Jurij je pri lo ga ča so pi sa Go renj ski glas Od go vor ... · ralo sektorsko vajo Hotema-že...

jurij Ča so pis ob či ne Šenčur, 16. decembra 2016,

šte vil ka 4

Časopis izhaja občasno www.go renj ski glas.siJurij je pri lo ga ča so pi sa Go renj ski glas Od go vor na ured ni ca: Ma ri ja Volč jak

Danica Zavrl Žlebir

Olševek – Kot je na slove-snosti ob predaji komunal-ne infrastrukture na Olšev-ku dejal župan občine Šen-čur Ciril Kozjek, so dela za-čeli v okviru projekta GOR-KI leta 2014 in to fazo leto pozneje tudi končali. Do-končna komunalna ureditev pa je bila narejena letos, ko so zgradili še most čez po-tok Olševnica in končali ure-ditev ceste proti Tupaličam s pločnikom, javno razsvetlja-vo in urejenim odvodnjava-njem padavinskih in zale-dnih voda. Letos je bilo zgra-jenih še nekaj sekundarnih kanalov fekalne kanalizacije in obnovljeno preostalo vo-dovodno omrežje. "V za-dnjih treh letih smo tako zgradili 2381 metrov fekalne kanalizacije, rekonstruirali lokalno cesto skozi vas, ure-dili ostale ceste v naselju in za to namenili dobra dva mi-lijona evrov," je povedal žu-pan Ciril Kozjek.Urejanje Olševka se je sicer začelo že leta 2002, ko so v spodnjem delu vasi začeli urejati cesto, pa je dejal pred-sednik KS Olševek Rajko

Perčič in poudaril: "V času gradnje infrastrukture na Ol-ševku smo z vsakokratnim mandatom na županskem mestu v občini Šenčur dobili nekaj novih sogovornikov, ki so nam stali ob strani. Zato se zahvaljujem prejšnjima županoma Francu Kernu, Miru Kozelju in sedanjemu županu Cirilu Kozjeku ter Alešu Puharju z občinske uprave pa tudi vsem drugim, ki so kakor koli pomagali pri obnovi Olševka. Le s skupni-

mi močmi se pride do žele-nega cilja in nam naj se to čim večkrat uresniči."Slovesnosti se je udeležila domala vsa vas, ljudje so se ob tej priložnosti oblekli v narodne noše. Prišel je tudi prvi župan občine Šenčur, danes pa častni občan Franc Kern, pod čigar mandatom se je začelo urejanje Olševka. V kulturnem programu sta sodelovala Pihalni orkester Občine Šenčur in Cerkveni mešani pevski zbor sv. Miha-

el pod vodstvom Mojce Ga-brijel, dogodek je povezovala Nada Naglič. Pridobitve je blagoslovil šenčurski župnik Urban Kokalj, otvoritveni trak pa so prerezali župan Ciril Kozjek, predsednik kra-jevne skupnosti Rajko Perčič in najstarejši krajan Alojz Osterman. Po novi cesti so se zapeljali z zapravljivčkom, starodobnim avtomobilom in traktorji, slovesnost pa končali na prijetnem druže-nju v gasilnem domu.

Komunalno urejen še OlševekTudi krajani Olševka so slednjič dočakali komunalno ureditev vasi. Decembra so slovesno predali namenu novo kanalizacijo, obnovljeni vodovod, novo cesto s pločnikom, most, javno razsvetljavo, urejeno je odtekanje padavinskih voda ...

Na zdravje ob novih pridobitvah na Olševku / Foto: Tina Dokl


Šenčur – Običajno smreko darujejo krajani tistega dela občine, kamor je bilo v teko-čem letu največ vloženega. Čeprav je to letos Olševek, kjer so končali sklop vlaganj v komunalno urejanje sever-nih naselij v občini, so smre-ko letos posekali na obmo-čju krajevne skupnosti Viso-ko - Milje. Tudi ta je bila v preteklih letih, ko so v sever-nem delu občine v okviru projekta GORKI gradili ko-munalno infrastrukturo, de-ležna velikih pridobitev, le-tos pa so tam urejali še kul-turni dom, igrišče ob vrtcu,

stavbo športnega društva ... Olševčani so drevo darovali lani, letos pa je ta obveznost in čast obenem pripadla KS Visoko - Milje. Tudi kulturni program so pripravili člani KUD Valen-tin Kokalj Visoko. Župnik Urban Kokalj je kot vsako leto tudi tokrat podelil bla-goslov in v mraku so na smreki zasvetile luči, ki ob-čane in obiskovalce Šenčur-ja spremljajo v praznični čas. Nagovoril jih je župan Ciril Kozjek. Za prigrizek in okrepčilo sta poskrbela sponzorja prireditve, poleg njiju pa tudi gospodinje, ki so spekle praznično pecivo.

Blagoslovili drevo, prižgali lučiPraznični december so v Šenčurju začeli s postavitvijo in osvetlitvijo božičnega drevesa, ki ga je tokrat darovala KS Visoko - Milje.

Občani so se zbrali pri postavitvi in blagoslovu božično-novoletnega drevesa sredi Šenčurja. / Foto: Matic Zorman

Občankam in občanom občine Šenčur voščimo vesele božične praznike ter želimo obilo sreče, zdravja in uspehov v letu 2017

Župan Ciril KozjekObčinski svetObčinska uprava

ww

w.s

encu

r.si

Dobrota ni sirotaOktobra je v dvorani Kulturnega doma v Šenčurju potekala dobrodelna prireditev v organizaciji Župnijske karitas Šenčur in pevke Vide Šušteršič.

stran 7

Adventni venčki za dobrodelni namenPrvi konec tedna v adventu so v Šenčurju odprli razstavo Advent v steklu avtorja Marjana Česna.

stran 14

OBČINSKE NOVICEStrategija občine do leta 2030Občina Šenčur v teh mese-cih v sodelovanju z zunanji-mi izvajalci nadaljuje pripra-vo razvojnega programa, iz-vaja tematske delavnice in intervjuje s predstavniki in-stitucij, podjetij in društev.

stran 4

POGOVORV župniji vse bolj povezaniŽupnik Urban Kokalj v šen-čurski župniji službuje deset let. V predprazničnem pogo-voru je z njim tekla beseda o njegovem delu, doživljanju župnije in župljanov pa tudi o decembrskih praznikih.

stran 7

DRUŠTVASektorska vaja Hotemaže 2016PGD Hotemaže je organizi-ralo sektorsko vajo Hotema-že 2016, na kateri je sodelo-valo 90 gasilcev, regijski center za obveščanje, polici-ja in helikopter Slovenske vojske.

stran 10

ZANIMIVOSTIPrstometni praznik v ŠenčurjuNovembra je v Šenčurju po-tekalo tretje odprto tekmo-vanje ekip v prstometu za Memoriala Borisa Brezarja, ki hkrati šteje tudi za Pokal Slovenije.

stran 13

2

Občinske novice

Jurij, petek, 16. decembra 2016

jurij

Jurij, št. 4/let nik II je pri lo ga ča so pi sa Go renj ski glas, št. 100, ki je iz šel 16. decembra 2016.Jurij je pri lo že n Go renj ske mu gla su in brez plač no po sla n v vsa go spo dinj stva v ob či ni Šenčur, iz šel je v na kla di 20.000 iz vo dov. Tisk: Delo, d. d., Ti skar sko sre diš če. Di stri bu ci ja: Poš ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor.

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

IZ DA JA TELJGo renj ski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

OD GO VOR NA URED NI CAMa ri ja Volč jak

UREDNICADanica Zavrl Žlebir

NO VI NAR JISamo Lesjak, Mateja Rant, Danica Zavrl Žlebir

TEH NIČ NI URED NIKGre ga Flaj nik

FO TO GRA FI JATina Dokl, Go razd Kav čič, Primož Pičulin, Matic Zorman

OGLAS NO TR ŽE NJEJanez Čimžar

WWW.SENCUR.SI


Šenčur – Na oktobrski seji občinskega sveta so svetniki potrdili občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za južni del Šenčurja, za stano-vanjsko gradnjo tik ob cesti Kranj–Brnik. Tokrat niso imeli več pomislekov, ker so predlagatelji spremenili dovoz iz naselja na regional-no cesto. Po prejšnjem pre-dlogu naj bi bilo vključeva-nje na cesto po načelu des-no-desno, zaradi česar bi bilo spet treba na glavni cesti postaviti sredinske ovi-re. Takratni predlog so svet-niki zavrnili, sedanji pa pre-dvideva, da se bo cesta iz naselja na glavno priključe-vala z začasnim krožiščem. Končna rešitev na prihodnjo štiripasovnico proti letališču pa bo dvopasovni rondo. Oktobra in novembra so se šenčurski svetniki ukvarjali z novim odlokom o nado-mestilu za uporabo stavbnih zemljišč in ga tudi sprejeli. Dosedanji odlok je bil iz leta 2008, sprejetje novega pa potrebno zaradi povečanja zneska, ker zelo zaostaja za primerljivimi občinami. Država je skušala vmes uve-

sti nepremičninski davek, kar je spodletelo, tako da nadomestilo ostaja v občin-ski pristojnosti. Novost v odloku so tri območja (prvi Šenčur in Srednja vas, dru-go območje severna naselja z novo komunalno infras-trukturo, v tretjem pa južna naselja, kjer je treba komu-nalno infrastrukturo še zagotoviti), prej sta bili dve. Povečanje cen je 11-odstotno v primerjavi z dosedanjim, v občinski proračun pa to pri-nese okoli 55.000 evrov let-no. Oktobra pa so na občin-skem svetu sprejeli še eno povišanje cen, in sicer za pokopališke storitve, kjer je nova postavka raztros pepe-la, čemur je na pokopališču po novem namenjen tudi nov prostor. Osrednja pozornost novem-brske seje občinskega sveta pa je bila namenjena prve-mu branju proračuna za leto 2017, ki predvideva za 6,2 milijona prihodkov in 7,7 milijona evrov odhodkov, razlika so neporabljena sredstva, prenesena iz letoš-njega proračuna. Investicij-ski odhodki znašajo 3,5 mili-jona evrov, kar predstavlja 45 odstotkov prihodkov pro-

računa, a so v primerjavi z lanskimi nižji za 15 odstot-kov. Glavnino naložbenih sredstev bodo usmerili v južna naselja občine, kjer bodo gradili kanalizacijo, najprej pa v Trbojah čistilno napravo. V letu 2017 se bodo morali opreti v glavnem na lastne vire, saj evropsko sofinanciranje ni predvide-no. Svetniki so na občinsko

upravo naslovili vrsto vpra-šanj v zvezi s proračunom, do drugega branja pa imajo čas predlagati amandmaje, kjer pa morajo ob predvide-nih povečanjih postavk pre-dlagati tudi zmanjšanja na drugih. Novembra so svetniki spre-jeli še spremenjeni odlok, povezan z urejanjem Blag-neče hiše, ki so ga pripravili v sodelovanju z zavodom za

varstvo kulturne dediščine. Pri Blagneči hiši bodo naj-prej sedanje gospodarsko poslopje nadomestili z novim objektom, v katerem bo medgeneracijski center, pozneje pa bodo v skladu z merili varstva kulturne dedi-ščine obnovili tudi stano-vanjski del, ki je kulturni spomenik. Ko bo stavba ure-jena, pričakujejo, da bodo v njem lahko potekale tudi seje občinskega sveta. Za morebitno knjižnico pa je v njej premalo prostora, so odgovorili na eno od svetni-ških vprašanj, ko so govorili o selitvi knjižnice. Novembra so svetniki pris-luhnili tudi poročilu nadzor-nega odbora o nadzoru nad zaključnim računom prora-čuna 2015 in sprejeli odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata Kranj. Govorili so tudi o razpisu za ravnate-lja Osnovne šole Šenčur, na katerega sta prispeli dve pri-javi, sedanje ravnateljice Majde Vehovec in kandidata Tadeja Bračka. Svetniki so glede na dosedanje delo, izkušnje in dobro vodenje svetu zavoda predlagali, da podpre kandidatko Majdo Vehovec.

Proračun tik pred sprejetjemNa novembrski seji je občinski svet v Šenčurju prvič obravnaval proračun občine za leto 2017, prihodnji teden naj bi ga v drugi obravnavi tudi že sprejel.


Šenčur – Simona Kuharja je zanimalo, kako je z gradnjo krožnega križišča pri izvozu z avtoceste pri Vogljah. Župan Ciril Kozjek je odgo-voril, da si v občini tega želi-jo, a so občinske pristojnosti tu majhne, ključno pri tej odločitvi je ministrstvo za infrastrukturo. Kako pa občina Šenčur ure-ja problematiko preletov letal in hrupa nad Šenčur-jem, je zanimalo svetnico Andrejo Pintar. Župan je ob tem poročal o sestanku, ki so ga imeli na občini s pred-stavniki šestih institucij, povezanih z letalstvom. Šlo je že za peti sestanek, dobro novico pa je takrat sporočil predstavnik Aerodroma Lju-bljana, da bodo letos začeli s postavitvijo protihrupnih

pregrad in pogozdovanjem, ker so končno pridobili vsa soglasja. Agencija za civilno letalstvo pa je tista, ki odloča o procedurah letalskih pole-tov. Odločitve so veljavne, zakonite, v skladu z medna-rodnimi standardi, upošte-vana so tudi vsa merila var-nosti. Tehnologija letal se je toliko izboljšala, da ta povz-ročajo manj hrupa kot v pre-teklosti. Letališč brez hrupa ni, a sogovorniki z omenje-nega sestanka so zatrdili, da hrup ne dosega 100 decibe-lov, pač pa manj, in po zago-tovilih pristojnih ne presega mejne vrednosti, razen malenkostno v juliju in avgustu, ko se promet pove-ča. Evropska unija je spreje-la uredbo o zmanjšanju hru-pa, vendar za letališča z več kot 50 tisoč premiki letno, česar pa brniško letališče z

okoli 27 tisoč preleti do kon-ca septembra ne dosega. Sodelujoči na sestanku so prikazali tudi potek vzletnih procedur, kjer letala že po kratkem času dosežejo viši-no od 250 do 400 metrov, torej ne letijo tik nad hiša-mi, kot imajo občutek prebi-valci Šenčurja. Piloti pa se po zagotovilih Adrie Air-ways zelo trudijo, da bi pri vzletanju povzročali čim manj hrupa. Sedanja odlet-na procedura se uporablja od leta 2013 in ima na ožje območje Šenčurja boljši uči-nek kot prejšnje. Kot je dejal župan Ciril Kozjek, je pred-sedniku civilne iniciative Branku Pajerju predlagal, naj aktivnosti proti hrupu kljub temu vodijo naprej. Potem ko je župan na okto-brski seji občinskega sveta seznanil članice in člane o

selitvi knjižnice iz sedanjih prostorov AMD v večje na novo lokacijo, v poslovno stavbo ob Delavski cesti, je svetnik Valerij Grašič na naslednji seji ponovil svoj predlog, da bi občina za knjižnico odkupila zadruž-no stavbo sredi Šenčurja ali razmislijo o kakem drugem zemljišču, da bi bila knjižni-ca bližja centru. Župan Ciril Kozjek je ob tem pojasnil, da se o odkupu že dolgo pogovarjajo s Kmetijsko zadrugo Cerklje. Ko se bo ta preselila na novo lokacijo, bodo lahko odkupili njene prostore: "Te aktivnosti teče-jo, a v letu 2017 ne bodo končane. Poleg tega imamo v proračunu 2017 namenje-no glavnino denarja za komunalno infrastrukturo za južni del občine, kar pomeni, da nove knjižnice, za katero bi potrebovali mili-jonska sredstva, v prihod-njih petih letih ne bo. Zato je prišlo do kompromisne odločitve o začasni selitvi v večje najete prostore, ki bodo dostopnejši tudi gibal-no oviranim." Meni tudi, da knjižnica ni namenjena le prebivalcem Šenčurja, pač pa tudi ljudem iz vseh dru-gih naselij občine, ki so se morali tudi sedaj do nje pri-peljati.

Pobude in vprašanja svetnikovKdaj še eno krožišče na cesti proti Brniku, kakšne rešitve se obetajo v zvezi s hrupom letal, iskanje rešitve za šenčursko knjižnico.

Klemen Klinar

Šenčur – Z odkrivanjem kulturne dediščine se bolj zavedamo svoje identitete in vloge v prostoru in času, v katerem živimo. V podežel-skih okoljih imajo pomem-bno vlogo pri prepoznavan-ju ljudi med seboj hišna imena. Poleg ljudi zazna-mujejo tudi vso drugo last-nino neke hiše – polja, gozd, živino. Prav za hišna imena je značilno, da razen v red-kih primerih ostajajo enaka kljub menjavi priimka ali lastnika pri hiši.

V občini Šenčur se je akcija zbiranja starih hišnih imen letos zaključila. Zadnji je bil na vrsti Šenčur, kjer je bilo zbranih več kot 180 starih hišnih imen. Zbrali so jih s pomočjo domačinov, ki z imeni živijo, delajo in jih vsakodnevno uporabljajo. Pri tem si zahvalo zaslužijo Franci Ajdovec, Jernej Ajdo-vec, Francka Rakovec, Stane Remic, Janez in Anica Sajo-vic, Janez Vidmar in Vencelj Zupanec.V celotni občini Šenčur je bilo med večletnim projek-tom zbranih 688 hišnih imen. Ker se hišno ime v določeni vasi praviloma ne ponovi, je pestrost imen zelo velika in nemalo je tak-šnih imen, ki so unikatna. V

občini Šenčur je samo deset hišnih imen, ki pojavijo več kot trikrat. Kar deset hiš nosi ime Pri Kovaču, med desetimi najpogostejšimi pa so še imena Pri Šuštarju, pri Mežnarju, Pri Jurčku, Pri Tišlarju, Pri Andrejčku, Pri Čimžarju, Pri Kovarju, Pri Mačku in Pri Zajcu.Z namenom ohranitve in oživitve rabe hišnih imen so bile v projektu izdane tudi knjižice s hišnimi imeni. V zadnji od njih so zbrana hiš-na imena v Šenčurju in jo je mogoče brezplačno dobiti na Občini Šenčur. Drugi

način obeležitve hišnih imen so glinene table, ki jih lastniki domačij iz vseh vasi kljub zaključenemu projek-tu še vedno lahko dobijo brezplačno. Za naročilo se lahko obrnejo na Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske (e-pošta: [email protected], telefon: 04 581 34 16). Zanimiva je tudi spletna stran www.hisnaimena.si, kjer je zbranih že več kot 8700 hišnih imen iz 16 gorenjskih občin. Na strani so predstavljeni vsi zbrani podatki o domačiji, od zapi-sa hišnega imena v zgodo-vinskih virih, njegove današ-nje narečne podobe in foto-grafije domačije do zanimi-vih zgodb o nastanku hišnih imen.

Kako se pa pri vas reče?

Kako pa se pri vas reče?

Zadnja letošnja seja občinskega sveta bo 22. decembra, osrednja točka pa sprejetje proračuna za leto 2017.

Občinske novice

3Jurij, petek, 16. decembra 2016


Pravkar ste na Olševku slo-vesno predali namenu novo komunalno infrastrukturo. Kaj je bilo narejenega?"Na Olševku so se letos od-vijale investicije še iz leta 2014 in 2015. Vanje smo v teh letih investirali dobra dva milijona evrov. Zgradili smo vso cestno infrastruktu-ro, vključno z novim mo-stom, nadomestne ograje, obnovljeno je bilo vodovo-dno omrežje, na novo zgra-jena fekalna kanalizacija. Olševek je po letošnjem do-končanju del po dolgih letih od 2002 dobil popolnoma novo infrastrukturo."

Gradili pa ste tudi v drugih delih občine?"Res je. V Sajovčevem nase-lju smo izdelali ločen sistem fekalne in meteorne kanali-zacije, investicija je bila vre-dna dobrih 210 tisoč evrov. Naredili smo celo korak več od načrtovanega, poleg glav-ne ulice smo glede na ugo-den razpis naredili še en dodaten kanal v tem delu Sajovčevega naselja. Obno-vili smo tudi cesto in ploč-nik in tako do konca komu-nalno uredili ti dve cesti v naselju. Nadaljevali bomo v letu 2017 z enakim zne-skom, kot je bil uporabljen v letu 2016. Gradnja bo v na-slednjih letih potekala fazno in do konca 2019 jo namera-vamo končati.Obnavljali smo tudi del vo-dovoda v Srednji vasi, ob tem napeljujemo optično omrežje in plin. Tudi to na-meravamo nadaljevati v letu 2017. Urejamo tudi pokopališče v Šenčurju: narejena je ko-stnica, saj je vedno več opu-ščenih grobov in v kostnico primerno shranimo posmr-tne ostanke iz njih. Urejen je prostor za raztros pepela s ploščami, kjer bo mogoče z imeni in priimki označiti pokojne, če bodo svojci to želeli. Pripravili smo tudi projekt za nadomestni objekt na pokopališču. Ker še nimamo soglasja nadško-fije glede lastninske pravice, bomo s projektom počakali do januarja. Preostanek po-kopališča (3300 kvadratnih metrov), ki je še v lasti žu-pnije, pa bi radi odkupili."

Kaj vse je novega v objektih družbenega standarda?"V šoli, kjer smo v prete-klem letu pridobili tri nove učilnice, predavalnico in ar-hiv, smo te prostore v letu 2016 opremili in tam od je-seni poteka pouk. Hkrati je

šola pridobila tudi nove gar-derobe, ki so jih učenci zelo veseli, saj ima vsak svojo omarico, ki jo lahko tudi za-klene. Izdelali smo idejni načrt za športni park Šen-čur, končno obliko bo dobil v letu 2017, ko bo sprejet občinski prostorski načrt (OPN), takrat se bomo lotili tudi podrobnega prostorske-ga načrta (OPPN) in legali-zacije vseh objektov, ki jih imamo na tem območju."

Kako uspešen je bil vaš pro-jekt legalizacije vseh objek-tov v občini?"To je zahteven projekt, več kot 70 gradenj je takih (od 105 predlogov), ki izpolnju-jejo pogoje za legalizacije. Do 15. januarja morajo inve-stitorji predložiti zahtevano dokumentacijo, da lahko na-daljujemo s postopkom."

Če nadaljujeva z družbeni-mi objekti ... "Pred kratkim smo odprli nove prostore Športnega društva Visoko, naložba je znašala okoli 20.000 evrov. Urejamo tudi sprehajalno pot ob Kokri, od Rape proti Miljam. Prva faza je že mimo, druga bo potekala v letu 2017, v letu 2018 želi-mo priti od sosednje občine Preddvor do Milj. To bo ve-lika pridobitev za pešce in kolesarje. Za Blagnečo hišo imamo vloženo gradbeno dovolje-nje. Žal nam ga ni uspelo letos pridobiti dovolj zgodaj,

da bi lahko začeli z razpi-som in investicijo. Gradbe-no dovoljenje je sedaj vlože-no na upravni enoti, zdaj pa bomo začeli z razpisi za iz-biro izvajalca in takoj, ko bo vreme dovoljevalo, začeli rušiti gospodarski del Bla-gneče hiše in graditi nado-mestni del, v katerem bo v prihodnje medgeneracijski center."

Kako je z urejanjem kole-sarske poti Šenčur–Voklo in gradnjo nadvoza nad avtoce-sto?"V pridobivanju je gradbeno dovoljenje za nadvoz nad av-tocesto, kjer bo potekala ko-lesarska pot med Šenčurjem in Voklim. V vmesnem času smo začeli pripravljati grad-bišče, da ne zamujamo s ča-som, gradbeno dovoljenje pa pričakujemo do konca leta. Izbran je tudi že izvajalec, pogodba je podpisana z Go-renjsko gradbeno družbo."

Letos ste uredili tudi dovo-zno cesto v poslovno cono. Kaj ste naredili? "Letos smo zgradili cesto v poslovno cono, kar je stalo več kot 200 tisoč evrov, s pločnikom, javno razsve-tljavo, dvema avtobusnima postajališčema, obnovljen je bil vodovod in vsa druga infrastruktura. Glavna pro-metna žila, ki napaja obr-tno cono, je s tem dokonča-na in obveznost občine do tega kompleksa je sedaj končana. Za ta poseg je bilo

treba odkupiti tudi nekaj zemljišč." Si še vedno želite, da bi bil zgrajen nakupovalni center na levi strani regionalne ce-ste proti Kranju?„Na prostih zemljiščih v na-daljevanju Tinexa si še ve-dno želimo, da bi lahko po-stavili večji nakupovalni center. Tu je prostih še 10.000 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča."

Omenjate, da boste glavni-no proračunskih sredstev, namenjenih investicijam, v prihodnjih letih usmerili na južni del občine. Kaj vse bo-ste tam gradili?"S proračunskimi sredstvi, namenjenimi naložbam, se bomo v letu 2017 začeli ukvarjati z naselji Voklo, Tr-boje, Žerjavka in Prebačevo. Najprej bo na vrsti rekon-strukcija ceste Šenčur–Vo-klo, kjer bo do konca zgraje-na tudi kolesarska steza (s prej omenjenim mostom čez avtocesto, ki bo zgrajen do junija 2017). V nadaljeva-nju gremo v Trboje, kjer naj-prej začenjamo z izbiro izva-jalca za gradnjo čistilne na-prave in nato postopno, fa-zno gradnjo čistilne napra-ve. Ta naj bi poskusno obra-tovala leta 2019. V vmesni fazi začnemo naslednje leto tudi gradnjo kanalizacijo v naseljih Trboje in Žerjavka. Potreben bo še povezovalni kanal proti Vogljam. Takrat bomo lahko priključili že do-volj uporabnikov, da bo lah-ko začela obratovati čistilna naprava. 2018 bosta za ko-munalno ureditev na vrsti še Prebačevo in Voklo.Proračun za leto 2017 je na-ravnan zelo investicijsko, saj je naložbam namenjenih kar 45 odstotkov vseh sred-stev. V prvem branju ga je občinski svet že sprejel, dru-go bo še decembra. Želimo čim več zgraditi, je pa treba ob tem povedati, da ni več evropskih ali državnih nepo-vratnih sredstev, ki bi nam olajšala naložbe, tako da bomo pač morali vse graditi z investicijskim denarjem in občinskega proračuna. Naj še povem, da bodo kljub in-vesticijam potekala manjša vzdrževalna dela na cestah, kulturnih domovih, špor-tnih objektih ... To bo nemo-teno potekalo kljub investici-jam. Nekaj več denarja bomo v prihodnjem letu na-menili požarni varnosti, saj moramo po dvajsetih letih začeti obnavljati gasilsko opremo in domove, prvo bo na vrsti Prostovoljno gasil-sko društvo Srednja vas."

Z naložbami gremo na jug občinePo velikih komunalnih naložbah na severnem delu občine bodo prihodnje leto začeli z deli v južnih naseljih. O tem in o drugih načrtih občine z županom Cirilom Kozjekom.

Župan Ciril Kozjek / Foto: Tina Dokl

Mateja Rant

Šenčur – Na cesti od Šen-čurja proti Kranju vsak dan v prometnih konicah nasta-jajo zastoji, kar močno vpli-va tudi na kakovost življenja domačinov in okoliških pre-bivalcev ter njihovo zdravje, je opozoril poslanec Branko

Zorman, ki se že od začetka mandata zavzema za rešitev prometnih težav na tem od-seku. Na njegovo pobudo je zdaj republiška direkcija za infrastrukturo predlagala, da bi prometne težave na tem odseku reševali posto-pno, najprej z razširitvijo krožišča na Primskovem v Kranju, kasneje pa bi cesto Šenčur - Primskovo razširili v štiripasovnico ter ob njej zgradili pločnik in kolesar-sko stezo.Z razširitvijo krožišča na Primskovem naj bi bistveno razbremenili promet na tem odseku že jeseni prihodnje leto, je zagotovil Zorman. Obstoječemu krožišču bodo oddali pasove za zavijanje

desno, obenem pa ga bodo razširili v dvopasovno kroži-šče s spiralnim potekom krožnega vozišča. Razširitev ceste od omenjenega kroži-šča proti Šenčurju pa načr-tujejo v letu 2018 oziroma 2019. "Ko bo končan celo-ten projekt s širitvijo ceste v štiripasovnico, bomo obe-

nem dobili tudi težko priča-kovano peš in kolesarsko povezavo med občinama Šenčur in Kranj," je še pou-daril Zorman. A kot oblju-bljajo pristojni, naj bi se že z razširitvijo krožišča pre-točnost prometa na cesti Šenčur–Primskovo bistve-no povečala in naj ne bi več prihajalo do zastojev. Ta čas v popoldanski konici kolo-ne vozil segajo proti izvozu iz avtoceste oziroma pogo-sto celo do same avtoceste. Na podlagi štetja prometa, ki so ga opravili lani, so na odseku od avtocestnega pri-ključka Kranj vzhod do kro-žišča Primskovo v povpre-čju našteli prek 25 tisoč vo-zil na dan.

Čez tri leta tudi štiripasovnica Poslanec SMC Branko Zorman je konec novembra predstavil rešitve za problematiko prometnih zastojev na cesti Šenčur–Primskovo Kranj.

Z razširitvijo krožišča naj bi se bistveno povečala pretočnost prometa na cesti Šenčur–Kranj. / Foto: Gorazd Kavčič

Šenčur – Odkupujejo se zemljišča na državni cesti Hotema-že–Britof in pripravlja se projekt, da bi lahko začeli z razpi-som za izbiro izvajalca za začetek del v letu 2018. To pove-zovalno cesto v občini Šenčur že dolgo zelo težko pričakuje-jo, pravi župan Ciril Kozjek. "Država je obljubila, da so sred-stva za te namene zagotovljena. Veseli pa nas tudi, da se bo najprej s širitvijo krožišča v Kranju začela rekonstrukcija ceste Kranj–Šenčur, ki bo postala štiripasovnica. To je po-trebno, kajti dnevno se po tej cesti vozi od 20 do 25 tisoč vozil," dodaja Kozjek.

Kdaj cesta Britof–Hotemaže?

Takole se konča cesta v Hotemažah / Foto: Tina Dokl

4

Občinske novice


Milena Škrl Marega

Šenčur – V začetku novem-bra je potekala že tretja jav-na razprava v okviru pripra-ve Celostne prometne stra-tegije (CPS) – tokrat nekoli-ko drugačna od predhodnih. Po uvodnem pozdravu župana Cirila Kozjeka je namreč nastopila skupinica osnovnošolcev in predstavi-la svoje poglede na to, kaj bi bilo treba v prihodnje v obči-ni Šenčur izboljšati za lažjo in varnejšo mobilnost obča-nov. Opozorili so na pomanjkljivo ureditev neka-terih avtobusnih postajališč, pomanjkanje pločnikov in varnih kolesarskih poti. Učinkovita in varna mobil-nost v prihodnosti bo po nji-hovem mnenju mogoča sko-zi izboljšan in brezplačen javni prevoz, uporabo elek-

tričnih vozil pa tudi izboljša-nje cest. Prisotnost mladih na srečanju gre razumeti tudi kot poziv starejši gene-raciji, naj načrtovanje mobil-nosti vzame resno in spreje-ma tehtne odločitve. Sreča-nje se je nadaljevalo s pogle-dom v prihodnost in zbira-njem predstav udeležencev o tem, kakšen promet in mobilnost si želijo v prihod-nosti – tam okoli leta 2030.

Hitra in varna mobilnostNa kratko bi zbrane pred-stave o želenem stanju lah-ko povzeli takole: V Občini Šenčur je motorni promet umirjen in čist, za pretežno električna vozila so zagotov-ljene hitre polnilnice. Ceste in ulice so zgrajene in opre-mljene tako, da omogočajo hitro in varno mobilnost, dobro dostopnost do vseh

storitev, manjše onesnaže-nje zraka in manj hrupa v naseljih. Dobro urejene so tudi kolesarske in pešpoti, ki zagotavljajo visoko raven varnosti udeležencev. Tudi državne ceste so izboljšane, zgrajene so obvoznice. Jed-ro Šenčurja je razbremenje-no prometa in dostopno peš, s kolesom in za vozila nujne pomoči, urejeni so prostori za druženje. V občini so odpravljene vse prometne črne točke, ki so v preteklosti ogrožale občane in obiskovalce. Spletne apli-kacije podpirajo rabo javne-ga potniškega prometa, ki je hiter, učinkovit in dovolj pogost, organiziran pa je tudi na klic. Potniki se dogovarjajo o souporabi avtomobilov za vožnje na delo. Osebna kultura udele-žencev v prometu je visoka,

spoštujejo se pravila in tudi načela trajnostne mobilnos-ti. Občanom so na voljo raz-lične oblike vzgoje, ozaveš-čanja in usposabljanja o mobilnosti, tudi skozi med-generacijske dejavnosti. Povezovanje in aktivno sodelovanje občanov je izra-zito tudi pri načrtovanju izboljšav v mobilnosti.

Januarja javna razprava v šoliZbrane predstave udeležen-cev so upoštevane pri obli-kovanju osnutka besedila vizije mobilnosti v občini Šenčur, ta osnutek so načr-tovalci CPS še nadgradili in oblikovali predlog vizije, ki je bil poleg analize stanja uporabljen za izdelavo osnutka ciljev CPS. Vizija trajnostne mobilnosti v občini bo predstavljena na

posebni razstavi, ki je v pri-pravi in pri kateri bodo sodelovali tudi osnovnošolci in otroci iz vrtca. Načrtoval-ci Celostne prometne strate-gije so z odzivom vodstva vrtca in šole ter še posebno z navdušenim odzivom otrok zelo zadovoljni. Z vodstvom šole je bil sklen-jen dogovor, da bo nasled-nja javna razprava januarja 2017 potekala v šoli, kjer bo postavljena tudi razstava o viziji mobilnosti.Naslednji korak v pripravi strategije je oblikovanje cil-jev in ukrepov. Z vizijo je opisana želena prihodnost na področju mobilnosti v občini. Da bi takšno prihod-nost lažje dosegli, moramo vizijo podpreti z natančno

določenimi cilji in opredeliti raven ter vsebine izboljšav, ki jih želimo doseči na izbra-nih področjih mobilnosti. V ta namen se je decembra 2016 z izdelovalci CPS ses-tala skupina ključnih delež-nikov na področju prometa in mobilnosti v občini. Pred-stavljena sta bila osnutek vizije in osnutek ciljev ter ciljnih vrednosti na področju mobilnosti, nato pa je pote-kala skupna razprava in zbi-ranje povratnih mnenj ter morebitnih predlogov dopol-nitev. Pomemben cilj delav-nice je bil skupaj z deležniki oblikovati nabor ukrepov za dosego načrtovanih ciljev. Več o postopku priprave CPS najdete na http://cpsobcine.com/sencur/.

Prometna strategija v sodelovanju z občaniOblikovana sta osnutka vizije mobilnosti in strateških ciljev, na vrsti so ukrepi. Celostna prometna strategija je sofinancirana iz Evropskega kohezijskega sklada ter sredstev Ministrstva za infrastrukturo RS ter se pripravlja v skladu z enotnimi evropskimi smernicami za pripravo tovrstnih dokumentov.

Učenci so predstavili svoje poglede na prihodnjo mobilnost v občini Šenčur. / Foto: D. Ž.

Slavka Zupan

Šenčur – Nadaljujemo prip-ravo Strategije trajnostnega razvoja Občine Šenčur 2030. V novembru smo zak-ljučili anketo, v kateri je sodelovalo 135 občanov iz vseh delov občine. Povpreč-na starost sodelujočega je bila 38 let. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in razmišljali o razvojnih priložnostih in prihodnjih potrebah občine. Tiste, ki ste oddali tudi svoje elektronske naslove, bomo obveščali o naslednjih delav-nicah, sicer pa so ključne ugotovitve iz vprašalnika objavljene na spletni strani Občine Šenčur.Rezultati ankete nam dajejo jasne signale, da je občina Šenčur za vse najprej pros-tor za kakovostno prebiva-nje, predvsem z vidika dos-topnosti javnih storitev (vrtec, šola, zdravstvo ...), bližine avtoceste, Kranja in Ljubljane. Dnevno se nam-reč na delo izven občine vozi kar več kot 2600 obča-nov, iz drugih občin, prete-žno gorenjske in osrednje-slovenske regije, pa v Šen-čur prihaja na delo 1500 oseb. Poslovna cona je generator delovnih mest, ki jih je v občini 2500. Prav

zaradi svoje lege občina Šenčur v zadnjih desetih letih beleži pozitivne trende tako v rasti prebivalstva, številu delovnih mest, nizki brezposelnosti in ekonom-ski moči kmetij. Število delovnih mest se je od leta 2005 povečalo za 1000, obdržali pa smo večino od 100 aktivnih kmetij. Kljub

temu pa ste v anketi pouda-rili potrebo po večji usmer-jenosti občine v znanje, izo-braževanje odraslih za nji-hovo večjo konkurenčnost, novo tehnologijo industrije in izboljšanje knjižnice. V splošnem ste z bivanjem v občini dokaj zadovoljni, pogrešate pa varne kolesar-ske poti, več vlaganj v kako-

vost in varnost cest, cestno povezavo Britof–Hotemaže, boljšo ponudbo javnega in prevoza s taksiji, večjo izbi-ro pri oskrbi z osnovnimi potrebščinami v kraju ter programe, otroška igrišča in prijetne prostore za dru-ženje različnih generacij. Lokalno tradicijo, predvsem "zgodbo krompirja", vidite kot priložnost za kakovos-ten festival in večjo kulina-rično uveljavitev občine. Vpetost občanov v lokalno dogajanje je relativno nizka, saj je le 32 odstotkov sodelu-jočih v anketi včlanjenih v vsaj eno lokalno društvo, najpogosteje gasilsko, špor-tno ali kulturno. Posebej ste opozorili tudi na potrebo po vključevanju priseljenih družin iz drugih tujih okolij. 60 odstotkov občanov se lokalnih dogodkov udeležu-je le nekajkrat na leto, redno mesečno le 10 do 12 odstot-kov občanov. Upamo, da bo tudi proces priprave te strategije spod-budil koga od vas, da sodelu-je pri oblikovanju naših sku-pnih ciljev in projektov za naslednja leta. Tokrat vas vabimo, da se udeležite ene od naslednjih razvojnih delavnic, ki jih načrtujemo v januarju.

Strategija občine do leta 2030Občina Šenčur v teh mesecih v sodelovanju z zunanjimi izvajalci nadaljuje pripravo razvojnega programa, izvaja tematske delavnice in intervjuje s predstavniki institucij, podjetij in društev.

Največjo podporo (62/135 glasov) je v anketi dobila trditev: "Kakovostne in moderne storitve: Občina Šenčur na dosegu 'roke' nudi vse, kar potrebuje današnja zaposlena družina: vrtec, šolo, rekreacijske površine, dostop do zdrave hrane, dobre povezave s Kranjem, z letališčem, Ljubljano ..."

Januarja bosta v sejni sobi Doma krajanov Šenčur dve razvojni delavnici: v torek, 10. januarja, ob 19. uri kreativna delavnica za mlade Šenčur 2030 po meri mladih, v sredo, 11. januarja, ob 17. uri pa splošno odprta razvojna delavnica za občane Izzivi občine Šenčur 2030. Tisti, ki ste zamudili anketo ali se vam ne bo uspelo udeležiti katere od napovedanih delavnic, nam lahko svoje poglede na razvoj občine pošljete tudi prek spletnega naslova [email protected] s pripisom Šenčur 2030.

Samo Lesjak

Šenčur – Aktivne varovance varstveno delovnega centra v Šenčurju je s tradicional-nim obiskom razveselil župan Ciril Kozjek. Kot vsa-ko leto si je v okviru predno-voletnih srečanj tudi tokrat vzel čas in z vsemi varovan-ci, ki jih je skoraj trideset, preživel veselo urico ob pri-jetnem pogovoru ter kulina-ričnih dobrotah. Obujali so lepe spomine na svoj skupni pohod na Štefanjo goro, županu pa so predstavili tudi pester izbor izdelkov iz svojega lastnega programa: mične voščilnice, slike in izdelke iz blaga in keramike – vse naredijo ročno z obilo truda in potrpežljivosti. Gospodu županu so se zahvalili za odlično sodelo-vanje, ga obdarili ter mu

zaželeli srečno novo leto in lepe praznike.Poslanstvo centra pa še ved-no ostaja izvajanje visoko kakovostne storitve, ki v sre-dišče svojega delovanja pos-tavlja uporabnika - varovan-ca, ki mu z uporabo ustrez-nih metod dela omogoča doseganje višje ravni kakovo-sti življenja ter funkcionira-nja kot enkratnega individu-uma. Vizija temelji na sploš-nih in strokovnih načelih, ki posamezniku zagotavljajo človeško dostojanstvo, soli-darnost ter socialno pravič-nost. Z upoštevanjem varo-vanca kot aktivnega udele-ženca v procesu izvajanja storitve se razvija in spodbu-ja njegova individualnost in opolnomočenje – to s števil-nimi aktivnostmi in odlič-nim strokovnim vodstvom dokazujejo tudi v Šenčurju.

Obiskal jih je župan

Članice in člani varstveno-delovnega centra v Šenčurju v družbi župana Cirila Kozjeka / Foto: Matic Zorman

Občinske novice


Šenčur – V občini Šenčur so ob Miklavžu obdarili najmlajše. Otroke s Prebačevega, iz Trboj, Žerjavke, Srednje vasi in Šenčurja je Miklavž obiskal in obdaroval v Domu krajanov v Šenčurju v soboto, 3. decembra. Otroci z Milj, Visokega, Luž, Olševka in iz Hotemaž so bili obiska dobrega decem-brskega moža deležni v soboto, 3. decembra, ko so po ogle-du igrice Zobna miška dobili darila v Domu krajanov Viso-ko. Tudi v Vogljah je Miklavž otroke obdaroval v soboto, 3. decembra, v Voklem pa v ponedeljek, 5. decembra, po ogle-du igrice. Miklavž je letos skupaj obdaril in razveselil 620 otrok iz občine Šenčur v starosti od dveh do sedmih let.

Otroke je obdaril Miklavž

Otroci iz občine Šenčur so se razveselili Miklavža in njegovih daril. /Foto: Franci Brezar


Šenčur, Voglje – Župan ob-čine Šenčur Ciril Kozjek na-daljuje obiske devetdesetle-tnikov. V občini je bilo teh letos 16, župan jih je obiskal

v družbi predsednikov kra-jevnih in vaških skupnosti ter odbornikov Rdečega kri-ža, ponekod tudi društev upokojencev in gasilcev. Najstarejši občani, ki jih je prvi mož občine obiskal bo-

disi pri njih doma bodisi v domovih starostnikov, kjer preživljajo življenjsko jesen, so bili veseli pozornosti in košarice dobrot, ki jih dobijo v dar ob svojem častitljivem okroglem jubileju.

Župan je v zadnjih letošnjih mesecih obiskal Frančiško Tičar iz Vogelj, Frančiško Vidic iz Šenčurja, Julijano Zlate iz Vogelj in Venclja Zupanca iz Šenčurja in jim zaželel še veliko zdravja.

Župan pri devetdesetletnikih

Pri Frančiški Tičar ...

... Julijani Zlate ...

... Frančiški Vidic ...

... in Venclju Zupancu /Foto: Franci Brezar

Samo Lesjak

Jesenski humanitarni kon-cert je za Rdeči križ Sloveni-je – Območno združenje Kranj tradicionalen in dobro sprejet med občinstvom, saj je izbira nastopajočih vedno skrbno načrtovana. Tako so v zadnjih letih nastopile za-sedbe Eroika, Perpetuum jazzile in Okrogli muzikanti, tokrat pa je Športno dvorano v Šenčurju napolnil koncert Vlada Kreslina v spremstvu

njegove zveste zasedbe Mali bogovi. Dvorana, namenje-na športnim aktivnostim, se je spremenila v glasbeno dvorano in obiskovalke in obiskovalci so uživali ob mnogih zimzelenih sklad-bah Vlada Kreslina in skupi-ne Mali bogovi. Skladbe Od

višine se zvrti, Poj mi pe-sem, Tista črna kitara, Z Go-ričkega v Piran in Namesto koga roža cveti so prejele bu-čen aplavz, večer pa je pote-kal v prijetnem, sproščenem ritmu, ozaljšan s pesmimi in anekdotami znanega kantav-torja iz Prekmurja, ki je ob-činstvu pričaral čudovite spomine in vlil novega upa-nja vsem pomoči potrebnim. Z zbranimi sredstvi bo RKS OZ Kranj marsikomu omo-gočil lepši in mirnejši de-

cember. Zahvala gre vsem donatorjem, prostovoljkam in prostovoljcem ter krajevni organizaciji RK Šenčur – na območju OZ RK Kranj sicer aktivno sodeluje kar 300 prostovoljcev, ki letno opra-vijo povprečno 5800 prosto-voljnih ur.

Dan neskončnih sanjZimzeleni kantavtor Vlado Kreslin je s skupino Mali bogovi nastopil na humanitarnem koncertu Rdečega križa v Športni dvorani v Šenčurju.

Pozitivna energija na dobro obiskanem koncertu s pomembno humanitarno noto: Vlado Kreslin in Mladi bogovi na odru Športne dvorane v Šenčurju / Foto: Primož Pičulin


Šenčur – V Šenčurju že lep čas razmišljajo, kaj naj s knjižnico. Sedaj deluje v prostorih AMD, kjer pa je premalo prostora, poleg tega pa je zaradi stopnic tudi tež-ko dostopna gibalno ovira-nim. Zato so se odločili, da jo preselijo v druge, večje prostore. "Ker v prihodnjih letih glav-nino investicijskih sredstev usmerjamo v komunalno ureditev južnih naselij v ob-čini, je knjižnica ena od stvari, ki bo morala na dol-goročno rešitev počakati. Ker pa je knjižnica v seda-njih prostorih AMD Šenčur preveč na tesnem (na 100 kvadratnih metrih), in za težko gibljive osebe slabo dostopna, smo letos našli nadomestno lokacijo, ki pa je nekoliko oddaljena iz ož-jega centra Šenčurja. Prese-lila naj bi se v poslovni objekt na Delavski cesti, kjer je na voljo 160 kvadratnih metrov," je dejal župan Ciril Kozjek."Najemnina bo nekaj višja kot doslej (12 evrov na kva-dratni meter z vsemi stro-ški), najem bo trajal pet let,

medtem pa se bo našla tudi kakšna rešitev za ureditev kulturnega doma v Šenčur-ju skupaj s knjižnico in osta-limi dejavnostmi. Predho-dno pa je treba urediti raz-

mere s Kmetijsko zadrugo Cerklje, zato se je rešitev za dobo petih let za knjižnico pokazala kot sprejemljiva. Na očitke, da jo preveč umi-kamo iz centra, pa naj odgo-

vorim, da je to knjižnica vseh občanov, tudi tistih, ki prihajajo iz drugih vasi, ne le Šenčurja. Pričakujemo, da bomo knjižnico odprli v začetku februarja, saj jo mo-ramo še opremiti."Iz knjižnice pa sporočajo ur-nik odprtosti Knjižnice Šen-čur v letu 2017. Od pone-deljka do četrtka bo odprta od 14. do 19. ure, v petkih pa od 8. do 13. ure.

Knjižnica se bo preselilaKnjižnica v Šenčurju, ki je sedaj v prostorih AMD, se bo kmalu preselila v večje prostore, v poslovno stavbo na Delavski cesti. Rešitev za prihodnjih pet let.

Knjižnica se bo v prihodnjem letu preselila v to stavbo. / Foto: Tina Dokl

Spremenjeni urnik odprtosti Knjižnice Šenčur v letu 2017: od ponedeljka do četrtka bo odprta od 14. do 19. ure, v petkih pa od 8. do 13. ure.

6

Šola


Eva Logar, 6. razred

Cerkno – V družbi Ane, Tanje, Mance, Katarine, Nike, Line ter učiteljice Kse-nije Čebašek smo se odpel-jale v Cerkno. Na poti so se nam pridružili še učenci iz OŠ Cerklje na Gorenjskem. Prva dejavnost, kjer smo spoznavali Cerkno, se je imenovala fotolov. Razdelili so nas v mešane skupine po štiri učence oziroma učenke in nas poslali na raziskova-nje za nas novega kraja, kjer so nam pomagali tudi domačini. V skupinah smo sodelovali, tekmovali in nas-topali ves čas tabora. Zvečer nam je nekaj zanimivosti o kraju povedal tudi naš vodi-telj Domen. Zjutraj smo odšli na sveži zrak v fitnes v naravi. Dopoldne smo se naučili, kaj je dramatski trikotnik, in v svojih skupinah sesta-vili svojo lastno zgodbo, ki smo jo zasnovali v obliki skice in razvijali naprej v

fotozgodbi. Opremili smo jo z dialogi, ji dodali scena-rij, pripravili sceno in zve-čer je naše celodnevno delo doživelo premiero. Ker smo svoje naloge odlično opravi-li, je sledila še zabava in kviz Lepo je dobiti Oskarja. Ogledali smo si tudi cer-kljanski muzej in zelo dob-ro spoznali laufarje, te pust-ne maske so simbol Cerk-nega. Glavni lik je Pust, ki ga vsako leto usmrtijo. Lau-farjev je štiriindvajset. Po njih so se imenovale tudi naše sobe. Najbolj zanimivi so: Pust (glavni lik), Ta smrekov (Pustov brat), Ta ličnat, Ta hrastov (sobi naših učenk), Ta kašewa (soba naše učiteljice), Ta pijan in Ta pijana, Ta brš-ljanov in Marjetica. Na nedeljsko jutro smo po telo-vadbi igrali vloge stand up komika in mu med igro spreminjali čustveno razpo-loženje. Učili smo se izra-žati čustva skozi like nasto-pajočega. Po kosilu in pode-

litvi priznanj smo se odpra-vili proti domu.Veliko novega smo izvedeli o igri, nastopanju, čustvih in tudi o Cerknem. Spozna-li pa smo tudi veliko novih prijateljev. Kaj smo izvedeli o Cerknem? »Cerklanšči-na« je težko razumljiva in mnogi pravijo, da se »ne šteje« za slovenski jezik. Tu je veliko turističnih kmetij. Cerkno je 15 km oddaljeno od smučišča Cer-kno. V bližini je partizan-

ska bolnica Franja. Tukaj je svoje korenine pognala zelo znana tovarna smuči Elan, ki se je kasneje prese-lila v Begunje. Eta Cerkno je podjetje, ki je zaposlilo izredno veliko domačinov. V bližnjem kraju je Miklav-žev turn. V Cerknem so tudi Bevkova knjižnica, bazen, občina … Iz nekate-rih sob doma CŠOD smo lahko videli cerkev sv. Jer-neja. V bližini je lepo posli-kana cerkev sv. Ane.

Dramski tabor v CerknemUčenke, ki rade stopimo na gledališki oder, smo se udeležile tridnevnega dramskega tabora v Cerknem z naslovom Iščem se v gibu, besedi in igri.

Med cerkljanskimi laufarji

Tanja Bogataj, učiteljica 5. e

Šenčur – Na Osnovni šoli Šenčur smo se letos vključi-li v projekt Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Z učenci smo se pri pouku naravoslovja in gospodinj-stva pogovarjali, raziskovali in iskali podatke o tem, kako ravnamo z odpadki. V sodelovanju s Komunalo Kranj smo ugotovili, da smo v letu 2015 v občini Šenčur zbrali 588 ton odpadne embalaže, kar je približno 68,5 kg na prebivalca. Kljub temu da smo v povprečju kar uspešni, smo izdelali plakate, s katerimi smo opo-zarjali na to, da je treba pred nakupom izdelkov premisli-ti. Določene izdelke lahko

tudi darujemo, če jih ne uporabljamo več, ter jih pre-delujemo, če nam določen izdelek ne koristi. Plakati so bili izobešeni na vseh večjih

vidnih mestih v občini. Pos-neli smo kratek izobraževal-ni film Pri Potrošnikovih in ga predvajali učencem in posredovali tudi staršem.

Pripravili smo razstavo izdelkov v avli šole. K eni od učnih ur smo k sodelovanju povabili tudi dve mamici šivilji ter gospo ravnateljico, da so nam s svojim znan-jem pomagale iz neuporab-nih majic sešiti vrečke za večkratno uporabo. V sode-lovanju z Občino Šenčur smo izdelali tudi transpa-rent, s katerim smo krajane nagovarjali k predelovanju odpadkov, k darovanju in smiselnemu kupovanju izdelkov. Menimo, da je vsak izmed nas odgovoren za to, da bo naše okolje čim bolj zeleno in čisto še mno-go let. Upamo, da smo s svojim sporočilom marsiko-ga prepričali o pomembno-sti pravilnega ravnanja z odpadki.

Za pametno ravnanje z odpadkiUčenci šenčurske šole v projektu Evropski teden zmanjševanja odpadkov

Iz odpadnega tekstila se da sešiti marsikaj uporabnega.

Ema Bašelj in Neža Miklavčič, 6. razred

Ljubljana – Novembra smo učenke naše šole v družbi knjižničarke Ksenije Čeba-šek obiskale knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljub-ljani. Tam so se predstavile številne založbe: Založba Malinc, Knjigica, Forma7, Mladinska knjiga, Sanje, Učila, Modri Jan, Miš itd.

Obiskovalci smo se razgle-dovali po stojnicah založb, ki so bile bogato založene z njihovimi najbolj aktualni-mi knjigami. Videli smo veliko različnih knjig, od kuharskih, znanstveno-fan-tastičnih, žalostnih, smeš-nih, magičnih … do tistih, ki so namenjene odraslemu svetu. Počitek pa smo si lah-ko privoščili v debatnih kavarnah, kjer so razpravlja-li in debatirali različni ustvarjalci in založniki ter

tisti, ki se na katerikoli način povezujejo s knjigo in kultu-ro. Na enemu od odrov je Tina Maze podpisovala svo-je slikanice. Na knjižnem sejmu sta se predstavila tudi pisatelj Primož Suhodolčan in ilustrator njegovih del Uroš Hrovat, ki je naslikal tudi nekaj karikatur Primo-ževih junakov. Knjižni sejem je za nekatere, kot na primer za naju, pravi labi-

rint. Na koncu sva se ustavi-li pred stojnico Unicefa, ki zbira donacije za revne otro-ke nerazvitega sveta. S tridi-menzionalnimi očali sva odpotovali v virtualni svet, ki je resnični svet enajstletne deklice iz Sirije, ki živi z mamo, očetom in z dvema mlajšima bratoma v Jorda-niji. Polne vtisov in z novimi knjigami smo se dobro raz-položene vrnile domov in nekaj knjižne vneme prine-sle tudi v naše domove.

Obisk knjižnega sejma

Učenke na knjižnem sejmu

Štefka Svetelj

Šenčur – Oktobra smo v sklopu vseslovenskega pro-jekta Simbioza giba na Osnovni šoli Šenčur in nje-nih podružnicah Olševek, Voklo in Trboje povabili dedke in babice, da se nam pridružijo pri uri športa. Učitelji športa in nekatere razredne učiteljice ter otro-ci naše šole smo zanje pri-pravili različne športne

dejavnosti. Bistvo je pove-zovanje generacij skozi šport. Prireditve se je udele-žilo več kot 110 babic in dedkov, kar je več kot v lan-skem letu. O letošnji prijet-ni izkušnji pa učenka Danaja Škofic (5. e): "Na simbiozi gibanja je bilo drugače. Imeli smo štafetne igre. Presenečena sem bila, kaj vse zmorejo stari starši. Zabavala sem se v njihovi družbi. Najprej sem mislila,

da bodo malo razumeli, a so nas zelo presenetili. Včasih smo jim morali kakšno navodilo razložiti, kaj pa so razumeli še hitreje kot mi. Babice so se veliko pogovar-jale z nami. Pri nekaterih štafetnih igrah so skoraj prevzele vodstvo, drugje pa so bile počasnejše. Zaradi tega se nismo obremenjeva-li. Želeli smo le, da se zaba-vajo in da pridejo tudi dru-go leto. Nekateri stari starši

imajo talent za šport, neka-teri pa za kaj drugega. Vsi pa so se zelo trudili. Lepo sem se imela. Se že veselim simbioze, ki bo naslednje leto. Upam, da bom spoz-nala tudi babice in dedke, ki jim letos ni uspelo priti." Hvala učiteljicam in učitel-jem, ki so sodelovali, in vsem, ki ste se udeležili športnega druženja. Se vidi-mo drugo leto v še večjem številu.

Športne igre z babicami in dedki

Olševek – "Ob koncu oktobra smo na podružnični šoli Olše-vek izvedli evakuacijsko vajo. Na pomoč so nam priskočili gasilci PGD Hotemaže, PGD Visoko, PGD Olševek in PGD Šenčur. Ko smo zaslišali alarm, smo se postavili v kolono ter ob robu stopnišča hitro zapustili šolo, ki je bila čisto zadimljena. Zbrali smo se na šolskem igrišču in učiteljice so nas preštele. Zelo hitro so prišli gasilci. Iz šole so rešili učence, ki so ostali v razredih. Nekaterim so morali oskrbe-ti rane in jih potolažiti, ker jih je bilo strah. Na srečo smo vse to le zaigrali. Ogledali smo si tudi gasilska vozila," spo-ročajo učenci podružnične šole na Olševku, ki so se od gasilcev poslovili z gasilskim pozdravom: Na pomoč!

V šoli je "gorelo"

Evakuacija iz podružnične šole na Olševku

Pogovor



Urban Kokalj prihaja iz Ško-fje Loke, iz župnije sv. Jako-ba. Potem ko je bil leta 2004 posvečen v duhovnika, je prvi dve leti deloval kot ka-plan v Grosupljem, nato leto dni kot kaplan v Šenčurju, 1. avgusta 2007 pa je postal tu-kajšnji župnik.

Kako doživljate Šenčur in Šenčurjane? Kakšni župlja-ni so ? "Gorenjski značaj mi je bli-zu, po eni strani zahtevnost, po drugi pa domačnost, prav tako urejenost samega kraja in značaja. Zahtevnost vi-dim kot nekaj pozitivnega, saj se kaže v prepričanju, da tukajšnji ljudje niso malen-kostni in niso takoj zado-voljni. Gre za zavesti, da zmoremo nekaj več. Vesel sem, da je v teh letih v veliki meri uspelo moje osebno prizadevanje, da postajamo znotraj župnije (in občine) vedno bolj povezani. Vsaka vas v občini ima svoj obraz, neke svoje poteze, ampak v teh letih smo te razlike zmo-gli v marsičem preseči in se zavedati, da samo v medse-bojni povezanosti, enovito-sti in usklajenosti lahko kaj dosežemo. Tudi kultura ob-našanja in medosebnega spoštovanja je napredovala na višjo raven."

Ali ta usklajenost velja tudi za vodstvi župnije in obči-ne? "Tudi. Občina in župnija Šenčur sta lahko vzoren zgled tudi za druge kraje. Delamo z roko v roki. Z žu-panom Cirilom Kozjekom sva vsak na svojem področju samostojna, hkrati pa se za-vedava, da morava sodelova-ti, ker sva tu postavljena za isti kraj in iste ljudi. Lahko celo rečem, da je sodelova-nje odlično. Ustvarili smo si zaupanje tako z občino kot v samem kraju, tako da so moje pohvale namenjene županu in njegovi ekipi, pa tudi v kraju takšnemu nači-nu ni čutiti kakega naspro-tovanja."

Se to kaže tudi v tem, da vas vselej vabijo na občinske prireditve in k blagoslovu novo pridobljenih objektov v občini? "Vse priznanje Šenčurja-nom in občini, da je na pri-reditve povabljen tudi du-hovnik in to ne le kot nekdo, ki je del kraja in občine, pač pa z blagoslovom. Vsako no-vost blagoslavljamo, v za-dnjem času sta bila to božič-no novoletno drevo sredi

Šenčurja in na novo odprta cesta na Olševku. Vedno je prisoten blagoslov, kar izra-ža našo vero, da smo povsod potrebni tudi pomoči od Boga."

Se kdaj srečate z nasproto-vanjem, da to ni primerno, ker gre za javne objekte, Cerkev in država pa sta loče-ni?"V Šenčurju je toliko spre-jemanja drugače mislečih, da tovrstnih pomislekov ni. Poudaril bi zdravo umeva-nje v Šenčurju. Res sta Cer-kev in država pravno formal-no ločeni, ko pa gre za reše-vanje življenjskih vprašanj ljudi, smo vendarle en na-rod. Na to se vedno gleda kot na del kraja in kulturne dediščine, kajti tukajšnjim ljudem, ki so kristjani, bla-goslov vendarle nekaj pome-ni. Velikega pomena pri tem je tudi, kako občinski pred-stojniki zadevo razumejo in predstavijo. Tu se pač poka-že neka širina in kultura žu-pana."

Kakšni pa so tu otroci, s ka-terimi vam je v župniji zau-pano delo?"Število veroučencev upada tudi pri nas, pri verouku jih je kakih petsto, ti pa so veči-noma zelo zavzeti. Verouk v župniji je urejen, zlasti v le-tih, ko so v pripravah na prvo sveto obhajilo in sveto birmo. Tedaj se tudi starši veliko bolj angažirajo."

Zakaj, menite, število otrok pri verouku upada?"Verjetno gre za vpliv seku-larizacije, razkristjanjenja, ki se dogaja v vsej Evropi. Ta

proces je prodrl tudi v to tra-dicionalno okolje in posegel v naše življenje. Mnogi lju-dje iz prejšnjih generacij, ki so morda vero in življenje s Cerkvijo čutili bolj zaradi tradicije kot pa iz osebnega prepričanja, so se v veri ohladili. Gre tudi za priselje-vanje drugih ljudi, ki imajo drugačne nazore in verska prepričanja. Opažamo tudi, da je manj krstov. Še pred desetimi leti je bilo v Slove-niji krščenih tri četrtine ro-jenih otrok, danes jih je do-bra polovica, kar velja tudi za Šenčur. Vsako leto se v župniji rodi okoli sto otrok, krstov pa imamo le še 50 do 60 letno. Imeli pa smo 65 cerkvenih pogrebov, trije pa so potekali brez duhovnika. Najbolj žal mi je, da versko življenje opuščajo nekatere kmečke družine. Ravno kmetje, ki so najbolj nepo-sredno v stiku s stvarstvom, nekateri ta stik s Stvarnikom izgubljajo. Razlog je morda znova prej omenjena seku-larizacija, drugo pa tudi dej-stvo, da zaradi svoje ustvar-jalnosti in uspešnosti po gospodarski plati ne čutijo potrebe po Bogu. A del člo-veka se tako izvotli, kajti člo-vek je poleg materialnega tudi duhovno bitje. Sicer pa je jedro župnije Šenčur še vedno močno in zdravo."

Kako je z dobrodelno dejav-nostjo v vaši župniji?"Karitativna dejavnost, ki je eden glavnih stebrov Cer-kve, je bila v župniji živa vseskozi, lani pa smo tudi formalno ustanovili Župnij-sko Karitas. V letu dni delo-vanja smo pridobili 72 posa-

meznikov, ki jim redno me-sečno pomagamo deloma iz župnijske in deloma iz ško-fijske Karitas, nekaj pa jih je, ki še občasno dobijo po-moč. Letos smo imeli prvič tudi dobrodelni koncert, bil je dobro obiskan in na kate-rem se je nateklo prek tisoč evrov prostovoljnih darov. Glede na to, da je bilo prvič, je to lepa potrditev dobrodel-ne dejavnosti v župniji. Ne-katere pomoči potrebne od-krijem sam in jim pridem nasproti s pripravljenostjo za pomoč, zgodi pa se tudi, da jo kdo, čeprav bi jo moč-no potreboval, tudi zavrne. Morda se to zgodi iz nekega ponosa. Sicer pa za Šenčur velja, da so ljudje tu zelo de-lovni, ustvarjalni, podjetni, kar se pozna tudi na social-nem področju, da ni toli-kšnih težav kot v nekaterih drugih krajih."

Kaj bi ob decembrskih pra-znikih sporočili svojim žu-pljanom? "Kristjani se v teh dneh pri-pravljamo na lepe božične praznike, ki nas navdajajo z upanjem, da nam v Jezusu Kristusu resnično prihaja naproti Bog. Prihaja, ker nam hoče biti blizu, ker hoče deliti življenje z nami in tudi z namenom, da mi Nanj prelagamo svoja bre-mena, stiske, bolečine in negotovosti, da bi se s tem čutili odrešene, potolažene, spodbujene, okrepljene in da bi nam bil tudi korak v novo leto bolj gotov, bolj za-nesljiv, bolj spodbujen v za-vesti, da je Bog z nami. In če človek živi v tem prepriča-nju, potlej življenje dobi drugačno dimenzijo in raz-sežnost, drugačno moč, drugačen optimizem, je poln zaupanja, novega elana in poguma. To se mi zdi bi-stvo adventnega časa, v kate-rem se nahajamo, da bi svo-jo vero okrepili in čeprav smo v zimskem času, da bi kljub temu v svoji notranjo-sti že doživljali neko novo duhovno pomlad. Naj ob teh praznikih gospo-du županu, občinski upravi, občankam in občanom, vsem župljanom, zaželim, da v decembru nebi ostajali zgolj pri zunanjem veselju, pač pa, da bi najprej v svoji notranjosti podoživljali ve-selje in radost bližine Boga. Na tej osnovi bo tudi zuna-nje veselje bolj pristno in prepričljivo. Ta osebna izku-šnja posameznika naj bo tudi glavni razlog za vedrino duha v novem koledarskem letu in v vsej nadaljnji pri-hodnosti."

V župniji vse bolj povezaniŽupnik Urban Kokalj v šenčurski župniji službuje deset let. V predprazničnem pogovoru je z njim tekla beseda o njegovem delu, doživljanju župnije in župljanov, pa tudi o decembrskih praznikih.

Župnik Urban Kokalj /Foto: Tina Dokl

Rajka Sajevic

Šenčur – Decembrsko sreča-nje je v skupini Vera in luč vedno težko pričakovano, razburljivo in veselo. Pričeli smo ga s sv. mašo, ki jo je daroval naš župnik Urban. Dotaknil se je drugega beri-la( Jak.5 7-10), ki govori o po-trpežljivosti, in poudaril, da skupini, kot je naša, ni treba govoriti o potrpežljivosti, ker v družinah z drugačnimi otroki to živimo. Srečanje smo nadaljevali v učilnici, kjer so nam naši mladi luč-karski prijatelji s pomočjo Simone Benedik pripravili zgodbo o sv. Nikolaju in nje-govi dobroti. Skupaj smo pri-

klicali Miklavža in njegovo spremstvo angelov in par-kljev. Obdaroval je naše luč-karje in tudi lučkarske prija-telje, ki pripravljamo sreča-nja. Hvaležna sem vsem, ki so nam s svojimi prispevki to omogočili. To so: Občina Šenčur, Janez Kuralt iz Bri-tofa, Veterinarska ambulanta Vinko Pristov, Navček Viso-ko, Agropromet Cerklje, Me-sarstvo Čadež Visoko, Slašči-čarstvo Kraljevi Mignon in Biofit Visoko. Hvala tudi sve-temu Miklavžu in njegove-mu spremstvu za prijetno popoldne. Vsem skupaj že-lim blagoslovljen božič ter srečno in zdravo novo leto.

Miklavž obiskal Vero in luč

Vero in luč je obiskal Miklavž

Samo Lesjak

Šenčur – Ob koncu oktobra je v dvorani Kulturnega doma v Šenčurju potekala dobrodelna prireditev v or-ganizaciji Župnijske karitas Šenčur in pevke Vide Šu-šteršič. Dvorana je bila pol-na obiskovalcev, katerih sa-moprispevke so v celoti na-menili ljudem v stiski. Na-stopajoči so navdušili: na-smejani Sončki so poplesa-vali po odru, Župnijski pev-ski zbor Vse za jur'ja je mo-gočno zadonel, pa tudi trboj-ske ljudske pevke so nasto-pile zelo ubrano. Domači Jurjevi godci so se predstavi-li s tremi pesmimi, folklor-na skupina pa je s plesom in

pesmijo razvnela občinstvo. Profesor Martin Kadivec je vse spomnil na skupne ko-renine domačih krajev, go-spa Mateja s Karitasa pa je s čudovito zgodbo o izgublje-ni morski zvezdi in dečku vsem omehčala srca.Navdušil je tudi mladi Luka Kostanjevec z izborom zah-tevnih Avsenikovih skladb, devetošolec Matic Podobnik je blestel za klavirjem, izvr-stno pa je nastopila tudi so-organizatorka prireditve, pevka Vida Šušteršič. Celo-ten program prireditve, ime-novane Dobrota ni sirota, je brezhibno povezovala Moni-ka Rozman – in sama prire-ditev je res upravičila svoj naslov.

Dobrota ni sirota

Mladi harmonikar Luka Kostanjevec je postregel z izborom Avsenikovih skladb. / Foto: Gorazd Kavčič

8

Zanimivosti

FRANŠIZNA SKUPINA

Računovodske in knjigovodske storitvePoslovno in davčno svetovanje

Mlakarjeva ulica 76, 4208 ŠenčurTel.: 04/279 10 00, faks: 04/279 10 30, www.sconto.si


Podjetniki, obrtniki in društva, ki se predstavljamo v Juriju,

vam želimo vesele praznike ter srečno

in zdravja polno leto

2017!

Martin Kadivec

Šenčur – V Šenčurju in oko-liških krajih je razširjeno nenapisano mnenje, da „šenčurska mati” še ni rodi-la niti Jenka niti Borštnika. Ker pa vem, da je bila v Sre-dnji vasi pri Šenčurju zapi-sana ena izmed najlepših slovenskih ljudskih balad, da je za Visočanom Marija-nom Krišljem v rokopisu ostal roman Kalužnice, da Srjanka Tilka Sedlar Omejc hrani doma za debelo knji-go neobjavljenih pesmi; ker vem, da je za Trbojcem Lov-rencem Žunom ostalo 12 zvezkov narodopisnih spi-sov in mu domačini pravijo trbojski Valvazor; da je bil Vogljanec Janez Burger pra-prastari ata enega izmed največjih slovenskih realis-tov Janka Kersnika; in ker še vem, da je za Šenčurja-nom Kazimirjem Mohar-jem ostal ljubezenski roman, da sam hranim devet zvežčičev neobjavlje-nih pesmi, in ker ne vem, kaj vse še skriva slikar in pesnik Štefan Remic; in ker še vem za mnoge druge besedne, likovne, fotograf-

ske, keramične, medaljer-ske ... ustvarjalce, se ne morem sprijazniti z misel-nostjo, da „šenčurska mati” še ni rodila niti dobrega strokovnjaka niti pomem-bnega umetnika.V kratkih zapisih s skupnim naslovom Pod Jurijevim klobukom bom skušal tako miselnost Šenčurjanov in okoličanov spremeniti.Srjan Janez Valjavec, sošo-lec Matija Valjavca s Sred-nje Bele pod Storžičem in kasneje jezuit, je v Srednji vasi pri Šenčurju prvi zapi-sal presunljivo ljudsko pesem Zarika in Sončica, ki jo je potem dr. Karol Štre-kelj objavil v 1. zvezku Slo-venskih narodnih pesmi. Pesem Zarika in Sončica je ob Lepi Vidi naša najimeni-tnejša balada s saracensko snovjo. Tragičen dogodek, da sestra iz ljubosumnosti zavda nepoznani sestri in potem ko sestro kot sestro spozna, od žalosti z njo vred umre, je, po besedah emi-nentnega slovenskega razi-skovalca ljudskega slovstva dr. Ivana Grafenauerja eden najsilnejših motivov v sve-tovnem slovstvu.

Zarika in Sončica(iz Srednje vasi na Gorenjskem)

Star Vah, stara Vahinjasta prosila mi Boga,de b' jima dal lepi rod.Bog jima dal lepi rod,dal jima je hčerke dve,mlade in obe lepé:prva je b'la Zarika,druga je b'la Sončica.Sonco je vkradel turški car,Zar'ko vsnubil španski kralj.

Zar'kin mož pa v somenj gre,praša mlade Zarike:„Kaj ti kupim na somnji,kar bi bilo všeč tebì?”„ „Kar je tam najdražjega,kar je tam najlepšega.” ”

Sonca na somnji stoji,Zar'kin mož tak govori:„Kol'ko Sonca pa velja?”

„ „Sonca štiristo kron velja,kdor jih ima, naj jih da,kdor jih nima, naj nehá.” ”

„Kaj s' mi kupil za somènj –lepši, kakor sama sim,dražji kakor sama sim! ”

„ „Nič ne maraj, Zarika,stopnje bo pometala,zmiraj grš prihajala.” ”

Sonca stopnje ometala,zmiraj gorš' prihajala.

Že mi skliče hlapce vse:„Pojte lovit ribice,k' so z imenam kačice.”

Zar'ka kače kuhala,Sonca jih pokušala.

Že jo glavca zaboli,v lica precej obledi.Šla je gori v gornji stan:„Vleci, vetrček hladán,sem iz laških deželá,kjer so oče 'n mat' doma!”

Zarika poslušala,se močno prestrašila:„O ti sestrica mojà!de jez nisim vedla t'ga:Sim ti dala kačji strup,s tim je proč moj up!”Zarika tud omedliin pri Sonci dušo p'sti.

Kak je vendar to hudo,sestra sestre ne pozna,kačjiga ji strupa da!

Pod Jurijevim klobukomV Šenčurju in okoliških krajih je razširjeno nenapisano mnenje, da „šenčurska mati” še ni rodila niti Jenka niti Borštnika. V kratkih zapisih s skupnim naslovom Pod Jurijevim klobukom bom skušal tako miselnost Šenčurjanov in okoličanov spremeniti.

Šenčur – Ob prvi obletnici druženja smo se na skupnem srečanju vseh občinskih sku-pin takole predstavili:Mi pa prihajamo iz Šenčur-ja, za patrona imamo v vasi naši svetga Jurja.Skupina naša se imenuje Kromirjev cvet, deželo našo in krompir pozna ves svet.Je Meta naša prva dama, nikoli ni ostala sama,ji Marinka hitro je v pomoč priskočila, celo četico članov je pridobila.Zdaj pa za zapise skrbi, da spomini v pozabo ne bodo šli.

Se srečamo vsak ponedeljek, najprej pozdravni nagovor naše Mete sledi,nato Vida poskrbi za razgi-banje naših nekoliko okore-lih kosti, sledi nekaj šal, da je duh bolj veder in zdrav.Nato kratko predavanje o temi zanimivi, smo prav vese-li, če v obliki malce šaljivi.Smo veliko govorili o pre-hrani, o praznikih, ki nas vedno razveselijo, saj vsak svoj pomen tudi v prehrani dobijo.Za dobre napotke in recepte naša Zalka skrbi, za dokaz in da so res pravi,

nas prav prisrčno in dobro pogosti, pa še pevsko vzgojo skupaj z Miro nam deli.Za blagajno nam naša Joži skrbi, da saldo negativen nikoli ni.Se Pavlca prav široko nas-meji, ko Ani novice dnevne in nasvete nam drobi,Marinka Grilčeva za vse nas pesti drži, da zdravje bi nam služilo še mnoge dni.Mira naša pa večkrat v Nem-čijo ali pa na morje odfrči, s tem sebe in moža v formi dobri drži.Prav posebno ponosni pa smo vsi na našga Franclna,

saj vedno dobre ideje deli, skupino našo v dobri formi drži, da smo pravilno usmerjeni mi vsi.Stana in Nada pa bosta za naše zdravje skrbeli, pritisk, holesterol, sladkor in srčno tiktakanje bosta na skrbi imeli, tako bomo vsi še dol-go lepo živeli.Zatorej, skupina Krompir-jev cvet naj še dolgo uspeš-no živi,za naše dobro duševno in telesno zdravje naj skrbi še mnogo, mnogo dni!

Medgeneracijska skupina Krompirjev cvet

Druži se Krompirjev cvetSeptembra lani smo v sklopu slovenske filantropije in društva Z roko v roki tudi v Šenčurju ustanovili skupino, ki deluje pod imenom Krompirjev cvet.

Šenčur – Pohodniki Društva upokojencev za Poljansko doli-no Gorenja vas so v četrtek, 1. decembra, imeli svoj zadnji letošnji pohod v neznano. Odločili so se za Šenčur in kar 57 pohodnikov se je odpravilo na deset kilometrov dolgo Jurje-vo krožno pot. Vodil jih je Franci Erzin, ki je marsikaj pove-dal o znamenitostih in zanimivostih Šenčurja in njene oko-lice. Pri sv. Radegundi sta jih pozdravila tudi predsednik Društva upokojencev Šenčur Ciril Sitar in predsednik krajev-ne skupnosti Miro Peternel. Za okrepčila med pohodom pa je poskrbel Milan Sušnik od Društva ljubiteljev vina Šenčur. Pohodniki iz Poljanske doline so bili s pohodom po Jurjevi krožni poti in naravo ob njej izredno zadovoljni. Svoje pohajkovanje v okolici Šenčurja pa so s kosilom zaključili v Dvoru Jezeršek na Zgornjem Brniku, saj v Šenčurju ni gos-tinskega lokala, ki bi sprejel toliko gostov.

Upokojenci Poljanske doline po Jurjevi poti

Pohodnike iz Poljanske doline je pozdravil predsednik Društva upokojencev Šenčur Ciril Sitar. / Foto: Franci Erzin

Društva

9

Cikotić in partner, d. n. o., Pipanova 13a, 4208 Šenčur

04/ 251 61 00, 040/ 513 [email protected]

DELOVNI ČAS: ponedeljek ZAPRTO,torek–petek 10.00–23.00, sobota 12.00–

23.00, nedelja 12.00–22.00

Vsem občanom in občankam občine Šenčur želimo srečne

in vesele praznike.

Stranska pot 1, 4208 Šenčur Telefon: 04 25 16 420, Faks: 04 25 16 421E-pošta: [email protected] stran: www.amd-sencur.siUradne ure: torek in četrtek od 16. do 18. ure

Avto-moto društvo Šenčur

Spoštovane članice in člani – občanke in občani!Ob božiču – prazniku veselja, miru, upanja in ljubezni vam prisrčno želimo vse najlepše in najboljše!V željah za prihodnje leto pa si podarimo največ: prijaznost in toplino ter se skupaj veselimo uresničenih pričakovanj in drobnih presenečenj! Naj vam bo v letu 2017 naklonjeno veliko osebne sreče, zdravja, mnogo lepih trenutkov, varnih poti in poslovnih uspehov.

ZAKAJ naj (P)OSTANEM član AMZS oz. AMD Šenčur?Članstvo se splača … več kot 75.000 članov prisega na poti brez skrbi.

- ustvarjamo rešitve za zahtevne

ELEKTROINŠTALACIJE,IZSUŠEVANJE,

MONTAŽA KOTLOVNIC NA KLJUČ,SERVIS IN ŠIROKA PONUDBA REZERVNIH DELOV


Slavka Weisseisen

Šenčur – Za začetek smo se podali v občino Jezersko in občino Preddvor, zaključili pa smo v domači občini. Pri izvedbi predavanj so nam v vseh treh občinah pomagali društva upokojencev, občin-ske uprave, SPV, v Preddvo-ru in v Šenčurju pa tudi ga-silsko društvo.Predavatelja sta bila letos učitelja vožnje in prometnih predpisov Matjaž Mozetič in Franjo Jurman, ki sta v bese-di in sliki nazorno predstavi-la aktualne teme. Letos je stopilo v veljavo nekaj spre-memb zakonodaje, nekaj je novih in spremenjenih pro-metnih znakov. Manj znana so poglavja o izdaji in po-daljšanju vozniških dovo-ljenj. V novih vozniških do-voljenjih so zapisane tudi kode omejitev pri vožnji, ki so povezane z zdravstvenim

stanjem voznikov, kot ga ugotovi zdravnik. Ponovili pa smo tudi, na kaj morajo biti pozorni vozniki pri vključevanju v promet. Pre-davatelja sta posebej pouda-rila vključevanje na avtoce-sto, saj se v zadnjem času

večkrat srečamo z opozorili o vožnji v nasprotno smer. Govorili smo o vožnji po av-tocesti, hitrih cestah, kro-žnih križiščih. Različna kro-žna križišča največ težav povzročajo starejšim vozni-kom in tistim, ki vozijo

manj in se z njimi redkeje srečujejo. Predavatelja sta odgovorila tudi na vsa kon-kretna vprašanja, ki so jih postavili prisotni. Vsako leto ugotavljamo, da si mnogi želijo več takih kratkih izo-braževanj, na katerih osveži-jo svoje znanje, čeprav so vozniki že vrsto let.Biti seznanjen s prometno zakonodajo in z njo poveza-nimi pravili pomeni večjo varnost za slehernega udele-ženca v cestnem prometu. O tem so se strinjali prav vsi udeleženci na predavanjih, ki so bila v vseh treh krajih zelo dobro obiskana. Vsem obiskovalcem pa smo razde-lili tudi preventivni materi-al, ki jih opozarja tudi na varno obnašanje v prometu, kadar so v njem udeleženi kot pešci ali kolesarji. Na ge-slo Biti viden – biti previden na cesti ne smemo nikoli pozabiti.

Obnovili znanje o prometni zakonodajiAvto moto društvo Šenčur je tudi letos v oktobru in novembru pripravilo predavanja o veljavni cestnoprometni zakonodaji.

Obnovili so znanje o cestnoprometni zakonodaji.

Šenčur – Društvo upokojencev Šenčur je tretjič zapored pri-redilo koncert Šenčurska glasbena srečanja. Ob koncu okto-bra so na prireditvi v Domu krajanov v Šenčurju nastopili: ansambel Viharnik, Kvintet slovenskih deklet, ansambel Amaterji in humorist Tone Jelovčan, prireditev je povezoval Miro Erzin.

Šenčurska glasbena srečanja

Prešerna glasba na šenčurskih glasbenih srečanjih

Foto

: Pri

mo

ž Pi

čuli

n

Šenčur – Oktobra so se v Šenčurju srečali literarni ustvarjal-ci upokojenci Gorenjske. Srečanje sta organizirala Pokrajin-ska zveza upokojencev Gorenjske in Društvo upokojencev Šenčur, na prireditvi pa je 28 pesnikov in pisateljev bralo svoja dela. Sodelovali so ustvarjalci iz društev upokojencev Begunje na Gorenjskem, Bled, Cerklje, Jesenice, Komenda, Kranj, Mojstrana, Podnart, Radomlje, Šenčur, Škofja Loka, Trzin, Tržič in Žirovnica. Ustvarjalke so po večini ženske, iz občine Šenčur pa sta sodelovala dva ustvarjalca, Franci Er-zin in Franc Medle. Ob tej priložnosti so izdali tudi brošuro, v kateri so objavili prispevke sodelujočih literatov. Uvodno besedo je prispeval Martin Kadivec, ki letos praznuje 80 let, česar so se s čestitkami spomnili tudi organizatorji in ude-leženci srečanja.

Srečali so se literarni ustvarjalci upokojenci

V Šenčurju so se na literarnem srečanju družili gorenjski literati upokojenci. / Foto: Primož Pičulin

Je sprejeta že kaka rešitev v zvezi s stavbo nekdanjega Bau-maxa, smo vprašali župana Cirila Kozjeka. "Kar zadeva Stra-bagov objekt ob cesti Kranj–Šenčur, je veliko interesentov, ki bi radi to poslopje odkupili ali najeli, vendar je po mojih podatkih cena, ki jo držijo banke, lastnice te investicije, še vedno previsoka. Za objekt se je zanimala država za državni arhiv, pa podjetji Elan in Seaway ... A treba se je tudi zave-dati, da ta objekt trenutno nima namenske rabe za proizvo-dnjo, pač pa le za trgovsko dejavnost. Strabag smo zaprosi-li, naj nam da dovoljenje za spremembo namembnosti tega objekta tudi za proizvodnjo dejavnost, a odziva še ni. Ni pa nobene bojazni, da bi bil tu kak nastanitveni center, tako da so občani glede tega lahko pomirjeni."

Nekdanji Baumax še kar prazen

Šenčur – Novembra jo je šenčurski mini tržnici zagodlo vre-me, decembra pa se s stojnicami domačih pridelkov in iz-delkov spet vrača pred dom krajanov. Organizatorju, Krajev-ni skupnosti Šenčur Srednja vas, bosta tudi tokrat priskočili na pomoč dve društvi. Turistično društvo Šenčur tokrat ne bo pražilo krompirja, pač pa bo kuhalo godlo, Društvo ljubi-teljev slovenskih vin pa bo ob krvavicah in kisli repi postre-glo z dobro kapljico slovenskih vinarjev. Poskrbeli bodo, da bo vzdušje prijetno praznično.

Povabljeni na božično-novoletno tržnico

Milje – Devetega decembra so v Hiši čez cesto Pr' Franč na Miljah postavili jaslice in ob tem prepevali božične in ljud-ske pesmi. Jaslice so na ogled vsak petek med 17. in 19. uro in ob nedeljah od 14. do 17. ure vse do Svetih treh kraljev.

Jaslice v Hiši čez cesto

10

Društva


Boštjan Volčjak, GČ II. st., poveljnik PGD Hotemaže

Hotemaže – V soboto, 8. oktobra, je na širšem obmo-čju Hotemaž na osmih raz-ličnih lokacijah potekala gasilska sektorska vaja Hotemaže 2016. Njen namen je bil preizkusiti delovanje gasilskih enot severnega sektorja Občine Šenčur na kompleksni vaji ter v to vključiti gasilska društva iz sosednjih občin ter druge službe s področja zaščite in reševanja.Enote so izvajale gašenje in reševanje pri požaru vozila, črpanje ter transport vode iz reke Kokre z dvema veriga-ma motornih brizgaln, gaše-nje gozdnega požara, doba-vo vode z gasilskimi cister-nami iz oddaljenih črpališč, transport in evakuacijo poš-kodovancev po tirolski žični-ci preko kanjona reke Kokre ter oskrbo helikopterja z gasilno vodo. Pomemben del vaje je bil tudi vzpostavi-tev logistike. Tako so pote-kali prevozi vode, hrane,

ranjencev, gasilcev in opre-me. Postavili so jedilnico in organizirali delilnico hrane. Prvič smo vzpostavili štiri-članski štab, v katerem so delovali vodja intervencije, sektorski poveljnik Rok Sajevic, njegov pomočnik Boštjan Volčjak, vodja logis-tike Rudolf Sušnik in pred-stavnik policije Damjan Suhadolnik. Prvič smo vzpostavili tudi center za spremljanje situacije in mesto za sprejem enot, kjer so se enote javile in dobile nalogo. Na vaji je sodeloval tudi helikopter Cougar 151. Helikopterske eskadrilje 15. Polka vojaškega letalstva, ki je imel naloge prevoza gasil-cev in opreme, transport hudo poškodovane osebe, izvidovanje ter gašenje požara. Skupno je na vaji sodelovalo 90 gasilcev z 20 gasilskimi vozili, trije člani posadke helikopterja, štirje policisti z dvema voziloma, 13 redar-jev, devet snemalcev, 17 imi-tatorjev ponesrečencev in šest varnostnih nadzorni-kov. Skupno je na vaji sode-

lovalo skoraj 150 ljudi. Sode-lujoče enote so bile: PGD Hotemaže, PGD Šenčur, PGD Olševek, PGD Visoko Milje, PGD Luže, PGD Sre-dnja vas, PGD Preddvor, PGD Britof, PGD Jezersko, ReCo Kranj, Policija, 15. Helikopterski bataljon Slo-venske vojske.Radi bi se iskreno zahvalili vsem sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo tako

obsežne in zahtevne vaje. To so: Kmetija Pr' Kržaj (Brolih Janez, Hotemaže), Kmetija Pr' Lesnek (Tomis-lav Pernuš, Hotemaže), Gostilna, picerija in prenoči-šča Logar (Igor Logar, Hote-maže), Radenska Radenci, Avtovleka BRS Šenčur in Partner King Plus, Ljublja-na. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«

Sektorska vaja Hotemaže 2016PGD Hotemaže je organiziralo sektorsko vajo Hotemaže 2016, na kateri je sodelovalo 90 gasilcev iz devetih prostovoljnih gasilskih društev, Regijski center za obveščanje Kranj, Policija in helikopter Slovenske vojske.

Na vaji je sodeloval tudi vojaški helikopter.

Šenčur – Svečano listino, ki jo podeljuje Agencija za varnost v cestnem prometu Republike Slovenije, je letos prejel tudi Marjan Markun. Markun je že od leta 1978 član upravnega odbora AMD Šenčur, kjer je opravljal številne funkcije. Delal je kot predsednik Komisije za SLO in samozaščito, predsed-nik športne in šolske komisije ter namestnik sekretarja. Od ustanovitve SPV Občine Šenčur leta 2002 je aktivni predstav-nik AMD v omenjenem svetu kot tudi v Komisiji za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri AMZS. Vedno je bil in je pri-pravljen pomagati pri vseh akcijah in prireditvah, ki jih orga-nizira Avto moto društvo ali SPV. Kot bivšemu inštruktorju praktične vožnje pa je bila še zlasti blizu vzgoja in izobraže-vanje šolske mladine in odraslih v prometu. Prvi šolski dan, Kaj veš o prometu, Družinske ure, ocenjevanje na kolesarskih izpitih, priprava kolesarjev za državno tekmovanje, skrb za urejanje cestno-prometne signalizacije v kraju pa so le neka-tere aktivnosti, pri katerih nagrajeni Marjan Markun redno sodeluje in nesebično pomaga. Za svoje dolgoletno delo je prejel več društvenih priznanj in plaketo AMZS.

Svečana listina za Marjana Markuna

Marjan Markun je prejel častno listino Agencije RS za varnost prometa.

Dr. Rudolf Sušnik

Šenčur – Novembra je bila v organizaciji Gasilske zveze Kokra v Muzeju Občine Šen-čur razstava likovnih del mladih gasilcev in učencev osnovnih šol Šenčur in Pred-dvor ter njunih podružnic. Gasilska zveza Kokra v okto-bru, mesecu požarne varno-sti, že vrsto let razpisuje natečaj za likovna in literar-na dela na temo gasilstva in požarne varnosti. Mladi ustvarjalci so za svoj trud vedno nagrajeni s simbolič-nimi nagradami, letos pa je prvič, da so najboljša dela javno postavljena na ogled na razstavi z naslovom Gasilstvo in požarna varnost skozi oči mladih ustvarjal-cev. Na odprtju se je zbralo več kot 90 mladih umetni-kov, njihovih mentoric, star-šev, prijateljev, visokih gos-tov in seveda gasilcev. Zbra-ne sta nagovorila predsedni-ca Odbora za Muzej Monika Rogelj in predsednik Gasil-ske zveze Kokra dr. Rudolf Sušnik. Oba sta med dru-gim poudarila pomen in

povezanost gasilstva ter kul-ture. Ta povezava je bila živa zlasti v času ustanavljanja gasilskih društev, tj. v času do druge svetovne vojne, s pričujočo likovno razstavo in razstavo ob 60-letnici delovanja Gasilske zveze Kokra, ki jo je isti muzej gostil pred dvema letoma, pa Gasilska zveza Kokra poskuša ponovno opomniti

javnost, da tudi gasilstvo bogati kulturo naroda. Na likovni natečaj je prispe-lo več kot 300 izdelkov, zato je Komisija za izbor najbolj-ših imela zahtevno nalogo, ko je izbirala 48 izdelkov za razstavo in med njimi dolo-čila pet najboljših. Predstav-nik Komisije Franc Draksler je najboljšim avtorjem pode-lil priznanja in praktične

nagrade. Priznanje je preje-lo tudi šest mentoric, ki jim je v preteklih letih največ-krat uspelo motivirati učen-ce za ustvarjanje na temo gasilstva. Poleg naštetih pa so nagrado prejeli še mladi gasilci in njuni mentorici iz PGD Trboje, ki so septem-bra na državnem prvenstvu v orientaciji zasedli odlično 6. mesto.

Kako gasilstvo vidijo mladiRazstava Gasilstvo in požarna varnost skozi oči mladih ustvarjalcev v Muzeju Občine Šenčur

Z odprtja razstave, kako gasilstvo vidijo mladi ustvarjalci. / Foto: Matic Zorman

Trboje – KUD Simon Jenko Trboje lepo vabi na koncert boži-čnih pesmi, ki bo v nedeljo, 18. decembra, ob 11. uri v župnij-ski cerkvi v Trbojah. Prepevali bodo: Trbojske ljudske pevke, pevci podružnične cerkve Voglje, cerkveni otroški zbor iz Hrastja, cerkveni otroški zbor iz Trboj in skupina prijateljev.

Trbojske pevke vabijo na božični koncert

V tednu od 13. do 17. februarja 2017 bo na Osnovni šoli Šenčur potekal tečaj računalništva Simbioza za občane. Z računalnikom se bomo spoznavali vsak dan od 8.30 do 10. ure. Prijave sprejemamo do zasedbe mest na telefon 04/2519250 ali po e-pošti [email protected].

Računalniški tečaj za občane

Kultura

11

Pri nas si lahko praznično vzdušje popestrite z veliko izbiro božičnih zvezd najrazličnejših barv in velikosti.

Naj vam božična zvezda približa skrivnost adventnega časa in vam prinaša toplino v vaš dom.

Tatjana Čebulj, s.p.Voklo 85a, 4208 Šenčur

Delovni čas: od ponedeljka do sobote od 7. do 19. ure T: 041 731 050

Vrtnarija Čebulj

RAČUNOVODSTVO KU-DUR, d.o.o.

Voklo 74a, 4208 ŠenčurTel. 259 54 80 ali 040/337 707

Faks 259 54 81

Vesele božične praznike - srečno in uspešno leto 2017!

UROŠ PUHAR, s. p.Velesovska c. 394208 Šenčur

Telefon: 04/2515 580, 04/2515 581gsm: 041/774 310

Dejavnost: tesarstvo krovstvo kleparstvo

Pooblaščeni smo za naslednje vrste kritin:

Tondach, Creaton, Bramac, Esal, Gerard, Tegola

Srečno 2017!


Tadej Gabrijel

Olševek – Novembra smo se pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora sveti Mihael z Olševka skupaj s Komor-nim pevskim zborom Gal-lus iz Kranja in nekaterimi prijatelji odpravili v Beo-grad. Vodila sta nas naš ro-jak Franci Šenk, ki je vrsto

let služboval v Beogradu in je zdaj župnik v Ankaranu, in Aleksander Osojnik, žu-pnik iz Grahovega. Na poti smo se ustavili v Đakovu, kjer smo si ogledali stolnico in preizkusili orgle sloven-skega mojstra Franca Jenka. Obiskali smo tudi Vukovar in spominski center Ovčara kot žalostna pomnika iz hr-

vaške osamosvojitvene voj-ne. V Beogradu smo obiska-li nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja ter v cerkvi Kri-stusa Kralja pod vodstvom zborovodkinje Mojce Gabri-jel peli pri dveh svetih ma-šah in priredili koncert do-moljubnih in Marijinih pe-smi, spremljal nas je orga-nist Matic Podobnik. Veseli

smo bili navdušenega spre-jema, saj smo se počutili re-snično dobrodošle. Posne-tek našega nastopa so pred-vajali tudi na njihovem lo-kalnem radiu. Ogledali smo si tudi glavne znamenitosti mesta, od cerkve in hrama svetega Save do Terazij, Avale in Kalemegdana s cer-kvijo sv. Petke, skupščine in predsedstva ter muzeja ju-goslovanske zgodovine z grobnico pokojnega jugoslo-vanskega predsednika Tita. Obiskali smo tudi grobnico srbske kraljeve dinastije Ka-rađorđević na Oplencu pri Topoli in katoliško cerkev v Smederevu, ki je posvečena rojstvu sv. Janeza Krstnika in jo je lepo okrasil pater Marko Ivan Rupnik. Na poti nazaj smo se ustavili še ob vznožju Fruške gore, v zani-mivem samostanu Novo Hopovo. Potovanje bo vsem udele-žencem ostalo v lepem spo-minu, saj sta voditelja po-skrbela za sproščeno in za-bavno vzdušje, Beograjčani so nas sprejeli z odprtimi rokami, mi pa smo odkrili veliko novega ter razširili svoja obzorja.

Pevci na gostovanju v Beogradu

Pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora sv. Mihael z Olševka so gostovali v Beogradu.

Vesna Bolka

Šenčur – Odbor Muzeja Ob-čine Šenčur je na svoji 21. seji 4. novembra 2016 dolo-čil urnik razstav za leto 2017. Zvrstilo se bo deset razstav, in sicer bo januarja na ogled slikarska razstava Alojzija Štirna iz Britofa, v februarju 2017 si bo v mu-zeju mogoče ogledati raz-

stavo slik in barvanega po-hištva Ifigenije Simonović iz Ljubljane, v marcu bo sledila razstava starih igrač Johansona Krammerja iz Špitala. V času občinskega praznika bo na ogled slikar-ska razstava Nine Pečar iz Domžal, maja pa sledi IV. Ex Tempore Kranjcev in Korošcev – Šenčur 2017 v organizaciji društva Sončni

hribček z Olševka. Junija bo na ogled razstava III. Med-občinskega slikarskega sre-čanja v organizaciji KD Hiša čez cesto. V začetku septembra sledi fotografska razstava slovenskega gor-skega sveta Cirila Velkovr-ha iz Ljubljane, v oktobru pa bo v muzeju na ogled razstava del, ki jih bodo udeleženci ustvarili na XII.

Mednarodnem simpoziju umetniške keramike V--OGLJE 2017 v organizaciji Barbe Štembergar Zupan in Nika Zupana. V novem-bru 2017 si boste lahko ogledali slikarsko razstavo Boga Dimovskega iz Kra-nja, v prazničnem decem-bru pa bo Tone Kavčič iz Kamne Gorice pripravil sli-karsko razstavo.

Urnik razstav v muzeju za prihodnje leto


Šenčur – V Muzeju Občine Šenčur so zadnje tri mesece namenili trem povsem raz-ličnim razstavam. Oktobra so odprli razstavo umetni-ških del, ki so nastala na 11. simpoziju umetniške kera-mike V-oglje 2016. Novem-bra so razstavljali mladi li-kovniki-gasilci, ki so ob me-secu požarne varnosti sode-lovali na razpisu Gasilske zveze Kokra. Izbor najbolj-ših del s tega razpisa so uvr-stili na razstavo z naslovom Gasilstvo in požarna varnost skozi oči mladih ustvarjal-

cev. V decembru pa pod na-slovom Harmonija življenja v muzeju razstavljata likov-na ustvarjalca oče in sin An-ton in Janez Rupnik z Mute, kjer imata likovni atelje in galerijo. Njuna razstava nosi naslov Harmonija življenja. Oče Anton Repnik je prvič razstavljal leta 1963, za svoja likovna dela je doslej prejel že več priznanj in nagrad. Sin Janez slika že od otro-štva, odkar je pred leti izgu-bil službo, pa je slikanje po-stalo njegov poklic in po-slanstvo. V muzeju je na ogled tudi stalna zbirka umetniške ke-ramike. Muzej je v času raz-stav odprt ob torkih in pet-kih od 17. do 19. ure, ob ne-deljah pa od 10. do 12. ure.

Keramika, gasilci, likovnika

Razstava Harmonija življenja /Foto: Franci Brezar

12

Šport

Vse, v kar upate, naj se izpolni, kar iščete, naj se odkrije, kar si želite, naj se uresniči!

Vesele božične in novoletne praznike ter vse dobro v letu 2017!

Zahvaljujemo se vam za dosedanje zaupanje in se veselimo sodelovanja tudi v prihodnje. KZ Cerklje, z.o.o.

www.kzcerklje.si

Matjaž Tičar, s. p.GSM: 041 338 038

www.geodetske-storitve.com

»Vodimo vas varno mimo davčnih čeri.«

Računovodski servis, davčno in poslovno svetovanje Belska cesta 15, 4205 Preddvor

E: [email protected], I: www.vencelj.si, T: 04/2559-500

4208 Šen čurDe lav ska 18

tel.: 251-52-00pri vat: 250-64-74An ton Mag dič s.p.

DISKONTNAPRODAJASADJAINZELENJAVE,d.o.o.ŠenčurSLO - 4208 Šen čur, Kranj ska c. 1, tel.: 04/25 11 259

faks: 04/25 15 541, GSM: 041/ 331 881

www.pogrebnik.si


Maja Bertoncelj

Šenčur – Tekmovanja v ciklokrosu so dobra popes-tritev zimske kolesarske sezone. Dirko za Pokal Slo-venije v tej zanimivi discipli-ni je znova gostil Šenčur. Ciklokros Cycling United so organizirali v KD Šenčur. "Organizacija ciklokrosa nam prinese skoraj več vese-lja kot organizacija kriterija ali dirke. Potrebujemo več ljudi, več je dela, vse pa temelji na prostovoljstvu. Vse pohvale fantom iz KD Šenčur. Pika na i je danes lepo vreme, precej gledalcev in zmaga domačega kolesar-ja. Proga v ciklokrosu je vedno atraktivna. Šenčur je sicer na ravnini, a imamo srečo s prostorom tukaj v poslovni coni, tako da smo kar zadovoljni," je povedal predsednik KD Šenčur Tomaž Poljanec. Proga je bila speljana tudi po gradbe-ni jami v Poslovni coni Šen-čur, krog je kolesarje vodil po cesti, pesku, bližnjih tra-vnikih, njivah in gozdni poti. Poleg naravnih so bile na progi tudi umetne ovire. Nastopilo je skoraj sto kole-sark in kolesarjev, okrog tre-tjine v najmlajših kategori-jah. Ciklokros je bil letos v znamenju obračuna za zma-go med Vladimirjem Kerke-zom iz domačega KD Šen-čur in njegovim dobrim pri-jateljem Kristijanom Kore-nom, profesionalnim kole-sarjem ekipe Cannonda-le-Drapac Pro Cycling. Zma-ga je ostala doma. "Boj za zmago je bil bolj prijateljski.

Kristijana sem povabil, da pride in popestri prireditev ter zraven naredi še trening. V Šenčur je iz Budanj pri Ajdovščini prišel s kolesom. Krog je bil po pričakovanjih, kakšne prednosti terena pa nisem imel. K sreči me je ujel, da sem imel nekoga, ki mi je pomagal. Lepo je zma-gati doma, sploh pred toliko gledalci. Upam, da bodo tek-movanja v ciklokrosu šla v takšnem tempu naprej, da bodo uspevala in da bo še več gledalcev," je pojasnil Vladimir Kerkez, nekdanji kolesar kranjske Save, ki si je letos znova nadel startno številko in v prvi vrsti iz veselja in zaradi druženja tekmuje v ciklokrosu, v kate-rem je pred kratkim postal tudi državni prvak. S Kore-nom sta v cilj prikolesarila drug za drugim, tretji v tej najmočnejši kategoriji od 19 do 40 let pa je bil Tadej Logar (KK Sava Kranj).

Zmagovalci ostalih kategorij so postali: Matej Dakskobler (KK Pantal) v kategoriji nad 40 let, med ženskami nad 15 let je bila najhitrejša Karin Penko (BTC City Ljubljana),

med mladinci David Ivart-nik, med dečki Žan Pahor (oba Energijateam.com), med deklicami pa Hana Kranjec Žagar (Calcit bike team).

Zmaga je ostala domaV Poslovni coni Šenčur je potekalo atraktivno tekmovanje v ciklokrosu za Pokal Slovenije.

Vladimir Kerkez (v ospredju) in Kristijan Koren sta večino krogov vozila skupaj. / Foto: Maja Bertoncelj

Ciklokros privablja tudi mlade kolesarje. / Foto: Maja Bertoncelj

GradbenamehanizacijaVilkoKonc,s.p.

Visoko5,4212VisokoTelefon:(04)253-10-54

GSM:041652-654


Šenčur – To je bilanca letoš-njih dosežkov v Nogomet-nem klubu Šenčur. Predse-dnik Športnega društva Šen-čur Bojan Pintar, ki je vode-nje društva prevzel januarja letos, je s takšnimi rezultati zadovoljen."Vesel sem, da v mladin-skih selekcijah trenira vse več otrok, več kot 260 jih je letos. Tudi enajstčlanska

trenerska ekipa je kvalitet-na, vse to pa se odraža v rezultatih. Članska ekipa, v kateri je jedro domačih mladih igralcev, se bori za vrh v tretji slovenski nogo-metni ligi in ima ambicije za uvrstitev v drugo. Mla-dinci in kadeti so v drugi slovenski ligi, kjer vlada huda konkurenca, na pet-em mestu in edini od Gore-njcev v drugi ligi. Starejši dečki so drugi na Gorenj-

skem, in to celo pred Trigla-vom," pove predsednik šen-čurskega športnega društva, v katerem ima nogomet osrednje mesto. Nogometni klub se pozitiv-no razvija, pravi, v spodbu-do najmlajšim igralcem pa so decembra pripravili Miklavževo obdarovanje. Pintar je zadovoljen tudi z razumevanjem občinskega vodstva in pomočjo župana, poleg tega pa meni, da so

bolje urejeni tudi športni objekti. Ob tem pa opozarja na prostorsko stisko, ki je ob večjem številu mladih športnikov še opaznejša. Veseli bi bili, če bi v šport-nem parku v Šenčurju dobili igrišče z umetno tra-vo, pravi Bojan Pintar. Sku-paj s predstavniki drugih športov v občini tudi on sodeluje pri pripravi idejnih zamisli za ureditev športne-ga parka v Šenčurju.

Optimizem med nogometaši


Šenčur – Za Košarkarskim klubom Šenčur Gorenjska gradbena družba je polovica sezone prvega dela Lige Nove NKBM. Košarkarji Košarkarskega kluba Šenčur

Gorenjska gradbena družba so se na zadnjih tekmah pomerili z Rogaško in s ŠD Leona Štuklja, v drugem delu Lige Nove NKBM pa kmalu sledijo nove tekme.Prva domača tekma bo v soboto, 7. januarja, ko se

bodo šenčurski košarkarji pomerili z gostujočo ekipo iz Portoroža. Naslednje srečan-je na šenčurskih tleh bo 21. januarja, ko bodo nasprotni-ki ekipe Zlatoroga Laško. V soboto, 11. februarja, bo na domačem parketu srečanje s

košarkarji Term Olimija Podčetrtek, 3. marca prihaja-jo v Šenčur tekmovalci Sixt Primorska. Vse tekme bodo ob 19. uri. Košarkarska tek-ma domačega kluba z nas-protniki iz Krke pa bo v torek, 14. marca, ob 20. uri.

V drugem delu pet domačih tekem

Zanimivosti, anketa

13

»isto je lepo.

Vesele praznike in sreËno novo leto 2017

www.komuna la -k ran j . s i



Rajko Perčič: "Vesel sem, da Olševčani držimo skupaj in da smo imeli v letih, ko se je gradila komunalna infra-struktura, vselej tudi podpo-ro občine. Gradnja se je za-čela že leta 2002 v času prve-ga župana Franca Kerna, po petnajstih letih pa smo vese-li, da je končana in da je pre-bivalcem močno izboljšala bivalni standard."

Alojz Osterman: "Devetdeset let sem star in nikoli si nisem mislil, da bom kdaj dočakal, da bo na Olševku prišlo tako daleč. Sedaj imamo novo ka-nalizacijo, cesto in vse dru-go, za kar danes na prireditvi režemo trak. Prepričan sem, da nam bodo te novosti ži-vljenje vsem močno obrnile bolje."

Nada Naglič: "Ko je bilo v preteklih letih tu okoli vse razkopano, je bilo seveda po-trebno veliko potrpežljivosti. Pa se je splačalo, dočakali smo kanalizacijo, cesto in še več drugih pridobitev. To je bilo treba narediti za skupno dobro in zdaj smo veseli, da je bilo zgrajeno, kar sedaj v kraju tudi proslavimo s kul-turno prireditvijo in sreča-njem vaščanov."

Mojca Gabrijel: "Med gra-dnjo je bilo kar naporno, vča-sih je bilo težko priti do hiše, a so bili gradbeni delavci pri-lagodljivi. Pred kakim mese-cem dni se je gradnja končala tudi na našem koncu in smo si vsi skupaj oddahnili. Do konca leta, upam, se bo lahko tudi naše gospodinjstvo pri-klopilo na kanalizacijo."

Franci Podjed: "Ko se je leta 2002 na Olševku začela gra-dnja, sem bil član občinske-ga sveta. Upam, da sem s svojim delom kaj pripomo-gel k sedanjemu uspehu. Uporabniki komunalne infra-strukture smo vsi občani in smo res veseli, da so se nam razmere na tem področju iz-boljšale."

Anketa

Standard je boljšiDecembra so na Olševku odprli cesto in predali namenu novo komunalno infrastrukturo. Kako o pridobitvi razmišljajo krajani?

Ivan Kern

Dogodek je organiziralo do-mače športno društvo Pajek ob sodelovanju s Prstome-tno organizacijo Slovenije. Ob rekordni udeležbi 64 ekip je nastopilo 192 tekmo-valcev. Odlične tekme, nape-ti dvoboji in še boljša orga-nizacija tekmovanja so bili del nedeljskega prstometne-ga praznika v Šenčurju. Tre-tji Memorial Borisa Brezarja je odprl župan občine Šen-čur Ciril Kozjek v prisotno-sti podžupana občine Renče - Vogersko Radovana Rusja-na, prisotne pa je nagovoril tudi predsednik Prstometne organizacije Slovenije Igor Dornik.Vsaka ekipa šteje tri tekmo-valce, ki jo lahko sestavljajo tudi neregistrirane igralke in igralci prstometa. Tako se je 192 tekmovalcev iz go-renjske, ljubljanske in pri-morske regije v kvalifikaci-jah in predtekmovalnih skupinah borilo za uvrstitev v finalni del turnirja. Zma-govalno ekipo memoriala so dobili po sistemu izloča-nja. Spremljali smo lahko izredno napete, atraktivne in kvalitetne boje. Pokal za Memorial Borisa Brezarja je osvojila ekipa Lotrič Me-roslovje Športnega društva Senica, drugo mesto pa eki-pa Škorpijoni iz istoimen-

skega športnega društva. V tekmi za tretje mesto je bila uspešnejša ekipa Korenine Kranj Društva upokojencev Kranj in tako četrto mesto prepustila ekipi Stari Lisja-ki Nogometnega kluba Vi-soko. Peto mesto je zasedla primorska ekipa BDJ Špor-tnega društva Škulja Renče,

šesto pa lanska zmagovalna ekipa K-Print domačega Športnega društva Pajek. Pokale in medalje ekipam na zmagovalnem odru so podelili: Anica Brezar, žena preminulega eksperta pr-stometa Boris Brezarja, Ci-ril Kozjek, župan občine Šenčur, in Franc Kern, prvi

župan in častni občan obči-ne Šenčur. Letos je vzporedno z glav-nim potekalo tudi tekmova-nje v tolažilni skupini, kjer so se pomerili vsi, ki se v kvalifikacijah niso uspeli uvrstiti v redni del tekmo-vanja. V tej skupini je zma-gala ekipa Jesenice 2 Špor-tnega društva Jesenice. Hkrati z ekipnim je poteka-lo tudi tekmovanje natanč-nih metov v tarčo, kjer je svoje prstometne spretno-sti lahko preizkusil vsak, tako tekmovalci kot tudi obiskovalci. Slavil je Desi-mir Vukič iz ekipe Mišo Tim iz Kranja.Izvedbo tekmovanja so po svojih zmožnostih dodatno podprli sponzorji: Občina Šenčur, Iskraemeco, K--print, Medeni vrt, Morpho in Vino Jug, ki se jim iskre-no zahvaljujemo.Naslednja in hkrati zaključ-na tekma za sedmi pokal Slovenije (imenovan tudi Harijev memorial) bo v so-boto, 7. januarja 2017, na Primorskem, v Renčah pri Novi Gorici v organizaciji tamkajšnjega Športnega društva Škulja, kjer se bodo med seboj pomerili še posa-mezniki. Po zbranih točkah obeh tekmovanj bomo tako dobili zmagovalce Pokala Slovenije v Prstometu za se-zono 2016/2017.

Prstometni praznik v ŠenčurjuNovembra je v Športni dvorani Šenčur potekalo tretje odprto tekmovanje ekip v prstometu za Memorial Borisa Brezarja, ki hkrati šteje tudi v skupni seštevek za sedmi Pokal Slovenije.

Šenčurski prstometni praznik F

oto

: Tin

a D

okl

Fo

to: T

ina

Do

kl F

oto

: Tin

a D

okl

Fo

to: T

ina

Do

kl F

oto

: Tin

a D

okl

14

Prireditve, zanimivosti

Akci

ja v

elja

za

lese

ni d

el o

b na

kupu

z g

otov

ino

do 3

1. 1

2.

201

6.

–50 % na kuhinje Alples

Kuhinja, majhna ali velika –naj bo taka, kot se šika.Kuhinja in pika.

Salon Prevc, Žabnica, tel. 04 502 19 00Alples studio, BTC Ljubljana, tel. 01 541 18 20www.prevc.si

Najlepše diši sveže pečeni kruh v domači kuhinji. Izberite svojo.

Salon pohištva ŽABNICAT: 04 502 19 00E: [email protected]

Alples studio Ljubljana BTCT: 01 541 18 20E: [email protected] www.prevc.si

–50 % na kuhinje Alples

Kuhinja, majhna ali velika –naj bo taka, kot se šika.Kuhinja in pika.

Salon Prevc, Žabnica, tel. 04 502 19 00Alples studio, BTC Ljubljana, tel. 01 541 18 20www.prevc.si

računovodske storitve, d. o. o. Velesovska 49, 4208 Šenčur

tel.: 04 251 91 50

faks: 04 251 91 51

gsm: 041 364 880

e-pošta: [email protected]

V soboto, 17. decembra 2016, ob 10. uri OTROŠKA PRIREDITEV IN DRUŽENJE Z DEDKOM MRAZOM v Domu krajanov na Visokem

Vstop prost!

V ponedeljek, 26. decembra 2016, z začetkom ob 10. uri 23. TRADICIONALNO ŠTEFANOVANJE

pri cerkvi Sv. Radegunde v Srednji vasi pri Šenčurju. Štefanovanje bo popestril blagoslov konj in nastop Pihalnega orkestra občine Šenčur, po blagoslovu vaščani vabijo na druženje in pogostitev s pecivom. Glede na zadnja leta lahko pričakujemo udeležbo nad 100 konj.

V ponedeljek, 26. decembra 2016, ob 18. uri OB JASLICAH NA PREBAČEVEM

Otroci bodo zaigrali božični prizor, pevci nas bodo razveselili s pet-jem, domače gospodinje pa bodo poskrbele, da bomo lahko ob peci-vu in čaju skupaj poklepetali.

V ponedeljek, 26. decembra 2016, ob 19.30BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Pihalnega orkestra Občine Šenčur

v Športni dvorani Šenčur

V ponedeljek, 26. decembra Pohodniški izlet RAZHODNJA V NEZNANO

Vabi Turistično društvo Šenčur.

V petek, 30. decembra 2016 Pohod MED KRAŠKIMI HRAMI OD AVBRA DO KRIŽA

Organizira Turistično društvo Šenčur.

Koledar božično-novoletnih prireditev



Šenčur – Marjan Česen je že več let znan po svojih adven-tnih venčkih, kombiniranih s steklenimi dekoracijami. Deset let je od tega, kar je priredil svojo prvo razstavo v osnovni šoli v Cerkljah, z nji-mi pa je gostoval tudi na Str-molu, v kranjskih rovih in še kje. Letos se je odzval povabi-li Turističnega društva Šen-čur in razstavo Advent v ste-klu priredil v dvorani krajev-nega doma v Šenčurju, dovolj veliki, da je šlo vanjo okoli štiristo letos izdelanih venčkov. "Letos jih prvič nisem štel," je povedal ob odprtju razstave, kjer je ene-ga svojih venčkov, tistega z največ urami vloženega dela, podaril v dobrodelni namen.Odprtje razstave sta pospre-mila župan Ciril Kozjek in predsednica turističnega društva Damjana Pečnik, ki sta napovedala tudi ostale z adventom povezane dogodke. V prvem adventnem koncu tedna so namreč priredili tudi delavnico izdelovanja advent-nih venčkov, ki so se ji pridru-žili veljaki iz občine Šenčur: poleg župana še nekateri občinski svetniki, ravnateljica šole in podjetniki iz poslovne cone. Namen je bil dobrode-len. Izkupiček so namreč namenili društvu Sožitje iz Kranja, ki so se jim v nedeljo oddolžili z nastopom.

Adventni venčki za dobrodelni namenPrvi konec tedna v adventu so v dvorani Doma krajanov v Šenčurju odprli razstavo Advent v steklu avtorja Marjana Česna, veljaki so pletli venčke in izkupiček od prodanih podarili društvu Sožitje.

Damjana Pečnik, Ciril Kozjek in Marjan Česen na razstavi Advent v steklu / Foto: Tina Dokl

Dvorana krajevnega doma v Šenčurju je bila dovolj velika za več sto adventnih venčkov Marjana Česna. / Foto: Tina Dokl

vzdrževanje javne razsvetljave semaforizacija križišč

izdelava svetlobnih prometnih znakov

Milje 44, 4212 Visoko, www.vigred-elektro.si

Nagradna križanka


Vam želi Vaša restavracija Cubis

2017

1. nagrada: KOSILO ZA 2 OSEBI2. nagrada: BURGER PO IZBIRI3. nagrada: KOKTAJL PO IZBIRI

Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do srede, 28. decembra 2016, na Go renj ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renjske ga gla sa pred po slov no stav bo na Ble i we i so vi ce sti 4.

Prihaja spet najlepši čas v letu, ko nas kliče po druženju ob izbranih menijih restavracije Cubis.

Zato pohitite in si rezervirajte svoj termin.

PR

OTI

M R

ŽIŠ

NIK

PE

RC

, D.O

.O.,

PO

SLO

VNA

CO

NA

A 2

, ŠE

NČ

UR

16

jurijJurij, petek, 16. decembra 2016

Godbenice in godbeniki

Šenčur – Leto je naokoli in z nezmanjšano hitrostjo se približuje 26. december, dan samostojnosti in enot-nosti, praznik svetega Štefa-na in dan, ko Pihalni orkes-ter občine Šenčur že štiri-najst let tradicionalno prip-ravlja božično-novoletni koncert.Čeprav godbenice in godbe-niki tekom leta sodelujemo pri številnih dogodkih, pa je eden glavnih gotovo prav božično-novoletni koncert, na katerega se vsaj v mislih pripravljamo vse celo leto. Trudimo se, da ima koncert neko rdečo nit. Lani je bila glavna tema Slovenija, naše vedno lepe popevke in praz-novanje petindvajsetletnice samostojnosti, letos pa se bomo z naslovom Lepo je biti muzikant spomnili Slav-ka Avsenika in nekaterih njegovih uspešnic ter poka-zali, zakaj smo veseli, da smo glasbeniki. Kljub temu pa bomo poskrbeli tudi za

ostale glasbene okuse. Z nami bodo nastopili folklori-sti iz Folklornega društva Šenčur.Orkester trenutno sestavlja dobrih trideset nadobudnih mladih in mladih po srcu. Letos se prvič na koncert

pripravljamo le pod vods-tvom dirigenta Simona Tav-čarja. V pripravo smo vložili kar nekaj energije in proste-ga časa, tako da obljublja-mo, da bo lepo. Vstopnice za koncert lahko kupite v Medenem vrtu in eno uro

pred koncertom na blagajni pred vhodom v dvorano. Lepo povabljeni torej na božično-novoletni koncert, ki bo v ponedeljek 26. decembra, ob 19.30. Luštno bo – zato res ne smete manj-kati!

Lepo je biti muzikantPihalni orkester Šenčur letos posveča koncert Slavku Avseniku.

Šenčurski godbeniki vabijo na božično-novoletni koncert.

Bernarda Rozman

Mengeš – Medobčinsko društvo Sožitje za pomoč osebam z motnjami v dušev-nem razvoju občin Domžale, Komenda, Lukovica, Men-geš, Moravče in Trzin, kjer so vključeni tudi člani iz občine Šenčur, letos praznuje abra-

hama. Ustanovljeno je bilo 25. decembra 1966, 30. novembra letos pa je društvo s slavnostno akademijo v Kulturnem domu Mengeš proslavilo svoje petdesetletno uspešno delo.Na prireditvi, ki jo je povezo-val Boštjan Meglič - Peška, so nastopili člani društva,

plesni skupini Face in Sonč-ki, glasbena skupina Strune, potem pa učenci Osnovne šole Roje, plesalke Cowboy ritma, Omar Naber, ansam-bel Dori ter učiteljski pevski zbor Osnovne šole Šenčur pod vodstvom Alenke Kern. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut

Pahor. Prireditev je po zaslu-gi vseh sodelujočih in dobrih ljudi, ki so jo omogočili, pokazala, kaj lahko nastane s povezovanjem, sodelovan-jem in vključevanjem različ-nih ljudi, ki s tem, ko prispe-vajo vsaj svoj kamenček v mozaik, ustvarijo čudovito in popolno celoto.

Sožitje praznovalo abrahamaDecembra leta 1966 je bilo ustanovljeno medobčinsko društvo Sožitje.

Medobčinsko društvo Sožitje je praznovalo. / Foto: Dragan Blagojevič


Šenčur – V začetku meseca je v občinskem središču zažarelo božično drevo, pri otrocih se je oglasil že prvi decembrski dobri mož, v naslednjih dneh se bo zvrs-tilo še več tradicionalnih decembrskih prireditev. Ne le v domačih dnevnih sobah in v cerkvah, tudi na nekate-rih javnih prostorih bodo postavili jaslice.V ponedeljek, 19. decembra, pa bodo člani Društva prija-teljev mladine Šenčur posta-

vili tudi cel drevored novo-letnih jelk ob Pipanovi cesti. Kot je povedala predsednica društva Metka Boncelj, so jih prvič postavili in okrasili leta 2008, odtlej pa so obča-ni navajeni na ta vsakoletni okras. Devet drevesc bodo okrasili otroci iz vrtca in šole, preostala pa šenčurska društva, uporabniki varstve-no delovnega centra, pred-stavniki vaških skupnosti. Letos bo stalo 23 smrečic, njihovo postavitev bodo od 10. do 12. ure zavarovali čla-ni AMD Šenčur.

Smrečice za praznični december

Društvo prijateljev mladine Šenčur bo ob Pipanovi cesti postavilo novoletne jelke.

Sredi Šenčurja je decembra zažarelo božično drevo.

Foto

: Mat

ic Z

orm

an

Franci Rozman, Vili Kavčnik

Šenčur – Čebelarji in otroci iz Osnovne šole Šenčur, ki veliko uric pridno ustvarjajo v čebelarskem krožku, se ozirajo na preteklo delo. Otroci iz čebelarskega krož-ka so se tudi v tem letu pod mentorstvom Vilija Kavčni-ka veliko naučili. Postajajo mojstri stare čebelarske obr-ti . Spoznavajo, kako pomembno je, da ohranimo in negujemo svojo sivko. Hkrati se zavedajo, da mora-mo biti zelo previdni, ko posegamo v njen življenjski prostor, saj se neznanje in naivnost hitro maščujeta. Ko pa ravnamo z njimi modro, nas te pridne delav-ke lahko tudi bogato nagra-dijo. Svoje ustvarjalne žilice otroci izražajo v barvanju panjskih končnic in panjev, izdelovanju svečk in še v marsičem. Vsako leto se dokazujejo tudi na čebelar-skih tekmovanjih, od koder se vračajo z lepimi uspehi. Na koncu leta pa otroci ustvarijo še Božično zgodbo.Kako nastane? Potrebujemo devetnajst kosov plinastega betona, devetnajst parov pri-dnih rok, devetnajst mladih glav, navdušenih nad čebe-lami, vosek – delo marljivih čebel in mentorja Vilija. Kot pentlja okrasi vrh novoletne smrečice ali božična zvezda

vrh božične jelke, tako voš-čene jaslice svečano krasijo avlo Qlandie v Kranju. V vsem umetniškem sijaju se poleg voščenih jaslic razka-zujejo tudi dražgoški kruh-ki, delo mentorja Vilija. ČD Šenčur se je v letu 2016 obogatilo s štirimi novimi, mladimi čebelarji. Zagotovo vsi štirje že z rahlim razbur-jenjem čakajo na tople in sončne spomladanske dne-ve, ko bodo zgodnje čebelice pohitele po cvetni prah. Šele takrat bodo izvedeli, ali so čebele že prvikrat dobro pri-pravili na prezimovanje. Vsi člani društva jim želimo obi-lo uspeha in veselja pri delu s čebelami. Naj se zgodba 2016 konča in zgodba 2017 začne. Vsem čebelarjem želimo, da jim bodo čebele brenčale pesem o zdravju in naj jim obilo medi.

Voščene jaslice v Qlandii

Voščene jaslice v Qlandii

Jurij je pri lo ga ča so pi sa Go renj ski glas Od go vor ... · ralo sektorsko vajo Hotema-že...

Documents

Transcript of Jurij je pri lo ga ča so pi sa Go renj ski glas Od go vor ... · ralo sektorsko vajo Hotema-že...