Kazalo · 5/a Usmerjenost k uporabnikom ... {titut imel 28 bolni{kih postelj in je sprejel na...

Kazalo

UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21. VODITELJSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41/a Zavzemanje za celovito upravljanje kakovosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41/b Aktivno sodelovanje pri izbolj{avah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

2. STRATEGIJA IN NA^RTOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62/a Oblikovanje strategije in na~rtov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62/b Posredovanje ter izvajanje strategije in na~rtov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72/c Dopolnjevanje in izbolj{evanje strategije in na~rtov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

3. UPRAVLJANJE S SPOSOBNOSTMI ZAPOSLENIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83/a Razvoj in preverjanje na~rta glede zaposlenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83/b Sodelovanje in dajanje pooblastil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

4. VIRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114/a Upravljanje s finan~nimi viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114/b Upravljanje z informacijskimi viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124/c Upravljanje z dobavitelji in materiali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124/d Upravljanje z drugimi viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

5. SISTEMI KAKOVOSTI IN PROCESI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145/a Usmerjenost k uporabnikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145/b Upravljanjem s sistemom kakovosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155/c Upravljanje s procesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195/d Upravljanje s procesi nenehnega izbolj{evanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

6. ZADOVOLJSTVO BOLNIKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206/a Kako bolniki/stranke dojemajo storitve zavoda ter odnose z njim . . . . . . . . 206/b Dodatna merjenja zadovoljstva bolnikov/strank . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

7. ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237/a Kako zaposleni dojemajo Onkolo{ki in{titut Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . 237/b Dodatna merjenja zadovoljstva zaposlenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

8. VPLIVI NA DRU@BO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

9. POSLOVNI REZULTATI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299/a Rezultati finan~nega poslovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299/b Dodatna merila uspe{nosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

ZAKLJU^EK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

Uporabljena literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

1

ONKOLO[KI IN[TITUT LJUBLJANA

2

UVOD

Zgodovinski pregled

Kmalu po letu 1900 je medicinska stroka pri{la do spoznanja, da sodiklini~na obravnava raka v roke specialistov, ki so posebej usposobljeniin izku{eni na tem podro~ju. Poleg tega je postalo jasno, da morajospecialisti raznih terapevtskih in diagnosti~nih strok timsko obravnavatiposamezne klini~ne primere rakave bolezni. Specialisti pa si lahko prido-bijo zadostne izku{nje le, ~e obravnavajo dovolj raznoliko in veliko {teviloprimerov in s stalnim nadzorom bolnikov po zdravljenju preverjajouspe{nost zdravljenja. Pogoj za tak{no celovito obravnavo bolnikov jeustanovitev in{titucije za podro~je onkologije.

Tako je bil leta 1937 z odlokom uprave Dravske banovine ustanovljenBanovinski in{titut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Sprejem prvihbolnikov v prenovljene prostore {empetrske kasarne (danes stavba A)je bil 1. avgusta, 1938. V prvem letu obstoja je in{titut imel 28 bolni{kihpostelj in je sprejel na zdravljenje 718 bolnikov. Drugi pomembni zgo-dovinski mejniki so:

✧ leta 1946 - preimenovanje v Onkolo{ki in{titut,

✧ leta 1947 - ustanovitev Katedre za onkologijo in radioterapijo Medicinskefakultete v Ljubljani,

✧ leta 1950 - izdana uredba o obveznem prijavljanju rakavih obolenj vSloveniji in ustanovljen Register raka za Slovenijo.

Od svojega nastanka naprej je Onkolo{ki in{titut (v nadaljevanju OI) javnizavod za celovito obravnavo bolnikov z rakavimi boleznimi, ki temeljina multidisciplinarnem pristopu. Za razvoj OI je bilo zna~ilno nenehnouvajanje in spremljanje novih diagnosti~nih in terapevtskih metod napodro~ju onkolo{ke kirurgije, radioterapije in brahiradioterapije raka inpo letu 1951 {e bliskovit razvoj zdravljenja raka s citostatiki ali sistem-ska terapija raka. Multidisciplinarno delo je bilo pogojeno z intenzivnimrazvojem specialisti~nih in raziskovalnih dejavnosti in z zasnovo timskihkonzilijev po letu 1952 ter s sodelovanjem v mednarodnih klini~nih{tudijah od leta 1976 dalje. Z ustanovitvijo Oddelka za psihoonkologijoleta 1983 smo celovito obravnavo bolnikov z rakom dopolnili na podro~jupsihi~ne podpore bolnikov z rakom in njihovih svojcev.

Z odlo~bo Ministrstva za zdravje je OI od leta 1996 Klini~ni in{titut zaonkologijo, za obdobje petih let.

Onkolo{ki in{titut danes

OI ima danes 333 bolni{kih posteljin 690 zaposlenih. [tevilo bolnikovz rakom iz leta v leto nara{~a.[tevilo obravnavanih bolnikov naOI je zato iz leta v leto ve~je, vendarje dele` pribli`no enak glede navrsto obravnave bolnikov. Takopride na prvo zdravljenje 44 do45% bolnikov, 26 do 27% bolni-kov nadaljuje zdravljenje, 17 do18% bolnikov pride po mnenje –konziliarna obravnava, 7 do 9% prvi~pride {ele ob progresu bolezni in 1%z recidivom bolezni. Obseg ambu-lantnega in hospitalnega dela jeprikazan v tabeli 1.

Eden izmed pere~ih problemov jeprostorska stiska, saj se prostorskipogoji v zadnjih 25 letih niso spre-menili, ~eprav se {tevilo bolnikovz rakom neprestano pove~uje. Pravtako novi pristopi pri zdravljenjuraka zahtevajo sodobno grajenoustanovo.

Tako danes OI deluje na {estih loka-cijah skupne povr{ine 24268 m2,kar predstavlja veliko lokacijsko raz-drobljenost:

✧ SSttaavvbbaa AA je bila zgrajena leta1788. V njej se nahajajo naslednjioddelki in enote: kirurgija inginekologija z bolni{kim oddel-kom in operacijskimi prostori,anestezija z intenzivnim oddelkomin terapijo bole~ine, brahiradio-terapija, centralna sterilizacija,radiolo{ka in ultrazvo~na diagno-stika, nuklearna medicina, centerza bolezni dojk, biokemija, tumor-ska biologija in fotolaboratorij.

✧ SSttaavvbbaa BB je bila zgrajena leta1889 in ima naslednje oddelke inenote: dva oddelka internisti~neonkologije, strokovno knji`nico,register raka, lekarno, kuhinjo,pralnico in del uprave.

✧ SSttaavvbbaa CC je bila zgrajena 1902 inima naslednje oddelke in enote:bolni{ni~ni oddelki radioterapije

Tabela 1: Ambulantno in hospitalno delo

11999988 11999999 22000000

[t. sprejemov v bolni{ni~no zdravljenje 9751 10045 10100

[t. prvih pregledov 7551 7103 7521

[t. ponovljenih pregledov 63751 65153 64314

Povpre~na le`alna doba - dni 10,1 10,0 9,3



3

in ginekologije ter internisti~ne onkologije, pedago{ka dejavnost, razis-kovalna dejavnost, ambulantna kemoterapija, urad direktorja, fizio-terapija, medikosocialna slu`ba in pralnica.

✧ SSttaavvbbaa DD je bila zgrajena 1982 in ima naslednje oddelke in enote:bolni{ni~ni oddelek radioterapije in internisti~ne onkologije, ambulante,patologija, citopatologija, radiobiologija, radiofizika, tumorska biolo-gija, klini~ni laboratorij, psihoonkologija in del uprave.

✧ OObbjjeekktt TTRRTT je bil zgrajen 1977 in obsega radioterapijo in radiofiziko.

✧ OObbjjeekkttaa PPaavviilljjoonn iinn GGaammaattrroonn stabila zgrajena v letih od 1958 do1975. V Paviljonu je ve~ji delupravnih slu`b in epidemiologija.

Projekt izgradnje novega OI potekaod leta 1997. Trenutno je v izgrad-nji prva faza projekta, ki naj bi bilapo prvotnih na~rtih zaklju~ena èleta 1999, vendar zaradi pomanj-

Prikaz 1: Organigram vodenja in upravljanja na prvem nivoju

Prikaz 2: Dejavnosti Onkolo{kega in{tituta

KKlliinnii~~nnee DDiiaaggnnoossttii~~nnee RRaazziisskkoovvaallnnee iinn iizzoobbrraa`̀eevvaallnnee UUpprraavvnnee

Radioterapija Nuklearna medicina Tumorska biologija Plan in analize

Kirur{ka onkologija Patologija Epidemiologija Kadrovska dejavnost

Internisti~na onkologija Citopatologija Register raka Ra~unovodstvo

Ginekolo{ka onkologija Radiologija Strokovna knji`nica Nabava

Anestezija in analgezija Hematolo{ki laboratorij Fotolaboratorij Informatika

Zdravstvena nega Biokemi~ni laboratorij Koordinacija pedago{kega Tehni~no vzdrèvanjein izobraèvalnega dela

Specialisti~ne ambulante Pravno svetovanje

Psihoonkologija

Fizioterapija

Lekarna

4

kanja finan~nih sredstev predvide-vamo selitev jeseni leta 2002.

Pravni status

V skladu z Zakonom o zavodih inz Zakonom o zdravstveni dejavno-sti je OI javni zdravstveni zavod zaopravljanje zdravstvene dejavnostina sekundarni in terciarni ravni terza opravljanje pedago{ke in razis-kovalne dejavnosti za podro~je on-kologije. Ustanovitelj in{tituta jeRepublika Slovenija. Ustanoviteljskepravice in obveznosti izvr{uje vla-da Republike Slovenije.

OI predstavlja in zastopa direktor,ki vodi in organizira delo ter po-slovanje in je odgovoren za zako-nito in strokovno delovanje OI.Poleg direktorja OI so v vodstvu {edirektorica za strokovno delo, di-rektor za finance in administracijo,direktor za raziskovalno dejavnostin direktorica zdravstvene nege.

Po statutu iz leta 1995 so organiOI: Svet OI, direktor OI in Strokovnisvet OI. Poleg tega ima direktor po-svetovalne organe, kot je prikaza-no v prikazu 1. Delavci s posebni-mi pooblastili in odgovornostmi sopoleg direktorja tudi direktor zastrokovno delo, direktor za finan-ce in administracijo, direktor za raz-iskovalno dejavnost, direktor zdrav-stvene nege, vodja kadrovskega od-delka, vodja analitskega oddelkain vodja ra~unovodskega oddelka.

Dejavnosti se delijo po slu`bah inoddelkih (glej prikaz 2).

1. VODITELJSTVO1/a Zavzemanje za

celovito upravljanje kakovosti

Vodenje na OI je organizirano po organigramu in poteka v skladu s poslan-stvom, vizijo in cilji in{tituta. Vodje so vklju~eni v proces na~rtovanja inizvajanja razvojne politike OI preko Strokovnega sveta in posvetovalnihorganov, kjer se dolo~ajo cilji in oblikujejo strategije za doseganjezastavljenih ciljev. Osnovne usmeritve in podro~ja delovanja OI izhajajoiz njegovega ppoossllaannssttvvaa:

OOII jjee jjaavvnnii zzddrraavvssttvveennii zzaavvoodd,, kkii iizzvvaajjaa zzddrraavvssttvveennoo ddeejjaavvnnoosstt nnaa sseekkuunn--ddaarrnnii iinn tteerrcciiaarrnnii rraavvnnii tteerr oopprraavvlljjaa ppeeddaaggoo{{kkoo iinn rraazziisskkoovvaallnnoo ddeejjaavvnnoossttzzaa ppooddrroo~~jjee oonnkkoollooggiijjee vv RRSS..OOII jjee oossrreeddnnjjaa nnaacciioonnaallnnaa uussttaannoovvaa,, kkii uussmmeerrjjaa pprrooggrraammee cceelloossttnnee oobbrraa--vvnnaavvee rraakkaavviihh bboolleezznnii nnaa ppooddrroo~~jjiihh pprreevveennttiivvee,, zzggooddnnjjeeggaa ooddkkrriivvaannjjaa,,ddiiaaggnnoossttiikkee,, zzddrraavvlljjeennjjaa iinn rreehhaabbiilliittaacciijjee rraakkaavviihh bboollnniikkoovv tteerr rraazziisskkoovvaa--nnjjaa iinn iizzoobbrraa`̀eevvaannjjaa..

Poslanstvo in vizija OI sta zapisana, predstavljena in dostopna v poro~iliho petletnem delu, ki jih je OI pripravil ob 55 in 60 letnici ustanovitve(1993 in 1997). Prav tako je poslanstvo zapisano v statutu in{tituta.Poslanstvo in vizija se preverjata in dopolnjujeta ob vsakoletnih anali-zah preteklega dela in v planih dela za naslednje leto. Dolgoro~no poslan-stvo in vizijo preverjamo in usklajujemo pri pripravi plana za petletnodelo na vseh podro~jih (nazadnje za obdobje 2000 do 2005).

TTEEMMEELLJJNNAA VVIIZZIIJJAA ddeelloovvaannjjaa jjee::

✧ ostati vodilni zavod v dràvi za podro~je onkologije,

✧ uvrstiti se v skupino vodilnih onkolo{kih centrov v Evropi,

✧ razviti nove in spremljajo~e dejavnosti.

VViizziijjaa iinn cciilljj OI na ssttrrookkoovvnneemm ppooddrroo~~jjuu je udejaniti multidisciplinarnipristop k celostni obravnavi onkolo{kega bolnika ob zagotavljanju sklad-nega razvoja vseh strok v osnovni dejavnosti in strok v poslovno upra-vnem delu zavoda, kar pogojuje delovanje OI kot celostnega centra nanivoju dràve. Pomemben del vizije je postavitev in preverjanje è izde-lanih priporo~il z minimalnimi standardi zdravljenja na podro~ju onko-logije na dràvnem nivoju. To zagotavlja skladne pristope pri odkriva-nju in zdravljenju rakavih obolenj tudi na sekundarni ravni. Cilj je tudikrepitev mednarodnih povezav in sodelovanja z izmenjavo strokovnja-kov na vseh strokovnih podro~jih.

Na podro~ju ppeeddaaggoo{{kkeeggaa ddeellaa je vizija OI postati referen~na nacionalna inmednarodna izobraèvalna ustanova za vse stroke na podro~ju onkologije.

Vizija rraazziisskkoovvaallnneeggaa ddeellaa je {iritev in izbolj{anje koordinacije razisko-valne dejavnosti na podro~ju onkologije v RS in vzpostavitev/raz{iritevstikov z raziskovalnimi in{titucijami v svetu.


NNaa rraavvnnii ddrr`̀aavvee (sekundarni in pri-marni nivo) je cilj pove~ati svoj vplivna izvajanje doktrin, da bi tako izbolj-{ali kakovost diagnostike, zdravlje-nja, zdravstvene nege, rehabilitacijein paliativne oskrbe onkolo{kega bol-nika. Prav tako je na{ cilj ~lanstvoonkologa v Zdravstvenem svetu.

NNaa ppooddrroo~~jjuu ffiinnaanncciirraannjjaa je cilj po-ve~ati na{ vpliv na politiko dode-ljevanja sredstev v zdravstvu v koristonkologije.

Celotna organizacijska kultura indelovanje OI sta usmerjena v spo-{tovanje temeljnih vrednot, ki smojih oblikovali na osnovi poslanstvain vizije. Na{e temeljne vvrreeddnnoottee so:

✧ usmerjenost k bolnikom in svojcem,

✧ prizadevanje za razvoj strok,

✧ kakovost dela na vseh nivojih,

✧ spo{tovanje zaposlenih in njiho-vega dela,

✧ raziskovalno delo,

✧ izobraèvanje zaposlenih in izobra-èvalno delo za druge ustanove.

Za doseganje na{e vizije je klju~negapomena u~inkovito vodenje zavodaz opredeljenimi cilji in strategijamiza doseganje ciljev. Vodje na vsehnivojih gradijo organizacijsko kulturoz upo{tevanjem temeljnih vrednot inso vzgled pri spo{tovanju vrednot inpri~akovanj v organizaciji, tako da:

✧ sledijo osnovnim vrednotam zavodapri uresni~evanju osnovnega cilja,

✧ spodbujajo odprt pogovor medzaposlenimi,

✧ odkrivajo in re{ujejo probleme,

✧ upo{tevajo mnenja zaposlenih indrugih strank,

✧ spo{tujejo individualnost in znanjeposameznika ter ga razvijajo,

✧ razvijajo odnos zaposlenih do ma-terialnih dobrin,

✧ jasno predstavljajo in zastopajocilje zavoda navznoter in navzven.

Vodje razlagajo vrednote, vizijo incilje zavoda ter uvajajo, spodbujajoin spremljajo celovite pristope priobravnavi bolnika in drugih proce-sih dela navznoter in navzven preko:

✧ rednih sestankov na vseh nivojih,

✧ na~rtovanih izobraèvanj in uspo-sabljanj po planu izobraèvanjaza teko~e leto,

✧ postopnega uvajanja, spremlja-nja in zagotavljanja kakovosti naoddelkih glede na postavljenekazalce ter predstavitev rezulta-tov znotraj OI in izven njega,tako da oblikujejo in natan~noopredelijo postopke in proceseza doseganje ciljev in spodbujajoinovativnost in znanje zaposlenihter jim omogo~ajo razvoj,

✧ promocije dobre prakse medoddelki,

✧ oblikovanja in natan~ne oprede-litve postopkov in procesov za do-sego cilja ter njihova evalvacija.

Poleg tega so vodje dol`ni sprem-ljati razvoj na podro~ju stroke invoditi zaposlene po sodobnih na~e-lih vodenja ter z osebnim zgledom.

Vodje preverjajo uspe{nost svojegadela s pomo~jo spremljanja in vred-notenja naslednjih trendov:

✧ doseganje poslovnega plana: po-raba zdravstvenega materiala, za-sedenost bolni{kih postelj, nadu-rno delo, itd.,

✧ {tevilo uvedenih izbolj{av na pre-dlog vodje, zaposlenih, bolnikovv dolo~enem obdobju,

✧ {tevilo sprejetih doktrin, standar-dov, priporo~il, postopkov dela, itd.,

✧ {tevilo izdanih publikacij, ~lankov,predavanj

✧ zadovoljstvo bolnikov in svojcev

✧ udele`be zaposlenih na internihin eksternih izobraèvanjih,

✧ primerjanje z drugimi celostnimievropskimi centri,

✧ absentizem in fluktuacija, itd.

Direktor zavoda je dosegljiv za za-poslene in bolnike po predhodninajavi. Zaposleni se lahko naro~ijoza razgovor pri tajnici direktorja, poelektronski po{ti ali telefonu. Vodjeoddelkov so dosegljivi vsak danosebno.

Direktor ima redne razgovore z zapo-slenimi ob obiskih oddelkov. Polegtega aktivno sodeluje pri dolo~anjusmernic in uresni~evanju poslovnepolitike. Sprejema predloge sode-lavcev in dopu{~a javno razpravoo problemih.

Kot prvi zdravstveni zavod smoizdelali leta 1995 Pravilnik o inter-nem strokovnem nadzoru, ki opre-deljuje zavzemanje za kakovost inpreverjanje kakovosti dela na vsehnivojih delovanja OI v vsakdanjipraksi.

1/b Aktivnosodelovanje pri izbolj{avah

Za uvajanje izbolj{av in vklju~evanjezaposlenih vanje so klju~nega po-mena znanje in sposobnosti s po-dro~ja vodenja ter stil vodenja. Zatopri imenovanju vodje upo{tevamopoleg strokovnega znanja tudiorganizacijske in voditeljske spo-sobnosti kandidata ter odnos dosodelavcev in bolnikov ter njihovihsvojcev.

Izbolj{ave in novosti uvajamo na vsehpodro~jih delovanja.

5


6


Izbolj{ave na podro~ju zdravljenja in diagnostike obra-vnavamo na Strokovnem svetu in uvajamo preko kon-zilijev, ki se sestajajo enkrat na teden in na Raz{irje-nem strokovnem kolegiju za onkologijo. Na vsehpodro~jih strokovnega dela delujejo stalni delovni timi,projektne skupine, komisije, itd.

Zunanji dejavniki za uvajanje izbolj{av so dose`ki inrazvoj stroke v svetu, predpisi, zakoni, pogodba zZavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nada-ljevanju ZZZS), zahteve Ministrstva za zdravje, javno-sti, itd.

Zaposlene spodbujamo k sodelovanju z opisanimina~inini dela in z uvajanjem izbolj{av. Nagrajujemo jihs priznanji na sestankih, kolegijih, itd., jih po{iljamona izobraèvanja in ob~asno s finan~no stimulacijopo Pravilniku o nagrajevanju delovne uspe{nosti.

Pri napredovanju upo{tevamo zavzetost za izbolj{anjekakovosti in aktivno delo v razli~nih komisijah in delo-vnih skupinah. Horizontalno napredovanje po kolek-tivnih pogodbah za zdravstvo ni posebej finan~novrednoteno (pedago{ko delo, vodenje projektnihtimov, itd), kar predstavlja oviro pri motiviranju zauvajanje izbolj{av. Pogoji za napredovanje so defini-rani v Pravilniku o napredovanju delavcev zaposlenihv zdravstvu.

V izbolj{ave vklju~ujemo tudi bolnike in svojce. V tanamen smo izdelali vpra{alnik. Zadovoljstvo bolnikovna~rtovano spremljamo od leta 1998 (ve~ v merilu 6).Dolo~ili smo ~as za informacije za bolnike in svojce.Smo v zaklju~ni fazi izdelave Pravilnika o prito`benempostopku za bolnike in svojce.

V izobraèvanje kadrov vklju~ujemo tudi dobavitelje,ki predstavijo nove materiale ali aparature, izvedejou~ne delavnice in so na voljo uporabnikom za re{evanjenejasnosti in zapletov pri uporabi njihovih izdelkov.

Kakovost strokovnega dela znotraj zavoda {irimo prekointernih izobraèvanj. Svoje strokovne in organizacij-ske dose`ke predstavljamo na predavanjih, v strokov-nih ~lankih, itd., (ve~ v merilu 8 in 9).

2. STRATEGIJA IN NA^RTOVANJE

Strategije OI so vpete v {ir{i dru`beni prostor, saj stalnospremljamo dogajanja, ki bi lahko pomenila izzive alinove prilo`nosti za razvoj in napredek OI.

2/a Oblikovanje strategije in na~rtov

V skladu z dosedanjo prakso delovanja in v skladu sStatutom OI iz leta 1994 in ob dejstvu, da smo javnizavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarniin terciarni ravni, uporabljamo pri oblikovanju strate-gije naslednje vire:

✧ lastno znanje zaposlenih,

✧ zakonodajo s podro~ja zdravstvene dejavnosti,

✧ lastne analize o opravljenih storitvah in poslovanju,

✧ podatke Registra raka za Slovenijo o gibanju incidencein umrljivosti bolnikov z rakom, ki jih dopolnjujemo zdemografskimi podatki,

✧ stali{~a in mnenja Ministrstva za zdravje, Zdravstvenegasveta, Raz{irjenega strokovnega kolegija za onkologijo,

✧ stali{~a in mnenja mednarodnih raziskovalnih mreìn organizacij kot so EORTC - Evropska organizacija zaraziskovanje in zdravljenje raka, UICC - Mednarodnazveza proti raku, WHO - svetovna zdravstvena orga-nizacija in druge,

✧ priporo~ila mednarodnih konferenc o na~inih in oblikahzdravljenja bolnikov z rakom,

✧ priporo~ila evropskih zdruènj onkolo{kih in{titutovin onkolo{kih strokovnih zdruènj in zvez za podro~jeonkologije,

✧ primerjave z uveljavljenimi evropskimi centri za zdrav-ljenje raka,

✧ nova spoznanja o zdravljenju bolnikov z rakom, ki soplod lastnih raziskav,

✧ dobro klini~no prakso.

Strategija OI se je zlasti oblikovala skozi 5-letne planedela, ki so jih pripravile posamezne dejavnosti, oddelki


7

in enote OI. Na{a temeljna strate-gija je naravnana na izbolj{anje in{irjenje osnovnih dejavnosti. Slabeprostorske razmere, ki nam jih kljubdolgoletnim prizadevanjem {e ni us-pelo izbolj{ati, pa bistveno vplivajona izvajanje in doseganje strategij.

Na podlagi dejavnosti OI, oprede-ljenih v Statutu, smo sprejeli stra-tegijo, ki razvija na{e konkuren~neprednosti vrhunskega zavoda (pou-darek predvsem na uvajanju novihna~inov zdravljenja ter pospe{evanjuraziskovalne in pedago{ke dejav-nosti). Pri oblikovanju strategijepogre{amo jasnej{e strate{ke opre-delitve Ministrstva za zdravje glederazvoja onkologije in razvoja terci-arnih dejavnosti.

OI opravlja zdravstveno dejavnostna sekundarnem in terciarnem nivoju,zato je pri oblikovanju strategijepotrebno upo{tevati oba vidika. Toje zahtevno dejanje saj so cilji inorganizacijska kultura zdravstvene-ga zavoda na sekundarnem nivoju(poudarki na ~im bolj{em izvajanjurutinskega strokovnega dela) dru-ga~ni, kot na terciarnem nivoju(poudarki na izvajanju vrhunskediagnostike in zdravljenja, uvajanjunovih na~inov zdravljenja, raziska-vah in dodiplomskem in podiplom-skem izobraèvanju). Dosedanja stra-tegija je bila usmerjena na promo-cijo organizacijske kulture vrhun-skega zdravstvenega zavoda, saj jeto na{a konkuren~na prednost.

Na podro~ju raziskovanja je stra-tegija razvijanje OI kot osrednjeustanove za raziskovanje raka vSloveniji. Oblikujemo tudi strategijorazvoja novega znanja na podro~juonkologije v slovenskem prostoru.

Na pedago{kem in izobraèvalnempodro~ju je strategija naravnana nadodiplomsko in podiplomsko izo-braèvanje delavcev na podro~juonkologije.

Kadrovska strategija je usmerjenak izbolj{anju kadrovske strukture.

Strategija nabave optimira nabavo v skladu s strokovnimi zahtevamiuporabnikov. Pri tem upo{teva gospodarno izvedbo in veljavne predpise.

Strategija financiranja je poleg kori{~enja finan~nih sredstev Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije, dodatno pridobivanje sredstev v oblikidonacij, izvajanje storitev za samopla~nike ter aktivna finan~na politikapridobivanja dodatnih sredstev iz naslova skontov in rabatov.

Poleg gradnje OI, ki {e vedno traja, izvajamo najnujnej{a vzdrèvalna delana obstoje~ih objektih.

2/b Posredovanje ter izvajanje strategije in na~rtov

OI posreduje in izvaja strategijo skozi svoje letne in petletne plane, kotso plani kadrov, investicij, nabave, izobraèvanja, storitev, strokovnegadela, informatike, itd. Plane usklajujemo na Strokovnem svetu, Upravnemkolegiju, Kolegiju zdravstvene nege, Raziskovalno-izobraèvalnem kolegiju(RIK) ter na komisiji za Bolni{ni~ni informacijski sistem (BIS). ^lani tehkolegijev posredujejo informacije zaposlenim v svojih slu`bah. Plane OIpotrdi svet zavoda.

Pri izvajanju strategije sledimo predvsem naslednjim ciljem:

✧ uvajati nove in/ali izbolj{ane na~ine zdravljenja;

✧ usklajevati obseg dela s pogodbenim obsegom dela z ZZZS;

✧ realizirati pogodbeni obseg dela z Ministrstvom za {olstvo, znanost in {port;

✧ pove~evati {tevilo bolnikov, zdravljenih v dnevnem hospitalu;

✧ skraj{evati leàlno dobo bolnikov, ki niso zdravljeni v dnevni bolni{nici;

✧ minimalizirati vse zaloge;

✧ pove~ati dele` prihodka mimo ZZZS.

V izvajanje na~rtov vklju~ujemo vse zaposlene preko posredovanjamese~nih informacij o opravljenih storitvah in porabi, ki jih zagotavljajoupravne slu`be.

2/c Dopolnjevanje in izbolj{evanje strategije in na~rtov

Vodstvo v sodelovanju z upravnimi slu`bami pripravi letne in petletnena~rte strokovnega razvoja, na~rt zaposlovanja in na~rt investicij. Te na~rtenato obravnava in potrdi Svet zavoda. Dolgoro~ne strategije dopolnju-jemo in izbolj{ujemo enkrat letno po opravljeni analizi dela vsake orga-nizacijske enote. V razpravo o rezultatih in mo`nih spremembah usme-ritev so vklju~eni vsi zaposleni v posamezni organizacijski enoti.Spremembe strate{kih usmeritev nato predstavimo na Strokovnem svetu.

Strategije na podro~ju raziskovanja usklajujemo in dopolnjujemo na RIK-u,

8

ki ga sestavljajo vsi zaposleni z dok-toratom znanosti in vodje slu`b.^lanom RIK-a se predstavljajo noviraziskovalni projekti ter pripravljajoletni plani udele`b na razli~nih stro-kovnih sre~anjih. Klini~ni razisko-valni projekti morajo pred potrdit-vijo na RIK pridobiti pozitivnomnenje vodje slu`be, v kateri se bo{tudija izvajala, pozitivno mnenjeKomisije za oceno klini~nih {tudijin raziskav ter pozitivno mnenjeEti~ne komisije.

RIK tudi na~rtuje in usklajuje pri-reditve, ki jih organizira OI.

Poslovanje celotnega OI sprem-ljamo iz mese~nih poro~il, ki jih pri-pravljajo upravne slu`be. Preseganjaali nedoseganja obsega dela alifinan~nih limitov analiziramo terizdelamo potrebne ukrepe izbolj{av.

3. UPRAVLJANJE SSPOSOBNOSTMIZAPOSLENIH

3/a Razvoj in preverjanje na~rta glede zaposlenih

Kadrovska politika temelji na poslanstvu in viziji OI. Cilj je optimalnaizkori{~enost obstoje~ega kadra ob maksimalni izkori{~enosti delovnega~asa in sredstev za delo. Za doseganje teh ciljev zaposlene stalnoizobraùjemo in usposabljamo na njihovih podro~jih dela. V zadnjemobdobju spodbujamo vodilne in vodstvene kadre k izobraèvanju spodro~ja vodenja, saj se zavedamo da brez ustreznega kadra ne moremoizbolj{ati poslovne uspe{nosti. V obdobju od leta 1995 do 2000 se je6 vodilnih delavcev izobraèvalo s podro~ja managementa, vodenja inorganizacije na Gea Collegu (4), na MBA podiplomskem programu (1)in na dodiplomskem in magistrskem programu iz organizacijskih ved (1).

Osnovo za zaposlovanje kadra predstavlja Sistemizacija delovnih mestsprejeta iz leta 1994.

Skupaj z drugimi letnimi na~rti sprejemamo tudi letni kadrovski plan, skaterim na~rtujemo zaposlovanje novih in nadomestnih delavcev napodlagi potreb, ki jih predstavijo in obrazloìjo vodje oddelkov. Slediusklajevanje na sestankih direktorjev in Strokovnem svetu. Plan kadrovsprejema Svet OI. Potrebe po dodatnem kadru so è ve~ let v razkorakuz dogovorjenim {tevilom kadra po pogodbi z ZZZS zaradi:

✧ na~ina financiranja,

✧ nenehnega razvoja posameznih strokovnih podro~ji (nove metode zdrav-ljenja, nove medicinske aparature in medicinska oprema),

✧ stalnega ve~anja {tevila bolnikov z rakom in dalj{ega preìvetja bolnikov,kar vpliva na obseg dela.

Uresni~evanje kadrovskega na~rtapreverjamo enkrat na leto in ga pri-merjamo s {tevilom zaposlenih izopravljenih ur.

Kader pridobivamo z javnimi raz-pisi, s {tipendiranjem, z mo`nostjoopravljanja pripravni{tva pa tudi zomogo~anjem {tudija ob delu. Pripridobivanju kadra nam je v pomo~tudi sodelovanje OI z zdravstvenimi{olami in univerzami, kot so Srednjazdravstvena {ola, Srednja {ola zafarmacijo, kozmetiko in zdravstvo,Visoka {ola za zdravstvo, Fakulteta

Tabela 2: Pregled {tevila zaposlenih po dejanski izobrazbi v obdobju1998-2000 (stanje 31. 12.)

Stopnja strok. izobr. 11999988 11999999 22000000

I.,II. 123 119 119

III. 13 15 15

IV. 22 17 18

V. 228 233 233

VI. 146 140 140

VII.,VIII. 149 163 * 185 *

SSkkuuppaajj 668811 668877 771100

Opomba: * {tevilo se je pove~alo na ra~un visoke strokovne izobrazbe


za kemijo in kemijsko tehnologijo,Medicinska fakulteta, Biotehni~nafakulteta in Fakulteta za farmacijo.Poleg tega pa sodelujemo {e zZdravni{ko zbornico in Ministrstvomza {olstvo, znanost in {port. Takodijaki in {tudentje è v ~asu {olanjaspoznavajo delo na OI preko stro-kovnega in prakti~nega usposab-ljanja, opravljanja sekundarijata inraziskovalnega dela mladih razis-kovalcev in se na podlagi prido-bljenih znanj in izku{enj kasnejela`je odlo~ijo za zaposlitev pri nas.

V ~asu pripravni{tva imamo za vsepoklicne skupine in stopnje izobra-zbe urejeno mentorstvo ter uspo-sabljanje po predpisanem programu.

Kadrovske potrebe zagotavljamohorizontalno s prerazporejanjemkadra po strokovnih podro~jih(n.pr. kader zdravstvene nege zapotrebe internisti~ne, radiotera-pevtske, kirur{ke, ginekolo{ke de-javnosti in pod.) in vertikalno nazahtevnej{a in vodstvena mesta pododatnem izobraèvanju ali ob na-domestitvi prostih mest ob pred-videnih odhodih in upokojitvah.Prav tako zaposlenim omogo~amo{tudij ob delu v obliki dodiplom-skega in podiplomskega izobraè-vanja. [tevilo {olanj je prikazano vtabeli 4.

Predlog za vertikalno napredovanjeobi~ajno podajo vodje oddelka aliposameznega strokovnega tima aliposameznik.

Spremljanje in preverjanje ciljevposameznika poteka neformalnona rednih sestankih vodij z zapo-slenimi v oddelkih. Ob ocenjevanjudelovne uspe{nosti, ki jo izvajamole ob~asno. Vodja opravi individu-alne razgovore predvsem z manjuspe{nimi, katerih prispevek k deluodstopa od povpre~ja.

Uspe{nost in poklicni razvoj zapo-slenih vrednotimo z veljavnim siste-mom nagrajevanja (Zakon o pla~ahv javnem sektorju, kolektivne po-godbe, sistemizacija delovnih mest)

in Pravilnikom o napredovanju zapo-slenih v zdravstvu. Le ta omogo~anapredovanje na delovnem mestuna podlagi delovne dobe, dodat-nega izobraèvanja in izpopolnje-vanja, ter ocene vodje oddelka(samostojnost in zanesljivost pridelu, delovna uspe{nost in podo-bno). Podatki o napredovanjih sov tabeli 5.

Za u~inkovito spremljanje napredo-vanja je kadrovska slu`ba razvila svojra~unalni{ki program, ki omogo~ateko~e zbiranje dokazil, izdajo skle-pov, informiranje vodij in posamez-nikov o potrebnem izobraèvanju zaizpolnitev pogojev in o na~rtova-nem {tevilu mo`nih napredovanj zaposamezno 3- letno obdobje.

9


Tabela 3: [tevilo zaposlenih po podro~jih dela v letih 1998 - 2000 (stanje 31. 12.)Leto 11999988 11999999 22000000

Zaposleni N^ + D^ = SK N^ + D^ = SK N^ + D^ = SK

Zdravniki 8833 + 28 = 111 8844 + 29 = 113 8866 + 35 = 121

Zdravstveni sodelavci in farmacevti z univerzitetno izobrazbo 2211 + 01 = 22 2211 + 01 = 22 2211 + 01 = 22

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki 221133 + 11 = 224 221177 + 12 = 229 221177 + 22 = 239

Ostali zdravstveni delavci in sodelavci 8877 + 07 = 94 8899 + 08 = 97 9922 + 05 = 97

Administrativni delavci v zdravstveni dejavnosti 3377 + 02 = 39 3377 + 04 = 41 3388 + 02 = 40

Bolni{ke stre`nice 8833 + 03 = 86 7777 + 04 = 81 7777 + 04 = 81

Servisne dejavnosti 5555 + 03 = 58 5544 + 03 = 57 5511 + 07 = 58

Uprava 4477 + 00 = 47 4444 + 03 = 47 4488 + 04 = 52

SSKKUUPPAAJJ 662266 ++ 5555 == 668811 662233 ++ 6644 == 668877 663300 ++ 8800 == 771100

N^=nedolo~en ~as, D^=dolo~en ~as, SK=skupaj

Tabela 4: [olanje zaposlenih v obdobju 1998 do 2000

Programi za pridobitev: 11999988 11999999 22000000A B A B A B

srednje strokovne izobrazbe 3 3 2 2 2 /

visoko strokovne izobrazbe 15 1 25 2 25 2

univerzitetne izobrazbe 3 / 1 / 1 /

specializacije 18 3 16 4 25 3

magisterija 10 2 16 6 27 4

doktorata znanosti 10 4 13 2 20 4

SSkkuuppaajj 5599 1133 7733 1166 110000 1155

(A - {tevilo zaposlenih, ki se izobraùjejo v tem letu, B - kon~ali izobraèvanje v tem letu)

Poklicni razvoj spremljamo tudi skozipublicisti~no dejavnost, pridobiva-njem visoko{olskih, raziskovalnihnazivov (tabela 6). Na ta na~inspremljamo usposobljenost zapo-slenih za pedago{ko, raziskovalnoin vrhunsko strokovno delo (ve~ vmerilu 9).

Veliko pozornost posve~amo tudiza{~iti delavcev pred nevarnostmipri delu, ki jih je v na{em zavodu

veliko (ve~ v merilu 7). Planiramoletno izvajanje sistematskih zdrav-stvenih pregledov zaposlenih, pou-~evanje in preverjanje znanj iz var-stva pri delu na splo{nem in spe-cifi~nem podro~ju. Vodimo evidencopo{kod pri delu (tabela 7) in pri-pravljamo izjavo o varnosti za vsadelovna mesta v zavodu.

Konec leta 2000 smo uvedli ra~u-nalni{ko registracijo prisotnosti na

podlagi novega Pravilnika o delo-vnem ~asu, da bi izbolj{ali delovnodisciplino, racionalizirali izrabo delo-vnega ~asa in omogo~ili postopenprehod na obra~un pla~ na pod-lagi teh podatkov.

3/b Sodelovanje in dajanjepooblastil

Informiranje zaposlenih o novihciljih, strokovnih usmeritvah, aktu-alnih poslovnih odlo~itvah, po-membnih spremembah zakonov,kolektivnih pogodb in podobnopoteka preko obvestil direktorja, zrazpravami na rednih in izrednihsestankih, z ogla{evanjem na oglas-nih deskah, preko elektronske po{tein interneta. Informacije o kadrov-skih zadevah so na voljo v kadrov-skem oddelku.

Organiziramo tudi informativnesestanke s skupinami delavcev inpredstavniki sindikatov. Po posa-meznih oddelkih organiziramoredne kvartalne sestanke z vod-stvom zavoda, na katerih razprav-ljamo o strokovni, prostorski, orga-nizacijski in kadrovski problematiki.Glede na problematiko na sestan-kih sodelujejo direktor, strokovnadirektorica, direktor za finance inadministracijo, direktorica zdrav-stvene nege, vodje slu`b, oddelkovin enot. Vsak teden potekajo teden-ski obiski vodij oddelkov in slu`b,kjer lahko posamezniki povedosvoja mnenja, predloge za izbolj-{ave in podobno.

Komuniciranje zaposlenih in spod-bujanje k posameznim spremem-bam poteka preko vodij, raznihstrokovnih timov, konzilijev, pa tudineposredno z vodstvom zavoda.U~inkovitost komuniciranja medzaposlenimi dosegamo s timskimisestanki znotraj oddelkov, horizon-talno po posameznih dejavnostih(problematika stroke, raziskovalnodelo, izobra`evanje).

10


Tabela 5: Napredovanja delavcev v obdobju 1998 - 2000

11999988 11999999 22000000

Tarifna skupina Redno Izredno Redno Izredno Redno Izredno

II., III.,IV. 3 6 5

V. 32 19 27

VI. 9 10 17

VII. 1 1 2 1 5 2

VIII. 1 4 5 1 30 3

SSkkuuppaajj 4466 55 4422 22 8811 55

Tabela 6: Stanje pridobljenih raziskovalnih in visoko{olskih nazivov

11999988 11999999 22000000

RRaazziisskkoovvaallnnii nnaazziivvii

Magisterij 28 32 31

Doktorat znanosti 27 26 28

VViissookkoo{{oollsskkii nnaazziivvii

Asistent 5 6 7

Docent 10 8 7

Izredni profesor 3 4 4

Redni profesor 3 3 3

Znanstveni sodelavec 1 1 3

NNaazziivv pprriimmaarriijj 6 6 10

VVii{{jjii ssvveettnniikk 3 3 3

SSkkuuppaajj 8866 8899 9966

Tabela 7: Po{kodbe pri delu v letih 1998 do 2000

Po{kodbe Po{kodbe[t. na poti v rednem

Leto po{kodb Mo{ki @enske na/iz dela delovnem ~asu

1998 9 2 7 3 6

1999 16 1 15 9 7

2000 16 11 5 8 8


11

Zaposleni sodelujejo tudi izvenzavoda kot ~lani strokovnih dru{tev,zbornic, sekcij, zdru`enj tako v Slo-veniji kot v tujini ter sodelujejo vmednarodnih raziskovalnih {tudi-jah in podobno. Pomembno je ko-municiranje med delavci na nefor-malnih sre~anjih kot so novoletnosre~anje, oddel~ni pikniki, izleti,sre~anje ob dnevu OI (19. marec),itd.

Zaposleni so vklju~eni v proces ne-nehnih izbolj{av z zbiranjem pred-logov v okviru oddelka, na sestan-kih med posameznimi oddelki in zmedbolni{ni~nim sodelovanjem.Predloge zaposlenih obravnavamona nivoju strokovnega podro~ja,kjer predlog uskladimo s finan~nimiin kadrovskimi cilji in s strategijozavoda. Tako pripravljene predlogenazadnje obravnavamo na nivojuvodstva zavoda, kjer jih uskladimoz globalno strategijo in cilji zavoda.Uvajanje sprememb v prakso potekapo prioritetah v skladu s cilji infinan~nimi mo`nostmi.

4 VIRI4/a Upravljanje s finan~nimi viri

OI pridobiva finan~na sredstva z opravljanjem zdravstvenih storitev.Zdravljenje rakavih bolezni se izvaja v breme obveznega zdravstvenegazavarovanja. Sredstva zagotavlja ZZZS. Obseg dela in vi{ina finan~nihsredstev sta zagotavljena z vsakoletnim sklepanjem pogodbe medOI in ZZZS. Dopla~ila za storitve, ki po Zakonu o zdravstvenem var-stvu in zdravstvenem zavarovanju niso v celoti krita iz obveznegazdravstvenega zavarovanja, pa krijeta zavarovalnici Adriatic inVzajemna.

Za potrebe drugih zdravstvenih zavodov opravlja OI storitve, ki jih nepla~uje ZZZS, ampak naro~nik. To so predvsem diagnosti~ni postopki,ki jih opravijo na Oddelkih za patologijo, citopatologijo in v tumorskibiologiji in terapevtske storitve obsevanja celega telesa, ki jih izvajajov radioterapiji.

S storitvami realiziramo finan~ne vire tudi preko samopla~nikov in nekajmalega s pla~ili iz prora~una, ki pokriva stro{ke zdravljenja beguncevin zapornikov.

Poleg zdravstvenih storitev je na in{titutu mo~no prisotna tudi razisko-valna dejavnost, za katero nam finan~ne vire zagotavlja Ministrstvo za{olstvo, znanost in {port, tako da finacira posamezne raziskovalne temeali krije stro{ke dela za mlade raziskovalce. Ministrstvo za zdravje papovrne stro{ke dela sekundarijev in sofinancira projekt ZORA - Zgodnjeodkrivanje raka na materni~nem vratu.

Druge finan~ne vire predstavljajo obresti in donacije v materialni ali finan-~ni obliki.

Dinamika prilivov sredstev s strani ZZZS je vnaprej dolo~ena, zato te-densko planiramo in dnevno korigiramo poravnavanje teko~ih obvez-

nosti, da bi lahko s pred~asnimipla~ili dobaviteljem izkoristili dogo-vorjene skonte. Vsako leto izdela-mo plan nabave osnovnih sredstevin nato {e terminski plan javnih raz-pisov za izvedbo nabav.

Sklepanje pogodb z ZZZS je ~asov-no zelo nedefinirano, zato moramoiz teko~ega poslovanja zagotav-ljati sredstva za izvajanje dejavno-sti, ki bodo po vsebini ali obsegudefinirana in tudi financirana {eles podpisom pogodbe. To so novazdravila ali novi na~ini dela. Zatak{ne primere se s finan~nimiin{titucijami sproti dogovarjamoo na~inih zagotavljanja teko~e lik-vidnosti.

Tabela 8: Pregled strukture finan~nih virov za 1998, 1999 in 2000

11999988 11999999 22000000

PRRIIHHOODDKKII OODD ZZDDRRAAVVSSTTVVEENNIIHH SSTTOORRIITTEEVV 9944,,33 9933,,66 9944,,11

- obvezno zdravstveno zavarovanje 86,8 86,3 87,9

- prostovoljno zavarovanje 1,4 1,3 1,2

- drugi zavodi 5,3 5,0 4,1

-samopla~niki, prora~un 0,8 1,0 0,9

DDRRUUGGII PPRRIIHHOODDKKII IIZZ JJAAVVNNIIHH SSRREEDDSSTTEEVV 33,,99 44,,11 44,,66

- raziskovalne teme 1,7 2,3 2,8

- mladi raziskovalci in sekundariji 2,2 1,8 1,8

OOBBRREESSTTII 00,,99 00,,55 00,,66

DDOONNAACCIIJJEE 00,,99 11,,88 00,,77

SSKKUUPPAAJJ 110000,,00 110000,,00 110000,,00

4/b Upravljanje zinformacijskimiviri

Zagotavljanje primernih informacij za delo in ugotavljanjesmiselnih kazalnikov

OI uporablja razli~ne vire za zago-tavljanje informacij, ki so potrebneza upravljanje, delo z bolniki, izobra-èvanje in raziskovanje. Informacijese prena{ajo horizontalno in verti-kalno znotraj OI, kot tudi za izme-njavo informacij izven njega narazli~ne na~ine:

✧ uussttnnoo, za hitro informiranje osplo{nih zadevah,

✧ ppiissnnoo o bolniku, za bolnika, stro-kovne in administrativne delavce,za obve{~anje in arhiviranje,

✧ eelleekkttrroonnsskkoo preko informacijske-ga sistema.

Zagotavljanje dostopnosti

Vsi na~ini infromiranja sluìjo zacelovito vodenje posameznih seg-mentov OI. Razli~ni upravljalski ni-voji imajo razli~no dostopnost doinformacijskih virov:

✧ Ustne informacije so dostopnena sestankih, kolegijih, konzilijihin drugih vrstah sestankov kjer jepotrebna neposredna komunika-cija in hiter pretok informacije.

✧ Pisne informacije se posredujejo vobliki sporo~il, zapisnikov in vabilna sestanke. Kompleksnej{e infor-macije se posredujejo preko knji`-nice, ki hrani in posreduje infor-macije o splo{nih zadevah (upra-vni akti, predpisi, zakoni, knjige,revije, Cd-romi). Informacije obolezni in poteku zdravljenja bol-nikov so shranjene za vsakegabolnika posebej v popisu bolezni.

✧ Elektronske informacije so do-stopne na razli~nih nivojih:

•• Internet omogo~a dostop-nost in prenos infromacij poin{tituciji in izven nje. OI imatudi svojo spletno stran(http://www.onko-i.si);

•• Zdravstveni infromacijski sis-tem (MARBIS), ki je plod last-nega razvoja, preko elektron-skega popisa bolezni, omo-go~a pregled informacij obolezni in poteku zdravljenjabolnikov. Podatki so dosegljivipreko posameznih modulov:sprejemna pisarna, ambu-lante, hospital, strojepisnica,rentgenska diagnostika inultrazvok, izotopi, obra~unin fakturiranje, Webdoktor,patologija, citologija. Obenempri nas obdelujemo podatkeza Register raka za RS in naci-onalni projekt ZORA. MARBISsmo za~eli graditi è leta1990, imamo 300 delovnihpostaj in lastno ra~unalni{kou~ilnico;

•• Ostali informacijski sistemiomogo~ajo hitro in natan~novodenje posameznih segmen-tov delovanja OI na primerkadrovskih evidenc, glavneknjige, saldakontov, osebnihdohodkov, knjigovodstva os-novnih sredstev, materialnegaknjigovodstva, skladi{~negaposlovanja, lekarni{kega poslo-vanja, knji`ni~ega informacij-skega sistema, vodenja diet.

Zagotavljanjedostopnosti, varnosti into~nosti informacij ter upo{tevanje predpisov

Dostopnost informacij je za{~itenana razli~nih nivojih:

✧ Verbalne in pisne informacije seposredujejo glede na pomemb-

nost odgovarjajo~i strukturi za-poslenih na Onkolo{kem in{titutu.Ustne informacije so namenjenehitremu pretoku, pisne pa polegtega zagotavljanju trajnosti po-sredovanih informacij. Zapisnikiso avtorizirani. Vse zaupne infor-macije so fizi~no varovane v za-klenjenih omarah. Popisi bolezniso shranjeni v posebnem arhivu vskladu z zakonskimi predpisi.

✧ Elektronske informacije so za{~ite-ne s poàrnim zidom pred vdo-rom nepoklicanih v informacijskisistem. Dostopnost je ustreznoprirejena za vse ravni za posa-meznike z gesli. Centrala infor-macijskega sistema je tudi fizi~noin elektronsko varovana.

✧ Informacije, ki so dostopne zuna-njim uporabnikom so posredova-ne skladno s predpisi o varovanjupodatkov.

✧ Posredovanje elektronskih infor-macij poteka preko informacij-skega sistema.

4/c Upravljanje z dobavitelji in materiali

Upravljanje z dobavitelji

OI je kot posredni uporabnik pro-ra~unskega denarja dolàn spo{to-vati Zakon o javnih naro~ilih, kidolo~a postopke za izbiro dobavi-teljev. Dobavitelji morajo izpolnje-vati zakonsko predpisane pogojekot tudi zahteve OI. Z dobavitelji,ki smo jih izbrali v sistemu javnihnaro~il, imamo sklenjene pogodbe.Po sistemu javnih naro~il nabavlja-mo prehrambene artikle, veliko inmalo opremo, obvezilni material,pisarni{ki material in nekatere sto-ritve. Pri dobaviteljih zdravil, ki sona{i najve~ji dobavitelji, smo uspe-li dose~i skozi dolgoletno sodelo-vanje ugodne dobavne pogoje (po-pust na koli~ino, skonto za pred-

12


~asna pla~ila). Z njimi imamo skle-njene letne pogodbe.

Nabava zdravil in zdravstvenega ma-teriala poteka preko lekarne, nabavaliterature preko knji`nice, naro~anjerazli~nih storitev teko~ega in inve-sticijskega vzdrèvanja preko teh-ni~no vzdrèvalne enote, vsa druganabava pa preko nabavne slu`be.

Nadzor nad izvajanjem pogodbvr{ijo pristojne slu`be. Kot kriteri-je pri izbiri dobaviteljev upo{teva-mo zakonsko predpisane pogoje,cenovno konkuren~nost, doseglji-vost in u~inkovitost servisne mreè,certifikat o kakovosti, dosedanjeizku{nje in reference.

OI ima sklenjene razli~ne pogodbeza servisiranje medicinske, labora-torijske in druge opreme ter zavzdrèvanje stavb.

Nabavna slu`ba in kon~ni uporab-niki stalno izvajajo kvantitativno inkvalitativno kontrolo nabavljenegablaga in storitev. Dobavitelje, ki sene drìjo v pogodbah dolo~enih po-gojev, najprej ustno in pisno opo-zorimo na pomanjkljivosti in natoeventualno prekinemo nadaljnje so-delovanje z njimi.

Upravljanje z materiali

Glede na planirano porabo vzdrùje-mo minimalne zaloge blaga, razenpri zdravilih in zdravstvenem ma-terialu, kjer upo{tevamo Zakon olekarni{ki dejavnosti.

Imamo tri skladi{~a z ra~unalni{kimvodenjem zalog, kar nam omogo~adnevni pregled izdanega blaga instanje zalog. Distribucijo nabavlje-nega blaga iz posameznih skladi{~do neposrednih naro~nikov izvaja-mo z lastno transportno slu`bo.Material izdajamo iz skladi{~a naosnovi izpolnjenega zahtevka s pod-pisom vodje enote, ki blago naro~a.Zahtevek je opremljen z oznakostro{kovnega mesta naro~nika.

Ravnanje z odpadki

OI ima ve~ vrst odpadkov, s kate-rimi ravna v skladu z obstoje~o za-konodajo in predpisi. Ravnanje zodpadki in izbolj{ave na tem po-dro~ju so opisane v merilu 8.

4/d Upravljanje z drugimi viri

OI kot dober gospodarizkori{~a objekte,opremo in druge vire

OI ima v upravljanju {est objektov.Kvadratura vseh prostorov je24.471 m2.

Stavba A je stara pribli`no 210 let,stavbi B in C pa okoli 100 let.

Upravljanje z objekti je drago iz sle-de~ih razlogov:

✧ objekti so raztreseni med objekteKlini~nega centra in Medicinskefakultete in je zato med njimi ve-lika oddaljenost;

✧ objekti so stari, kar pomeni, daso se do danes zahteve in stan-dardi zelo spremenili in v osnovine zado{~ajo sodobnim kriteri-jem za bolni{nice;

✧ pomembno je omeniti to, da ob-jekta A in B nista bila nikoli name-njena bolni{ni~ni dejavnosti in stabila ves ~as predmet adaptacij;

✧ nobeden od obstoje~ih objektov,z izjemo TRT in delno objekt D,ne sluì namembni dejavnosti.

Iz zgoraj opisanih razlogov je po-polnoma jasno, da je poslovanje vtakih prostorih oteèno, ker zahte-va dosti ve~ pomo`nega osebja insredstev za normalno delovanjebolni{nice. Pogoji dela so oteènizaradi nenamenskosti gradnje (ozkihodniki, majhna dvigala, velikebolni{ke sobe, malo sanitarij, itd.).

V letu 2002 na~rtujemo preselitevdela bolni{ni~nih oddelkov v noveprostore. Republika Slovenija je in-vestitor izgradnje novega in{titutav skladu z Zakonom o investicijahv zdravstvu. Slaba lastnost obsto-je~e lokacije je tudi veliko pomanj-kanje parkirnih mest ter zagotav-ljanje dostopa oz. normalnega pro-meta med bolni{ni~nimi objekti.

Teko~e, redno vzdrèvanje obsto-je~ih objektov poteka v skladu zletnimi na~rti, s katerimi se prilaga-jamo dinamiki novogradnje gledena predviden datum preselitve in zatoopravimo samo najnujnej{a dela.

@e leta spremljamo zasedenost po-stelj. V letih 1998, 1999 in 2000smo podatke o zasedenosti posteljuporabljali pri na~rtovanju zapiranjaoddelkov zaradi vzdrèvalnih del inzasedbo kadra v teh obdobjih.

Izkori{~enost na{ih kapacitet inopreme je naslednja:

✧ zasedenost postelj: 1998 je 80 %,1999 je 82 %, 2000 je 77 %,

✧ povpre~na leàlna doba: 1998 je10,1 1999 je 10,0 dni, 2000 je9,3 dni,

✧ zasedenost operacijskih dvoran:delo v eni izmeni,

✧ zasedenost obsevalnih aparatur:delo v dveh izmenah,

✧ zasedenost diagnosti~nih apara-tur (UZ, rentgen, gama kamera):delo v eni izmeni,

✧ zasedenost ambulant: delo v eniizmeni,

✧ izkori{~enost razli~ne laboratorij-ske opreme: delo v eni izmeni,

✧ izkori{~enost pralnice: delo v eniizmeni.

Vsa oprema je redno vzdrèvana,aparature vzdrùjejo predvsem

13


14

poobla{~eni serviserji. Izvajamopreventivno vzdrèvanje na oddel-kih in aparaturah, kjer je to pred-pisano. Z letnimi plani vzdrèvanjana~rtujemo vsa ve~ja popravila inadaptacije ter pripravo prostorovza nove aparate. Prav tako se vna-prej planirajo ve~ja popravila po-membnej{e opreme, posebej tiste,pri kateri smo vezani na servisira-nje iz tujine.

Toploto in medicinske pline dobi-vamo preko KC brez {tevcev, zatonimamo pregleda nad dobavljenoin porabljeno energijo.

Uvajamo nove tehnologije in po-sodabljamo opremo v skladu s fi-nan~nimi mo`nostmi (amortizaci-ja) in strokovnimi odlo~itvami o pri-oritetah. Opremo posodabljamo vskladu s finan~nimi mo`nostmi instrokovnimi odlo~itvami.

Spo{tujemo zakonodajo na po-dro~ju intelektualne lastnine in av-torskih pravic ter varujemo avtor-ske pravice na{ih zaposlenih v po-godbah s poslovnimi partnerji.

5. SISTEM KAKOVOSTI INPROCESI

5/a Usmerjenost k uporabnikom

Celovit sistem kakovosti na OI zajema upravljanje, izvajanje, ter kon-trolo klju~nih in podpornih procesov v zavodu z namenom u~inkovitegauvajanja izbolj{av. Iz same strukture organizacije (glej Uvod) je razvidno,da je delovanje in{tituta organizirano kot celota treh globalnih proce-sov za podro~je onkologije (diagnostika in zdravljenje, izobraèvanje,raziskovanje) s skupnim ciljem ~im bolj kakovostne obravnave bolnikovna OI ali v sodelujo~ih ustanovah. Kakovostna obravnava bolnikov obsega:visok nivo strokovnosti osebja, zagotavljanje standardov za oskrbo bol-nika, poenoteno obravnavanje bolnikov v okvirju priporo~il (doktrin).

Obravnava in informiranje bolnika

Kakovostna obravnava bolnika vklju~uje individualen pristop do bolnikain njegovih svojcev, njihovo informiranje ter zagotavljane mo`nosti zanjihovo aktivno vklju~evanje v procese diagnostike in zdravljenja.

Od leta 1998 je bolniku ob prihodu na OI na voljo knjiìca “Sprejem inbivanje na Onkolo{kem in{titutu Ljubljana”, kjer dobi natan~ne infor-macije o sprejemu v bolni{nico, hi{nem redu in pravicah bolnikov (ve~v merilu 6). Od leta 1999 imamo izdelan urnik podajanja informacij zabolnike in svojce na posameznih oddelkih. Za ~im manj{o administra-tivno obremenjevanje bolnika je organizirano centralno zbiranje poda-tkov in njihova distribucija (BIS).

Med bivanjem na OI bolnika obravnavamo po sprejetih standardih, dok-trinah in priporo~ilih za posamezna strokovna podro~ja.

Merjenje zadovoljstva bolnikov in strank

Bolniki ob prihodu v na{o ustanovo dobijo vpra{alnik, ki zajema vpra{anjaz vseh podro~ij bolnikovega bivanja na OI (ve~ v merilu 6). Oddanevpra{alnike pregledamo enkrat na mesec in ob morebitnih pripombah,kot tudi prito`bah, ustrezno ukrepamo. Celovito analizo vseh oddanihvpra{alnikov izvedemo enkrat letno v slu`bi ZN, ter z rezultati sezna-nimo direktorja.

Poleg bolnikov so na{e stranke tudi njihovi svojci, doma~i zdravniki terzdravniki v drugih bolni{nicah. Zato skrbimo za stalno informiranje bol-nikovih svojcev, ter za pridobivanje povratnih informacij od njih. Obodpustu, bolniku priskrbimo osnovne napotke zanj in njegovegadoma~ega zdravnika ter, ~e je potrebno obvestimo patrona`no slu`bo.Za ta namen imamo izdelan poseben obrazec. Preko konzultantske slu`beredno enkrat na teden sodelujemo, s sedmimi bolni{nicami v RS, ki nasekundarni ravni zdravijo bolnike z rakom. Na ta na~in neposrednoprena{amo svoje znanje in izku{nje na druge in obratno ter dobivamo



15

potrebne informacije o `eljah in potrebah zdravnikov v drugih centrihza zagotavljanje ustrezne strokovne obravnave bolnikov z rakom. Njihovepripombe in predloge prenesemo vodji slu`be, ki poskrbi za nadaljnjoobdelavo informacij; obvesti direktorja in strokovni kolegij, organiziraposvetovanje v okvirju slu`be, konzilija, in{tituta.

5/b Upravljanje s sistemom kakovosti

Organizacija in upravljanje s sistemom kakovosti na OI temelji na na~rto-vanju in izvajanju klju~nih in podpornih procesov. Skupno vsem temprocesom je, da se vedno za~nejo s planiranjem, nadaljujejo z izvaja-njem in kon~ajo z analizo rezultatov. Ves ~as potekanja procesov izva-jamo kontrole, ki zajemajo posamezne faze procesov, ali kontrole kon~nihizdelkov in storitev.

KKlljjuu~~nnii pprroocceessii na OI so diagnostika, zdravljenje in zdravstvena negabolnikov, izobra`evanje in pedago{ka dejavnost, ter raziskovanje. Medppooddppoorrnnee pprroocceessee uvr{~amo predvsem procese povezane z vodenjemin{tituta, kot so planiranje obsega dela, kadrovanje, finan~no upravlja-nje, informatika, nabava, administracija ter servisne dejavnosti.

Klju~ni procesi

PPrroocceess ddiiaaggnnoossttiikkee,, zzddrraavvlljjeennjjaa iinn zzddrraavvssttvveennee nneeggee

Klini~no in diagnosti~no delo na OI je organizirano preko oddelkov terinterdisciplinarnih timov – konzilijev. Konzilije delimo po vrsti raka, kiga obravnavajo. Tedensko poteka 26 konzilijev, ki obravnavajo posa-mezne primere in pripravljajo individualne na~ine zdravljenja za posa-meznega bolnika z rakom. Poleg tega konziliji pripravljajo nove dok-trine in priporo~ila, ter skrbijo za posodobitev starih.

Za spremljanje na{e kakovosti delana vseh strokovnih podro~jih delo-vanja OI od leta 1995 izvajamo popredhodno sprejetem pravilnikuinterni strokovni nadzor, kjer je stro-kovni nadzor opredeljen kot:

✧ postavitev in spremljanje standar-dov kakovosti dela,

✧ ugotavljanje skladnosti prakse sstandardi kakovosti,

✧ dolo~itev izvedbe in kontrola izvaja-nja ukrepov za korekcijo odstopanj.

Na~ini ugotavljanja skladnosti prakses standardi kakovosti na OI so:

✧ redni in tematski strokovni sestanki,

✧ glavne vizite vodij oddelkov in di-rektorja,

✧ spremljanje rezultatov lastnegadela v zbirni obliki,

✧ preverjanje skladnosti prakse s stan-dardi na posami~nih naklju~noizbranih primerih,

✧ nadzorni pregledi strokovnjakov izdrugih ustanov iz Slovenije in tujine,

Prikaz 3: Specialisti~na obravnava bolnika

16

✧ analiza odziva bolnikov (analizeprito`b, pripomb, ankete).

Vodje so dol`ni nemudoma poro-~ati direktorju svoje ugotovitve obsumu, da je bila storjena strokovnanepravilnost zdravstvenega postop-ka ali druge nepravilnosti. Prav takoso dol`ni podati ukrepe izbolj{av.V pravilniku je dolo~ena tudi kon-trola izvajanja ukrepov strokovneganadzora.

V prikazu 3 in 4 je orisan potek osnov-nih procesov, povezanih s klini~nimdelom.

Diagnosti~no delo na OI poteka nadiagnosti~nih oddelkih ali v labo-ratorijih. Glede na vrsto diagno-stike, ki jo opravljamo, imamo naOI naslednje diagnosti~ne oddelkein laboratorije: Oddelek za slikovnodiagnostiko, Radioizotopni odde-lek, Oddelek za patologijo, Oddelekza citopatologijo, Oddelek za tu-morsko biologijo, Biokemi~ni labo-ratorij, ter Klini~ni laboratorij. Glo-balen potek delovnega procesa vdiagnosti~nih laboratorijih je raz-viden iz prikaza 5.

Procesi v diagnosti~nih oddelkih inlaboratorijih potekajo po pri-poro~ilih doma~ih in tujih zdru`enj,ter mednarodnih standardih.

Pri analiznem delu (tako v Biokemi~nem kot v Klini~nem laboratoriju, terv Oddelku za tumorsko biologijo) se ravnamo po priporo~ilih InternationalFederation of Clinical Chemistry and Laboratory Medicine (IFCC). Zaradiprimerljivosti rezultatov v evropskem prostoru uporabljamo enako teh-nologijo in reagente kot priznani laboratoriji v Evropi.

Pravilnost rezultatov za vsak analit posebej preverjamo:

✧ vsak dan z notranjimi kontrolami kakovosti rezultatov:

• kontrola reagentov, ki jo predpisuje proizvajalec, • kontrola danes – danes,• kontrola v~eraj - danes,• kontrola ob menjavi reagentov in servisnih pregledih;

✧ z razli~nimi oblikami zunanjega preverjanja rezultatov:

• QCS vsak dan (Quality Control Service firme Roche),• SNEQAS vsako ~etrtletje (Slovenian National External Quality

assessment Scheme),• INSTAND e.V. vsako polletje (Institute for Standardization and

Documentation in the Medical Laboratory reg. ass., kontrolanem{ke zdravni{ke zbornice),

• Blood Control Minotrol TM 16 firme ABX,• mese~no kontrola v sodelovanju s Hematolo{kim laboratorijem,

In{titutom za klini~no kemijo in klini~no biokemijo;

Na Oddelku za citopatologijo preverjamo pravilnost rezultatov z nasled-njimi kontrolami:

✧ notranja kontrola:

• vsakodnevna kontrola barvanja,• skupno gledanje preparatov,• letna primerjava cito-histopatolo{ke diagnoze;

Prikaz 4: Multidisciplinarna specialisti~na obravnava bolnika



17

✧ zunanja kontrola:

• imunofenotipizacija na preto~nem citometru,• BD BIOSCIENCES (Becton Dickinson BIOSCIENCES), Dpt. Export

Eastern Europe, HEIDELBERG,• imunofenotipizacija (na preparatih): UK NEQUAS (United Kingdom

National External Quality Assessment Schemes) FOR MUNOCY-TOCHEMISTRY, Dept. Histopathology UCL Medical School, London.

Na oddelkih za nuklearno in slikovno diagnostiko kakovost rezultatov pre-verjamo dnevno, tedensko, mese~no, polletno in zagotavljamo z medna-rodnimi standardi: NEMA Q/C (National Electrical Manufacture Association).

Zdravstvena nega je organizirana v okviru slu`be za zdravstveno nego.Nosilka zdravstvene nege je vi{ja ali diplomirana medicinska sestra, kije tudi vodja tima ZN. Enega ali ve~ timov strokovno in organizacijskovodi vodilna medicinska sestra oddelka ali enote, ki je podrejena direk-torici za zdravstveno nego. Timi ZN je glede na strokovno podro~je inte-griran v zdravstveni tim, ki ga vodi zdravnik – specialist z ustreznega podro~ja.

PPrroocceess iizzoobbrraa`̀eevvaannjjaa iinn ppeeddaaggoo{{kkee ddeejjaavvnnoossttii

Izobraèvanje in pedago{ka dejavnost je integralni del vseh procesovna OI. Sam proces izobraèvanja in pedago{ke dejavnosti je planiran innadzorovan proces. Plan izobraèvanja predloìjo posamezne slu`be inoddelki v svojih letnih planih. Raziskovalno-izobraèvalni kolegij pre-gleda plane in uskladi potrebe glede na finan~ne mo`nosti in{tituta.Poleg specifi~nih potreb izobraèvanja kolegij pripravlja tudi izobraèvalne

programe, ki so v skupnem interesu.Za te potrebe so na voljo posebnasredstva. Vloga direktorja za razis-kovanje je usklajevanje dodatnihpotreb z vodji enot in slu`b inRaziskovalno-izobraèvalnim kolegi-jem. Njegova naloga je tudi nadzornad izvajanjem izobraèvanja inporabo finan~nih sredstev, ki gaizvaja skupaj z vodji slu`b in enot.

Izobraèvanje in pedago{ko dejav-nost delimo na ve~ podro~ij:

✧ Stalno izobraèvanje je nalogavsakega delavca OI. Direktorji po-sameznih podro~ij in vodje slu`bin enot so zadolèni da spodbu-jajo in nadzirajo stalno izobraè-vanje svojih sodelavcev. To podro~-je izobraèvanja zajema udele`bena seminarjih, te~ajih in sprem-ljanje strokovne literature kot tudiizmenjavo mnenj med sodelavci.

✧ Dodatno izobraèvanje delavcevOI omogo~a dvig kvalitete dela instopnje izobrazbe zaposlenih.

Prikaz 5: Proces laboratorijske diagnostike

18


To podro~je obsega tako dodatno izobraèvanje v dodiplomskih kot tudipodiplomskih izobraèvalnih programih za vse zaposlene.

✧ Priprava izobraèvanj za druge zavode in lai~no javnost je osnovnanaloga OI, saj je kot vrhunska ustanova zadolèna za prenos svojegaznanja strokovni in lai~ni javnosti. Na strokovnem podro~ju organizi-ramo strokovna predavanja, ki so odprtega tipa, kongrese in te~aje, nalai~nem podro~ju pa z medijskim nastopanjem obve{~amo javnost odose`kih na podro~ju zdravljenja raka doma in po svetu.

✧ Pedago{ka dejavnost je pomembno podro~je, saj so nekateri delavci OItudi pedago{ki delavci Univerze v Ljubljani. Sodelujejo kot predavateljipri mnogih dodiplomskih in podiplomskih izobraèvalnih programih alipa so nosilci teh programov. Na OI je tudi sede` Katedre za onkologijo inradioterapijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

PPrroocceess rraazziisskkoovvaallnnee ddeejjaavvnnoossttii

Na OI, ki je osrednja dràvna ustanova za zdravljenje raka, je strnjenaraziskovalna dejavnost tudi na podro~jih kancerogeneze, rasti in zna-~ilnosti tumorjev, odzivnosti organizma, odkrivanja in ugotavljanjabolezni, zdravljenja in posledic zdravljenja raka. Raziskave so predklini~nein klini~ne.

Proces raziskovalnega dela poteka v ve~ stopnjah, ki jih lahko razdelimo na:

✧ Pobuda idej poteka na nivoju posameznikov, ki predstavijo in uskladijosvoje ideje v okviru skupin, kot so konziliji, timi, slu`be, enote, oddelki,laboratoriji.

✧ Usklajevanje in integracija na~rtovanega raziskovalnega dela z za~rta-nimi cilji OI, ki potekata v okviru razli~nih komisij in Raziskovalno-izobraèvalnega kolegija.

✧ Zbiranje finan~nih sredstev poteka na mednarodnem in doma~em trgu.Sredstva se pridobivamo preko prijav projektov na OI, Ministrstvu za{olstvo, znanost in {port, razli~nih tujih agencijah ter doma~ih in tujihfondacij in donacij.

✧ Izvajanje raziskav poteka po za~rtanem planu v dolo~enih ~asovnih ter-minih in v okviru razpolo`ljivih finan~nih sredstev.

✧ Vrednotenje izvedenega raziskovalnega dela poteka na dveh nivojih:interno na vseh stopnjah raziskovalnega dela, in na osnovi publikacij,patentov in zaklju~nih poro~il.

Ves proces je dinami~en, kar pomeni, da se raziskovalni proces na vsakistopnji, po ugotovljeni uspe{nosti ali aplikativni vrednosti te stopnje lahkovrne na prej{njo stopnjo ali na za~etek raziskovalnega procesa.

Podporni procesi

Kot smo è na za~etku tega merila zapisali, med podporne proceseuvr{~amo procese, povezane z vodenjem in{tituta, ter nabavo. Tudi zapodporne procese velja, da so usmerjeni k temeljnemu cilju in{tituta, to

je kakovostna obravnava bolnika.Med podporne procese uvr{~amo:

✧ planiranje obsega dela,

✧ planiranje kadrov in kadrovanje,

✧ finan~no upravljanje in analiziranjeprihodkov in porabe,

✧ administrativna podpora,

✧ informatika,

✧ nabava,

✧ servisne dejavnosti,

✧ za{~ita.

Na nekaterih primerih bomo prika-zali organizacijo podpornih procesov.

Informatika je preko zdravstvenegainformacijskega sistema, poslovnegainformacijskega sistema, intraneta,interneta in elektronske po{te inte-grirana v ve~ino poslovnih procesov.

Nabava poteka preko Nabavne slu`be.Planiranje nabave ima za osnovoplaniranje potreb v posameznihslu`bah in oddelkih OI. Potrebe zaposamezno blago razli~no ugotav-ljamo (osnovna sredstva – enoletniskupni plan nabave OI, potrjen naSvetu OI, ostalo blago - kratkoro~noplaniranje posameznih oddelkov inslu`b). Realizacija nabave omenje-nega blaga poteka centraliziranopreko nabavne slu`be na podlagiplanov in zahtevkov posameznihslu`b in oddelkov v skladu z Zakonomo javnih naro~ilih, Zakonu o izvr{e-vanju prora~una in internemu navo-dilu za oddajo naro~il male vredno-sti. Kontrolo upravi~enosti potreb,tako strokovno kot finan~no, izva-jamo s pomo~jo odobrenih zahtev-kov s strani odgovornih vodij oddel-kov oz. slu`b.

Kontrolo realizacije nabave (pred-vsem kontrola kvalitete blaga instoritev) izvajamo s podpisovanjemra~unov s strani odgovornih vodij


19

oddelkov oz. slu`b in s kontrolo same nabavne slu`be in materialnegaknjigovodstva.

Planiranje nabave v Lekarni temelji na letnih planih. Lekarna v velikimeri deluje po standardih dobre lekarni{ke, laboratorijske in proizvodneprakse (GPP, GLP, GMP). Nadzor nad izvedbo dejavnosti v Lekarni izvajaLekarni{ka zbornica Slovenije (LZS) s standardnimi nadzori. Substancein gotove preparate kontroliramo s certifikati, ki jih zagotavljajo proiz-vajalci, in s certifikati neodvisnih in{titucij (NOTIFY – BODY).

5/c Upravljanje s procesi

Za vse procese, ki potekajo na OI, imamo znane nosilce ter jasno postav-ljeno strukturo upravljanja s procesi. Nosilci osnovnih dejavnosti so orga-nizirani po slu`bah, enotah, oddelkih, interdisciplinarnih timih in prekovodij teh organizacijskih struktur v podro~ja dela.

Upravljanje s procesi poteka nivojsko:

✧ na rednih sestankih osnovnih nosilcev dejavnosti, ki so dnevni (raporti,vizite, oddel~ni sestanki) ali tedenski (konziliji)

✧ na sestankih vodij posameznih slu`b in predstavnikov slu`b – Strokovnisvet, ki se sestaja na 14 dni, ter

✧ na tedenskih sestankih o`jega vodstva in{tituta.

Med obiski direktorja in direktorja za strokovno delo ju oddelki in enotesproti seznanjajo o svojem delu. Uvajanje novih diagnosti~nih preiskav,ter na~inov zdravljenja poteka v soglasju s Strokovnim svetom in{tituta.Materialno in finan~no poslovanje oddelkov spremlja direktor za financein administracijo. Ta preverja izpolnjevanje letnega plana dela, dolo~amese~no finan~no porabo in spremlja (nadzoruje) gibanje materialnihstro{kov v postavljenih limitih.

5/d Upravljanje s procesi nenehnega izbolj{evanja

Procesom na OI nenehno sledimo, jih vrednotimo in izbolj{ujemo. NaOI smo v zadnjih 5 letih uvedli {tevilne nove diagnosti~ne metode innove na~ine zdravljenja ter pripravili doktrine in priporo~ila za zdravlje-nje razli~nih rakov (ve~ v merilu 9/b).

Na podro~ju ZN smo leta 1997 za~eli s standardizacijo medicinsko-tehni~nihposegov in postopkov zdravstvene nege. V letu 1999 smo pristopili k pro-jektu spremljanja kakovosti, ki nam daje pozitivne rezultate (merilo 9/b).Prav tako smo v letu 1999 pripravili kategorizacijo onkolo{kih bolnikovglede na zahtevnost ZN, ki je podlaga za izra~un obremenitev medicinskihsester in postavitev kadrovskih normativov. V obdobju 1998 do 2000 smopove~ali {tevilo internih izobraèvanj za medicinske sestre za 35%, pravtako se je pove~alo {tevilo udeleèncev na izobraèvanjih za 30%.

V veliko oporo izvajanju procesov in njihovemu sledenju nam je infor-macijski sistem. Preko baz podatkov in sporo~il daje oporo tako pri rutin-

skem delovanju klju~nih in pomo`-nih procesov. Zagotavlja takoj{envpogled v podatke za nazaj in nji-hovo oceno, kar je v veliko pomo~pri na~rtovanju izbolj{av. Sevedase tudi kakovost informatike samenenehno izbolj{uje z izobraèva-njem kadrov na seminarjih in s stro-kovne literature in tako daje vednove~jo oporo svojim uporabnikom.

20

6. ZADOVOLJSTVOBOLNIKOV

6/a Kako bolniki/stranke dojemajo storitve zavoda ter odnose z njim

Zadovoljstvo bolnikov in drugih strank je pomemben pokazatelj uspe{no-sti na{ega delovanja.

Poleg bolnikov so na{e stranke {e dobavitelji, strokovni sodelavci, Zavodza zdravstveno zavarovanje, Ministrstvo za zdravje, ~lani raznih dru{tev,Zdravni{ka zbornica in Zbornica zdravstvene nege ter {tudentje in dija-ki Medicinske fakultete in visokih ter srednjih zdravstvenih {ol.

Bolniki so na{e naj{tevil~nej{e stranke. Letno beleìmo pribli`no 10.000 spre-jemov v bolni{ni~no zdravljenje in ve~ kot 70.000 ambulantnih pregledov.

Zavedamo se, da zadovoljstvo bolnikov posredno vpliva na kakovost nji-hovega ìvljenja. Spo{tujemo skrb bolnikovih svojcev in njihovih najbli`jihza njihovo zdravstveno stanje, zato na{e delovanje usmerjamo k zago-tavljanju zadovoljstva bolnikov in svojcev.

Splo{na podoba

Na OI prihajajo bolniki iz vse Slovenije. Informacije o na{em in{titutubolniki in svojci dobijo:

✧ od osebnega zdravnika in le~e~ih zdravnikov v drugih zdravstvenih zavodih;

✧ od bolnikov, ki so se è zdravili pri nas;

✧ z dejavnostjo na{ega in{tituta in dose`ki jih seznanjamo v ~asopisih inrevijah, na nacionalnem radiu in televiziji ter lokalnih radijskih postajahpreko kontaktnih in izobraèvalnih oddaj;

✧ na spletni strani;

✧ od ~lanov Zveze dru{tev za boj proti raku in regionalnih dru{tev, ~lanovdru{tva Europa Donna, Dru{tva onkolo{kih bolnikov, prostovoljkzdruènja Reach to Recovery in {tudentov Medicinske fakultete terVisoke {ole za zdravstvo, ki pri nas opravljajo prakti~ne strokovne vaje;

✧ enkrat na letno je v Tednu boja proti raku Dan odprtih vrat; takrat obisko-valce seznanimo z na{o dejavnostjo in jim pokaèmo prostore in{tituta.

Od leta 1998 dalje bolnikom è pred prihodom na zdravljenje v speciali-sti~nih ambulantah in{tituta posredujemo bro{urico Sprejem in bivanje naOnkolo{kem in{titutu Ljubljana. Tako jim omogo~imo, da se seznanijo z in-formacijami o sprejemu na zdravljenje, hi{nem redu in odpustu iz bolni{nice.Eno izmed poglavij govori o pravicah bolnikov, soglasju za izvedbo pose-gov, varovanju zaupnosti in zasebnosti ter pravicah v zvezi z zdravljenjem

in zdravstveno nego. Seznanimo jihz na~inom uveljavljanja pravic do pri-to`be ter za njih in svojce pomemb-nimi telefonskimi {tevilkami.

Bro{urici je priloèn tudi vpra{al-nik o zadovoljstvu bolnikov z na{imistoritvami in bivanjem na OI. Spod-bujamo jih, da ob odhodu iz bol-ni{nice izpolnijo vpra{alnik in gaoddajo v zato namenjene nabiral-nike v vsaki od na{ih stavb.

Namen vpra{alnika je izbolj{anje ka-kovosti na{ih storitev in pogojevbivanja in s tem dvig stopnje za-dovoljstva bolnikov. Vpra{alnik vse-buje tematske sklope vpra{anj:

✧ sprejem v bolni{nico,

✧ odnos zdravnik - bolnik,

✧ odnos medicinska sestra - bolnik,

✧ odnos drugega osebja do bolnika,

✧ varovanje zasebnosti,

✧ hotelske usluge,

✧ pripombe, prito`be in pohvale.

V letu 2001 smo izvedli tudi eno-dnevno prese~no {tudijo naklju~noizbranih 50 hospitaliziranih bolnikovz 98-odstotno odzivnostjo. Na{ ciljje bil uporabiti podatke za racional-nej{o in u~inkovitej{o organizacijona{ega dela in dvig stopnje zado-voljstva bolnikov z odnosom osebjado njih in izbolj{anju informiranostibolnikov.

Podatki kaèjo, da je v 88% sprejemna in{titut dogovorjen (tabela 9) inda je odnos osebja v 83% prijazen(tabela 10). Informacije, ki jih bolnikdobi ob sprejemu so v 50% popol-ne in v 41% zadovoljive (tabela 11).

Na osnovi pisnih in ustnih predlo-gov zaposlenih, bolnikov in svojcevsmo v zadnjih treh letih v bolni{niciuvedli ve~ novosti za izbolj{anjepo~utja bolnikov.



21

✧ Lo~ili smo okenca za sprejem bol-nika na ambulantno in hospitalnoobravnavo.

✧ Bolnikom so na voljo zloènkeZveze dru{tev za boj proti raku inrevija Dru{tva onkolo{kih bolni-kov, »Okno«.

✧ Postavili smo bankomat v stavbiD, kjer se nahajajo specialisti~neambulante.

✧ Namestili smo avtomate za kavo,pija~e in sendvi~e ter na novouredili okrep~evalnico za bolnikein svojce.

BBoollnnii{{nnii~~nnii ddeell::

✧ Na osnovi letnih planov vzdrè-vanja smo z beljenjem hospital-nih oddelkov izbolj{ali bivalnerazmere.

✧ Belo platneno posteljnino smozamenjali s posteljnino v prijet-nem barvnem vzorcu in v kako-vostnej{em perilnem materijalu.

✧ Intimnost bolnikov pri izvajanjuposegov smo zagotovili z name-stitvijo medposteljnih zaves navseh bolni{ni~nih oddelkih.

AAmmbbuullaannttnnii ddeell::

✧ âkalnih dob za prve preglede ni.

✧ Bolniku è ob pregledu v speciali-sti~ni ambulanti dolo~imo datumin uro dodatno naro~enih prei-skav.

✧ Izpopolnili smo informacijsko ta-blo z urniki zdravnikov v speciali-sti~nih ambulantah.

✧ Dopolnili smo {tevilo sedeèv predambulantami.

✧ Zarisali smo zeleno ~rto predoken~ki sprejemne pisarne inuvedli pisno oznako s priimkomin imenom administratorke, kisprejema bolnika.

✧ Uvedli smo {tevilke za ~akajo~ebolnike in prikaz {tevilke na ekranu.

✧ Na hodnike smo namestili umet-ni{ke slike in likovna dela u~encevOsnovne {ole Komenda in s temrazbili monotonost sten.

✧ Vsi dnevni prostori so opremljenis TV aparati.

✧ Na vse bolni{ni~ne oddelke smonamestili telefonske aparate nakartice in s tem omogo~ili la`jokomunikacijo bolnikov s svojci.

✧ Na vseh oddelkih, razen naOddelku za intenzivno nego, bol-nikom dovoljujemo uporabo mo-bilnih telefonov.

✧ Bolnikom omogo~amo obisk fri-zerja in brivca na oddelku.

✧ Z oglasnimi deskami posebej zabolnike, smo na vseh oddelkihposkrbeli za bolj{o obve{~enostbolnikov o ~asu podajanja infor-macij o njihovem zdravstvenemstanju in o prireditvah za bolnike.

✧ Bolnike redno obve{~amo o kon-certih za bolnike v Klini~nem centruin jih na prireditev pospremimo.

✧ Na oglasne deske redno pripe-njamo tedenske jedilne liste.

✧ Bolnikom zagotavljamo varen inzdrav na~in prehrane z uporabokvalitetnih ma{~ob in pe~enjem tercvrtjem v termokonvekcijski pe~i.

✧ Pri pripravi jedilnikov upo{teva-mo na~ela varovalne prehrane zveliko sadja, zelenjave, stro~nic inìtaric, ki vsebujejo antioksidante.

✧ Pripravili smo kratka dietna na-vodila z enim ali dvema celo-dnevnima jedilnikoma.

✧ V letu 1999 smo ustanovili Posve-tovalnico za onkolo{ko zdravstve-no nego, kjer bolniki in njihovisvojci dobijo nasvete v zvezi zoskrbo razli~nih stom, napotke ozdravstveni negi obsevane koèter o primerni prehrani.

Tabela 9: Na~in sprejema vbolni{nico

vv %%

dogovorjen 8888

nedogovorjen 77

ni odgovora 55

Tabela 10: Odnos osebja do bolnika ob sprejemu v bolni{nico

sprejemna sprejemna bolni{ni~ni pisarna ambulanta oddelek ppoovvpprree~~nnoo

prijazen 76 % 84 % 88 % 8833 %%

uraden 18 % 0 % 2 % 77 %%

neprijazen 0 % 0 % 0 % 00 %%

ni odgovora 6 % 16 % 10 % 1100 %%

Tabela 11: Informacije ob sprejemu v %

sprejemna bolni{ni~ni pisarna oddelek ppoovvpprree~~nnoo

popolne 53 % 47 % 5500 %%

zadovoljive 39 % 43 % 4411 %%

nezadovoljive 2 % 0 % 11 %%

nobenih 0 % 2 % 11 %%

ni odgovora 6 % 8 % 77 %%

22

✧ Oddelek internisti~ne onkologijesmo opremili z novimi no~nimiomaricami in v letu 2000 nabavi-li dodatno 15 obposteljnih mizic.

✧ Bolnikom dostavljamo po{to, ~a-sopise in manj{e toaletne po-treb{~ine na oddelek.

✧ Vsako leto za bolnike priredimoboì~ni koncert.

✧ Poenotili smo opremo za ~i{~enjeprostorov in bolni{ke opreme instandardizirali postopke ~i{~enja.

✧ Izobraèvanje in informiranje bol-nikov zagotavljamo tudi z zdrav-stveno-vzgojnimi bro{uricami. Iz-delali smo bro{urice Kemoterapijain vi, Kako premagati izgubo las,Prehrana in vi, Obsevanje kot delzdravljenja, Venska valvula, Zdrav-ljenje z obsevanjem bolnikov stumorji glave in vratu.

✧ S ~lanki v reviji Dru{tva onkolo{kihbolnikov »Okno« bolnike sezna-njamo z novostmi na podro~ju on-kologije in zdravstvene nege terprehrane onkolo{kega bolnika.

✧ Z izobraèvanjem zaposlenih vZN s podro~ja radioterapije in si-stemske terapije ter komunikaci-je z umirajo~imi (izobraèvalniprogrami v obdobju 1999-2000)vplivamo na nivo znanja medicin-skih sester in bolj{e komuniciranjez bolniki.

✧ Duhovno podporo bolnikom omo-go~amo tudi z obiski duhovnikovrazli~nih veroizpovedi, enkrat nateden s sveto ma{o in s Svetimpismom v predalu no~ne omarice.

✧ Svojcem pri nas umrlih bolnikovizrazimo soàlje in jim posreduje-mo bro{uro Navodila ob primerusmrti, s katero jim èlimo olaj{atipostopk e ob smrti.

PPrroocceessii zzddrraavvlljjeennjjaa iinn zzddrraavvssttvveennaa nneeggaa

V zadnjih dveh letih smo dosegli,da se 60% bolnikov, zdravljenih zobsevanjem, zdravi ambulantno.Obsevanje hospitalnih bolnikov seje od leta 1998 do leta 2000zmanj{alo za 8%.

Od leta 1998 nara{~a {tevilo bol-nikov na Oddelku za ambulantnokemoterapijo.

Podatki (tabela 12) kaèjo, da stre-mimo za tem, da bi bili bolniki ho-spitalizirani le, ~e je to nujno po-trebno. S tem se pribliùjemo uved-bi dnevne bolni{nice.

Pred izvedbo medicinsko-tehni~nihposegov pri zdravljenju in diagno-stiki, ter postopkov ZN bolnike sez-nanimo z njimi in si v primerih in-vazivnih posegov pridobimo njiho-vo pisno soglasje.

PPoobboollnnii{{nnii~~nnaa oobbrraavvnnaavvaa

S formularjem »Obvestilo slu`biZN« obvestimo medicinske sestre vpatrona`ni dejavnosti in drugihzdravstvenih zavodih o potrebnizdravstveni negi in s tem izbolj{amokontinuiteto ZN. Medicinske sestrev Medico-socialni slu`bi vzpostav-ljajo stike z oddelkoma za po-dalj{anje bolni{ni~ne nege za bol-nike, kadar ni mo`no urediti na-mestitve v domovih za starej{eob~ane, in bolniku in svojcem po-magajo pri urejanju druge social-ne problematike.

DDrruuggee ssttrraannkkee

Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije je glavni financer in{tituta.Z vodstvom zavoda smo vzposta-vili pozitiven partnerski odnos. Vletu 2000 je bilo opravljenih 12 nad-zorov. Na osnovi tega smo izbolj{aliobra~unavanje storitev. Eventualnenesporazume re{ujemo sproti.

Sodelovanje z Vlado R Slovenije inMinistrstvom za zdravje je dobro,kar kaèjo tudi obiski na na{emin{titutu in zavzemanje ter podpo-ra za ~imprej{njo izgradnjo novihobjektov OI. Med pomembnimi ob-iski so bili obiski ministrov za zdrav-je dr. Marjana Jereba, dr. AndrejaBru~ana in prof. dr. Du{ana Kebra,ter predsednika vlade dr. JanezaDrnov{ka.

Na{i tesni strokovni sodelavci sorazli~ni strokovnjaki iz Klini~negacentra Ljubljana ter drugih zdrav-stvenih zavodov. Z njimi sodeluje-mo na sestankih vodstev, na stro-kovnih konzilijih in preko konzul-tantov OI, ki redno obiskujejo re-gionalne bolni{nice.

Izredno dobro sodelujemo tudi zZdravni{kim dru{tvom in Zdravni{kozbornico, Zvezo dru{tev medicin-skih sester in zdravstvenih tehni-kov Slovenije in Zbornico zdravstve-ne nege Slovenije, Ministrstvom za{olstvo, znanost in {port, Univerzov Ljubljani in Mariboru, srednjimizdravstvenimi {olami in razli~nimidru{tvi – Zveza dru{tev za boj pro-ti raku, Europa Donna, Dru{tvo on-kolo{kih bolnikov in drugimi.

V letu 2000 je imel OI 266 raz-li~nih dobaviteljev. Z ve~jimi doba-vitelji imamo sklenjene letne po-godbe in zelo pogoste stike. V po-govorih predlagamo izbolj{ave inugodnej{e dobavne pogoje. Kerpravo~asno poravnavamo obvezno-sti in imamo dobre reference, jeOI cenjen pogodbeni partner.

Tabela 12: Obravnava bolnikovv ambulantnikemoterapiji

Leto [tevilo bolnikov

1998 9.132

1999 9.166

2000 9.832



23

6/b Dodatnamerjenja zadovoljstvabolnikov/strank

Zadovoljstvo bolnikov lahko meri-mo tudi po {tevilu prito`b. V letu2000 smo imeli zaradi dvomov vizvedeno zdravljenje le eno porav-navo na zavarovalnici. Bolniki so ssvojimi pravicami do prito`be sez-nanjeni v bro{uri Sprejem in biva-nje na Onkolo{kem in{titutu vLjubljani. Tik pred potrditvijo jePravilnik o prito`benem postopkuza bolnike in njihove svojce. [tevi-la prito`b do sedaj nismo dosled-no evidentirali, a smo jih sprotire{evali neposredno na oddelkih alipa jih je re{eval direktor.

Na zadovoljstvo z na{imi storitva-mi kaèjo tudi {tevilne pisne zahva-le v ~asopisih, izpolnjeni vpra{al-nik o zadovoljstvu bolnikov in kon-taktne oddaje radijskih postaj.Veliko {tevilo ljudi namesto vencana grob umrlega svojca nameni fi-nan~na sredstva na{emu in{titu.

V zadnjih dveh letih smo uskladilitudi proces preizku{anja pripo-mo~kov za ZN in ostalih potro{nihmaterialov ter s tem dolo~ili potiin na~ine dela z dobavitelji.

ZZvveessttoobbaa

Zvestoba bolnikov je zaradi nara-ve rakavih bolezni druga~na kot vprimerih vra~anja v druge bol-ni{nice. Ve~ina bolnikov se kljubtemu, da èlimo, da kontrolni pre-gled opravijo na primarnem zdrav-stvenem nivoju, vra~a na in{titut,kar kaè na zaupanje v strokovnja-ke in{tituta. Mnogi bolniki pove-do, da se pri nas po~utijo bolj si-gurne, pohvalijo pa tudi zavzetostin prijaznost na{ega osebja.

7. ZADOVOLJSTVOZAPOSLENIH

Zaposleni na OI so zaradi narave poteka in zdravljenja rakavih bolnikovizpostavljeni ve~jim psihofizi~nim obremenitvam, kot drugi zaposleni vzdravstvu. Pojem rak je {e vedno strah zbujajo~ in vsak zaposleni semora soo~iti z dejstvom, da vsem bolnikom, ki imajo rakavo bolezen,àl ne moremo pomagati k ozdravitvi, lahko pa jim omogo~imo ustreznopaliativno-blaìlno oskrbo. Poleg psihi~nega stresa so pri delu zaposlenihprisotni {e {kodljivi dejavniki, kot so izpostavljenost razli~nim virom seva-nja, citostatikom, infektom, kemikalijam, itd.

Iz teh razlogov odlo~itev za zaposlitev na OI ni lahka, zlasti za tiste, kiizvajajo neposredno zdravstveno nego bolnikov. To je razvidno iz neneh-nega pomanjkanja medicinskih sester na hospitalnih oddelkih, kljub {te-vilnim razpisom prostih delovnih mest. Zato je spremljanje zadovoljstvazaposlenih in uvajanje izbolj{av na tem podro~ju klju~nega pomena.

7/a Kako zaposleni dojemajo Onkolo{ki in{titut

Glede na delovno okolje

V skladu s politiko dobrega gospodarja vsakoletno na~rtujemo vzdrèval-na in obnovitvena dela bolni{ni~nih oddelkov kot tudi drugih oddelkov.

Bolni{ni~ne oddelke, kjer pripravljamo glavnino citostatikov, (Razlaga: ci-tostatiki so zdravila, ki ob nepravilnem rokovanju lahko delujejo na oseb-je mutageno, kancerogeno in teratogeno) smo v zadnjih petih letih po-stopoma opremili z najsodobnej{imi za{~itnimi komorami, ki ob upo{te-vanju tehnike dela in uporabi predpisanih pripomo~kov omogo~ajo var-no pripravo. Prav tako smo v letu 1998 izdelali standarde priprave inaplikacije ter ukrepe ob morebitnem razlitju citostatikov. Predpisali smopotrebne pripomo~ke za varno delo s citostatiki ter v izobraèvalnemletu 1999/2000 izvedli 40-urno izobraèvanje o citostatski terapiji, ki sose ga udeleìli zaposleni v zdravstveni negi, fizioterapiji in lekarni. To je80% zaposlenih, ki se pri svojem delu sre~ujejo s citostatiki.

Vsi delavci, ki delajo v obmo~ju ionizirajo~ega sevanja opravijo vsakolet-ne obvezne zdravni{ke preglede. Na delovnem mestu imajo zaposlenivedno pri sebi dozimetre in so dol`ni redno uporabljati predpisana oseb-na za{~itna sredstva za posamezno delovno podro~je in tudi za{~itnasredstva za bolnike.

Na Oddelku za radiologijo smo lo~ili sevalni del oddelka od nesevalnega,da bi bili zaposleni ~im manj izpostavljeni sekundarnemu sevanju. Na Oddelkuza nuklearno medicino smo za izbolj{anje pogojev dela in zmanj{anja se-vanja opremili poseben prostor za pripravo radiofarmakov ter uvedli {~it-nike za brizgalke iz svin~enega stekla. Pripravili smo tudi navodila kakoukrepati v primeru kontaminacije. Varnost dela smo pove~ali z LAF (LaminaryAir Flow) za{~itno komoro in izdelavo protokolov za pripravo radiofarmakov.

24

Na podro~ju dela Klini~nega labo-ratorija smo kot prva bolni{nica vSloveniji (1990) pove~ali varnostdela zaposlenih z uvedbo zaprte-ga sistema odvzema venozne krvi.V letu 1999 smo uvedli tudi zaprtsistem odvzema urina. V Bioke-mi~nem laboratoriju smo pri na-povednih dejavnikih, ki jih dolo-~amo v citosolu tumorjev dojk, pritreh analitih zamenjali okolju inzdravju neprijazno izotopno tehni-ko z bolj sprejemljivimi imuno-lo{kimi dolo~itvami. V obeh labo-ratorijih smo pri vseh analizah bio-lo{kega materiala za~eli uporablja-ti potro{ni material za enkratnouporabo. S tem smo se izognili kon-taminaciji analiznih vzorcev in v ve-liki meri prepre~ili oku`be.

V vseh laboratorijih, kjer so delavciizpostavljeni kemikalijam, smo v za-dnjih petih letih uvedli antistati~nepremaze, s ~imer smo prepre~ili na-biranje stati~ne elektrike in omejilinevarnost samovìga.

Na podro~ju higiene v bolni{nicisledimo evropskim priporo~ilom insmo pripravili izobraèvanja in u~nedelavnice po oddelkih, na katerihsmo zaposlene nau~ili pravilne teh-nike umivanja rok. Higieno rok red-no kontroliramo z vzor~nimi od-vzemi brisov rok. V letu 1999 smomed prvimi v Sloveniji za~eli uva-jati razkuèvanje rok kot nadome-stilo za umivanje, kar je pove~alovarnost bolnikov in zaposlenih predbolni{ni~nimi oku`bami. Do koncaleta 2000 smo opremili 80% umi-valnih mest z razkuìli za roke inzaposlene s pomo~jo internih izo-braèvanj informirali o novih dok-trinah pri higieni rok.

V okviru izbolj{av o`jega delovnegaokolja smo pripravili:

✧ navodila in standarde ZN za vzdr-èvanje delovne opreme in delo-vnih pripomo~kov,

✧ priporo~ila za izbor delovnih pri-pomo~kov in materialov,

obmo~ju sevanja potekajo v skladuz zakonskimi dolo~bami, enkrat naleto. V obdobju 1998-2000 smoimeli 41 po{kodb pri delu (tabela7), od tega jih je bilo najve~ (16)med zaposlenimi s peto stopnjoizobrazbe, sledijo zaposleni z dru-go stopnjo izobrazbe (13), in za-posleni s {esto stopnjo izobrazbe (8).

Komuniciranje

Obve{~anje zaposlenih poteka verti-kalno in horizontalno preko jutranjihoddel~nih sestankov, raporta,okro`nic, sestankov projektnih sku-pin, komisij, konzilijev, itd. Zaposleniimajo mo`nost, da se najavijo na raz-govor direktorju. Nujne razgovore di-rektor opravi {e isti dan, ostale vdveh do treh dneh. V vseh {tirih stav-bah je oglasna deska za zaposlene,na kateri objavljamo obvestila sindi-katov v zdravstvu in druge okro`nice.

Zaposleni sodelujejo in komunicira-jo izven OI preko ~lanstva v stro-kovnih zdruènjih doma in v tujini.

Strokovne informacije so zaposlenimdosegljive v Strokovni knji`nici in nje-nem revijskem oddelku. Vsak odde-lek ima urejen dostop do interneta.Preko interneta imamo od leta 1999dostop do dvaindvajsetih podatkov-nih baz in sedmih CD - romov. Velikdel komuniciranja poteka preko elek-tronske po{te.

Izobraèvanje

Zaposleni na OI se stalno izob-raùjejo in usposabljajo doma in vtujini. V obdobju od 1995 do 2000smo pripravili 192 internih strokov-nih izobraèvanj za zaposlene.Poleg strokovnih izobraèvanj sopotekali tudi ra~unalni{ki te~aji izpetih tematskih podro~ij, ki se jihje v obdobju od 1996 do 2000 ude-leìlo 290 zaposlenih.

Med pripravniki v ZN, zaposlenimina na{em in{titutu, smo v decem-

✧ ukrepe za zmanj{anje mo`nostikontaminacije delovnega okolja,

✧ izbor okolju in osebju prijazna inmikrobiolo{ko u~inkovita raz-kuìla in ~istila.

V {ir{em delovnem okolju izvajamo:

✧ lo~evanje odpadkov in ostrih pred-metov,

✧ redna mikrobiolo{ka preverjanja~istosti delovnega okolja,

✧ izbolj{ave postopkov ~i{~enjaprostorov glede na higiensko za-htevnost in namen uporabeprostorov,

✧ nadzor in vzor~enje pitne vodena odjemnih mestih,

✧ na~rtovano dezinsekcijo in dera-tizacijo v objektih in na funkcio-nalnih povr{inah OI.

Izbolj{ave glede na zaposlenega v

zadnjih treh letih:

✧ izbor ustreznih sredstev za oseb-no za{~ito zaposlenih;

✧ izvajanje imunoprofilakse: ceplje-nje proti hepatitisu B, cepljenjeproti gripi;

✧ obvezno prijavljanje nezgod pridelu, kjer obstaja tveganje prenosaoku`be na zdravstvenega delavca inv primeru vboda mo`nost posveto-vanja z zdravnikom medicine dela,infektologom ali epidemiologom;

✧ prikaz varnih tehnik dela za pre-pre~evanje in obvladovanje bol-ni{ni~nih oku`b;

✧ izvajanje na~rtovanega mikrobio-lo{kega nadzora nad kliceno{-tvom, brisi rok, presejevalne me-tode za odkrivanje MRSA (Multirezistentni stafilokok aureus), itd.

Izobraèvanja iz varstva pri delu inpreverjanje znanja za delavce v



25

bru 2000 izvedli anketo o zadovolj-stvu s potekom pripravni{tva. V an-keti smo zajeli mnenja 50 pripravni-kov v obdobju 1998-2000. Podatkiso v tabeli 13.

Izbolj{anje povpre~ne ocene pripra-vni{tva pripisujemo uvedbi mentor-stva, sprotnemu preverjanju znanjain izbolj{avam na podro~ju izob-raèvalnih vsebin za pripravnike.Na{ cilj je izbolj{ati povpre~no oce-no na 4,5 v obdobju 2001-2002.

Vsako leto pripravimo dva 40-urnaizobraèvalna programa za diplomi-rane medicinske sestre-pripravniceiz cele Slovenije in specializantesplo{ne medicine. Povpre~na ude-le`ba na seminarjih je 60 udeleèn-cev na izobraèvanjih za medicin-ske sestre in 30 za specializantesplo{ne medicine.

Upravljanje

Zaposleni sodelujejo pri upravlja-nju s sredstvi s pripravo letnih pla-nov nabave, obnove in vzdrèval-nih del na svojem oddelku. V uprav-ljanje so vklju~eni tudi preko delav projektnih skupinah in testiranja

potro{nih materialov, pripomo~kovin aparatur, ki ga opravimo predodlo~itvijo za nakup. Tako ima mne-nje uporabnika glavno teò priodlo~itvi. Od leta 1998 za posto-pek testiranja uporabljamo pose-bej izdelan obrazec.

Pravne informacije zaposleni dobijov pravni pisarni in na oglasnih deskah.Na oddelku so aktivno vklju~eni vobvladovanje stro{kov za zdravstve-ni material tako, da so seznanjeni zmese~nim limitom oddelka in dejan-sko porabo oddelka. Aktivno sode-lujejo pri planiranju obrokov hraneza bolnike na oddelku.

Nagrajevanje

Pla~e zaposlenih oblikujemo poZakonu o pla~ah in Pravilniku o na-grajevanju. Izpla~ujemo jubilejne fi-nan~ne nagrade (tabela 14) ob 10,20 in 30 letnici delovne dobe za-poslenega. Poleg tega izpla~ujemoob~asne finan~ne stimulacije za iz-bolj{ave na podro~ju strokovnegadela, raziskovanja in dose`ke na po-dro~ju publicisti~ne dejavnosti. Delnefinan~nega nagrajevanja pred-stavlja po{iljanje zaposlenih na stro-

kovna izobraèvanja in usposablja-nja, izrekanje pohval in priznanj nanivoju oddelka, slu`be in zavoda.Leta 1998 smo ob 60 letnici OI za-poslenim podelili priznanja za zve-stobo za ve~ kot 30 let dela na OI.

Priznanja

Da OI dobro opravlja svoje poslan-stvo kaèjo tudi {tevilna prejeta pri-znanja in zahvale. Ob 60 letnici de-lovanja leta 1997 smo prejeli ~estit-ko gospe [tefke Ku~an in prizna-nje Zbornice ZN – Sekcije MS v on-kologiji, leta 1998 priznanje OECI(Organization of European CancerInstitute, [vica) ter priznanjeSplo{ne bolni{nice Novo mesto zazgledno sodelovanje in priznanjemednarodnega zdruènja UICC(International Union AgainstCancer) za organizacijo mednarod-ne konference Reach to Recovery.

Tabela 13: Povpre~ne ocene elementov pripravni{tva v ZN11999999 ddoo mmaarreecc 22000000 ddoo

EElleemmeennttii pprriipprraavvnnii{{ttvvaa 11999988 ffeebbrruuaarr 22000000 ddeecceemmbbeerr 22000000

Prve informacije o poteku pripravni{tva 2,8 3,8 3,6

Sprejem nadzornega mentorja 4,1 4,5 3,8

Uvajalni seminar s strani vodje pripravni{tva 4,1 4,2 4,6

Seminarji s podro~ja onkolo{ke zdravstvene nege 4,4 4,2 4,4

Drugi seminarji, organizirani za pripravnike 3,9 3,3 4,3

Interna strokovna izobraèvanja v slu`bi ZN 4 4,1 4,6

Te~aj reanimacije za pripravnike 3,6 4 4,4

Skupna ocena izobraèvanj za pripravnike 3,9 4,1 4,3

Dosegljivost in pomo~ vodje pripravni{tva 4 4,2 4,5

Izvajanje sprotnega preverjanja znanja s kolokviji / 3,6 4,2

Potek prakti~nega strokovnega izpita 3,8 4,3 4,6

Skupna ocena dela mentorjev z vseh odd./enot 2,7 3,2 3,4

Va{a ocena pripravni{tva glede na strokovnost in org. 3,7 4,1 4,2——XX vvsseehh eelleemmeennttoovv pprriipprraavvnnii{{ttvvaa//oobbddoobbjjee 33,,55 44 44,,22

26

7/b Dodatna merjenja zadovoljstva zaposlenih

Odhajanje kadrov

Med ozko specializiranimi zaposlenimi je fluktuacija nizka (tabela 15).Zaposleni v V. in VI. tarifni skupini imajo po uvedbi Zakona o pla~ah vzdravstvu pribli`no enako pla~o kot v drugih bolni{nicah ob bistvenote`jih pogojih dela, kar tudi vpliva na fluktuacijo.

Spremljanje zadovoljstva zaposlenih

V marcu 2001 smo izvedli anketo med vsemi vodji na drugem nivojuvodenja. Zastavili smo jim vpra{anja s podro~ja vodenja. Odgovori sobili oblikovani po Likertovi lestvici, od 1 do 5 (1 - sploh ne, 2 - v manj{imeri, 3 - v srednji meri, 4 - v veliki meri, 5 - v zelo veliki meri). Anketaje bila poslana vodjem na prvem in drugem nivoju vodenja, kar zna{a50 zaposlenih. Odzivnost na anketo je bila 62 odstotna.

Rezultati raziskave (tabela 16) so pokazali, da vodje dokaj enotno po-vezujejo svojo u~inkovitost z omejenimi pristojnostmi (PV=3,00), pravtako je povpre~je zadovoljstva z informacijami nizko (2,84). Ve~ina vo-dij se boji, da bi izgubili svoj poloàj (PV=2,53). Ve~ina s pla~o ni za-dovoljna, kar je posledica pla~ne politike zdravstvu, ki dovoljuje velikerazlike med pla~ami zdravnikov in ostalih univerzitetno izobraènih so-delavcev.

Rezultati raziskave kaèjo, da je po-trebno razmisliti o na~inih motivi-ranja za vodstveno delo in nagra-jevanja vodij, saj vvooddjjee vv mmaannjj{{iimmeerrii ~~uuttiijjoo, da je njihovo delo ce-njeno. Ob tem je potrebno izkori-stiti ugotovitev, da je vvooddjjeemm vv vvee--lliikkii mmeerrii vv{{ee~~ ddeelloo, ki ga opravlja-jo, da v srednji meri ~utijo, da pri-spevajo k poslanstvu zavoda in dase v srednji meri ~utijo kot del po-vezane skupine, ki ho~e dose~i cilj.V srednji meri so ponosni, da de-lajo na OI.

Poleg zadovoljstva vodij na drugemnivoju vodenja smo v letu 2000 iz-vedli raziskavo o zadovoljstvo vo-dilnih in timskih medicinskih se-ster ter njihov pogled na razvojvodstvenih kadrov v ZN.

Tabela 15: Fluktuacija kadra 1998-2000

11999988 11999999 22000000

TTaarriiffnnaa sskkuuppiinnaa PPrriihhoodd OOddhhoodd KKff PPrriihhoodd OOddhhoodd KKff PPrriihhoodd OOddhhoodd KKff

I.,II. 1 7 1 3 2 2

III. / 1 / / / /

IV. / / / 2 1 2

V. 13 6 16 11 10 8

VI. 7 10 11 6 9 7

VII.,VIII 10 4 7 8 7 3

sskkuuppaajj 3311 2288 44,,44 3355 3300 44,,88 2299 2222 33,,44

[tevilo upokojitev.* 14 15 7

* samo za N^, Kf=koeficient fluktuacije

Tabela 14: Izpla~ane jubilejne nagrade zaposlenim v letih 1998-2000

DDeelloovvnnaa ddoobbaa 11999988 11999999 22000000

10 let 06 06 18

20 let 26 28 21

30 let 23 25 19

sskkuuppaajj 5533 5599 5588



27

8. VPLIVI NA DRU@BO

Vplivi na dru`bo

OI je osrednji zavod za zdravljenje in celostno obravnavo rakavih bolezni.V tej vlogi za podro~je RS oblikuje doktrine, priporo~ila in standardezdravljenja in obravnavanja posameznih rakavih bolezni. To zahtevno na-logo izvajamo z razvijanjem multidisciplinarne diagnostike in zdravljenjaraka, kot tudi raziskovalne dejavnosti. Poleg tega OI vodi in koordiniraizobraèvalne dejavnosti (profesionalne in lai~ne), epidemiolo{ki nadzorter spremlja obravnavo bolnikov z rakavimi boleznimi v razvitem svetu.Vklju~evanje in{tituta v evropske in svetovne raziskovalne projekte inspodbujanja lastnega raziskovalnega dela je nujno za kakovostno izva-janje poslanstva OI.

OI zdravi le polovico vseh bolnikov v RS, ki v teko~em letu zbolijo za ra-kom. Vendar z urejeno konzultantsko slu`bo, preko katere poteka sode-lovanje s {e sedmimi bolni{nicami v RS, OI nadzira in usmerja strokovnodelo na sekundarnem nivoju in tako vodi enotne doktrine obravnave po-sameznih rakavih obolenj. Strokovno delo in razvoj potekata predvsempreko multidisciplinarnih timov, ki vodijo, nadzirajo in vrednotijo delo nasvojem podro~ju ter pripravljajo doktrinarna izhodi{~a in klini~ne proto-kole za obravnavo posameznih rakavih bolezni.

Za ohranitev nadzora in delitve dela ter vodenja enotne politike in upo{te-vanja enotnih doktrin na podro~ju onkologije je potrebna usklajenostz Republi{kim strokovnim kolegijem za podro~je onkologije, Zdravstvenimsvetom in drugimi organi in ustanovami.

V letu 1996 smo organizirali prvodràvno posvetovanje o nadzorova-nju raka, na katerem je bila danapobuda za oblikovanje dràvnegaprograma zgodnjega odkrivanja pre-drakavih sprememb materni~negavratu - program ZORA, ki poteka èod leta 1998. Program ZORA aktiv-no vpliva na preventivo na podro~juzgodnjega odkrivanja raka mater-ni~nega vratu.

Zadnjih pet let smo organizirali alisodelovali pri pripravi ve~ kot 40mednarodnih in doma~ih strokov-nih sestankov, te~ajev, seminarjevin {ol ([ola raka dojke, [ola ma-mografske diagnostike, seminarji izpodro~ja patologije, citopatologi-je, itd). Vseh oblik izobraèvanja seje udeleìlo ve~ kot 1000 udeleèn-cev. V obdobju 1995-2000 je in{ti-tut sam ali v sodelovanju organizi-ral pet mednarodnih kongresov insimpozijev. V letih 1996-1998 smona osnovi raziskovalnega dela inanalize stanja v slovenskih bolni{ni-cah s finan~no podporo Ministrstvaza zdravje, pripravili priporo~ila zavarno rokovanje s citostatiki.

Tabela 16: Mnenja vodij o trditvah v anketi

TTrrddiittvvee:: zzddrraavvnniikkii VVMMSS//DDMMSS OOssttaallii SSKKUUPPAAJJPPVV SSDD PPVV SSDD PPVV SSDD PPVV SSDD

Za u~inkovito opravljanje svojega delaimam dovolj pristojnosti. 3 0,87 3 0,82 3 0,76 33 00,,7799

V{e~ mi je delo, ki ga opravljam. 3,89 0,60 4,08 0,86 4,33 0,71 44,,11 00,,7755

Ni me strah, da bi izgubil/a svoj poloàj. 2,33 1,58 2,69 1,38 2,56 1,59 22,,5533 11,,4466

ê dobro opravim svoje delo, lahko ra~unam na denarno nagrado. 1,56 1,01 1,62 0,87 1,56 1,01 11,,5588 00,,9922

ûtim, da prispevam k izpolnjevanju poslanstva zavoda. 4,11 0,78 3,31 1,03 3,44 0,73 33,,6622 00,,9922

ûtim se kot del povezane skupine, ki si prizadeva dose~i skupni cilj. 3,33 0,87 3,46 1,27 3,33 1,12 33,,3388 11,,0099

Roki, v katerih moram opraviti svoje delo, so realni. 3,22 0,67 2,77 1,17 3,33 1 33,,1111 11

ûtim, da direktor ceni moj prispevek. 3,13 0,64 2,08 1,12 2,88 1,25 22,,6699 11,,1122

Ponosen sem, da delam na OI 4,22 0,97 3,69 0,95 3,44 1,24 33,,7799 11,,0066

Za svoje delo imam dovolj informacij. 2,89 0,60 2,85 0,80 2,78 1,48 22,,8844 00,,9977

Zadovoljen/na sem s svojo pla~o. 3,78 0,67 1,77 0,73 1,89 0,78 22,,4488 11,,1155

PV=povpre~na vrednost, SD=standardna deviacija

28

Zavedajo~ se potrebe po {irjenjuonkolo{kega znanja, smo leta 1996za~eli izdajati strokovni ~asopisOnkologija, ki seznanja slovenskezdravnike v doma~em jeziku o naj-novej{ih strokovnih spoznanjih vonkologiji. Eden izmed uspe{nihna~inov {irjenja znanja je tudi pri-prava strokovnih izobraèvanj Kan-cerolo{ke sekcije pri Zdravni{ki zbor-nici in Sekcije medicinskih sester vonkologiji pri Zbornici zdravstvenenege, ki jih vodijo strokovnjaki izna{ega in{tituta.

Strokovnjaki OI so uredniki strokov-nih revij in ~lani uredni{kih odbo-rov doma~ih in tujih revij ter ured-niki strokovnih zbornikov (podatkiso na voljo v bibliografiji OI).

OI se aktivno vklju~uje v programeosve{~anja lai~ne javnosti in izob-raèvanja zdravstvenih delavcev priprepre~evanju in zgodnjem odkri-vanju rakavih bolezni. Strokovnja-ki OI sodelujemo z Dru{tvom on-kolo{kih bolnikov, Zvezo slovenskihdru{tev za boj proti raku, zdru`-enjem Europa Donna, Zavodom zapaliativno oskrbo, Dru{tvom Hospic,itd., pri pripravi izobraèvanj, po-svetov, okroglih miz in tiskanegagradiva (zloènke, plakati, knjiìce).Tako smo v obdobju 1995-2000imeli 37 javnih predavanj, nasto-pov na TV in radiu. Pomembno jepublicisti~no delo na{ih strokovnja-kov v reviji Okno, ki jo izdaja Dru{tvoonkolo{kih bolnikov, namenjena paje bolnikom, obolelim za rakom.Prav tako je revija dostopna tudidrugi lai~ni javnosti.

Pri ravnanju z viri sevanja v delo-vnem okolju redno izvajamo vseukrepe radiolo{ke za{~ite, ki jih na-laga veljavna zakonodaja. Rednosodelujemo z ustanovami, ki oprav-ljajo radiolo{ki nadzor v RS.

Vplivi na okolje

Na OI imamo ve~ vrst odpadkov.V zadnjih petih letih smo na tem

podro~ju naredili {tevilne izbolj-{ave. Odpadke lo~ujemo na samemmestu nastanka in jih zbiramo poposameznih vrstah na {tirih zbir-nih mestih. Tako imamo:

✧ Komunalne odpadke zbiramo v~rne vre~e.

✧ Infektivne odpadke zbiramo v ru-mene vre~e, na katere ozna~imooddelek, kjer so odpadki nastali.

✧ Ostre predmete (igle, skalpeli, vo-dila, àge, britvice, itd.) takoj pouporabi odlagamo v posebne zbi-ralnike za ostre predmete, natopa jih obravnavamo kot infektivneodpadke.

✧ Nizkoradioaktivne fekalne odpad-ke, ki vsebujejo jod 131, zbiramov dvoprekatni zadrèvalni jami,kjer jih staramo pribli`no {est me-secev, ko vsebnost radionuklidapade pod vrednost, ki je dovolje-na za pitno vodo. Zadrèvalnik jebil zgrajen in dan v uporabo leta1997.

✧ Nizkoradioaktivne odpadke, kinastajajo v oddelku za nuklear-no medicino, zbiramo v PVCsod~ke, jih shranjujemo v pose-bej prirejenem prostoru in podolo~enem ~asu, ko vsebnost nive~ radioaktivna, oddamo komu-nalnemu podjetju.

✧ Nizkoradioaktivne trdne odpad-ke, ki nastanejo na Oddelku zabrahiradioterapijo, odvaàmo vhrambo v republi{ko skladi{~e zaradioaktivne odpadke.

✧ Kemi~ne odpadke odlagamo v us-trezne posode do odvoza in hranimov primerno za{~itenih prostorih.

✧ Anatomski material (deli ~love{-kega telesa) shranjujemo v po-sebnem hladilniku in odvaàmo vkrematorij na @alah.

✧ Anatomski material (deli poskus-nih ìvali) so odpadki, ki nastajajo

pri raziskovalnem delu. Odvoz inseìg vr{i Veterinarska postajaPolje.

✧ Ostanke zdravil in zdravila s pre-te~enim rokom vrnemo proizva-jalcem.

✧ Citostatske odpadke obravnava-mo kot infektivne odpadke.

✧ Papir in kartonsko embalaò zbi-ramo v posebnih zbiralnikih zareciklaò.

✧ Uporabljena barvila in kemikalijezbiramo in deponiramo lo~eno.Formalin, zbiramo in nevtralizira-mo, ksilen in alkohole pa recikli-ramo (Kemijski in{titut, Ljuljana).

V zadnjih treh letih smo izvedli na-slednje ukrepe za izbolj{anje po-stopkov razvr{~anja, zbiranja, em-baliranja, notranjega transporta inuni~evanja odpadkov:

✧ Uporabljamo novo kartonskoembalaò za infektivne, citostat-ske in anatomske odpadke raz-li~nih volumnov z nepovratno va-rovalko za varno zapiranje in na-daljnje ravnanje z odpadki.

✧ Za zbiranje odpadkov uporablja-mo debelej{e vre~e.

✧ Uvedli smo nalepke za ozna~eva-nje vrst odpadkov in njihovegaporekla.

✧ Za anatomski material smo ure-dili poseben hladilnik in skupnozbirno mesto.

✧ Obnovili smo stare transportnevozi~ke za odvoz odpadkov in vstavbah C in D uvedli zaprtevozi~ke za transport odpadkov.

✧ Za zbiranje citostatskih odpad-kov v stavbi B smo nabavili ko{Pacto safe, ki omogo~a varnoravnanje z odpadki.



29

9. POSLOVNI REZULTAT9/a Rezultati finan~nega poslovanja

Uspe{nost poslovanja ocenjujemo po poslovnem rezultatu, ki ga in{titutizkaè ob koncu leta. ê je rezultat pozitiven, je bilo poslovanje uspe{no.Med letom je potrebno dnevno usklajevanje in prilagajanje nastalim raz-meram, ki jih narekujejo potrebe medicinske stroke in s pogodbo dolo~enifinan~ni viri.

Poslovni rezultat se odraà na kazalcih gospodarnosti, ki so prikazaniv tabeli 17.

V letih 1998 in 1999 je bil koli~nik gospodarnosti 1, kar pomeni, da nis-mo poslovali z izgubo. V letu 2000 se je vrednost koli~nika zniàla na0,99, ker smo poslovali s 44 mio SIT izgube. Razlog za tak{en rezultat jepodraìtev dveh citostatikov, ki sta stro{ke materiala pove~ala za 76 mioSIT, ki pa jih po sklepu arbitraè ZZZS nismo smeli v{teti v ceno storitve.

Primerjava rasti prihodka na zaposlenega in pla~e na zaposlenega pokaè,da je bila rast pla~ na zaposlenega v letu 2000 ve~ja od rasti prihodkana zaposlenega. ê primerjamo rast produktivnosti in rast pla~, s tak{nimkazalnikom vsekakor nismo zadovoljni.

Iz leta v leto ugotavljamo, da je razkorak med pla~animi in dejanskimi ka-drovskimi zmogljivostmi vedno ve~ji in da negativno vpliva na poslovnouspe{nost. Sistem financiranja zdravstvene dejavnosti, àl, {e ni vpeljal spe-

cifi~nih zahtev posameznih zavodovv vrednotenje programov. Zato nedelamo nobenih primerjav z drugi-mi bolni{nicami, ker rezultati ne bibili realni. Primerljivi bi kve~jemu bilikalkulativni elementi na zaposlene-ga, ne pa dejansko realizirani. Takovelikega razkoraka med kalkula-tivnim in dejanskim stanjem ne za-sledimo v nobeni drugi slovenski bol-ni{nici.

Razmerje med dejanskimi in pla~ani-mi kadrovskimi zmogljivostmi je pri-kazano v tabeli 18.

Tako velik razkorak in{titut pokrijepredvsem s storitvami, ki jih nare-dimo za druge zdravstvene zavo-de in druge pla~nike. Ugotavljamo,da se je obseg tako pridobljenihprihodkov ustalil in da bistvenegapove~anja ne bo mogo~e dose~i.Zato bo nara{~anje stro{kov delazaradi pove~evanja {tevila zaposle-nih vedno te`je obvladljivo.

Kazalci, ki pa so primerljivi z dru-gimi bolni{nicami se nana{ajo na

Tabela 17: Kazalci gospodarnosti

11999988 11999999 22000000 IInnddeexx 9999//9988 IInnddeexx 0000//9999

celotna gospodarnost 1 1 0,99 100,0 99,0

prihodek na zaposlenega 7.443 8.197 9.049 110,1 110,4

povp. mes. bruto pla~a/zaposlenega 212.610 235.161 267.176 110,6 113,6

Tabela 18: Razmerje med dejanskimi pla~ami in kadrovskimi zmogljivostmi


{t. delavcev nad vkalkuliranim {t. 51,8 68,5 78,7 132,2 114,9

bruto bruto pla~e (% preseganja SIT) 8,7 8,7 8,8 100,0 101,1

Tabela 19: Kazalci primerljivosti z drugimi bolni{nicami


koeficient obra~anja zalog 67 48 63 71,6 131,3

dnevi vezave zalog 5,4 7,5 5,7 138,9 76,0

odpisanost opreme 81,60% 78,17% 86,23% 95,8 110,3

30

vi{ino zalog in stopnjo iztro{eno-sti opreme, kar prikazuje tabela 19.

Ne glede na to, da je odstotek po-rasta ~asa vezave zalog v letu 1999velik v primerjavi z letom 1998, sonihanja v dnevih vezave majhna.Druge bolni{nice si prizadevajo, dabi se pribliàle 20 dnem povpre~nevezave zalog, kar je tri in polkratslab{e od na{ega è doseènega re-zultata. Na{ cilj je, da dnevne veza-ve zalog ne bi bile dalj{e od 10 dni.

Odpisanost opreme je visoka, todavrednost na novo nabavljenih apa-ratur odlo~ilno vpliva na izra~un.

Struktura posameznih vrst stro{kovv skupnih stro{kih je skoraj nespre-menjena (tabela 20).

Najve~ji porast v strukturi stro{kovizkazuje poklicni dodatek medstro{ki dela in citostatiki med zdra-vili in zdravstvenim materialom.Poklicni dodatek je v na{em zavo-du visok zaradi kadrovske struktu-re. V strukturi {tevila zaposlenihpredstavlja {tevilo zdravnikov 20%

vseh zaposlenih. Tako visokega od-stotka zdravnikov nima nobena dru-ga bolni{nica v dràvi in to pojas-njuje, zakaj je dele` stro{kov delamed vsemi stro{ki tako visok.

Porast stro{kov za citostatike v stru-kturi vseh stro{kov je posledica 83odstotnega porasta cen dveh cito-statikov, kar je stro{ke pove~alo za

76 mio SIT in zaradi pove~ane pora-be treh dragih citostatikov, katerihstro{ki so vklju~eni v ceno storitev.

Stro{ki za ìvila so se v letu 2000ob~utno zmanj{ali zaradi ve~je kon-trole pri naro~anju obrokov za bol-nike. Zmanj{anje deleà drugih stro{-kov pa je predvsem posledica spre-membe Zakona o ra~unovodstvu.

Tabela 21: Struktura stro{kov za hospitaliziranega bolnika

SSttrruukkttuurraa ppoo lleettiihh

11999988 11999999 22000000

stro{ki dela 36 35 33

stro{ki zdravil in zdravstvenega materiala 23 27 29

stro{ki storitev drugih zavodov 3 3 3

stro{ki diagnostike na OI 9 9 8

stro{ki nemedicinske oskrbe 7 5 5

drugi stro{ki nege 4 4 4

drugi stro{ki terapije 5 5 5

skupni stro{ki 9 11 11

amortizacija 3 2 2

SSttrroo{{kkii nnaa bboollnniikkaa 110000 110000 110000

Tabela 20: Struktura posameznih stro{kov v skupnih stro{kih


SSTTRROO[[KKII MMAATTEERRIIAALLAA 3333,,33 3333 3333,,33 99,1 100,9

zdravila in zdravstveni material 26,1 25,7 27,1 98,5 105,4

- od tega citsostatiki 7,4 7,3 8,8 98,6 120,5

ìvila 2,5 2,4 1,6 96,0 66,7

SSTTRROO[[KKII SSTTOORRIITTEEVV 1100,,88 1111,,11 1111 102,8 99,1

investicijsko in teko~e vzdrèvanje 3,7 3,3 3,2 89,2 97,0

zdravstvene storitve 2,4 2,2 2,3 91,7 104,5

AAMMOORRTTIIZZAACCIIJJAA 55,,44 55,,11 44,,22 94,4 82,4

osnovna sredstva 4,9 4,6 3,9 93,9 84,8

drobni inventar 0,5 0,5 0,3 100,0 60,0

SSTTRROO[[KKII DDEELLAA 4499,,44 4499,,88 5511,,11 100,8 102,6

pla~e 36,9 35,8 36,8 97,0 102,8

- od tega poklicni dodatek 2,6 2,9 4,4 111,5 151,7

ostali stro{ki dela 12,5 13,9 14,3 111,2 102,9

DDRRUUGGII SSTTRROO[[KKII 11,,11 11 00,,44 90,9 40,0

SKUPAJ 100 100 100 100,0 100,0



31

Ker so stro{ki bolni{nice povezani zbolniki, strukturo in vi{ino stro{kovugotavljamo po hospitaliziranembolniku. Na ta na~in ugotavljamorazloge za gibanja posameznih vrststro{kov. Podatke spremljamo po kli-ni~nih slu`bah, ki imajo razli~nostrukturo zaradi razli~nih na~inovzdravljenja. V tabeli 21 je prikazanastruktura povpre~nih stro{kov zabolni{ni~no zdravljenje bolnika, sicerpa podatke analiziramo za vsakoslu`bo posebej.

Diagnosti~ne enote ustvarijo pre-te`ni del prihodkov s storitvami zadruge zdravstvene zavode. Da bilahko utrjevali svojo konkuren~noprednost, ki temelji predvsem nakakovosti storitev, z izra~unavanjemlastne cene to~ke posamezne dia-gnosti~ne enote ugotavljamo tudiceno, ki je konkuren~na in ne pri-na{a izgube. Ta izra~un uporabimotudi za izra~un stro{kov za diagno-sti~ne preiskave pri hospitaliziranihbolnikih, ki so sicer sestavni delcene enega primera.

Pri ocenjevanju poslovne uspe{nostine moremo mimo dejstva, da rastfinan~nih virov nima tak{nega tren-da kot rast incidence raka, vendarkljub temu poslujemo uspe{no. Stem dokazujemo, da znamo ne samozdraviti ampak tudi gospodariti.

9/b Dodatna merilauspe{nosti

Najbolj{i pokazatelj strokovnegadela v onkologiji je preìvetje bol-nikov z rakom. Petletno preìvetjeimajo bolniki, ki so ìvi pet let oddneva postavljene diagnoze. Ker ob-jektivna ocena temelji na petletnempreìvetju bolnikov z rakom, je tudiocena strokovnega dela za dolo~enoobdobje mogo~a {ele po ve~ kotpetih letih. Zato lahko v letu 2000z zanesljivostjo ocenimo raven stro-kovnega dela v onkologiji samo vobdobju pred letom 1995. Za toobdobje veljajo ugotovitve, prika-zane v poro~ilu Registra raka, ki je

del OI. Ugotovitve temeljijo na ob-javljenih podatkih mednarodne raz-iskave Eurocare 2 in so pokazale,da Slovenija v izbrani evropskidru{~ini gospodarsko razvitej{ihdràv, glede preìvetja bolnikov zrakom res ni na vrhu, vendar v pri-merjavi s Poljsko in Estonijo dosegabolj{e rezultate v zdravljenju ve~inerakov.

Za sprotno ocenjevanje strokovne-ga dela nam sluìjo doktrine in stan-dardi za posamezne medicinskespecialnosti, kot so internisti~na on-kologija, radioterapija, onkolo{kakirurgija, onkolo{ka ginekologija,anestezioligija in analgezija in vsapodro~ja diagnostike. Celostnozdravljenje bolnikov z rakom na OIpokrivamo s 14 multidisciplinarni-mi timi. Vsak tim ima izdelano dok-trino zdravljenja bolnikov zdolo~enim rakom. S 26 konziliji nain{titutu in s 7 zunanjimi konziliji,ki jih opravijo specialisti OI v dru-gih bolni{nicah po Sloveniji, zago-tavljamo enoten in celosten na~inzdravljenja za vse bolnike.

Posodabljanje in dopolnjevanje dok-trin s svetovnimi dognanji, ki jih spe-cialisti na{ega in{tituta pridobivajos stalnim izobraèvanjem, zagotav-ljamo bolnikom enake mo`nostizdravljenja, kot drugje v razvitem

svetu. Od leta 1998 do leta 2000smo na ta na~in posodobili vsakodve doktrini na leto. Na{ cilj je, dabi vsaj vsaki dve leti dopolnili vsedoktrine.

Prenos novih na~inov diagnostikein zdravljenja iz razvitega sveta naOI je postopen in odvisen od zago-tovljenih finan~nih sredstev za novedejavnosti. Tako smo leta 1998 uve-dli dve novi dejavnosti, 1999 in 2000pa vsako leto po tri. Prizadevali sibomo, da bomo {e naprej vsaj venakem obsegu uvajali novosti.

Na podro~ju zdravstvene nege(~220 zaposlenih) smo v obdobjuod 1998 do 2000 sprejeli 22 stro-kovnih standardov dela. V letu 1999smo za~eli s prvo fazo projekta oce-njevanja kakovosti v zdravstveninegi. Pripravili smo posebno doku-mentacijo in poskrbeli za izob-raèvanje medicinskih sester ter jihpritegnili k sodelovanju na drugemnivoju vodenja. Izbrali smo kazalcekakovosti in z njimi ocenjevalidose`ke. Spremljali smo 18 kazal-cev kakovosti za katere smo pred-hodno izdelali standarde dela.Predstavili smo jih zaposlenim inuvedli v prakso. Rezultati spremlja-nja so prikazani v tabeli 22. Na{ ciljje, da do leta 2002 90-odstotno iz-polnimo standarde.

Tabela 22: Rezultati spremljanja kazalcev kakovosti v zdravstveni negi

LLeettoo 11999999 LLeettoo 22000000DDoosseeggaannjjee ssttaannddaarrddaa DDoosseeggaannjjee ssttaannddaarrddaa

vv %% vv %%

Izvajanje in skladnost kategorizacije 33 50

Delitev terapije v obliki tablet / 87,5

Opremljenost prevezovalnega vozi~ka 39 37,5

Priprava in aplikacija citostatikov 42,5 50

Oskrba intravenoznih kanalov 78 87,5

Pripravljenost reanimacijskega vozi~ka 62 50

Lo~evanje odpadkov 67 37,5

Serviranje hrane 80 50

Urejenost medicinske sestre 22 62,5

32

Za ve~jo kakovost zdravstvene negesmo pri~eli v letu 2000 uvajati do-kumentacijo o zdravstveni negi. Leta1999 smo izdelali kategorizacijo on-kolo{kih bolnikov glede na zahtev-nost zdravstvene nege, ki nam sluìkot osnova za pripravo kadrovskihnormativov za podro~je onkolo{kezdravstvene nege. Skupina za do-kumentiranje v zdravstveni negi jepripravila nov terapevtski list, kiomogo~a evidentiranje dane tera-pije in izvedenih posegov ter ponu-ja ve~jo preglednost napisanega di-

agnosti~-no-terapevteskega na~rtaza bolnika.

Uspe{nost raziskovalnega, izobraè-valnega in pedago{kega dela se iz-kazuje s kazalci, predstavljenimi vtabeli 23 in 24. Veliko specialistov izposameznih podro~ij je vklju~enihtako v raziskovalno kot tudi peda-go{ko delo. Na in{titutu stalno po-teka pribli`no 30 predklini~nih in kli-ni~nih raziskav, plod raziskovalnegadela pa so ~lanki, poglavja v knji-gah, itd., kot prikazuje tabela 25.

Obseg znanja si {irimo in prena{amona druge z na{o organizacijo semi-narjev in kongresov in z udele`bamina kongresih in drugih strokovnihprireditvah kot tudi s sodelovanjemv procesu izobraèvanja kot preda-vatelji na dodiplomskem in podi-plomskem {tudiju.

Na{ cilj je, da bi dosegli podobnerezultate na raziskovalno izobra-èvalnem podro~ju, kot smo jih vzadnjih treh letih.

Register raka za Slovenijo vsako letoizda poro~ilo - Incidenca raka vSloveniji. Incidenca pomeni {tevilovseh, v enem koledarskem letu nanovo ugotovljenih primerov raka vto~no dolo~eni populaciji. Tako spomo~jo registra raka spremljamonajpogostej{e rakave bolezni vSloveniji, lo~eno po spolu in izbranihrakih. Zadnje poro~ilo, izdano leta2001 zajema incidenco rakov vSloveniji za leto 1998.

Leta 1995 je incidenca raka dose-gla {tevilo 7.379 novih primerov inleta 1998 dosegla {tevilko 8.411novih primerov. Od vseh novo od-kritih primerov se jih na OI zdraviod 52% - 55%.

Na{ cilj je zdraviti vse bolnike zredkimi oblikami raka, kar zagotav-lja bolj{e preìvetje. To nam je èuspelo pri bolnikih z rakom mod inz rakom {~itnice.

S celostno obravnavo bolnikov za-gotavljamo bolj{e rezultate zdrav-ljenja, kar je razvidno iz bolj{egapetletnega preìvetja (tabela 26).Na{e bolnike vklju~ujemo tudi vmednarodne {tudije in si na takna~in zagotovimo mo`nosti primer-jave z drugimi in{titucijami.

Ker je rak dojke eden najve~jihzdravstvenih problemov v svetu inpri nas, smo èleli analizirati rezul-tate zdravljenja prav tega raka.

Zadnja analiza skupine EUROCAREje pokazala, da je v drugi polovici

Tabela 23: Raziskovalno, izobraèvalno in pedago{ko delo

11999988 11999999 22000000

[t. raziskav 29 45 35

[t. mladih raziskovalcev 2 2 1

[t. kongresov 7 9 7

[t. bibliografskih enot 405 298 378

[t. raziskovalcev 102 112 109

Tabela 24: Izobraèvanje zaposlenih za pridobitev izobrazbe po javnihprogramih v obdobju 1998 do 2000

PPrrooggrraammii zzaa pprriiddoobbiitteevv:: 11999988 11999999 22000000AA BB AA BB AA BB

Srednje strokovne izobrazbe 3 3 2 2 2 /

Visokostrokovne izobrazbe 15 1 25 2 25 2

Univerzitetne izobrazbe 3 / 1 / 1 /

Specializacije 18 3 16 4 25 3

Magisterija 10 2 16 6 27 4

Doktorat znanosti 10 4 13 2 20 4

SSkkuuppaajj 5599 1133 7733 1166 110000 1155

Tabela 25: Publicisti~ne dejavnosti

BBiibblliiooggrraaffsskkee eennoottee ((ppoo ttiippuu oobbjjaavv)):: 11999988 11999999 22000000

- samostojne publikacije/knjige 11 13 13

- poglavja v knjigah 59 13 37

- strokovni ~lanki 142 103 124

- objavljeni referati 76 57 62

- objavljeni povzetki 79 79 99

- poro~ila 16 14 21

- mentorstva 11 11 14

- uredni{tva 11 8 8

SSkkuuppnnoo bbiibblliiooggrraaffsskkee eennoottee:: 440055 229988 337788



33

osemdesetih let v celotni skupinipovpre~no petletno preìvetje bol-nic z rakom dojk 73 %, Slovenijase je s 64 % uvrstila v zgornjo -slab{o polovico, ob bok Angliji in[kotski. Preìvetje bolnic z rakomdojk je bilo razli~no zaradi razli~nihdeleèv posameznih stadijev obugotovitvi bolezni in zaradi razlikv zdravljenju bolnic. Preìvetje bol-nic zdravljenih v specialisti~nih cen-trih z izdelano doktrino zdravlje-nja in izku{njami je bolj{e. Za u~in-kovito obvladovanje raka dojk jepomembno, da imajo vse bolnicezagotovljeno celostno obravnavo(operacija, sistemsko zdravljenje inobsevanje).

Prikaz 6: Relativno petletno preìvetje bolnic z rakom dojke po stadijih in obdobju diagnoze 1963-1993

Vir: Incidenca raka v Sloveniji 1997

Prikaz 7: Relativno petletno preìvetje bolnic z rakom dojke v obdobju 1991-1993, po stadijih

Vir: Incidenca raka v Sloveniji 1997

Tabela 26: Preìvetje* bolnikov, zbolelih v letih 1963-1967 in 1993-1997 v Sloveniji

OObbddoobbjjee 11996633--11996677 11999933--11999977

LLookkaacciijjaa rraakkaa mmoo{{kkii `̀eennsskkee mmoo{{kkii `̀eennsskkee

PPlljjuu~~aa 6% 8% 8% 9%

DDoojjkkaa 42% 62%

@@eellooddeecc 8% 9% 17% 18%

KKoo`̀aa 73% 79% 75% 76%

DDeebbeelloo ~~rreevvoo 25% 19% 30% 35%

DDaannkkaa 17% 28% 29% 33%

MMaatteerrnnii~~nnii vvrraatt 58% 64%

MMooddaa 45% 93%* Opazovano preìvetje, bolniki so umirali tudi zaradi drugih vzrokov smrti, predvsembolniki s ko`nim rakomVir: Incidenca raka v Sloveniji 1998

34

Izsledki raziskave, ki je potekala vSloveniji in je zajela bolnice z rakomdojk, zdravljene od leta 1988 do1992, so pokazali razlike v preìvet-ju pri bolnicah z regionalno raz{irje-nim rakom dojk glede na bolni{nicoprvega zdravljenja. Pri bolnicah zomejeno boleznijo teh razlik ni bilo.

Incidenca raka dojke tako vSloveniji, kot drugod v razvitem sve-tu nara{~a. Leta 1995 smo imeli796 bolnic z novo odkritim rakomdojke, 1998 pa è 910 bolnic. Naincidenco nimamo vpliva na, lahkopa vplivamo predvsem s preventiv-no dejavnostjo in dobro diagnosti-ko, na odkrivanje raka dojk v ~immanj raz{irjeni obliki (prikaz 6).Spremembe v bolj{em petletnempreìvetju, predstavljene v prikazu7, pa niso le posledica zgodnej{egaodkrivanja raka dojk, temve~ tudicelostnega, multidisciplinarnega pri-stopa zdravljenja bolnic. Vedno ve~bolnic zdravimo tako z operacijo inobsevanjem kot tudi s sistemskoterapijo. Leta 1995 je bilo takozdravljenih 117 bolnic oziroma18,81% vseh bolnic obolelih v ti-stem letu. Leta 1998 pa 255 bol-nic oziroma 33,24%.

Vsi na{i cilji so usmerjeni k enemu,kon~nemu cilju – k bolj{emu pet-letnemu preìvetju bolnikov.

Zaklju~ek

Na Onkolo{kem in{titutu smo s pripravo vloge izvedli prvo celovitooceno lastnega dela po merilih poslovne odli~nosti.

Napomebnej{i rezultat na{ih prizadevanj bo izdelava projekta izbolj{avza obdobje 2002 do 2003.



35

Uporabljena literatura:

Bizjak F, Petrin T.: Uspe{no vodenje podjetja, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1996.

Kiauta D et al (ur.).: Bibliografija delavcev Onkolo{kega in{tituta Ljubljana = Bibliography of the staffof the Institute of Oncology Ljubljana : 1993-199. Ljubljana: Onkolo{ki in{titut,1998

Rudolf Z (ur.).: Onkolo{ki in{titut Ljubljana : 60 let : 1938-1997. Poro~ilo 1993-1997 = Institute ofOncology Ljubljana : 60 years. Report [1993-1997]. Ljubljana: Onkolo{ki in{titut, 1998

Pompe Kirn V.: Incidenca raka v Sloveniji, Onkolo{ki in{titut Ljubljana, 1997.

Pompe Kirn V.: Incidenca raka v Sloveniji, Onkolo{ki in{titut Ljubljana, 1998.

Skela Savi~ B.: Uvajanje izbolj{av v v proces pripravi{tva v zdravstveni negi, Obzornik zdravstvenenege, letnik 35, {tevilka 3-4, 2001.

Skela Savi~ B., Velepi~ M.: Spremljanje kakovosti v zdravstveni negi, Zbornik predavanj: 3.kongres zdravstvenenege, Portoro`, 2001.

Velepi~ M, ^ufer T.: Sprejem in bivanje na Onkolo{kem in{titutu v Ljubljani, Onkolo{ki in{titut, 1998.

Zwitter M (ur.).: Onkolo{ki in{titut v Ljubljani : 55 let : 1938-1993 = Institute of Oncology Ljubljana :55 years : [1938-1993]. Ljubljana: Onkolo{ki in{titut, 1993

Uporabljeni viri:

Analiza stro{kov in finan~nih kazalcev dela za leta 1998, 1999 in 2000.

^ufer T.: Strokovno delo na Onkolo{kem in{titutu v Ljubljani od 1995 do 1999, poro~ilo.

Letna evidenca bolnikov v ambulantni kemoterapiji.

Poslovna poro~ila Onkolo{kega in{tituta za leta 1998, 1999 in 2000.

Statut Onkolo{kega in{tituta Ljubljana.

Zbirnik za registracijo klinik in in{titutov, obdobje 1995 - 2000.

Kazalo · 5/a Usmerjenost k uporabnikom ... {titut imel 28 bolni{kih postelj in je sprejel na...

Documents

Transcript of Kazalo · 5/a Usmerjenost k uporabnikom ... {titut imel 28 bolni{kih postelj in je sprejel na...