Laski pivar 26 2012 web

• leto XXIII • avgust 2012 • • številka 26 •

Zakaj, kako in kdaj novasistemizacija? str. 3

Poslovanje Skupine Laškov prvem polletju 2012 str. 2

Olimpijske igrev Londonu 2012 str. 10

[ str. 1 ]

POLETNI

Ko je v začetku 80-ih znan slovenski pevec prepeval o po-manjkanju dobrih gostiln, pa tudi dobrih ljudi, sem bil še daleč prezelen, da bi razumel, kaj bi pravzaprav lahko bila

dodana vrednost gostiln in njihovega obiskovanja. Za gospodarstvo se takrat še nisem kaj prida zanimal, zato seveda nisem opazoval, kakšne učinke ima stanje v gospodarstvu na porabo ljudi v gostil-nah. Tudi če bi kdo ustanovil politično stranko v kakšni gostilni, si ne bi preveč gnal k srcu. Zvezdnikov, ki bi »kelnarili«, medtem ko čakajo, da jih opazi kak agent, pa takratna država tudi ni poznala. Je pa to bojda praksa že od nekdaj preko luže, kjer so tudi najtrši možje svoje priložnosti iskali za šankom, preden so postali zvezde.

Kljub temu, je bil moj obisk gostilne - seveda pod budnim oče-som očeta, ki je takrat bil nekje mojih let - posebno doživetje. Sre-banje soka ali mehurčkastih pijač, ob tem ko so mi noge veselo bingljale z barskega stola, ki je bil skoraj višji od mene, je imelo nek poseben čar. Morda sem se v svoji naivnosti spraševal, zakaj to počneva slabih 20 metrov od doma, če pa sta kava in sok tudi pri hiši. Da sploh ne omenjam refleksa racionalnosti, ki mi je veleval, da se taki obiski v lastni režiji ne bi splačali, ker bi se zagotovo moral posloviti od vsakotedenskega nakupa Mikijevega zabavnika.

Pa vendar. Ob opazovanju stalne ekipe, ki se je dobila po napor-nem delovniku, izmenjala nekaj vljudnostnih stavkov, nato pa ob-delala tekoče politične in športne novice ter obvezno vremensko napoved, sem videl, kako napetost na njihovih obrazih počasi po-pušča. Ob kavi, soku in v zgolj slabih 15 minutah. Potem je dan šel svojo pot.

Čez leta sem sam v družbi vrstnikov pri Marici, tipični vaški go-stilni, spoznaval prvine druženja, tudi zabijanja časa in navsezadnje razlik med škropcem in špricerjem ter genetskimi in ideološkimi razkoraki med pivci obeh glavnih znamk slovenskih piv, čeprav so takrat po gostilnah večinoma prodajali samo eno. Pri Marici so ime-li vaški možje svoj informacijski center in verjetno so bili s svojimi čenčami zaslužni za marsikatero padavino. Mladci v drugem kotu pa so na glas razmišljali, kako bodo kmalu imeli svoj kafič in po-tem se jim bosta cedila med in mleko. Podobno so v preteklih letih razmišljali tudi mnogi športniki, ki so ob zaključku svojih karier z vstopom v gostinstvo poskušali rešiti svojo pokojninsko rento.

Gostilna ali kak drug - zdaj že bolj urbaniziran lokal - je na-vadno tudi prva točka na kateri se ustavijo popotniki in začnejo spoznavati značilnosti neznanih krajev ter doživljati bolj ali manj izraženo gostoljubnost lokalnih prebivalcev.

Sproščeno druženje v prijetnem prostoru ter družbi, pa smo letos ponudili slovenskim športnikom, gospodarstvenikom in na-vijačem tudi v Londonu. V slovenskem pubu so lahko poklepetali, se družili ter sproščeno proslavili svoje športne in druge uspehe. V urbaniziranem megapolisu so torej dobili tudi kanček domačnosti, pomešane s kulturo svetovne prestolnice.

Ne glede na to ali smo v velemestu ali na vasi, pa velja, da na koncu dneva vsak rabi svoj pristan. Eden je gotovo dom, kjer te vsi poznajo, drugi je pa nekje, kjer te morda vsi poznajo, zagotovo te pa pustijo, da si v miru privežeš dušo in trezno premisliš, kako naprej. Morda je dobrih gostiln vedno manj, zagotovo pa še niso izumrle. •

Besedilo: Jure Struc

Vse manj jedobrih gostiln

Poslovanje Skupine Laško je bilo v obdobju januar-junij 2012 zadovolji-vo, kljub vsem težavam in izzivom s

katerimi smo se soočali. Prvo polletje leta 2012 je bilo zaznamovano z negativnimi gospodarskimi kazalci in s tem poveča-njem brezposelnosti ter posledično manj-šo kupno močjo potrošnikov tako na doma-čem kakor tudi na tujih trgih.

Povečana prodaja pijač Skupine Laško na izvoznih trgih

Skupina Laško je v tem obdobju skupaj prodala 1,82 milijona hl vseh vrst pijač, kar je za 3,4 odstotka manj kot v primerjalnem obdobju lani. Od tega je bilo na domačem trgu prodano 1,26 milijona hl in na tujih trgih 0,56 milijona hl vseh pijač. Tako ugo-tavljamo, da je v Sloveniji prišlo do padca prodaje za 8,5 odstotka, na tujih trgih pa je količina prodanih pijač porastla za 10,4 odstotka. Rezultati poslovanja tako doka-

zujejo, da je usmeritev strategije Skupine Laško - ki izrazito poudarja predvsem pro-dajo pijač na tujih trgih - pravilna, saj je de-lež prodanih količin pijač v Sloveniji ostal na lanskem nivoju. Zavedamo se, da je rast prodaje možna predvsem na tujih trgih.

Skupina Laško ustvarila v polletju 133 milijonov eur čistega prihodka

Matična družba Pivovarna Laško je v tem obdobju prodala 0,45 milijona hl vseh pijač, kar pa je za 8,3 odstotka manj kot v letu 2011. Družba je na Slovenskem trgu prodala za 17,1 odstotka manj, na tujih tr-gih pa povečala prodane količine pijač za 13,2 odstotka.

V prvem polletju leta 2012 je Skupina Laško ustvarila nekaj nad 133 milijonov eur čistih prihodkov od prodaje, kar je dobre 3 milijone eur več kot v enakem obdobju lani.

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •

• leto XXII • avgust 2012 • • številka 26 •

Poslovanje Skupine Laškov prvem polletju 2012

Bojan Cizej

Večji tudi dobiček iz poslovanja, ki znaša 17,1 milijona eur

Rezultat ocenjujemo kot uspešen pred-vsem zato, ker se soočamo z izzivi cenov-nih pritiskov tako s strani dobaviteljev kot tudi trgovcev. Ustvarjen dobiček iz poslo-vanja v višini 17,1 milijona eur je skoraj za 2 milijona eur večji kot v enakem obdobju leta 2011.

Ocenjujemo, da so izkazani finančni kazalniki poslovanja v analiziranem ob-dobju dobri, predvsem če upoštevamo dejstvo, da smo jih ustvarili kljub višjim cenam nekaterih surovin in energentov, ob tem pa znižali stroške storitev.

Proces odprodaje premoženja se nadaljuje

Končni poslovni uspeh kazijo finančne obveznosti iz preteklosti, ki pa z osnovno dejavnostjo nimajo nobene povezave. V prizadevanjih za dezinvestiranje oziroma odprodajo nestrateških naložb v tem ob-dobju nismo bili uspešni, predvsem zara-di administrativnih ovir na katere nismo imeli vpliva.

Uspešno nadaljevanje procesa odpro-daje nepotrebnega premoženja je ključno tako za zmanjšanje zadolženosti na obvla-dljivo raven kot tudi za uspešno finančno stabilizacijo Skupine Laško.

Ob vseh izzivih in težavah, s katerimi se dnevno srečujemo nas hrabri dejstvo, da so kljub zaostrenim gospodarskim pogojem, doseženi dobri poslovni rezul-tati iz osnovne dejavnosti, kar nam daje garancijo za uspešno poslovanje v priho-dnosti. •

Besedilo: Bojan Košak

[ str. 3 ]



Zakaj, kako in kdaj nova sistemizacija?Nov sistem plač

V Skupini Laško bomo s prvim okto-brom uvedli novo sistemizacijo, ki bo poenotila pogoje zaposlenih in

delovna mesta v Pivovarni Laško, Pivovar-ni Union in Radenski. S tem bo omogočen tržno naravnan sistem nagrajevanja, saj bodo plače po novem sestavljene iz fiksne-ga in variabilnega dela.

V projekt nove sistemizacije je bilo vlo-ženega veliko truda s strani zaposlenih znotraj družb (imeli smo kar 64 delovnih sestankov), transparentnost pa so zagota-vljali tudi zunanji strokovnjaki s tega po-dročja. Projekt smo pričeli že v lanskem letu, ko smo proučili obstoječe sisteme v vseh družbah, skupaj z direktorji in vodji pa poenotili delovna mesta in pripravili nji-hove opise. Sledilo je umeščanje zaposle-nih iz starih delovnih mest na nova, kar so naredili direktorji ob posvetovanju z vodji. Uprava je nato delovna mesta razporedila v plačilne razrede.

21.5.2012 so se pričela pogajanja o novi Podjetniški kolektivni pogodbi med de-lodajalci in predstavniki zaposlenih vseh treh družb. Pogajanja so potekala med tre-mi pogajalskimi skupinami, ki so v pro-ces vključile tudi zunanje svetovalce. Ti so preverjali predloge delodajalca. Pogajalci so obravnavali vse pravice zaposlenih, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe. Največ časa je bilo namenjenega pravilnemu razume-

vanju sistema in tarifnemu delu ki se na-naša na plače. Po devetih intenzivnih in konstruktivnih srečanjih, smo 19.7. parafi-rali novo Podjetniško kolektivno pogodbo, ki daje vsem zaposlenim v Skupini Laško enake pravice.

Kaj pomeni nova sistemizacija za zaposlene

S prvim oktobrom bodo vsem zaposle-nim začele veljati nove pogodbe o zaposli-tvi. V teh bo poleg novega delovnega mesta zavedena tudi nova osnovna plača, ki bo sestavljena iz ocene delovnega mesta in številom napredovanj (stalne narave), ki so potrebna za dosego najmanj 90% sedanje osnovne plače zaposlenega. Na to osnovno plačo bo vsak zaposlen še naprej prejemal dodatke ki izhajajo iz kolektivne pogodbe. V prehodnih določbah pogodbe bo zapisa-no tudi zagotovilo, po katerem se je uprava zavezala, da vsem zaposlenim še 6 mese-cev zagotavlja sedanjo osnovno plačo. V tem obdobju bomo uvedli letne razgovore in izučili vodje, da jih bodo pravilno izvaja-li. Na osnovi ocene iz letnega razgovora se bo določil variabilni delež sredstev. Zaradi zagotavljanja objektivnosti ocen, bodo le--te pregledane in podpisane s strani dveh nadrejenih in kadrovske službe, ki bo tudi spremljala razvoj posameznika skozi leta.

Sedanja osnovnaplača

Izravnava

Napredovanja - stalna

Ocena delovnega mesta

Variabilni del

Nova osnovna plača

Napredovanje do 90% sedanje plače

Po 6 mesecih

Nov sistem plač Kako bo potekal prehod na novo sistemizacijo

• Do konca avgusta bodo sklicani zbori delavcev, kjer bo predstavljena nova sistemizacija.

• 3.9. bodo vsi zaposleni prejeli Obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer bo naveden razlog - uvedba nove sistemizacije.

• 12.9. bodo vsi zaposleni dobili odpoved stare pogodbe s sočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Zaposleni bodo imeli 15 dni časa za podpis pogodbe. V primeru ne-podpisa, bo veljala odpoved stare pogodbe.

• Od 12.9. do 21.9. bodo potekale informativne ure, kjer bodo direktorji in odgovorne osebe iz kadrovske službe, zaposlenim nudili dodatne informacije. Seveda bodo te na voljo tudi izven formalnih informativnih ur.

• 1.10. bodo začnele veljati nove pogodbe o zaposlitvi in pogoji, ki izhajajo iz nove Podjetniške kolektivne pogodbe.

• 1.4.2013 bo poteklo obdobje prejemanja 100% sedanjih osnovnih plač in v veljajo bo stopil nov sistem (najmanj 90% fiksnega dela + variabilni del glede na oceno posameznikove uspešnosti).

Besedilo: Jana Jereb

[ str. 4 ]



Pivo kot preizkuševalno blago predstavlja alkoholno pijačo, zato je prvi kriterij izbora degustatorjev polnole-tnost. Pri prvem razgovoru z novimi degustatorji je potrebno ugotoviti, kakšen odnos imajo. do piva. S šola-njem dosežemo objektivnost do testiranega izdelka, saj osebno negativno stališče, lahko že v naprej vpliva na degustatorjevo oceno.

degustacija piva od a do ž

Izbor degustatorjev in pogojev za izvedbo degustacije

Motivacija bodočih degustator-jev je prav tako zelo pomemb-na. Samo radovednost za te-

matiko senzorike gotovo ne zadošča, pa tudi »misel na svobodno pokušino piva med delovnim časom« ne. Bodočim čla-nom skupine degustatorjev je potrebno prikazati strošek šolanja in tudi perma-nentni strošek aktivnega sodelovanja pri degustacijah, ki se opravljajo tudi večkrat tedensko. Oseba mora biti pogosto na razpolago in tega se morajo zavedati tudi predpostavljeni. Vladati mora zavest, da se na osnovi senzoričnih rezultatov odloča o kapitalskih investicijah kot je npr. uva-janje sprememb v tehnološke postopke, reševanje reklamacij, sprememba suro-vin, izbira novega izdelka. Dejstvo je, da morajo degustatorji temu posvetiti dovolj osebne predanosti in kvalitetnega časa.

Prostor za degustacijo

Prostor za senzoriko je oblikovan skla-dno z zahtevami standardov. Priporo-čljive so senzorične kabine in tudi način predajanja vzorcev, ki senzorični prostor ločijo od prostora za pripravo vzorcev. Ide-alno je, če je prostor za pripravo vzorcev že segret oz. ohlajen na temperaturo pitja. Izbrana temperatura temelji na kompro-misu med navadno temperaturo pitja 8°C in temperaturo, pri kateri se aromatske hlapne snovi lažje ocenjujejo. V prostoru za degustacijo je običajno sobna tempe-

ratura brez hrupa, primerne svetlobe in brez zunanjega vonja.

V primeru testiranja vzorcev v stekleni-cah in pločevinkah, lahko ostanejo vzorci do senzorične kontrole primerno temperi-rani v prostoru za pripravo vzorcev. Pivo je potrebno natočiti v kozarec tako, da se ne sprošča preveč CO

2 in ne formira pena, ra-zen če jo ocenjujemo. Preveč sproščenega CO2 bi namreč na začetku degustacije lah-ko privedlo do otežene zaznave vonja. Za degustacijo vzorcev iz soda ni druge mo-žnosti kot da se vzorci natočijo direktno iz soda. Za senzorično oceno se kozarci na-polnijo le do polovice, da se v gornjem delu lahko sproščajo hlapne komponente. Tudi oblika in velikost degustacijskih kozarcev je predpisana oz. priporočena: kozarci naj bodo narejeni iz temnega, običajno rjavega stekla, z ravnimi stenami volumna 250ml. Pomembno je tudi, da so kozarci primer-no pripravljeni: očiščeni s čistilnim sred-stvom brez vonja in pravilno skladiščeni. To slednje seveda velja tudi pri vsakodnev-nem pitju piva.

Nevtralizacija okusa

Za nevtralizacijo okusa dobijo degustator-ji neslane krekerje, beli kruh in nevtralno pitno vodo. Nevtralizacija okusa je še po-sebej pomembna pri degustaciji zelo aro-matičnih ali grenkih piv saj nam omogoči usposobiti svoja čutila med posameznimi vzorci.

Poleg števila in zaporedja izbranih vzorcev je pomembna tudi temperatura vzorcev:

• Enaka za vse vzorce v isti skupini.• T=odvisna od tipa piva (svetla piva nižja

T kot temna piva).• T=12°C: vonj/aroma, določitev napak oz.

majhnih razlik.• T=8°C: za preferenco oz všečnost piva,

okus pri običajni T pitja.• Predpostaviti moramo, da se pivo med

pripravo in degustacijo nekoliko segreje.

Vse našteto, izšolani degustatorji in jasno zastavljena vprašanja, lahko omogočijo ka-kovostno izvedbo in rezultat degustacije. •

Besedilo: Alenka Lesjak

[ str. 5 ]



Od dojenčic do legendarnih znamk

Vsaka znamka se rodi, raste, razvija svojo osebnost, sklepa prijateljstva, odraste, postara, zastara in umre. Tudi smrt je del cikla, a v korporativni matematiki pogosto le nastavek za rojstvo nove znamke in za nov krog. Globalni ekosistem znamk določa dolžine življenjskih ciklov in napačno bi bilo trditi, da je ena znamka manj uspešna od ostalih zgolj zaradi tega, ker je zadovoljevala potrebe potrošnikov krajši čas. Širši kot so naši portfelji, bolj pomembno je, da razumemo bistvo življenjskih ciklov znamk in jim temu primerno naklanjamo deležno pozornost.

Veliko babic, kilavo dete

Rojstvo znamke je podobno roj-stvu otroka. Polni pričakovanja, ki smo ga ustvarili z večmeseč-

nimi plani, strategijami, popravki in nastavki, se z bojaznijo smatramo pri-pravljene na izziv vzgajanja in obliko-vanja vsem zaželene zgodbe o uspehu. Še kako pomembno je, da vemo kdo bo otroka vzgajal in v kakšno osebo ga že-limo vzgojiti. Otroci namreč ne morejo biti krivi, da postanejo razvajeni, leni ali prestrašeni, če jim babice skrivaj ku-pujejo čokolado ali pa tete leno obračajo pogled, medtem ko bratranci pretepajo svoje mlade sestriče.

Pri blagovnih znamkah je ključnega pomena, da vemo kaj kdo dela in česar kdo ne dela. Vsak član korporativne dru-žine ima namreč svojo vlogo. Medtem, ko

bo upravljavec blagovne znamke njena skrbna mati in odločen oče, je pomemb-no, da teta z nabave razume, zakaj pozimi potrebujemo posebna sijoča pakiranja in stric komercialist vé, kako pomembno je, da svojega mladega nečaka v določenem trenutku postavi na boljšo pozicijo, če-prav bi bilo po neki logiki bolj smotrno, da tam stoji kak akcijsko obarvani član.

Prav tako pozorni pa moramo biti na zablode staršev – upravljavcev, ki ob svoji čustveni vpletenosti v projekte marsik-daj pozabljajo na objektivno široko sliko in prav sami delajo s svojih znamk raz-vajene edince, ki jih ostali ne marajo. Kot pri otrocih je tudi pri znamkah ja-sno, da brez jasnega cilja in spleta vre-dnot ne enih, ne drugih ne bomo uspeli uspešno vzgajati. Pomembno je, da se razumemo, si pomagamo in skupaj ter sočasno težimo k temu, da bomo našo znamko peljali do zgodbe o uspehu.

Na koncu se vedno vračamo k originalu

Medtem, ko ene znamke svojo uspe-šno zgodbo pišejo od leta 1825 pa druge vrtimo na deset, ali celo pet let. Znam-ke kot so Radenska, Laško in Union imajo na svojem domačem trgu zani-miv sloves – niso le znamke, so referen-ce. Izjemno pozitivna stvar - pomeni namreč, da ime naše znamke pomeni nekaj tako globoko zasidranega v nas, da mu preprosto več ne rečemo mine-ralna voda, temveč Radenska. In Laško. In Union.

Te znamke so zimzelene in predsta-vljajo naše starešine in paradne konje. A prav po zaslugi mnogih vrelcev in specialnih polnitev, Smileov, Radlerjev, Goldingov, Netopirjev in neskončne palete ostalih znamk, ostajajo zimzele-ne. Ogromno vode je preteklo od dni, ko so bile te znamke otroci in interes zanje smo skozi čas zadržali prav s tem, da smo jih podpirali z novimi izdelki, jim jemali prodajo, preusmerjali pozor-nost drugam in jih na koncu spet ponu-dili kot brezčasno originalno rešitev, ki jo poznamo že od nekdaj, ki je poznala odgovor na naše težnje že takrat. Dobri starši krovnih znamk smo, včasih po-trebujemo le nekoliko več razumevanja do ostalih otrok. •

Besedilo: Miha Raušl

blagovne znamke - naša preteklost, moč in prihodnost

[ str. 6 ]



Kruha in iger, piva in cvetja!

Med 12. in 15. julijem je Laško že 48. leto zapored spreme-nilo svoj vsakdanji življenjski

ritem, saj so ulice mesteca ob Savinji pre-plavili obiskovalci iz vse Slovenije in tuji-ne. 48. Pivo in cvetje je ponovno minilo v znamenju vročih glasbenih nastopov, zanimivih etnoloških in športnih priredi-tev ter za vrhunec poskrbelo s sobotnim ognjemetom in slikovito vodno simfonijo.

V skladu s tradicijo se je prireditev tudi letos pričela že dan prej z dnevom Lašča-nov ter dnevom odprtih vrat Pivovarne Laško, ko je generalna pokroviteljica in le-tošnja organizatorica prireditve, Pivovar-na Laško, znova odprla svoja vrata. Podje-tje je obiskalo kar okoli 1500 obiskovalcev.

Pester in raznolik glasbeni program

Glasbeni program je bil tudi letos žanr-sko razvrščen na tri različne odre – Laško Club, Laško Zlatorog in Bandidos. Največ obiskovalcev se je trlo ob največjem odru Bandidos, kjer se je v treh dneh zvrstilo kar 12 glasbenih izvajalcev, med drugim tudi ameriški z grammyem nagrajeni blues rockerji Gov't Mule, trenutno naj-uspešnejša rock skupina pri nas Mi2, unikatni Tabu ter vroči hrvaški punk roc-kerji Hladno pivo. Prisluhnili smo lahko tudi atraktivnemu nastopu Laške pihalne godbe, ki je obeležila 150-letnico delova-nja. Na odru Laško Zlatorog so nedvomno najgloblji pečat pustili nastopi Modrija-nov, Ansambla Saša Avsenika, Tanje Ža-

gar in Rock Partyzanov, ki so mestni trg v vseh treh dneh spremenili v eno samo plesišče. Na odru Laško Club na občin-skem dvorišču so obiskovalce navduševali Manouche, skupina Avtomobili pa so bili ob 30-letnici delovanja deležni posebne pozornosti.

Pestra tudi etno in športni program

Poleg raznolikega glasbenega dogaja-nja pa je bil izjemno pester tudi spremlje-valni program, saj je v petek in soboto na Valvasorjevem trgu potekala etno priredi-tev Lepo je res na deželi, na kateri sta se s kulinaričnimi dobrotami, starimi šegami in turističnimi zanimivostmi predstavili KS Sedraž in KS Laško.

Letošnje Pivo in cvetje je potekalo tudi v znamenju športa, saj so na Ploščadi pri Kulturnem centru premierno predstavili novo igro z vodo in žogo – jet ball, obe-nem pa je potekal sedaj že tradicionalni 10. DRIBL turnir v poulični košarki.

Veličastni ognjemet pregnal črne oblake

Kljub slabi vremenski napovedi, nam je bilo vse dni vreme vseeno naklonjeno in sobotni ognjemet je znova navdušil ne-skončno množico ljudi, ki si je lahko ob zvočni spremljavi in čudoviti vodni sim-foniji, napolnila dobesedno vse čute.

Pivo in cvetje zaključili s tradicionalno parado in ohcetjo po stari šegi

48. prireditev Pivo in cvetje sta do vese-lega zaključka pripeljala nedeljska ohcet po stari šegi, ko sta si usodni da dahnila nevesta Klavdija Dernovšek iz Laškega in ženin Andrej Kozmus iz Rimskih Toplic, ter parada po ulicah mesta ob Savinji z zaključnim koncertom pihalnih godb. •

Besedilo: Miha Raušl

Ekipa Pivovarne Laško, ki je bila letos prvič tudi formalna organizatorica Piva in cvetja, se je lotila tega izziva z veliko pozitivne energije. K sodelova-nju smo uspeli pritegniti tudi večino Laščanov, ki so do sedaj pripravljali program prireditve in strokovne so-delavce Občine Laško. Lahko rečem, da nam brez njihovega sodelovanja verjetno ne bi uspelo. Ko smo se po prireditvi sestali, da strnemo misli, sta prevladala dva pogleda na priredi-tev. Najprej, da je prireditev povsem uspela in bila vsebinsko, tehnično in organizacijsko ena najbolj kakovo-stnih, drugo pa, da smo uspeli sesta-viti homogeno ekipo, ki je pri delu, ne glede na zahtevnost projekta in kratke roke, dejansko uživala v sodelovanju.

Matej Oset, organizator Pivo in cvetja

[ str. 7 ]



Priljubljena Sola limonada sedaj v 0,33l steklenici

S adno pijačo Sola Limonada v plastenki 0,5l in 1,5l, polnimo že od lanskega leta. Pijača je zelo hitro postala med potro-šniki priljubljena osvežitev.

Ponudbo smo sedaj obogatili s Sola Limonado v nevračljivi ste-klenički 0,33l. Posebej je namenjena za segment Horece.

Steklenička Sola Limonada 0,33l navdušuje potrošnike tako s svojim okusom, kot tudi z atraktivno podobo etikete. V izbranih lokalih po Sloveniji smo pripravili promocije z hostesami v ob-dobju od 24.5. do 24.6. Promocija je potekala v obliki nagradne igre za goste v lokalih. Vsak ki je kupil Sola Limonado, je pre-jel papirnata očala, ki so lahko prinesla nagrado. V nagradnem skladu so bile tri manjše nagrade: retro sončna očala, miselna igra, osvežilec zraka limona in glavna nagrada - retro kolo Sola Limonada.

Promocijo v lokalih ste lahko spremljali tudi na FB Sola na-gradna igra. •

Besedilo: Tina Čoga

5.000 košarkarskih žog Pivovarne Laško

Pivovarna Laško je skupaj s Košar-karsko zvezo Slovenije mladim ko-šarkaricam in košarkarjem podelila

5.000 košarkarskih žog. Na različnih dogodkih ki jih organizira

Košarkarska zveza Slovenije (Pokal mladih

KZS, Festival športa mladih, Ulična košar-ka, Kletka strahu, Tabor KZS, Festival Otro-ci za otroke…), je Pivovarna Laško podelila več kot 5.000 košarkarskih žog mladim lju-biteljicam in ljubiteljem košarke.

Akcija 5.000 košarkarskih žog je del pri-

prav Pivovarne Laško na Euro Basket 2013, ki ga bo septembra prihodnje leto gostila Slovenija. Pivovarna Laško je skupaj s Pi-vovarno Union sponzor Košarkarske zveze Slovenije. •

Besedilo: Jernej Smisl

N O V O S T I I Z S K U P I N E L A Š K O

[ str. 8 ]



Ora Pink in Ora Exotic

Sprint sedaj polnejšega okusa in brez konzervansov

Radenska Classic in Radenska Naturelle odslej tudi v 0,75 l nepovratni steklenici

Ora, ena najstarejših in najbolj prepoznav-nih znamk pri nas, ki je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začela osvajati srca tako mladih kot starejših, ponuja osvežitev različnih okusov: Ora original, Ora green, Ora exotic, Ora lemon, Ora peach ter Ora bitter lemon. Navedeno dokazujejo tudi izsledki zadnje raziskave o umeščenosti Ore v kategoriji brezalkoholnih pijač, kjer so jo anketiranci prepoznali kot ˝domače in tradicija˝ ter kot pijačo, ki je primerna za celotno družino.Za novo sezono, družino Ore dopolnjujemo z Ora pink v 1,5 l in 0,5 l plastenki - novim atraktivnim proizvodom tako v smislu oku-sa kot tudi videza.Ora pink je osvežilna brezalkoholna pija-ča, ki je narejena na osnovi izvirske vode Radenska. V kombinaciji s sadnim sokom pomaranče, guave in ostalimi sestavinami, ujetimi v naravne mehurčke ogljikovega di-oksida, prinaša prijetno poletno svežino vo-nju in okusu. Ora pink bo pritegnila pozor-nost ljubiteljev osvežilnih gaziranih pijač, ki so še posebej iskane v toplejših mesecih.Zaradi povpraševanja priljubljenega okusa Ora exotic v manjši embalaži odločili, da široko paleto družine Ora dopolnimo še z manjšo plastenko 0,5 l Ora exotic. •

Radenska je že pred več kot 10. leti na trg ponudila izotonično pijačo Sprint, ki je bila v prvi vrsti namenjena športnikom. Sprint z okusom limona-grenivka smo iz-boljšali po vsebini in je sedaj polnejšega okusa, brez konzervansov, dali pa smo mu tudi novo obleko. Sedaj se lahko pokaže v lepi elegantni embalaži, ki daje videz oro-šene hladne plastenke, kateri daje piko na i nova posrebrena etiketa. Sprint Limona – grenivka je negazirana IZOTONIČNA brezalkoholna pijača s sa-dnim sokom limone in grenivke. Oboga-tena je z vitamini in minerali, ki jih telo nujno potrebuje in jih ne more samo proizvajati. Med športnimi aktivnostmi je izguba mineralov večja, prav tako je večja tudi potreba telesa po vitaminih, zato je za športnike in tiste ki jim je zdrav način življenja pomemben, SPRINT prava izbira za potešitev žeje. •

Družini naravnih mineralnih vod Raden-ske smo poleg obstoječih proizvodov v stekleni in PET embalaži, dopolnili še z nepovratno steklenico 0,75 l za Radensko Classic in Radensko Naturelle. Potrebe trga oziroma potrošnika so na-mreč narekovale preobrat tudi v tej sme-ri. Steklenica po elegantni obliki sledi že obstoječima stekleničkama manjših volu-mnov (0,25 l ter 0,5 l).Z vidika podobe premium blagovne znam-ke Radenska, je nepovratna steklenica v primerjavi s povratno vizualno primer-nejša, kar je še posebej pomembno za se-gment gostinstva.Eleganten in poseben videz steklenice je dodatno poudarjen z novo obliko in vrsto kovinskega zamaška s plastičnim varoval-nim obročkom - imenovanega TALOG®. Ta omogoča varno, praktično in lažje odpi-ranje steklenice. •

N O V O S T I I Z S K U P I N E L A Š K O

Besedilo: Lea Žbontar Zver

[ str. 9 ]



Gostilna v idiličnem gozdnem okolju v bližini Mozirja

Gostilna Vid stoji kilometer in pol iz Mozirja, ob cesti ki vodi do spodnje gondolske postaje smučišča Golte na Mozirski planini.Danes družina gostinca Jureta Marolta zanesljivo in uspe-šno vodi prijazno domačo gostilno v idiličnem gozdnem okolju s potočkom, ki teče tik ob terasi gostilne. Jureto-va žena Andreja je pri hiši mamica za vse, sin Vid, dijak Srednje gostinske šole, pa že pridno pomaga v kuhinji. Stalno zaposlujejo še delavko v strežbi in enega kuharja.

Obiskovalcem je na voljo kar 180 sedišč

Gostilna ima 40 sedežev, prav toliko gostov pa lahko postrežejo tudi na terasi. Gostilna premore še veliko gostinsko sobo s 100 sedeži, ki se napolni ob porokah ter slavjih raznih jubilejev.

Gostilna slovi po domači Slovenski kuhinji

Pri »Vidu« prisegajo na domačo Slovensko kuhinjo s pri-dihom lokalne Savinjske kuhinje po maminih receptih.Prvo vsakodnevno opravilo »šefa« Jureta je peka domače-ga kruha v krušni peči. Za začetek kulinaričnih užitkov gostom h kruhu ponudijo še domač proizvod – savinjski želodec. Dobre domače goveje juhe z rezanci brez kosa kruha seveda na more biti, kot tudi ne nadaljevanja po-jedine brez svinjske pečenke in »restanega« krompir-ja, odlične pa so tudi manjše postrvi popečene v ajdovi moki. Za konec odličnega kosila vam postrežejo s sirovi-mi štruklji ali skutnimi palačinkami z borovnicami.Stalni gostje pri »Vidu« so mozirski lovci, ki imajo prek ceste svoj nov lovski dom. Po uspešni »jagi« jim Jure ve-dno pripravi srnina jetrca, ki praviloma pomenijo dober zaključek lova. Družba pa se nikoli ne razide brez vrčka Laškega Zlatoroga, ki ga od prvega dne točijo v gostilni. •

Besedilo: Gorazd Šetina

Za gostilno »VID« pod Mozirsko planino velja, da zagotavlja uspeh.

Gostilna VID, Radegunda 53 a, 3330 Mozirje, telefon: 03 / 583 28 54

Od šanka do šanka

Na obisku v deželi lesa

Marolt Peter, oče sedanjega lastnika gostilne, je bil »žagmešter« - lesorez, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja uspešno služil denar s prodajo rezanega lesa. Tako je v 70 letih kupil znano Melavčevo vodno žago, po osamo-svojitveni vojni pa sinu Juretu zgradil gostilno.

[ str. 10 ]



Olimpijske igre v Londonu 2012

Pivovarna Laško je na olimpijskih igrah nadaljevala uspešno akcijo iz Litve, ki je bila zaradi košarke 14 dni središče Evro-pe. Tokratna destinacija je bila London, ki je za dobra dva

tedna postal središče sveta. Voznik tovornjaka in nagrajenec pivo-varnine nagradne igre, sta v znamenito Londonsko četrt Camden Town, natančneje v The Forge, odpeljala Laško pivo za navijače.

V sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), Ura-dom vlade za komuniciranje (UKOM) in Slovensko turistično agencijo (STO) je Pivovarna Laško v Londonu organizirala Team Slovenija Laško London Pub – uradno olimpijsko navijaško točko v Londonu v času Olimpijskih iger.

Pred odhodom je komisija (Petra Majdič, Jožko Križan, Luka Bo-žič, Saša Taljat in Miha Raušl) izbrala nagrajenca - navijača, ki je bil promotor vsega dogajanja. Med več kot 300 prijavljenimi kandidati, se je na Ljubljanskem gradu najbolje odrezal Aljoša Dragaš, ki je 22. julija odpotoval na 17 dnevno avanturo v London. Ves čas je pi-sal dnevnik (http://london2012.olympic.si/team-slovenia-london-

-pub/s-tovornjakom-v-london/) in se redno oglašal preko Faceboo-ka in Twitterja. V Pubu so za vsakodnevno dogajanje skrbeli OKS, UKOM in STO, odprt pa je bil za vse navijače, ki so prišli v London navijati za naše športnike. Točili so Laško pivo.

Zvesti pivci Zlatoroga in Ode (tisti ki so sodelovali v nagradni igri), so si igre ogledali v živo. Spremljali so srebrni nastop Pri-moža Kozmusa in občutili zabavo v Team Slovenija Laško London Pubu.

Za vse navijače ki niso prišli do Londona, smo poskrbeli v Slove-niji, kjer smo v domačih krajih olimpijcev (Bled, Brestanica, Celje, Hrastnik, Izola, Ljubljana, Lopata pri Celju, Most na Soči, Radovlji-ca in Ravne na Koroškem) poskrbeli za posebno navijaško vzduš-je v barvah Pivovarne Laško. Ob slavjih so navijači dobili zastonj sodček piva. •

Besedilo: Jernej Smisl

Team Slovenija Laško London Pub

Zanimivosti iz Olimpijskih iger:

Otvoritveni dogodek STO (28. julij -

Dovč&Gombač, Unna Palliser)

Druženje s tujimi novinarji STO

(29. julij)

Koncert za navijače (Aleksander

Mežek, 5. avgust)

Približno 1000 slovenskih navijačev

razporejenih preko vseh iger.

Praznovanja za medalje OKS (Urška

Žolnir – 31. julij, Luka Špik / Iztok

Čop – 2. avgust, Rajmond Debevec –

3. avgust, Primož Kozmus – 7. avgust)

Navijači so se imeli priložnost fotogra-

firati z dobitniki medalj.

Natakar iz The Forge je po otvoritvenem

večeru izpostavil, da je bilo noro zabav-

no, iztočenih je bilo cca 500 kozarcev

Laškega piva ta dan.

Uspešen koncert za navijače, ki jih je

v Londonu vodila Petra Majdič …

[ str. 11 ]



Vtisi nagrajenca Aljoše Dragaša

Na pot se je z voznikom tovornja-ka odpravil v torek, 24. julija v po-poldanskih urah.

Postanka Karlsruhe / Bruselj / po-tem s trajektom iz Francije na Otok (Dunkerque / Dover). V London (CamdenTown) je prispel v četrtek popoldan, dan pred otvoritveno slo-vesnostjo OI London 2012.

V Slovenijo se je vrnil 6. avgusta s čarterskim letom, delom delega-cije Team Slovenia in navijači, ki jih je vodila Petra Majdič.

Aljoša si je ogledal 4 dogodke

28. julij / tenis - Wimbledon zanimivost*: v spominu mu je posebej ostal dvoboj Samantha Stosur – Carla

Suarez Navarro, ki je trajal kar 2h38min, zadnji set 10:8;

Ogledal si je igro Andy Murraya, brata Bryan …; Srečal Mimo Jaušovec &

Mary Joe Fernandez (obe zmagovalki Rolland Garrosa, sedaj v ekipi Slovenije

oz. ZDA)

29. julij / košarka - Olympic Parkogledal si je dve tekmi vrhunskih ekip Francija : ZDA in Španija : Kitajska

zanimivost*: v dvorani je srečal slovenske navijače v dresih košarkarske repre-

zentance

30. julij / strelstvo - The Royal Artillery Barrackszanimivost*: presenetila ga je velikost objekta; fasciniran je bil nad odprtim stre-

liščem (in tudi glasnostjo) discipline trap / streljanje glinastih golobov

31. julij / kanu na divjih vodah - Lee Valley White Water Centre zanimivost*: v spominu mu je ostala armada navijačev iz domačega kraja Be-

njamina Savška, ki je odlično nastopal, na žalost pa ostal brez medalje

Prizorišča na prostem

Obiskal je še Stratford – olimpijski park in Hyde parkzanimivost*: vsaka od občin, predelov (prebival je v Hammersmithu) je imela

tudi javna spremljanja iger prek dneva

Približno 30 daljših blog zapisov, več deset tvitov

@Tovornjak2012 so na Twitterju spremljali tudi Slovenska ambasada v VB,

MMC RTV Slovenija, olimpijci Marija Šestak, Damir Dugonjič, …

Veliko večino zapisov jih je @TeamSlovenia retvitala svojim sledilcem (zdaj

jih je 2055) …

»Prijavil sem se, ker so olimpijske igre - čeprav se zgodijo vsake dve oz. štiri leta - enkraten dogodek, neponovljiv …

Če ti nekdo ob tem ponudi še možnost poročanja - kar mi je zelo blizu - je to nagrada sama po sebi in o prijavi na nagradno igro Pivo-varne Laško ni bilo potrebno veliko razmišljati.

Občutki pa - podobno kot pri športnikih, ki dosežejo velik uspeh - pri-hajajo za mano … Šele ko mine ugotoviš, kako velik dogodek je to bil in da sem bil lahko zraven!

Neizmerno sem hvaležen za izkušnjo, dogodivščino. Kot zanimivost naj omenim, da sem v Londonu med navijači srečal kar veliko takih, ki so se tudi sami prijavili na nagradno igro in upali, da bodo izžrebani.«

[ str. 12 ]



Zlatorogova transverzala Ponosa 2012 oz. akcija ˝Gremo v Hribe˝ se po krajšem dopustniškem premoru nadaljuje in drvi proti sklepnem dejanju, ki bo 1.9. na Šmohorju.

Transverzala ponosa povezuje že 21. planinskih domov

Transverzala Ponosa, ki bo to leto upihnila že tretjo svečko, postaja vsako leto vse bolj prepoznavna med ljubitelji planin. Ne-kateri med njimi so jo vzeli za svojo, saj so bili do sedaj na prav vseh dogodkih ki so se zvrstili od leta 2010. Vključno z letošnjo transverzalo je bilo teh kar 31 ob 21. planinskih kočah, kolikor jih do sedaj šteje Zlatorogova transverzala.

15.000 planincev in 57.000 eur donacij

Vse od rojstva transverzale pa do danes, je dogodke obiskalo že preko 15.000 planincev, kolesarjev in radovednežev. Akcija pa je od samega začetka tudi družbeno odgovorno zastavljena, saj smo v tem času lokalnim planinskim društvom za njihovo delovanje donirali že okoli 60.000 eur.

Več informacij o akciji Gremo v hribe najdete na www.gre-movhribe.si. Ažurno pa nas lahko spremljate tudi na socialnem omrežju Facebook - www.facebook.com/gremo.v.hribe. •

Besedilo: Rok Nemec



[ str. 13 ]

Pivovarna Laško odprla vratavsem radovednežem

V sredo 11. julija, dan pred uradnim začetkom največjega etno-glasbeno-turističnega festivala 48. Pivo in cvetje, je Pivovarna Laško znova odprla vrata vsem radovednežem,

ki so si želeli pobliže ogledati hram Laškega piva.

Rekordnih 1.500 obiskovalcev

Tudi letošnji obisk je presegel pričakovanja, saj je med 14. in 18. uro, pivovarno obiskalo kar rekordnih 1.500 obiskovalcev.

Radovedneže zabavala Laška pihalna godba v družbi mažoretk

Številčna strokovna ekipa Pivovarne Laško je zainteresirane popeljala skozi proces proizvodnje laškega piva ter odgovarjala na vprašanja obiskovalcev. Ti so spoznali razvoj pivovarne skozi zgodovino in odkriti delčke skrivnosti o tem, kako pivovarni uspe zvariti tako dobro pivo. Vsi navzoči so lahko po ogledu proizvodnje pivo tudi degustirali ob zvokih Laške pihalne godbe in nastopu Laških mažoretk. •

Besedilo: Rok Nemec

Usposabljanje za pridobitev strokovnega naziva - trener mladih

Fakulteta za šport je v sodelovanju s Košarkarskim klubom Zlatorog Laško organizirala usposabljanje

za pridobitev strokovnega naziva - trener mladih. Odvijalo se je med 25. majem in 9. junijem v Laškem. Predavanja je gostil kon-gresni center Thermane Laško, praktični del usposabljanja pa je potekal v dvorani Tri lilije. Vodja izobraževanja je bil vsem dobro znani dr. Frane Erčulj, v skupini pa so bili še: dr. Simon Ličen, dr. Brane Dežman in športna psihologinja Tjaša Dimec Časar. Za praktični del sta skrbela dr. Mitja Bračič in član Košarkarske zveze Slovenije Blaž Ber-gant. Izobraževanja se je udeležilo trideset

bodočih trenerjev, med katerimi so bili tudi študenti fakultete za šport. Med njimi so bila v ospredju košarkarska imena kot so

Gregor Hafnar, Simon Petrov, Simona Jur-še in Samo Udrih. •

Besedilo: Mitja Knez

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

avgust 2012

[ str. 14 ]

DopustSonce, morje vabi nas, saj dopusta zdaj je čas.

A le kam, naj bi odšli, saj ponudb kar mrgoli.

Daleč, daleč bi odšli, da pozabili bi skrbi.

Agencije - to je to, poceni vse ponujajo.

A poceni - je drago in denarci kar izginejo.

Saj dopust, vsakemu pride prav da si novih bi moči nabral.

Novih si moči nabereš, pa s figo v žepu se domov pobereš.

Denarja zmajnkalo je spet, bo treba delati začet.

Mogoče si čez leto kaj denarja skupaj spraviš, da se spet čez eno leto na dopust odpraviš.

Ja takoje to - eni majo celo leto dopust.

A drugi - celo leto si trgajo od ust, da imajo nato za en pocen dopust.

Besedilo: Štefanija Belej

Denar je jezik, ki ga razumejo vsi narodi.

Aphra Behn

Iskrica

Premium Clubbing v Alayi

V soboto 4. avgusta se je v Alayi, ki velja za eno najlepših lokacij na slovenski obali, zgodila težko pri-

čakovana zabava v zelenem in poskrbela za nepozabno noč, nabito z odlično ener-gijo in vrhunsko glasbeno senzacijo.

Premium Clubbing by Pivovarna Laško je gostil svetovno znano didžejko in vo-kalistko Rae, ter znova poskrbel za dobre zabave željno občinstvo .

Alaya je dobesedno pokala po šivih, po obali pa so se razlegali legendarni klubski hiti, ki jih je Rae zapela v živo.

Za odličen večer, poln zelenih presene-čenj, je bila glavni krivec magična esenca Laško CLUB, ki se ga zaradi bogatega oku-sa, vrhunskih sestavin in posebne pride-lave, uvršča v tisto vrsto premium piva, ki dviguje razpoloženje. •

Besedilo: T. M.



Laski pivar 26 2012 web

Documents

Transcript of Laski pivar 26 2012 web