Pivar 34 web

Besedilo: Matej Oset

V božično - novoletnem času, ko nas preveva upanje v svetlo prihodnost, ko slu-

timo, da bi lahko počeli marsikaj drugače, ko začutimo bližino ljudi in smo nasploh bolj rahločutni za vse kar se dogaja okoli nas, je še kako pomembno, da sprejemamo dejstva, dogodke in stvari, kakršni v resnici so.Resničnost ni nikoli takšna, kot bi nam najbolj ustrezala, ni kakršna so rekli drugi, ni kakršna je bila in ni kakršna bo jutri. In v tej re-sničnosti ter samozavedanju lahko iščemo odgovore na vprašanja, ki se nam porajajo ob zaključku leta.Naša vsakodnevna resničnost je, da skušamo prezadolženo podje-tje pripeljati do točke, ko se bodo

ključni lastniki lahko odločili ali so pripravljeni sprejeti ponudbo morebitnega dokapitalizatorja ali pa sami vložiti denar v dejavnost, ki prinaša visoko dodano vrednost.Skupina Laško se po nedavno pod-pisani kupoprodajni pogodbi za Radensko osredotoča na pivovar-stvo in sledi vsem zavezam, ki so zapisane v sporazumu z bankami upnicami. Naša resničnost pa je sestavljena tudi iz lepih stvari, projektov, ki nas delajo boljše in v katerih drugi in predvsem mi sami začutimo, da smo resnično dobri in vredni zau-panja. Tako se je uresničila dolgo-letna želja po vzpostavitvi pivnice v Pivovarni Union in današnja re-sničnost kaže, da je zanimanje za obisk preseglo vsa naša pričakova-nja. Podobno se dogaja tudi z linijo

Laško Special, kjer smo trgu ponu-dili alternativne proizvode tako v vsebini kot oblikovanju ter dosegli pri potrošnikih občutek sprejetosti in odobravanja.Naša resničnost so tudi vsi do-godki, ki jih prirejamo, številna izobraževanja, smelo zastavljena vlaganja v prenovo proizvodnje, v šport in kulturo, ter še posebej od-zivi na tržne spremembe in skrb za naše okolje. In ko se vprašamo kdo pravzaprav smo, lahko ugotovimo, da smo skupina, ki je preživela izjemne spremembe in hkrati ohranila ključne vrednote, ki se navkljub razlikam v kulturah podjetij, skri-vajo v vsakem zaposlenem.Zavedanje, da smo prav zaposleni tisti, ki spreminjamo podjetja in svet okrog nas, vplivamo na odnos

do potrošnikov ter si vsak dan do-volimo biti drzni in pogumni, ka-žejo tudi odzivi na zadnjo billboard kampanjo, kjer izpostavljamo naše specialiste. Resnična vrednost naših podjetij so kreativni ljudje, katerih ideje se lahko pretvorijo v izdelke in storitve.V prazničnem času, ko razmi-šljamo tudi o naši prihodnosti, si vzemimo čas za vse, ki so nam blizu, razmislimo o naši seda-njosti in o ciljih, ki jih želimo doseči. Sedanji trenutek in naša resničnost nam dajeta dobre te-melje, da naših skupnih 340 let pretvorimo v vrednost, ki bo vsem nam v ponos tudi v prihodnje.

Vse dobro v letu 2015 vam želimo slovenski pivovarji. •

Na kratko

Pogovor s predsednikom uprave Skupine Laško

Pivovarna Laškoslavi 190-letnico

PivnicaPivovarne Union str. 13 str. 4 str. 14

Uspešna otvoritev Pivnice UnionV ponedeljek, 17. novembra 2014, smo v Pivovarni Union odprli novo pivnico.

FOOD TOUR LIFE v TrstuNovembra je Radenska d.d. Radenci sodelovala pri Dnevu odprtih vrat FOOD TOUR LIFE v Trstu. Trst je prva postaja tega dogodka, saj se bo ta selil po večjih mestih širom Italije.

Laško SpecialZa dober start v december, za mnoge najlepši mesec v letu, smo slovenskim ljubiteljem odličnega piva ponudili nekaj izvrstnega, edinstvenega.

LAŠKO

UNION

RADENSKA

VITAL

str. 15

str. 7

str. 24

str. 16

š t e v i l k a

34leto xxiv12 / 2014

190 LETPIVARPIVARPIVAR

Smo kar smoUvodnik

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

Gostujoči pisec: Prof. dr. Janez Bogataj

Tako kot stopnjujemo po-žirke in vrčke piva ter ob vsakem naslednjem doži-

vljamo nove prijetne okuse, tako naj bi stopnjevali tudi praznike. Ne vseh »vsebin« na en dan, kar je tako značilno za njihovo potro-šniško, globalno obliko, ampak postopoma od dneva do dneva,

kar potem privede do praznične-ga vrhunca. Iz moje mladosti se spominjam, kako je mama pekla piškote in potice ter pripravljala hišo na praznike. Vsak dan je dišalo na drugačen način in bolj ko se je bližal praznični dan ali njegov predvečer, bolj nestrpno je bilo moje pričakovanje. Stro-go so mi prepovedali uživanje pripravljenih in spečenih jedi pred praznikom. A kaj, ko je bila moja »ustvarjalnost« moč-nejša in sem z najrazličnejšimi načini izbrskal iz skled piškote. Sklede so bile razpostavljene in pokrite na omari v spalnici star-šev in pridobljene piškote sem tako umetelno izvlekel iz skled, da se na zunaj ni nič videlo in so njihove skladovnice zgledale kot nedotaknjene… Zadnji dan pred praznikom so se sladkim vonjavam pridružile še mesne in na praznični dan še odlične divjačinske omake. V nekate-

re od njih je sodilo tudi pivo, v druge spet vino, oboje pa za se-števek okusov. Naša stara teta, ki je živela z nami, si je pogosto za praznike zaželela tudi točenega piva. Ponj sem hodil v bližnjo gostilno, pogosto kar s kanglo, tako, kakršna je bila sicer za mle-ko. Za pitje piva so bili pri hiši vi-soki, 3 ali 3,5 decilitrski kozarci, spodaj pri nogi nekoliko zoženi in proti vrhu nekoliko razširjeni. Rekli smo jim »štuci«, čeprav je ta izraz poznan tudi za drugač-ne tipe kozarcev. Pa naj bo dovolj o spominih…

Star pregovor pravi: jemo zato, da živimo, vendar ne živimo samo zato, da bi le jedli! Danes praznujemo in doživljamo pra-znike na drugačne načine, kot smo jih v času moje mladosti. To je nekaj popolnoma normalne-ga, saj se vse na tem svetu razvija

in spreminja. Marsikaj izgine v pozabljenje, drugo spet doživlja svoja preoblikovanja. Sporočilo starega pregovora bi zato lahko bilo danes precej drugačno: pra-znujemo, ker živimo, vendar ne živimo samo zato, da bi le pra-znovali. Smo si že kdaj postavili vprašanje, kaj pravzaprav po-meni beseda praznik? Beseda izvira iz pojma »dela prost«, torej ne delati. Naši davni predniki so namreč dobro vedeli, da sta delo in pra-znovanje nujno povezana pojma, da ustvarjata dolo-čen ritem v človekovem prizadevanju in življenju na-sploh. Za pra-znike torej na-redimo delovni premor, se pra-žnje oblečemo, se kaj pogovo-rimo, tudi kaj

prazničnega skuhamo, pred tem še pospravimo po hiši… Seveda današnje praznovanje dobiva nove vsebine, ki jih predstavljajo pogosto brezglava nakupovanja, hitenja, tudi strah pred dnevi in meseci, ki bodo sledili, skrb za zdravje, grožnje miru in še bi lahko našteval. Čas pa je, da se vrnem k naslovu prispevka in peni v vrčku piva. Na prvi pogled ta sicer ni prav nič drugačna od vsakdanje. Toda, če ga spijemo z zavedanjem najbolj žlahtnih prazničnih razsežnosti, bosta tudi pivo in pena dobila pose-ben, praznični okus.

Ali ima pena v prazničnem vrčku piva lahko drugačen okus?

Gostujoče pero

KAZA

LOPivo in prazniki imajo nekaj skupnega. To je namreč njihovo stopnjevanje oziroma stopnjevanje pričakovanja.

04 | Intervju: Dušan Zorko

06 | Družbe Skupine Laško poslujejo z dobičkom

08 | Kosovo - aktivnosti v lokalnih okvirih

09 | Strateška Projektna pisarna

09 | ISO - odličnost poslovanja

Praznujemo, ker živimo, vendar ne živimo samo zato, da bi le praznovali.

G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O02

INTERVJU• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

Dušan Zorko:

"Če si rakav bolnik, se moraš začeti zdraviti in

tudi kaj žrtvovati"

Besedilo: Vanja Tekavec, Božena Križnik Gospod Zorko, bo Pivovarna Laško z vami na čelu v formi dočakala 190-letnico ali je tole naš zadnji intervju?(v smehu) Zadnji letos.

Vtis je, da se je od letošnje pomladi v vaši pivovarski skupini zgodilo več kot prej v nekaj letih. Medtem ko ste do letos bolj ko ne životarili iz enega v drugi kratkotrajni odlog plačila 240-milijonskih bančnih obveznosti, vam je konec aprila uspelo z bankami doseči sporazum o prestrukturiranju in mirovanju obveznosti, junija ste prodali delež v Mercatorju in se »strahotno razdolžili«, prodali ste Večer, našli več potencialnih investitorjev v pivovarno, sklenili prodajno pogodbo za prodajo Radenske, blizu epiloga je tudi naše Delo, aktivirali ste vaše največje lastnike. Kaj je spodbudilo to serijo premikov?Preprosto: zgodile so se spremembe, ki so omogočile multi-plikativne premike. Okolje, predvsem tu mislim na bančne kroge, je končno prišlo do spoznanja in dopustilo spremem-be, ki so bile pogoj za sanacijo Skupine Laško. Znano je, da smo jo sami predlagali upravi največje upnice, NLB, že aprila 2010, ji predstavili možne rešitve, a nas je zavrnila in pognala v prodajo Mercatorja. Epilog Mercatorjeve zgodbe je sprožil plaz drugih dogodkov. Tik pred tem smo z 18 bankami upni-cami podpisali tudi sporazum o prestrukturiranju dolga, ki nam podaljšuje kredite do 31. decembra 2016, vendar le, če bomo izpolnili določene pogoje. Med njimi je tudi dokapitali-zacija, ki pomeni dokončno razdolžitev skupine.

Kako daleč so pogajanja o dokapitalizaciji, kdo bo pripuščen k skrbnemu pregledu – ti so se menda

začeli že prejšnji teden. Do kdaj mora biti postopek zaključen?Začel bi pri lastnikih. Že na zadnjih štirih skupščinah smo jih pozivali k dokapitalizaciji skupine, ker je prezadolžena, kot taka nerešljiva. A nikoli niso potrdili tega sklepa. In firma se je razvijala, kot se je lahko pod težo prezadolženosti. Ne smemo pozabiti, da je skupina dolg zmanjšala že za prek 210 milijonov evrov in plačala prek 100 milijonov obresti. Banke so spoznale, da lahko firma s pomočjo bančnega sistema iz-lušči zdravo jedro – osnovno dejavnost – in nanj »obesi« svojo prihodnost. Pogoj pa je, da se do konca razdolži. Skupina La-ško je prezadolžena. V najtežjih časih, ko je zadolženost pre-segala 440 milijonov evrov, je bilo razmerje med EBITDA in neto dolgom 14. Naš cilj po tem kriteriju je približno 3-kratnik EBITDA. Kar pomeni, da je nujna tudi dokapitalizacija. S pod-pisnicami sporazuma o prestrukturiranju dolga smo se dogo-vorili, da bo za dosego tega cilja potreben svež kapital v višini najmanj 75 milijonov evrov. O tem smo seznanili lastnike, še preden smo začeli iskati investitorja. Torej so lastniki ves čas vedeli, kaj počnemo. Poudariti pa želim, da podpiramo vklju-čitev lastnikov v ta proces. Uprava namreč lahko samo išče dokapitalizacijo, ne more pa prodajati lastnine.

Ali so v ožjem izboru res strateška partnerja Carlsberg in Heineken ter finančni investicijski skladi KKR, CVC Kapital, Bain Capital in OEP?Postopek smo zaupali banki Unicredit in pravni pisarni Wolf Theiss iz Ljubljane. Podpisali smo dokument o zaupnosti, zato lahko rečem le, da je bil v začetku izkazan zelo velik in-teres, dokumentacija je bila poslana več kot dvajsetim poten-cialnim investitorjem, več kot pet jih je oddalo nezavezujoče ponudbe. Ne bom o imenih, ker so to zaupni podatki. Vsi v ožjem izboru bodo opravili skrbne preglede. Med njimi so strateški partnerji in finančni investitorji. Vse ponudbe so

prvovrstne, dale so jih svetovno znane firme z več kot zadosti kapitala, finančnega in pravnega znanja. Če bi torej – mimo dokapitalizacije – nasproti bank upnic sedel kdo izmed njih, bi se brez težav dogovorili o preureditvi dolga. Tudi banke se namreč zavedajo, da se bodo morale po množičnejšem vsto-pu tujcev v lastništvo podjetij racionalneje obnašati. Ker sicer bodo tujci pripeljali svoje financerje.

Kakšen je bil konkretno načrt uprave?Da v preglednih postopkih dokapitalizacije skupaj z nadzor-niki izberemo investitorja, pridemo pred skupščino, pojasni-mo, koliko ponuja za delnico, in poskušamo dobiti tričetrtin-sko soglasje. Če skupščina soglaša, investitor vplača vložek, denar gre nemudoma bankam in s tem se deloma razdolži-mo. Pričakuje se, da bo izbrani investitor po vstopu v kapital objavil ponudbo za odkup v skladu z zakonom o prevzemih. S tem bo preostalim delničarjem, tudi malim, omogočen izstop iz družbe za enako ceno za delnico. Laško ima okoli 8000 malih delničarjev, ki so naši potrošniki, zato so zelo pomembni. Zmanjšati torej želimo finančno breme, rešiti lastnike, ki so drago prišli do deležev prek plenjenja Infond Holdinga in Centra Naložbe. Danes imajo v lasti delnice, ki jih morajo slabiti, banke delati rezervacije. To je idealna reši-tev tudi za končanje tajkunske zgodbe.

Iz vložka je mogoče izračunati tudi okvirno pričakovano ceno delnice. Če bi investitor z okoli 75 milijoni pridobil tretjinski delež in presegel prevzemni prag, bi moral ponuditi ceno, ki je blizu sedanje tržne, okoli 25 evrov. Drži?Čeprav bi rad povedal kaj o ceni, to presega moja pooblasti-la. Domneva se, da bo namen investitorja preseči prevzemni prag, 33 odstotkov lastništva. Kar je manj, bi bilo sponzor-stvo. Če bo že vplačal veliko denarja, bo moral dati ponud-

Pogovor s predsednikom uprave Skupine Laško, objavljen 20. 12. 2014, v Sobotni prilogi Dela

→

Vse namreč kaže, da bi iskanje novega kupca za zadolženo Laško lahko naplavilo različne interese na osi lastniki-upnice-uprava, ki v sagi o razdolževanju holdinga Laško sledijo vsak svojemu interesu. Pivovarno Laško je treba ločiti od njene tajkunske preteklosti, pravi njen predsednik uprave Dušan Zorko.



bo za prevzem celote. Od lastnikov pa je odvisno, ali jo bodo sprejeli. Če pa bodo lastniki hoteli prodati svoje deleže pred dokapitalizacijo, pa se bodo sami z investitorjem dogovorili za ceno.

Kadar lastniki formalno pozovejo upravo, naj jih vključi v proces prodaje družbe, je z upravljanjem podjetja nekaj narobe. Ali ni nenavadno, da lastniki prehitevajo upravo in nadzornike po desni in da zahtevajo od uprave nekaj, kar ni v njeni moči?Ni res. Nenavadno je, da so se šele zdaj zbudili, da niso že prej zaznali potrebe po reševanju tako močnega sistema, ki ustvari prek 40 milijonov evrov EBITDA.

Kaj se je dogajalo na sestanku med upravo in konzorcijem lastnikov pretekli teden? Slišati je sicer, da je bil sestanek konstruktiven.Mislim, da je bil sestanek korekten, izmenjali smo stališča, potrebe po dokumentaciji. Zavedati se moramo, da Skupina Laško vodi proces dokapitalizacije v skladu s podpisanim spo-razumom z bankami. To smo upoštevali v informacijskem memorandumu in sporazumu o nerazkrivanju informacij. Če se želi nekdo vključiti, moramo postopek speljati pravno korektno. Sama vključitev ni problem, problem je časovnica in pravilna vključitev.

Vključitev lastnikov bi spremenila pravila igre. Kako?Treba je ločiti, kaj je dokapitalizacija, kaj pa prodaja – čeprav obe vodita h končnemu cilju, ustrezni finančni strukturi v bilancah pivovarne. Pri dokapitalizaciji bi šel denar takoj bankam in skupina bi se razdolžila. Pri prodaji bi bil končni učinek enak, a po podpisanem sporazumu z bankami uprava lahko dela samo prvo. Prodaja je damoklejev meč lastnikov. Če bodo hoteli prodati deleže, bodo morali na novo urediti prestrukturiranje kreditov in banke zadovoljiti v njihovih pri-čakovanjih. Določene banke niso ustrezno zavarovane in jim samo razdolževanje v okviru prodaje deležev ne bi prineslo ustreznega poplačila kreditov. A če pride finančno močan investitor, se najbrž ne bo težko dogovoriti za novo prestruk-turiranje.

Tako kot je bilo pri prodaji Mercatorja, v trikotniku kupec, banke, lastniki?Tako je. In zdaj je Mercator na poti sanacije.

Torej se s formiranjem konzorcija prodajalcev načrt razdolževanja v ničemer ne spremeni?Končna slika ne, morda le vmesna faza – če bi lastniki želeli pred dokapitalizacijo prodati delnice. Tedaj bo treba na novo definirati odnos z bankami upnicami. Kar po moje ni prav, ampak treba se je usesti in razmisliti.

Zakaj mislite, da so lastniki tako pozno vstopili v to zgodbo?Bom odgovoril z vprašanjem: Zakaj pa niso šli nikoli v doka-pitalizacijo? Verjetno je odgovorov več. Nobeden se ni zavedal resnosti, določene banke niso verjele v zgodbo, saj je v ozad-ju preveč neresnic, zasebnih interesov. Zgodba je samo ena. Skupina Laško s svojo osnovno dejavnostjo izpolnjuje vse kri-terije centralne banke za razdolžitev in nadaljnji razvoj. Smo eni prvih skupaj z Mercatorjem, banke nam zaupajo.

Uradno ste zapisali, da boste skušali pri iskanju investitorja doseči najvišjo ceno. Kaj pa razvoj, kako boste zagotovili, da bo pivovarna spet prodajala v Srbijo, Bolgarijo, Južno Tirolsko?Če ne bo kriterij cena, ampak recimo delovna mesta, razvoj – kako se bo odločila slaba banka? Bo glasovala za na skupšči-ni? Vedeti je treba, po koliko so nekateri prišli do lastnine in po koliko jo imajo knjiženo. Po plenjenju Infonda Holdinga in Centra Naložb je bila prevzeta po visoki vrednosti, potem so jo imele banke nekaj let v bilanci, a delnica je grmela proti 5 evrom. Zato smo vedno pozivali lastnike k dokapitalizaci-ji. Danes se z delnico Laškega spet trguje po zelo primernih cenah nasproti najnižjim vrednostim, kar je posledica večje likvidnosti delniškega trga. A kje se bo to končalo? Težko

rečem. Ali so pričakovanja prevelika? A če bodo lastniki za-vrnili prodajo, kar je legitimno, bodo morali prevzeti odgo-vornost. Zato mora uprava pripeljati pravega lastnika, da se poveča vrednost za vse.

Menite, da se potencialni kupci že pogajajo z bankami upnicami?Prepričan sem, da se, take informacije dobivam. Tisti, ki ima-jo interes po prevzemu lastnine in upravljanju, se pogovarjajo z bankami, lastniki, institucijami, tudi z Ivico Todorićem, ki je naš velik kupec. Prej ali slej se bodo morali soočiti s pra-vimi in ekonomskimi lastniki, ki so banke upnice, da bodo rešili zgodbo do konca. Pred vstopom DUTB so bili ekonom-ski lastniki skupine banke, a so stremele samo za poplačilom kreditov. Zdaj ko je lastnik pivovarne DUTB, je to drugače.

Zakaj so banke prenesle na DUTB samo zavarovanja iz naslova pivovarskih kreditov, ne pa tudi samih kreditov. Je to le površnost ali strateška odločitev?Mislim, da je bilo premišljeno. Banke so se verjetno različno pogovarjale z DUTB, tudi z vlado, Brusljem, kaj vem, s kom ...

Se pravi, da se je že takrat lobiralo?Mislim da. Morate vedeti, da Laško plačuje kredite po visoki obrestni meri. Laško je za banke zlata jama, kljub vsem pro-blemom. A zlata jama je le trenutno. Treba ga je rešiti, pa bo še naprej. Veste, koliko denarja je vrnilo Laško, odkar sem tukaj? 600 milijonov evrov smo v tem času vodili prek bilanc Laškega, 300 milijonov smo slabili naložbe v Mercator, Delo, Večer itd., dolg smo zmanjšali za okoli 210 milijonov evrov in odplačali za 110 milijonov obresti, deloma s prodajo premo-ženja, deloma pa tudi iz tekoče likvidnosti. Ni sistema, ki to lahko preživi. Strahotno veliko smo naredili.

Kaj je Laško pridobilo z vstopom DUTB?Novega lastnika, ki je tudi agent prodajnega konzorcija za Laško.

Se bo slaba banka pri prodaji pivovarne torej pogovarjala tudi z upnicami?Verjetno z bankami in verjetno tudi z bodočimi lastniki. Ah, bodimo odkriti. Vsak, ki pride v Slovenijo, obišče Kad, DUTB, NLB in morda še koga in potem si ustvari neko pri-bližno krvno sliko.

V skupini ima vsaka od upnic svoje zavarovanje, ena ima Union, ena Laško, ena opremo, ena nepremičnine. Lahko tu nastanejo težave?Velike. Zakaj mislite, da nismo dobili pogodbenega koncer-na? Ker so določene banke, npr. NLB pod prejšnjo upravo, ve-dno igrale igro: če Laško ne bo vrnilo kreditov, bomo unovčili Union. To je bil temelj vseh napadov name, na mojo ekipo. Ker so čuvali Union, s tem, da je imela NLB zavarovano opre-mo in Union v celoti. Zato je s sporazumom o prestrukturi-ranju nastal nov moment, ko so banke morale dati na kup vse kredite in vse premoženje in ga na novo definirati – s tem je bil gordijski vozel rešen.

Torej je NLB kot upnica dobro zavarovana, s prenosom lastništva na DUTB pa se je rešila še političnega vpliva pri prodaji pivovarne. Je bil to razlog, da NLB na DUTB ni prenesla tudi posojil do Laškega, ampak le zavarovanja?Ne vem, zakaj NLB na DUTB ni prenesla posojil, lahko pa potrdim, da vse našteto drži in da kredite še vedno urejamo z vsako banko posebej. Veseli smo, da z bankami, tudi NLB, dobro sodelujemo, saj prej nismo. Ko je bila NLB lastnica pivovarne, je večkrat nasprotovala predlaganim rešitvam za sanacijo pivovarne.

Rekli ste, da je Laško bančna oaza, pa je tudi pivovarniška oaza? Vas skrbi, da bi se nekdo z nakupom pivovarne poskušal dokopati le do njenega trga?Pripadnost potrošnikov našim izdelkom je močna in vsake-

mu bi svetoval, naj blagovne znamke razvija še naprej.

Bi bil boljši investitor strateški lastnik, ki ponavadi ponudi več kot finančni?Uprava ne favorizira kogar koli. Dober bo tisti lastnik, ki bo poskrbel za razvoj znamk, razdolžitev in ki bo sprejemljiv za naše lastnike. Usoda pivovarne bo na koncu enaka, tudi sklad jo bo nekomu prodal.

Kaj bi se zgodilo, če dokapitalizacija pade v vodo, če na primer medsebojni nesporazumi ali previsoka pričakovanja prodajalcev ali uprave odpodijo kupce?To sta dve poti. Če dokapitalizacija ne bo v roku speljana, bomo morali podpisnicam sporazuma pojasniti, zakaj se ne držimo rokov. Če bodo to sprejele, bodo verjetno rok podalj-šale. Sicer bo proces propadel, banke bodo sprožile stečaj.

Znano je, da sporazum z bankami določa, da morate do konca leta prodati Radensko in Delo. Še prodajate Radensko? Sprašujemo zato, ker prodaja Radenske vedno bolj spominja na prodajo Mercatorja in Heliosa, kjer sta nova lastnika konkurente iz boja najprej izločila z najvišjo ponujeno ceno, nato pa sta jo taktično le še zniževala. V primeru Radenske je podobno – češka Kofola in družina Polič sta si najprej konkurirala v boju za nakup Radenske, zdaj pa jo kupujeta skupaj, Laško pa je stisnjeno v kot.Za Radensko smo včeraj (petek, 19. decembra) sklenili pro-dajno pogodbo. Kupec je Kofola. Občutki so mešani; na eni strani smo zadovoljni, ker se nam je uspelo v konstruktiv-nih in dolgotrajnih pogajanjih dogovoriti o pogojih prodajne pogodbe, ki je ena najtežjih prodajnih pogodb nasploh, ker mora reševati veliko zahtevnih vprašanj. Zato sem zadovo-ljen, da smo jo s sodelavci in svetovalci uskladili in pripra-vili za podpis, ki pomeni izpolnjevanje zavez sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju. Na drugi strani pa nihče z veseljem ne prodaja podjetja s 145-letno tradicijo ... Vendar, kot sem že dejal, pri prodaji Radenske gre za del sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju. Sicer se je prodajni proces Radenske, skladno s sporazumom, začel 1. septembra lani. Postopek prodaje deleža v družbi Radenska je bil izveden v transparentnem mednarodnem dvofaznem postopku javne-ga zbiranja ponudb, v okviru katerega je bilo kontaktiranih več kot 50 domačih in tujih potencialnih investitorjev ter od-danih več kot pet nezavezujočih ponudb. Februarja 2014 sta zavezujoči ponudbi oddala dva ponudnika, ki sta pozneje v fazi pogajanj oddala eno skupno zavezujočo ponudbo. Proda-ja bo, ko bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji s strani prodajalca in kupca, predvidoma zaključena v naslednjih mesecih. Ves čas smo skladno z dogovorom o procesu obveščali tudi člane nadzornega sveta.Prodajamo tudi ostalo, delnice elektrogospodarstva, rudni-ške delnice, časnik Delo, pravzaprav vse, kar je bilo v prete-klosti nakupljeno iz denarja osnovnega posla, pa to danes ni. Slabimo lahko vse, a kredite moramo vračati. Vsak mesec.

Ves čas govorite, da je osnovni posel pivovarne pivo. Toda pivovarne polnijo tudi vodo in to je ne nazadnje tudi osnovni posel Radenske.Res je. Tudi Fructal je bil. A če si rakav bolnik, se moraš za-četi zdraviti in tudi kaj žrtvovati. Radenska ima dobro vodo in upam, da se bo pod novim lastnikom razvijala. Radenska ni nepomemben element v Pomurju, tam je veliko težav in ni nam vseeno, kakšna bo prihodnost družbe. Pri prodaji Radenske se je marsikdo prestrašil tudi zahtevka po denaci-onalizaciji, zato so določeni interesenti kasneje odstopili od svojih nezavezujočih ponudb.

So ti zahtevki prestrašili tudi Coca-Colo?Coca-Cola je gigant in res ne vem, kaj lahko prestraši tak sis-tem. Coca-Cola se je v nekem momentu resno pogajala za nakup, več pa bi težko komentiral. Radenska ima svojo ceno in pričakujemo normalno plačilo za tako pomembno blagov-no znamko.


24,6

Družbe Skupine Laško poslujejo z dobičkom

Besedilo: V. G.

Uprava je člane nadzorne-ga sveta seznanila tudi s postopkom dokapitaliza-

cije, ki poteka strokovno in tran-sparentno v skladu z mednarodno prakso, pri katerem svetuje banka UniCredit. O postopku so bili naj-prej seznanjeni delničarji na redni letni skupščini 30.6.2014. Postopek se je začel v začetku meseca julija 2014 z izdajo Teaser-ja, v skladu z določbami Sporazuma o prestruk-turiranju in mirovanju, ki so ga dne 30.4.2014 sklenile družbe Skupine Laško z bankami upnicami. Nada-ljeval se je s podpisom Sporazuma o ne-razkrivanju informacij (NDA) in izdajo Informacijskega memo-randuma konec oktobra 2014. Za-interesirani ponudniki so v drugi

polovici novembra 2014 poslali ne--zavezujoče ponudbe. Prispele so tako ponudbe strategov, kot finanč-nih skladov. Člani nadzornega sveta so potrdili predlog uprave glede na-čina izbora potencialnih investitor-jev, ki se jih povabi v ožji krog za do-kapitalizacijo Pivovarne Laško, d.d., in se strinjajo, da se s potencialnimi investitorji z ožjega seznama posto-pek nadaljuje. Postopek dokapitali-zacije se predvideva, da bo zaklju-čen v letu 2015, s ciljem doseči čim višjo ceno za delnico. Pričakuje se, da bo izbrani investitor po vstopu v kapital objavil ponudbo za odkup v skladu z Zakonom o prevzemih. S tem se bo preostalim delničarjem omogočil izstop iz družbe za enako ceno za delnico.

Na 18. seji nadzornega sveta Pivovarne Laško d.d. so člani nadzornega sveta obravnavali devet mesečne rezultate poslovanja družb Skupine Laško, ki so v omenjenem obdobju ustvarile 197 mio EUR prihodkov in 24,6 mio EUR čistega dobička iz poslovanja ter 36 mio EUR EBITDA. Matična družba, Pivovarna Laško d.d., je v tem obdobju ustvarila 71,2 mio EUR prihodkov in 8,1 mio EUR dobička iz poslovanja ter 11,5 mio EUR EBITDA.

Poslovne krivulje

POSLOVNO• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •


Družbe Skupine Laško v devetih mesecih poslovanja s 24,6 mio EUR čistega dobička iz poslovanja.


DOGAJANJE

V petek 28. novembra se je na underground lokaciji v samem sredi-šču Ljubljane, pod poslovno stavbo Slovenijalesa- v sklopu projekta Kurzschluss, odvijal dogodek VIP Green Exclusive by Pivovarna La-

ško, ki je bil paša za oči in dušo.V igri lepote in čutov v zatemnjeni zelenkasti svetlobi s silhuetami gibčnih artistk in zapeljivimi pogledi lepotic, ki so se iskrili skozi tisoče zelenkastih bleščic, smo spoznavali premium vonj in okus v zelenem, ki dviga razpolo-ženje.Vrhunec večera je bila izbrana glasba francoskega dua Faul & Wad Ad ter Hannae Mancini, v ritmičnem house-u, začinjenem z okusi novodobnega disca, francoskega housea in tudi z vplivi jazza in funka. •

Za vse, ki si želite izvirnih in na kožo naslovnika pisanih čestitk, smo pripravili zabavno glasbeno aplikacijo Sola Beats. Ja, prav ste pre-brali.

Vaše voščilo ne bo samo zelo (p)osebno temveč tudi zvočno. In ker veste čemu najraje prisluhnejo vaši prijatelji naloga ne bo težka.Preskusite svoj talent na spletni strani http: //beats.sola.si/ in se prepustite ustvarjanju. Če ne bo takojšnega navdiha si privoščite Solo. Sola okus = ri-tem, ki te premakne.Namešajte svojo glasbo in navdušite z beati. Lahko izbirate med 4 glasbeni-mi paketi, pri ustvarjanju pa vam bo pomagal znani kitarist Tadej Košir iz skupine Muff. •

Nepozabno doživetje

Premium Clubbing je predstavil VIP Green Exclusive na otvoritvenem večeru v Kurzschluss-u

Pri letošnjih novoletnih voščilnicah ne boste imeli težav z izvirnostjo.

Besedilo: David Šaherl

Besedilo: Tina Čoga


Uspešna otvoritev Pivnice Union

Na 61. GTZ nismo manjkali!

Srečali smo mnoge znane obraze, ki so se navduševali nad arhitekturno podobo pivnice, kulinarično po-nudbo, predvsem pa raznolikostjo točenih piv. Obiskovalke so z veseljem posegle po mogočnih kelihih v katere se je točil Triglav Bok, moški pa so uživali v raznolikosti pestrih okusov, še posebej pivovarjevega

izbora. Udeležence je zabavala glasbena skupina VIP band, mnogi pa so zbrali tudi pogum in se pomerili v posebnem izzivu krotenja Unionovega zmaja … •

V dveh dneh se je pomerilo v spretnosti in znanju več kot 400 tekmovalcev iz 35 gospodarskih družb v 28 kategorijah za pridobitev kolajn, istočasno pa je 38 razstavljavcev obiskovalcem in strokovni javnosti predstavilo svojo gostinsko ponudbo, v kateri ni manjkala uspešna in inovativna predstavitev Skupine

Laško, ki je v dveh dneh gostila veliko število poslovnih partnerjev s področja gostinstva. Poleg že poznanih vrst blagovnih znamk in njihove kvalitete, smo njihovo čustveno interakcijo do vrhunca povzdignili z novimi okusi specialnih vrst piv naših pivovarjev. •

V ponedeljek, 17. novembra 2014, smo v Pivovarni Union svojo novo pivnico premierno predstavili povabljenim poslovnim partnerjem, medijem ter predstavnikom slovenske estrade.

Letošnji 61. Gostinsko turistični zbor Slovenije je potekal med 14. in 15. oktobrom 2014 v Kongresnem centru Grand hotela Bernardin Portorož.

Besedilo: Nina Tomše

Besedilo: David Šaherl

Pivnica Pivovarne Union

Gostinsko turistični zbor Slovenije

Premium Clubbing VIP Green Exclusive

Sola Beats navdihuje

Splošni podatki o KosovuRepublika Kosovo ima skoraj 1,9 mio prebivalcev. Razpro-stira se na 10.887 km2. Država je upravno razdeljena na 34 občin. Glavno mesto je Priština, kjer živi približno 600 tisoč ljudi. Uradna jezika sta albanščina in srbščina. Kosovo meji na Srbijo, Makedonijo, Črno goro in Albanijo. Velik problem države je visoka brezposelnost, ki znaša kar 44 % vsega aktiv-nega prebivalstva. V ekstremni revščini živi 30 % populacije. Posebnost Kosova je visok delež mlade populacije, ki predsta-vlja kar 60 % celotnega prebivalstva.

Prisotnost izdelkov Skupine LaškoSkupina Laško je s svojimi blagovnimi znamkami zelo moč-no prisotna na tržišču Kosova. Ocenjujemo, da bomo v letu 2014 prodali na Kosovu 175,5 tisoč HL vseh pijač, od tega Laške-ga piva 26 tisoč HL, brezalkoholnih pijač Sola 137 tisoč HL in vode Radenska 12,5 tisoč HL. Naše najpomembnejše blagovne znamke pri prodaji na Kosovu so: Sola ledeni čaj breskev, Multi Sola, Laško Zlatorog pivo ter voda Radenska Classic. Na Kosovu prodajamo naše blagovne znamke v kanalih Retail in Horeca. Skupina Laško se z licenčno polnitvijo dela asortimana na Ko-sovu prilagaja konkurenčnim zahtevam trga ter želi izkoristiti možnosti širitve prodaje v celotni regiji.

Distribucija

Laško pivo in vodo Radenska distribuira podjetje Liridoni sh.p.k., Peć. Sola brezalkoholne pijače uvažamo in licenčno proizvajamo na Kosovu preko pivovarne Birra Peja Sh.A., Peć. Od julija 2014 Birra Peja ni več članica Skupine Laško, saj je prodan naš lastniški delež v tej pivovarni. V drugi polovici leta 2014 je Skupina Laško na Kosovu ustanovila hčerinsko podje-tje Laško Grupa Sh.p.k. v Peći z namenom kontrole tržišča ter aktivnega vodenja politike marketinga in distribucije na trgih Kosova, Makedonije, Črne gore in Grčije.

Trg pivaNa Kosovu se letno proda 340 tisoč HL piva. Potrošnja piva na osebo znaša 18 litrov na leto. V kanalu Horeca se proda največ piva v steklu, v Retailu pa pločevink ter 2 l plastenk. Največja


TUJI TRGIG L A S I L O S K U P I N E L A Š K O

KOSOVO

Besedilo: Barbara Bajc, Petra Nader in Bojan Kunc

Trg piva na Kosovu

Aktivnosti v lokalnih okvirihSkupina Laško je s svojimi blagovnimi znamkami zelo močno prisotna na tržišču Kosova.

Izvoz Skupine Laško na Kosovo v letu 2013

•175.5 tisoč hl vseh pijač

08

trgovska veriga na Kosovu je Elkos, po obsegu prodaje raste tudi veriga Viva Fre-sh. Ostali so manjši trgovci ter močan traditional trade. Največji tržni delež piva na Kosovu ima Birra Peja pivo s 60 %, sledi Skopsko pivo s 17 % , Nikšič 10 % in Laško pivo z 9 % tržnim deležem.

Trg brezalkoholnih pijačNa letnem nivoju se na Kosovu proda 1,4 mio HL brezalkoholnih pijač. Potrošnja brezalkoholnih pijač na osebo znaša 74 l i t ro v na leto. Največ Sola pijač se proda v Retailu. Neposredni kon-kurenti Sola ledenem čaju so Nestea, Rauch in Multisende. Na področju multivitaminskih napitkov pa Multi Soli najbolj konkurirajo proizvodi v tetrapaku domačih proizvajalcev.

TrženjeSkupina Laško razvija strategijo nastopa, prilagojeno potre-bam posameznega trga. Aktivnosti postavljamo v lokalni

Priština

Uroševac

Peć

Kosovska Mitrovica

Gnjilane

Prizren

Đakovica

okvir in na ta način še bolj približujemo naše blagovne znamke kosovskemu potrošniku.

Pri trženju brezalkoholnih pijač Sola je bil v letu 2014 glavni fo-kus na zakupu prodajnih polic. Tekom leta smo pripravili večjo atraktivno nagradno igro s privlačnimi nagradami. Pri mladi ciljni skupini je bila najbolje sprejeta aktivnost nagrajevanja nakupa s trendovskim reklamnim materialom. Zaradi izredno mlade populacije smo namenili del marketinškega budgeta za digitalno oglaševanje. V decembru izvajamo co-marketing aktivnost Sola z znano blagovno znamko piškotov na Kosovu. Trženje Zlatorog piva in vode Radenska v plastenkah je bilo v letu 2014 usmerjeno v zakup polic v segmentu trgovine. Laško Club pivo in vodo Radenska Classic v stekleni embalaži smo intenzivno pospeševali v Horeca kanalu. Skupaj z Birro Pejo je Skupina Laško uspešno nastopila v juliju na največji prireditvi Pivo fest v Prištini. V prihodnjih letih si bomo prizadevali za povečanje prisotno-sti lastnih blagovnih znamk, utrjevanje položaja in širjenje indeksa distribucije blagovnih znamk Skupine Laško na stra-teškem trgu Kosova ter v okoliških regijah. •

V podporo implementaciji Strategije 2019 je bila usta-novljena Strateška Projektna Pisarna (SPP) skupi-ne Laško, ki bo nudila podporo pri implementaciji

strategije in spremljala koristi obstoječih, strateških in vseh bodočih projektov. SPP bo zagotavljala centralizacijo, standardizacijo in uvedbo najboljših praks pri vodenju projektov. SPP bo tako omogo-čala pregled nad vsemi projekti v skupini, pomagala bo pri razporejanju virov in skrbela za usposabljanje in razvoj vo-denja projektov in projektne metodologije povsod tam, kjer do sedaj ta še ni bila v zadostni meri vzpostavljena.SPP bo v sodelovanju s kontrolingom spremljala učinke in koristi projektov, ter s tem zagotovila pregled tako nad finančnimi učinki kot tudi nad doseganjem ključnih ka-zalcev uspeha. Ob nastopu izzivov, odprtih vprašanj ali tve-ganj, bo le-te po potrebi eskalirala. Vloga SPP bo tudi koordinacijska, spremljala bo časovnice strateških projektov, ter po potrebi medsektorsko usklajeva-la izvedbene aktivnosti. SSP bo predvidoma v celoti implementirana do konca janu-arja 2015.V okviru SPP je bil dne 26.11.2014 organiziran začetni sesta-nek implementacije strateških projektov, kjer so projektni vodje ključne cilje in časovnice projektov predstavili Upravi. Z dobrim upravljanjem projektov bomo v krajšem času na-redili več, predvsem pa bomo imeli vsi udeleženci v vsakem

trenutku pregled nad želenimi podatki (npr. primerjavo med dejanskimi in planiranimi vsebinami , viri, stroški, časom, aktivnostmi ali pregled nad stanjem projektov, kritičnostjo, tveganji….).

Učinkovit nadzor nad portfeljem projektov v skupini Laško in profesionalizacija projektnega vodenja, bosta postala naša povečana konkurenčna prednost. •

V začetku oktobra je nadzorni svet potrdil Strategijo Skupine Laško 2019, ki postavlja pogumno vizijo za prihodnost, kar bo povečevalo našo pozicijo vodilnega proizvajalca piva in brezalkoholnih pijač.

Strateška Projektna pisarnaNova organizacijska funkcija v Skupini Laško:

Besedilo: Andrej Kebe


TRAJNOSTNI RAZVOJG L A S I L O S K U P I N E L A Š K O 09

ISO - odličnost poslovanja

A prav zaradi uvedbe standardov, ki nosijo kratico mednarodne standar-dizacijske organizacije, smo lahko

pri svojem delu bolj učinkoviti, kar se kaže tudi v večji uspešnosti.Prvi standardi, s katerimi so želeli poenotiti vodenje podjetja in procesov, so se pojavili konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji. Najprej so se zanje ogre-la velika podjetja s poslovnimi enotami na več različnih lokacijah in z različno kulturo vodenja.Približno deset let kasneje so standarde vo-denja prvič poenotili na mednarodni ravni. Mednarodni standardi iz skupine ISO so v

veljavi še danes, certificirali pa smo jih tudi v naših podjetjih.Standardi vodenja so predvsem orodje vod-stva za obvladovanje procesov, hkrati pa tudi kupcem in lastnikom dokazujejo, da podjetje procese zares obvlada.V Skupini Laško se je potreba po enotnem standardu vodenja pojavila že zelo zgodaj, vendar smo zaradi nujnejših prioritet z za-četkom uvajanja počakali do leta 2012, ko smo naredili idejni projekt. Sledil je še iz-bor zunanjega svetovalca, g. Bitenca v za-četku leta 2013 in začetek projekta v marcu tega leta. Z energijo obratovodje polnilnice, ki je spodbudila tudi ostale izvršne direk-

torje in vodje obratov ter služb, smo projekt uspešno zaključili 16. 10. 2014, ko je tudi Pivovarna Laško pridobila certifikata ISO 9001 in ISO 14001.Na področju standardov vodenja v Skupi-ni Laško imata trenutno obe pivovarni isti poslovnik in opise ključnih procesov, doku-mentacija na nižjih nivojih pa je urejena na primerljiv način.Cilj uvedbe standardov vodenja v podjetja seveda ni v tem, da imajo zaposleni obču-tek, kako »delajo samo še za standarde«, pač pa morajo standardi postati sestavni del in neopazni spremljevalec našega vsa-kodnevnega dela. To med drugim pomeni,

da je dokumentacija napisana življenjsko in nas samo opominja tam, kjer je potrebno.Naslednji izziv nam predstavlja standard IFS. To je standard, ki so ga za svoje do-bavitelje postavile velike trgovske verige (trgovska združenja Nemčije, Francije in kasneje Italije). V Pivovarni Union smo ga certificirali konec leta 2008 na željo ko-mercialnega sektorja, kot lažjo vstopnico v trgovske verige. Ker ima Pivovarna Laško že nekaj let certificiran sistem HACCP, oce-njujemo da tudi certificiranje IFS-a ne bo predstavljalo prevelike ovire. Tako bo tudi na področju standardov prišlo do poenote-nja v obeh podjetjih. •

Kratico ISO ste v zadnjih letih zagotovo pogosto slišali, ne nujno samo v pozitivni zvezi.

Besedilo: Janez Kešnar

S sledljivostjo procesov do odličnosti poslovanja


G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O

AKTUALNO

25. LET MAŽORET LAŠKO

Na začetku prireditve se je odvrtel krajši promo film, ki so ga mažorete skupaj z društvom Šmocl snema-le na različnih lokacijah po Laškem. Ko so gledalci

videli posnetek, na katerem mažorete plešejo na vrhu sladar-ne Pivovarne Laško, so požele bučen aplavz. Kasneje so se predstavile vse tri starostne skupine – kadet, junior in senior z različnimi plesnimi točkami ter navijaška skupina Green chicks. Skupina kadetinj šteje 16 deklic od 8 do 11 let, skupina junior pa 17 članic od 12 do 15 let. Na odru so odplesale dve koreografiji, s katerima so tekmovale na državnem tekmova-nju. Najstarejša skupina senior mažoret, ki ima za sabo že nemalo nastopov, tekmovanj in odločnih rezultatov, pa šteje 22 članic v starostnem razponu od 16 do 24 let, prav tako pa so se predstavile s tekmovalno figurativo in parado.V okviru prireditve jim je župan podelil srebrno jubilejno li-stino za uspešno delovanje, sedanja mentorica Sabina Seme pa se je zahvalila tudi bivšima mentoricama, Majdi Marguč in Vesni Kovač. Članice, ki že več let zastopajo barve Laškega, so iz rok predsednika KD Laška pihalna godba Mateja Oseta, prejele priznanja za aktivno sodelovanje v mažoretni sku-pini. Priznanja za 5 let delovanja so prejele: Maša Dečman,

Oktobra je minilo natanko 25 let, odkar se je v Laškem zavrtela prva palica in svoj jubilej so mažorete proslavile tako kot se spodobi – s plesno prireditvijo, ki so jo organizirale v zadnjem tednu oktobra v Kulturnem centru v Laškem.

Besedilo: Sabina Seme

Mažorete iz Laškega praznujejo

Prvi sestanek je potekal 13.3.1989, priso-tni pa so bili Karli Bovha iz sladarne, Lavrinc Ludvik iz varilnice, Veber Mir-

ko in Pfajfer Franci iz kleti in Kovač Martin iz

polnilnice. Skupaj s Faniko Wiegele smo pri-pravili osnutek ustanovitve in pravil društva.

Društvo je bilo ustanovljeno 25.11. istega leta, vanj pa se je včlanilo 27 rednih in 4 izredni člani.Aktivnost in delovanje društva je bilo usmer-jeno predvsem v spoštovanje in krepitev pi-vovarskega poklica. Pomembno je bilo tudi izobraževanje, sodelovanje v procesu posoda-bljanja proizvodnje, medsebojno sodelovanje in druženje.

Društvo je v teh minulih letih lepo napredo-valo in zastavilo si je precej nalog. Za praznik Piva in cvetja smo od leta 1991 organizirali svoj šank, ki je prepoznaven po nefiltriranem pivu. To je bil velik uspeh, ki se nadaljuje. Otvoritev, zaključek prireditve in povorka po

mestu ni mogla brez pivovarjev, ki so prika-zovali delčke proizvodnje in na veselje gledal-cev delili kozarčke odličnega piva. Za rekla-mno promocijo Pivovarne smo sodelovali na raznih sejmih, športno kulturnih prereditvah po Sloveniji in tudi izven naših meja.

Za člane društva smo organizirali vsakoletna predavanja, kjer so nas naši strokovni in vod-stveni delavci seznanjali s poslovanjem in po-sodabljanjem podjetja. Prav tako smo vsako leto izpeljali izlet s strokovno ekskurzijo. Tako smo si ogledali veliko evropskih pivovarn in držav, nepozabni pa so bili izleti na Kitajsko, v Kanado, na Kubo, v Egipt in Izrael, v Skandi-navijo in še bi lahko našteval.

Druženje med člani in sodelavci je bilo uspe-šno in zelo prijetno. Skupaj smo doživeli in preživeli mnogo lepega.

Iskreno želim, da Društvo pivovarjev nada-ljuje svoje delo in poslanstvo, da bo še naprej uspešno in čestitam za 25-letnico. •

Obletnica DRUŠTVA PIVOVARJEVMinilo je že 25 let odkar so se uresničile dolgoletne želje laških pivovarjev in sladarjev o cehovskem združenju (društvu) s ciljem, da bi postal ta maloštevilen, specifično zanimiv in zahteven poklic bolj prepoznaven.

Foto: Rok Deželak RD2.si

Valentina Gradič, Larisa Knap, Urška Kovač, Lucija Lapornik, Špela Rezec, Aneja Šanca in Ana Zabret. Priznanja za 10 let delovanja so prejele: Anja Kamerički, Patricija Knap, Anja Krašek, Katarina Lapornik, Eva Matek, Barbara Zorko, Luci-ja Zorko in Katarina Žagar. Prestižna priznanja za več kot 15

let aktivnega sodelovanja pa so prejele: Valerija Jakopič, Nina Lenko, Katarina Novak, Slavica Plevnik, Kristina Ramšak Špi-lar in Maruša Šantej.Za zaključni finale prireditve pa so tako male kot velike mažo-rete združile moči in se na odru predstavile s skupno točko.

Jesenski večer je vsekakor minil v duhu plesa in spominov, ki so jih obujale tako sedanje kot bivše mažorete. V vseh teh letih je namreč v skupini Mažoret Laško plesalo več 100 de-klet in prav vsaka je lahko ponosna na dejstvo, da je nekoč pripadala eni izmed najboljših skupin v Sloveniji in Evropi. •

Besedilo: Ludvik Lavrinc

Prva skupinska slika članov Laških pivovarjev 29.10.1991

10



Jesenskega dela izobraževanj, ki so pote-kala 6. in 7. novembra se je udeležilo 399 zaposlenih, skupaj s spomladanskimi iz-

obraževanji pa se je skupno izobraževalo 568 zaposlenih. Izobraževanje smo tokrat, zaradi velikega števila udeležencev, izvedli v Ther-mani Laško. V sklopu izobraževanj smo, enako kot v spomladanskem delu izobraže-vanj, čas med odmori namenili predstavitvi in degustaciji izdelkov obeh pivovarn. Prvi odmor je bil namenjen degustaciji brezal-koholnih pijač, drugi odmor pa degustaciji specialnih piv Pivovarne Union in Pivovarne Laško. Dvodnevno izobraževanje se je zaklju-

čilo z ogledom proizvodnje pivovarne Laško, slušateljem pa bomo omogočili tudi ogled proizvodnje Pivovarne Union. V ogled bomo vključili vse udeležence izobraževanj in or-ganizirali naknadni ogled, da bomo celostno zaključili interna izobraževanja v Skupini Laško.Za vse, ki se izobraževanja še niso udeležili a bi se ga želeli, bo organizirano dodatno iz-obraževanje z istimi vsebinami. Lokacija in termin sta zaenkrat še v fazi potrditve. Po že izvedenem pregledu in zbiranju novih prijav - ne glede na službe v katerih zainteresira-ni delajo - bomo natančneje definirali plan

dogodka. To nam tudi odpira možnost, da oglede proizvodenj obeh pivovarn izvedemo po zadnjem sklopu internih izobraževanj, ki bodo zaradi hitro bližajočih se praznikov iz-vedeni v začetku novega leta 2015.Anketni vprašalniki so bili, v enaki obliki kot prvič, razdeljeni med udeležence. Prinesli so nam ne le pohvale, temveč tudi nove izzive kako narediti izobraževanje še boljše. Veseli smo, da so bile povprečne ocene res razve-seljive, pričakovati pa je bilo, da bodo zaradi tako številne in raznolike publike udeležen-cev, tudi ocene in pričakovanja udeležencev različna. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in

vprašalnik izpolnili ter nam ga oddali. Gre torej za izobraževanje vseh, ki smo za-posleni v obeh pivovarnah. Želja po novem znanju naj nas vodi tudi naprej. Prepričani smo, da je vsak, če je to le želel, lahko našel tudi delček zase in za svojo prihodnost v naši skupini.Zahvala gre celotni Ekipi, ki je sodelovala pri organizaciji in izvedbi tega projekta in nena-zadnje tudi Upravi Skupine Laško, ki je in-terno izobraževanje v letu 2014 omogočila. •

Po prvih štirih internih izobraževanjih, ki smo jih izvedli spomladi 2014, smo nadaljevali z izobraževanjem tudi v jesenskem terminu. Teme in predavatelji so ostali enaki, le dopolnjeni z dodatnim predavanjem s področja prodaje. Tokrat so se izobraževanja udeležili zaposleni iz dveh največjih sektorjev obeh pivovarn in sicer tehničnega in komercialnega sektorja.

Interno izobraževanje zaposlenihNaši zaposleni

Besedilo: Alenka Lesjak

IZOBRAŽEVANJE 11


G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O12 OGLAS

Na zdravje!Na srečo!

Na prihodnost!NA 190 LET!

Pokončne drže in polni življenjske sile kot čuječa družba krepimo solidarnost in vzajemnost, radovednost, raziskovanje, znanje.

Pivo

varn

a La

ško

d. d

., Tru

barje

va 2

8, La

ško;

obl

ikova

nje:

LUKS

Stu

dio;

Rep

rodu

kcija

grafi

ke go

stiln

iške t

able

Pivo

varn

e Laš

ko, o

bdob

je še

stde

seta

leta

pre

jšnje

ga st

olet

ja.


13PO SLOVENIJI

Kam se gre po šefovi pridigi, taščinem obisku in dobrem seksu?

Pivnica Pivovarne Union

Ideja o pivnici je v Pivovarni Union zorela mnoga leta, ven-dar do zdaj trenutek za njeno realizacijo - zaradi tehničnih ovir in drugačnih poslovnih prioritet - nikoli ni bil pravi. Jubilejno leto je prineslo pravo spodbudo, da je projekt do-končno zaživel in v dobre pol leta ugledal luč sveta. Za pro-stor pivnice je bila izbrana stara sladarna, predvsem zato, ker omogoča dostop neposredno s Celovške ceste. Pivnica je v vseh pogledih edinstvena. Ob vstopu te osupne veličina prostora, njena lahkotnost, sproščujoč ambient te napolni s čustvi in te združi s prijatelji ob vrčku piva. V Pivovarni Union smo namreč pri zasnovi pivnice sledili vi-ziji ohranjanja avtentične podobe stare sladarne, kar nam je uspelo tudi z izborom materialov kot so baker, les in ko-vina. Na ozadju temnega stropa brez obloge se tako razpro-stirajo kovinska ogrodja in inštalacije, vidni pa so tudi vsi

večji vijaki. Topel občutek pivnici dajejo mogočno masivno leseno pohištvo in dodatki ter seveda vsi zaposleni, ki se v njej počutijo domače. V pivnici vam bodo sicer postregli z vsemi pijačami Pivovar-ne Union, tudi s tistimi, ki jih na prodajnih policah ni, ter krovnimi blagovnimi znamkami Pivovarne Laško, Raden-ske in Vitala. Načrtovana so pestra kulinarična in glasbena doživetja tudi v prihodnje, med drugim tudi kulinarične delavnice, na katerih bo Pivovarna Union skladno s svojo tradicijo izobraževala zainteresirane goste o kombiniranju posamezne vrste piva z izbranimi kulinaričnimi vsebina-

mi. Vsak mesec vas bo čakalo tudi novo, samo za pivnico varjeno pivo, ki so ga poimenovali »pivovarjev izbor«. V to-kratni ponudbi je Hmeljni valat, prvo pivo iz seznama pi-vovarjevega izbora, varjeno posebej za odprtje pivnice Uni-on. Odlikuje ga izredna, polna hmeljna aroma, ki spominja na grenivko, tropske sadeže in brinove jagode. Bogastvo arom je posledica suhega hmeljenja (dry hopping) s tremi različnimi sortami hmelja, Hallertau Mittelfrüh, Cascade in Chinook. Zanimivo za vse ljubitelje aromatičnih piv s poudarjeno hmeljno grenčico. Vsa piva so točena, skupaj je kar deset različnih, točijo pa jih iz dvajsetih točilnih pip, razvrščenih na enem najdaljših točilnih pultov v Ljubljani. Ob tem v pivnici skrbijo še za vrhunsko kulinariko - pred vašimi očmi v odprti kuhinji pečejo mesne dobrote ter vam iz brbotajočih kotličkov strežejo znameniti Unionov golaž.

V Decembeer–u, kot smo poimenovali mesec december, smo pripravili 4 tematske tedne posvečene Nepozabnim 4: Union Triglav, Union Amber, Union Bok in Union Ležak.Seveda pa ne pozabimo, pivnica bo odprta tudi za Silvester-sko noč, ko nas bo zabaval Samuel Lukas z bendom.

Besedilo: Nina Tomše

Pivnica UnionCelovška cesta 22,

1000 Ljubljana

Telefon: (01) 471 73 [email protected]



LAŠKO14 G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O

Še na mnoga leta!Besedilo: Urban Kramberger

Vse se je začelo leta 1825. Z idejo o pivu. Drzna, a do-bra se prime in plemeniti

skozi turbulentne čase, zaznamo-vane z dvema svetovnima vojna-ma, kopico političnih režimov in globalnimi gospodarskimi spre-membami. Razvijajo jo pokončni ljudje, radovedni, predani napred-ku tako stroke kot življenja okrog sebe, odzivni, pripravljeni dajati in sprejemati.

Jubilejno leto 2015 začenja Pivovar-na Laško še posebej ponosno, z no-vim razvojnim mejnikom – butič-no znamko piva Special, v kateri se

prepletata zvestoba tradiciji in do-vzetnost za novosti. Gre za prilago-jeno, maloserijsko proizvodnjo po-sebno negovanih, tudi re-kreiranih vrst piva, t. i. craft beers. Osnova je seveda ista kot pri vsakem pivu iz Laškega – perfektne, neoporečne sestavine. Nekaj drugačni so posa-mezni tehnološki koraki, ključna pa je osebna, dobesedno s podpi-som potrjena angažiranost laških strokovnjakov s področja varjenja, kakovosti in razvoja piva.

Pestra zgodovina 190 let je polna tehnoloških pridobitev, strokovnih inovacij, razvojnih izzivov. Vsako

Laško, mestece takorekoč v središču Slovenije, je narava radodarno obdarila, predvsem z vodo. Zato ni čudno, da je dom ene najbolj znanih pivovarn jadransko-balkanske regije. Pivovarna Laško slavi 190-letnico, častitljivi jubilej tudi v mednarodnem poslovnem prostoru.

Pivovarna Laško slavi 190-letnico

desetletje pravzaprav prinese ne-kaj temeljito novega, kar se poveže z že osvojenim v še en korak uspe-šne poti. Spremembe so edina stalnica napredka. A laško pivo že od začetkov skrbno čuva svojo po-dobo. Vizualno prepoznavnost je osnovana na grbu rodnega mesta, od 1930-ih let pa se mu pridružuje podoba mitskega vladarja alpskega sveta – Zlatoroga. (Imena se je do-mislil pisatelj Janez Jalen.)

Zlatorog se je najprej pojavil kot vrsta piva in še danes, ko pečati vse vrste zlato rumenega bogastva iz Laškega, ostaja »kozel« tudi za-ščitni znak najbolje prodajanega piva v Sloveniji. Rekorderja (po dolgoživosti in prodajnih rezulta-tih) bo v slavnostnem letu krasila nova vratna etiketa na steklenici in spremenjena podoba pločevinke. Laško Special je poklon starim mojstrom pivovarjem in napoved svežih smelih rodov

Lilije na grbu Laško ostajajo tudi v 21. sto-letju skrivnostne – nekateri jih povezujejo s burbonskimi plemiči, drugi s celjskimi grofi

Uspešna, skoraj dvestoletna zgod-ba laškega pivovarstva bo tudi sicer vizualno zabeležena in približana ljubiteljem piva. Tista najbolj pre-lomna obdobja, na primer utrjeva-nje narodne zavesti, tehnološki na-predek, rekordna prodaja, se bodo skozi leto 2015 pojavljala kot motiv

na omejenih serijah pločevink in steklenic.

Butična znamka Laško Special, jubilejne serije Laško Zlatorog in skrbna priložnostna obeležitev ostalih priznanih vrst piva in pijač Pivovarne Laško so oblati torte 190 let. Kremni nadev pa raznovrstni športni in kulturni dogodki, s pou-darkom na glasbi, gibanju, druže-nju, naravi. In višnja? Fešta vseh fešt – Pivo in cvetje 2015. Visoki jubilej Pivovarne Laško potrjuje, da so tudi v Sloveniji uresničljive drzne zamisli smelih ljudi. Umetnost je v povezovanju in spoštovanju izkušenj, znanja in odkritij več rodov. Ko jih preveva duh sodelovanja in tovarištva, za-vezanost tradiciji in vedoželjnosti, pripadnost družbi in skupnosti, je lahko stopati tudi vštric z največji-mi in posegati po najvišjih medna-rodnih priznanjih.

Pivo Zlatorog se kot standardna »dvanajsti-ca«, znana še danes, pojavi leta 1957

Goldhorn v oranžni 0,33 L pločevinki je leta 1985 prva tovrstna embalaža, narejena v Jugoslaviji

15LAŠKO• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •


Laško Special Za dober start v december, za mnoge najlepši mesec v letu, smo slovenskim ljubiteljem odličnega piva ponudili nekaj izvrstnega, edinstvenega. In najbrž trem dobrim možem pomagali izbrati darilo za marsikaterega odraslega.

Besedilo: Rok Nemec

Butična piva Pivovarne Laško

Laško Special je linija specialnih, butič-nih vrst piva, ki si zasluži posebno po-zornost od začetka do konca – od izbire

surovin strokovnjakov do zadnjega požirka poznavalcev. Sloveniji smo jo predstavili prav posebej skrbno: na enkratni novinarski kon-ferenci, ki je potekala na Gradu Tabor v okvi-ru kulinaričnega specialnega večera, z opa-zno in odmevno oglaševalsko kampanjo ter s promocijo na terenu, kakršne še nismo imeli.

Srečanje specialnega piva in enkratnega chefaNovinarsko konferenco na Gradu Tabor smo pripravili z željo, da predstavimo linijo Laško Special kot odlično spremljevalko in soustvar-jalko vrhunske kulinarike. Priznani chef Mar-ko Pavčnik je s svojo ekipo ponudil 8-hodni meni dobrot, ki jih jemo kar z roko, t. i. finger food. V vseh specialitetah je kot eno vodilnih sestavin uporabil in za vsak hod prav tako priporočil ustrezno vrsto piva Laško Special. Zbrani so odlično gastronomsko ponudbo za-užili z vsemi čutili, saj je Pavčnik jedi podrob-no razložil, naši specialisti Andrej, Regina in Nataša pa povedali nekaj več o samih vrstah piva Laško Special. Vsekakor dogodek, ki je požel izredno zanimanje in navdušenje!

Prvi odzivi s trga: odlično Odziv trgovcev, predvsem pa potrošnikov na prvo ponudbo Laško Special – Golding, Stirp-tis in Citra lager so neverjetni, fantastični. Kljub velikim pričakovanjem in še več vlože-nega truda so nas presenetili. Prijetno. Police v manjših in specialna lesena stojala v večjih

trgovinah se brzinsko praznijo, ogromno po-hval dobivamo za recepture, zamisel, emba-lažo, oblikovanje, celo(s)ten pristop. V večjih trgovinskih centrih po vsej Sloveniji prireja-mo tudi promocije in degustacije. Prostor promocije Laško Special pritegne že na prvi pogled, saj smo naredili posebne modularne elemente, ki omogočajo različno postavitev, prilagojeno dani lokaciji. Piko na i postavlja-jo naši pivovarji, ki so prevzeli nase celotno predstavitev – tako radovedni in zainteresi-rani izvedo vse iz prve roke, celotna zgodba Laško Special pa ima težo in verodostojnost, kakršni si zasluži.

KomuniciranjeVemo, da je najboljša reklama tista, ki gre od ust do ust. A vsak pogovor je treba začeti, spodbuditi, mu dajati ritem. Hkrati z novi-narsko konferenco smo zato zagnali kampa-njo, ki obsega številne objave za javnost (PR), velike plakate po vsej Sloveniji, televizijsko in spletno oglaševanje, dejavno sodelova-nje v družabnih medijih. Glavno zbirališče je seveda spletno mesto www.laskospecial.eu, kjer se obiskovalci podrobno seznanimo s celotno linijo Laško Special, posameznimi vrstami piva, prodajnimi mesti, recepti, prav tako pa ne gre spregledati specialnega doku-mentarca. Med družabnimi mediji je in bo v ospredju Facebook, kjer tako rekoč v živo sle-dimo življenju specialnih vrst piva – od naja-ve in dokumentiranja promocij do fotografij uživanja v pivu, pa naj gre za veselo družbo, solo užitek, pivsko tihožitje, jed … Vabljeni k sodelovanju! •

16• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •


OGLAS

9.5.2015 Planinski dom na Mrzlici

16.5.2015Dom na Smrekovcu

23.5.2015Zavetišče Planina nad Vrhniko

6.6.2015 Planinski dom na Zelenici

20.6.2015 Koča Antona Bavčerja na Čavnu

27.6.2015Domžalski dom na Mali planini

4.7.2015 Koča na planini Razor

22.8.2015Kosijev dom na Vogarju

29.8.2015Planinski dom na Šmohorju

www.gremovhribe.si

»Pitnost« je eden izmed pogosto uporabljenih atributov, ki je na voljo za opis splošnih lastnosti piva. Ko pa želimo jasno definirati pomen pitnosti navezujoč se na pivo, to največkrat ni tako enostavno.

PITNOST(drinkability, angl.), 1. del

degustacija piva od a do ž

Besedilo: Alenka Lesjak

UŽIVANJE V PIVU• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

Besedilo: Marko Pavčnik

Foto

: R

ok D

ežel

ak

Kuhalnica

Kuhano

• 2x0,33 temnega piva Laško Dark

• 0,33 vode

• 1 cimetova palčka

• 2 žlice medu

• 2 janeževi zvezdi

• 5 klinčkov

• 1 vanilijev strok

Zmešamo vse skupaj, zavremo in pustimo nekaj minut, da se okusi pomešajo. Precedimo in postrežemo.

ZA 1 LITER KUhANEGA PIVA:

17

Zvariti pivo, ki se bo dobro prodajalo, je želja vsakega pivovarja ne glede na državo, veli-kost, stile piva, ki jih proizvaja. Prodaja piva

je odločilnega pomena ne glede na pivovarjevo pre-danost in idealizirano željo po popolnem pivu. Izbor »najboljšega piva« je čisto osebna stvar vsakega pi-vovarja in potrošnika. Nikakor ni nujno, da je pivo-varjev izbor piva tisti, ki bo všeč potrošnikom in bo prinesel občuten in potreben izkupiček v blagajno. Potrošnik se mora veseliti novega požirka, novega kozarca piva: pivo mora biti pitno.

Definicija pitnosti

V slovarju lahko najdemo definicijo pitnosti kot ne-kaj, kar je pitno, varno in primerno za pitje. Ta defi-nicija v primeru piva ne zadostuje oziroma ima celo drugačen, dodaten pomen. Pitnost v primeru piva pomeni kako prijetno in atraktivno je pivo za uživa-nje v večjih količinah. Pivo, ki je pitno, pri potrošniku razvije željo po še. Na drugi strani, izdelki z nizko pi-tnostjo, povzročijo hiter občutek potešenosti, zadovo-ljitve (satiety,angl.) in pripravijo potrošnika na manj-še konzumiranje takega tipa piva ne glede na njegova zanimivost, posebnost in kakovost. »Pitnosti« ne mo-remo enačiti s »potešitvijo žeje« (thirst quenching, angl.), saj je pogosto že prvi kozarec dovolj za to, da preženemo žejo. Pivo se načeloma ne pije le za pote-šitev žeje temveč tudi za ustvarjanje čisto svoje soci-alne atmosfere. Tudi »preference« po določeni vrsti piva ne moremo enačiti s »pitnostjo«. Najljubše pivo za posameznika ne pomeni tudi, da ga bo popil več kot en kozarec. Užitek je lahko pač druge vrste.

Pitnost piva = Potešitvi žeje s pivom = Preferenci za pivo

»Potešenost, zadovoljitev, zasičenje« (ekstra poln okus) na žalost nima svojega merljivega standarda v obliki kemijske komponente četudi se pri oceni la-stnosti piva (pivsko kolo-beer wheel, angl.) uporablja tudi ta atribut. Obstaja torej fiziološki mehanizem skozi katerega se človek lahko odzove na pijačo s tem, da postane z njo zasičen in si kljub prvotnemu užitku ne želi ponovnega pokušanja vsaj ne takoj po prvem kozarcu. Pitnost pijače in potešenost-zasičenost s pi-jačo tako predstavljata nasproten vpliv na pitje: večji kot je občutek zasičenosti, manjša je pitnost pijače.

V resnici je za vsakega pivovarja izziv narediti pivo, katerega pitnost bo prinesla zadovoljstvo obema, tako tistemu, ki je pivo pripravljal, kot potrošniku, ki bo pivo užival. •


pivo

PITNOST VS. ZASIČENOST

ZASIČENOST

PITNOST

(Satiety, angl.)Fiziološki občutek

(Drinkability, angl.)Zavestni občutek


UNION 18 G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O

UNION SVETLO PIVO

Emocionalna vrednost blagovne znamke je izjemno visoka. Union pomeni druženje, veselje, prijateljstvo, enkratna do-živetja, tradicijo...Vse to smo v sklopu kampanije 150 let komunicirali že v letu 2014, ko smo povdarjali, da so te lastnosti prisotne že vseh 150 let.Tudi v letu 2015 nadgrajujemo to sporočilo. Ključne vredno-sti naše blagovne znamke ostajajo, ostaja slogan »Povezani s strastjo«.Ohranjata se spota » Strast« iz leta 2014.Union povezuje vse naštete vrednoste, povezuje vse nas.

Pivovarna v letu 2015...

Emocionalna vrednost blagovne znamke je izjemno visoka. Union pomeni druženje, veselje, prijateljstvo, enkratna doživetja, tradicijo...

Pogled na preteklo in prihodnje leto

Besedilo: Nina Tomše in Sebastjan Kopar

19UNION • leto xxiv • december 2014 • številka 34 •


UNION RADLERUnion Radler vstopa v leto 2015 z novo podobo in bo z mla-dostnim in udarnim videzom pritegnil marsikateri pogled. Oglaševalska kampanja bo usmerjena v nagradno igro na steklenici in izbranimi izdelki APPLE. Vsekakor ob takšni novi podobi tudi Union Radler potrebuje korenito spre-membo pri načinu tržnega komuniciranja.

UNIONFESTPivovarna Union je junija 2014 ob 150-letnici v Parku Tivoli organizirala največjo in najdaljšo brezplačno zabavo v Slo-veniji v tem letu. Več kot 15 slovenskih nastopajočih skupin in godb je skrbelo za zabavo od poznega popoldneva do zgo-dnjih jutranjih ur. Pivovarna Union pripravlja v juniju 2015 svoj drugi Uni-onFest, kjer bo poudarek na slovenski glasbi in druženju družin, prijateljev, sodelavcev... Skupaj pa si bomo ogledali tudi nogometno reprezentančno tekmo med Slovenijo in Anglijo.Za vse zveste pivopivce Union nefiltriranega piva bo od mar-ca dalje na voljo posebna pločevinka UnionFest.Pivovarna Union bo ohranjala komunikacijo na regalnem skladišču tudi v letu 2015, ki bo posvečena UnionFest-u.

NEPOZABNA PIVAOb 150. letnici smo na trgu predstavili nepozabna piva (Tri-glav, Amber, Ležak in Bok), ki so že našla svojo pozicijo na trgovskih policah. V letu 2015 bomo družini nepozabnih piv dodali še kakšnega novega člana. Za vse novosti Pivovarne Union pa vas bomo v letu 2015 z največjim veseljem obveščali sproti.....

Besedilo: Katarina Žužek

V nadaljevanju članka bomo predstavili pomen oddelka in za-risali njegove ključne aktivnosti in naloge. Najprej pa si bomo ogledali izhodišče: vlogo prodajnega mesta v celotnem procesu odločanja o nakupih.

TRENUTEK ODLOČITVE PRED PRODAJNO POLICO

Naštejmo nekaj ugotovitev iz različnih globalnih trendov, ki ka-žejo značilno obnašanje današnjih kupcev v trgovinah:• 82% odločitev o nakupih izdelkov široke potrošnje se opravi

na samem prodajnem mestu; odstotek se skozi čas hitro pove-čuje (raziskava Point of Purchase Advertising International, 2014)

• Hipermarketi ponujajo na svojih policah 30-40.000 izdelkov. V povprečni nakupovalni košarici se znajde manj kot 5 izdel-kov! (navaja Sorensen, 2012)

• Prodajna polica, ki leži tik pod višino oči ima 5x večjo prodaj-no moč kot polica tik nad tlemi

• Zadnji podatki kažejo, da slovenski kupec obiskuje in fizično spremlja ponudbo v povprečno 4,7 trgovinah na mesec (Niel-sen, 2014).

Če povzamemo: Vse večje število izdelkov in blagovnih znamk se na omejenem številu polic bori za pozornost kupca. Obe-nem pa se odločitve kupcev o nakupih v vse večji meri spreje-majo na samem prodajnem mestu. Raziskave potrjujejo, da se s krizo ta trend še krepi. K temu lahko dodamo še druge značilnosti sodobnega trga. Ob vse večji izbiri izdelkov trgovci širijo svoje linije izdelkov, potro-šnja pa v Sloveniji že nekaj let pada. Kupec tudi postaja vse bolj informiran, saj za primerjavo podatkov o cenah in ponudbi, v vse večji meri uporablja internet, letake in ostale medije.

Ob vsem navedenem lahko rečemo, da predstavlja neposreden

stik kupca s proizvodom trenutek odločitve. Velikokrat se ku-pec šele pred prodajno polico odloči, ali bo izdelek izbral ali ne. Ker so prodajne police oz. trgovine v veliki meri v rokah velikih trgovcev, je za uspeh - poleg odlične terenske izvedbe - nujno tudi tesno sodelovanje s trgovci.

TRADE MARKETING – KUPCI V SREDIŠČU POZORNOSTI Da bi utrdili stik s kupcem in okrepili svoje sodelovanje z ve-likimi trgovci, so veliki svetovni dobavitelji izdelkov široke po-trošnje že pred četrt stoletja začeli v svoje organizacije uvajati trade marketing. Sprva so se ti oddelki ukvarjali predvsem z organizacijo prilagojenih promocij pri velikih trgovcih. V 90. letih, v času fragmentacije medijev, konsolidacije trgovine in hitrega razvoja upravljanja z blagovnimi skupinami, pa je trade marketing začel pridobivati dodaten pomen. Postal je namreč ključna vez med marketingom in prodajo kot tudi vez med pro-izvodom in kupcem na prodajnem mestu.

DVA GLAVNA PRODAJNA KANALAKupci in potrošniki se s pijačami naše Skupine neposredno srečujejo v dveh velikih kanalih: 1) horeca imenujemo prvi prodajni kanal, kamor sodi velika skupina hotelov, restavracij, kavarn, kjer se kupec pretežno srečuje s takojšnjo potrošnjo, 2) maloprodaja je drugi prodajni kanal, ki vključuje različne formate trgovin, od kioskov, prek specialistov, do velikih hiper-marketov na obrobjih mest in tudi večje distributerje.

Oba prodajna kanala se med seboj razlikujeta po številnih zna-čilnostih - npr. glede na čas potrošnje, cenovne točke in način ponujanja. V tokratnem prispevku se osredotočamo na trgovi-no, medtem ko bomo o kanalu horeca spregovorili v ločenem prispevku.

Redno, sistematično in osredotočeno upravljanje stika s kupcem na prodajnem mestu v trgovini, vse bolj pridobiva napomenu ter postaja strateškega pomena tako za trgovce kot za dobavitelje izdelkov široke potrošnje. Dejstva se zavedamotudi v Skupini. Z vzpostavitvijo oddelka za trade marketing smo opravili še en korak na poti k doseganju zastavljenih ciljev vspremenjenih tržnih razmerah.

PRODAJA• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •


Trademarketing

Stik s kupcem na prodajnem mestu


PRODAJAG L A S I L O S K U P I N E L A Š K O 21

KLJUČNE AKTIVNOSTI V TRGOVINI Glavni cilj trade marketinga je na prodajnem mestu zagotovi-ti 1) pravi proizvod – velikost, pakiranje, sporočila, 2) po pravi ceni – redna cena, cenovna aktivnost, vezani nakupi, komuni-kacija, 3) na pravem položaju - police, dodatne izpostavitve, po-ložaj v trgovini, 4) s primerno komunikacijo – označitev, ogla-ševanje v trgovini, promo materiali, promocije. Vse te cilje pa je seveda potrebno zagotoviti s čim boljšim donosom na vselej omejene vložke (ROI), kar lahko dosežemo le s temeljitim po-znavanjem kupca in dobrim sodelovanjem s trgovci. Zato smo združili različna znanja o obnašanju kupcev na prodajnem mestu ter začeli izvajati številne programe, s katerimi gradimo dolgoročne odnose s trgovci in izvajamo aktivnosti na samih prodajnih mestih.

V nadaljevanju naštevamo nekaj ključnih aktivnosti:

OPTIMIZACIJA ASORTIMANA. Skupaj s trgovci redno sodelujemo pri optimizaciji asortimana, pri tem pa je vse pomembneje upoštevati značilnosti posame-znih formatov in v njih ciljno nagovarjati kupce. Tako npr. pri izbiri primernih pakiranj izdelkov razvrščamo trgovine glede na to, kakšni nakupi prevladujejo: ali večji tedenski nakupi ali pa hitri nakupi na poti.

UVAJANJE NOVIH IZDELKOV. Ker je v času krize pritisk na police vse večji, tudi uspešno uvajanje novih izdelkov zahteva usklajeno delovanje različnih oddelkov. Ob uvedbah novih izdelkov vodjem ključnih kupcev posredujemo posodobljene planograme in jih podpremo z raz-ličnimi podatki iz raziskav in analiz, s čimer zagotavljamo do-bro informiranost trgovcev in pozicioniranje izdelkov v skladu s strategijo Skupine.

POSEBNI PROGRAMI ZA KUPCE. Pomembno področje je tudi prenos vpogledov o konkurenci, trgu, panogi in kupcih v učinkovite programe, ki trgovcem po-magajo pri realizaciji njihovih ciljev. S spretnim povezovanjem notranjih izkušenj z zunanjimi specialističnimi znanji, lahko zagotovimo trgovcem celovit vpogled v panogo pijač. Vse pro-jekte izvedemo s tesnim sodelovanjem naše prodajne operative.

STANDARDI POZICIONIRANJA. Standardi pozicioniranja so vizualna navodila in pravila za enotno postavljanje izdelkov znotraj posameznega kanala. Z njihovo uvedbo smo izboljšali predstavitev blagovnih znamk

in povezali strateške cilje Skupine z izgledom na prodajnih mestih. Pri tem smo izhajali iz številnih analiz ter upoštevali značilnosti nakupovanja in obnašanja kupcev v posameznih kanalih. Za vse kategorije smo izdelali tudi drevesa odločanja, ki opredeljujejo prodajni pomen naših blagovnih znamk in prostorske taktike. Standardi pozicioniranja so usmerjeni na redne police in do-datne pozicije, ki v času krize vse bolj pridobivajo na pomenu – saj se kupci vse pogosteje odločajo za nakupe izdelkov v po-sebnih promocijah (raziskave kažejo, da je takšnih nakupov pri posameznih trgovcih tudi do 1/3).

UPRAVLJANJE BLAGOVNIH SKUPIN. Izvajamo tudi številne projekte upravljanja blagovnih skupin (UBS), v katerih s pomočjo analiz, raziskav in znanja, pripra-vljamo planograme in taktike pozicioniranja ter skrbimo za druge aktivnosti, ki omogočajo razvoj celotne kategorije pijač. S projekti UBS je zagotovljena platforma za partnersko sodelo-vanje s trgovci. Z različnimi trgovci tako uspešno izmenjujemo podatke, sodelujemo z nasveti in vpogledi v kategorijo in pri-pravo planogramov. Že sedaj lahko rečemo, da smo na slovenskem trgu med naj-bolj usposobljenimi ponudniki UBS storitev. Opremljeni smo s sodobnimi orodji, seznam referenc je vse daljši in vsekakor se želimo uveljaviti tudi kot regijska izbira za tiste trgovce, ki so pripravljeni na nove pristope do kupcev.

PROMOCIJE NA PRODAJNEM MESTU. Odveč je poudariti, da so učinkovito izvedene promocije danes eden od ključnih elementov uspešne prodaje. Pomembno je, da smo vpleteni v vse faze izvedbe promocij: od potrjevanja idej, prek analitične podpore oddelka ključnih kupcev, do same akti-vacije na prodajnem mestu. Izpostaviti je treba vse večji pomen odločanja na osnovi dejstev, ki ga zagotavlja redno merjenje preteklih aktivnosti, pri čemer ocenjujemo vpliv cen, komuni-kacij, distribucije in drugih dejavnikov na uspešnost promocij.

KOMUNIKACIJA. S pomočjo komunikacije ne le informiramo kupca o naši po-nudbi, marveč tudi neposredno vplivamo na odločitve o na-kupu. Kar 16% nenačrtovanih nakupov na prodajnem mestu namreč sprožijo označevalci, ki dobro komunicirajo korist za kupca (popust, cena, oblika promocije ...). V ta namen imamo izdelane postopke za nameščanje marketinških materialov, obenem pa že ob pripravi promocij preverjamo tehnično ustre-znost, spremljamo odzive kupcev in si pomagamo z raziskava-mi, kar nam omogoča boljšo povezavo s cilji.

SODELOVANJE IN TIMSKO DELO

Le usklajeno delovanje in timsko delo različnih oddelkov zno-traj hiše lahko zagotovi enotno, prepričljivo nagovarjanje kupca na prodajnem mestu. Sodobna trgovina je seveda zelo živahna panoga, polna pretresov in nenehnih inovacij, ki jih prinašajo tako nove tehnologije kot nova spoznanja o kupcih. Področje stika s kupci tako postaja vse zahtevnejše, zato pri načrtovanju in izvajanju programov sodelujemo z zunanjimi strokovnjaki, tržno-raziskovalnimi agencijami in seveda s ključnimi kupci.

NAČRTI 2015

V prihodnjem letu nas čakajo številne aktivnosti s poudarkom na: 1) nadgradnji standardov pozicioniranja, kjer bomo trgu prila-godili razmerja med blagovnimi znamkami in vključili našo celotno ponudbo, 2) razvoju in širitvi inovativnega ponujanja naših izdelkov, 3) posebnih aktivnostih in dogodkih, ki bodo dvigali vrednost naših izdelkov in diferencirali našo ponudbo od konkurenčne,4) novih iniciativah, povezanih s podatki o obnašanju potrošni-kov – razvoj dodatnih priložnosti nakupa, 5) optimiziranju izdelčnega miksa in razpoložljivosti naših izdelkov po tipih in formatih trgovin, ki pritegnejo kupca na prodajnem mestu6) povečevanju vidnosti in prepoznavnosti naših izdelkov na rednih policah z uporabo dodatnega označevanja, 7) širitvi uspešnih praks v druge države regije. Pri izvajanju vseh naštetih aktivnosti nas bo tudi v prihodnje vodilo zavedanje, da se kakovost proizvodov, dolgoletna tradici-ja izdelave pijač in vodilno mesto v številnih kategorijah, vsak dan znova dokazuje z odličnostjo na prodajnem mestu. Vsi ele-menti oskrbovalne verige se namreč začenjajo in končujejo pri osrednjem elementu naše pozornosti – kupcu v času trenutka odločitve.

Vrhunska

V državnem prvenstvu pivovarji ne poznajo poraza, za-dnji sega v prejšnjo sezono. Do danes (13. krog DP) so našteli že 23 zaporednih zmag, ekipa pa povprečno

zmaguje s kar 15 zadetki razlike. Ubranitev državnega naslo-va je sicer tudi cilj Celjanov, ki so v prejšnji sezoni osvojili že osemnajsto tovrstno lovoriko. Skupaj s sedemnajstimi pokal-nimi naslovi in evropskim naslovom so rokometaši Celja daleč najuspešnejša slovenska športna ekipa, pred katero je svetla prihodnost. Seveda pa je zanjo potrebno nabiranje izkušenj, ki jih v kako-vostno nekoliko osiromašeni ligi lahko pridobivajo le proti Ve-lenju in Mariboru, medtem ko ostale ekipe kakovostno preveč odstopajo. V ligi prvakov se najbolj pokaže predvsem pomanj-kanje izkušenj.

Ekipa z eno najbolj všečnih iger v ligi prvakovKo so pred sezono na Dunaju izžrebali skupine lige prvakov, se je žreb s celjskimi rokometaši grdo poigral. Pristali so namreč v skupini C, skupaj s samimi velikani evropskega rokometa, ozi-roma bogatimi klubi, ki se vzpenjajo med velikane. MKB-MVM Veszprem, Rhein-Neckar Lowen, HC Vardar in Montpellier so

klubi, katerih najnižji proračun znaša 6 milijonov Evrov, poleg te četverice pa so tu še ruski Čehovski medvedi. Ob pogledu na to druščino »pivovarjem« nihče ni napovedoval uspešne se-zone, oziroma preboja med najboljših šestnajst ekip. A Celje Pivovarna Laško je bil vse do 8. kroga v igri za napredovanje, že prej omenjeno pomanjkanje izkušenj pa je bilo krivo, da ta ekipa že letos ni pripravila enega največjih presenečenj. Na t.i. TEKMI LETA se celjska ekipa ni najbolje znašla. Po odlično odigranem prvem polčasu in vodstvu, so misli prehitro pobe-gnile k lovljenju razlike šestih zadetkov. To pa je bilo krivo, da je Montpellier preobrnil potek srečanja in na koncu slavil s tremi zadetki razlike ter se sam uvrstil v nadaljevanje, oziroma osmi-no finala lige prvakov. Kljub temu tekmovanja za celjske viteze še ni konec. Še na dveh srečanjih bodo imeli možnost nabira-nja izkušenj za naprej, ko lahko s svojimi igrami še vedno po-kvarijo načrte vodilnim ekipam. V februarju se pivovarji tako odpravljajo v Veszprem, v zadnjem krogu za slovo od letošnjega tekmovanja pa se bodo pomerili s Čehovskimi medvedi in to bo priložnost, da navijači nagradijo igralce za letošnje predstave in se s številčno podporo poslovijo od te sezone najelitnejšega tekmovanja v rokometu.

V tem trčenju dveh svetov, Celjani namreč niti enkrat niso bili nadigrani. Na vseh tekmah so po prvem polčasu imeli v rokah

rezultate, pripravljeni da poberejo skalpe vsakega velikana, z igro ki je navduševala navijače in očarala rokometne strokov-njake pa so pridobili številne simpatije in polnili dvorane po Evropi in kar je še pomembneje, dvorano Zlatorog. Prepričani smo, da bo ta ekipa še osvajala točke, ki jih je sedaj izpušča-la iz rok in da bodo igralci, nekateri so prvič okusili igranje v tako težkem tekmovanju, v prihodnje napredovali in postali eni najboljših v svojem poklicu. Miha Zarabec, Blaž Janc, Tilen Kodrin in Blaž Blagotinšek so le nekateri, ki so se prvič znašli v tako pomembnih vlogah in predstavljajo prihodnost celjskega in slovenskega rokometa.

Dvorana Zlatorog – fenomen evropskega rokometaČeprav Celje v evropskem rokometu še vedno pomeni veliko ime in je celjski klub rekorder po številu nastopov v ligi prva-kov (toliko jih imata le še Veszprem in Zagreb), pa je potrebno vedeti, da pivovarji po večini merijo moči z veliko večjimi mesti kot je Celje. Tu so številna milijonska mesta, oziroma mesta z več sto tisoč prebivalci. Kljub temu pa je obisk v Zlatorogu po osmih odigranih krogih osmi najvišji. V povprečju si tekme v Zlatorogu v tej sezoni ogleda 4513 gledalcev na tekmo, oziro-ma skupaj 18.051 gledalcev. Pred Celjem so velika mesta kot so Zagreb, Skopje, Montpellier, Kiel in Flensburg, za njim pa še večja (Barcelona, Istanbul, Kopenhagen, Pariz in druga). Tek-me v Celju tako še naprej ostajajo pravi rokometni spektakli, ko se druženje v Laško Fan zone pred dvorano Zlatorog začne že veliko pred začetkom tekme in konča pozno po njenem za-ključku. In to je bistvo rokometa, to je bistvo te igre - druženje in veselje navijačev. Zato, hvala za vašo veliko podporo! Še bodo priložnosti za to! •

Za rokometaši Celja Pivovarne Laško je vrhunska rokometna jesen. Glede na številne spremembe pred začetkom sezone in najmlajšo zasedbo Celja (povprečna starost 23 let), ki je kdajkoli nastopala v ligi prvakov, so rezultati in predvsem predstave te ekipe navdušile in morda tudi presenetile rokometne poznavalce.

Besedilo: Miha Pantelič


ŠPORTRK Celje Pivovarna Laško

22 G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O

rokometna jesen


23G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O

OGLAS

FOOD TOUR LIFE v Trstu

Namenjen je dvema občinstvoma: v posebnih dvora-nah se odvijajo konvencije za zdravnike; na drugi strani pa poskrbijo za prijeten ambient namenjen

obiskovalcem, ki se lahko seznanijo s tematiko, povzetki pre-davanj v nestrokovnem, razumljivem jeziku in seveda našo vodo. Obiskovalci in udeleženci konference so prepoznali našo bla-govno znamko in predvsem proizvod Radenska Classic, kar nesporno dokazuje našo prisotnost na tem trgu. Med degu-stacijami so obiskovalci in udeleženci konvencije z zanima-njem poslušali o lastnostih mineralne vode Classic in opisali njen okus kot poln in osvežujoč. Obiskovalcem nam je poleg nostalgičnosti (prebivalci Trsta se Radenske tri srca vendarle še spominjajo iz časov Jugoslavije) uspelo približati vsebino v vsem znani steklenički in jih seznaniti s pozitivnimi učinki rednega pitja naše mineralne vode. Dogodek smo videli kot priložnost za predstavitev širšega

asortimaja naših proizvodov in tako sta se na našem vodnem otoku znašli tudi voda mineralna Naturelle in pršilo Naturel-le, ki je navdušilo tako obiskovalke kot tudi obiskovalce. Njihova pozitivna mnenja nam veliko pomenijo, saj so se tega dogodka udeležili predvsem ljudje, ki gojijo zdrav odnos do svojega telesa in poskušajo kupovati preudarno. Med predavanji se je znašla tudi tematika s področja prehrane za športnike in rekreativce. Veselilo nas je, da so se po tem predavanju ljudje samoiniciativno obrnili na nas z vprašanji o lastnostih negazirane naravne mineralne vode Naturelle in njenih vplivih na telo med treningi in po njih. Na dogodku so nas obiskali tudi naši prijatelji, organizatorji Bavisella maratona, kjer smo že 2 leti glavni sponzor. Med obiskovalce so tudi oni razpršili svoje dobro mnenje o naši vodi in pohvalili odlično medsebojno sodelovanje. Na podlagi tega smo se odločili tudi prihodnje leto sodelovati z marato-nom Bevisella in Trieste Women run.

Velik del vsebine predavanj za obiskovalce je bil posvečen tudi vsakodnevnim nakupom; kako brati etikete na embalažah ali na kaj biti pozoren. Organizirani nakupi so učinkoviti – to vsi vemo; ravno tako kot vemo, da bi na dan morali zaužiti 2-3 litre tekočine….pa vseeno pri današnjem tempu življenja na to kar pozabljamo. Poudarek na rednem pitju vode na dogodku nikakor ni bil izpuščen. Radenska kot vodilni proizvajalec embaliranih vod na sloven-skem trgu s svojo nesporno kakovostjo prodira na tuje trge na samo kot ena izmed vod, temveč uspešno nastopa v očeh potrošnika kot voda, ki je dobra zanj! •

Novembra je Radenska d.d. Radenci sodelovala pri Dnevu odprtih vrat FOOD TOUR LIFE v Trstu. Trst je prva postaja tega dogodka, saj se bo ta selil po večjih mestih širom Italije.

Besedilo: mag. Lea Žbontar Zver


RADENSKA24 G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O

Radenska na Dnevu odprtih vrat


25G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O

OGLAS


26 G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O

ZDRAVJE

Zala, zvesta spremljevalka ljudi s sladkorno boleznijo

VPivovarni Union že vse od začetka polnjenja vode Zale produktno pod-piramo Zvezo Društev diabetikov

Slovenije, ki vključuje 40 društev diabetikov iz vse Slovenije in ima 17.800 članov. »Slad-korna bolezen je neozdravljiva kronična pre-snovna motnja, za katero je značilna pove-čana koncentracija sladkorja v krvi. Čeprav neozdravljiva, je sladkorna bolezen obvladlji-va, kar pomeni, da lahko z voljo, znanjem in ponujeno pomočjo zdravstvenega osebja ter s podporo najbližjih, vsak posameznik pre-vzame nadzor nad boleznijo in živi povsem normalno. Po ocenah Inštituta za varovanje zdravja iz leta 2010, je v Sloveniji približno 136.000 oseb s sladkorno boleznijo, pogostost bolezni pa žal narašča,« je povedala Špelca Rudolf, sekretarka na Zvezi društev diabeti-kov Slovenije.

Jesenski čas je ponudil največ priložnosti za sodelovanje in s tem zdravo pitje na dogod-kih, ki si prizadevajo osveščati, izobraževati in vzgajati ter predvsem spodbujati zdrav na-čin življenja.Najprej smo konec septembra podprli nastop Zveze na 14. Festivalu za tretje življenjsko ob-dobje (F3ŽO), ki je potekal pod geslom „Vsi smo ena generacija!“ in poudarjal, da družbo soustvarjajo prav vse generacije, ki so med seboj povezane in soodvisne. Na razstavnem prostoru so predstavili svoje dejavnosti, obi-skovalce, ki so se prepustili kvizu o znanju o sladkorni bolezni, pa nagradili z vodo Zalo. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14. novembru) – bolezni s katero se vsak dan spoprijema več kot 382 milijonov ljudi na svetu - smo se pridružili akciji podpore temu dnevu in peticiji osvetlitve objektov v modro

barvo, ki je razpoznavni znak svetovnega dneva sladkorne bolezni. Akcija je potekala v 80 državah sveta, v Sloveniji pa se je poleg našega regalnega skladišča vključilo še 24 objektov.Državno proslavo ob svetovnem dnevu slad-korne bolezni, ki je bila letos v Kopru, smo podprli z našo novo pijačo Nulo Malino, ki brez sladkorja in sladil tudi za diabetike pred-stavlja zdravo osvežitev.Tudi letos smo se pridružili že 16. Tekmo-vanju mladih v znanju o sladkorni bolezni v osnovnih in srednjih šolah. Vsako leto se tek-movanja o sladkorni bolezni, njenih zapletih in zdravem načinu življenja, udeleži vse več mladih, ki želijo svoje znanje poleg šolskih obveznosti izpopolniti in dokazovati tudi na drugih področjih in tekmovanjih. »Tek-movanje se je izkazalo tudi za eno odličnih preventivnih akcij, s katero dosežemo preko mladih tudi njihove starše in stare starše. V letošnjem letu se je šolskega tekmovanja ude-ležilo 385 šol in preko 11.500 tekmovalcev. V sam vrh – na državno tekmovanje – pa se je uvrstilo 934 učencev in 350 učiteljev, vsem smo omogočili zdravo odžejanje z vodo Zala. Sodelovanje s Pivovarno Union zelo cenimo in si ga želimo tudi v prihodnje,« je povedala Špelca Rudolf.Verjamemo, da bomo kot podjetje še naprej znali prisluhniti in videti priložnosti za dol-goročna in dosledna sodelovanja v okviru zdravja in preventive ter pripomogli k zave-danju, da le 30 minut vadbe na dan lahko za 40 odstotkov zmanjša tveganje za nastanek te bolezni. •

Novoletni čas je čas zaobljub, ko si nas večina zaželi predvsem zdravja. Včasih se nam zdi in sliši kot floskula, a že mini sled slabšega počutja običajno v nas vnese nemir in trdno zaobljubo, da se bomo odtlej držali zdravih zapovedi za ohranitev zdravja.

Besedilo: Nataša Okorn

Več kot 20-letna podpora Zvezi društev diabetikov Slovenije

Nagradna križanka

GESLO NAGRADNE KRIŽANKE PIVAR ŠTEVILKA 34

MOČVIRSKAPTICA SELIVKA,

PODOBNAKLJUNAČU

ETILNIALKOHOL

AMERIŠKIIGRALEC,FRANK

DEL STOLANAMENJEN ZA SEDENJE

GRŠKIGORSKI

BOG

ČEDNOST,UREJENOST,

ELEGANTNOST

OKUSNAJADRANSKA

MORSKARIBA

KONECPOLOTOKA

SKUPŠČINA

ZMOŽNOST

OLIVERREED

LAHKOTNOST,NEZAVRTOST

avtor:SILVO

KRAGELJ

NINAIVANIČ

REKA V SIBIRIJI,LEVI PRITOK LENE

MERIAVSENAKTOPILNO

SREDSTVO

POVRŠINSKAMERA

IZRAELSKOPRISTANIŠČE

DENISOŠTIR

SUROVINAZA PIVO

GLAVNIŠTEVNIK

( .. TOLAR)

MANJŠALNICA OD PADALO

POJAVNA VODI

GRUZIJSKAREKA

BOBMARLEY

DENISAVDIĆ

RUDOLFNUREJEV

BIZANT. KRONIST,IOANNES (6.STOL.)

SOČASNA IZSTRELITEV IZVSEH OROŽIJBOJNE ENOTE

OSEBA IZ BIBLIJE,JUDEŽEV SIN

ŠKOF, ZAVETNIKDRVARJEV, NIKOLAJ

ROMANGLOBOKAR

DUŠANJOVANOVIĆ

DEL ROKE MEDKOMOLCEM

IN ZAPESTJEM

OTOKČAROVNICE

KIRKE

DOMOLJUBJE,RODOLJUBJE

MESEC LJUBEZNIANDREW,

AM.IZUMITELJ,(LETALNA

NAPRAVA-1926)

TLAKA, DAVEKV DELU,

GARANJE,TEŽKO DELOGOSTA JUHA IZ MESA, RAZNE

ZELEN. IN PREŽGANJAVELIKA ŽELJA

TIP STAREJŠEGAFR. OS. AVTO-

MOBILA ZNAMKECITROEN

ZMIKAVT

GIB, S KATERIMSE KAJ IZRAŽA

ODLOČENUGOVOR

VRHUNSKI ŠPORTNIK, PRVAK

ZABAVIŠČNI PARKPRI PARIZU

MESTO VAFGANISTANU

RIMSKAŠTEVILKA

100

KOLEGA,TOVARIŠ

KARLALBRECHT

KOROŠKOMESTO

OSEBNIDOHODEK

PTICA UJEDA Z DOLGIMI, OZKI-

MI PERUTMISTEKLARSKA SNOV ZA PREKRIVANJE

KDO KAJ ZBIRAKRAJŠA LITERAR.

RAZPRAVA V UMETNIŠKI

OBLIKI

VELIKA, MUHIPODOBNA

ŽUŽELKA, KI SESA KRI, BRENCELJ

AM. IGRALEC -LEE (1943-

(RIN TIN TIN)JUTRANJA

ZARJA, SVIT

ANETAZAJAC

NAOČNIKISLO. RADIJSKA

MODERAT. IN TV - VODITELJICA

OTA

BIKOBOREC,KI SE BORI NA

KONJU

MESTO V ITALIJI,V PIEMONTU,

JUGOVZHODNOOD TORINA

MANTRA, MISTI-ČEN ZVOK PRI

MEDITACIJIOSNOVNA PRVINA

PRI ŠIVANJU

OBLAČILOKARATEISTA

POLJSKIDRAMATIK -

ALEKSANDER(1793 - 1876)

NINAAGDAL

TRAVA DRUGEKOŠNJE

BRITANSKI FILM.IGRALEC -GEORGE

(1920 - 1988)

TRENERHOKEISTOVOLIMPIJE -

CHRIS

UŽITNA GOBA Z ORANŽNO RDEČIM

KLOBUKOM INBELIM BETOM

ELIZABETNORMENT

ZVEZAKOMUNISTOV

SLOVENIJE

HOLANDSKAJADRNICA Z

RAVNIM DNOM

KUHINJSKAPOSODA ZA

CVRTJE

PREBIVALKAROMUNIJE

IZBOKLINA NATELESU

ŠVIC. SMUČARKA- MARLLIES

SILVO KARO

ZUNANJI ZARODNILIST OPLOJENEGA

JAJČECA

JEZERO NA FILIPINSKEM

OTOKU LUZONU

ZAČASNA UPORABA

ČESA

NIGERIJSKAATLETINJA -

ANGELA

BELGIJSKOMESTO

RDEČE RUMENOBARVILO GRMA

HENA ZABARVANJE LAS

JEZERO PRIBIOGRADU

KAT OGDEN

PRISTANIŠKOMESTO V

GANI

MESTO V BELGIJI, TUDI ATH

OLGAYAHONTOVA

SVET, KI NASOBDAJA

5. SOLMIZACI-JSKI ZLOG

OKRAJŠANOIME EDWARD

OTOK V JADRAN. MORJU, ZAHODNO

OD OTOKA PAG

CELOTA, VSE KAR JE ZDRUŽENO V CELOTO

SIMBOLIČNI STARČEK,KI OB BOŽIČU

OBDARUJE

MESTO NAJAPONSKEM

VELIKO VODNOPLOVILO

NORVEŠKI FILOZ.- ANATHON

POTOMEC BELCAIN KVARTERONKE

ESTONSKIŠAHIST LEMBIT

ARITMETIČNO-LOGIČNA ENOTA

REKA V FRANCIJI,DESNI PRITOK

RONE

ANA LUKNER

TEKOČINAPRIPRAVLJENA

ZA PITJE

PORTUGALSKOOTOČJE V

ATLANTIKU

OTTO ADDOTRAJNEJŠI,

VALJAST MESNI IZDELEK IZ

SESEK. MESA

GLASBENO DELO

PACIFIŠKO OTOČ. Z OTOKOM ENIVETOK

PAMELA ANDERSONGRŠKI BOG

NEBES, BLISKA IN GROMA

IRAŠKI POLITIK-TARIK

KRATICA ZA RAČU- NAL. PODPRTO UČENJE (ANG.)

KONEC POANGLEŠKO

KAMERUNSKI NOGOMETAŠ -

SAMUEL

REČICA V ANGLIJIPRI LONDONUAVTOMOBILSKA

OZNAKA ZA NORVEŠKO

RUSKI SLIKAR,PO L.1918 V

TUJINI - VASILIJ(1866 - 1944)

TEŽJE BESEDE: EKTODERM, OKTAVON, FREDRO, MALALAS, PLOTON, TMOLOS, MRAULA, VILJUJ, AAKER, OESER, RALIK, LABOT, ATEDE, IMES, OARA, TALL, AAT, BRA, CAI, OLL, OZ


RAZVEDRILO 27

Rešite nagradno križanko in bodite med tremi nagrajenci, ki bodo prejeli privlačne nagrade Skupine Laško.

ime in priimek

Prepišite nagradno geslo poleg slike križanke v polja.

Nagrajeci nagradne križanke Pivar 33 z geslom LAŠKO SPECIAL so:1. nagrada NADA ŠTEFANEC, 2. nagrada GORAN ŽIVKOVIČ, 3. nagrada FRANČKA ŠTRAKL

naslov

telefon

elektronski naslov

Jamčimo, da bomo podatke, ki nam jih posredujete, uporabljali le v namene nagradne križanke Pivar in da jih bomo brezpogojno varovali ter ravnali z njimi v skladu s slovensko zakonodajo.

NAGRADE:1. nagrada: Paket pijače Skupine Laško2. nagrada: Brisača3. nagrada: Majica

PREJEM NAGRAD: Na eni izmed poslovnih enot Skupine Laško (paket pijače), ostalo po pošti.

Kupon nagradne križanke izrežite in ga skupaj s pripisanimi po-datki (ime in priimek, naslov, telefon, elektronski naslov) pošljite na naslov: Pivovarna Laško, Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, s pripisom ˝Pivar nagradna križanka .̋

ROK ZA ODDAJO:Najkasneje do 1. februar 2015

Pripravlja: Silvo KrageljTežja gesla: EKTODERM, OKTAVON, FREDRO, MALALAS, PLOTON, TMOLOS, MRAULA, VILJUJ, AAKER, OESER, RALIK, LABOT, ATEDE, IMES, OARA, TALL, AAT, BRA, CAI, OLL, OZ


Koledar dogajanjaDOGODKI

Pivo je sestavljeno iz 93% vode in je prijeten način za zaužitje potrebnih snovi.

Lahko ubijete generala v neki vojski, ne morete pa ubiti ambicije v navadnem človeku.

KONFUCIJ

Iskrica

G L A S I L O S K U P I N E L A Š K O 28• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

ZADNJA STRAN

Fotografije pošiljajte na [email protected] ali pa jih objavljate na naših profilih socialne-ga omrežja Facebook (Laško pivo, Union, Radenska). Uredništvo najbolj izvirno fotogra-fijo objavi v Pivarju ter lastnika nagradi s ˝tekočo˝ nagrado.

Najboljša fotografija tokrat prihaja iz sosednje Italije. Daniele, velik ljubitelj laškega piva, je božično drevo postavil iz steklenic Laško Club! Za zbiranje več kot 1000 steklenic je potreboval dva meseca, pri tem pa so mu na pomoč priskočili prijatelji in nekaj gostiln. Ko je zbral vse steklenice, je drevo zraslo v tednu dni. Kar vidite, je končen izdelek, posnetek nastajanja pa si oglejte na naši Facebook strani. Bravo, Daniele! •

Fotografije naših bralcev Daniele Paravano

Ugankarstvo

LEJGA TIČKAPivar izbira med zabavnimi fotografijami, ki nam jih pridno pošiljate.

?Ali ste

vedeli

V nagradni igri sodelujete tako, da pošljete rešitev s svojimi podatki na e-naslov [email protected] ali pa pošljete dopisnico na naslov:PIVOVARNA LAŠKO, d.d., Trubarjeva ulica 28SI-3270 Laškos pripisom Pivar Anagramni stavek.

Pripravlja: Silvo Kragelj

KolofonIzdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Rok Nemec • Uredniški odbor: Mateja Košak Maljevec, Jernej Smisl, Barbara Bajc, Nataša Okorn, David Šaherl, Katarina Žužek, Alenka Lesjak • e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS STUDIO • Fotografije: arhiv Skupine Laško • Tisk: M tis, d.o.o. • December 2014

[ str. 28 ]

26., 27., 29. in 30. 12. LJUBLJANADnevi specialnih vrst pivSpecialne vrste piva Skupine La-ško bomo prestavili v izbranih lo-kalih ob Ljubljanici.

27. - 30. 12.LJUBLJANA, MESTNI TRGDegustacija specialnih vrst piv Pivovarne Laško in Pivovarne Union

28. 12. LJUBLJANAPivovarna Union IceFest Hokejski spektakel na Trgu republike.

28. 12. LJUBLJANA

All Stars 2014 Praznik slovenske moške košarke bo potekal v ljubljanskih Stožicah.

28. – 31. 1. 2015. LJUBLJANA

Sejem GAST-expo in ALPE – ADRIA Turizem in prosti čas Ljubljansko gospodarsko razstavišče

Anagramni stavek

ŠALE S KOPALCI

Premeči črke (zgornjih 12 črk) in dobil boš skriti proizvod Pivovarne Laško. Vpiši rešitev:

Nagrado anagrama (PIVO PRVAK) iz prejšnje številke je osvojila: MARTINA BLAZINŠEK.

Peter in Ivan sedita v gostilni in pijeta pivo.

Ivan: Peter, zakaj pa mižiš, ko piješ pivo?

Peter: Eh, zdravnik mi je rekel, da pijače ne smem več niti pogledat.

Peter in Ivan

Pivar 34 web

Documents

Transcript of Pivar 34 web