L e t n o p o r o č i l o 2 0 0 4

Predgovor 4

1 Struktura in razvoj Eurojusta 8

2 Pravno okolje in partnerji 12

3 Obravnava primerov 22

4 Odnosi z državnimi organi 46

5 Širitev EU in tretje države 50

6 Uprava 54

7 Izvedba ciljev 2004 62

8 Eurojustovi cilji za 2005 66

9 Zaključek 68

10 Priloge 72

V S E B I N A

P R E D G O V O R

4

Zelo me veseli, da vam lahko predstavim Eurojustovo poročilo za leto 2004.

To je naše tretje letno poročilo. Pripravljeno je v skladu s 1. odstavkom 32. člena Sklepa

o Eurojustu, ki zahteva, da predsednik v imenu kolegija „vsako leto pisno poroča Svetu o

dejavnostih in vodenju Eurojusta, vključno s porabo proračuna.”

Vesel sem, da se je število primerov, ki so bili predloženi kolegiju, v letu 2004 povečalo za več

kot 27 odstotkov v primerjavi z letom 2003, kar kaže, da se trend naraščanja števila primerov

nadaljuje. Leta 2003 je bilo število obravnavanih primerov za 50 odstotkov večje kot leta 2002.

V letu 2004 se je izjemno povečalo število multilateralnih primerov (skoraj za 40 odstotkov), ki

so bili predloženi kolegiju, hkrati pa se je povečalo tudi število resnih in težjih primerov.

Pomembno je, da je Eurojust prejel več primerov s prošnjami za pomoč v zgodnji fazi

mednarodnih preiskav. Na ta način Eurojust lahko prihrani sredstva in zagotovi pomoč tistim, ki

se bojujejo proti mednarodnemu kriminalu. Z navedeno rastjo in izboljšavami smo zadovoljni,

vendar ne popolnoma. Prepričani smo, da bi Eurojust lahko prejel več primerov, saj kolegij meni,

da Eurojustove možnosti za obravnavo primerov niso povsem izkoriščene. Mnogo pomembnih

multilateralnih primerov, ki jih obravnavajo pristojni organi držav članic, Eurojust ni prejel. Po

našem mnenju bi bil Eurojustov prispevek v mnogih izmed teh primerov izredno koristen. Ključni

del našega delovanja tako ostaja širjenje sporočila, da Eurojust lahko veliko prispeva v boju proti

organiziranemu čezmejnemu kriminalu.

V našem poročilu za leto 2003 smo izrazili razočaranje, ker nizozemski organi do konca leta niso

dokončali naših konferenčnih dvoran, kar je posledično omejilo naše zmogljivosti. Dela v veliki

konferenčni dvorani so bila zaključena konec februarja, druga posebna konferenčna dvorana

pa je bila dokončana decembra. Na te prostore, ki bodo nedvomno pripomogli k doseganju

zastavljenih ciljev, smo zelo ponosni.

Organizirali smo številna uspešna strateška srečanja o pomembnih tematikah iz obravnavanih

primerov, vključno z novostmi na področju preiskovanja in pregona resnega organiziranega

kriminala. Obravnavane teme so vključevale teroristično dejavnost, trgovino z ljudmi,

nadzorovane pošiljke in tajno opazovanje v primerih nedovoljene trgovine z mamili, povezave

s sodniki za zvezo in davčne goljufije. Uspešno smo ponovili naša srečanja s strokovnjaki za

terorizem in po Evropi vzpostavili mrežo specializiranih preiskovalcev in tožilcev.

Poleg navedenih strateških srečanj smo 25. in 26. oktobra v Pragi organizirali letni seminar za

praktike, na katerem smo obravnavali vprašanja v zvezi z Evropskim nalogom za prijetje in

predajo. Organizirali smo tudi 52 sestankov za pomoč pri sodelovanju in za koordinacijo dela

55

pri posameznih primerih. Podrobnejša analiza predloženih primerov in strateških srečanj je

predstavljena v poglavju Obravnava primerov.

Eurojust še nadalje razvija povezave s številnimi organi. Junija sva z direktorjem Europola,

Jürgenom Storbeckom, podpisala uradni sporazum med Eurojustom in Europolom potem, ko ga

je Svet odobril na začetku tega leta. Naši odnosi z Europolom se še naprej krepijo. V novembru

smo skupaj z Europolom omogočili ustanovitev prve skupne preiskovalne skupine, sestavljene

iz preiskovalcev in tožilcev z Nizozemske in Velike Britanije, ki skupaj obravnavajo primer

tihotapljenja mamil.

Z Norveško smo zaključili pogajanja za sklenitev našega prvega sporazuma z državo izven

Evropske unije. Svet je odobril sporazum na začetku leta 2005. Pogajanja z Romunijo dobro

napredujejo in upamo, da bomo naš drugi sporazum uradno sklenili v prvi polovici leta 2005.

Naša mreža kontaktnih oseb se stalno širi. Ukrajina in več držav zahodnega Balkana je imenovalo

kontaktne osebe. Nacionalni člani so v stalnih stikih z rusko kontaktno osebo. Po prvem obisku

pri nas marca 2004 so rezultati pozitivni. Opravili smo tudi uvodna pogajanja z izraelskim

Ministrstvom za pravosodje in upamo, da bo v začetku leta 2005 sledilo imenovanje kontaktne

osebe.

Eden najpomembnejših dosežkov v letu 2004 je, da so člani kolegija v sodelovanju z uradnikom

za varstvo osebnih podatkov sestavili Pravilnik o obdelavi in varstvu osebnih podatkov, ki ga

je kolegij soglasno potrdil. Potem, ko je Pravilnik odobril neodvisni Eurojustov Skupni nadzorni

organ za varstvo podatkov, smo ga oktobra predložili Svetu in ta ga je potrdil v začetku leta

2005.

Nekatere države članice – ne samo tiste, ki so se Uniji priključile maja 2004 – morajo spremeniti

zakonodaje, saj Sklepa o Eurojustu niso implementirale do izteka skrajnega roka. Zelo pomembno

je, da imajo vsi nacionalni člani dostop do vseh podatkov, ki so nepogrešljivi za izvajanje njihovih

dolžnosti. Nekaterim nacionalnim članom so pristojni državni organi posredovali zelo malo

primerov in menimo, da je to povezano tudi s pomanjkljivo implementacijo zakonodaje.

Pristojnosti posameznega nacionalnega člana morajo biti določene jasno in nedvoumno ter tako

opredeljene tudi v domači zakonodaji. Pristojnosti nekaterih nacionalnih članov še vedno niso

tako urejene, zato so njihova pooblastila za ukrepanje v domačih državah omejena.

Kolegij je zelo zadovoljen, da igra Eurojust pomembno vlogo v Haaškem programu, ki ga je Svet

Evrope odobril novembra 2004, in da nadalje razvija sklepe, ki jih je Svet sprejel leta 1999 v

Tampereju. Zadovoljni smo, da se Haaški program večkrat sklicuje na Eurojust, kar potrjuje našo

66

vlogo vodilnega akterja na področju pravosodja in notranjih zadev v EU. Program je velikopotezen

in storili bomo vse, da upravičimo pričakovanja.

V letu 2004 smo se poslovili od treh nacionalnih članov, ki so bili del kolegija od ustanovitve

začasnega Eurojusta 1. marca 2001. Z obžalovanjem smo se poslovili od podpredsednika kolegija

in nacionalnega člana Francije Olivierja de Baynasta, ki je bil septembra imenovan za Generalnega

tožilca Amiensa. Poleti sta nas zapustila tudi nacionalna člana Irske in Finske Micheál Mooney

in Tuomas Oja, oba sta se vrnila na delo v svoji državi. Olivierju, Micheálu in Tuomasu želimo

vse dobro na njihovih novih delovnih mestih ter pozdravljamo njihove zamenjave v kolegiju:

Francoisa Falettija (Francija), Jarlatha Spellmana (Irska) in Maarit Loimukoski (Finska).

Majska širitev Evropske unije je vsem ustanovam EU prinesla velike spremembe. Eurojust ni bil

izjema. Zadovoljni smo, da so obsežne priprave prinesle dobre rezultate. Razširjeni kolegij se

je prvič sestal v torek 4. maja. Vseh deset držav pristopnic je imenovalo svoje nacionalne člane

in tako je bilo zastopanih vseh 25 držav članic. Še pomembneje je, da se je devet novih članov

lahko odtlej redno udeleževalo sestankov. Edino Malta ni bila redno zastopana. Prepričani smo,

da bo omenjena težava rešena v letu 2005. 66-odstotno povečanje povzroči velike spremembe

v vsaki organizaciji. Za mlado organizacijo, kot je naša, je bila sprememba dobrodošla in

osvežujoča. Naši novi nacionalni člani so prinesli vsebino, predanost in zanos, ki bodo po mojem

prepričanju pozitivno vplivali na nadaljnji razvoj Eurojustove vloge.

V predgovoru k poročilu za leto 2003 sem navedel, da je treba še veliko postoriti in to še vedno

drži. Vseeno pa smo v letu 2004 dosegli mnogo pomembnih ciljev. Verjamemo, da smo pripravili

osnovo za zagotavljanje učinkovite podpore in dodatnih storitev strokovnjakom, ki se ukvarjajo

s hudim čezmejnim kriminalom.

Eden najpomembnejših dosežkov pri gradnji naše infrastrukture v tem letu je, da smo v skladu

s projektom E-POC I namestili nov elektronski sistem za upravljanje primerov (CMS), ki je

že v uporabi. S tem sistemom je bila izpolnjena zahteva Sklepa o Eurojustu, da vzdržujemo

avtomatiziran indeks podatkov. Prav tako smo pričeli z namestitvijo izredno pomembnega

varnega omrežja za notranjo komunikacijo. V okviru našega projekta E-POC II smo se ukvarjali s

študijo izvedljivosti potencialnih rešitev, ki bodo nacionalnim članom omogočile varno prejemanje

in izmenjavo sporočil s pristojnimi nacionalnimi organi in ostalimi partnerji. Skrajni rok za

dokončanje študije izvedljivosti E-POC II poteče decembra 2005, vključevala pa bo funkcijo, ki

bo Evropski pravosodni mreži omogočila vzpostavitev virtualnega zasebnega omrežja (VPN).

V letu 2004 smo stopnjevali napredek, ki je bil dosežen v naših prvih dvanajstih mesecih v

Haagu. Eurojustova infrastruktura in osebje sta se povečala z namenom zagotavljanja možnosti

77

za razvoj, večje učinkovitosti in delovanje v vsej Evropski uniji in izven nje. V začetku januarja

2004 je Eurojust imel 15 nacionalnih članov in asistentov, upravnega direktorja in 29 članov

administrativnega osebja. Do konca decembra se je organizacija povečala na 25 nacionalnih

članov in njihovih asistentov, ki jim pomaga 63 administrativnih delavcev. V preteklem letu je

bilo izvršenih več imenovanj na položaje, ki so bili opredeljeni v kadrovskem načrtu Eurojusta.

Navedena delovna mesta vključujejo skoraj vse ključne položaje v Eurojustovi upravi: vodje

pravne službe, človeških virov, proračuna in financ ter informacijskega upravljanja (IM).

V prvi polovici leta 2004 je bila izvedena prva neodvisna preiskava in pripravljeno je bilo poročilo

o delovanju in delu Eurojusta. Podrobno preiskavo Eurojusta je izvedel pododbor F lordske

zbornice Velike Britanije, ki je odgovoren za pravosodje in notranje zadeve EU. V prvih mesecih

leta so člani preiskovalne skupine zbrali dokaze, ob majskem obisku naših prostorov pa jim je

kolegij izročil še uradna dokazila. Z zaključkom poročila smo zelo zadovoljni, saj navaja, da je

Eurojust odlično pričel z delom.

Kljub temu nas čaka še veliko dela. Nadaljevati moramo z utrjevanjem našega ugleda v razširjeni

EU in si pridobiti zaupanje preiskovalcev in tožilcev ter s tem zagotoviti, da se bodo posvetovali

z nami in nam primere brez obotavljanja predložili.

Vse prejemnike tega poročila spodbujam, da v pravosodnih organih omogočijo njegovo branje

vsem zainteresiranim za boj proti hudemu čezmejnemu kriminalu.

MICHAEL G. KENNEDY

predsednik kolegija

februar 2005

8

1 S T R U K T U R A I N R A Z V O J E U R O J U S T A

8

Eurojust sestavlja 25 nacionalnih članov, izbranih iz vseh držav članic v skladu z njihovim

pravnim sistemom, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika, državnega tožilca ali policijskega uradnika

enakih pristojnosti.

Več držav članic je imenovalo asistente, ki pomagajo svojim nacionalnim članom. Dvanajst

asistentov dela v Haagu skupaj s svojimi nacionalnimi člani, štiri države članice pa so imenovale

asistente, ki delajo v svojih državah. Asistenti, ki niso v Haagu, obiskujejo naše prostore in po

potrebi zamenjujejo ali nadomeščajo nacionalne člane. Obseg dela nekaterih nacionalnih članov

in njihovih asistentov se je tako povečal, da so nekateri že zaprosili za dodatnega asistenta.

Širitev EU prinaša Eurojustu novo delovno strukturo

Leta 2002 smo ustanovili štiri odbore, da bi zagotovili učinkovitejšo obravnavo velikega obsega

delovne tematike v manjših skupinah, saj bi jo sicer morali obravnavati vsi nacionalni člani. V

letu 2004 so odbori za obravnavo primerov, politiko/strategijo, komunikacije in ocenjevanje

nadaljevali s svojim delom.

Oblikovanje teh štirih odborov se je izkazalo za zelo koristno in v zadnjih dveh letih smo z

njihovim delovanjem dosegli pomembne rezultate. To še posebej velja za leto 2004, ko je Odbor

za obravnavo primerov prevzel odgovornost za povečano število sestankov s področja obravnave

primerov in seminarjev o raznih vrstah organiziranega kriminala, ki so podrobno opisani v

nadaljevanju tega poročila. Tudi odbor za politiko/strategijo je med letom pomembno prispeval k

napredku. Največji izziv, ki je prinesel tudi največje zadovoljstvo, pa je bila priprava in soglasni

sprejem Pravilnika o obdelavi in varstvu osebnih podatkov. Zelo pomembno je bilo tudi dokončno

oblikovanje sporazumov o sodelovanju z Europolom in Norveško ter delo pri izboljšanju naših

odnosov z OLAF-om. Odbora za komuniciranje in ocenjevanje sta bila iz različnih razlogov manj

aktivna – (med drugim zaradi imenovanja stalnega člana osebja za tiskovnega predstavnika v

letu 2003 in spremenjene kadrovske sestave kolegija).

Širitev EU in povečanje našega administrativnega osebja sta imela pomemben vpliv. Vzpostaviti

smo morali uspešnejše, hitrejše in učinkovitejše postopke dela v spremenjenem okolju. Izkazalo

se je, da štirje odbori ne morejo več zadovoljiti razširjenega kolegija 25 nacionalnih članov

in Eurojustu služiti na najboljši in najučinkovitejši način. Treba je bilo izkoristiti in združiti

sposobnosti in znanja vseh nacionalnih članov, novih in tistih bolj izkušenih, s čimer so lahko

posamezni člani in njihovi asistenti prispevali k delovanju, operativnim zadevam in vodenju

Eurojusta.

9

Oktobra smo se na načrtovalnem sestanku odločili vzpostaviti prožnejšo in bolj praktično

ureditev. Sporazumeli smo se, da glavno delovno odgovornost porazdelimo in oblikujemo 21

skupin, katerih člani so izbrani izmed nacionalnih članov in asistentov, ki so stalno zaposleni v

Haagu. Večina skupin je specializirana za posamezne vrste kriminala, nekatere pa so odgovorne

za upravne in strateške zadeve.

Vsaka skupina je sestavljena iz več nacionalnih članov in asistentov; eden izmed njih pa nastopa

v vlogi predsednika, ki vodi določeno delovno področje. Navedeni način delovanja nam ob

podpori administrativnega osebja Eurojusta omogoča, da lahko izkoristimo individualne izkušnje

in strokovno znanje nacionalnih članov in njihovih asistentov. Skupine se ukvarjajo z različnimi

pobudami, obravnavajo gradiva in specifične zadeve, pripravljajo priporočila in informacije za

sestanke kolegija. Člani teh skupin lahko hkrati zastopajo kolegij na določenih forumih glede

zadev, za katere so primarno odgovorni.

Na tak način se kolegij lažje sooča z zahtevno tematiko in se izogne težavnemu postopku

posredovanja vseh zadev petindvajsetim nacionalnim članom, ki bi sicer obravnavali gradivo in

sprejeli sklep o predlaganih ukrepih. Ta strategija je bistvenega pomena pri ukvarjanju z vedno

večjim obsegom zadev na področju obravnave primerov, strateških vprašanj in zakonodajnih

predlogov, ki jih države članice in partnerji EU, predvsem pa organizacije in organi EU pošiljajo

v presojo kolegiju. Podatki o imenih skupin in članih so navedeni v prilogah k tem poročilu.

Varstvo podatkov, projekt E-POC in Eurojustov sistem za upravljanje primerov (CMS)

V poročilu za leto 2003 smo omenili, da se je Eurojust pričel ukvarjati z računalniškim sistemom

za arhiviranje primerov. Ker je obravnavanje primerov glavna dejavnost Eurojusta, gre za projekt

izjemnega pomena. Namen sistema je zagotavljanje preglednosti narave in obsega čezmejnega

kriminala in preiskav, ki jih je prejel Eurojust, in vzpostavitev lahko dostopne podatkovne baze

z navedenimi in drugimi podatki o obravnavanih primerih. Delo se je nadaljevalo v letu 2004.

V letu 2004 je Eurojust nadaljeval delo tudi pri projektu EU, imenovanem E-POC (European Pool

against Organised Crime), za katerega zagotavlja sredstva kazenski program Grotius II. Projekt

vodi Italija, podpirajo pa ga francosko, slovensko in romunsko ministrstvo za pravosodje. Glavna

cilja sta dokončanje študije izvedljivosti vzpostavitve sistema programske opreme v podporo

Eurojustovim nalogam v zvezi z izmenjavo podatkov in razvoj primerne programske opreme.

V času razvoja projekta v letu 2004 je postalo jasno, da je možno razviti prototipni sistem za

upravljanje primerov na osnovi projekta E-POC, ki bo izpolnjeval zahteve, ki jih je Eurojust

10

določil za svoj sistem arhiviranja primerov. Rezultat tega je sporazum, sklenjen z italijanskim

ministrstvom za pravosodje. Nanaša se na nadaljnji razvoj prototipa za izdelavo prve različice

Eurojustovega sistema za upravljanje primerov (CMS). Eurojust je hkrati uspel oblikovati režim

za varstvo podatkov v Eurojustu, vključno z zaščito podatkov o obravnavanih primerih. Skupni

nadzorni organ je odobril režim varstva podatkov in nov sistem za upravljanje primerov.

Navedenega dela smo se lotili in ga dokončali v septembru 2004. Po usposabljanju nacionalnih

članov, asistentov in ustreznega osebja je sistem pričel delovati 15. oktobra 2004. Pred

zagonom je bilo v sistem vnesenih 370 primerov, po tem datumu pa so uporabniki vnesli še 150

primerov.

Medtem se je pričela tudi izvedba projekta E-POC II, v katerem Eurojust nastopa kot uradni

partner. Ta projekt bo še dodatno izboljšal delovno sposobnost Eurojustovega sistema za

upravljanje primerov (CMS), še posebej v zvezi s komuniciranjem in uvedbo Eurojustovega

pravilnika o varstvu podatkov.

1111

12

2 P R A V N O O K O L J E I N P A R T N E R J I

12

Eurojust velja za glavni del infrastrukture Evropske unije na področju svobode, varnosti in pravice.

Pomen tega statusa se je v naše zadovoljstvo odražal v ključnih pobudah, kot je Haaški program.

Vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice v EU zahteva, da države članice v nacionalno

zakonodajo vključijo sklepe in sporazume, ki so bili sprejeti na srečanjih evropskih ministrov za

pravosodje in notranje zadeve. Pregled trenutnega stanja implementacije v državah članicah

pokaže nekaj pomembnih dosežkov, hkrati pa razkriva, da nekateri pomembni instrumenti še

niso bili v celoti implementirani v vseh državah članicah. V nadaljevanju predstavljamo stanje

implementacije nekaterih ključnih instrumentov.

Implementacija Sklepa o Eurojustu

Lani smo poročali, da nekaj držav članic ni sprejelo zakonodaje za izvajanje Sklepa o Eurojustu.

Obžalujemo, da Grčija in Španija še vedno nista sprejeli ustrezne zakonodaje. Luksemburg in

Italija sta Sklep implementirali februarja 2005. Med devetimi državami članicami, ki so se pridružile

EU 1. maja 2004, edino Ciper ni izpeljal zakonodajnih sprememb. Nesprejem zakonodaje pogosto

pomeni, da pristojni domači organi nimajo formalnopravne podlage za posredovanje primerov

svojemu nacionalnemu članu v Eurojustu, da bi si na ta način pridobili pomoč, nacionalni član

v Eurojustu pa ni pooblaščen za delovanje na način, ki je bil predviden v Sklepu o Eurojustu.

Tudi če samo en nacionalni član ni pooblaščen za delovanje na način, predviden v Sklepu, to

predstavlja omejitve za celotni Eurojust, saj bo delo potekalo na nižjem nivoju kot predvideva

Sklep. Veriga je močna samo toliko, kot je močan njen najšibkejši člen.

Implementacija ključnih instrumentov pravosodja in notranjih zadev

V letu 2004 je bil Evropski nalog za prijetje in predajo implementiran v štiriindvajsetih od

petindvajsetih držav članic. To je izjemen dosežek. Čeprav se nalog za prijetje in predajo ni

izvajal v vseh državah EU, pa novega instrumenta do konca leta ni implementirala le Italija. V

oktobru je Eurojust v Pragi organiziral seminar za praktike, ki se ukvarjajo z Evropskim nalogom

za prijetje in predajo. Na seminarju so sodelujoči navedli številne ovire in vprašanja, ki se

nanašajo na praktično izvajanje Evropskega naloga za prijetje in predajo (podrobneje našteto v

Prilogi II tega poročila).

Žal moramo, tako kot v naših poročilih za leto 2002 in leto 2003 ponovno poudariti, da veliko

število držav ni implementiralo Konvencije EU o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 in

Protokola h Konvenciji. Do priprave tega poročila so to storile le Danska, Estonija, Finska,

Madžarska, Latvija, Litva, Portugalska, Španija in Nizozemska. Konec leta 2004 so uvedbo

13

Protokola potrdile samo Španija, Nizozemska, Latvija in Litva. Opustitev implementacije pomeni

veliko razočaranje in resno spodkopava učinkovito medsebojno pravno pomoč in mednarodno

sodelovanje EU v boju proti hudemu čezmejnemu kriminalu.

Konec leta 2004 je bil Okvirni sklep o imenovanju skupnih preiskovalnih skupin implementiran

v vseh državah članicah razen v Grčiji, v Italiji, Latviji in Luksemburgu. Skrajni rok za njegovo

implementacijo, ki ga je določil Svet, je bil 1. januar 2003 za 15 držav članic in junij 2004 za

deset držav pristopnic.

Sklep o uvedbi posebnih ukrepov za policijsko in pravosodno sodelovanje v boju proti terorizmu z

dne 19. decembra 2002 je bil do konca leta 2004 v celoti implementiran v vseh državah članicah.

Okvirni sklep o boju proti terorizmu z dne 13. junija 2002 pa še ne na Cipru, Malti in Irskem ter

v Latviji in Litvi.

Rok za implementacijo Okvirnega sklepa o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi in

zaplembi sredstev in iztržkov kriminala (z dne 26. junija 2001) je bil 31. december 2002 (junij

2004 za države pristopnice). Grčija, Luksemburg, Malta in Švedska Sklepa do konca leta 2004

še niso v celoti implementirale.

Evropska pravosodna mreža (EJN)

V letu 2004 se je nadaljevalo odlično sodelovanje med Eurojustom in Evropsko pravosodno

mrežo. Sekretar Evropske pravosodne mreže se s kolegijem redno sestaja, nekaj namestnikov

in asistentov nacionalnih članov Eurojusta pa ima vlogo kontaktnih oseb v Evropski pravosodni

mreži. Kontaktne osebe Evropske pravosodne mreže zagotavljajo nujno potrebne dodatne

praktične vpoglede in prispevajo k Eurojustovim izkušnjam, še posebej ko se pojavijo težave in

vprašanja, in je potrebno pripraviti uradna priporočila, da bi lahko izboljšali obojestransko pravno

pomoč. Pod irskim in nizozemskim predsedovanjem EU v letu 2004 je več nacionalnih članov

Eurojusta sodelovalo na uspešnih srečanjih Evropske pravosodne mreže v vlogi govornikov in

udeležencev delavnic.

Srečanje Evropske pravosodne mreže pod nizozemskim predsedovanjem je bilo organizirano v

Haagu in Eurojust je del srečanja z veseljem gostil v svojih prostorih. To srečanje je mnogim

kontaktnim osebam Evropske pravosodne mreže omogočilo prvi obisk Eurojusta in srečanje

z nacionalnimi člani ter ogled prostorov za sestanke in konference, ki so bili dokončani med

letom.

13

14

Sekretariat Evropske pravosodne mreže je vključen v Eurojustovo upravo in z njo tesno sodeluje.

Struktura in postopki so razviti do take stopnje, da zagotavljajo izpolnjevanje zahtev Sklepa

o Eurojustu in omogočajo Evropski pravosodni mreži, da prejema sredstva iz Eurojustovega

proračuna ter učinkovito deluje.

Eden glavnih dosežkov Sekretariata Evropske pravosodne mreže v letu 2004 je izboljšava

njegovih informacijskih orodij. Spletna stran Atlas je bila popolnoma prenovljena in bo

prijaznejša za uporabnike. Sedaj vključuje tudi podatke o desetih novih državah članicah. Po

dokončni odobritvi bo prenovljena spletna stran predstavljena v začetku leta 2005. Spletna

stran bo vsebovala nove elemente in bo omogočala uporabo novih orodij, vključno s spletnim

informacijskim sistemom o Evropskem nalogu za prijetje in predajo ter orodjem imenovanim

„Compendium”, ki bo uporabnikom v pomoč pri sestavljanju pisnih prošenj za mednarodno

pravno pomoč.

V letu 2004 se je pričela tudi dolgo pričakovana posodobitev drugega informacijskega orodja

Evropske pravosodne mreže, „Fiches Belges”, delovni načrt za razširitev pravosodnega „Atlasa”

EU na nove države članice pa je v glavnem dokončan.

Vsi drugi koraki za vključitev novih držav članic v informacijski sistem Evropske pravosodne

mreže so bili pravočasno izpeljani. Imenovani so bili nacionalni korespondenti za informacijska

orodja Evropske pravosodne mreže v novih državah članicah. Ti korespondenti sodelujejo pri

projektih Evropske pravosodne mreže, povezanih z razvojem, izboljšanjem in posodobitvijo

informacijskih orodij.

Europol

V letu 2004 se je odnos med Eurojustom in

Europolom zelo razvil. Zaključila so se dolga

pogajanja, ki so pripeljala do sklenitve Sporazuma

Europol/Eurojust, ki ga je Svet potrdil spomladi

2004. Predsednik kolegija in direktor Europola

sta Sporazum uradno podpisala 9. junija 2004.

V minulem letu se je vez med omenjenima

organizacijama stalno krepila.

Prva Eurojustova prošnja posredovana Europolu, da odpre analitični delovni akt, je bila vložena

v letu 2003 in uresničena v letu 2004. To je jasen dokaz pripravljenosti obeh organizacij za

tesnejše sodelovanje na praktičnem nivoju.

14

15

V Eurojustu smo vedno trdili, da ta Sporazum predstavlja prvi korak na poti do sklenitve veliko

trdnejšega bodočega sporazuma. Za naše delo v minulem letu so bili značilni redni sestanki

in skupen pristop k boju proti organiziranemu kriminalu. Več nacionalnih članov je izkoristilo

bližino Europola, da bi razvili skupen pristop k zadevam in sodelovali s policijskimi predstavniki

svoje države v Europolu. Nekateri člani se ukvarjajo z izdelavo skupno pripravljenih zgibank, s

katerimi objavljajo svoje delo. Drugi so razvili skupen pristop k izmenjavi podatkov in vzpostavili

povezave s pristojnimi organi v državah članicah, ostali pa razmišljajo o skupnih marketinških

priložnostih. Predstavnik Velike Britanije v Eurojustu in predstavnik Velike Britanije v Europolu

sta podpisala skupno izjavo o namenu. Cilj je preprečevanje podvojitve dela in pospeševanje

zbiranja podatkov ter zagotavljanje jasnega sodelovanja, ne le v korist tistih, ki delajo v Haagu,

ampak tudi tistih, ki se v domačem okolju ukvarjajo s policijskimi in pravosodnimi vprašanji na

mednarodnem področju.

Zaradi strukture pravnih sistemov in različnih odgovornosti ter neodvisnosti policije in sodstva

se nekateri nacionalni člani še vedno soočajo z omejitvami pri razvoju tesnih povezav s svojimi

sogovorniki v Europolu. Prepričani smo, da boljše sodelovanje med obema organizacijama na

vseh ravneh ponuja najboljše možnosti za uspeh v boju proti čezmejnemu kriminalu v Evropi.

Hkrati pa takšno sodelovanje odtehta vsa prizadevanja, ki so jih države članice EU vložile v

Europol in Eurojust. Državljani EU upravičeno pričakujejo, da se izkušnje in sposobnosti Europola

in Eurojusta skupno uporabljajo za zagotavljanje uspeha pri ustvarjanju območja svobode,

varnosti in pravice.

Na drugi strani je potrebno poudariti, da je zdaj, ko se odnosi med Eurojustom in Europolom

razvijajo, in ko se podatki izmenjujejo, postalo jasno, da nekatere države članice Europolu ne

pošiljajo dovolj podatkov ali dovolj kakovostnih podatkov. To ni spodbudno in ne bo le oslabilo

učinkovitosti Europola, pač pa tudi sposobnosti Eurojusta in Europola pri skupnem delu in v boju

proti hudemu čezmejnemu kriminalu.

Skupne preiskovalne skupine (JIT-ji)

Koncept skupnih preiskovalnih skupin je bil oblikovan v Konvenciji EU o medsebojni pravni

pomoči iz leta 2000. Implementacija Konvencije pa je v državah članicah potekala počasi.

Določbe o skupnih preiskovalnih skupinah so bile izločene iz Konvencije in predstavljajo poseben

okvirni sklep z namenom, da bi okrepili sposobnosti pristojnih organov pri ustanavljanju skupnih

preiskovalnih skupin. Čeprav je bil okvirni sklep sprejet v letu 2002, je bila prva preiskovalna

skupina oblikovana žal šele novembra 2004, ko sta Nizozemska in Velika Britanija imenovali

skupino za obravnavanje mreže, ki se ukvarja z nedovoljeno trgovino z mamili. Pri tej pobudi

sodelujeta tudi Eurojust in Europol. Navedeno skupno preiskovalno skupino bomo podpirali

15

16

skupaj z Europolom. Izkušnje, pridobljene na ta način, pa bomo uporabili za izmenjavo uspešnih

praktičnih izkušenj in drugih pridobljenih spoznanj. Ključnega pomena je, da bodo drugi, ko bodo

začenjali s takimi projekti, dobili najboljše možne nasvete in podporo.

Potencialne prednosti skupnih preiskovalnih skupin so dobro znane; preiskovalcem in tožilcem

iz držav članic zagotavljajo strukturo za skupno delovanje in omogočajo zbiranje dokazov v

pravnih okvirih.

Obstaja več težav, ki preprečujejo ustanavljanje nadaljnjih preiskovalnih skupin. Pogosto gre

za pomanjkljivo zakonodajo v tistih državah, ki želijo ustanoviti skupno preiskovalno skupino.

Te države poudarjajo težavo, ki smo jo pogosto omenjali, saj morajo biti ob sprejemanju

zakonodajnih pobud EU prevzete zaveze implementirane v nacionalno zakonodajo. Obstajajo pa

še druga zahtevna vprašanja. Lahko so povezana z zapletenostjo sporazuma, ki ga je potrebno

dokončno oblikovati, ali s stroški ustanovitve skupne preiskovalne skupine. Pri tem lahko Eurojust

zagotavlja praktično svetovanje in širi uspešno prakso ter omogoča hitro sklicevanje sestankov

za reševanje težav. Eurojust lahko hkrati izkoristi možnost sodelovanja z Europolom in uporabo

njegovih analitičnih podatkov. Eurojustovo sodelovanje pri razvoju skupnih preiskovalnih skupin

bo omogočilo razvoj meril za ustanavljanje skupnih skupin in sprejem priročnika za pomoč

tistim, ki prvič ustanavljajo skupno preiskovalno skupino.

Nekatere države so tesno sodelovale v primerih ali zadevah v skupnem interesu, v okoliščinah, v

katerih običajno delujejo skupne preiskovalne skupine, ne da bi se pojavila potreba po sklenitvi

uradnega sporazuma o ustanovitvi take skupine v skladu z Okvirnim sklepom. Dober primer

dolgoročnega sodelovanja sta Francija in Španija v boju proti terorizmu skupine ETA.

Ključni dejavnik za ustanovitev skupnih preiskovalnih skupin je, da morajo države članice sprejeti

zakonodajo, ki zagotavlja pravno podlago, v skladu s katero pristojni organi lahko ustanovijo

skupne preiskovalne skupine. Upamo, da bodo naslednja leta in izkušnje tistih, ki so ustanovili

prve skupne preiskovalne skupine, prinesle koristi. Prepričani smo, da Eurojust in Europol lahko

pomagata oblikovati okolje, v katerem bodo skupne preiskovalne skupine priznane kot naravna

metoda obravnavanja mrež organiziranega kriminala v evropskih jurisdikcijah.

Povezava z OLAF-om (Evropski urad za boj proti goljufijam)

14. aprila 2003 sta Eurojust in OLAF podpisala Skupno izjavo o namenu (MoU), da bi oblikovala

celovit pristop k različnim, a včasih prekrivajočim se odgovornostim obeh organizacij pri

obravnavanju goljufij v škodo proračuna EU. Žal po podpisu te skupne izjave ni bilo napredka,

zato sta se kolegij in direktor OLAF-a oktobra 2003 dogovorila o ustanovitvi delovne skupine.

16

17

Delovna skupina, sestavljena iz dveh članov kolegija in dveh članov OLAF-ove enote sodnikov,

je pripravila osnutek praktičnih smernic za zagotovitev jasnega in doslednega izvajanja skupne

izjave o namenu v zvezi z naslednjimi zadevami:

• Imenovanje splošnih kontaktnih oseb (Eurojustov nacionalni član/OLAF-ov sodnik) za obe

organizaciji

• Spodbujanje boljšega poznavanja obeh organizacij s pomočjo usposabljanj in izmenjav ali

z organizacijo spremljanja dela posameznih nacionalnih članov/sodnikov

• Skupna udeležba na seminarjih in konferencah

• Izbor informacij, povezanih s primeri, za medsebojno izmenjavo in spremljanje v skladu z

OLAF-ovimi določili za varstvo podatkov.

Kolegij Eurojusta je te smernice potrdil maja 2004 in jih nato predložil OLAF-u v odobritev. Žal

se ta pobuda nadalje ni razvijala.

Določeno sodelovanje je bilo kljub vsemu vzpostavljeno in predstavnik OLAF-a je imel referat na

Eurojustovem strateškem srečanju o goljufijah, ki je bilo organizirano decembra 2004. Upamo,

da bodo v letu 2005 sledili nadaljnji praktični koraki.

Če ocenjujemo delo Eurojusta v letu 2004, je naš odnos z OLAF-om eno izmed redkih razočaranj.

Do manjšega napredka je sicer prišlo, vendar nismo razvili tako tesnega sodelovanja, kot bi si

ga želeli z organizacijo, ki bi se morala uvrščati med naše bližnje partnerje. V letu 2005 je bila

v okviru nove strukture skupin, ki je bila uvedena v Eurojustu, oblikovana posebna skupina, ki

se ukvarja s sodelovanjem z OLAF-om. Upamo, da bo ta skupina pospešila vzpostavitev boljšega

sodelovanja. Menimo, da se morata obe strani bolj truditi, da bi razvili bolj praktičen skupen

pristop k boju proti goljufijam na škodo proračuna skupnosti.

Sodniki za zvezo

Številne države članice so na bilateralni osnovi imenovale sodnike za zvezo za delo v drugih

državah EU v podporo učinkovitejši medsebojni pravni pomoči na kazenskem in civilnem

področju.

Junija 2004 je Eurojust gostil srečanje vseh sodnikov za zvezo EU. Srečanje je bilo uspešno in

je pomagalo vzpostaviti odnose med sodniki za zvezo in Eurojustom. Pojavljajo se primeri, ko se

delo prekriva oziroma dejavnosti podvajajo, čemur se je po prepričanju vseh prisotnih potrebno

izogniti. Srečanje je omogočilo neposredno odkrivanje številnih težav, s katerimi so se soočali

praktiki, in utrditev odnosov z nacionalnimi člani v Eurojustu, saj niso poznali sodnikov za zvezo

17

18

iz drugih držav, ki so delali v njihovih državah. Udeleženci so zaprosili Eurojust, da bi enkrat

letno gostil podobno srečanje.

Koordinator EU za boj proti terorizmu

V letu 2004 je Svet Evrope imenoval gospoda Gijsa de Vriesa za koordinatorja EU za boj proti

terorizmu. Zelo smo zadovoljni z odločitvijo o oblikovanju tega novega položaja v EU. Terorizem

je velik izziv za države članice; vse članice so reševanju tega vprašanja dale veliko prednost.

Imenovanje sogovornika za različne pristojne organe, ki se ukvarjajo s terorizmom v državah

članicah in evropskih ustanovah, je pomemben korak. Ker je koordinator hkrati tudi uradna

povezava EU s tretjimi državami na visokem nivoju, in ker mora poročati neposredno Svetu,

bo to brez dvoma prineslo koristi in boljšo koordinacijo prizadevanj za opravljanje te težavne

naloge.

Gospod de Vries je prvič obiskal Eurojust kmalu po svojem imenovanju. V juniju nas je ponovno

obiskal in govoril na našem strateškem srečanju o terorizmu. Takrat se je srečal in pogovarjal s

preiskovalci in tožilci, odgovornimi za boj proti terorizmu v EU. Naredili bomo vse, kar je v naših

močeh, da bomo gospoda de Vriesa podprli pri njegovem pomembnem delu.

Mednarodno združenje tožilcev (IAP)

Mednarodno združenje tožilcev (IAP) si je pridobilo sloves odličnosti pri določanju, potrjevanju

in objavljanju najvišjih strokovnih standardov za delo tožilca. Nekateri izmed članov kolegija so

bili na svojih prejšnjih položajih člani IAP-ja. Na svoje veliko zadovoljstvo je bil Eurojust leta

2004 potrjen kot institucionalni član IAP-ja. Na letnem srečanju združenja v septembru 2004 je

bil Eurojust počaščen, ko je bil predsednik kolegija izvoljen za člana izvršnega odbora IAP-ja.

Michael Kennedy se je pridružil Françoisu Fallettiju, nedavno imenovanemu nacionalnemu članu

Francije, ki je v izvršnem odboru IAP-ja že več let.

Evropska ustava

Eurojust pozdravlja sporazum o novi Ustavi Evropske unije, ki je bil sprejet v letu 2004. Še

posebej smo veseli, da je Eurojust v oddelku Ustave, ki se ukvarja s pravosodjem in notranjimi

zadevami, dobil pomembno vlogo in velja za ključnega partnerja pri ustvarjanju in podpiranju

prizadevanj na področju svobode, varnosti in pravice v EU.

18

19

Ustava nudi številne možnosti za bodoči razvoj Eurojusta, vključno z odgovornostjo Eurojusta

pri sprožanju preiskav in kazenskih pregonov ter reševanju sporov o pristojnostih. Veseli smo

zaupanja, ki so ga Eurojustu izkazali snovalci Ustave, in, če bo v prihodnosti sprejeta, lahko

pričakujemo razvoj in preoblikovanje Eurojusta v Evropskega javnega tožilca.

19

22

Pojasnila o statistiki obravnavanih primerov

V poročilu za leto 2003 smo izrazili upanje, da nam bo naš informacijski sistem za upravljanje

primerov omogočil izdelavo podrobnih statističnih analiz primerov, ki jih je kolegij obravnaval

leta 2004. Ker smo z uporabo sistema lahko začeli šele sredi oktobra 2004, smo morali temu

prilagoditi tudi naše ambicije. Kljub temu upamo, da bodo naslednje ugotovitve pomagale

predstaviti učinkovitost Eurojustovega dela v boju proti hudemu čezmejnemu organiziranemu

kriminalu.

V letu 2004 je Eurojust obravnaval 381 primerov. To pomeni 27 odstotno povečanje v primerjavi

s številom primerov, obravnavanih leta 2003 (glej diagram 1). To povečanje je deloma povezano

s širitvijo Evropske unije, vendar odraža tudi izboljšanje sodelovanja s pristojnimi nacionalnimi

organi, ki sedaj lažje sodelujejo z Eurojustom in bolj zaupajo v naše sposobnosti zagotoviti

sodelovanje in koordinacijo pri čezmejnih preiskavah in pregonu.

Število primerov (381) ne predstavlja celotnega dela nacionalnih članov in njihovih asistentov na

področju pravosodnega sodelovanja v Evropski uniji. Ta številka predstavlja samo primere, ki so

bili registrirani pri Eurojustu, ne pa tudi manjših zadev in vprašanj, ki jih preiskovalci in tožilci

držav članic predložijo svojim nacionalnim članom. Takih primerov je letno najverjetneje več kot

sto. So hitro rešeni in niso evidentirani. Pomembne razlike pa obstajajo v številu primerov, ki so

jih predložile države članice in v številu držav, v katerih smo zaprosili za pomoč (glej diagrama 2

in 3). Logično bi bilo, da države članice z večjim številom prebivalcev vložijo več primerov.

Nemčija, Italija, Velika Britanija in Francija so resnično vložile veliko primerov. Vendar je število

prebivalcev samo eden izmed dejavnikov, ki vpliva na število primerov, predloženih Eurojustu.

Stopnja izvajanja Sklepa o Eurojustu v državah članicah je prav tako lahko pomemben dejavnik.

Tako imata Portugalska in Švedska, ki sta implementirali Sklep v svoji nacionalni zakonodaji,

sorazmerno visoko število predloženih primerov glede na majhno število prebivalcev. Število

primerov vloženih zaprosil v posamični državi ni odvisno od števila njenega prebivalstva. Španija

je bila država, ki smo jo največkrat prosili za zagotovitev pomoči. Nekatere države članice, kot je

Nizozemska, so vložile razmeroma malo zahtev za pomoč, vendar so morale pogosto zagotoviti

pomoč ostalim državam članicam.

Deset nacionalnih članov iz novih držav članic je v podobnem položaju kot prvih 15 nacionalnih

članov v času, ko je Eurojust pričel s svojo dejavnostjo kot začasna enota v letu 2001. Sklep o

Eurojustu še ni bil implementiran v vseh novih državah članicah. To pojasnjuje dejstvo, zakaj je

22

3 O B R A V N A V A P R I M E R O V

23

samo šest novih držav članic zaprosilo Eurojust za pomoč v določenih primerih. Novi nacionalni

člani se v svojih državah trudijo izboljšati raven poznavanja Eurojusta in tako spodbujajo

naraščanje primerov predloženih kolegiju.

Menimo, da dva dejavnika prikazujeta izboljšanje sodelovanja z nacionalnimi organi in poudarjata

povečano zaupanje med Eurojustom in nacionalnimi organi. Število primerov terorizma se je

skoraj podvojilo; celotno število multilateralnih primerov, ki vključujejo več kot tri države, pa

se je več kot podvojilo (glej diagram 4). Ti trendi so razvidni tudi iz podatkov o koordinacijskih

srečanjih (glej diagram 5).

V poročilu za leto 2003 so opisane dejavnosti Eurojusta in posebej je navedeno, da dejavnosti

nacionalnih članov ne morejo biti natančno prikazane z grobimi ocenami o številu primerov, ko

se državo prosi za pomoč ali pa država prosi za pomoč. Po drugi strani pa menimo, da je število

koordinacijskih srečanj dober pokazatelj, na kakšen način država razvija svojo dejavnost in delo

z Eurojustom.

Število koordinacijskih srečanj se je s 26 v letu 2003 povečalo na 52 v letu 2004. Štirideset

srečanj je gostil Eurojust, ali pa je prispeval prostore in sredstva. Na triindvajsetih srečanjih so

bile prisotne več kot tri države.

Brez dvoma drži, da od marca 2004 Eurojust prejema številne prošnje za organizacijo

koordinacijskih sestankov v naših novih konferenčnih dvoranah.

Med vrstami organiziranega kriminala, s katerimi so se ukvarjali na koordinacijskih srečanjih,

prevladujejo: terorizem, trgovina z mamili, goljufije (vključno z goljufijami glede finančnih

interesov Skupnosti), trgovina z ljudmi in nezakonito tihotapljenje priseljencev.

Glavne vrste kriminala, s katerimi se je ukvarjal Eurojust v letu 2004, se niso dosti spremenile

v primerjavi s prejšnjim letom. Število primerov, predloženih Eurojustu, nekateri z določenih

področij kriminala, kot je trgovina z ljudmi, se je povečalo v primerjavi s številom v letu 2003

– v letu 2003 je bilo takšnih primerov 13, v letu 2004 pa 19 (glej diagram 6).

V Eurojustu smo zadovoljni z napredkom, ki ga kaže statistika primerov za leto 2004. Menimo,

da bi pristojni organi v državah članicah, še posebej v nekaterih, na primer na Nizozemskem,

lahko večkrat in bolje uporabili Eurojust. Več moramo storiti za razvoj in izboljšanje sodelovanja

23

24

in še posebej za koordinacijo med državami članicami pri preiskavah in pregonu hudega

čezmejnega kriminala. Eurojust ima na voljo dodatne zmogljivosti za obravnavanje zahtevnih in

hudih primerov.

Skupina za terorizem

Po grozljivem bombnem napadu v Madridu 11. marca 2004 se je kolegij odzval na povečane

potrebe po specialističnem delu, ki bi pospešilo in učinkovito obravnavalo prošnje za pomoč,

in imenoval skupino, sestavljeno iz več nacionalnih članov s strokovnimi izkušnjami s tega

področja. Namen imenovanja skupine je, da za kolegij pripravlja zadeve, povezane s terorizmom.

Skupina za terorizem je predhodnik strukture skupin, ki je bila konec leta 2004 določena za več

področij.

Glavni cilji skupine za terorizem so bili zagotavljanje dobro pripravljenih in organiziranih

koordinacijskih srečanj o terorizmu, pospeševanje izmenjave podatkov o terorizmu s pomočjo

rednih stikov s korespondenti, imenovanimi za teroristične zadeve, in ustvarjanje splošne baze

podatkov o pravnih dokumentih o terorizmu. Skupina je prav tako oblikovala „lestvico ocen”,

ki se nanaša na pet različnih ciljev. Vsaka zadeva je jasno opisana, odgovornost je dobro

opredeljena, prav tako rok in zahteve za nadaljevanje spremljanja in poročanje kolegiju.

Pet zadev vključuje:

• pravno sodelovanje: organizacija in priprava vseh strateških srečanj o terorizmu in

podpora operativnih koordinacijskih srečanj o konkretnih primerih terorizma;

• izboljšanje vzajemnega delovanja med partnerji, ki se ukvarjajo s zadevami

terorizma: vzpostavitev rednih stikov z nacionalnimi korespondenti za teroristične zadeve,

s sodniki in tožilci, specializiranimi za terorizem, ali zadolženimi za pomembne primere

terorizma, z Europolom, s koordinatorjem za boj proti terorizmu EU, obveščevalnimi

službami in ostalimi zainteresiranimi agencijami;

• pravna podatkovna baza: posodobitev pregleda razpoložljivih nacionalnih, evropskih in

mednarodnopravnih dokumentov in instrumentov povezanih s terorizmom;

24

25

• uvedba pravne podatkovne baze o terorizmu: začetek študije izvedljivosti, ki temelji

na podatkih, analiziranih v času koordinacijskih srečanj Eurojusta, in pridobljenih od

nacionalnih korespondentov za teroristične zadeve; in

• financiranje terorizma: pridobitev verifikacije za praktično uporabo in dodano vrednost

obstoječih instrumentov EU in OZN na tem področju.

Skupina za terorizem se je od ustanovitve dalje redno sestajala. Rezultat teh sestankov je

bilo strateško srečanje o terorizmu v juniju 2004 in več drugih multilateralnih koordinacijskih

srečanj. Člani skupine so v imenu kolegija aktivno sodelovali na konferencah in seminarjih o

terorizmu.

Strateška srečanja

Ko je bila marca 2004 dokončana prva naša nova moderna dvorana za konference in seminarje,

se je kolegij odločil organizirati več strateških srečanj o različnih hudih vrstah organiziranega

kriminala. Kolegij je želel vzpostaviti mrežo preiskovalcev in tožilcev, ki so specializirani za

določene vrste organiziranega čezmejnega kriminala. Ker je to na področju terorizma prineslo

dobre rezultate, smo želeli to izkušnjo razširiti še na druga pomembna področja organiziranega

kriminala. Vzpostavitev zaupanja pri teh strokovnjakih je pomembno poglavje, ki zagotavlja

boljše in hitrejše sodelovanje in koordinacijo. Bolje kot taki strokovnjaki poznajo svoje

sogovornike in sodelavce s področja drugih jurisdikcij, večja je verjetnost, da bodo učinkovito

sodelovali pri pomembnih primerih.

V okviru srečanj je organiziran forum za praktike z različnih področij, kjer obravnavajo primere iz

prakse in probleme, ki se pojavljajo pri tekočih preiskavah in kazenskih pregonih. Taka srečanja

omogočajo Eurojustu, da praktike seznanja s svojo dejavnostjo in s primeri, ki jih obravnava.

Srečanja prav tako zagotavljajo možnost za številne bilateralne in multilateralne koordinacijske

sestanke o konkretnih odprtih primerih.

Od junija do konca leta je bilo organiziranih pet srečanj. Poleg številnih obravnav primerov in

drugih nalog ta srečanja terjajo od nacionalnih članov velik organizacijski napor, saj le tako lahko

pričakujejo uspeh.

25

26

Kratko poročilo o vsakem srečanju je predstavljeno v nadaljevanju.

Terorizem

Vloga in naloge nacionalnih korespondentov za teroristične zadeve in ustreznih pravosodnih

organov so bile predmet dolge razprave na dopoldanskem srečanju 23. junija in na mrežnem

srečanju za udeležence, ki jih to področje zanima, in se niso udeležili delovnih srečanj 24.

junija.

Izhodišče za začetek razgovorov je bil Sklep Sveta 2003/48/PNZ o izvajanju posebnih ukrepov za

policijsko in pravosodno sodelovanje v boju proti terorizmu, ki v 3. členu določa dolžnost držav

članic, da Eurojustu zagotovijo poročanje podatkov s tega področja.

Za lažje delo pri izvajanju tega določila v državah članicah je Eurojust pripravil sklop smernic

s praktičnimi napotki za izmenjavo podatkov, o katerih nacionalni korespondenti za teroristične

zadeve in specializirani nacionalni organi poročajo nacionalnim članom Eurojusta.

Med razpravo je postalo jasno, da se nacionalni korespondenti in nacionalni organi zavedajo,

da morajo sodelovati z nacionalnim članom Eurojusta in čim hitreje pripraviti vse potrebno za

posredovanje podatkov, ki zagotavljajo pravilno izvajanje Sklepa Sveta. Do sedaj je le manjše

število držav pripravilo takšen program.

Smernice, ki so bile sprejete kot dobro orodje in osnova za nacionalne razgovore o tej zadevi,

so v Prilogi III tega poročila.

Ostale teme razgovorov so bile:

• pravne ovire v državah članicah za posredovanje podatkov Eurojustu.

• Vrsta podatkov, ki bi jih moral prejeti Eurojust: pravni podatki ali obveščevalni podatki in

vprašanje, kateri podatki so pomembni za naloge Eurojusta.

• Koliko podatkov bi moral Eurojust prejeti: vse podatke/podatke, omejene na povzetke/

podatke o določenih fazah?

26

27

• Kdaj ali v kateri fazi je potrebno podatke poslati Eurojustu: na začetku preiskave/v

posebnih primerih šele kasneje?

• Kakšno varnost/zaščito podatkov bi moral zagotoviti Eurojust glede sporočenih podatkov?

• Naloge Eurojusta bi morale biti:

� vzpostavljanje stikov med pristojnimi organi,

� hitro obravnavanje prošenj za medsebojno pravno pomoč,

� spodbujanje izvajanja medsebojne pravne pomoči,

� koordinacija preiskav,

� oblikovanje sistemov za delo s podatki – vzpostavitev podatkovne baze,

� zagotavljanje povratnih informacij državam, ki podatke posredujejo,

� vzpostavljanje tesnega sodelovanja z Europolom,

� predlaganje zakonodaje Svetu ministrov.

Eurojust bo organiziral naslednji sestanek spomladi 2005, da bo zagotovil izvajanje Sklepa

Sveta in učinkovito izmenjavo podatkov med nacionalnimi organi, nacionalnimi korespondenti in

nacionalnimi člani Eurojusta.

Trgovina z ljudmi (THB)

Septembrsko strateško srečanje, ki obravnava trgovino z ljudmi, je postalo stalnica na

koledarju Eurojusta. Osredotočeno ni bilo le na THB, ampak tudi na omogočanje nezakonitega

priseljevanja (tihotapljenja ljudi) zaradi očitnih povezav med tema dvema vrstama kriminala.

Prioritete, določene na srečanju, so bile: izboljšanje koordinacije pri obravnavanju čezmejnih

primerov, določanje in odpravljanje ovir in blokad pri sodelovanju ter spodbujanje ustanavljanja

skupnih preiskovalnih skupin. Drugi cilj je bil razvoj sodelovanja in močne delovne povezave z

Europolom v korist praktikov, vključno s pomočjo pri oblikovanju skupnih preiskovalnih skupin

in pri zaščiti prič.

Predstavitev odgovorov na vprašalnik, ki ga je poslal Eurojust, nudi pregled možnosti za uporabo

prikritih preiskovalnih ukrepov v posameznih državah članicah. Predstavljeni so bili tudi referati o

zaščiti prič in njihovem vračanju, pričevanju žrtev v kazenskem postopku in o različnih težavah

27

2828

pri zbiranju podatkov, ki so specifični za primere trgovine z ljudmi. To je vzbudilo zanimanje in

spodbudilo razpravo o praktičnem sodelovanju v konkretnih primerih.

Razprava je potrdila ozaveščenost vseh udeležencev o pomembnosti zgodnjega čezmejnega

sodelovanja med tožilci (in ne samo med policijskimi organi), o potrebi po razmišljanju o glavni

obravnavi že v zgodnji fazi preiskave, o pomembnosti sodelovanja med tožilci in nevladnimi

organizacijami (NGO), tako v državah „izvora” kot v državah „dospelosti”, o pomembnosti

zagotavljanja začasnih dovoljenj za bivanje in podpore žrtvam trgovine z ljudmi ter o možnem

neskladju z ostalimi državnimi prioritetami, kot je pobuda za odstranitev nezakonitih priseljencev.

Med razpravo je bila prav tako prikazana pomembnost dokazov, pridobljenih od žrtev. Poudarjene

so bile kulturne, jezikovne in druge podobne težave ter razlike med obveščevalnim pristopom in

pristopom, pri katerem so v okviru THB v ospredju žrtve. Mnoge jurisdikcije ne morejo speljati

postopkov brez pričanja žrtev in eden od udeležencev je predlagal, da bi v prihodnosti uporabljali

kombiniran pristop. Druge predstavitve so osvetlile probleme sodne pristojnosti, še posebej pri

kaznivih dejanjih, storjenih na območjih različnih jurisdikcij, in pa potrebo po prikazu povezav

v kriminalnih združbah.

Na srečanju je bila predstavljena tudi na novo ustanovljena mreža CARIN, namenjena srečavanju

nacionalnih agencij, ki se ukvarjajo z zasegi in zaplembo premoženjskih koristi v kazenskem in

civilnem postopku. Pobudo podpira Europol, saj bi z njo radi dosegli učinkovitejšo mednarodno

akcijo za zaplembo premoženjske koristi iz kaznivih dejanj. Mreža bo imela na voljo podatke

o nacionalnih zakonodajah glede zaplembe premoženjske koristi in o najboljših rešitvah. Tudi

Eurojust je vključen v omrežje CARIN in bo pomagal s predložitvijo primerov, o katerih so

poročali nacionalnim članom Eurojusta.

Evropski nalog za prijetje in predajo (EAW)

EAW je bil tema, ki je bila obravnavana na Eurojustovem srečanju za praktike, organiziranem

oktobra 2004 v Pragi. To je bilo prvo Eurojustovo srečanje v eni od „novih” držav članic. Upamo,

da smo jasno izkazali pripravljenost za sodelovanje s preiskovalnimi organi in organi pregona v

državah članicah, ki so se nedavno pridružile EU. Zanimivo srečanje je potekalo ob pravem času,

saj je bila Češka tik pred začetkom implementacije Evropskega naloga za prijetje in predajo v

nacionalno zakonodajo.

29

Rezultati in merila, ki so bila sprejeta na srečanju, so v Prilogi II k temu poročilu.

Trgovina z mamili

Prvo Eurojustovo srečanje o trgovini z mamili je bilo 10. in 11. novembra 2004. Udeležilo se

ga je približno 70 preiskovalcev in tožilcev iz vseh držav članic, razen Malte. Prisotni so bili tudi

delegati iz Romunije, Interpola in urada Združenih držav za boj proti mamilom (DEA). Osredotočili

smo se na težave in ovire, s katerimi se tožilci in preiskovalci srečujejo pri vsakodnevnem delu,

in na to, da Eurojust in Europol lahko ponudita orodja za reševanje problemov. Naslednji dan so

se v konferenčnih dvoranah z možnostjo simultanega prevoda odvijali bilateralni in multilateralni

sestanki o konkretnih kazenskih primerih.

Strateške razprave so bile osredotočene na pravne in sodne probleme, ki se pojavljajo pri

pripravi posebnih tehnik za boj proti mednarodni trgovini z mamili. Prvi dan so na plenarnem

delu srečanja nastopali govorniki iz držav članic in Europola, Interpola in urada DEA iz ZDA.

Predstavili so nadzorovane pošiljke in druga orodja za boj proti organiziranemu kriminalu. Sledile

so predstavitve primerov iz Slovenije, Italije, Francije, Velike Britanije, Španije, Nizozemske

in Grčije. V popoldanskem delu so bile organizirane delavnice, kjer so obravnavali naslednje

tri teme: nadzorovane pošiljke, telefonsko prisluškovanje in ovire pri koordinaciji ter pravne

ovire. Eurojustovi nacionalni člani so vodili delavnice. Udeleženci so jih lepo sprejeli. Sklepi

in priporočila s seminarja so: potreba po zgodnji vključitvi Eurojusta, potreba po zgodnjem

sodelovanju med Europolom in Eurojustom in potreba po zgodnji koordinaciji izvajanih preiskav

v različnih državah. Prav tako obstaja tudi potreba po večji skladnosti zakonodaje držav članic

za zagotovitev nadzorovanih pošiljk in ostalih prikritih ukrepov za boj proti trgovini z mamili, ki

bi jo lahko dosegli z Okvirnim sklepom o posebnih preiskovalnih tehnikah.

Goljufije, povezane z davkom na dodano vrednost

Naraščajoče število primerov goljufij, povezanih z DDV-jem, in njihov vpliv v Evropi, postaja

predmet posebne obravnave v Eurojustu. Primeri, povezani z goljufijo pri DDV-ju, davčna

goljufija in ostale vrste goljufij predstavljajo največjo skupino primerov, predloženih Eurojustu.

Kljub temu, da je goljufija pri DDV-ju postala ena najresnejših vrst čezmejnega organiziranega

29

30

kriminala, pravosodni organi pogosto nimajo primernega znanja za učinkovito reševanje teh

primerov. Številne ovire pa še vedno otežujejo medsebojno pravno pomoč in sodelovanje.

Decembra 2004 je Eurojust organiziral strateško srečanje o posebnem vprašanju davčnih

vrtiljakov pri DDV-ju z namenom, da bi razpravljali o teh problemih ne le z neposredno

vključenimi pravosodnimi organi, ampak tudi z upravnimi organi, predvsem davčnimi in carinskimi

organi, ki imajo na tem področju vodilno vlogo. Glavni cilji tega srečanja so bili zagotavljanje

izčrpnih podatkov o metodah delovanja davčnih vrtiljakov pri DDV-ju izkušenim in manj izkušenim

pravosodnim organom in spodbujanje tesnejšega sodelovanja s pristojnimi upravnimi organi.

Na srečanju je bilo prisotnih skoraj 80 udeležencev iz vseh 25-ih držav članic EU. Prisotni so bili

tudi predstavniki iz Romunije, Norveške in Švice. Večino delegacij so sestavljali predstavniki

pravosodnih in upravnih organov, kar dokazuje poseben namen srečanja. Program srečanja

je vključeval dve različni, a dopolnjujoči se seji. Cilj dopoldanske seje je bil prikaz splošnih

problemov. Popoldanska seja pa je bila namenjena predstavitvi konkretnih primerov. Govorniki

so bili predstavniki pravosodnih in upravnih organov. Predstavnik luksemburške uprave za

dohodke je predstavil osrednjo temo v dopoldanskem delu; ostali govorniki so bili iz OLAF-a in

Europola, prvič pa je bil povabljen tudi govornik iz finančnega podjetja v zasebnem sektorju

(KPMG).

Udeleženci so lahko izmenjali izkušnje in obogatili svoje znanje ne le o zapletenih sistemih te

vrste goljufije, ampak tudi o najučinkovitejšem boju proti njim.

Glavni sklepi strateškega srečanja so bili:

• izgube dohodka so zelo velike. Učinkovitejše ukvarjanje s to vrsto goljufije je nujno

potrebno, saj je za trgovino z mamili goljufija postala eno najbolj razširjenih kaznivih

dejanj čezmejnih kriminalnih združb;

• pravosodni vložek v najzgodnejši možni fazi je lahko pomemben in potreben za učinkovite

dolgoročne rezultate. V ta namen je potrebno spodbuditi sodelovanje med pravosodnimi in

upravnimi organi na nacionalnem in mednarodnem nivoju ter prilagoditi kazenske postopke

zahtevnim vzorcem tovrstne goljufije;

• potrebno bi bilo pregledati in izboljšati „tradicionalno” preiskovanje in postopke zbiranja

dokazov; nekateri common law sistemi nudijo dobre rešitve; in

30

31

• Eurojust bi moral prevzeti konkretne pobude in postati bolj proaktiven v boju proti davčnim

goljufijam; v tem smislu je zelo priporočljiva ustanovitev skupnih preiskovalnih skupin in

sodelovanje med pravosodnimi in upravnimi organi.

Prikaz obravnavih primerov

Da bi prikazali delo, s katerim se ukvarja Eurojust, smo pripravili podrobnosti o nekaterih

primerih, ki jih je kolegij obravnaval v letu 2004. Primeri vključujejo številne države članice in

različne vrste kriminala.

Terorizem

V času jutranje prometne konice 11. marca 2004 je bil Madrid prizorišče enega najgrozljivejših

terorističnih napadov, ki so se zgodili v Evropi. V štirih vlakih je eksplodiralo deset bomb. Število

žrtev je bilo visoko, saj je bilo 191 mrtvih in več kot 1800 ranjenih. Škoda na madridski železniški

infrastrukturi je bila izjemno velika. Bombe so bile skrite v šolskih torbah in postavljene pod

sedeže. Dve bombi nista eksplodirali in pri preiskavi se je izkazalo, da so bili za razstrelitev

eksploziva uporabljeni prenosni telefoni. Pri obravnavi tega primera je bil za sodelovanje s

policijo imenovan višji sodnik španske Audiencia Nacional.

Podrobna preiskava je pokazala, da je bila za te napade odgovorna skupina večinoma maroških

državljanov, ki so bivali v Španiji. Eksploziv naj bi priskrbeli Španci. Ko jih je policija skušala

aretirati, je devet storilcev naredilo samomor. Več osumljencev ni bilo aretiranih. Nekateri so

imeli zveze v in izven EU. Preiskave o financiranju napadov se nadaljujejo. Španski pravosodni

organi so zaprosili Eurojust, da jim pomaga pri izmenjavi podatkov z ostalimi državami EU,

kjer potekajo preiskave, povezane s tem dogodkom, in pri izogibanju možnim pravnim sporom.

Eurojust je gostil koordinacijski sestanek 24. junija 2004, kjer so bili prisotni pravosodni in

policijski organi iz Španije, Italije, Belgije, Velike Britanije in Francije.

V okviru srečanja je bil organiziran forum za izmenjavo pomembnih podatkov in vzpostavitev

dobrega zgodnjega sodelovanja med policijskimi in pravosodnimi organi nekaterih vpletenih

držav. Sklenjeni so bili dogovori za hitro izvršitev uradnih zaprosil za mednarodno pravno

pomoč. Ker so francoski organi pričeli s preiskavo zaradi francoskih žrtev, so lahko pomagali

španskim preiskovalcem pri njihovi preiskavi. Skupaj so preučili probleme koordinacije in kolizijo

31

32

jurisdikcij. Italijanski organi so prav tako izvajali preiskavo po prijetju drugega domnevnega

organizatorja z zvezami v Belgiji in Franciji. Razpravljali so o pravnih vprašanjih in iskali rešitve

morebitnih problemov, povezanih z izročitvijo.

Trgovina z mamili

V tem primeru je avstrijska policija obravnavala kriminalno združbo, ki je bila vpletena v

trgovino z mamili na Dunaju. Odkrili so kurirja in obstajali so znaki, da je organizator nemški

državljan, ki sodeluje z nizozemskimi in avstrijskimi razpečevalci. Avstrijska policija je načrtovala

nadzorovano pošiljko, da bi odkrili še ostale storilce. Preko avstrijske pisarne v Europolu so

Eurojust obvestili o primeru, da bi pojasnili pravne zahteve za izvedbo nadzorovane pošiljke iz

Amsterdama preko Nemčije do Dunaja.

Na Eurojustu so avstrijski, nemški in nizozemski kolegi razpravljali o primeru in zagotovili

izpolnitev zahtev, povezanih z izvedbo nadzorovane pošiljke. Eurojust je te podatke posredoval

organom v Avstriji in sodišče je izdalo prošnje za medsebojno pravno pomoč. Izvedena je bila

nadzorovana pošiljka, nekaj oseb je bilo aretiranih, člani kriminalne združbe so bili identificirani

in zaplenjene so bile velike količine marihuane in kokaina.

Ta primer dokazuje koristnost posredovanja zgodnje prošnje za Eurojustovo pomoč pri reševanju

pravnih problemov in razvoj uspešnega skupnega pristopa policije in organov pregona.

Terorizem

Opisali bomo pomemben primer konstruktivnega sodelovanja med Eurojustom in Europolom

v zgodnji fazi dela. Poglavitno vprašanje je bilo, kako lahko Eurojust pomaga koordinirati

pravosodno delo z Europolovimi obveščevalci v operaciji proti skupini islamskih teroristov

v Avstriji s pomočjo rezultatov specifičnih analitičnih delovnih aktov za pripravo možnih

postopkov.

Po Eurojustovem strateškem srečanju o terorizmu junija 2004 je avstrijska nacionalna članica

Eurojusta organizirala sestanek med avstrijskim korespondentom za teroristične zadeve,

Europolovimi strokovnjaki za boj proti terorizmu in osebami, ki se na Europolu ukvarjajo z

analitičnim delovnim aktom (AWF) o islamskem terorizmu.

32

33

Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da bosta analitik in strokovnjak iz Europola sodelovala

pri operaciji na Dunaju. V dveh dneh je bilo opravljenih več hišnih preiskav, priprtih več oseb,

zaslišanih več prič in zaseženi so bili dokazi ter material. Rezultat je bil pozitiven in razkrite

so bile dejavnosti, povezane z urjenjem potencialnih teroristov in zagotavljanjem sredstev za

teroristična dejanja. Dobili smo mnogo uporabnih podatkov, ki smo jih nato uporabili in primerjali

s podatki in materialom, zbranim v Europolovem AWF-ju. To je bil dober primer uspešne zaščite in

razvoja skupnih strategij med pristojnimi organi v državah članicah, Eurojustom in Europolom.

Goljufija

Primer s premoženjsko škodo v višini približno 10 milijonov evrov je preiskovalni sodnik poslal

na Urad belgijskega zveznega tožilca za koordinacijo in sodelovanje.

Uradna zaprosila za mednarodno pravno pomoč, ki bi jih morali poslati v Luksemburg, Francijo,

Španijo in Švico, so bila neposredno izročena belgijskemu nacionalnemu članu. Zaradi hitrejše in

učinkovitejše izvršitve so Eurojustovi nacionalni člani pripravili predloge za dopolnitev zaprosil.

Po posvetovanju z eno od Eurojustovih švicarskih kontaktnih oseb je bilo zaprosilo poslano na

švicarski zvezni urad za pravosodje.

Naš prvi cilj je bil v vsaki državi določiti usposobljene skupine, odgovorne za izvršitev zaprosil, da

bi jih lahko povabili na koordinacijski sestanek III. nivoja in jih neposredno soočili s konkretnimi

zahtevami belgijskega preiskovalnega sodnika in belgijskega nacionalnega korespondenta.

Končni cilj tega srečanja je bila istočasna izvršitev zaprosil za pravno pomoč, zamrznitev bančnih

računov, zasega dokumentacije, izvedbe hišnih preiskav in zaslišanja osumljencev.

Na koncu srečanja so se vsi udeleženci dogovorili za skupni datum izvršitve zaprosil za pravno

pomoč. Načrtovane aktivnosti so bile istočasno izvedene junija 2004. Brez Eurojustove podpore

ne bi bilo mogoče doseči enakega rezultata v istem času.

Trgovina z mamili

Konec avgusta je češki tožilec zaprosil češkega nacionalnega člana za pomoč pri primeru

tihotapljenja približno 60 kilogramov heroina iz Češke v Italijo. Tihotapljenje je trajalo že nekaj

let in več ljudi je bilo v priporu na Češkem. Rok, do katerega je bil odrejen pripor, bi se iztekal

33

34

sredi novembra 2004. Tožilčev čas za pripravo in predložitev primera sodišču je bil omejen,

sicer bi bile priprte osebe izpuščene in med njimi je bilo nekaj tujcev, ki bi verjetno izginili z

območja češke jurisdikcije. Čas za izvršitev zaprosil za pravno pomoč druge države je bil omejen

in prošnja za pomoč je bila predložena Eurojustu. Po srečanju na Eurojustu so nacionalni člani

v času trajanja pripora lahko spodbudili vrsto zahtevnih izvršitev v treh jurisdikcijah. Češki

preiskovalci so obiskali Italijo samo enkrat in ne večkrat, kar je prihranilo njihova omejena

sredstva.

Trgovina z mamili

Nemški tožilci so preiskovali primer trgovine z mamili, v katerem je bila osumljena kurirka, ki

je prenašala heroin iz Rotterdama in ga dostavljala organizaciji razpečevalcev v Italiji. Nemci

so načrtovali prijetje te osumljenke, medtem ko so italijanski tožilci preiskovali isto skupino

prekupčevalcev. Izvedeli so za nemško načrtovano aretacijo ženske, torej za dejanje, ki bi

izničilo ves njihov trud. Italijanski tožilci so poslali nujno prošnjo Eurojustu, da bi ta zaprosil

nemške organe za odložitev prijetja. Nemški tožilec je povedal, da je v skladu z nemškim

pravom odložitev prijetja nemogoča, razen če bi se Nizozemska, Nemčija in Italija dogovorile za

izvedbo nadzorovane pošiljke. Eurojust je organiziral koordinacijski sestanek samo 24 ur potem,

ko je prejel prošnjo za pomoč. Prisotni so bili pristojni organi iz treh držav. Na sestanku je bilo

dogovorjeno, da se izvede nadzorovana pošiljka. Tri dni kasneje je bila tudi izvedena. Rezultat je

bilo prijetje dvanajstih prekupčevalcev z mamili in nemške kurirke v Italiji ter njihova privedba

pred sodišče.

Trgovina z mamili

Konec novembra 2004 je poljski tožilec zaprosil poljskega nacionalnega člana za pomoč pri

primeru trgovine z mamili. Elementi primera so bili povezani z Nemčijo, kjer je bilo priprtih več

ljudi. Več mesecev je poljski tožilec čakal na izvršitev zaprosila za mednarodno pravno pomoč

pri nemških organih. Potreba po izvršitvi tega zaprosila je postala zelo nujna, ker se je čas za

pripor obtožencev v preiskovalni fazi iztekal in ker je bilo potrebno zbrati dokaze za predložitev

primera sodišču. Nemški dokazi so bili ključni za začetek tožilčevega primera. Nemški in poljski

nacionalni član sta tesno sodelovala, da bi prepričala organe, naj hitro ugodijo prošnji za pomoč.

Primer je bil registriran na Eurojustu in v treh dneh je bilo prošnji ugodeno in dokazi pridobljeni.

Primer se je lahko nadaljeval pred iztekom pripora.

34

35

Nezakonito priseljevanje

Primer s povezavami v več kot 25-ih državah je Eurojustu poslal urad belgijskega zveznega

tožilca po pripravljalnem srečanju v Bruslju oktobra 2004. Na belgijskem nacionalnem nivoju

je bil sodni spis skoraj dokončno zaključen in preiskovalni sodnik se je odločil predati vse

razpoložljive in pomembne podatke pristojnim organom v različnih državah EU z namenom, da

bi se lotili te kriminalne združbe na bolj koordiniran način. Sedem najbolj vpletenih držav so

povabili, naj pošljejo zastopnike preiskovalce in tožilce na srečanje, ki ga je gostil Eurojust.

Naš prvi cilj je bil, da pristojni organi sedmih držav vnaprej preverijo obstoj potekajočih

kriminalističnih preiskav, povezanih s to kriminalno združbo, in če je mogoče, da raziščejo

možnosti začetka kriminalističnih preiskav z istočasnim ukrepanjem v vseh državah.

Srečanje je bilo hitro pripravljeno in Europol se ga je udeležil, da bi ponudil svoje analitične

zmogljivosti, če bi bilo to potrebno. Izmenjava podatkov na srečanju je bila uspešna. Decembra

je bila glavna tarča prijeta v Belgiji in skupna pravosodna ter policijska akcija je bila izvedena v

štirih različnih državah. Primer še ni zaključen.

Čeprav je prošnja za Eurojustov nasvet prispela šele v kasnejši fazi belgijskega primera, je bil

rezultat pozitiven, a precej omejen. Če bi prišlo do posvetovanja preje, bi bili rezultati lahko bolj

vzpodbudni. Kljub temu pa primer kaže resnično spremembo v pristopu belgijskega pravosodja

in še posebej voljo, da bi se država članica spopadla s celotno kriminalno združbo in ne samo

z enim členom.

Trgovina z mamili – tajno delovanje

Eurojust je lahko pomagal nemškim in poljskim tožilcem pri pridobitvi in zagotovitvi pravnega

okvira za delovanje nemških tajnih policijskih delavcev na poljskem ozemlju. Prepričani smo, da

se je to zgodilo prvič. Nemška in poljska policija sta tesno sodelovali in pripravili več tehničnih

ukrepov, ki so bili na visoki intelektualni ravni. Pravni vidik in vidik kazenskega pregona sta

morala biti izpopolnjena in podrobno določena. Ocenili smo, da bo ta preiskovalna tehnika

potrebna in se bo ponavljala v bodoče, ne samo v Nemčiji in na Poljskem, ampak tudi v ostalih

državah članicah.

Po intenzivnih pogajanjih, razpravah in posvetovanju z Eurojustom so tožilci obeh držav v mestu

na nemško-poljski meji podpisali sporazum.

35

36

Umor in dogovor za kaznivo dejanje – motoristična tolpa

Glavni tožilec v Bolzanu (Italija) je zaprosil za Eurojustovo pomoč v primeru, povezanem s

kriminalno združbo, ki je delovala po Evropi. Gre za skupino motoristov, ki so bili v Italiji

obtoženi umora in sodelovanja pri umoru. Preiskave zoper nje so potekale tudi v Nemčiji, na

Švedskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Franciji in Avstriji.

Več zaprosil za pravno pomoč je italijanski tožilec poslal na Dansko, v Luksemburg, na Švedsko

in v Nemčijo. Eurojust je organiziral koordinacijski sestanek, ki so se ga udeležili pristojni organi

iz vpletenih držav in zastopniki Europola. Srečanje je bilo zelo uspešno. Sodelovanje in podpora,

ki ju je zagotovil Eurojust, sta omogočila in spodbudila učinkovito izvršitev zaprosil za pravno

pomoč, kar je pospešilo italijansko preiskavo. Prišlo je tudi do učinkovite izmenjave podatkov,

kar je končno omogočilo jasen vpogled v strukturo kriminalne združbe in njenega delovanja po

Evropi.

Evropski nalog za prijetje in predajo (EAW)

Konec avgusta 2004 so slovaški organi izdali EAW za državljana Zaireja, ki je bil priprt v Belgiji.

Pripor je bil odrejen do 14. oktobra 2004. EAW v slovaškem jeziku in z angleškim prevodom je bil

poslan preko Interpola 6. septembra. Francoski prevod je bil poslan preko Interpola 13. oktobra

2004. Na žalost EAW ni bil predan pristojnemu pravosodnemu organu v Belgiji in ni prišlo do

njegove izvršitve, zato je bila oseba izpuščena. To je primer številnih ovir pri komuniciranju,

povezanim z EAW, ne samo med organi ene države, ampak tudi med državami članicami

Evropske unije. Komuniciranje preko schengenskega informacijskega sistema uporabljajo tako

imenovane „stare” države članice EU. Ta sistem je zelo učinkovit in uradi Sirene že imajo pravila

za ravnanje z izdanimi ali prejetimi EAW. Čeprav schengenska konvencija zavezuje nove države

članice (konvencije niso podpisale, vendar so sprejele njeno uporabo s podpisom sporazuma o

vstopu v EU), te države schengenskega informacijskega sistema ne morejo uporabljati zaradi

tehničnih omejitev. To je razlog za prenos EAW preko Interpola. Organi v „starih” državah

članicah se morajo zavedati te možnosti in prilagoditi svoje nacionalne komunikacijske kanale,

da bi zagotovili pravočasno in učinkovito izvršitev EAW. Eurojust bi rad poudaril pomen in

učinkovitost neposrednega prenosa EAW med odreditvenimi in izvršitvenimi pravosodnimi

organi, kjer je to le mogoče.

37

Trgovina z ljudmi

Primer trgovine z ljudmi, ki vključuje več evropskih držav, sta Eurojustu preko njunih nacionalnih

članov predložila tožilca iz Italije in Grčije. Izkazalo se je, da sta oba tožilca sprva nevede

preiskovala kazniva dejanja, ki jih je zagrešila ista kriminalna združba, ki se je ukvarjala

s trgovino z ljudmi iz Albanije in ostalih balkanskih držav. Eurojust je spodbudil izmenjavo

podatkov v zgodnji fazi med italijanskimi in grškimi organi in zagotovil koordinacijo aktivnosti.

Prvi koordinacijski sestanek o tem primeru je bil v Grčiji, naslednje srečanje pa je bilo načrtovano

in organizirano v naših prostorih v Haagu na začetku leta 2005 z udeležbo tožilcev iz Albanije in

s pomočjo Europola. Primer se še nadaljuje.

Trgovina z mamili in pranje denarja

Hujši primer trgovine z mamili in pranja denarja, ki vključuje Grčijo, Španijo, Nemčijo in

Belgijo, je bil predložen Eurojustu v drugi polovici leta 2004. Po več kot dveletnem policijskem

sodelovanju, ki je prvotno vključevalo uslužbence iz Grčije, Španije, Velike Britanije in ZDA, je

bil v španskih vodah zasežen tovor s 5,4 tonami kokaina. Člani posadke so bili prijeti in priprti

v Španiji, medtem ko je bil glavni osumljenec za to in za podobne nezakonite operacije aretiran

v Nemčiji in nato na podlagi EAW predan Grčiji. To je bil prvi EAW, ki ga je izdala Grčija, ker je

nacionalna zakonodaja o EAW začela veljati nekaj dni prej. Grški pravosodni organi so morali

nasloviti prošnje za pravno pomoč na Nemčijo in Belgijo glede nezakonite dejavnosti članov

kriminalne združbe v teh dveh državah. Eurojust je organiziral koordinacijski sestanek v svojih

prostorih v Haagu, kjer so se zbrali tožilci iz vseh vpletenih držav. Zaradi lažje izmenjave

pravnih in praktičnih podatkov in zato, da bi vsi pristojni organi dobro in učinkovito sodelovali

pri uspešnem pregonu kriminalne združbe z dolgo zgodovino, je bilo zagotovljeno simultano

prevajanje v štiri jezike.

Kolizija jurisdikcij – Evropski nalog za prijetje in predajo (EAW)

To je prvi primer, v katerem so prosili Eurojust za nasvet pri reševanju težave zaradi kolizije

jurisdikcij na osnovi 16. člena Okvirnega sklepa o Evropskem nalogu za prijetje in predajo.

Nemški in belgijski pravosodni organi so izdali nalog za prijetje Nizozemca, osumljenega

38

goljufije, za katerega se je vedelo, da živi na Nizozemskem. Tožilec v Amsterdamu, ki je kot

centralni organ na Nizozemskem odgovoren za sprejemanje vseh vloženih zahtevkov za EAW, je

Eurojust zaprosil za nasvet.

Šlo je za kazniva dejanja, ki so vključevala neplačevanje blaga iz nemškega podjetja. Po nakupu

je bilo blago nemudoma prodano kupcem v Belgiji, pogosto preko povezanih posrednikov. Kupci

so plačali v gotovini in dobili dokumente, ki so bili najverjetneje lažni. Škoda je znašala milijone

evrov. Nemčija in Belgija sta hoteli preganjati glavnega osumljenca. Belgija je zaprosila tudi za

predajo drugega nizozemskega osumljenca, ki je deloval samo v Belgiji. V nemškem primeru je

šlo samo za goljufijo. Belgijski primer je obsegal goljufijo in ponarejanje listin. Obe državi sta

bili pristojni za kazenski pregon glavnega osumljenca, samo Belgija pa tudi za obravnavanje

ponarejanja listin.

O primeru so na več sestankih razpravljali nacionalni člani vpletenih držav. Eurojust je pristojnim

organom na Nizozemskem svetoval, da predajo glavnega osumljenca Nemčiji pod pogojem,

da Nemčija prevzame belgijski pregon, če s tem ne bi prišlo do situacije „non bis in idem”;

in da drugega osumljenca premestijo v Belgijo. Tako nemški kot belgijski organi so se s tako

odločitvijo strinjali. Pristojno sodišče v Amsterdamu je utemeljilo odločitev z nasvetom, ki ga je

posredoval Eurojust.

Huda davčna goljufija – tihotapljenje alkohola

Eurojust je bil prvič obveščen o primeru hude davčne goljufije v letu 2002. Z zadevo je

povezanih pet evropskih držav in višina škode je ocenjena na najmanj 80 milijonov evrov.

Pretkana kriminalna združba je delovala na Portugalskem in v Španiji. Imela je zveze z osebami

in podjetji, ki so delovala v drugih državah. Prišlo je do dogovorov o tesnem sodelovanju med

pravosodnimi organi in organizacija je bila razkrita.

Na začetku je bilo znano samo to, da je neko podjetje izvažalo alkohol iz ene države v drugo in

da so bile velike količine alkohola poslane iz južne Evrope v skandinavske dežele. Potrebno je

bilo zbrati natančnejše podatke v državah, od koder je alkohol izviral, in o možnih zvezah med

dejanji, ki so bila storjena v različnih državah. Obstajali so znaki, da so osumljenci in dejavnosti

v različnih državah isti ali zelo tesno povezani. Z Eurojustovo podporo in z uporabo podatkov,

izmenjanih preko Eurojusta in neposredno predanih med seboj, so portugalski in španski

39

organi vzdrževali tesno policijsko in pravosodno sodelovanje in s pomočjo Eurojusta vzpostavili

koordinirano akcijo na domačem in evropskem nivoju. To vključuje organizacijo koordinacijskih

sestankov v različnih krajih in v Eurojustovih prostorih.

Vključitev Eurojusta je omogočila ugotavljanje povezav med preiskavami in zagotavljanje

izmenjave podatkov med nacionalnimi organi. Na osnovi teh podatkov so bile opravljene nove

preiskave in ugotovljene povezave glede različnih vidikov dejavnosti združbe, kar je omogočilo

ugotavljanje posameznikov in podjetij, vpletenih v kriminalne dejavnosti, pridobivanje podatkov

in dokazov, ki so jih potrebovali nacionalni organi. Prijetih je bilo več kot 20 oseb, vključno z

vodjem združbe. Več kazenskih pregonov se še nadaljuje.

Eurojust je spodbudil tudi pripravo in izvršitev zaprosila za mednarodno pravno pomoč v zelo

kratkem času. Namen vzpostavljene koordinacije je bil preprečiti vrzeli in podvajanje truda

med povezanimi preiskavami. Prav tako je omogočil, da so bila dejstva, povezana z različnimi

jurisdikcijami, jasno določena in so tako preprečevala možne spore o pristojnosti med državami

članicami, ki so bile vključene v preiskave in kazenske pregone.

Tihotapljenje nezakonitih priseljencev in trgovina z mamili

Veliko število primerov, posredovanih v zadnjem letu iz Velike Britanije, je bilo povezanih s

tihotapljenjem nezakonitih priseljencev. Primer, ki se je nanašal na preiskavo organizirane

kriminalne združbe, ki se je ukvarjala z nezakonitim tihotapljenem priseljencev in trgovino

z mamili, sta skupaj predložila Crown Prosecution Service (CPS) in nacionalni kriminalistični

oddelek (NCS). Na prošnjo Velike Britanije je bil sestanek organiziran marca 2004. Udeležile

so se ga Nemčija, Belgija, Francija, Avstrija in Nizozemska. Prisotni so bili tudi predstavniki

Europola. Na sestanku so razpravljali o vodenju vzporednih preiskav v Veliki Britaniji in Nemčiji

ter o izmenjavi dokazov med nacionalnimi organi obeh držav. Prav tako so se ukvarjali tudi s

povezavami med preiskavami v Veliki Britaniji in Belgiji. Dodatni podatki so bili posredovani

belgijskim organom, da bi jim omogočili nadaljevanje njihovih preiskav. S srečanjem je bila

hkrati zagotovljena izvršitev zaprosil za medsebojno pravno pomoč v Franciji in Avstriji, proučili

so tudi možnost za nadaljevanje preiskav na Nizozemskem. Srečanju so sledile aretacije

v Nemčiji ter uspešna zaplemba 107 kilogramov heroina. V Veliki Britaniji so bile izvedene

aretacije zaradi omogočanja nezakonitega priseljevanja. Na Nizozemskem je bilo opravljenih

več hišnih preiskav.

40

Naslednje srečanje je potekalo maja 2004. Predstavniki Velike Britanije in Nemčije so predstavili

trenutno stanje svojih preiskav in kazenskih pregonov. Tudi predstavniki Nizozemske so poročali

o novostih, sprejet je bil rok za izvršitev zaprosil za pravno pomoč iz Velike Britanije. Nemški

predstavniki pa so nizozemskim kolegom predali nova zaprosila za pravno pomoč. Razpravljali so

tudi o dokazih in pristojnostih. Pri nadaljevanju preiskav se je to izkazalo kot zelo koristno.

Tihotapljenje nezakonitih priseljencev

Oktobra 2004 sta kentska policija in CPS Velike Britanije Eurojustu predložila primer tihotapljenja

priseljencev. S tem povezana preiskava je potekala tudi v Nemčiji. Nemci so nameravali prijeti

svoje osumljence v začetku decembra 2004. CPS in kentska policija sta hoteli organizirati

skupno operacijo, tako da bi aretacije izvršili v istem dnevu. Angleški primer je bil povezan tudi

z Belgijo. Glavni član združbe iz Velike Britanije naj bi skupaj z delom navedene skupine živel in

delal v Bruslju. CPS in kentska policija sta hotela proučiti možnost, da bi belgijski organi pričeli

s preiskavo tega posameznika, njegovih dejavnosti in njegovih stikov z osumljenimi v Veliki

Britaniji. Eurojust je pripravil koordinacijski sestanek, ki so se ga udeležili tožilec iz CPS, dva

uslužbenca kentske policije, nemški tožilec in belgijski sodnik. Odločili so se za sodelovanje in

medsebojno pomoč in sklenili, da bodo aretacije vzporedno izvedene v Nemčiji in Veliki Britaniji,

belgijski organi pa bodo pričeli s preiskavo povezanih dejavnosti, ki naj bi se izvajale v Bruslju.

Aretacije so bile nato izvršene in eden od osumljencev je priprt v Veliki Britaniji, dva pa v

Nemčiji. Preiskava v Belgiji se je začela in se nadaljuje.

Ti primeri jasno kažejo, kako koristna je koordinacija, kadar potekajo povezane ali vzporedne

kriminalistične preiskave v različnih državah. Eurojust nudi odličen forum za izmenjavo podatkov,

dogovarjanje in izvedbo dogovorjene strategije.

Investicijska goljufija

Ta primer je pomemben prikaz konstruktivnega sodelovanja med državami EU in tretjimi

državami v zgodnji fazi preiskave. Francoski preiskovalni sodnik, ki se je ukvarjal s primerom

goljufije s premoženjsko škodo v višini 1,5 milijona evrov, je prosil Eurojust, da pridobi podatke

o podobnih primerih, povezanih z istimi storilci, delujočimi drugod po svetu. Poleg Francije je

vpletenih še pet držav EU: Luksemburg, Avstrija, Italija, Velika Britanija, Češka in dve tretji

državi: Liechenstein in Švica.

41

Koordinacija, ki jo je Eurojust vzpostavil v tesnem sodelovanju s sodniki za zvezo, Evropsko

pravosodno mrežo in Eurojustovimi kontaktnimi osebami v tretjih državah, je hitro potrdila

obstoj podobnih primerov v petih državah, nekaj primerov, ki so se nanašali na iste francoske

žrtve, in nov primer v Franciji. Izmenjani podatki so preiskovalnim sodnikom in policijskim

uslužbencem omogočili popoln pregled izvrševanja kaznivih dejanj po vsej Evropi. Prav tako so

razkrili dobro organiziranost kriminalcev.

Junija 2004 sta bila dva osumljenca prijeta v Franciji. Eden od preiskovalnih sodnikov je Eurojust

nemudoma zaprosil, da organizira drugi koordinacijski sestanek, ki je bil načrtovan za začetek

leta 2005.

Srečanje bo omogočilo učinkovito koordinacijo tekočih preiskav in pospešilo neposredno

izmenjavo, da bi spodbudili tekočo in bodočo medsebojno pravno pomoč, povezano z novimi

aretacijami. Prav tako bo pomagalo pri koordinaciji bodočega pravosodnega ukrepanja, da ne bi

ogrozilo že začete preiskave v drugih evropskih državah. S tem srečanjem se bo v zgodnji fazi

zagotovila možnost razprave o možnih kolizijah jurisdikcij in težav pri izročitvi. Udeleženci se

bodo lahko dogovorili za strategijo, v kateri državi bo potekal kazenski pregon te organizirane

skupine. V eni ali v različnih državah?

42

Diagram 2: Države vlagateljice

Diagram 1: Skupno število vloženih primerov

20042003

12

18

0

10

5

20

15

30

25

40

35

50

45

UKSEFISKSIPTPLATNLMTHULULTLVCYITIEFRESELEEDEDKCZBE

1112

18

39

50

38

17

6

1 1 23 3

8

53

7

22

31

26

29

34 35

42

16

1110 9

5

182020

35 36

41

16

0

50

100

150

200

250

300

350

400

2004200320022001

192

300

202

381

43

Diagram 3: Pozvane države

Diagram 4: Bi- in multilateralni primeri

0

20

10

40

30

60

50

80

70

100

90

20042003

UKSEFISKSIPTPLATNLMTHULULTLVCYITIEFRESELEEDEDKCZBE

35

57

8

2

17

5659

63

98

39

46

3

7

41

64

128

131615

12

5

55

80

7

1512 12

24

86 6

1011

37

65

28

18

8

0

50

100

150

200

250

300

20042003

222

272

47 4431

65

Bilateralni Multilateralni primeri Multilateralni primeri (tri države) (štiri ali več držav)

4444

Diagram 5: Koordinacijski sestanki

Diagram 6: Kazniva dejanja

0

5

10

15

20

25

SWTUNOALROUKSEFISKSIPTPLATNLHULULTLVITFRESELEEDEDKCZBE

1817

20

14

25

23 23

2

6

3

9

12

3

1

4 4 4

12 2 2 2 2

1 1

5

95 94

34 34 33

148

27

0

30

15

60

45

90

75

120

105

150

135

Tihotapljenje Goljufije Pranje Umori Terorizem Organizirani Drugo drog 20 % denarja 7 % 7 % ropi 33 % 20 % 7 % 6 %

4545

4646

4 O D N O S I Z D R Ž A V N I M I O R G A N I

Močna in zaupna povezava z vsemi nacionalnimi organi, ki jo imajo nacionalni člani in asistenti,

je za Eurojust bistvenega pomena. Moč te povezave bo pomagala zagotoviti, da bodo ustrezni

primeri predloženi Eurojustu.

Večina nacionalnih članov v kolegiju dela brez asistenta. Vsi prispevajo k infrastrukturi in širši

politiki ter strateškim zadevam v Eurojustu. Večino časa namenjajo obravnavi primerov, medtem

ko so pri spodbujanju predlaganja primerov in promociji Eurojusta časovno omejeni. Zaradi tega

smo nadaljevali z našo politiko srečanj v Haagu tri dni v vsakem tednu in se dogovorili za dva

dneva, ki sta posebej namenjena stikom z nacionalnimi organi. Tudi v bodoče bomo kot doslej

en teden vsaka dva meseca namenili delu nacionalnih članov v njihovih državah zaradi krepitve

njihovih odnosov z domačimi organi.

Eurojust nima pooblastil, da bi zahteval predložitev primerov kolegiju. Čeprav število predloženih

primerov od ustanovitve Eurojusta dalje postopoma narašča, kolegij meni, da ima še vedno

dovolj sposobnosti za obravnavo večjega števila primerov. Statistika kaže, da so nekatere države

Eurojustu predložile malo primerov, spet druge pa so zaprosile za pomoč pri številnih primerih.

V drugi polovici leta 2004 je nizozemsko predsedstvo EU gostilo neuradno srečanje ministrov za

pravosodje in notranje zadeve v Haagu. Eurojust je bil zadovoljen, da je več ministrov obiskalo

naše prostore v mestu. Vzpodbudno je, da je bilo med njimi nekaj ministrov iz novih držav

EU. Lahko so se sestali s svojimi nacionalnimi člani in neposredno izvedeli več o našem delu.

Z zadovoljstvom poročamo, da se je v letu 2004 povečalo število obiskov ministrov, generalnih

tožilcev in drugih visokih uradnikov. Mnoge obiskovalce vzpodbujamo, da obisk Eurojusta

povežejo z obiskom naših kolegov na Europolu. Bistvenega pomena je, da države članice dobro

poznajo obe organizaciji.

Eurojust vedno z veseljem sprejme ministre in ostale visoke državne predstavnike. Vabimo, da

tisti, ki nas še niso obiskali, to storijo ob prvi priložnosti. Spodbujanje, zanos in uveljavljanje

naše organizacije pri najvišjih organih in pri drugih ustanovah lahko samo pomaga obogatiti

znanje in ozaveščenost o Eurojustu v državah članicah.

V letu 2004 so nacionalni člani izkoristili vse priložnosti za predstavitev dela naše organizacije in

za pospeševanje sodelovanja z Eurojustom. Nacionalni člani, ki so tožilci in preiskovalci, pogosto

nimajo oglaševalskih in tržnih strokovnih znanj. Vendar je povečanje Eurojustove prepoznavnosti

in ugleda osrednji del našega dela in še vedno namenjamo veliko časa seznanjanju držav

članic z Eurojustom. Potrebno je pohvaliti pobude nekaterih nacionalnih članov, ki sodelujejo

4747

z nacionalnimi sogovorniki iz Europola, pri povečevanju ozaveščenosti o obeh organizacijah v

domovinah.

Z veseljem sporočamo, da so vse države članice, vključno z novimi članicami, imenovale

nacionalne korespondente za teroristične zadeve. To je pomemben korak, vendar pa je za

učinkovitost sistema, za Eurojust in države članice prav tako pomembno, da korespondenti lahko

opravljajo svoje funkcije. Za dobro delo in skupno korist morajo imeti nacionalni korespondenti

možnost hitrega dostopa do potrebnih podatkov. Usposobljeni morajo biti, da nacionalnim članom

hitro zagotovijo vse podatke, ki jih zahteva Sklep Sveta, kar se v praksi vedno ne dogaja.

Veliko število poročevalcev, akademikov in organizatorjev konferenc Eurojustu pogosto priznava

vlogo ključnega subjekta v boju proti organiziranemu kriminalu v Evropski uniji. V zadnjem času

kaže razvoj dogodkov, pobud in ukrepov v EU, ki se nanašajo na pravosodje, notranje zadeve

in uvedene ukrepe, da obstaja volja po okrepitvi boja proti resnemu čezmejnemu kriminalu.

Nacionalne člane kot tudi njihove domače sogovornike pogosto prosijo za prispevke v nacionalnih

ali mednarodnih medijih ter jih vabijo kot govornike na seminarje ali kot udeležence na delavnice.

Takim vabilom se vedno odzovemo pod pogojem, da takšna udeležba ne vpliva na naše delo s

konkretnimi primeri. To pomaga pri dvigovanju Eurojustove prepoznavnosti in ugleda in spodbuja

nacionalne preiskovalce in tožilce, da Eurojustu predložijo konkretne primere.

5050

5 Š I R I T E V E U I N T R E T J E D R Ž A V E

Širitev EU

Širitev Evropske unije 1. maja 2004 je prinesla vsem organizacijam EU veliko sprememb in

Eurojust ni bil izjema. Od prvih dni začasnega delovanja Eurojusta v letu 2002 smo bili preko

kontaktnih oseb tesno povezani z državami pristopnicami EU. Z njimi smo imeli redna srečanja

za priprave na nove izzive, ki so se pojavili ob širitvi, in za zagotovitev mirnega prehoda, saj se

je Eurojust povečal s 15 na 25 nacionalnih članov.

Svoj cilj smo dosegli, ko je na dan širitve vsaka od desetih pristopnih držav imenovala svojega

nacionalnega člana v Eurojustu. 4. maja 2004 je bilo vseh deset novih nacionalnih članov

prisotnih na srečanju razširjenega kolegija. Od takrat dalje je večina nacionalnih članov stalno

neposredno pridružena Eurojustu. Več nacionalnih članov se je redno udeleževalo sestankov

kolegija, vendar niso stalno bivali v Haagu, ker za to še ni bilo praktičnih in zakonodajnih rešitev

ter finančne infrastrukture.

V letu 2004 je bila Malta edina država članica EU, ki na srečanjih kolegija ni bila redno zastopana;

delno zaradi tega, ker je bil nacionalni član Malte imenovan za generalnega tožilca kmalu po

širitvi EU. Upamo, da bo naslednik kmalu imenovan, tako da bo vloga Malte pri Eurojustovem

delu lahko večja.

Novi nacionalni člani so prinesli svež pristop in nov vidik boja proti organiziranemu čezmejnemu

kriminalu. Pričeli so aktivno sodelovati pri delu kolegija in celotnega Eurojusta. Mnogi so

predstavili številne primere in več se jih je aktivno vključilo v delo kolegija. Ob širitvi kolegija in

povečanju zaupanja in lažjega sodelovanja ter koordinacije primerov v novem pravnem okolju,

ki se je izoblikovalo v Evropski uniji, se veselimo nadaljnjega in boljšega sodelovanja.

Tretje države

V letu 2004 je Eurojust zaključil pogajanja in sklenil sporazum o sodelovanju s Kraljevino

Norveško. To je prvi sporazum, ki ga je Eurojust sklenil s tretjo državo, in upamo, da bo zagotovil

okvir za bodoče sporazume z ostalimi tretjimi državami. Sporazum je bil poslan v odobritev Svetu

jeseni leta 2004. Veseli nas, da je v času dokončne priprave našega letnega poročila februarja

2005 Svet sporazum potrdil.

Eurojust je nadaljeval svoje redno delo preko kontaktnih oseb v ostalih državah kandidatkah EU.

Sodelovanje z romunskimi organi se je nadaljevalo zelo uspešno preko naše kontaktne osebe.

Romunski generalni tožilec je med letom obiskal Eurojust in pričel aktivnosti v smeri sklenitve

5151

uradnega sporazuma o sodelovanju. Upamo, da bomo ta sporazum dokončno oblikovali v letu

2005.

Ostali obiski Eurojusta v letu 2004 vključujejo prvi obisk naše nedavno imenovane kontaktne

osebe iz Ruske federacije. Eurojustova kontaktna oseba je višji tožilec na mednarodnem oddelku

pisarne državnega tožilca v Moskvi. Marca je skupaj s kolegom prišel na obisk in predstavil

koristen način o možnostih razvoja skupnega dela. Zadovoljni smo, da je lahko ponudil redno

pomoč nacionalnim članom v mnogih primerih, povezanih z Rusko federacijo. Upamo, da se bo

nadaljevala krepitev začetih stikov, ki so bili vzpostavljeni med tem obiskom.

S širitvijo EU so se njene meje spremenile in prinesle nove sosede, kot je Ukrajina. Predsednik

kolegija je pisal generalnemu tožilcu in predlagal, da Ukrajina imenuje kontaktno osebo. Dobili

smo pozitiven odgovor in kontaktna oseba je bila imenovana. Generalni tožilec in kontaktna

oseba urejata stvari za obisk Eurojusta v začetku leta 2005.

Eurojust ima več kontaktnih oseb v južnoameriških državah. Prizadevamo si podpirati nedavno

oblikovano mrežo tožilcev in preiskovalcev, Red Iberoamericana de Asistencia Judicial (IbeRED).

V letu 2004 smo vzpostavili dobre začetne stike s pomočjo našega španskega nacionalnega

člana in upamo, da bomo te prve korake razvili v obojestransko korist IbeRED-a, južnoameriških

organov in EU organov. Pomembno je, da v času, ko Eurojust kot organizacija dozoreva,

razvijamo te širše povezave.

V letu 2004 so imeli zastopniki mednarodne sekcije oddelka izraelskega generalnega tožilca

uvodne pogovore z Eurojustom o razvoju tesnejših stikov in vzpostavitvi struktur za pravosodno

sodelovanje. Upamo, da bo uradna kontaktna oseba imenovana v začetku leta 2005.

Predstavniki ministrstva za pravosodje ZDA so izvedeli za zelo pozitivna poročila o našem

strateškem srečanju o terorizmu in želeli so pričeti sodelovati z Eurojustom na tem področju. Na

začetku leta 2005 je tako načrtovan sestanek z njimi, ki bo posvečen seznanitvi z dokončanimi

terorističnimi primeri. Poskusili bomo vzpostaviti povezavo med tožilci v ZDA in Eurojustovo

mrežo preiskovalcev in tožilcev na področju boja proti terorizmu, poiskati dobre rešitve, pridobiti

nova znanja in ugotoviti povezave med primeri.

Upamo, da bodo pozitivne izkušnje spodbudile ZDA, da bodo sklenile uradni sporazum z

Eurojustom. To bo omogočilo pozitivne in koristne odnose, ki bi jih bilo potrebno razviti tudi na

drugih področjih organiziranega kriminala, vključno s trgovino z mamili, ponarejanjem listin in

goljufijami ter pranjem denarja.

5252

Predsednik kolegija je govoril na skupnem srečanju ministrov za pravosodje EU in držav

zahodnega Balkana ob koncu leta 2003. V letu 2004 so vse države zahodnega Balkana, razen

Bosne in Hercegovine, odzvale na njegovo prošnjo in imenovale kontaktne osebe za delo z

Eurojustom.

Razvoj učinkovitega sodelovanja z državami zahodnega Balkana je ključni dejavnik uspeha in

bodočega razvoja Eurojusta. Več držav zahodnega Balkana je tranzitnih ali so države izvora

organiziranih kriminalnih združb, ki jih uporabljajo za trgovino z ljudmi ali s prepovedanim

blagom v EU. Dobro pravosodno sodelovanje je bistvenega pomena kot učinkovit odgovor tako

organiziranemu kriminalu. Dva namestnika nacionalnih članov sta bila določena za prevzem

glavne odgovornosti za Eurojustove odnose s pobudami v tej regiji, kot so Pobuda za pakt

stabilnosti o organiziranem kriminalu, Pobuda jugovzhodne Evrope za sodelovanje (center SECI)

in Svetovalna tožilska skupina iz jugovzhodne Evrope (SEEPAG). Eurojust je eno od svojih skupin

usmeril v nadaljevanje že začetega dela pri pomoči tožilcem in preiskovalcem s tega območja, da

bodo lahko povečali svojo učinkovitost.

Do leta 2004 so naslednje države imenovale svoje kontaktne osebe za sodelovanje z Eurojustom:

Albanija, Argentina, Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Japonska, Kanada, Liechenstein, Nekdanja

jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Romunija, Ruska federacija, Srbija, Švica,

Turčija, Ukrajina in Združene države Amerike.

5353

5454

6 U P R A V A

Vsakodnevno upravljanje Eurojusta in kadrovsko vodenje sta dolžnost upravnega direktorja,

njegove dejavnosti pa nadzoruje predsednik kolegija. Uprava in vodenje Eurojusta ter

proračunsko vodenje so predstavljeni v naslednjih poglavjih.

Splošno

Leto 2004 je bilo za upravo Eurojusta zelo zahtevno. V dveh letih po selitvi Eurojusta v Haag

je bilo vloženega veliko truda v zagotovitev infrastrukture, da bi postala Eurojust in Evropska

pravosodna mreža popolnoma usposobljena za delovanje. Življenjskega pomena je, da lahko

nudita podporo in zagotavljata prostor in druge zmogljivosti, saj se to pričakuje od ustanov,

ki imata ključno vlogo v evropskem prostoru svobode, varnosti in pravice. Čeprav so bila

proračunska sredstva in zmogljivosti na začetku omejene, je bil v obdobju med leti 2002 in

2006 dosežen viden napredek pri vzpostavitvi osnovne infrastrukture. Tudi mi smo zadovoljni

z doseženim napredkom. Ni pa presenetljivo, da so nekateri bolj zahtevni in pomembni pogoji

za delo, kot sta varno omrežje za Eurojust in virtualno zasebno omrežje (VPN) za Evropsko

pravosodno mrežo, še vedno v razvojni fazi. Leta 2004 se je znatno povečala infrastruktura

Eurojusta in Evropske pravosodne mreže in zdaj nudi različne zmogljivosti in storitve, ki so

potrebne za doseganje ciljev, zastavljenih v Sklepu o Eurojustu in v Skupnem ukrepu, ki je

vzpostavil Evropsko pravosodno mrežo.

Že več kot dve leti ima Eurojust prostore na Nizozemskem in razočarani smo, da z nizozemsko

vlado še vedno nismo sklenili uradnega sporazuma o sedežu. Dolgotrajna pogajanja z

nizozemskim ministrstvom za zunanje zadeve še vedno niso pripeljala do sklenitve uradnega

sporazuma za potrditev našega statusa v Haagu. Prav tako še vedno nismo podpisali uradne

najemne pogodbe, s katero bi uredili delovanje v naših prostorih. Ta dolgotrajna negotovost

predstavlja nepotreben odmik in skrb za trenutne in potencialne nacionalne člane, njihove

asistente in osebje Eurojusta.

Širitev EU

Priprava in obravnavanje širitve EU sta imela pomemben vpliv na poslovanje in kadrovanje

Eurojusta v letu 2004. V naših prostorih je bilo potrebno opraviti veliko gradbenih in obnovitvenih

del za namestitev desetih novih nacionalnih članov in njihovega podpornega osebja. Veseli nas,

da so natančna pripravljalna dela omogočila, da je povečanje Eurojusta v maju in v naslednjih

mesecih potekalo gladko in uspešno.

5555

PRORAČUN IN FINANCE

ČLOVEŠKI VIRI

INFORMACIJSKO UPRAVLJANJE

PRAVNA SLUŽBA

VARNOSTNE IN SPLOŠNE STORITVE

EJN

KOLEGIJ

UPRAVNI DIREKTOR

SKUPEN NADZORNI ORGAN

SEKRETAR KOLEGIJA

URADNIK ZA VARSTVO PODATKOV

TISKOVNI PREDSTAVNIK

Organizacijska struktura in uprava

Upravne storitve trenutno opravlja šest oddelkov: oddelek za proračunska sredstva in finance,

oddelek za človeške vire, oddelek za informatiko, pravna služba, varnostna in splošna služba.

Poleg tega obstaja še pet posebnih služb: sekretariat Evropske pravosodne mreže, služba za

odnose z javnostmi, urad za varstvo podatkov, služba za organizacijo prireditev in sekretariat

kolegija.

Organizacijska shema:

Trenutna upravna ureditev povezuje posebne zahteve Sklepa o Eurojustu z minimalno vodstveno

strukturo, kjer vodje oddelkov in sekcij poročajo upravnemu direktorju. Kjer je bilo potrebno, so

bile oblikovane posebne skupine, vključno s člani kolegija, za obravnavo posebnih projektov kot

je širitev EU, razvoj in izvajanje sistema za vodenje primerov ter varnega omrežja. Oblikovane

strukture so prožne in po potrebi jih je možno spreminjati, da bi zagotovili izpolnjevanje potreb

kolegija v zvezi z delom na konkretnih primerih in ostalimi potrebami.

Vodenje proračuna

Čeprav je Eurojust ključni subjekt v boju EU proti terorizmu in ostalim oblikam hudega kriminala,

je letni proračun relativno nizek. Leta 2003 je proračunski organ Eurojustu dodelil 8 milijonov

evrov. Leta 2004 je ta vsota znašala 9,3 milijona evrov, čeprav je Eurojust zaprosil za 11,5

56

milijona evrov. Za omogočanje usklajevanja celotne pravosodne dejavnosti v zvezi s hudim

čezmejnim kriminalom v 25-ih državah članicah, so navedeni zneski razmeroma nizki, če jih

primerjamo s sredstvi, ki so na voljo ostalim institucijam. Samo en primer utaje DDV-ja, ki bi ga

rešili s pomočjo Eurojusta, bi lahko povrnil vsoto, enako celotnemu letnemu proračunu Eurojusta.

Prepričani smo, da je naše delo v letu 2004 več kot povrnilo proračunska sredstva, ki so nam

bila dodeljena.

Razvoj proračuna 2003–2005 (zahtevan, prejet, porabljen) (glej diagram 7)

Leta 2004 je Evropsko računsko sodišče pohvalilo dobro in premišljeno finančno vodenje

Eurojusta. Njihovo poročilo Evropskemu parlamentu je razbremenilo upravnega direktorja za

poslovno leto 2002. V poročilu za leto 2003 je sodišče podalo pozitivno mnenje o proračunskem

vodenju Eurojusta. Sodišče je bilo še posebej zadovoljno z dejstvom, da je bil leta 2003 obračun

pripravljen na osnovi vseh stroškov in prihodkov v računskem obdobju v skladu z mednarodnimi

računovodskimi standardi, ki veljajo za javni sektor.

Rezultati priporočil, ki jih je podalo računsko sodišče, so prinesle izboljšane smernice za finančno

upravljanje in določitev standardov notranjih kontrol. S pomočjo interne revizijske službe

Evropske komisije bomo še nadalje razvijali lastne notranje revizijske sposobnosti.

Veseli nas, da je v letu 2004 Eurojust lahko črpal 98 % letnega proračuna, ki mu je bil dodeljen.

Mislimo, da to odraža napredek pri finančnem in proračunskem vodenju, s čimer so bili leta

2004 seznanjeni zunanji revizorji. Primerjalni znesek za leto 2003 je znašal približno 76 %, kar

lahko pripišemo prehodnemu obdobju, ko smo vzpostavljali strukturo naše organizacije. Poročati

moramo tudi, da Eurojust še vedno čaka na osnutek finančne uredbe, ki ga je odobrila Evropska

komisija, kolegij Eurojusta pa ga je sprejel novembra 2003.

Zaposlovanje in kadrovsko vodenje (Oddelek za človeške vire)

Leta 2004 se je Oddelek za človeške vire (Oddelek HR) osredotočil na tri glavne naloge:

zaposlovanje osebja, izvajanje novih kadrovskih pravil in priprave na širitev. Razvijali smo

zmogljivosti za usposabljanje osebja Eurojusta, priključen je bil tudi Centurio, programsko orodje

za vodenje človeških virov.

Med letom je bilo vloženega veliko truda v zaposlovanje osebja za zapolnitev 76-ih prostih mest

v kadrovskem načrtu Eurojusta za leto 2004. Do konca 2003 je bilo zasedenih 28 od skupno 53

57

delovnih mest, ki so bila na voljo. Leta 2004 je pričelo z delom 25 novih članov osebja. Na koncu

leta 2004 je oddelek za človeške vire zapolnil 52 mest (glej diagram 8). V omenjenem obdobju

je veliko mest zapolnilo začasno osebje, da bi zagotovili nemoteno poslovanje Eurojusta. Veseli

nas, da so se Eurojustovemu osebju pridružili štirje člani iz novih držav članic, ki so začeli delati

leta 2004.

Oddelek za informatiko (Oddelek IM)

Najpomembnejši dosežek oddelka IM je bil oktobra 2004 uspešno dokončan (začasni) Eurojustov

sistem za vodenje primerov (CMS). Temeljno orodje Eurojustovega operativnega dela so razvili s

pomočjo prototipa, ki ga je finančno podprl program Grotius, poznan pod imenom projekt E-POC,

in z vključitvijo več partnerjev pod vodstvom italijanskega pravosodnega ministrstva. V letu 2004

so dosegli velik napredek pri zagotavljanju varnega okolja za CMS in več nacionalnih članov je

delalo z upravnim osebjem in pomagalo pri razvoju projekta. Prvi korak je bila uvedba posebnih

varnostnih funkcij v omrežje Eurojusta za varovanje obdelanih podatkov. Priprave za drugo fazo

varnega omrežja, fizično ločenega omrežja z visokimi varnostnimi standardi, ki so popolnoma

skladni z Eurojustovimi zahtevami za varnost podatkov, so skoraj zaključene. Dodatne delovne

postaje, potrebne za zaključek te faze, so bile kupljene pred dokončanjem omrežja v začetku

2005. Končano je tudi načrtovanje tretje faze tega projekta, ki bo omogočil varno komunikacijo

z državami članicami in ostalimi strateškimi partnerji, kot je Europol. Organizirali so številne

tečaje usposabljanja za seznanitev uporabnikov s temi novimi orodji in ostalimi aplikacijami

informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki jih uporablja Eurojust.

Uporabniška podpora ICT (informacijsko komunikacijska tehnologija) je uspešno priključila vso

tehnično opremo, potrebno za nove države članice. Sklenjene so bile nove okvirne pogodbe za

dobavo strojne opreme, storitev mobilne telefonije in knjižničnih virov. Slednje je omogočilo

razširitev knjižnice z zagotovitvijo večjezikovne knjižne zbirke, periodičnega tiska in gradiva, ki

je namenjeno podpori poslovanja kolegija.

Oddelek pravne službe

Oddelek pravne službe je bil ustanovljen 1. aprila 2004 z imenovanjem Eurojustovega prvega

pravnega strokovnega sodelavca. Vodja oddelka se nam je pridružila avgusta. Ustanavljanje

pravnega oddelka je še vedno v svoji začetni fazi. Čeprav sta zaposlena samo dva pravnika, sta

začela kolegiju in različnim upravnim funkcijam v okviru Eurojusta zagotavljati bogato pravno

svetovanje.

58

Leta 2004 je oddelek zagotavljal pomembno pomoč pri dokončanju Eurojustovega zakonodajnega

okvira, vključno s sprejetjem Sklepa o dostopu do dokumentov in Sklepa o izvajanju Uredbe (ES)

št. 1073/1999 v zvezi s preiskavami, ki jih vodi OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam).

Pomembna naloga tega oddelka je zagotavljanje pravnega svetovanja o izvajanju in uporabi

Eurojustovega zakonodajnega okvira, evropske ter nacionalnih zakonodaj, kakor tudi svetovanje

kolegiju in upravnim enotam. Zagotavljal je pomoč pri pogajanjih, osnutkih in pravnem

prilagajanju pogodb, ki jih je ali naj bi jih sklenil Eurojust, in zagotavljal vodenje pravnih

sporov.

V letu 2005 se bo oddelek povečal, kar bo omogočilo podporo kolegiju pri njegovih funkcijah

razpravljanja o politiki in zakonodajnih predlogih v zvezi s pristojnostjo Eurojusta.

Aprila 2003 je Kraljevina Španija pred Evropsko sodišče vložila tožbo zaradi osmih razpisov za

zapos lovanje osebja, ki jih je objavil Eurojust. Španija, ki jo je kasneje podprla Finska, je trdila,

da so bile jezikovne zahteve in zahteva, da morajo biti nekateri dokumenti, ki jih je potrebno

priložiti prijavam, napisani v angleščini, v nasprotju z zakonodajo EU in z načelom enakopravne

obravnave.

Svetovalec Evropskega sodišča je 16. decembra 2004 podal mnenje, v katerem je zavrnil

argument o kršitvi načela enake obravnave, predlagal pa je razveljavitev enega samega razpisa,

za katerega ni bila dokazana povezava med predlaganimi dolžnostmi in zahtevo po predložitvi

prijave v angleščini. Vendar pa je bilo iz mnenja moč razbrati, da naj razveljavitev ne bi vplivala

na že izvedeno imenovanje. Konec leta 2004 primer še ni bil rešen. Ko smo to letno poročilo

oddali v tisk, je bila 15. marca izdana dokončna sodba, v kateri je sodišče zavrnilo špansko

zahtevo kot nedopustno. Odločilo je, da ni pravne osnove za vložitev tožbe s strani države

članice proti ukrepom, sprejetim na področju politike in pravosodnega sodelovanja v kazenskih

zadevah v okviru VI. Poglavja Pogodbe o Evropski uniji. Celoten izvod sodbe je na spletni strani

Evropskega sodišča na http://curia.eu.int/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=en referenčna številka

primera C-160/03, Španija/Eurojust.

Služba za medije in odnose z javnostmi

V letu 2004 je služba za medije in odnose z javnostmi razvila in širila Eurojustovo komunikacijsko

politiko ter izboljšala Eurojustov ugled v EU. Prevzela je tudi odgovornost za izdelavo letnega

poročila.

59

V preteklem letu je bilo na Eurojustovi spletni strani vsak dan evidentiranih veliko obiskov

uporabnikov. Spletna stran je bila leta 2004 izboljšana in posodobljena, leta 2005 pa bo

preoblikovana in ponovno objavljena.

Naš interni časopis Eurojust Weekly je požel veliko uspeha. Izdelan je v formatu elektronske

revije, prejemajo ga vsi člani osebja in, kar je prav tako pomembno, naše kontaktne osebe izven

Eurojusta, kar jim omogoča, da so na tekočem z dogodki v naši organizaciji. Časopis je deležen

pohval, druge agencije ter organizacije, ki obstajajo že dlje časa, pa ga uporabljajo kot model.

Služba za organizacijo dogodkov

Eurojust ima svojo lastno službo za organizacijo dogodkov, ki vodi zahtevno logistiko organizacije

konferenc in srečanj za udeležence iz več kot 25 držav. V letu 2004 je služba organizirala 267

delovnih sestankov. Služba je omogočila šest strateških srečanj o različnih temah in na vsakem

je bilo okrog 80 udeležencev. Strateško srečanje o Evropskem nalogu za prijetje in predajo, ki

je bilo v Pragi, je pokazalo sposobnost Eurojusta za organizacijo prireditev tudi v drugih državah

članicah.

6060

Diagram 7: Eurojustov proračun

Diagram 8: Zaposleni Eurojusta

(Zneski v milijonih evrov)

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

2006200520042003

8 8

6.2

9.3 9.1

11.5

13.3 13

16.5

0

10

20

30

40

50

60

70

200420032002

28

6

52

Zahtevan Prejet Izčrpan

6161

6262

7 I Z V E D B A C I L J E V 2 0 0 4

Spodaj so navedeni cilji, ki jih je sprejel kolegij za leto 2004, in so bili objavljeni v našem letnem

poročilu 2003.

Pripravili smo ugotovitve in ocene naših dejanskih dosežkov v primerjavi z vsakim izmed

zastavljenih ciljev.

CILJ OCENA IZVEDBE

Pripraviti pravilnik o varstvu podatkov v skladu s

Sklepom o Eurojustu in ga predložiti v odobritev

Svetu.

Doseženo. Pravilnik je bil oktobra 2004 soglasno

sprejet na kolegiju po podanem soglasju Skupnega

nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov

(JSB). Svet je pravilnik odobril februarja 2005.

V okviru priprav na širitev 1.5.2004 pripraviti program

srečanj in ostalih dejavnosti za nadaljnji razvoj

obstoječih odnosov med kolegijem in pristopnimi

državami EU za zagotovitev mirnega prehoda, ko se

bo kolegij povečal s 15 na 25 držav članic.

Doseženo. Organiziranih je bilo več srečanj.

Vseh deset držav pristopnic je imenovalo svoje

nacionalne člane in 4. maja 2004 so se vsi udeležili

prvega srečanja razširjenega Eurojustovega

kolegija v Haagu. Malta še ne sodeluje v celoti.

Ob vsaki priložnosti nadaljevati s spodbujanjem

zgodnje in popolne implementacije Sklepa o Eurojustu

v vseh državah članicah, s sprejetjem ustrezne

zakonodaje, kjer je to potrebno.

Deloma doseženo. Vsaka priložnost izkoriščena

za uveljavitev potrebe po implementaciji Sklepa

v nacionalno zakonodajo. Do konca leta 2004

je veliko držav članic, ki so morale sprejeti

zakonodajo, to tudi storilo. Nekatere morajo to

še storiti.

Pregledati in obnoviti Eurojustovo strategijo za

trženje in povečati število večstranskih primerov,

ki so predloženi Eurojustu; sprejeta naj bi bila

takšna strategija, ki bi zagotovila razvoj učinkovitega,

jasnega in natančnega programa za pospeševanje

poročanja novih držav članic o konkretnih primerih.

Deloma doseženo in v teku.

6363

CILJ OCENA IZVEDBE

Izboljšati kakovost interakcije med Eurojustom in

Europolom s

• pospeševanjem sprejetja in izvajanja sporazuma

z Europolom,

• v primernih okoliščinah, kjer Eurojust lahko doda

vrednost, in v tesnem sodelovanju z Europolom,

bi moral biti Eurojust usmerjen k oblikovanju

lastnih primerov,

• spodbujanjem nacionalnih članov k razvijanju

in izboljšanju odnosov s svojimi nacionalnimi

partnerji pri Europolu. Cilj navedenega je

zagotoviti, da bodo skupni viri Eurojusta in

Europola najučinkovitejše uporabljeni, še posebej

za preprečevanje podvajanja dela in da dejavnosti

ene organizacije ne bi škodila dejavnosti druge.

Doseženo.

• Sporazum med Eurojustom in Europolom je

bil podpisan 9. junija 2004. Redno potekajo

skupna srečanja za zagotavljanje učinkovitega

izvajanja.

• Eurojust je začel pripravljati enega ali dva

svoja primera in nadaljevalo se bo delo z

Europolom, da bi razvili to sposobnost.

• Veliko nacionalnih članov se redno srečuje s

svojimi nacionalnimi sogovorniki na Europolu.

Ena država je pripravila izjavo o namenu med

svojo skupino v Eurojustu in nacionalnimi

predstavniki v Europolu, da bi v njun delovni

odnos vnesla jasnost, odprtost in praktično

učinkovitost.

Nadaljevati delo za izboljšanje kakovosti sodelovanja

med Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo

ter zagotoviti, da se obe organizaciji popolnoma

zavedata, kaj dela druga, da bi zagotovili, da bo do

polne mere izkoriščena priložnost za skupno delo s

sekretariatom Evropske pravosodne mreže.

Doseženo. Odnos med Eurojustom in Evropsko

pravosodno mrežo je trden in dober. Med letom

se je v Haagu odražal v odnosu do sekretariata

Evropske pravosodne mreže in na rednih srečanjih

Evropske pravosodne mreže v Dublinu in Haagu v

času irskega in nizozemskega predsedovanja EU.

Pregledati in ovrednotiti obstoječo izjavo o namenu z

OLAF-om, s ciljem, da bi izboljšali učinkovitost obeh

organizacij.

Deloma doseženo z našimi poskusi uresničevanja

izjave o namenu. Potrebno je opraviti še veliko

dela in najboljša pot je izvajanje sporazuma,

še posebej glede na novo sprejeta Eurojustova

pravila o varstvu podatkov.

Določiti okvir, da se Eurojustu zagotovi nov ICT

sistem, ki ga je možno razviti, da bo omogočal varen

prenos elektronskih komunikacij pristojnim organom

v državah članicah in zagotavljanje podatkovne baze

o obravnavanih primerih.

Doseženo. Sistem za vodenje primerov (CMS)

se uporablja od oktobra 2004. Veliko dela,

povezanega z nadaljnjim razvojem CMS-ja in

varnim komunikacijskim sistemom z organi držav

članic, bo potrebno opraviti v letu 2005.

6666

8 E U R O J U S T O V I C I L J I Z A 2 0 0 5

Oktobra 2004 smo organizirali letno Eurojustovo srečanje, na katerem smo določili cilje za

prihodnje leto. Zaradi širitve EU in številnih sprememb med državami članicami je bilo to za več

kot polovico kolegija prvo takšno srečanje. Sodelovalo je 40 udeležencev in za vse je bil to izziv

in zanimiva izkušnja.

Vodenje takšega srečanja o ciljih in oblikovanju Eurojustove prihodnosti, v katerem je s

svojimi prispevki sodelovalo veliko posameznikov, ni bila lahka naloga. Kolegij je zelo hvaležen

predstavnikom skupine Upravne in revizijske službe iz CPS, ki je ponovno omogočila organizacijo

uspešnega srečanja.

Za svoje delo v letu 2005 je kolegij sprejel naslednje ključne cilje:

• vzpostaviti novo strukturo za zagotavljanje učinkovitejših delovnih metod s pomočjo

strokovnega znanja in izkušenj vseh članov kolegija ter usposobljenosti osebja,

• zagotoviti, da bo sporazum z Europolom v praksi dobro deloval,

• izboljšati način dela z OLAF-om, ki temelji na pravilih o varstvu podatkov,

• opredeliti pogajalske strategije in prednostne naloge za sklepanje prihodnjih sporazumov s

tretjimi državami,

• razviti strateški pristop za delo na konkretnih primerih, vključno s:

� prednostnim delom in poudarkom na boju proti terorizmu,

� preusmerjanjem naših tržnih strategij in strategij zbiranja primerov, da bi pridobili več

predloženih primerov,

� prepoznavanjem ovir za predložitev primerov in razlogov zanje in

� ozaveščanjem držav članic o Eurojustovi dodani vrednosti,

• oblikovati metode za izboljšanje Eurojustovega delovanja z:

� vrednotenjem Eurojustove vloge,

� vzpostavitvijo delovanja sistema upravljanja in

� določanjem standardov delovanja,

• postati bolj proaktiven in vplivati na kazensko pravosodno politiko EU, zakonodajo in

ključne odločevalce,

6767

• razviti zmogljivosti usposabljanja članov kolegija in osebja Eurojusta,

• nadaljevati z našim delom za izboljšanje učinkovitega praktičnega delovanja Evropskega

naloga za prijetje in predajo,

• razviti učinkovite sisteme upravne podpore za delo na konkretnih primerih in povečano in

varno funkcionalnost ICT ter

• raziskati in opredeliti dolgoročno vizijo za Eurojust.

68

9 Z A K L J U Č K I

Decembra 2004 smo zabeležili drugo obletnico Eurojustove selitve v Haag. To je bil mejnik v

obstoju naše organizacije. Ocenjujemo, da je naša „ustanovitvena” faza zaključena.

V tem času smo opremili in obnovili poslovne prostore in zaposlili skoraj vse ključne člane

administrativnega osebja ter veliko drugih. Uspešno smo zaključili zahteven proces imenovanja

in nastanitve desetih novih nacionalnih članov v skladu s širitvijo EU. Sejna soba in konferenčni

prostori so dokončani in priključen je tudi osnovni informacijski sistem.

Čeprav je potrebno še veliko postoriti, ocenjujemo, da razpolagamo s primerno stopnjo znanja

in s precej visokim številom predloženih primerov. Postavili smo temelje za močno organizacijo

in zdaj se lahko usmerimo k razvoju in krepitvi obstoječih partnerstev ter razvijamo še druge

povezave znotraj in zunaj meja EU.

Leto 2004 so zaznamovali naslednji ključni dosežki:

Širitev Evropske unije

V skladu s širitvijo EU je širitev Eurojusta s petnajstih nacionalnih članov do kolegija s

petindvajsetimi nacionalnimi člani potekala brez težav. Deset novih nacionalnih članov je bilo

imenovanih v maju in vsi so se udeležili prvega srečanja v začetku maja 2004. Novi nacionalni

člani so že začeli igrati pomembno vlogo v delu Eurojusta. Žal nam je le, da je Malta redkokdaj

zastopana v Eurojustu in da zato ne more v celoti sodelovati v operativnem delu kolegija.

Upamo, da bo položaj v letu 2005 drugačen.

Obravnava primerov

Leta 2004 je bilo Eurojustu predloženih 381 primerov. Ta številka predstavlja 27 % povečanje

glede na 300 predloženih primerov v letu 2003. Leta 2004 je prišlo do skoraj 40 % povečanja

števila večstranskih primerov, tj. primerov, v katere so bile vpletene tri ali več držav članic.

Eurojust je gostil 52 koordinacijskih sestankov o konkretnih primerih in številna strateška

srečanja o različnih vrstah organiziranega kriminala, vključno s terorizmom.

Oktobra je Eurojust v Pragi organiziral letno srečanje praktikov o izvajanju Evropskega naloga

za prijetje in predajo.

69

Pravilnik o varstvu podatkov in EPOC (Evropsko združenje proti organiziranemu

kriminalu)/CMS

Majhna skupina, sestavljena iz članov kolegija, je s pomočjo uradnika za varstvo podatkov

pripravila osnutek pravilnika za varstvo podatkov. Kot zahteva Sklep o Eurojustu je oktobra

osnutek pravilnika najprej soglasno sprejel celoten kolegij, kmalu zatem pa ga je odobril

neodvisen Eurojustov skupni nadzorni organ (JSB) za varstvo podatkov. Pravilnik je bil poslan

Svetu in upamo, da ga bo odobril v začetku leta 2005. V tem prehodnem obdobju pa se pravilnik

o varstvu podatkov, upoštevajoč ukrep Eurojustovega skupnega nadzornega organa, uporablja,

kot da bi bil odobren in veljaven.

Med letom oblikovani projekt E-POC predstavlja podlago za prototipni sistem za upravljanje

podatkov. Prva verzija Eurojustovega sistema za upravljanje podatkov (CMS) je začela delovati

15. oktobra 2004.

Europol

Uradni sporazum med Eurojustom in Europolom je bil podpisan in odnosi med obema

organizacijama se krepijo.

Evropska pravosodna mreža (EJN)

Eurojust in EJN še vedno tesno sodelujeta in izkoriščata prostorske ugodnosti, saj se sekretariat

Evropske pravosodne mreže nahaja v prostorih Eurojusta. Odnos se je še bolj okrepil, ko je v

času nizozemskega predsedovanja EU v prostorih Eurojusta potekalo srečanje kontaktnih oseb

EJN.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

V nasprotju z ostalimi področji dela je to področje v lanskem letu prineslo razočaranje. OLAF je

Eurojustu predložil zelo malo primerov in čeprav so bili posamezniki iz obeh organizacij redno v

stikih, to ni privedlo do pozitivnih rezultatov, ki smo jih pričakovali. V letu 2005 moramo narediti

več, da bomo razvili bolj pozitiven odnos.

70

Tretje države

Sredi leta 2004 so bila končana pogajanja za sporazum s Kraljevino Norveško. Pričakujemo

uradno odobritev Sveta, da bomo lahko sporazum podpisali in izvajali. S pomočjo naše mreže

kontaktnih oseb v državah, ki niso članice EU, smo prejeli veliko pomoči, kontaktne osebe pa so

se udeležile nekaterih naših srečanj. Imenovane so bile tudi kontaktne osebe iz več zahodnih

balkanskih držav, vključno s Hrvaško, ki je leta 2004 postala kandidatka za članstvo v EU. Tudi

Ukrajina je imenovala kontaktno osebo in v letu 2005 pričakujemo še nadaljnja imenovanja,

vključno z Izraelom.

Nova struktura vodenja Eurojustovega poslovanja

Ob koncu leta 2004 smo v Eurojustu pričeli delati v skupinah, da bi lahko bolje izkoristili svoje

sposobnosti in vire ter da bi se bolje prilagodili spremenljivi obliki in velikosti naše organizacije. V

letu 2005 bomo nadaljevali z uveljavljanjem omenjene nove strukture. V spodaj naštete skupine

so vključeni nacionalni člani in njihovi asistenti, pomagajo pa jim določeni člani administracije.

Skupine so zadolžene za določene teme in poročila ter za podajanje priporočil o ukrepanju

celotnemu kolegiju.

KOLEGIJ

Varst

vo po

datko

v in pr

ojekt

EPOC (

Evrop

sko zd

ružen

je pro

ti

organ

iziran

emu k

rimina

lu)

Trgo

vina z mam

ili

EAW (Evropski nalog za predajo in prijetje) in EEW (evropski dokazni predlog)

Goljufije

Ponarejanje listin in denarja

Tero

rize

m

Pranje den

arja in zaseg

premožen

jske koristi

Zahodni Balkan

Bruselj

Vodenje izvajanja

Vision

Str

ateg

ija

obra

vnav

e prim

erov

Trgo

vina

z lj

udm

i

Z nogometom povezan kriminal

Predsed

stvo

Tret

je d

ržav

e

Okoljski kriminal

Spletn

i krimin

al

OLAF (Evropski urad

za boj proti goljufijam)

EJN in sodniki za zvezo

Europol

71

Izvedba ciljev 2004

Ob koncu leta 2003 smo si zastavili vrsto ciljev za leto 2004. Veliko smo jih dosegli v celoti, vsi

pa so bili doseženi vsaj delno. Pripombe glede izvedbe ciljev so zapisane v tem poročilu.

Razvoj uprave

Dosegli smo cilje zaposlovanja osebja v skladu s kadrovskim načrtom. Od začetka januarja

2004 do konca decembra 2004 se je število osebja, zaposlenega pri Eurojustu, povečalo

z devetindvajset na dvainpetdeset. V drugi polovici leta 2004 smo naredili prve korake za

priključitev Eurojustovega komunikacijskega sistema za varnost informacijske tehnologije. Delo

na tem projektu se bo nadaljevalo tudi vse leto 2005.

Sporazum o sedežu

Pričakovali smo, da bomo v letu 2004 z nizozemskimi organi sklenili tako sporazum o sedežu,

kot tudi sporazum o najemu. Navedena sporazuma bi uradno potrdila našo prisotnost v vlogi

mednarodne organizacije na Nizozemskem in naše zasedanje prostorov v Haagu. Razočarani

smo, da letos nismo sklenili nobenega izmed navedenih sporazumov. Počasnost in spremenljiva

pogajalska pozicija Nizozemcev sta upočasnila postopek. Kolegij in osebje Eurojusta sta zaradi

negotovosti zaskrbljena. Predvidevamo, da so zaskrbljeni tudi ostali v širši skupnosti EU.

Preiskovalno poročilo lordske zbornice Velike Britanije

Julija je pododbor F lordske zbornice parlamenta Velike Britanije dokončal poročilo o delu

Eurojusta. S pomočjo številnih in različnih virov so bila uradno zbrana podrobna pisna in ustna

dokazila. To je prvo neodvisno poročilo o poslovanju in delu Eurojusta. Zaključki so bili pozitivni.

Pododbor je pohvalil delo kolegija in uprave za vzpostavitev nove organizacije in dejal, da je

začetek Eurojustovega delovanja odličen. Celotno poročilo je mogoče najti na:

www.publications.parliament.uk/pa/ld200304/ldselect/ldeucom/138/13802.htm

7272

Mike Kennedy je predsednik kolegija in nacionalni član Velike Britanije. Tožilec je že več

kot 20 let. Ukvarjal se je z vrsto hudih primerov na sedežu Kronske službe kazenskega

pregona (Crown Prosecution Service), kjer se je kot vodja mednarodnega oddelka

ukvarjal z vzajemno mednarodno pravno pomočjo in primeri izročitve. Preden je postal

član Eurojusta, je bil glavni kronski tožilec za Sussex v Angliji.

Ulrike Haberl-Schwarz je nacionalna članica Avstrije in podpredsednica kolegija.

Poklicno pot je začela leta 1990 kot sodnica v Salzburgu. Kot preiskovalna sodnica se

je šest let ukvarjala s pomembnimi kazenskimi primeri gospodarskega in finančnega

kriminala ter si pridobila izkušnje v zadevah mednarodnega sodelovanja in organiziranega

kriminala. Eurojustu se je pridružila januarja 2003. Januarja 2004 je bila izvoljena za

podpredsednico.

Roelof-Jan Manschot je nacionalni član Nizozemske in podpredsednik kolegija. Tožilec

je že več kot 30 let, od leta 1985 dalje pri drugostopenjskem sodišču v Amsterdamu, kjer

se je posebej posvečal področju organiziranega in finančnega kriminala. Leta 1995 je bil

imenovan za glavnega tožilca, junija 2001 pa se je pridružil Eurojustu. Septembra 2004 je

bil izvoljen za podpredsednika in zamenjal Oliviera de Baynasta.

Michèle Coninsx je nacionalna članica Belgije. Tožilka je že več kot 15 let. Devet let je

delala za Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, kjer je bila zadolžena za boj proti

terorizmu, povezanem s sabotažo in ugrabitvami letal. Preden se je pridružila Eurojustu,

je bila državna tožilka v Belgiji, ukvarjala pa se je s terorizmom in organiziranim

kriminalom.

Pavel Zeman je nacionalni član Češke republike. Je tožilec Vrhovnega javnega tožilstva

v Brnu. Preden je bil imenovan za nacionalnega člana Eurojusta je delal v mednarodnem

oddelku Vrhovnega državnega tožilstva, ukvarjal pa se je s primeri mednarodne pravne

pomoči.

Johan Reimann je nacionalni član Danske. 25 let je delal v danskem pravosodju, med

drugim kot tožilec z okrožnimi državnimi tožilci v Kopenhagnu in Zealandu, kot vodja

policijskega urada na Ministrstvu za pravosodje in kot policijski revizor. Pred imenovanjem

v Eurojust je bil namestnik stalnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, kjer je bil

zadolžen za splošno proračunsko in kadrovsko upravo za dansko policijo in tožilstvo.

1 0 P R I L O G E

Nacionalni člani

PRILOGA I – FOTOGRAFIJE

7373

Hermann von Langsdorff je nacionalni član Nemčije. Ima 30-letne izkušnje na

področju sodstva in tožilstva. Preden je postal nacionalni član Nemčije je delal kot zvezni

tožilec in se ukvarjal s primeri terorizma in vohunstva.

Raivo Sepp je nacionalni član Estonije. Ima 15-letne delovne izkušnje v pravosodju.

Poklicno pot je začel kot preiskovalec na tožilstvu. Delal je tudi kot direktor Predkazenskega

preiskovalnega urada. Potem je bil okrožni policijski načelnik in namestnik generalnega

direktorja policijskega odbora. Pet let je bil generalni tožilec.

Stavroula Koutoulakou je nacionalna članica Grčije. Preden je leta 1997 postala

članica grškega pravosodja, je delala kot odvetnica v zasebni praksi. Do svojega prihoda

v Eurojust junija 2002 je bila namestnica javnega tožilca v Atenah in Korintu.

Ruben Jimenez je nacionalni član Španije. Leta 1973 je bil imenovan za preiskovalnega

sodnika, leta 1996 pa za člana Splošnega sveta španskega sodstva, kjer je služboval

6 let. Na tem položaju je bil zadolžen za organizacijo Evropske pravosodne mreže v

Španiji.

François Falletti je nacionalni član Francije. Tožilec je bil 27 let in služboval je pri

sodišču in na Ministrstvu za pravosodje, kjer je bil „Directeur des affaires criminelles

et des graces” od leta 1993 do 1996, ko je bil imenovan za glavnega tožilca na

drugostopenjskem sodišču v Lyonu, kjer je ostal, dokler se ni septembra 2004 pridružil

Eurojustu in nadomestil francoskega člana Oliviera de Baynasta. Na svojih prejšnjih

položajih je vodil veliko različnih primerov in se ukvarjal z vprašanji, ki so posebej

povezana z gospodarskimi kaznivimi dejanji in mednarodno pravno pomočjo. Sodeloval

je tudi pri aktivnostih organizacij tožilcev na evropskem in mednarodnem nivoju.

Jarlath Spellman je nacionalni član Irske. Leta 1992 je postal odvetnik in član irske

odvetniške zbornice. Vrsto let je opravljal odvetniški poklic. Leta 2000 je delal kot

svetovalec na državnem tožilstvu na področju pravosodja in notranjih zadev. Leta 2001

je bil imenovan za strokovnega uradnika na uradu direktorja državnega tožilstva. Ima

izkušnje s kazenskim pregonom številnih različnih hudih kaznivih dejanj ter z izvajanjem

vzajemne pravne pomoči in predaje.

7474

Cesare Martellino je nacionalni član Italije. Leta 1969 je začel poklicno pot kot tožilec.

Do leta 1988 je delal kot namestnik tožilca v Rimu in kasneje kot glavni tožilec v Terniju.

V svoji karieri se je ukvarjal z občutljivimi primeri organiziranega kriminala, korupcije,

umorov in ugrabitev. V Italiji ima trenutno pomembno vlogo sodnika na področju

športnega prava.

Katerina Loizou je nacionalna članica Cipra. Preden je leta 2002 začela delati za

državno tožilstvo je delala kot odvetnica v zasebni praksi. Do začetka dela v Eurojustu

septembra 2004 je službovala kot pravna svetovalka Republike v Nikoziji.

Gunãrs Bundzis je nacionalni član Latvije. Tožilec je že 11 let. Preden se je pridružil

tožilstvu, je več let delal za kriminalistično policijo. Na državnem tožilstvu je začel delati

kot višji pomočnik. Potem je bil imenovan za glavnega tožilca v enem izmed okrožij v

Latviji. Zatem je služboval kot glavni tožilec na državnem tožilstvu na metodološkem

oddelku in kasneje na oddelku za mednarodno sodelovanje, kjer se je ukvarjal s

sodelovanjem v kazenskih zadevah, povezanih z izročitvijo, s prenosom postopkov ter z

vzajemno pravno pomočjo.

Rolandas Tilindis je nacionalni član Litve. Poklicno pot je leta 1991 začel kot

preiskovalec v Preiskovalnem oddelku v okviru Ministrstva za notranje zadeve in

državnega tožilstva Litve. Leta 1995 je bil imenovan za tožilca na Preiskovalnem

oddelku za organizirani kriminal in korupcijo na Državnem tožilstvu, kjer se je ukvarjal

z občutljivimi primeri širšega javnega pomena, prav tako povezanimi z mednarodnim

organiziranim kriminalom. Preden se je maja 2004 pridružil Eurojustu, je bil v tem

organu kontaktna oseba za državno tožilstvo.

Georges Heisbourg je nacionalni član Luksemburga. Od leta 1976 je član pravosodja v

Luksemburgu. Kot tožilec je delal več kot 20 let. Leta 1993 je bil imenovan za namestnika

glavnega tožilca, bil je vodja Oddelka za organiziran kriminal, kjer je vodil pomembne

primere pranja denarja in mednarodnega pravnega sodelovanja.

Ilona Lévai je nacionalna članica Madžarske. Je poklicna tožilka, ki si je v svoji več

kot 25 letni karieri pridobila izkušnje na vseh ravneh državnega tožilstva. Od leta 1990

je delala za Državno tožilstvo Madžarske. Preden se je pridružila Eurojustu, je bila šest

let generalna direktorica za mednarodne in evropske zadeve. Med drugim je bila na

državnem nivoju zadolžena za pripravo tožilske službe na vstop v EU. Leta 2003 jo je za

zasluge odlikoval predsednik republike.

7575

Silvio Camilleri, nacionalni član Malte.

Jerzy Iwanicki je nacionalni član Poljske. Tožilec je 18 let in je deloval na različnih

nivojih tožilske službe na Poljskem. Ukvarjal se je z gospodarskim kriminalom v

preiskovalnem oddelku regionalnega tožilstva v Varšavi. Leta 1996 je bil imenovan v

Urad organiziranega kriminala na Državnem tožilstvu v okviru Ministrstva za pravosodje.

Preden se je pridružil Eurojustu, je bil v tem organu kontaktna oseba za tožilstvo.

José Luis Lopes da Mota je nacionalni član Portugalske. Ima 25 let izkušenj v

pravosodju kot tožilec in pomočnik portugalskega državnega tožilca, kjer je bil zadolžen

za zadeve, povezane z vodenjem tožilstva na državnem nivoju in za mednarodno

sodelovanje. Bil je predavatelj na Portugalski državni šoli za sodnike in tožilce ter

namestnik ministra za pravosodje, kjer je bil odgovoren za vrsto področij, med drugim

tudi za evropske zadeve.

Barbara Brezigar je nacionalna članica Slovenije. Svoje poklicno življenje je posvetila

tožilski službi. Je vrhovna državna tožilka. V preteklosti je bila prva vodja skupine

državnih tožilcev, ki se je ukvarjala z organiziranim kriminalom in ostalimi oblikami

hudega kriminala. Leta 2000 je bila ministrica za pravosodje.

Peter Paluda je nacionalni član Slovaške republike. 22 let je delal v slovaškem

pravosodnem sistemu, od tega 12 let kot tožilec. Do leta 1987 je delal v okrožnih in

regionalnih tožilstvih na področju Banská Bystrica v osrednji Slovaški. Od 1. februarja

1987 do 24. maja 1994 je delal za državno tožilstvo v Bratislavi. V času imenovanja

v Eurojust je bil sodnik Vrhovnega sodišča Slovaške, kjer se je ukvarjal s kazenskimi

zadevami.

Maarit Loimukoski je nacionalna članica Finske. Več kot 15 let je bila okrožna tožilka v

Helsinkih. Leta 1999 je bila imenovana za državno tožilko v Uradu generalnega državnega

tožilca, kjer se je posvetila boju proti organiziranemu kriminalu. Pred imenovanjem v

Eurojust je delala v sodni pisarni Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu

in kot pravna svetovalka v Bruslju na Stalnem predstavništvu EU za kazenske zadeve in

pravosodno sodelovanje.

76

Solveig Wollstad je nacionalna članica Švedske. Solveig Wollstad ima več kot 15

let izkušenj na področju tožilstva, kjer se je med drugim ukvarjala z organiziranim

kriminalom povezanim z mamili in ostalimi hujšimi primeri kaznivih dejanj. Preden je

postala nacionalna članica Švedske, je bila v domovini glavna državna tožilka in vodja

Mednarodne enote javnega tožilstva za Linköping na Švedskem. Bila je tudi kontaktna

oseba za Evropsko pravosodno mrežo na Švedskem.

Jürgen Kapplinghaus je namestnik nacionalnega člana Nemčije. Ima več kot 29 let

izkušenj na različnih nivojih tožilske službe. Med leti 1975 in 1989 je bil lokalni tožilec,

potem pa je 10 let delal za državno tožilstvo. Med leti 1999 in 2001 je bil član Ministrstva

za pravosodje v Severnem Porenju-Westfaliji. V splošnem pa je več kot 15 let posvetil

vzajemni pravni pomoči in boju proti organiziranemu kriminalu. Preden se je leta 2001

pridružil Eurojustu, je bil na ministrstvu vodja Oddelka za vzajemno mednarodno pravno

pomoč in izročitve.

Jean-Francois Bohnert je namestnik nacionalnega člana Francije. Ima 19-letne

izkušnje na področju pravosodja v Franciji. Poklicno pot je začel kot tožilec v Strasbourgu,

potem pa je delal kot preiskovalni sodnik na Francoskem vojaškem sodišču v Nemčiji.

Zatem je bil skoraj pet let francoski sodnik za zvezo v Nemčiji s sedežem v Bonnu in

kasneje v Berlinu.

Carmen Manfredda je namestnica nacionalnega člana Italije. Ima 30 let izkušenj z

bojem proti organiziranemu kriminalu. Preden se je pridružila Eurojustu, je delala kot

državna tožilka v Milanu in glavna tožilka v Vigevanu.

Donatella Frendo Dimech je namestnica nacionalnega člana Malte. Ko je leta 1991

končala šolanje za notarko, je leta 1993 prejela naziv doktorja prava, leta 1995 pa je

pridobila naziv Magister Juris (mednarodno pravo). Leta 1997 se je kot tožilka pridružila

državnemu tožilstvu in od leta 2000 se je ukvarjala s primeri pranja denarja, zadolžena

pa je bila tudi za vzajemno mednarodno pravno sodelovanje in izročitve. Kot višja pravna

svetovalka je kontaktna oseba za Malto v Evropski pravosodni mreži.

Namestniki

77

Jolien Kuitert je namestnica nacionalnega člana Nizozemske. Je javna tožilka na

Državnem tožilstvu na Nizozemskem, kjer se ukvarja z mednarodnim sodelovanjem

na področju boja proti organiziranemu kriminalu. Je tudi kontaktna oseba za službo

državnega tožilstva v Evropski pravosodni mreži.

António Santos Alves je namestnik nacionalnega člana Portugalske. Ima več kot 15

let izkušenj na različnih nivojih tožilske službe. Med leti 2000 in 2002 je bil generalni

inšpektor za okolje, med leti 2003 in 2004 pa je bil pravni svetovalec na stalnem

predstavništvu Portugalske za Evropsko unijo.

Sanna Palo je namestnica nacionalnega člana Finske. Je finska policistka s pravno

izobrazbo. Dve leti je bila pravna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve ter eno

leto sodnica v kazenskih zadevah v Helsinkih. Štiri leta se je na Finskem državnem

preiskovalnem uradu v Helsinkih ukvarjala z zadevami, povezanimi z vzajemno pravno

pomočjo.

Ola Löfgren je namestnik nacionalnega člana Švedske. Kot tožilec je delal 10 let. Ima

izkušnje s pregonom vseh vrst hudih kaznivih dejanj in nekaj časa je delal na uradu za

gospodarski kriminal v Stockholmu. Ima večletne izkušnje z mednarodnim sodelovanjem

na državnem tožilstvu Švedske. Bil je tudi član švedske skupine na pogajanjih v Bruslju

za sprejetje Sklepa Sveta o ustanovitvi Eurojusta.

Rajka Vlahovic je namestnica nacionalnega člana Velike Britanije. Ima 12-letne

tožilske izkušnje v osrednjem Londonu in je odvetnica za višje sodišča. V Kronski službi

kazenskega pregona (Crown Prosecution Service) se je ukvarjala s številnimi različnimi

hudimi primeri, vključno s pregonom vojnih kaznivih dejanj. Preden se je pridružila

Eurojustu, je delala na Uradu njenega veličanstva za carine in trošarine, kjer je bila

zadolžena za vzajemno mednarodno pravno pomoč in primere izročitve.

78

Anne Delahaie je asistentka nacionalnega člana Francije. Od leta 1979 je delala za

pravosodno ministrstvo. Leta 1986 je diplomirala iz prava. Na ministrstvu za pravosodje

se je ukvarjala z mednarodnim pravnim sodelovanjem in kazenskimi zadevami ter z

bilateralnimi in multilateralnimi pogajanji (Schengen EU, Svet Evrope ter ZN). Od leta

2001 je pomočnica francoskega nacionalnega člana Eurojusta.

Francesca Pietrini je asistentka nacionalnega člana za Italijo. Od leta 1997 je delala

za pravosodno ministrstvo. Leta 1998 je postala odvetnica. Leta 1999 je bila imenovana

za pomočnico ministra na pravosodnem ministrstvu. Septembra 2004 je začela delati v

Eurojustu kot asistentka v italijanskem predstavništvu.

Ann den Bieman je asistentka nacionalnega člana Velike Britanije. Bila je tožilka

na škotskem državnem tožilstvu, od leta 1996 pa pooblaščenka davčne službe. Marca

2000 je na Nizozemskem službovala kot tožilka, ki se je ukvarjala s sodnim primerom

Lockerbie. Potem se je pridružila Eurojustu, kjer dela kot asistentka nacionalnega člana

Velike Britanije.

Susanne Stotz je asistentka nacionalnega člana Nemčije. Od leta 1999 je delala za

nemško pravosodje na Bavarskem, kjer je začela kot tožilka. Po štirih letih v oddelku

za gospodarski in finančni kriminal je leta 2003 postala sodnica kot članica porotnega

sodišča za hujša kazniva dejanja. Ker je delala na severovzhodnem Bavarskem, torej

blizu vzhodnoevropskih držav, se je poklicno srečevala s primeri vzajemne pravne

pomoči in dvostranskega sodelovanja, zlasti s češkimi kolegi. Od januarja 2005 dela v

nemškem predstavništvu v Eurojustu.

Ernst Merz je leta 1981 diplomiral iz prava. Kot sodnik je delal v Nemčiji do leta 1987.

Potem se je priključil ministrstvu za pravosodje Porenje-Palatinate in Turingija. Med leti

1992 in 1999 je bil direktor Akademije evropskega prava (ERA) v Trierju. Leta 2000 je bil

imenovan za predsednika socialnega sodišča Koblenz, deloval pa je tudi kot prvi generalni

sekretar Evropske mreže za sodno usposabljanje. Maja 2002 je postal začasni upravni

direktor Eurojusta, septembra 2002 pa je bil imenovan za upravnega direktorja.

Pomočniki

78

Upravni direktor

7979

8080

PRILOGA II – PRAVNA IN PRAKTIČNA

IMPLEMENTACIJA OKVIRNEGA SKLEPA O EVROPSKEM

NALOGU ZA PRIJETJE IN PREDAJO (EAW)

Oktobra 2004 je Eurojust v Pragi organiziral strateško srečanje o implementaciji Evropskega

naloga za prijetje in predajo. Glavni cilji srečanja so bili opredelitev pravnih in praktičnih

ovir za izvajanja Okvirnega sklepa Sveta o EAW z dne 13. junija 2002 ter določitev kriterijev

v primeru konkurenčnih EAW za isto osebo (16. člen EAW FD). Srečanje je bilo organizirano

na Češkem, da bi v eni izmed držav pristopnic povečali ozaveščenost o novih instrumentih

pravosodnega sodelovanja. Sodelovali so strokovnjaki iz vseh 25-ih držav članic – strokovni

delavci in akademiki – ter predstavniki Evropske pravosodne mreže, sekretariata Sveta in

Evropske komisije. O vprašanjih so razpravljali na plenarnih zasedanjih in delavnicah. Sprejeti

so bili naslednji zaključki:

Opredelitev ovir

Glavni namen Okvirnega sklepa z dne 13. junija 2002, s katerim je bil uveden EAW, je bil

povečati učinkovitost pravosodnega sodelovanja v okviru EU in pospešiti postopke izročitve.

Vse države članice, razen Italije, so določila Okvirnega sklepa implementirale v nacionalno

zakonodajo. Čeprav je EAW v določenih državah članicah začel veljati šele nedavno, se zdi, da

so se že pojavile težave v zvezi z njegovim izvajanjem.

• Izdelava standardnega obrazca in določitev obsega opisa okoliščin primera. Nekatere

države članice posredujejo nepopolne podatke in ne predložijo zadostnega opisa kaznivega

dejanja.

• Kakovost prevoda EAW v jezik izvršitvene države. Slaba kakovost prevoda dokumentov

lahko povzroči nepotrebne zamude in tveganje za prekoračitev rokov, določenih za izvršitev

EAW.

• Posredovanje izvirnika EAW v rokih, ki se razlikujejo v posameznih državah članicah.

Nekatere države imajo v svojih zakonih določene kratke roke za pošiljanje EAW s potrebnim

prevodom glede na 8. člen, 2. odstavek Okvirnega sklepa. Nekatere države članice se ne

strinjajo s posredovanjem naloga po faksu in zahtevajo izvirnik v kratkem roku.

8181

• V nekaterih državah članicah se mednarodna tiralica, poslana preko Interpola („red

notice”), ne šteje kot prošnja za začasen odvzem prostosti. V tem primeru bi bilo potrebno,

ko je oseba najdena, poslati tudi nalog.

• Države članice, ki sodijo v schengensko območje, pošiljajo obvestila preko schengenskega

informacijskega sistema (SIS). Problem, ki se pri tem pojavlja je, ali pride do prenosa preko

SIS-a samo, ko je naslov osebe neznan, ali to poteka sistematično.

• Obstajajo nekateri dvomi, ali urad SIRENE preverja „zakonitost” naloga, tj. ali je kaznivo

dejanje predpisano.

• Določanje pristojnih izvršitvenih pravosodnih organov držav članic. Pomoč uradov SIRENE

ponavadi velja za koristno pri pospeševanju in povečevanju učinkovitosti kontaktov za

države članice, ki sodijo v schengensko območje. V tem pogledu bo sprejetje „EJN atlasa”

pomenilo veliko izboljšanje.

• Seznam kaznivih dejanj. Zaradi različnih pravnih sistemov nekateri dojemajo kazniva

dejanja kot neopredeljiva in nejasna. Zdi se, da pomanjkanje interpretativnega usmerjanja

v procesu na samem začetku povzroči nekaj zmede in negotovosti. Vendar pa ne smemo

pozabiti, da je seznam kaznivih dejanj v Okvirnem sklepu „opredeljen z zakonodajo

odreditvene države članice”. Sodnik ali tožilec v navedeni državi bo vedel, katero kaznivo

dejanje preiskuje. Po drugi strani pa povzroča težave dejstvo, da Okvirni sklep o EAW ne

dopušča predaje osebe za lažja kazniva dejanja storjena hkrati s kaznivimi dejanji, za

katera je moč odrediti EAW.

• Razlike v opredelitvah kaznivih dejanj v nacionalnih zakonodajah in njihovih prevodih

v okviru določil o EAW (2. člen Okvirnega sklepa) nakazujejo, da vse države določenim

kaznivim dejanjem ne pripisujejo enakega pomena ali pa jih ne dojemajo na enak način.

• V nekaterih primerih EAW ni bil izvršen, ker je bila odločitev o predaji osebe preložena

zaradi preiskave, ki je še potekala v zaprošeni državi. Poleg tega zakonodaja v nekaterih

8282

državah članicah zahteva izdajo EAW pred začetkom veljavnosti aretacije, zlasti ko je EAW

posredovan preko Interpola. Vendar pa obstaja tveganje, da bo osumljenec pobegnil.

• Ena država članica uporablja EAW za kazniva dejanja, ki so bila storjena po datumu

implementacije Okvirnega sklepa o EAW. Obstaja pa nekaj primerov, ko ni prišlo do

izvršitve EAW, ker so ga pristojni organi prejeli oziroma ker so se relevantni dogodki zgodili

pred implementacijo določil Okvirnega sklepa o EAW v nacionalno zakonodajo določene

države članice.

• Težave se lahko pojavijo tudi zaradi tega, ker je več držav članic v svojo zakonodajo o EAW

vključilo temeljne človekove pravice kot obvezen zavrnilni razlog, čeprav to v Okvirnem

sklepu ni posebej navedeno. Človekove pravice morajo države članice spoštovati v vsakem

primeru.

Začetne izkušnje z uporabo Evropskega naloga za prijetje in predajo kažejo, da bo za

njegovo popolno učinkovitost potreben čas in nekaj sprememb ter dopolnil. Države članice so

določila Okvirnega sklepa implementirale vsaka na svoj način in vsaka s svojimi zahtevami.

Težave, s katerimi so se doslej soočale države članice, so pomanjkljiva ureditev o jezikih

sporazumevanja, rokih izvršitve in sredstvih prevajanja. Enotnosti glede posredovanja naloga

ni, zato bo potrebno poskrbeti za razjasnitev in poenotenje načinov prenosa, da bo sistem lahko

učinkoviteje deloval.

Smernice za odločanje o konkurenčnih EAW

Povečanje števila čezmejnih kaznivih dejanj je povzročilo povečanje števila primerov, v katerih

ima več držav članic v skladu s svojimi nacionalnimi zakonodajami pristojnost kazenskega

pregona in sojenja. Zagotoviti je potrebno, da bo oseba za ista kazniva dejanja preganjana samo

v eni državi članici.

Ena izmed glavnih Eurojustovih nalog je pospeševanje pravilnega sodelovanja med državnimi

tožilstvi. V ta namen smo v poročilu za leto 2003 in v skladu s pooblastili iz Sklepa o Eurojustu

objavili smernice s predlogi meril, ki jih je potrebno upoštevati v primerih večkratne pristojnosti.

8383

Vedno je pristojni nacionalni organi tisti, ki odloča, katera jurisdikcija ima boljši položaj pri

kazenskem pregonu, vendar pa bodo posvetovanja v zgodnji fazi in odločitve, ki jih bodo sprejele

vpletene države članice, najverjetneje pripeljale do boljših rezultatov. Podobno naj bi učinkovita

in zgodnja koordinacija med pristojnimi organi vpletenih držav članic zmanjšala število primerov

večkratnih zaprosil za isto osebo pred izdajo EAW.

Obstajajo štiri glavne situacije, ko dve ali več držav članic izdajo EAW za isto osebo zaradi

kazenskega pregona ali zaradi izvršitve zaporne kazni ali odredbe za pripor („konkurenčni nalogi

za prijetje”):

• Dva (ali več) naloga za prijetje in predajo, izdana za isto osebo zaradi kazenskega pregona

za isto kaznivo dejanja;

• Dva (ali več) naloga za prijetje in predajo, izdana za isto osebo zaradi kazenskega pregona

za dve (ali več) različni kaznivi dejanji;

• Dva (ali več) naloga za prijetje in predajo, izdana za isto osebo, eden (ali več) zaradi

kazenskega pregona in eden (ali več) zaradi izvršitve zaporne kazni ali odredbe o priporu,

in

• Dva (ali več) naloga za prijetje in predajo, izdana za isto osebo zaradi izvršitve dveh (ali

več) zapornih kazni ali odredb o priporu.

Glede na spodaj navedene smernice so merila, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri odločanju,

kateri konkurenčni nalog za prijetje in predajo naj bo izvršen, različna za vsako od naštetih

situacij. Te se lahko včasih tudi prepletajo. V navedenih primerih, za katere smo mnenja, da se

ne bodo pojavljali pogosto, bi se morala uporabljati merila mutatis mutandis. Vsaka situacija,

kjer so nalogi konkurenčni, bo specifična. Odločitev, kateri konkurenčni nalog naj bo izvršen, je

potrebno sprejeti glede na konkretni primer ob upoštevanju vseh dejstev, okoliščin in meril ter

s tehtanjem in upoštevanjem vseh pomembnih vidikov.

Naslednje smernice so bile sprejete ob predpostavki, da so pri vsakem izmed konkurenčnih

nalogov pristojni organi sposobni in voljni sprožiti kazenski pregon in zagotoviti obsodbo.

8484

1. Dva (ali več) naloga za prijetje in predajo, izdana za isto osebo zaradi

kazenskega pregona za isto kaznivo dejanje.

Bistvenega pomena je odločitev, kateri pristojni organi naj izpeljejo kazenski pregon. Menimo,

da morajo Eurojustove smernice o tem, kateri pristojni organ naj izpelje kazenski pregon,

predstavljati izhodiščno točko v tistih primerih, kjer obstaja možnost za sprožitev pregona v dveh

ali več različnih jurisdikcijah. Potrebno je torej upoštevati vse pomembne dejavnike, omenjene

v smernicah, npr. kraj, kjer se je zgodila večina kaznivih dejanj ali je bila povzročena večina

škode. Merila, omenjena v smernicah, bo mogoče uporabiti v večini primerov, obstajajo pa

razlike med konkurenčnimi nalogi za prijetje in predajo.

Datumi konkurenčnih nalogov za prijetje in predajo, omenjeni v 16. členu, 1. odstavek

Okvirnega sklepa, kot možni element pri odločanju, kateri nalog naj bo izvršen, sami po sebi ne

predstavljajo posebej pomembne okoliščine. Vendar pa je zgodnji datum enega izmed nalogov

potrebno upoštevati, če le-ta pomeni, da je pregon v eni izmed konkurenčnih držav že v kasnejši

fazi in ga bo mogoče hitreje privesti pred sodišče.

V Eurojustovih smernicah je omenjen kraj nahajanja obdolženca, ki je za odločitev o njegovi

predaji manj pomembna okoliščina, razen v primeru, ko izvršitvena država naloga iz drugih

razlogov ne bi izvršila.

Morda pa bo vendar potrebno upoštevati državljanstvo obtoženca, če gre za državljana ene

izmed držav, ki zahteva predajo. Na podoben način bo morda potrebno upoštevati dejavnik

močnih osebnih povezav obdolženca v eni izmed držav, ki zahteva predajo.

V Okvirnem sklepu je kot merilo omenjena relativna teža kaznivega dejanja. Vendar pa

v primeru, kjer se nalogi nanašajo na isto kaznivo dejanje, temu dejavniku ne bo moč pripisovati

velikega pomena. Seveda odločitev, kateri pristojni organ naj izvaja pregon, ne bi smela temeljiti

na kriteriju najstrožjih predpisanih kazni.

2. Dva (ali več) naloga za prijetje in predajo, izdana za isto osebo zaradi

kazenskega pregona za dve (ali več) različni kaznivi dejanji.

V tem primeru odločitev ne more temeljiti samo na načelih, povezanih z izbiro pristojnosti.

Vprašanje se ne glasi „Kdo naj izvaja pregon?”, temveč „Kdo naj ga izvaja prvi?”

8585

IIzhodišče naj bi torej bilo vprašanje, kateri pristojni organi bi utrpeli največjo škodo, če

mora pregon počakati na rezultate pregona drugih pristojnih organov. To se lahko na primer

zgodi zaradi predpisa, pregona soobdolženca, težav v dokaznem postopku, vključno z izjavami

prič, skrbjo za žrtve, možnostjo zaplembe itd.

Datumi konkurenčnih nalogov za prijetje naj bi bili odločilen dejavnik, če zgodnji datum

enega izmed nalogov pomeni, da je pregon v eni izmed konkurenčnih držav članic že v naslednji

fazi in bo zato možno primer(e) hitreje privesti pred sodišče.

Upoštevati je potrebno tudi relativno težo kaznivih dejanj. Tako lahko nalog iz ene jurisdikcije

zahteva predajo zaradi pregona za veliko število kaznivih dejanj, medtem ko se drugi nanaša

samo na eno kaznivo dejanje. Potrebno je upoštevati tudi težo posameznega kaznivega dejanja.

Pri odločitvi mora imeti prednost teža kaznivega dejanja pred višino zagrožene kazni v različnih

jurisdikcijah.

Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki ga je potrebno upoštevati, je stanje žrtev, tako pri

vrednotenju teže kaznivega dejanja kot tudi pri oceni, v kateri jurisdikciji naj se najprej izpelje

kazenski pregon.

3. Dva (ali več) naloga za prijetje in predajo, izdana za isto osebo, eden (ali

več) zaradi kazenskega pregona in eden (ali več) zaradi izvršitve zaporne

kazni ali odredbe o priporu.

V tem primeru je pomembno vprašanje, ali naj se najprej izpelje kazenski pregon ali odsluži kazen.

Obstajati mora predpostavka, da ima predaja osebe zaradi kazenskega pregona prednost pred

predajo zaradi izvršitve zaporne kazni.

V primerih, ko ni nevarnosti, da bi kazenski pregon zastaral, ima lahko predaja zaradi izvršitve

zaporne kazni prednost.

V tej situaciji se zdi, da datumi konkurenčnih nalogov za prijetje in predajo sploh niso tako

pomembni, in prav tako malo običajno pomenita tudi kraj nahajanja obdolženca in relativna

teža kaznivega dejanja.

86

4. Dva (ali več) naloga za prijetje in predajo, izdana za isto osebo zaradi

izvršitve dveh (ali več) zapornih kazni ali odredb o priporu.

Ker je v tej situaciji glavna težava urediti zaporedje in okoliščine za služenje dveh ali več

zapornih kazni v različnih državah, bo v veliki meri dolžnost zaporov v določenih državah, da

tesno sodelujejo pri načrtovanju in praktičnih dogovorih za služenje kazni, upoštevajoč tudi

osebne okoliščine obsojenca.

Tveganje zastaranja izvršitve kazni zagotovo močno vpliva na odločitev izvršitvene države.

Verjetno je potrebno upoštevati datume kaznivih dejanj in relativno težo kaznivih dejanj,

da bi izpolnili načelo, da se najprej odsluži najstarejša kazen in da se storilec najprej spokori za

hujša kazniva dejanja in šele nato za lažja kazniva dejanja. Datumi izdaje konkurenčnih nalogov

v tej situaciji verjetno ne bodo igrali pomembne vloge.

Sklicevanje na Eurojust

16. člen, 2. odstavek Okvirnega sklepa omogoča izvršitvenemu pravosodnemu organu, da pri

odločanju, kateri konkurenčni nalog naj se izvrši, prosi Eurojust za mnenje. V tovrstnih primerih

bo Eurojust z veseljem ponudil svojo pomoč vsem strankam. Nacionalni člani se bodo z veseljem

udeležili razprav o primerih ter ponudili prostore za srečanja in pogajanja med predstavniki

pristojnih organov iz vpletenih držav.

Kršitev rokov v primerih Evropskega naloga za prijetje in predajo

Poleg zgoraj opisane vloge Okvirni sklep o EAW prinaša Eurojustu dodatno nalogo. 17. člen, 7.

odstavek Okvirnega sklepa z dne 13. junija 2002 zavezuje države članice, da obvestijo Eurojust

o vsakem incidentu, ko bo prekoračen rok za izvršitev naloga, zaradi česar bo predaja zahtevane

osebe onemogočena. Omenjeni sklep zahteva od držav članic tudi, da utemeljijo razloge za

87

kakršno koli zamudo (kršitve rokov). Prepričani smo, da so se te dolžnosti zavedali le redki

pristojni organi iz držav članic. Številni nacionalni člani Eurojusta so morali svoje nacionalne

organe opozoriti na zahtevo, preden so bili podatki na voljo.

V nadaljevanju so naštete kršitve rokov:

v letu 2004 je Eurojust prejel obvestila, da so bili roki Evropskega naloga za prijetje in predajo

kršeni v 14-ih primerih. Omenjena številka je nizka in prepričani smo, da je bilo kršitev več,

kar potrjuje tudi dejstvo, da so poročila prispela le iz štirih držav članic. Pozivamo vse države

članice, da določijo postopke za poročanje Eurojustu o neuspehih pri izpolnjevanju rokov in da

jih izvajajo.

Države članice, ki so poročale Eurojustu, so:

• Velika Britanija – 8 primerov

• Belgija – 2

• Francija – 2 primera

• Danska – 1 primer

• Portugalska – 1 primer

Države članice so za zamudo navedle naslednje razloge:

Čas za pripravo obrambe: 2 primera

Ena zahteva je bila vložena na podlagi argumenta človekovih pravic, druga pa zaradi duševnega

zdravja.

Zavrnitev: 3-je primeri.

V enem izmed primerov je bil pravosodni organ mnenja, da so bila kazniva dejanja storjena pred

datumom obvestila s strani države članice, skladno z 32. členom Okvirnega sklepa z dne 13.

junija 2002. V drugem primeru je pravosodni organ izenačil pravila izvajanja Okvirnega sklepa

in državna pravila o služenju kazni. O tretjem primeru ni bilo posredovanih nobenih podrobnosti.

Organi so se na navedene zavrnitve uspešno pritožili.

8888

Postopek, odložen zaradi nedokončanega postopka ali služenja kazni v izvršitveni

državi: 6 primerov.

Zdi se, da Velika Britanija v nekaterih primerih ni uporabila določil 24. člena Okvirnega sklepa,

temveč se je z državo prosilko sporazumno odločila, da preloži preučitev primera na čas po

izvršeni zaporni kazni. V enem primeru roka niso mogli spoštovati, ker je bila vložena pritožba

zaradi odločitve o predaji zahtevane osebe. O enem primeru podatki še vedno niso na voljo.

V naslednjem primeru so bila potrebna pojasnila, povezana s pravno veljavnostjo dejstev, ki

so bila odločilna za primer, in s prevodom. Položaj je privedel do izpustitve osebe in pojavila se

je potreba po izdaji nadomestnega Evropskega naloga za prijetje in predajo za premagovanje

začetnih težav. V dveh belgijskih primerih so bili upoštevani vsi koraki v postopku; v enem

primeru je bil rezultat pozitiven, v drugem primeru pa ne.

8989

90

1. Sklep Sveta 2003/48/JHA z dne 19. decembra 2002 o izvajanju posebnih ukrepov za

policijsko in pravosodno sodelovanje v boju proti terorizmu obvezuje države članice, da preko

ali s pomočjo nacionalnih korespondentov za teroristične zadeve ali primernih pravosodnih ali

drugih pristojnih organov Eurojustu zagotovijo posredovanje pomembnih podatkov v zvezi s

preiskavami terorizma.

3.2. člen Sklepa pravi:

„2. Vse države članice bodo sprejele potrebne ukrepe za zagotovitev posredovanja vsaj

naslednjih podatkov, ki jih bodo Eurojustu posredovali nacionalni korespondenti ali primerni

pravosodni ali ostali pristojni organi, skladno z nacionalnim zakonom in do te mere, kot to

dopuščajo določila Sklepa o Eurojustu, da bi mu omogočili izvajanje njegovih nalog:

(a) podatki za določitev osebe, skupine ali enote;

(b) dejanja v preiskavi ali postopku kazenskega pregona in njihove posebne

okoliščine;

(c) povezave z drugimi pomembnimi primeri terorističnih kaznivih dejanj;

(d) obstoj vzajemnih prošenj za pravno pomoč, vključno z uradnimi prošnjami za

pravno varstvo, ki jih je lahko vložila druga država članica, in njihovi rezultati.”

2. Kolegij je natančno preučil najprimernejše načine, kako bi lahko navedene podatke predložili

Eurojustu in priporoča sledeče smernice:

2.1. Predloženi podatki se morajo nanašati na osebe, skupine ali enote, navedene v zadnji

verziji Priloge Skupnega stališča Sveta o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu

(Skupno stališče 2001/931/SZVP).

Obveščamo vas, da je zadnja verzija Skupno stališče Sveta 2004/500/SZVP z dne 17. maja

2004, UL L 196, 3. junij 2004; vendar pa morajo nacionalni korespondenti potrditi, da so v celoti

seznanjeni s spremembami.

2.2. Posredovani podatki morajo biti pomembni za Eurojustove naloge. Nanašati se morajo in

izhajati iz kazenskih postopkov pred pristojnimi pravosodnimi organi. Pošiljati je torej treba le

podatke, ki so pridobljeni kot rezultat preiskav in kazenskih pregonov v zvezi s terorizmom

in ne zgolj operativnih podatkov policije. Posredovani podatki bodo npr. pridobljeni ob prijetju

osumljencev, v teku preiskave pred pristojnim organom, pri zaslišanjih itd.

PRILOGA III – SMERNICE ZA INFORMACIJE, KI JIH

NACIONALNI KORESPONDENTI ZA TERORISTIČNE ZADEVE

IN SPECIALIZIRANI DRŽAVNI ORGANI PREDLOŽIJO

NACIONALNIM ČLANOM EUROJUSTA

91

2.3. Podatki se morajo nanašati na teroristična kazniva dejanja, kot je navedeno v 1.–3.

členu Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ, z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu.

2.4. Podatki morajo biti predloženi Eurojustu preko nacionalnega člana v obliki zbirnega

poročila, ki potrjuje:

• razlog za začetek preiskave;

• uporabljene preiskovalne ukrepe;

• vsaj naslednje podatke:

� dejanja in kazniva dejanja v fazi predkazenskega in kazenskega postopka in njihove

posebne okoliščine;

� podrobnosti o osebi, skupini ali enoti v preiskavi;

� povezave z drugimi pomembnimi primeri terorizma, zlasti povezave z ostalimi državami

članicami.

2.5. V obliki zbirnega poročila je potrebno Eurojustu poslati v vednost tudi kopije vseh zaprosil

za vzajemno pravno pomoč s strani pristojnih organov v državah članicah, ki so povezane

s primeri terorizma, za izvršitev v drugih državah članicah in tudi njihove odgovore. Vsa

zaprosila, ki v takih primerih zahtevajo usklajeno delovanje, je potrebno poslati preko Eurojusta

skladno s 6. členom, točka g Sklepa o Eurojustu, ko je za usklajevanje dejavnosti potrebno

njegovo posredovanje. V primeru prošnje za Eurojustovo pomoč mora biti prošnji priloženo

poročilo, ki pojasnjuje na primer, kakšna vrsta usklajevanja ali sodelovanja je potrebna.

2.6. Eurojustu je potrebno poslati izvode vseh evropskih nalogov za prijetje in predajo,

izdanih v zvezi s terorizmom.

2.7. Na zahtevo nacionalnega člana je potrebno omogočiti vpogled tudi v dodatne podatke o

primerih.

2.8. Obliko, način in metodo sporočanja podatkov naj bi določila nacionalni korespondent in

nacionalni član. Potrebno je navezati stike z Eurojustovim oddelkom za informacijsko vodenje za

razvoj računalniške komunikacije in informacij.

92

PRILOGA IV – SMERNICE ZA DOLOČANJE, KATERA

JURISDIKCIJA NAJ IZPELJE KAZENSKI PREGON

Navedene smernice so bile najprej objavljene kot priloga k Eurojustovemu letnemu poročilu

za 2003. Kar nekaj nacionalnih članov iz deseterice pristopnih držav EU je prosilo, da bi bile

smernice ponovno vključene kot priloga k poročilu za leto 2004. Prepričani so, da bo branje

smernic v domačem jeziku pomagalo in koristilo njihovim kolegom v pristojnih nacionalnih

organih, ki se ukvarjajo s takšnimi vprašanji.

Novembra 2003 je Eurojust organiziral seminar o vprašanju, katera jurisdikacija naj izvaja

kazenski pregon v tistih čezmejnih primerih, ko obstaja možnost njegove sprožitve v dveh ali

več različnih jurisdikcijah. Namen seminarja je bil določitev nekaterih smernic, ki bi pomagale

Eurojustu pri uveljavljanju svojih pooblastil, ko prosi eno državo, da se odpove kazenskemu

pregonu v neki zadevi in ga prepusti drugi državi, ki ima za uspešno izvedbo pregona več

možnosti.

Med delegati na seminarju so bili praktiki iz vseh držav članic EU, iz večine držav pristopnic EU,

kakor tudi predstavniki Komisije, Sekretariata Sveta, Europola in OLAF-a. Podana je bila vrsta

predstavitev, potekale so štiri delavnice z obravnavo primerov, da bi pomagali pri razpravi o

potencialnih merilih. Razprave je obogatila prisotnost več delegatov govornikov in udeležencev

na delavnicah, ki so bili univerzitetni profesorji in/ali akademiki, ki jih zanima to pravno področje.

Vsem udeležencem seminarja smo hvaležni za njihov prispevek.

Kolegij Eurojusta ponuja naslednje napotke, ki so bili najprej objavljeni kot priloga k našemu

poročilu za leto 2003.

Splošno

Ko v teh smernicah omenjamo „tožilce”, se pojem ne nanaša le na tožilce, ampak tudi na sodnike

in ostale pristojne pravosodne organe.

Vsak primer je edinstven in posledično mora vsaka odločitev o tem, katera jurisdikcija ima

najboljši položaj za izvajanje kazenskega pregona, temeljiti na dejstvih in vsebini posameznega

primera. Upoštevati je potrebno vse pomembne dejavnike.

Odločitev mora biti vedno pravična, neodvisna in nepristranska in pri tem je potrebno spoštovati

Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki zagotavlja zaščito človekovih pravic vsakega

obdolženca ali potencialnega obdolženca.

93

Vsaka odločitev naj bi bila sprejeta v zgodnji fazi preiskave ali postopka kazenskega pregona

in po izčrpnem posvetovanju z vsemi pristojnimi organi v vsaki jurisdikciji. Zahtevno vprašanje

izbire prave jurisdikcije, ki bi ga opredelili kot arbitražno izbiro prizorišča kazenskega pregona,

ima različne pomene v različnih pravnih sistemih in v teh smernicah ni obravnavano. Verjetno

bo to predmet prihodnjih razprav v Eurojustu, ko bodo naše izkušnje pri obravnavanju takšne

vrste primerov bogatejše.

Kot del razprave o reševanju navedenih primerov naj bi tožilci raziskali vse možnosti, ki jih

zagotavljajo trenutne mednarodne konvencije in instrumenti, na primer prenos postopkov in

centralizacija kazenskega pregona v posamezni državi članici. V prihodnosti, ko se bodo v celoti

izvajali, lahko nudijo pomoč tudi številne konvencije in ostali instrumenti, ki so bili podpisani, a

še niso ratificirani.

Začetni pomisleki

Prvi pomislek naj bi bil: „Kje lahko poteka kazenski pregon?” O tem vprašanju je potrebno čim

prej razmisliti in v vsakem primeru takoj, ko je ugotovljeno, da bo pregon morda začelo več

držav.

Tožilci morajo določiti vsako jurisdikcijo, kjer kazenski pregon ni samo možen, ampak kjer

obstaja tudi realna možnost za uspešno zagotovitev obsodbe. Za to oceno bo potrebno strokovno

znanje in izkušnje ter poznavanje, kar lahko nudijo le izkušeni praktiki iz ustreznih jurisdikcij.

Non bis in idem

Osnovno načelo mednarodnega kazenskega prava in nacionalnih kazenskih zakonodaj o

prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari – ki velja tudi v primeru, ko ena jurisdikcija

obtoženca oprosti za storitev kaznivega dejanja – je v celoti spoštovano in uveljavljeno v

tej smernici.

94

Dogovor o ukrepih

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno na območju različnih jurisdikcij in bi bil kazenski pregon lahko

sprožen na območju vseh jurisdikcij, bi se morali sestati višji tožilci teh jurisdikcij, da bi se v

razpravi dogovorili, kje naj bo kazenski pregon izveden.

Vsi tožilci, imenovani za udeležbo na takšnem srečanju, morajo biti v celoti pristojni za razpravo

o vprašanjih in za odločanje v imenu organa, ki ga predstavljajo. Tožilci naj bi pri sprejemanju

svojih odločitev uporabili smernice navedene v nadaljevanju.

Sklicevanje na Eurojust

Eurojust pričakuje, da bodo nanj naslovljene prošnje za pomoč v primerih takšne vrste, ko se

predstavniki svojih jurisdikcij ne morejo dogovoriti, kje naj se izpelje kazenski pregon.

Eurojust bo z veseljem svetoval in omogočil takšna srečanja. Če bo potrebno, bodo ustrezni

nacionalni člani Eurojusta z veseljem sodelovali pri teh razpravah. Eurojust aktivno spodbuja

vse pristojne organe, da razmislijo o predložitvi takšne vrste primera z namenom pridobitve

pomoči.

Odločanje – „Katera jurisdikcija naj izpelje kazenski pregon?”

Izhodišče

Pri odločanju o jurisdikciji, ki bo izpeljala kazenski pregon, bi se moralo, če je to le mogoče, kot

izhodišče upoštevati, kje je bilo storjenih največ kaznivih dejanj ali kje je bilo povzročene največ

škode.

Pri sprejemanju odločitve naj bi tožilci skrbno in pravično uskladili vse dejavnike za in proti

začetku kazenskega pregona v posamični možni jurisdikciji.

Upoštevati bi morali številne dejavnike, ki vplivajo na končno odločitev. Vsi bi morali biti

upoštevani pri odločanju tožilcev vpletenih držav o izbiri jurisdikcije za začetek kazenskega

pregona v konkretni zadevi. Sprejeta odločitev je odvisna od okoliščin posameznega primera, te

usmeritve pa naj bi v proces odločanja vnesle doslednost.

95

Nekateri dejavniki, ki bi jih bilo potrebno upoštevati, so:

Kraj, kjer se obdolženec nahaja

Možnost kazenskega pregona v jurisdikciji, kjer se obdolženec nahaja in izvedljivost izročitvenih

postopkov ali prenosa kazenskih postopkov, bosta dejavnika, ki bi ju bilo potrebno upoštevati.

Izročitev in predaja oseb

Možnost pristojnih organov določene jurisdikcije za izročitev ali predajo obdolženca iz druge

jurisdikcije, ki je pristojna za kazenski pregon, bo dejavnik pri odločanju, kje naj teče kazenski

pregoni.

Delitev kazenskega pregona na dve ali več jurisdikciji

Preiskava in kazenski pregon zahtevnih primerov čezmejnih kaznivih dejanj bo pogosto povzročila

možnost številnih pregonov v različnih jurisdikcijah.

V primerih, ko kriminalna dejavnost poteka na območjih več različnih jurisdikcij, naj bi tožilci, če

je to izvedljivo, razmislili o kazenskem pregonu v eni jurisdikciji. V takšnih primerih je potrebno

upoštevati učinek, ki bi ga imel kazenski pregon storilca v eni jurisdikciji na pregon v drugi ali

tretji jurisdikciji. Potrebno je vložiti veliko napora, da bi preprečili razvrednotenje enega pregona

zaradi drugega.

Ko je več storilcev povezanih pri storitvi kaznivega dejanja, bi morali tožilci, če je to mogoče in

učinkovitejše, razmisliti o kazenskem pregonu vseh v eni jurisdikciji, čeprav to morda pogosto

ni izvedljivo.

Udeležba prič

Zagotovitev nepristranske in pravične obsodbe je prednostna naloga vsakega tožilca. Tožilci

bodo morali upoštevati pripravljenost prič, da pričajo in, če je potrebno, da odidejo na pričanje

v drugo jurisdikcijo. Ker pa mednarodni nalog za prijetje in predajo prič ne obstaja, bo potrebno

preučiti možnost, da sodišče prejme dokaze v pisni obliki ali na drug način (po telefonu ali preko

96

video povezave). Skrbno je potrebno preučiti pripravljenost prič, da potujejo in pričajo v drugi

jurisdikciji, ker bo ta dejavnik najbrž vplival na odločitev o jurisdikciji, v kateri naj bo sprožen

kazenski pregon.

Zaščita prič

Tožilci bi si morali vedno prizadevati, da zagotovijo pričam ali tistim, ki pomagajo v postopku

kazenskega pregona, da niso ogroženi. Pri sprejemanju odločitve o jurisdikciji lahko dejavniki, ki

jih je potrebno upoštevati, vključujejo na primer možnost zagotavljanja programa za zaščito prič

v eni jurisdikciji, medtem ko ta možnost v drugi jurisdikciji ne obstaja.

Zamuda

Načelo, ki ga priznavajo vse jurisdikcije, je, da je „zamujena pravica odklonjena pravica”. Čeprav

čas ne bi smel biti primarni dejavnik pri odločanju, katera jurisdikcija naj izpelje kazenski pregon,

bi morali tožilci upoštevati, kako dolgo bo trajalo do zaključka postopka v določeni jurisdikciji,

če so ostali dejavniki usklajeni. Če ima jurisdikcijo za kazenski pregon več držav, bi bilo vedno

potrebno upoštevati dolžino trajanja postopka.

Interesi žrtev

Tožilci morajo upoštevati interese žrtev in ali bi bile oškodovane, če bi kazenski pregon potekal

v eni, in ne v drugi jurisdikciji. Takšni pomisleki bi vključevali možnost odškodninskih zahtevkov,

ki bi jih lahko vložile žrtve.

Dokazne težave

Tožilci lahko vodijo primere le z uporabo zanesljivih, verodostojnih in dopustnih dokazov.

Dokaze v različnih jurisdikcijah zbirajo na različne načine in pogosto v zelo različnih oblikah.

Sodišča v različnih jurisdikcijah imajo različna pravila za sprejemanje dokazov, večkrat so

zbrani v zelo različnih formatih. Potrebno je upoštevati razpoložljivost dokazov v pravilni obliki,

njihovo dopustnost in sprejemljivost s strani sodišča, ker bodo omenjeni dejavniki vplivali na

odločitev, kje naj bo izpeljan kazenski pregon. To so dejavniki, ki jih morajo upoštevati tožilci pri

sprejemanju odločitve, kje naj pregon teče.

97

Zakonske zahteve

Tožilci se ne smejo odločiti za kazenski pregon v eni jurisdikciji namesto v drugi preprosto zaradi

tega, da bi se izognili upoštevanju zakonskih obveznosti, ki veljajo v eni, in ne v drugi.

V vsakem primeru je potrebno upoštevati vse možne učinke odločitve za kazenski pregon v eni

jurisdikciji namesto v drugi in možen izid vsakega primera. Te zadeve vključujejo odgovornost

potencialnih obdolžencev in razpoložljivost primernih kaznivih dejanj in kazni.

Pooblastila za izrekanje kazni

Zagrožene kazni v različnih potencialnih jurisdikcijah kazenskega pregona ne smejo biti primarni

dejavnik pri odločanju, v kateri jurisdikciji naj se izvede pregon v posameznem primeru. Tožilci

naj ne bi stremeli k pregonu v jurisdikciji, kjer so kazni najstrožje. Vendar pa naj bi zagotovili,

da potencialne razpoložljive kazni odražajo resnost kaznivega dejanja, ki je predmet kazenskega

pregona.

Premoženjska korist

Tožilci se ne smejo odločiti za kazenski pregon v eni jurisdikciji namesto v drugi le zaradi tega, ker

bi to privedlo do bolj učinkovite povrnitve pridobljene premoženjske koristi. Tožilci morajo vedno

razmisliti o razpoložljivih pooblastilih za omejitev, povrnitev, odvzem in zaplembo premoženjskih

koristi iz kaznivih dejanj in v takih zadevah bi morali v največji možni meri uporabiti sporazume

o mednarodnem sodelovanju.

Viri in stroški kazenskih postopkov

Strošek kazenskega postopka ali njegov vpliv na finančni vir naj bi igral vlogo pri odločanju o

jurisdikciji za kazenski pregon le takrat, ko so vsi ostali dejavniki usklajeni. Pooblaščeni organi

ne smejo zavrniti primera za kazenski pregon v svoji jurisdikcij zato, ker jih ta ne zanima ali ni

s strani nadrejenega tožilca ali ministrstva za pravosodje določen kot prednostna naloga.

Kjer bo pristojni organ iz navedenih razlogov odklonil pripravljenost za izvedbo kazenskega

pregona, bo Eurojust pripravljen uveljaviti svoja pooblastila in prepričati pristojni organ, da

začne delovati.

98

Matrica

Ta smernica določa dejavnike, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri odločanju, katera jurisdikcija

naj izpelje kazenski pregon. Prednost in ponderiranje, ki naj bosta dana posameznim

dejavnikom, bosta v vsakem primeru drugačna. Namen te smernice je zagotoviti opomnik in

določiti vprašanja, ki so pomembna pri sprejemanju takšnih odločitev.

V času Eurojustovega seminarja na to temo je veliko delegatov menilo, da je uporaba matrice

koristna. Čeprav je predpisano izpolnjevanje matrice togo, se bo nekaterim morda zdel strukturiran

pristop k reševanju sporov glede jurisdikcij koristen. Matrica dovoljuje neposredno primerjavo in

ponderiranje ustreznih dejavnikov, ki bodo uporabljeni v različnih možnih jurisdikcijah.

99

100100

PRILOGA V – EUROJUSTOV LOGOTIP

Novembra 2003 je kolegij sprejel Eurojustov logotip.

V logotipu so uporabljene močne barve in moderni stil predstavlja Eurojust kot močno novo

organizacijo. Logotip združuje predstavitev Eurojusta v modrem kot organa Evropske unije (EU)

in različne medsebojno povezane oblike in barve predstavljajo zelo različne pravne sisteme, ki

sodelujejo v EU. Rdeča je dodana modri in zlati EU ter tako predstavlja močno nasprotujoče si

pravne sisteme v okviru EU. Poleg tega predstavlja našo voljo, da se borimo proti čezmejnemu

kriminalu.

Tehtnica prekriva oblike in barve, ki predstavljajo svetovne simbole pravice. Tehtnica upodablja

zelo različne pravne sisteme, ki jih predstavlja Eurojust. Odloženi meč predstavlja boj proti

organiziranemu kriminalu, ki je osrednji del ali srce Eurojustovih ciljev in morebitna sankcija za

pravne sisteme. Vse to je v krogu zvezd EU, kar ponazarja, da je Eurojust organ EU.

Krog zvezd je odprt in prepletene oblike so večinoma v krogu in v EU, vendar pa so razširjene

tudi zunaj, kar pomeni, da Eurojust deluje v okviru EU in v primerih ter pravnih sistemih izven

EU. Odprt krog z zvezdami prav tako predstavlja našo odprtost, da bomo sodelovali z drugimi

sistemi izven EU in to dodaja občutek prilagodljivosti in sodelovanja, ki sta ključna dejavnika

našega dela.

Upamo, da je logotip tak kot Eurojust – nov, modern, svež in dinamičen; prepričani smo, da bo

imel pomemben vpliv, prav tako kot ga ima Eurojust.

Fotografije Joannes Thuy, Eurojust © 2005