadzorne sisteme• primerna za prehod materiala in ljudi

EFAFLEX hitrotekoča vrata za logistiko

EFAFLEX inženiring, d.o.o.Prodaja, servis in razvoj industrijskih vratDevova ulica 5, 1000 LjubljanaTel.: 01 514 04 30, faks: 01 514 04 46www.efaflex.si, info@efaflex.si

Efaflex, slovensko podjetje z več kot 40-letnimi izkuš-njami, je na podlagi zahtev predvsem nemške logistič-ne in avtomobilske indu-strije na trg plasiralo nova moderna hitrotekoča rolo vrata. Namenjena so pred-vsem integraciji v hitre lo-gistične procese za prehod blaga in ljudi.

V Efaflexu pri novem izdelku poudarjajo več izboljšav. No-va vrata podpirajo integraci-jo v transportne trakove, viso-koregalna skladišča in logistič-ne centre z visoko frekvenco pretoka blaga ter zaposlenih v okviru logističnih ali industrij-skih delovnih procesov. Poleg tega povečujejo zaščito manj nevarnih delovnih mest z viso-kim taktom delovanja, kot so varilne celice.

Preprostost, robustnost in estetikaPoleg visoke dinamičnosti izde-lek odlikuje predvsem prepro-sta, robustna in estetska zasno-va z izjemno majhnimi vgradni-mi merami. Osnovna izvedba vrat deluje brez kompleksnih sistemov za prenos ali izravna-vo energije, ki bi bili lahko pod-vrženi obrabi. Aluminijasta ver-tikalna vodila poleg prestižnega

videza zagotavljajo gladek tek zapiralne ploskve in dolgo ži-vljenjsko dobo vrat tudi pri zelo visokih frekvencah delovanja.

Zaradi prečno stabilnih ma-terialov zapiralne ploskve vra-ta tudi pri blagem prepihu os-tanejo v vodilih funkcionalna brez elementov vetrne zašči-te. Prav zato so vrata razmero-ma dobro odporna proti nale-tu, saj tudi izbita zapiralna plo-skev ali zaključna letev pravilo-ma ne povzročita mehanskih poškodb na vratih.

Skoraj brez vzdrževanjaKljub veliki obremenjenosti so ležaji trajno mazani, tako da no-va vrata skoraj ne potrebujejo vzdrževanja. Zaradi majhnega števila vgrajenih delov se tudi v primeru zelo grobih poškodb popravila izvedejo hitro in brez posebnih orodij.

Koncept »bottom-up« omo-goča zelo fleksibilno nadgra-dnjo izdelka po specifičnih zah-tevah naročnika. Postavitev motorja, ki je največkrat glav-na težava pri omejenih prostor-skih možnostih, se lahko izve-de z leve ali desne strani vrat, lahko pa se vgradi na več mes-tih pred navijalnim bobnom. Prav tako se po potrebah na-ročnika izvede odpiranje vrat – z induktivnimi zankami, po-

teznimi konzolami, radarji, gumbi ali laserskimi skenerji ali IR-senzorji. Tudi signaliza-cija s semaforjem je le del kon-figuracije produkta.

Vse po potrebah naročnikaKrmilja omogočajo signale za končne pozicije vrat. Kljub te-mu je vrata možno opremiti še z dodatnimi zunanjimi stikali za nadzor položaja ter drugimi stroji in napravami v tehnolo-škem ali logističnem procesu. Za namene varovanja nevarnih

območij se vrata lahko opremi-jo tudi z varnostnimi stikali ka-tegorije 4, na željo naročnika pa še z nadstandardnimi var-nostmi sistemi, kot so fotoceli-ce, kontaktne letve ali svetlob-ne zavese. S tem vrata popol-noma ustrezajo standardom za prehod ljudi.

Kot dokaz prilagajanja kup-cem Efaflex edini na trgu po-nuja celo konformno zastopni-čeno zaključno letev EN13241-1, ki se z merami izreza v zapi-ralni ploskvi poljubno prilaga-

ja logističnim napravam stran-ke. Kljub prvotnemu namenu integracije v logistične proce-se visoki tehnični in varnostni standardi omogočajo vgradnjo teh hitrotekočih vrat tudi v in-dustrijske hale ali celo komer-cialne objekte, kjer se pričaku-je velika obremenjenost preho-dov. V procesih, kjer se zahteva-ta zanesljivost delovanja in dol-ga življenjska doba pri visokih taktih odpiranja, izdelek zago-tovo ponuja optimalno razmer-je med stroški in kakovostjo.

"Efaflex ima dolgo tradicijo razvoja in izdelave hitroteko-čih industrijskih vrat. V pod-jetju imajo lasten razvojni od-delek, zato se lahko zelo hitro prilagodijo potrebam trga in naročnikov. V programu ima-jo zelo široko paleto izdelkov, kar je vsekakor prednost.

"V razvitem svetu je učinko-vit pretok blaga in ljudi že dol-go zelo pomemben. Svetov-na globalizacija, nižanje stro-škov skozi ekonomijo obse-ga ob hkratnem prilagajanju specifičnim zahtevam kup-cev, dosegljivost izdelkov iz vsega sveta in drugi gospodar-ski trendi postavljajo logisti-ko med najpomembnejše go-spodarske dejavnosti. Nižanje stroškov proizvodnje in zalog ob hkratnem povečevanju fle-ksibilnosti, vse krajši dobavni roki, povezovanje tehnologij ter internet stvari temeljijo na učinkovitih logističnih proce-sih znotraj podjetja.

Lasten razvojni oddelek v Ljubljani

" Efaflexova nova vrata je mogoče izdelati za vse potrebe naročnikov, primerna pa so za vse večje skladiščne objekte, tudi tiste z največjimi frekvencami prehodov ljudi in blaga.

Efaflex tudi letos razvil nova hitrotekoča rolo vrata

www.finance.si Četrtek, 17. marca 2016, št. 53 Logistika in transport 23

Varno v nov dan

Tel: +386 1 8317 488Fax: + 386 1 8317 551

Service tel.: + 386 1 8317 452Web: www.zarja.com

E-mail: info@zarja.com prodaja@zarja.com

Oglas februar 2016.indd 1 2/22/2016 10:58:49 AM

Ameriški trgovski velikan Amazon in švicarska pošta sta ne sejmu CeBIT predsta-vila svoja pilotna projekta lokalne dostave blaga.

Švicarska pošta Swiss Post je v navezi z izdelovalcem trotov Matternet začela izvajati pi­lotni projekt dostave pošte in (lažjega) blaga s troti. Ti raču­nalniško upravljani letalniki že zmorejo dovolj avtonomije, da na razdaljah do deset kilo­metrov dostavijo pakete sku­pne teže do enega kilograma. Interakcija je preprosta – preje­mnik pošiljatelju le sporoči na­slov (ali pa še bolj natančne ko­ordinate) in letalnik mu v izbra­nem času dostavi blago. Pame­tna programska oprema v obla­ku skrbi za optimizacijo leta in obremenitev, pošiljatelj in pre­jemnik le namestita paket ozi­roma ga prevzameta.

Paketi bodo padali z nebaRedna uporaba v petih do desetih letihStrokovnjaki ocenjujejo, da bo­do troti prišli v redno uporabo v prihodnjih petih do desetih le­tih. Seveda bodo imeli več smis­la pri dostavi v ekstremnih raz­merah – denimo pri nujni dosta­vi zdravil ali dostavi na teže dos­topna območja. V času praznič­nih nakupov bi lahko troti ime­li le podporno vlogo, saj za veli­ke količine paketov (na primer pol milijona na dan) vendarle ni­so primerni. Za območja, ki jih vremenske ujme občasno od­režejo od sveta, pa so troti kot naročeni.

Tudi Nemci, Google in drugi so zravenNajvečji nemški logist, družba DHL, ki svoj posel opravlja po vsem svetu, že izvaja omejeno testiranje tehnologije dostave s troti. Svoje trote testira v vseh

mogočih razmerah, tudi v dež­ju, megli in temi.

Google je že lani avgusta zag­nal projekt Wing, za katerega ra­zvoj skrbi njihov inovacijski la­boratorij Google X. V nasprotju z večino drugih trotov Googlovi leteči stroji sploh ne pristajajo na ciljnem naslovu, temveč naslov­niku paket spustijo po vrvi. Go­ogle trenutno aktivno dela pri avtomatizaciji dostave na posa­mezne destinacije, njegova reši­tev pa predvideva letenje trotov na višini med 40 in 60 metri, s čimer se izogne večini zgradb in druge infrastrukture, hkrati pa ne pomeni ovire drugemu letal­skemu prometu, čeprav lahko preseneti padalca ob pristajanju.

Zanimivo je, da se nad tehno­logijo dostave s troti navdušujejo predvsem »poštarji«. Tudi fran­coska in finska pošta že delata pri projektih dostave blaga na teže dostopna območja s troti.

Varovanje skladišč je ve-likega pomena, saj je tam shranjena večina blaga, kar pomeni veliko vrednost. Ne le v denarju, saj podjetju ob nepredvidenih dogod-kih grozi tudi izpad proi-zvodnje. Zato mora vsako podjetje te prostore zavaro-vati pred nepooblaščenimi dostopi in požari.

Skladišča lahko zavarujemo z različnimi tehničnimi napra­vami, ki preprečujejo nedovo­ljene dostope do prostorov in opozarjajo na druge nepredvi­dene dogodke, kot so požari ali izlivi vode.

Komunikacija z nadzornim centrom mora biti brezhibnaPri nadzoru dostopa do samega objekta poznamo najprej fizič­ne ovire, ki jih nadgrajujejo elek­tronski varnostni sistemi. Te sis­teme tvorita medij za identifika­cijo kartic ter terminal s čitalni­kom kartic in elektronsko klju­čavnico, vse skupaj pa nadzoru­je računalnik.

Poleg nadzora dostopa v de­lovnem času je zelo pomembna tudi varnost objekta, ko ni ni­kogar v njem. Za te namene se navadno uporabljajo videonad­zorni sistemi z javljalniki. Bistve­ni elementi protivlomnih siste­mov so centrala, senzorji, sire­na, pomembna pa je tudi učin­kovita komunikacija med objek­

tom in nadzornim centrom. Le s takšni sistemi je mogoče zago­toviti učinkovito varovanje 24 ur na dan in vse dni v letu. Različ­ne sisteme je mogoče združeva­ti. Javljalniki, ki zaznavajo spre­membo toplote, javljajo premi­ke v samem objektu. Če so zah­teve po varnosti večje, se upora­bljajo senzorji dvojne tehnologi­je, ki tudi v najtežjih razmerah zaznajo vlomilce ali druge vsi­ljivce v objektu.

Neprimerno gašenje lahko povzroči veliko škodePožarna obremenitev objektov – med njimi je veliko skladišč – se je v zadnjih letih zelo močno povečala. V podjetju Zarja Elek­tronika dodajajo, da je vsak pro­tivlomni sistem mogoče nadgra­diti s sistemom za javljanje poža­rov. Stavbe so nemalokrat stare, slabo varovane in slabo zaščite­ne pred nepooblaščenim vsto­pom ter dotrajane, zgrajene pa so z vnetljivimi materiali. Skla­dišča so očem javnosti odmak­njena, ko se požar opazi, je veli­kokrat že prepozno, kot se je po­kazalo pri požaru Mercatorjeve­ga skladišča.

Eden izmed glavnih ciljev modernega tehničnega varo­vanja je, da do škode sploh ne pride. Če pa že, naj bo ta mini­malna, zanemarljiva. Povedano drugače, procesi se zaradi ne­ljubih dogodkov ne smejo pre­kiniti ali motiti. Tudi neprimer­no gašenje lahko povzroči kata­

strofalno škodo. »Čeprav gaše­nje ustavi širjenje ognja, lahko škoda pri gašenju preseže ško­do, ki bi jo povzročil požar. Čas do vzpostavitve prvotnega sta­nja je v tem primeru zelo dolg,« pravi direktor podjetja Zarja elek tronika Boris Grivić in opo­zarja, da vse to pomeni motnje v poslovnih procesih in dobav­nih verigah. Kupci se preusme­rijo drugam, proizvodnja stoji, izdelki v skladišču so uničeni.

Čista gasilna sredstvaZaradi tega se vse več upora­bljajo čista, plinasta in do oko­lja prijazna gasila (novec, FM­200, inergen, argonite, ogljikov dioksid), pri čemer je evropska zakonodaja njihov nabor precej omejila. Tudi gašenje z vodno meglo ne povzroči škode, saj so kapljice tako majhne, da je z nji­mi mogoče gasiti tudi informacij­sko­komunikacijsko tehnologijo in celo knjige v knjižnici. Knjige po gašenju seveda niso uničene, medtem ko bi po »zalitju« s sis­temom sprinkler meščani bolj malo brali. Čista, plinasta gasi­la se ne uporabljajo le v prosto­rih z napravami pod napetostjo, za kar so še posebno primerna, ampak tudi v drugih aplikaci­jah. Z njimi je mogoče pred po­žarom zaščititi tudi zasebne zbir­ke neprecenljive vrednosti, kul­turno dediščino, robote in indu­strijske aplikacije, strežniške so­be, celo notranjost v »lupinah« nadzvočnih vojaških letal.

Varnost skladišč naj bo na prvem mestu

"Po statističnih podatkih gre polovica podjetij, ki jim je požar uničil njihove vitalne dele, v treh letih v stečaj (vir: Geneva Assoc). Kar tretjina žrtev v požarih zaradi svoje ranljivosti so otroci, 80 odstotkov žrtev umre zaradi vdihavanja strupenega dima, polovica vseh Evropejcev pa bo v življenju doživela eno izmed oblik požara. Zaradi požarov je vsako leto resneje poškodovanih in hospitaliziranih 70 ti-soč ljudi. Nemčija, ki je razmeroma dobro organizirana, ko gre za požarno varstvo, ima 600 smrtnih žrtev na leto, finančne posledice pa so po ocenah šest milijard evrov. Velikanski so že sami stroški in-tervencij.

"Kilogram PVC-snovi razvije v požaru več kot 500 kubičnih metrov dima. Če vidimo 20 metrov in več daleč, se počutimo dobro ter se lahko orientiramo. Pri vidljivosti 10 do 20 metrov smo negotovi, počutimo se nelagodno. Če je vidna razdalja manjša od 10 metrov, pa se pojavita strah in panika, kar se zgodi v večini požarov.

Pol Evropejcev bo doživelo vsaj en požar

Pe

te

r M

ar

inš

ek

" Poznamo veliko različic elektronskih varnostnih sistemov. Zelo pomembno je, da lahko obstoječe sisteme stalno nadgrajujemo glede na potrebe, ki jih ima naročnik v določenem času.