BESeDABOBRI 2: ROD

1 

Janez Jalen

Bobri2 • R O D

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDABOBRI 2: ROD

2 

BESeDA

Janez JalenBOBRI2: Rod

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-297-1

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BESeDABOBRI 2: ROD

3 

VSEBINA

POSLEDNJE VESLO 4TEMNO JEZERO 23SPOMLADNI VZNEMIRI 42BOBROVA SKALA 59OSTRI BOJI 75PRVO CVETJE 92NOVA OGRADA 107MLADO ZELENJE 122DONEBNI PLAMENI 139POJOâE KOPAâE 155NATOVORJENI DREVAKI 169CVETOâE NEBO 181SONâNI VRâ 196OGNJENI VALOVI 211ZASKRBLJENO KOLI·âE 228TUJE VODE 243PRENESENI MEJNIKI 257STRMOGLAVI PREPADI 271BREZMEJNO VALOVJE 282ODLOMLJENA VEJA 294

BESeDABOBRI 2: ROD

4 

POSLEDNJE VESLO

Zima je bila kratka in prizanesljiva. Pravega mrazapravzaprav ni bilo. Veliko jezero to leto ni zamrzni-

lo. Le za krajem in okrog otokov se je bilo dvakrat na-pravilo za ozek pas tenke ledene skorje, katero je paobakrat brÏ spet stajal jug.

Na mosti‰ãu v Velikem jezeru tudi najstarej‰i ljudjeniso pomnili, da bi jezerjani zimo tako lahko preÏivlja-li kakor tokrat. Vodni ore‰ãek je bil v jeseni bogato obro-dil; vse polno so ga bile nabrale Ïenske. NaÏele so dokajbara in ‰e drugih trav in namele polne mehove drobne-ga zrnja, ga su‰ile in mlele v Ïrmljah in mesile in peklepodpepelnjake.

Jagod in borovnic, malin in robidnic in ãe‰enj so sebili poleti otroci do grla najedli; kasneje pa brusnic inmahovnic in drnulj. Leska je plenjala kakor Ïe davno ne.V naseljih so venomer hre‰ãale lupine le‰nikov. Jezerjaniso jih trli bolj z zobmi, kakor pa tolkli s kamenjem. Olj-nata jedrca so drobili tudi med moko, da so bili podpe-peljnaki podobni dana‰njim poticam. Îir je ljudem celoostajal. Dokaj so ga bili deleÏni pra‰iãi, ki so jih redili ãezzimo za pleme.

BESeDABOBRI 2: ROD

5 

Na lesnikah in lesiniãnikih je dozorelo na drobno-listih vejah skoraj veã jabolãk in drobnic, kakor pa jebilo zraslo listov. Vsak je lahko po mili volji jedel godnoin kasneje medno in pozimi suho sadje. MladeÏ ga jebila presita in se je obmetavala z njim, ko na mosti‰ãihni bilo kamenja in je to zimo primanjkovalo celo snegaza kepanje. Îenske so suho sadje tu pa tam tudi skuhale.Vsi so radi pili kiselkasto-sladko vodo. Mo‰ki so bili do-kaj drobnic stolkli, oÏeli iz njih in ‰e iz raznovrstnegajagodiãja lesniãnjak, napolnili mehove in si sedaj nata-kali iz njih trpko pijaão za bolj‰o voljo.

Divjad je dolgo ostala v tol‰ãi. Vodnih in moãvirskihptiãev se v jeseni dokaj ni odselilo. Njim so se pridruÏili‰e drugi, ki so prileteli iz mrzlih krajev in zastali v Veli-kem jezeru in njega okolju. Vso zimo so jih jezerjani lo-vili v mreÏe in jim nastavljali podolgovate trnke, na ka-tere so privezovali Ïive ribice za vabo. Dan za dnevomje bilo dovolj mesa na mosti‰ãih. Precej so ga pa ‰e na-su‰ili v dimu nad ognji‰ãem.

Obilni odpadki z naselja so privabili pod koli‰ãa tru-me rib. Jezerjani so jih zajemali kar v ko‰are, ki so jihspu‰ãali skozi pridvignjene zaklope v mosti‰ãih in jih,obteÏene s kamenjem, potapljali pod vodo.

Îivina na otokih in trdini, bu‰e, koze in ovce, ni sko-raj niã zmedlela. Ji kar ves ãas ni zmanjkalo pa‰e, ãepravje bila vãasih bolj piãla. Molznice so res precej pri‰le ob

BESeDABOBRI 2: ROD

6 

mleko. Pa bolj zavoljo brejosti kakor pa zavoljo krme.Kljub temu je bilo mleka za negodne otroke dovolj, koodraslim ni bila pika nanj. So imeli rib in mesa in v je-seni ozimljenih sadeÏev na ostajanje.

Ni manjkalo mleka. Pa ãe bi ga, bi morali prej potrpetiotroci kakor pa Brkati Som, ki ni mogel veã uÏivati trdehrane. Saj ãe izmed nedoraslih otrok ta ali oni doide —manjka se jih, otrók. Za Brkatega Soma je bilo pa v skr-beh vse njegovo koli‰ãe. Kar nihãe si ni Ïelel, da jim za-poglavari Neokretni Karp. Drugo bi Ïe ‰e bilo. Se je bilod svojih mladih let naprej moãno unesel. Le gospoda-ren ni bil. In reãi si ni pustil niã. Je hotel biti za vse sammoder. Pomanjkanje bodo pa morali vsi drugi prej trpetikakor on sam in njegova druÏina.

Odkar se je potegnil dan in priãela krãiti noã, BrkatiSom ni veã pri‰el iz svoje koãe na mosti‰ãe. Se z leÏi‰ãaje samo toliko zlezel, da se je skozi odprtino v kotu oãe-dil navzpod v vodo. Brunãastega pokrova pa zadnje ãaseÏe ni mogel veã sam privzdigovati. Odprtino mu je od-krivala in pokrivala Karpova prva Ïena, ârna Jel‰a. Jebila po ukoreninjeni navadi dolÏna streãi staremu po-glavarju koli‰ãa. Se tudi niã branila ni. Dobro se je zave-dala, da brez Brkatega Soma v nobenem naselju navsem prostranem jezeru ne bi postala prva med Ïenska-mi.

BESeDABOBRI 2: ROD

7 

ârna Jel‰a je bila otrok Godrnjavega Medveda, ki je ‰evedno, ãeprav Ïe ves siv in golobuãen in upognjen, skrepko roko vodil svoj ‰tevilni rod. Njegovo koli‰ãe jebilo zabito ob otoku Ïe skoraj na koncu vzdolÏ Oblegahriba. — Dandanes bi rekli, da pri Babni gorici. — Jel‰aje bila kar postavno dekle. Kazile so jo pa oãi. Moãno jeprekasto gledala in nobeden izmed uglednih mladcev seni maral pobrigati zánjo.

Pa je priveslal po opravkih do Godrnjavega MedvedaBrkati Som. In je tako naneslo, da je gostu in oãetu stre-gla prav ârna Jel‰a. Brkati si je zaãel ogledovati za go-spodinjstvo pripravno dekle. Jo je celo nekajkrat nago-voril in povpra‰al to in ono. Kaj in kako sta se potemoãeta dogovorila, Jel‰a nikoli ni zvedela. Konec je bil tak,da je ‰e isti dan Brkati Som pripeljal svojemu prvorojen-cu, Neokretnemu Karpu, ârno Jel‰o za njegovo prvoÏeno, ãeprav je bila nekaj pomladi starej‰a od njega.Karp se je spoãetka malo zmrdoval. Kasneje se je paârne privadil in se mu ni zdelo niã veã ãudno, da je za-voljo svoge nakaze Ïena vedno obraãala obraz na pol odognji‰ãa, ãe je hotela videti, kako gori ogenj na njem.

Po smrti Redkozobe ·cuke, ki ni doãakala poznih let,rekli so, da jo je zalila tol‰ãa, se je ârna Jel‰a kot gospo-dinja naravnost izkazala. Bolj‰e bi kar ne bili mogli do-biti. Le eno je bolelo Brkatega Soma. Jel‰a je rodila naj-prej troje deklet. ·ele ãetrti je bil fantek. Pa ‰e ta ni do-

BESeDABOBRI 2: ROD

8 

rasel. Potem se je pa ârni zaprlo telo, dasi ni bila ‰e vletih. Karpove in Jel‰ine hãere so bile Ïe vse tri omoÏe-ne in so se vsem trem hitro mnoÏile druÏine. Doma pa—. Res si je Neokretni privzel ‰e dve dekli za postranskiÏeni. Obe ‰e rodita. Tudi fantov ne manjka. Pa kako najsin dekle zagospodari nad svobodnim rodom!

Sonce je tonilo za oblake nad nizkimi hribi daleã stranpred Golo goro, se skrilo in se spet pokazalo. Na zemljoje sipalo pramene Ïarkov. Pravkar je pogledalo skozi po-dolgovato lino na nebu. Osvetlilo je narahlo razgibanojezerno gladino, da se je vsa zalesketala. Posvetilo je tudiskozi odgrnjeni vhod koãe prav na leÏi‰ãe BrkategaSoma.

»Hhhahrmmm —!«Brkati je zaka‰ljal in odprl oãi. Pridvignil je sneÏnobe-

lo osivelo glavo, potrepetal s trepalnicami pod ko‰atimiobrvmi, zavzdihnil in z ope‰anim glasom poklical:

»Jej‰a!«ârna se je naglo obrnila od ognji‰ãa in pristopila k

leÏi‰ãu v kotu: »Kaj bi rad, gospodar?«Som se je trudoma dvignil, da je sedel na leÏi‰ãu:

»Vstati mi pomagaj in ven na mostit‰ãe me pelji.«»Sedaj na noã?« se je zaãudila Karpova Ïena.»Prav sedaj, ko sonce zahaja.« Som kar niã ni bil vo-

ljan odnehati.

BESeDABOBRI 2: ROD

9 

»Zunaj je hladno. Utegne ti ‰koditi,« se je obotavlja-la Jel‰a.

»Stori, kar sem ti velel,« je zatrmoglavil Som.ârna ni upala veã oporekati. Sklonila se je in poprijela

z moãno roko Brkatega ãez hrbet do druge podpazdu-he. Prisebno njegovo roko pa si je dala za vrat. Dvigni-la je bolnega in shuj‰anega starca, da se samemu ni bilotreba kar skoraj niã upreti. Potoma je pa samo onemo-glo podrsaval z ope‰animi nogami, ki bi ga prav gotovosame ne mogle nesti. Globoko si je oddahnil, ko ga jevsega spehanega posadila Jel‰a na hlod poleg vhoda vkoão. ârna je brÏ od‰la nazaj do leÏi‰ãa, prinesla teÏakmedvedov koÏuh in skrbno ogrnila in zavila bolnegagospodarja. âeprav jo je klicalo delo, je obstala in ãaka-la, ãesa si Som ‰e zaÏeli. Brkati se je naslonil na stenokoãe, sklonil glavo, zameÏal in molãal. Kratka pot odleÏi‰ãa na mosti‰ãe ga je upehala. ·ele ãez ãas si je do-mislil in ‰e vedno sklonjen rekel Jel‰i: »Pojdi po svojihopravkih, ârna. Te Ïe pokliãem, ãe bo treba!«

»Grem.« Jel‰a je od‰la nazaj v koão. Ta veãer je bilaskoraj ves ãas obrnjena z obrazom proti ognji‰ãu. Pa nividela, kako gori ogenj na njem. S prekastimi oãmi jegledala le Brkatega Soma, ki je zami‰ljen sedel na hlodupoleg vhoda.

Brkati se je uprl z obema rokama v panj, dvignil gla-vo, odprl trudne oãi in pogledal proti svetlobi na veãerni

BESeDABOBRI 2: ROD

10 

strani. Sonce se je pravkar spet skrilo za nizek temnosivoblak, ki je zakrival vrhove hribov. âez nebo se je zaãe-la razgrinjati roÏnata zarja. Ogledovala se je v jezeru, pokaterem so sem in tja drseli drevaki. Gola gora je bilajasna in vsa osvetljena. Nad ârno goro se je bila pa na-gnetla ãrnjava in jo delala ‰e bolj mraãno.

Izza vogla je pritekel na pol nag otrok, zagledal Soma,se prestra‰il, za hip obstal, nato pa urno zbeÏal nazaj vkoão na drugem koncu koli‰ãa. Kakor da bi bil sreãalsamo smrt.

Zarja se je bila razpotegnila do malega ãez vse nebo.Brkati Som se je pa zamislil. Niã si ni tajil, da njegovoÏivljenje skoraj ugasne. Nikoli veã ne stopi v drevak, dazavesla na odprto jezero, katero je v dolgih letih ne‰te-tokrat vse kriÏem prebrodil in nalovil v njem rib inptiãev, da bi jih bila cela gora. Kdaj je bil pa zadnjiã vgo‰ãavah na lovu, se pa komaj ‰e spomni. Eee! Kaj jetam podrl divjadi in zverjadi. Dokajkrat je tvegal svojeÏivljenje, odnesel marsikatero prasko in rano, pa niãzato. Neustra‰eno je vodil mo‰ke in svoj rod po‰tenopreÏivljal, dasi ga je marsikdaj pestila tudi stiska. Pa sobili pomanjkanja krivi sovraÏni ãasi in ne on. Zanaprejpa . . . Od lakote ravno rod ne bo preminil. Za tolikoKarp Ïe je. Moãnej‰e pa njegovo naselje ne bo postalo.Morda kasneje kdaj. Pa komaj.

BESeDABOBRI 2: ROD

11 

Na jezero med Somovim in Ostrorogovim koli‰ãemse je spustila ‰tevilna jata rac, ki je priletela iz gorkihkrajev in bo najbrÏ poãila in se napasla, nako se pa selila‰e naprej proti mrzlim gornjim krajem. Soma so racespomnile na SneÏne gore, ki jih bodo na svoji poti mo-rale preleteti. Pod njimi je bila doma Skalna Zvezda. Dabi bila ona njegova prva Ïena in njen sin Ostrorogi Je-len njegov naslednik na rodnem koli‰ãu! Kako vse dru-gaãe bi bilo.

Brkati se je zagledal prek svetlikajoãe se in z zarjooÏarjene vode na Ostrorogovo koli‰ãe. Zadnje ãase jebilo naraslo, da ni kar niã zaostajalo za koli‰ãem Turov-cev pod Ple‰ivco. ·e ne menjal bi ne. Jelenovo mosti‰ãeje vse novo, ono pod Ple‰ivco, kateremu po smrti Tr‰a-tega Tura Ïe nekaj let gospodari Urni Sulec, je pa Ïe vsepreperelo. Lahko je Ostrorogemu. Jezerna RoÏa mu jerodila enega otroka veã, kakor je trikrat prstov na eniroki. In mu Ïivi ‰e sinov za vse prste na obeh rokah introje deklet. Mlaj‰i, ki pravkar spodra‰iãata, sta dvojãi-ci. Na las in stas in na oko sta si podobni, da ju le red-kokdo loãi. Starej‰a je pa Ïe prva Ïena âekanastega Ne-resca, ki skoraj zagospodari na obseÏnem koli‰ãu podârno goro. Kaj se mu mara, Jelenu. Sam je ‰e v trdnihletih, da se ‰e vedno drzno spoprime z razdraÏenim naj-teÏjim medvedom. Zavoljo samega veselja, ko bi mu nebilo treba. Strasten lovec, kar je vedno bil in je ‰e.

BESeDABOBRI 2: ROD

12 

Starej‰i sinovi si pa Ïe vodijo Ïene iz uglednih druÏin nadomaãe koli‰ãe, ki se vedno ‰iri in se bo ‰e. Saj kriãi nanjem otrok, da kar mrgoli. Îe sedaj se Ostrorogemu nitreba bati nikogar in bi uÏugal vsako koli‰ãe, s katerimbi pri‰el navzkriÏ. Posebno ‰e, ãe pokliãe na pomoãUdarnega Jalana izpod SneÏnih gora. âez leta pa Jelenprav gotovo zagospodari nad vsemi rodovi v Velikemjezeru.

Brkatemu Somu so obstale oãi na ogromnem, nadvhod najveãje koãe obe‰enem rogovju orja‰kega ostro-rogega jelena, po katerem je Plamenolasec, njegov inSkalne Zvezde sin, ‰e kot nedorasel mladec dobil ime insloves. Nekako grozeãe so se stegali ostri ‰tevilni pa-roÏki na vse strani. Starec je moral nehote pomisliti nasvojega prvorojenca, Neokretnega Karpa.

Ostronogi in Karp sta si v mladih letih Ïivo nasproto-vala. Kar videti se nista mogla. Najbolj zavoljo JezerneRoÏe. Zadnja leta pa, ko se jima kri Ïe umirja, spet govo-rita. Dovolj truda je stalo Brkatega, da je svoja sinovazmiril. Ni se pa mogel ‰e zanesti, da bi se znova ne sprla,ko njega veã ne bo. Nak! Ne sme prej oditi na pot, s ka-tere ni vrnitve, dokler ju ne obveÏe, da se nikdar in ni-koli med seboj ne napadeta. Ne sama med sabo in ne zrodovi. Saj Karp Ostrorogemu ne more niã prizadejati.To Ïe sam izprevidi. âe se pa Jelen raztogoti in plane na

BESeDABOBRI 2: ROD

13 

Neokretnega, pokonãa do zadnje glave ves njegov ma-lo‰tevilni rod. Na Ostrorogega bi pa padlo prekletstvo.

Z jezera so odleteli Ïe vsi podnevni ptiãi. Vre‰ãali sopa ‰e v go‰ãavah Oblega hriba. Ogla‰ati so se priãele Ïesove in ptiãi, ki ‰ele na moã oÏive. Proti koli‰ãem pa sohiteli zakasneli drevaki. Ostrorogi Jelen je pravkar trãilob svoj pristajni most. Karp se je pa ‰ele bliÏal domaãe-mu koli‰ãu. Kakor bi si brata ne zaupala in bi drug zadrugim oprezala, kaj kdo poãne na jezeru.

Karp je odloÏil veslo, privezal drevak in prinesel popristajnem mostu navzgor polno mreÏo rib. Zaãuden jeobstal pred Somom, ki se ga ni nadejal zunaj na mosti-‰ãu. Zaskrbljeno vznevoljen je vpra‰al:

»Oãe! Kaj poseda‰ pred koão v veãernem hladu?«»Mmt — tebe ãakam.« Brkati je zaka‰ljal.»Mene?« Neokretni je obstrmel.»Tebe,« je prikimal Som. »Po Ostrorogega pojdi. Sem

naj pride. ·e noãoj.«»Po Jelena? Kaj mu hoãe‰?« Karp je privzdignil obrvi.

Niã kaj prav se mu ni zdelo.»Ne izpraÏuj in pojdi!« Som je spet trudno sklonil

glavo. Dolgi brki pa so se mu povesili prav na prsi.Neokretni je oddal ribe svoji Ïeni, ârni Jel‰i, in ji na-

roãil, naj jih nekaj otrebi in koj speãe. Sam pa je naglood‰el po po‰evnem mostu navzdol k vodi, stopil spet vdrevak in odveslal v veãerni mrak.

BESeDABOBRI 2: ROD

14 

»Jej‰a!«âeprav je bil Brkatega glas kaj slaboten, je Karpova

Ïena ârna koj pritekla. »Sem Ïe tu, gospodar!«»Pomozi mi nazaj v koão.« Brkati se je ‰e enkrat ozrl

naokrog. Veãerna zarja na nebu je uga‰ala. Starcu se jepa zazdelo, da uga‰a tudi njegovo oko.

Znotraj v koãi Som ni legel. Sedel je k ognji‰ãu in ãa-kal, ãeprav se mu je od slabosti temnilo pred oãmi. Jel‰aje molãe s kresilnikovim noÏiãem iztrebljala ribe. Zobrazom je bila spet skoraj ves ãas obrnjena proti ognju,da je s prekastim oãesom mogla opazovati BrkategaSoma, za katerega se je bala, da se zdaj zdaj opoteãe inzgrmi s klopi na tla.

Na ognji‰ãu je plapolal ogenj. Dim se je dvigal podostre‰je, se izkajal skozi dimnice pod slemenom in sezgubljal pod mraãno nebo, izpod katerega so se ogla‰alizategli ÏviÏgi v mrzle kraje seleãih se ptiãev.

Som je Ïe mislil, da ne doãaka sinov sedé in da bo mo-ral prej leãi, ko se je mosti‰ãe narahlo potreslo podteÏko mo‰ko hogo. Vstopil je Ostrorogi in koj za njimKarp. Brkati je zbral vso svojo ope‰ano moã in se zrav-nal, kolikor se ne paã mogel. Prédenj je stopil Ostroro-gi:

»Poslal si póme, oãe, in sem pri‰el.«»Prav.«»Kaj mi Ïeli‰ povedati?«

BESeDABOBRI 2: ROD

15 

»Ne samo tebi. Obema.«Som je z roko pomignil Karpu, naj tudi on pristopi

bliÏe.Ob ognji‰ãu pred onemoglim in povsem osivelim

Brkatim Somom sta s sklonjenima glavama stala njego-va sinova, Karp in Jelen. Ostrorogi je Ïe tudi sam sivel.Oba sta se Ïe pred veã leti prevesila v drugo polovicoÏivljenja, pa sta bila te trenutke kakor otroka. Vedela sta,da ju oãe ni poklical k sebi za prazen niã in da bo be-seda, ki jo spregovori, tehtna. V koãi je postalo tiho, dabi sli‰al teãi mi‰. Le ogenj je plapolal na ognji‰ãu. Brka-ti je pa ‰e vedno ãakal, da se morebiti Karp sam domislizavoljo svoje Ïene. Pa se ni. Bolj z oãmi kakor pa z rokoje moral Som namigniti Neokretnemu, naj ukaÏe Jel‰ioditi, ko ne spada k vaÏnemu pogovoru mo‰kih. Karp seje obrnil k Ïeni in ji rezko velel: »ârna! Ven pojdi, sediv moj drevak in ostani v njem, dokler te ne pokliãem. Dane bo‰ prislu‰kovala.« Jel‰a se je malo namrdnila inmolãe od‰la.

Ostali so sami: Som, Karp in Jelen. Prej izmuãeni oãe-tov obraz je zaÏivel. Oko se mu je ãudno zaiskrilo. Po-gledoval je zdaj Neokretnega, zdaj Ostrorogega, doklerni odprl ust izpod dolgih brk, po katerih je nosil vsa zre-la leta ime, in spregovoril:

»Sinova moja! Skoraj odveslam na brezmejno podze-meljsko jezero. Nad njim ni sonca in ne lune in ne

BESeDABOBRI 2: ROD

16 

zvezd. Sama tema je. Zato vsak zablodi in se zgubi. ·enihãe se doslej ni vrnil nazaj pod domaãe koli‰ãe. In senikoli nobeden ne bo. Tudi jaz ne.«

Brkati je obmolknil in si zaãel znova nabirati sapo, kimu je bila po‰la. Neokretni se je nepremiãno zazrl v vrhzakajenega kota, Ostrorogi je pa pogledal oãeta. Bal seje, kdaj omahne, in bil pripravljen, da ga prestreÏe.

Som si je oddahnil in spet spregovoril:»Sinova moja! Îe kot mladca sta se sprla. Skoraj je

ubil brat brata. Pa sem jaz razsojal med vama. Ubranilsem nesreão. Za naprej pa —.«

Somu so zatrepetale ustnice in dolgi, beli brki so senemirno potresali. Pa je starec stisnil zobe, premagalslabost in ponovil zastalo besedo:

»Za naprej pa . . . Vsak na svojem sta. Prav niã ni tre-ba spora med vama. âe bi se pa kdaj le vnel . . . Nedvignita koj pesti drug zoper drugega. Brata sta. Raz-govorita se. Nikoli pa ne kliãita tujca za razsodnika. Vobraz bi se obema lizal, za hrbtom pa se ‰kodoÏeljnosmejal, ko bi videl teãi kri bratskih rodov. To skrb miodvzemita.«

Brkati Som je prodirno pogledal Ostrorogega Jelena.On je bil tisti, ki bi lahko uniãil brata. Karp njega ne. Ni‰e nikoli volk zmogel medveda. Ostrorogi je dobro ra-zumel oãetov pogled. Stegnil je desnico nad plamen na

BESeDABOBRI 2: ROD

17 

ognji‰ãu in spregovoril: »Naj se mi roka posu‰i, ãe kdajprelije le kapljo bratske krvi.«

»In moja prav tako,« se je oglasil Karp in Ïe tudi ondrÏal roko nad ognjem. âeprav ju je peklo, nista brataprej zmaknila rok, dokler ni po koãi zavonjalo po smo-deãih se kocinah, ki so se bile obema uÏgale na lakteh.

»Prav!« je prikimal Brkati. «Prekletstvo nanj, kdor biprelomil nad ognjem dano besedo.«

Somu so po‰le moãi. Spet se je priãel tresti. Prav go-tovo bi bil vznak omahnil raz hlod, da ga ni prestregelOstrorogi. Potem ga je ‰e dvignil in vsega shuj‰anegakakor otroka zanesel nazaj na leÏi‰ãe. Neokretni je papoklica ârno Jel‰o iz drevaka pod koli‰ãem in velel, najstreÏe gospodarju. Sam pa je stopil z Ostrorogim namosti‰ãe. Povedal je, kako sodi:

»Ne bo dolgo.«»Ne bo ne.«»Ne vem, kaj bi —?«»Niã. Pri njem ostani. Jaz pa odveslam po Belo Ovco.

Ona je izvedena v teh stvareh. Meni gotovo ne bo odre-kla.«

»No le, no le.« Karp se je v resnici razveselil Jelenoveponudbe. Îe sam je mislil na Belo Ovco. Pa se kar nimogel odloãiti. Koli‰ãa pod Ple‰ivco se je vselej ognil,kadar se ga je le koliãkaj mogel. Zavoljo Jezerne RoÏe, kibi bila tudi njemu rodila ‰tevilne otroke, kakor jih je

BESeDABOBRI 2: ROD

18 

bratu Jelenu. Pa sta lakotnika Tr‰ati Tur in Urni Sulecmeãkala in barantala, dokler se tudi sama nista obrisa-la pod nosom za dobro odkupnino.

Neokretni se je naslonil na ograjo mosti‰ãa in gledalza Ostrorogim, ki je v veãernem somraku kakor pu‰ãicadrsel v svojem lahkem drevaku po jezerni gladini na-ravnost proti prelivu med prvima otokoma. Ne, res nibil veã jezen na brata. Zdelo se mu je celo nespametno,da je sploh kdaj bil. Pa kar je bilo, je bilo. Mlada kri jerazborita. Sedaj razume, takrat pa ni, ãeprav ga je oãeveãkrat opozarjal: Jelenu je beli bober pripomogel doJezerne RoÏe in do sedanje moãi in veljave. Vodi ga pa‰e vedno duh Skalne Zvezde, njegove umrle matere. Jekar nespametno mu nasprotovati. Saj nikogar noãe uni-ãiti. V svoji rasti se pa tudi od nikogar ne pusti ovirati.

Ostrorogega drevak je utonil v temi. Karp ga ni mo-gel veã razloãiti. Iz jezera se je priãela dvigati rahla meg-la. Postalo je hladno. Neokretni se je zravnal, se obrnilin od‰el nazaj v koão k leÏi‰ãu od Ïivljenja se poslavlja-joãega oãeta.

Ni se pa mogel otresti skrbi, ãe bo hotela Bela Ovcapriti skozi meglo in temo, ko od smrti Skalne Zvezdenjena noga ni veã stopila na mosti‰ãe Brkatega Soma.

Obmolknile so koãe in okrog koli‰ãa je postalo vse tiho.Tudi Karp je molãe sedel pri leÏi‰ãu Brkatega Soma. Ves

BESeDABOBRI 2: ROD

19 

ãas je pa tenko vlekel na u‰esa. Od dolgega ãakanja je bilÏe ves nemiren. Nenadoma se je zdrznil. Razloãno je sli-‰al, da je ob pristajno bruno trãil rilec drevaka. ·e pre-den je planil pokonci, so zunaj zalajali psi. Neokretni jepohitel na mosti‰ãe. Kljub megli in temi je koj prepoznalBelo Ovco, vso belo obleãeno. Pravkar se je bila dvignilav drevaku in podala roko Ostrorogemu, da ji pomorestopiti na pristajni most. Karpu je postalo nerodno. Po-miril je pse in bi rad ‰el Beli Ovci naproti, pa ni vedel, ãeji bo prav ali ne. Preden se je odloãil, sta prispela Ostro-rogi in vraãilja Ïe zgor na mosti‰ãe. Neokretni se je za-vedal, da bi moral nekaj reãi, pa si ni mogel domisliitipripravne besede. Iz zadrege ga je re‰il Jelen, ki je ne-strpno vpra‰al:

»Kako je oãetu?«»Slabo.«Molãe je ‰la Bela Ovca za Ostrorogim, ki se je naglo

prestopil proti vhodu velike koãe. Karpa je komaj po-gledala. Ni mu ‰e pozabila, da je zavoljo njega tekla krina koli‰ãu njenega umrlega moÏa, Tr‰atega Tura.

Ostrorogi in Ovca sta vstopila. Za njima pa se je ka-kor prikradel tudi Neokretni. Jel‰a je pravkar pridejalana ogenj. Vzplapolal je dokaj‰en plamen in osvetliloznojeno ãelo Brkatega Soma, ki je, odet s teÏkim med-vedjim koÏuhom, nezavesten leÏal na leÏi‰ãu.

BESeDABOBRI 2: ROD

20 

Vraãilja je postavila na klop iz pisanega protja plete-no torbo in pokleknila poleg nizkega leÏi‰ãa. Sklonila seje nad bolnika, mu pridvignila veke in mu pogledala vmotne oãi. Odkimala je z glavo, spet vstala in se obrni-la in velela ârni in Karpu oditi. Jelen pa da naj ostane vkoãi, da ji pomore, ãe bo treba. Karp in Jel‰a nista radaod‰la. Posebno Neokretni se je ãutil zapostavljenega.Oporekati si pa ni upal. Se je Bele Ovce in njenega vra-ãenja nekako bal.

Ovca je segla v svojo preãudno pisano torbo in poteg-nila iz nje na surovo udelan dihurjev meh. Na spodnjemkoncu je ‰e vedno kazala glava malega roparja ostrebele zobe. Zavezan pa je bil meh z zadnjima nogama,katerih so se tudi ‰e drzali krempeljci. Vdova Tr‰ategaTura je odvezala skrivnostno bisagico, priãela jemati iznje svoja vraãila in jih razlagati na rob ognji‰ãa. Izmednjih je odbrala dolgo in tenko in voljno ãrno koreniko injo zavezala Somu okrog zapestja neokretne roke. Narazgaljene, osivelo kosmate prsi pa mu je natresla izãrnorjave, z okroglimi zavoji okra‰ene lonãene buãkerumenkljat prah. V vsako roko mu je stisnila pisano Ïi-last, v studenãni vodi zaokrogliãen kamen. Nazadnjemu je pa ‰e nadrgnila brke pod nosom z zagatno deh-teão temnorjavo bobrovino. Potem je stegnila rokepredse, pridvignila dlani in se priãela sklanjati nad bol-nika. Vmes pa je mrmrala Ostrorogemu nerazumljive

BESeDABOBRI 2: ROD

21 

besede. Jelena, ki mi poznal strahu ne na odprtem je-zeru ne v temnih go‰ãavah v najtemnej‰i noãi, je postalokar nekako groza. PridrÏeval je sapo. Bela Ovca je paspet pokleknila poleg leÏi‰ãa in se zazrla Brkatemu vobraz in mu trikrat zapored moãno pihnila v odprtausta in nos. V uho ga je pa po‰ãegetala s ãrnim krokar-jevim peresom. Som se je stresel, se prebudil iz nezave-sti in na ‰iroko odprl oãi.

»Sem vedela, da se ‰e zave.« Vraãilja je spravila obakamna nazaj v svojo torbo in velela Ostrorogemu: »Po-kliãi Karpa in Jel‰o, da ju ‰e enkrat vidi. In eno izmednovih vesel prinesi.«

»Bom.« Jelen je odhitel ven na mosti‰ãe.Neokretni in ârna sta se brÏ vrnila spet v koão. Jelen

ni maral klicati Karpa zavoljo vesla nazaj. Vzel je iz dre-vaka kar svoje. Saj je bilo ‰e kakor novo. Poãasi je ‰el popristajnem mostu nazaj navzgor na mosti‰ãe. V go‰ãa-vah Oblega hriba so se pa zadirale sove.

Noã se je Ïe nagibala proti jutru. Brkati je slonel na vi-soko podloÏenem vzglavju. Obraz mu je osvetljeval pla-men raz ognji‰ãe. Som je pogledoval sedaj Karpa, sedajJelena, sedaj Jel‰o, sedaj Belo Ovco, ki so ãuli ob njem.Najbolj pogosto pa so se ustavljale njegove oãi na ves-lu, ki je stalo pokonci postavljeno ob njegovem vznoÏju.

BESeDABOBRI 2: ROD

22 

Zdaj pa zdaj je zagibal z ustnicami, kakor bi hotel nekajpovedati, pa ne more.

»Ne bo doãaka dneva,« je sodila Ovca. »Se Ïe odprav-lja na dolgo pot. Kar naprej ogleduje veslo, ãe bo dovoljtrdno.«

Sinova in Jel‰a so prikimali in molãe pritrdili izku‰enivraãilji.

âez nekaj trenutkov je Brkati zajeãal. Vsi hkrati so gapogledali. Som pa se je zravnal, stisnil pesti in stegil rokepredse. Razloãno, kakor bi ne bil nihãe priãakoval, jeukazujoãe spregovoril:

»Veslo!«Vsi so vstali. Ostrorogi je bil najurnej‰i. Prijel je po-

konci stojeãe veslo in ga poloÏil oãetu prek leÏi‰ãa pravpod roke. Brkati Som je krãevito prijel z obema rokamaza okroglino v sredi med lopaticama, omahnil vznak,nekajkrat globoko zahropel in izdihnil.

Skozi odgrnjeni vhod je pa pogledal v koão prvi ju-tranji svit.

BESeDABOBRI 2: ROD

23 

TEMNO JEZERO

Jutranja zarja se je razlivala po nebu in roÏnato odse-vala v gladini jezera. V plitvine so prileteli ribojedi

ptiãi, plavali naokrog in samogoltno poÏirali ulovljeniplen. V go‰ãavah so se hrapavo zadirali krokarji in vra-ne. V grmovju so se ‰ãebetajoãe oglasili zgodnji spomla-danski drobni pevci. Od nekod je priletela jata belih ga-lebov in se spustila na vodo komaj za luãaj kamna daleãod koli‰ãa Brkatega Soma, ki je Ïe ves dan in eno celonoã z zaprtimi oãmi in odet z medvedjim koÏuhom ne-premiãno leÏal na svojem leÏi‰ãu, kakor bi se dodobrahotel odpoãiti za daljno pot, s katere se nikoli veã nepovrne. Na ognji‰ãu je ves ta ãas plapolal ogenj, da semrtvi gospodar nauÏije ãim najveã svetlobe, preden za-vesla v veãno temo.

Daleã za belimi prodovi Save je sonce osvetlilo za-sneÏene vrhove Grintovcev. Razlivalo je sonãen dan popoboãjih navzdol, vedno niÏe in niÏe, dokler ni izza po-ra‰ãenih holmov na jutranji strani tudi samo pogledalona otoke in koli‰ãa v Velikem jezeru, ãigar gladino sorezali ‰tevilni drevaki. Toliko jih Ïe davno nobeno jutroni veslalo hkrati v eno smer. Vsi so hiteli proti koli‰ãu

BESeDABOBRI 2: ROD

24 

pod Oblim hribom, da pospremijo uglednega glavarja,Brkatega Soma, do zati‰nega, nala‰ã samo zanj v prodizkopanega pristajali‰ãa, od koder odvesla na brezmej-no Temno jezero. So bili sinovi Ostrorogega Jelena pri‰liprav v vsako koli‰ãe v vsem ob‰irnem jezeru vabit napogreb. Neokretni Karp spoãetka ni bil niã kaj voljanoãeta tako slovesno pokopati. Kako naj pa pogosti ‰te-vilne pogrebce. Bi mu izpraznili vse shrambe na koli‰ãuin pri ãredah bi mu ostalo Ïivine komaj ‰e za pleme. Paje bil Ostrorogi koj pripravljen prispevati iz svojih zalog,ãeprav ni bil dolÏan. Celo nekaj mehov pijaãe je oblju-bil; za poglavarje in veljake rodov. In pa, da po‰lje Pega-stega Risa s hlapci in mladci na lov na jelene ali lose alikar koli. âe se jim pa niã ne posreãi upleniti, pobije parjuncev, zakolje nekaj jarcev in ‰e kak‰nega kozla. Keroãe je le oãe. Pa tudi za svoj lastni ugled je treba poskr-beti, si je mislil Jelen, povedal pa Karpu tega ni.

In so odveslali Ostrorogega sinovi v jasni zgodnje-spomladanski dan na vse strani Velikega jezera. Prvoro-jeni, Vztrajni Volk, trikrat za vse prste na obeh rokahpomladi je Ïe doÏivel in imel Ïe dve Ïeni in kopicootrok, se je odpeljal najdlje. Prav do izvirov Reke izpodprevisnih skal. Tam naokrog je bil ukoli‰ãen mogoãnirod Zobrovcev. StraÏil je zaãetek steze, ki je drÏala ãezbrda in mimo globeli naprej proti Slanemu, brezmejne-mu jezeru. Od tam si je bil pred leti po oãetovem nasve-

BESeDABOBRI 2: ROD

25 

tu pripeljal tudi svojo prvo Ïeno, Graharato Kotorno, hãiuglednega glavarja Dolgogrivega Zobra. Z Zobrovci jeJelen Ïe od nekdaj sku‰al biti ãim tesneje povezan. TudiÏena drugega sina, Rjavega Medveda, je bila iz njihrodu. âe bi se sluãajno prvorojencu kaj primerilo, ali ãebi v njegovi druÏini ne bilo kaj prav zaradi potomstva.Rjavega je Jelen poslal v koli‰ãa vzdolÏ Oblega hribaprav do mosti‰ãa Godrnjavega Medveda. Do rodu Ne-rescev, rodnega koli‰ãa umrle Redkozobe Sãuke, Somo-ve prve Ïene in Karpove matere, je odveslal Jelenov tret-ji in tudi Ïe poroãeni sin, Grãavi Brest. âetrti sin Ostro-rogega, Presukani Lisjak, ki mu je oãe Ïe veãkrat prigo-varjal, naj bi si tudi poiskal Ïeno, pa se mu je vselej znalizviti, da Ostrorogi nikoli ni mogel uganiti, kaj ima mla-dec za bregom, ta je pa pognal svoj drevak proti Ple‰ivci,da obvesti o Somovi smrti Turovce. Hkrati naj sporoãi,da se Bela Ovca vrne ‰ele po pogrebu. Da se pa ne bopreveã dolgo zadrÏeval pri Urnem Sulcu in Ko‰ati Jelki,naj pa odvesla ‰e naprej do rodu Pelikanov, ki so seugnezdili za Ple‰ivco, na koli‰ãu pod Belim otokom.Vsem je ukazal Ostrorogi Jelen, naj na ‰iroko vabijo. Nesamo moÏe, temveã tudi mladce iz uglednih druÏin.

Nazadnje se je Jelen domislil ‰e Kozorogovcev. Pravizpod SneÏnih gora res ne morejo prispeti o pravem ãa-su na pogreb. âe se jih pa kaj mudi v skalni votlini napoboãju Gole gore, bo pa Udarni Jalan zameril, ãe jim

BESeDABOBRI 2: ROD

26 

ne sporoãi. In nikakor ne sme Kozorogovcev zapostav-ljati. Rodove na koli‰ãih v Velikem jezeru so od‰li vabitnjegovi sinovi. Prav tako ne sme poslati do Kozorogov-cev hlapca. Najbolj prav bi bilo, da bi Sinjeoki Kodro-laski, Somovi hãeri, njenemu moÏu in otrokom sporoãilBrkatega smrt prvorojeni, Vztrajni Volk. Pa kaj, ko ‰edrugih odraslih ‰tirih sinov ni nikogar veã doma. Jelenje bil v zadregi. Pa si je domislil, da bosta naslednja dvasinova, ãeprav sta ‰e mladca in jima niso ‰e vzdeli mo‰-kih imen, Ponirek, ki najdlje vzdrÏi pod vodo, in paBrlez, najspretnej‰i plezalec po drevju, v Goli gori pravtako dobro opravila, kakor bi en sam odrasli. Za sprem-ljevalca jima pa da s sabo Premetenega Navihanca, komladca ‰e nikoli nista bila v koncu Dolge doline in nepoznata brzic in mrtvic v potoku. Ponirek in Brlez sta seoãetovega zaupanja kaj razveselila. Kar zavrisnila sta,ãeprav bi morala zavoljo Somove smrti biti Ïalostna.Navihanec je pa mladcema samo hudomu‰no nameÏik-nil. Premetenega, ãeprav je prekoraãil Ïe zrelo mo‰kodobo, kar ni hotela sreãati pamet. Bil pa je za vse upo-raben in Ostrorogi je marsikdaj njemu zaupal, ko se nadruge ni mogel zanesti. Tudi tokrat je bil Navihanec kajnaglo nared. Komaj se je sonce dobro razgledalo po je-zeru, so Ïe v troje, vsak s svojim veslom, pognali z vsemopremljen drevak od ob‰irnega koli‰ãa pod RoÏnim hri-bom proti ustju Dolgega potoka. Kdaj da se vrnejo, ‰e ne

BESeDABOBRI 2: ROD

27 

ve, je Premeteni Ïe iz drevaka zaklical Ostrorogemu. Dopogreba prav gotovo.

Kmalu za Ponirkom, Brlezom in Premetenim so v istosmer odrinili v treh dolgih drevakih Ris in tropa hlapcev.Ti so se pod noã vrnili. Posreãilo se jim je upleniti vStranski dolini dvoje tolstih losov, teÏkega starega jelenain troje telet. Navrh so pa ‰e izkopali za vse prste na rokibobrov, brez katerih ni prave pogreb‰ãine. To bi se zmr-dovali poglavarji, ãe bi jim ne postregli s peãenim bo-brovim repom. Zavoljo mehke zime so bili tudi ti ostro-zobi glodaãi ‰e kar dovolj rejeni. In vãeraj so ves dan in‰e pozno v noã na obeh koli‰ãih, na Karpovem in naJelenovem, Ïenske mesile in pekle podpepelnjake indrobile vmes le‰nikova jedrca. Pripravile so tudi dokajnasu‰enih lesniãnikov in lesnik, raznovrstnega jagodiãjain ‰e drugih jedil. Je bilo kar prav tako. Sinovi so se drugza drugim vraãali in javljali obilno udeleÏbo. Le Presu-kanega Lisjaka od nikoder ni hotelo biti. ·ele noã ga jedala, pa bi se bil lahko prvi vrnil. Ostrorogi se je jezil naLisjaka in sklenil, da ga trdo prime. Nazadnje ga je pa vvsesplo‰ni zadregi celo pozabil vpra‰ati, kje se je mudilves dolgi dan.

Pomirka, Brleza in Premetenega je pa Jelen itak priãa-koval ‰ele naslednje jutro. Dogovorili so se bili, da muponoãi z ognjem sporoãe, ãe se Kozorogovci mude vGoli gori in ãe pridejo na pogreb. Pa je z mrakom vred

BESeDABOBRI 2: ROD

28 

legla megla na jezero, da se ni nikamor videlo. ·ele protijutru jo je razpihal veter, pa bilo je Ïe prepozno. In se-daj Ostrorogi ni vedel, pri ãem je. Drugo je bilo pa vsev redu.

Na produ, ne daleã vzdolÏ Reke, je gorelo veã velikihognjev. Na moãnih raÏnjih so vrteli hlapci osoljeno div-jaãino, pobite bu‰e in zaklane jarce in kozle. Bobre je papripravljala Jezerna RoÏa sama. Ni zaupala nikomurdrugemu. Repe je ovila z zeli‰ãi in ma‰ãobo, jih zloÏilana razbeljen plo‰ãat kamen in jih obloÏila in pokrilaprav tako s kamnitimi plo‰ãami. Na vse skupaj pa je na-grebla kup Ïerjavice in ‰e kar neprenehoma kurila, da biÏerjavica ne po‰la. Naj glavarji in veljaki vedo, kako znapripravljati jedi Ostrorogega Jelena Ïena in kako bonauãila gospodinjiti svoji dve odra‰ãajoãi hãeri dvojãi-ci. Naj se le pobrigajo mladci za ta dva cvetova, zaSvetlooko Srno in za Lepolaso Veverko. Pa bo komajvedel, katero si je kdo izbral. ·e ona sama jih zamenja,ãe na hitro pogleda, tako zelo sta si podobni.

Na produ so goreli ognji in je cvrãalo in di‰alo meso.Ob koli‰ãu Brkatega Soma pa je pristajalo ãimdalje veãdrevakov. Izstopali so samo glavarji. Drugi manj po-membni in pa mladci so ostali kar na vodi. Saj na mo-sti‰ãu ni bilo za vse prostora. Tudi bi koli‰ãe komajvzdrÏalo toliko teÏo. Prvake je sprejemal Karp kot novigospodar koli‰ãa. Pa je bil kaj neokreten. MoÏaki so se

BESeDABOBRI 2: ROD

29 

kar nevede zbirali okrog Ostrorogega Jelena, kakor bibil om prvorojeni sin Brkatega Soma.

In so prihajali vsi zapovrstjo. Mosti‰ãe se je polnilo.Veter se je poigraval z risovimi koÏuhi in se zaletaval vohlapno nataknjene oglavnice. PoroÏljavali so ãekani naogrlicah. Tu pa tam se je zasvetlikala bronasta zapestni-ca. Vãasih je trãila sekira ob sekiro, kamen ob kamen.Redkokdo je premogel bronasto. Ali pa je blisnilo boda-lo, ki ga je ta ali oni tako mimogrede ali pa namenoma,da se postavi z njegovo izdelavo, potegnil izza pasa. Vsaso bila bronasta in kar nobeno veã ne iz kresilnika. Izkamna ali pa roga so bila zadnje ãase bodala dobra ko-maj ‰e za hlapce.

Na mosti‰ãu so se zbirali glavarji in veljaki, na jezeruokrog koli‰ãa je pa kar mrgolelo drevakov. Zadnji so sepripeljali Turovci, ãeprav bi bili lahko dospeli med prvi-mi. Sulec se kar niã ni maral meniti s Karpom, z Ostro-rogim pa ‰e manj. Komaj da sta se pozdravila. Zavoljolep‰ega. Bi Urni Sulec s svojimi Turovci najraj‰i ‰e napogreb ne bil priveslal, pa bi mu jezerjani kar vsi od kra-ja zamerili, ãe‰ da sku‰a zanesti razdor med rodove,naseljene v Velikem jezeru.

Razmaknila se je gneãa spodaj na vodi. Ob koli‰ãe paso priveslali v dveh drevakih, po dva in dva, odrasli ‰tirjesinovi Ostrorogega Jelena. Izpod mosti‰ãa so potegnili‰e tretji drevak. Ni bil velik. Za enega samega veslaãa.

BESeDABOBRI 2: ROD

30 

Brkati Som si ga je bil predlansko zimo ‰e sam izÏgal inizdolbel iz zdravega brestovega debla, ga natanãnouravnovesil in se od takrat vozil samo v njem, dokler nipovsem ope‰al. Ostrorogega sinovi so ta liãni drevaktrdno privezali ob pristajno bruno, da se ne bi preveãzibal, ko posade vanj svojega starega oãeta, BrkategaSoma, ki danes ob sonãnem zahodu za vedno odveslana Temno jezero.

Raz mosti‰ãe navzdol sta pri‰li Bela Ovca in ârnaJel‰a. Vsi so obmolknilii. Kakor bi je ‰e prav niã ne teÏi-la leta, je Ovca sama in z lahko nogo stopila v Somovdrevak in priãela iz lonãene posode sipati po njega dnupepel, ki ga je bila ponoãi naÏgala na ognji‰ãu polegmrtvega glavarja iz vseh vrst lesov in iz tajnih zeli‰ã inposu‰enih korenov. Vmes je mrmrala nerazumljive be-sede. Nazadnje je vrgla vzdolÏ drevaka ‰e tri pestistolãenih zob zverjadi, razsekan risov in medvedovkrempelj in losov in jelenov parkelj. âe‰, kakor so tebi,nekdaj silnenu Brkatemu Somu, ope‰ale moãi, tako najtudi zverjad in divjad v lovi‰ãih, v katera utegne‰ zaiti,ne more ne popadati, ne praskati in ne brcati.

Vraãilja je svoj skrivnostni posel opravila. Stopila jenazaj na pristajni most. V drevak pa je skoãila ârnaJel‰a. Prinesla je bila s sabo dokaj‰njo ko‰aro. Kot prvagospodinja na koli‰ãu je bila dolÏna oskrbeti popotnjoumrlemu glavarju. In res ni niãesar pozabila. K podpe-

BESeDABOBRI 2: ROD

31 

pelnjaku in le‰nikom in Ïiru in suhemu sadju in posu-‰enemu mesu in ribam je dodala ‰e raznih zeli‰ã, vrãmleka in posodico medu. Vse skupaj je lepo zloÏila vzadnji konec, v ritno drevaka. In kakor bi jo bilo posta-lo groza, je kar stekla s prazno ko‰aro nazaj proti rilcudrevaka, da dospe ãimprej na trdno mosti‰ãe. Spotakni-la se je bila in skoraj padla, ko zavoljo prekastega po-gleda ni dobro videla.

Hkrati s ârno Jel‰o so poskakali iz svojih drevakov napristajni most tudi Ostrorogega sinovi: Vztrajni Volk,Rjavi Medved, Grãavi Brest in Presukani Lisjak. Vsi sonosili risje koÏuhe, bronasta bodala in prav take sekire.Okrog vratu pa je vsakemu roÏljal niz belih zob, ukriv-ljenih ãekanov in medvedjih in risjih krempljev. ProÏnokakor mladi jeleni, ki jim je pa Ïe zrasla vrh rogovja kro-na, so ‰li Ostrorogega ‰tirje Ïe dorasli sinovi navzgor namosti‰ãe. Pod teÏo njihovih moãnih in leporaslih telesso se narahlo upogibala brunca. Vse jih je gledalo. Jelenpa je ponosno stal med veljaki in obraz mu je kljub oãe-tovi smrti uhajal v zadovoljen nasmeh.

Molãe so Volk in Medved in Brest in Lisjak od‰li vveliko koão in prinesli iz nje na ponjavi koÏuha staregamedveda truplo Brkatega Soma, svojega starega oãeta.Hodili so previdno, da bi se komu ne spotaknilo. Îe staVolk in Medved stopila z eno nogo na po‰evni pristaj-

BESeDABOBRI 2: ROD

32 

ni most, ko je Ostrorogi Jelen rezko zaklical v vsesplo‰-no ti‰ino: »Stojte! Poãakajte! Postavite mrliãa na tla!«

Vsi so se zaãudili. Kaj takega se vendar ‰e nikoli nidogodilo. In kako si upa Jelen ukazovati na tujem ko-li‰ãu. Kaj poreãe Karp? ·e celo sinovi so pomi‰ljali, ãe biubogali oãeta ali ne. Ostrorogi pa je stal pri ograji in vi-soko zravnan kazal z daleã naprej iztegnjeno roko pro-ti Brdu. Pet drevakov, razvr‰ãenih drug v razo drugega,je od tam na vso sapo hitelo veslati, da se ãimprej pri-druÏijo zbranim pogrebcem. Drugi niso koj razumeli,kaj naj bi to pomenilo. Ostrorogi je pa vedel in je glasnopovedal: »Kozorogovci gredo. Poãakati jih moramo.«

Glavarji in veljaki so prikimali z glavami in molãe pri-trdili in dali Ostrorogemu prav. Jelenovi sinovi so pa po-stavili mrliãa na tla tik na vrhu pristajnega mosta.

»Kozorogovci. Udarni Jalan,« je pritajeno za‰umelood gruãe do gruãe. Za mrliãa se kar nihãe veã ni menil.Vseh oãi so se bile obrnile proti Dolgi dolini, od koderso brzeli drevaki drznega rodu, ki je prebival pod dalj-nimi SneÏnimi gorami. Starej‰i so ‰e dobro pomnili,kako je Udarni Jalan, sedanji glavar Kozorogovcev, sredimeseãne noãi pritekel s svojimi mladci na zamrzlo inzasneÏeno jezero, poklal na malem koli‰ãu Ostroroge-ga Jelena ‰tevilno tolpo volkov in potem pri belem dne-vu izpred nosa odpeljal Somu in Karpu Sinjeoko Kodro-lasko. Kasneje je pa pomagal ugrabiti Jezerno RoÏo in

BESeDABOBRI 2: ROD

33 

zagrozil, da pobije, ugonobi in poÏge vsa koli‰ãa v Ve-likem jezeru, ãe kdo Jelenu in RoÏi le las skrivi. Mlaj‰i sovse to vedeli iz pripovedovanja svojih star‰ev. Sedaj kardoãakati niso mogli. Vstajali so v drevakih in se pope-njali od strani na koli‰ãe, da bi ãimprej bolj natanãno vi-deli drzne lovce in neustra‰ene bojevnike. NeokretniKarp se je pa nekam zmrdoval, kakor bi mu ne bilo po-vsem prav. ·e manj po volji je bil pa prihod Kozorogov-cev Urnemu Sulcu. Pa kaj sta hotela. Na pogrebu nihãene sme zaãeti zdraÏbe.

Drevaki so pribrzeli do trume drugih, ki so se poziba-vali okrog Somovega koli‰ãa. ·tirje so zastali in se po-me‰ali med gneão, prvi pa je ‰inil naravnost do pristaj-nega mostu. Veãina krepkih mladcev je obsedela priveslih, dva pa sta se dvignila in poskoãila na mosti‰ãe. ·epreden ju je Karp utegnil pozdraviti, sta oba hkrati po-dala roko ne veã mladi Ïenski in jo skoraj kar dvignila napristajno bruno. Neokretnemu je od zaãudenja zastalasapa. Zagledal je pred sabo in koj prepoznal SinjeokoKodrolasko. Ta hip je Ïe prihitel Ostrorogi Jelen. Je tudiminilo Ïe veã let, kar je zadnjiã videl sestro. S sestriãe-ma, najstarej‰ima sinovoma Sinjeoke, z OstrovidnimSokolom in s Tvegavim Gamsom je pa ‰e preteklo jesengovoril pod Golo goro. Prisrãno so se vsi pozdravili. ·eKarp je pri‰el spet do besede. Kodrolaskinega prihoda seje res razveselil. Hkrati se je ãutil poãa‰ãenega, da so

BESeDABOBRI 2: ROD

34 

pri‰li tudi daljni Kozorogovci na oãetov pogreb. Saj sobili pa tudi opremljeni, da jih je vse gledalo.

Sinjeoka je bila ogrnjena v koÏuh, se‰it iz same Ïlaht-ne kunovine. Oglavnica pa je bila bela, s ãrnimi kosmiãivmes. Zanjo je moralo dati svoje zimske koÏuhe veãképenov. Okrog vratu je ‰e vedno nosila pisano ogrlico,katero ji je bil v mladih letih ãez daljne gore in vode pri-nesel na skalo v koncu Dolgega potoka Udarni Jalan. Vzapestjih je Kodrolaski rdelo kar po veã bakrenih za-pestnic. Z njenega obraza pa je sijal mir in plemenit po-nos.

In sinova njena! Visokorasla in brhka. Vsa v izbranikoÏuhovini. Risja pla‰ãa sta jima vihrala na hrbtih ressamo v znamenje mogoãnega rodu.

»Nak!« je sodil marsikdo izmed starej‰ih. »Je pa Ko-drolaska Ïe prav naredila, da ni marala za kobaljastegaUrnega Sulca. Lakotni Turovec bi jo oblaãil kveãjemu vsmrdljivo ovãino. Tako je pa kakor —« In niso vedeliSinjeoke nikomur primerjati, niti ne vraãilji Beli Ovci.

Spodaj v drevakih med veslaãi so pa sedeli ‰e trijemladci, Kodrolaskini sinovi, obleãeni v delovne volãjekoÏuhe. Kaj bi veljaki ‰ele rekli, ãe bi vedeli ‰e za te triin ‰e za ãetvorico otrok, ki so odra‰ãali doma, na otokusredi bistrega jezera pod SneÏnimi gorami.

In so se pozdravili med sabo sorodniki in od‰li popo‰evnini navzgor. Spredaj Karp in Jelen, sredi med nji-

BESeDABOBRI 2: ROD

35 

ma Sinjeoka, zadaj pa Sokol in Gams. Ob ograji na obehstraneh so stali veljaki kakor v vrsti. Starej‰i, nekateri Ïevsi osiveli, ki so jezerjane vodili Ïe v ãasih, ko je bila Ko-drolaska ‰e mladenka, so predvsem gledali njo in ugo-tavljali, da je nekdanja vitka in mladostna Sinjeoka do-rasla v stasto Ïensko. Iz njenih oãi pa sije ‰e vedno ne-skaljena sinjina. Mlaj‰e sta pa bolj zanimala oba postav-na gorjana. Marsikdo je zavidal Sokola in Gamsa zaopremo in oroÏje.

Daljni pogrebci so pri‰li do mrliãa in obstali. Kodro-laska svojega oãeta, Birkatega Soma, ni videla veã, odkarsta se bila loãila na ledu pod njegovim koli‰ãem in jeod‰la z Udarnim pod SneÏne gore. Sedaj pa leÏi tu prednjo ves star in shuj‰an in mrtev. Res, nikoli ji ni pokazal,da bi jo imel kaj prida rad. Je bila paã za vedno uÏalje-ne Skalne Zvezde hãi. Pred ujedavo Redkozobo Sãuko,ki bi bila njo najraj‰i utopila kar v blatnoumazani vodipod koli‰ãem, jo je pa le veãkrat branil. Sinjeoko je stis-nilo v grlu. Pa ni mogla vedeti ali zavoljo svidenja zmrtvim oãetom, ali zavoljo zapostavljanja, ki ga je pre-trpela od zama‰ãene ·ãuke. Zatrepetale so ji ustnice inje bolj dahnila kakor pa rekla: »Oãe! Moj oãe!«

Ostrorogi se je zbal, da bi Sinjeoka Kodrolaska ne za-jokala. Saj zameriti bi ji nihãe ne smel. Îenska je Ïenska.Pa vendar. Sinjeoka se je pripeljala na pogreb, kakor se

BESeDABOBRI 2: ROD

36 

ni nobeden izmed glavarjev, kar jih stoji naokrog. In bonajbolj prav, ãe se temu primerno tudi vede.

Jelen je tesno stisnil sestro za roko. Z drugo pa je na-mignil svojim sinovom, naj mrliãa odneso v drevak.Volk in Medved, Brest in Lisjak so se sklonili in prijelivsak za en vogel nogate ponjave medvedovega koÏuha.Pa — morda niso vsi hkrati dvignili, morda jim je kajdrugega ponagajalo. Mrtvi Brkati Som se je ãudno zazi-bal in Ostrorogega je zaskrbelo, da sinovom utegnemrliã ‰e zdrkniti iz rok. Pogledal je Karpa, ãe‰ ãe bi ‰eona dva priskoãila pomagat, kar se pa pravzaprav nespodobi. Jelen je bil v nerodni zadregi. Pa preden si jedomislil, kako bi bilo manj narobe, sta Ïe Sinjeokina si-nova, Sokol in Gams, drÏala vsak za en bok koÏuha.Mrliã se je spet uravnovesil. Otroci umrlega Soma, ki soedini ‰e doãakali njegovo smrt, Karp, Ostrorogi in Ko-drolaska, so stopili ob stran. Sestero Ïe moÏatih vnukovpa je neslo med dvema vrstama glavarjev svojega deda,nekdaj mogoãnega gospodarja, Brkatega Soma po po-‰evnini navzdol proti drevaku, v katerem se za vednopopelje na veãno Temno jezero. Prav takrat je rahel ve-ter razgibal gladino vode in Veliko jezero je zablestelo vdopoldanskem soncu kakor v slovo glavarju enega iz-med najstarej‰ih vanj zabitih koli‰ã. VzdolÏ grebenaOblega hriba se je pa s ‰iroko razpetimi perutnicamipripeljal orel. ZakroÏil je nad polsuhim razglednim

BESeDABOBRI 2: ROD

37 

hrastom na vrhu proti Reki odsekane strmine in se ãu-dil mnoÏici v jezeru pozibavajoãih se drevakov.

Ostrorogega Jelena in Sinjeoke Kodroaske sinovi sosvojega deda lepo in roãno namestili v njegov drevak.Na pol je leÏal, na pol slonel. Roke so mu razprli in jihspet sklenili okrog okroglega roãaja dvolopatastega ves-la, poloÏenega vprek na obe stranici drevaka. Vse je bilonared, le —. Kje se vendar mudi stari hlapec BrkategaSoma, Dolgobradi Kozel? Aha, Ïe gre. Pes Hlastan se munekaj upira, kakor bi vedel, da bo z gospodarjem vredpokopan. Kozel pa ni hotel z njim grdo ravnati. Pes semu je smil. Dvignil ga je v naroãje in ga prinesel po po-‰evnini navzdol. Privezal ga je na dve strani v rilec dre-vaka. Hlastan je vdano legel. Hlapec se je pa brÏ odstra-nil. Kar groza ga je postalo. Spomnil se je pripovedova-nja, da bi po ‰egi starodavnih ãasov, ko ‰e ni bilo psovna koli‰ãih, ubili njega in bi ga, da vsaj eden izmed hlap-cev pospremi gospodarja na Temno jezero, z njim vredpokopali.

Medtem so pogrebci spodaj na vodi Ïe zaveslali protiizlivu jezera v Reko. Ostrorogega sinovi so pa privezalidrevak z Brkatim Somom ob svoja dva in zavili za dru-gimi. Vozili so v‰tric. Za njimi pa so se razvrstili glavarjiin veljaki. Redkokatera Ïenska je bila vmes. Najbolj vid-ni so bili veliki drevaki Kozorogovcev.

BESeDABOBRI 2: ROD

38 

Na koli‰ãu Brkatega Soma pa so zateglo tulili psi. Dabi z lajeÏem ne nadlegovali prihajajoãih pogrebcev, sojih zaprli v koão za mladce hlapcev. Pri kraju struge, ne-daleã vzdolÏ Reke, se je bila nabrala cela vrsta drevakov.Bili so na pol potegnjeni na prod. V sredini med njimi jebilo ‰e dokaj praznega prostora. Na bregu pa je ãakalovse temno ljudi.

V praznino je pristal drevak s truplom Brkatega So-ma. In spet sta pristopila k Jelenovim ‰e Sinjeokina sino-va. Dvignili so mrtva‰ki drevak na ramena in ga nesli ‰eza dva cela luãaja kamna daleã po pisanem produ do‰iroko izkopane jame, katere prednja stran je bila pre-cej zloÏno po‰evna. Nosci so postavili drevak na tla, senizko sklonili in ga po prodnati po‰evnini porinili v po-dolgovat tolmun na dnu jami. Ravnali so previdno. Nitiveslo ni padlo mrliãu iz rok. So bili paã vajeni pehatisvoje lahke in teÏke drevake s trdine v vodo.

Pokopaãi so od‰li nazaj na pe‰ãeni prod. Pri mrtvemSomu je ostal samo njegov pes Hlastan. Pa ‰e ta je Ïa-lostno cvilil in se hotel odtrgati. Da ga pomiri, mu je hla-pec Dolgobradi Kozel brÏ prinesel veliko kost, katere seje drÏalo ‰e dokaj mesa.

Pogrebci so se raz‰li k pojemajoãim ognjem na produ.Najveljavnej‰i so se zbirali pri ognju Ostrorogega Jele-na. Posedli so po debelej‰ih kamnih in po hlodih, ki sojih bili nekaj privalili hlapci do ognji‰ãa prav nala‰ã za

BESeDABOBRI 2: ROD

39 

to. Mednje so sedli tudi Sinjeoka Kodrolaska in njena Ïepovsem odrasla sinova, Ostrovidni Sokol in TvegaviGams. Se je tudi vsem zdelo, da bi bilo drugaãe narobe.

Pri Karpovem ognju so se pa zbrali predvsem Godr-njavega Medveda rod in pa Turovci izpod Ple‰ivce. In sozaãeli razsekavati in trgati in gristi peãeno divjad in do-maão Ïivad, da se jim je ma‰ãoba cedila po pora‰ãenihbradah. Vmes so prigrizovali trd podpepelnjak in raznazeli‰ãa. Na mrliãa v jami tudi niso pozabili. Od vsakeÏivali je dobil dokaj‰en kos. Ostrorogi in Karp sta musama nosila meso za popotnjo v drevak v tolmunu nadnu jame. Kdo ve, kdaj se Somu posreãi uloviti prvoribo v veãni temi in kdaj upleniti prvo divjad, ãe je splohtam kaj je. Laãen bi pa moledoval njegov duh okoli ko-li‰ã in bi vse noãi ne bilo pokoja.

Sonce se je spu‰ãalo z vrha navzdol. Neokretni Karppa je v presledkih nosil Brkatemu Somu v drevak nje-govo oroÏje: bronasto sekiro, ãeprav se mu jo je hudo‰koda zdelo, in sulico in lok in pu‰ãice in bodalo in no-Ïiã iz nere‰ãevega ãekana. Kot svoj dar je pa dala Sinje-oka Kodrolaska oãetu za nadaljnjo pot me‰iãek soli.

Ostrorogi Jelen je pa gostil glavarje s peãenimi bobro-vimi repi. Naokrog je pa podajal vrã za vrãem lesniã-njaka, ki ga je natakal iz trebu‰astih mehov.

Sonce je stalo le ‰e nekaj seÏnjev nad slemeni hribov.Brkati Som je bil opremljen z vsem potrebnim. ·e vne-

BESeDABOBRI 2: ROD

40 

tila mu niso pozabili dati s seboj. Pokopaãi, Ostrorogo-vi in Sinjeokimi sinovi, so zaãeli zlagati nad drevak zaped visoko nad mrliãevo glavo okroglice. Pokrili so jihna gosto z vejicami.

Sonce se je dotaknilo zemlje. Z batom v roki je boljstekel kakor pa ‰el na dno jame Dolgobradi Kozel. Hla-stana je tako spretno udaril, da pes niti zacviliti ni ute-gnil. Samo stresel se je in poginil. Hlapec pa je planil izjame nazaj na prod, kakor bi ga podila sama smrt.

Sonce je za‰lo. Na okroglice in na vejevje se je zaãelusipati gramoz. Preden se je zmraãilo, je bila zemlja spetzravnana. Samo po sveÏe razkopanem produ se je po-znalo, od kod je odveslal Brkati Som na nepoznanoTemno jezero.

Pogrebci so odveslali na vse strani. Na Veliko jezeroje priãela legati tema. Ostrorogi Jelen je pa na svoje mo-sti‰ãe ‰e dolgo sli‰al nerazloãne pogovore veslaãev, ki sejim niã kaj prida ni mudilo domov na svoja koli‰ãa. Ne,ni se varal. Iz gruãe drevakov, ki se je oddaljevala protiprelivu med prvima dvema otokoma in ‰e naprej protikoli‰ãu Turovcev pod Ple‰ivco, je veãkrat razloãno ujelskodoÏeljni smeh Ko‰ate Jelke, ki je prav njemu grozi-la, da mu zmede prejo.

»Ah, kaj!« je zamahnil Ostrorogi z roko in od‰el vsvojo veliko koão z mogoãnim rogovjem nad vhodom,

BESeDABOBRI 2: ROD

41 

kjer so ãakali nanj Sinjeoka Kodrolaska in njena najsta-rej‰a sinova Sokol in Gams.

Na Veliko jezero pa je legla megla in trda tema.

BESeDABOBRI 2: ROD

42 

SPOMLADNI VZNEMIRI

Sonce se je bilo obrnilo in se zaãelo povraãati Ïe preddobrima dvema lunama. Pa pred pogrebom Brkate-

ga Soma se je kaj poãasi pribliÏevalo koli‰ãem v Velikemjezeru. Sedaj je pa vsako jutro vz‰lo vidno dlje od ârnegore, se povzpelo do srede dneva vedno vi‰e na nebo inzahajalo pod noã ãedalje bliÏe Goli gori.

Mraza kar niã veã ni bilo in otroci so skakali Ïe na polgoli po mosti‰ãih. V jezerne plitvine so se pridrstile ribe,velike in majhne. Iz daljnih spodnjih krajev so se v kli-nih in jatah pa tudi posamez podnevi in ponoãi vraãaliptiãi, se sklicevali v pare in najbolj zgodnji Ïe zaãeli zna-‰ati gnezda.

V oddaljenih samotah sredi go‰ãav so se pa v razlivihpotokov za trdno zgrajenimi in z blatom in ru‰o zago-‰ãenimi jezovi razÏivili bobri. Kar niã niso mogli miro-vati. ·e podnevi ne. Oboji, bobri in bobrice, so pridnoiztiskali iz zadkov bobrovino, jo pu‰ãali na njim v‰eãnihkrajih na bregovih, se privabljali z zagatnim vonjem inse parili. Vãasih sta se dva samca trdo spoprijela za sa-mico. Tekla je tudi kri. Dogodilo se je celo, da je ta ali oniobleÏal mrtev. Bolj podjetne, zlasti mlaj‰e bobre je pa

BESeDABOBRI 2: ROD

43 

prirojena sla pognala iz rodnih bobri‰ã. Od‰li so v tujisvet, priplavali prav pod koli‰ãa v Velikem jezeru, kjerjim je zasmrdelo po ãloveku, na kar so ‰e bolj vnetohiteli naprej v nepoznane kraje.

Kakor doslej vsako leto ob parjenju bobrov se je tudito pomlad Ostronogi Jelen namenil pregledati svojabobri‰ãa, da vidi, kako so prezimila in da sam preceni,za koliko se mu je v rodovih belega bobra pomnoÏilopremoÏenje. âakal je samo ‰e, da ozki krajec lune naras-te vsaj do polovice. Bobri se razÏive ‰ele na noã. In ãe-prav je Ostrorogi samo pri zvezdah videl vdeti iz loso-ve ali jelenove kite odcepljeno, iz ãrevesja, drevesnegaliãja ali prediva sesukano nit v uho ko‰ãene ‰ivanke, vdaljavo, veã ko za luãaj kamna daleã pa le ni zmogel raz-loãiti, kakor bi rad. Ob polni luni pa tudi v kopnem nje-gova pu‰ãica kar nikoli ni zgre‰ila, kaj ‰ele v snegu.

Po dolgotrajni in gosti megli se je ujasnilo. Skoraj pol-ni prvi krajec lune je visel visoko nad slemeni veãernihhribov. Nad Velikim jezerom so jasno trepetale zvezde.Ob ograji svojega obseÏnega mosti‰ãa je pa mrko prh-nil Ostrorogi Jelen:

»Mmmprrrh!«Ni mu bilo prav, da se Sinjeoka Kodrolaska predolgo

nudi na njegovem mosti‰ãu. Seveda, da jo je imel rad injo ima ‰e. Pa vse, kar je prav. Saj je vendar Ïe nestetokratpovedala, da je Jezernik, njen moÏ, Udarni Jalan, trden

BESeDABOBRI 2: ROD

44 

gospodar. Da njegova beseda med rodovi pod SneÏnimigorami vse zaleÏe. In da sta dva Sinjeokina sinova Ïemrtva obleÏala v spopadih s preraãunljivimi Zmrzljakipod nebotiãnimi Zaledenelimi gorami. In da ima otrókkakor bi bil lesniko otresel. In, da ‰e lahko rodi. In da —In da —

Tega pa Ïenska ne pomisli, da se on sam, njen rodnibrat, Ïe eno luno dolgo ni odpoãil, kakor bi se rad, ko jeprepustil svoje leÏi‰ãe poleg Jezerne Sinjeoki, sam palega med mladce, svoje mlaj‰e sinove. Ne. Zavoljo Si-njeoke pa prav gotovo ne odloÏi svojega obhoda. ·e celopovabi jo, naj se kar z njim popelje v konec Dolge doli-ne. Kaj bi hodila Sokol in Gams zanala‰ã tako daleã po-njo. Imata v Goli gori dovolj opraviti, ãe hoãeta preure-diti in na novo zabiti ograde za jesenske love. Da pa nebi bilo videti, kakor da jo podi, spomni Kodrolasko namlade dni, ko je ona njega z jokom prisilila, da jo je mo-ral vzeti s sabo na voÏnjo po Dolgem potoku navzgor.âe‰ med potjo bi obujala spomine.

»Mlada leta —.«Takrat je nadvse drzni mladec Udarni Jalan kar norel

za Kodrolasko. Zavoljo nje je bil pripravljen razdejativsa koli‰ãa v Velikem jezeru. Kasneje je bil pa sam priãa,ko se je mudil po opravkih na otoku sredi jezera podSneÏnimi gorami, da je gospodar Jezernik trdo zavpilnad svojo prvo Ïeno Sinjeoko in bi jo bil kar skoraj go-

BESeDABOBRI 2: ROD

45 

tovo tudi udaril, ãe bi njega ne bilo poleg. Zato pa. Na-zaj naj gre. On ne mara zamere. Morebiti sta si spet kajpri‰la navzkriÏ, Udarni in Sinjeoka, pa se Kodrolaskapotuhuje na njegovem koli‰ãu. Da bi kar tako prepustilagospodinjstvo drugim —. Naka! Pa ne dela prav. Naj sinikar ne domi‰lja, da je Udarni ‰e vedno pripravljenrazdreti zavoljo nje vsa mosti‰ãa. Da nima Sinjeokaotrok, bi morebiti zanjo ne bil voljan izruvati niti enegasamega kola ne. Po sebi ve. In pa ‰e vãeraj se je spoza-bila, sedla sama v drevak in odveslala v koli‰ãe pod Ple-‰ivco obiskat Ko‰ato Jelko. Da je le sram ni, ko vendarve, kako mu je Sivi Volk vsiljeval namesto Jezerne Jelko.Kar nazaj pod SneÏne gore naj gre.

»Mlada leta —.«Ni dosti manjkalo, da bi bil zavoljo Jezerne ubil edi-

nega brata, Neokretnega Karpa. Danes pa —. Z RoÏo stase vsa leta kar dobro razumela. Niã ji ne more reãi. Stase Ïe sprla vãasih, pa jo ima vendar rad. Da bi se pa za-voljo njenih muh pretepal in tvegal celo Ïivljenje. Naka!Zato pa ‰e toliko manj mara, da bi Sinjeoki na ljubo pri-‰lo do kakega nesporazumljenja med njim in Udarnim.Saj ne ve pravzaprav niã. Morebiti ima napak. Zdi se mupa, da Jalanu ne more biti prav, ko se Kodrolaska po po-grebu svojega oãeta, Brkatega Soma, toliko ãasa ne po-vrne. Tudi njemu bi ne bilo v‰eã, ãe bi RoÏe z obiska iz-

BESeDABOBRI 2: ROD

46 

pod SneÏnih gora kar niã veã ne vleklo nazaj k domaãe-mu ognji‰ãu.

V jasnini nad jezerom so se oglasili zategli ÏviÏgi se-leãih se ptiãev. Kako rad je Ostrorogi Jelen kot plameno-lasi mladec v jasnih noãeh polegal zunaj na mosti‰ãu inbudno lovil skrivnostne glasove izpod neba.

Ostrorogi kar sam ni vedel, kdaj je poãenil, se zavil vkoÏuh in se po dolgem zleknil poleg ograje. Tako je prvaleta na svojem novem koli‰ãu dokaj noãi preleÏal zunajna mosti‰ãu in oprezoval na jezero in prislu‰koval podnebo. Saj Los in sinova niso zmogli vsega sami.

Potem si je privzel ‰e drugo Ïeno, ârnolaso Smreko.Da bi je nikoli ne bil poznal. Spoãetka je bila vsa dobrain mehka kakor najgostej‰i bobrov zimski koÏuh. Pri-liznjeno se je smukala naokrog in kar ni vedela, kako najbi ustregla Jezerni RoÏi. Ko je pa rodila fanteka, ki so mupognali ‰iroki prvi zobje in mu je zato vzdela otro‰koime Bobrãek, se je zaãela ‰irokorititi. In vse je kazalo, dakar zares namerja odriniti Jezerno RoÏo. Kajpada. Kampa to gre. Ni moglo biti drugaãe. Veãkrat jih je moraladobiti s palico, kamor je padlo, pa je ‰e ni zmodrilo.Spomladi, prav v takem ãasu ji je fantek utonil. ·koda gaje bilo. Smreka pa —. Naj si je ‰e tako Ïelela, otrók nibilo veã. Îenska brez otrok pa na koli‰ãu ne more nikoliniã pomeniti. In menda nikjer ne. Ti‰ãala je pa ‰e ved-no svojo, pa se nihãe veã ni menil zanjo. Ostrorogi si je

BESeDABOBRI 2: ROD

47 

pa pripeljal ‰e tretjo Ïeno, Tenkoprsto Vrbo. Smreka jeostala popolnoma zapu‰ãena. âez noã je je zmanjkalo.Odveslala je v drevaku in se z njim vred utopila tam,kjer je jezero najbolj globoko. Drevak je ostal na dnu.Njo samo pa je vso zabuhlo dvignila voda. Njeno trup-lo so hlapci pogreznili v moãvirje.

Onstran reke vrh strmo odsekanega hriba je zaukalalesna sova. Najraj‰i v Ïe na pol suhem razglednemhrastu, raz katerega je bil Ostrorogi kot mladec drznoodsekal vejo, ki mu je bila zastirala pogled na SneÏnegore. Nevidni bi ga bil moral udariti za ta prestopek, paga ni. Morebiti mu je ubranil duh umrle matere, SkalneZvezde? Ali pa na ljubo belemu bobru, ki ga je oblago-daril s premoÏenjem in s ‰tevilno druÏino.

Jelen je dvignil nogo, ki mu je na trdih okroglicah Ïena pol zaspala, in se je povrnil k prej‰njemu svojemurazmi‰ljanju.

Tenkoprsta Vrba. Ta je krotka in upogljiva prav kakormuÏevna vrbova mladika. Le zdravja ni niã kaj trdnega.Pa ima obilo jesti in nihãe je ne priganja k delu. ·e nikolije ni bilo treba udariti in Jezerna ji menda ‰e ni reklaÏale besede. Morebiti mimogrede kdaj. Zares pa nikoline. Rodila mu je tri otroke, dva mladca in eno mladen-ko. Starej‰i, Pi‰ãalar, je ves njen. Najraj‰i sam kje Ïdi inmu ni mar pretepa‰kih iger drugih mladcev. Ptiãje petjebi kar naprej poslu‰al. Le kako se bo preÏivljal, ko doras-

BESeDABOBRI 2: ROD

48 

te. No, Ïe kako zanj poskrbi. Saj ga ima rad. Morebiticelo bolj kakor druge, ãeprav si Ïeli, da bi bil bolj lovskiin bolj drzen.

Druga dva Tenkoprstina otroka sta se vrgla po njemin jih marsikdo ne loãi od otrok Jezerne RoÏe. ·koda, datudi Vrba veã ne rodi. In ni upanja, da bi ‰e kdaj, ãeprav‰e niso potekla njena leta. Jezerni, seveda, so Ïe.

Ostrorogi je sédel, naslonil glavo na srednjo okrogli-co ograje in se zamislil.

Kaj naj res nima veã otrok? Ko se ‰e vedno poãutikakor mladec. In pri vsem obilju, ki ga premore. Njego-ve ãrede se mnoÏe. V go‰ãavah ima vse polno divjadi.Bobri‰ãa ob Dolgem in Stranskem potoku so se na-mnoÏila. Skoraj vse potoke so si bobri zajezili in stavlja-jo v razlivih vedno nova vodna gradi‰ãa. In koli‰ãe seleto za letom ‰iri. In hlapcev in dekel ima, da njihovihotrok vseh niti ne pozna veã. In kdo drugi v vsem Veli-kem jezeru premore toliko prekopane in obdelane zem-lje? Kdo toliko orodja in bronastih sekir in oroÏja? Saj biniti prav ne bilo, ãe ne poskrbi, da se njegov rod ‰e na-mnoÏi. Potem pa —.

»Hu-huhuhuu,« je spet zakriãala sova z razglednegahrasta vrh odsekanega hriba ob izlivu Reke.

Ostrorogi Jelen se je spomnil Ko‰ate Jelke, ki je na So-movem pogrebu zavistno oponesla, da hoãe on zago-spodariti vsem koli‰ãem v Velikem jezeru.

BESeDABOBRI 2: ROD

49 

»Pri belem bobru!« Ostrorogi je stegnil predse v peststisnjeno roko. »Zakaj bi pa ne. Bi vsaj povsod pametnogospodarili. Potem bi se ne nara‰ãal veã Udarni Jalan patudi noben drug gorjan ne, in nihãe ne, da nam razde-re koli‰ãa, ãe se mu prav ne obrnemo. Samo poskusil najbi ‰e kdo zmerjati nas z Ïabarji.«

V bledi svetlobi prvega krajca je Jelenu obraz kar za-Ïarel. O, seveda. Vsaj eno Ïeno si mora ‰e privzeti. Samokatero?

Ostrorogi, ki je doslej negibno sedel, se je preganil.âof!Jelen se je zdrznil. Ostro je pogledal v somrak. Ne, ni

ga varalo uho. Za pol luãaja kamna daleã so se v medlimeseãini ‰irili na mirni jezerni gladini ãimdalje veãji ko-lobarji. Prav je sli‰al. Bober je udaril s ploskatim re-pom po vodi in se potopil. Eden izmed tistih bo, ki jespomladaisko vznemirjen zapustil domaãe bobri‰ãe insi i‰ãe druÏice drugod. In si najraj‰i postavi nekje novovodno gradi‰ãe, kakor si je moral on pred leti zabiti no-vo koli‰ãe. In prej ali slej se njegova druÏina namnoÏi vrod, kakor sta tudi on in Jezerna zaãetnika novega, ‰te-vilnega rodu.

»Lej!« je zamrmral Jelen, »kako smo si koli‰ãarji inbobri podobni. ·e v mislih vãasih. On i‰ãe samice, jaz patipam za ãetrto Ïeno, pa sva nevede drug drugega zmo-tila.«

BESeDABOBRI 2: ROD

50 

Bober, ki je bil prej ãofotnil z repom in se potopil, seje onstran koli‰ãa zopet prikazal na vodni gladini. Nagloje plaval proti izlivu Reke. »Aha! V daljni svet je name-njen,« je vedel Jelen. »Prav ima. Naj mu beli dá sreão!«

âez svetli krajec lume se je pripodil oblak. Ostrorogini veã razmi‰ljal, katero mladenko naj si vzame za svo-jo ãetrto Ïeno. Spomnil se je dokaj pomladi nazaj. Pravob takem spomladanskem ãasu je bilo. Morda nekaj dnikasneje. Sijala je polna luna. Takrat ni sedel. Slonel jeprek ograje in premi‰ljeval, kaj naj ‰e vzame s sabo napomladanski obhod bobri‰ã, kamor je bil namenjendrugo jutro odriniti. Gledal je na jezero. Gladina vode jebila mirna in tiha. Ni se pognala riba iz nje in noben ptiãse ni prepeljaval naokrog. Le luna in nekaj svetlih obla-kov se je odsvitalo v jezeru. Ne, take noãi Ostrorogi Je-len na Velikem jezeru doslej ‰e ni pomnil.

Naenkrat pa —. Od Brda sem se je zaãelo jezero vravni ãrti lesketati. In vedno bliÏe in bliÏe, kakor bi kdoiz navidezno brzeãega drevaka sipal svetle ‰koljke. Panaravnost proti njemu. Ostrorogi je strmel in ni mogelodmakniti oãesa. Znotraj v koãi je zajokal Presukani Lis-jak, takrat ‰e dojenãek brez imena. Saj se je komaj do-bro narodil. Jezerna ga je vzela k sebi in ga brÏ utolaÏi-la. On pa, Ostrorogi Jelen, Ïe dokaj trden gospodar, seni niti zmenil za otrokov jok. Kakor uroãen je gledal vdolgo, od polne lune osvetljeno razo. Najraj‰i bi bil za-

BESeDABOBRI 2: ROD

51 

kriãal. Pa ga je, kakor nevidna roka, nekaj stiskalo zagrlo. Ne. Pred najbolj pobesnelim zobrom, in ãetudi ssamo sekiro v roki, bi mu ne moglo biti bolj tesno.

Jelen je gledal ãimdalje ostreje. Kar ãutil je, kako semu ‰irita zenici, da bi ujel ãimveã svetlobe. Po hrbtu gaje spreletel ãuden mraz. V lica pa mu je postalo vroãe.Ni si mogel veã tajiiti. Kakor pri polnem soncu je jasnovidel. Naravnost proti njemu je plaval — beli bober.

»Ooo, dokaj let je Ïe tega.«Ostronogemu so se tisti veãer takrat stresla kolena.

Trdno se je moral prijeti za zgornjo okroglico ograje, dani omahnil vznak na mosti‰ãe. Obraz mu je priãel lese-neti. Zadrgetal je. Ograja je zajeãala. Na ãelu je zaãutilznojne kaplje. Otrl si jih je z roko. Po hladu, ki ga je za-ãutil na koÏi, je spoznal, da veter piha naravnost od nje-ga proti svetlikajoãi se razi. Vsak bober, ‰e celo mladiã,ki bi prviã priplaval iz temnega gnezda v vodnem gra-diãu, bi moral Ïe davno ploskniti z repom in se potopi-ti. Beli bober se pa za njegovo drgetanje, za ‰kripajoãoograjo in za dah njegovega znoja ‰e menil ni. Priplavalje tik predenj in dvignil glavo.

Ostrorogega je postalo groza. NajeÏili so se mu lasjein zmanjkalo mu je sape. Zaka‰ljal je: »Hhhmmkh!«

âof!Stari beli bober je plosknil z repom in izginil. Jelenu

se je pa stemnilo pred oãmi. Zavrtelo se je koli‰ãe, kakor

BESeDABOBRI 2: ROD

52 

bi se podiralo. On sam pa je padal v temno brezno brezdna.

âez ãas, kdaj, ‰e danes ne ve in nikoli vedel ne bo, seje spet ovedel. LeÏal je, kakor je bil dolg in ‰irok, tikograje na mosti‰ãu. Zvest pes — tako vdanega psa niimel ne prej ne kasneje — pa ga je lizal po obrazu. Nadnjim so sijale zvezde. Luna se je pa menda skrila zaoblake. Da so se pa zateglo ogla‰ali v mrzle kraje seleãise ptiãi, pa se prav dobro spomni. ·e vedno ves omo-tiãen, je Ostrorogi vstal, odtaval v koão in se zavlekel naleÏi‰ãe poleg Jezerne RoÏe. Îena — takrat je imel samo‰e njo — je stisnila otroka k sebi, pa je bil on kar gotovoprecej bolj nebogljen kakor pa dojenec. Kako in kdaj jezaspal, drugo jutro ni vedel. Tega pa ne bo do smrti po-zabil, da ga je ponoãi otrok, sedanji Presukani Lisjak, poprsih in celo po bradi vsega omoãil.

Prebudil ga je hrupen vri‰ã, ki je nastal na vodi podkoli‰ãem. Odprl je oãi. Po svitu je sodil, da skoraj vzidesonce. Jezerne in otroka ni bilo veã poleg njega. Prisluh-nil je. »Beli bober, beli bober, beli bober,« je sli‰al pre-pla‰eno ponavljati vse naokrog. Tok, le ni sanjal. Planilje z leÏi‰ãa in stekel na mosti‰ãe. Kar ostolbel je. Kakorotroka je nesel v naroãju po pristajnem mostu navzgorNosati Los mrtvega belega bobra.

BESeDABOBRI 2: ROD

53 

»Da bi te!« Ostrorogi je nehote segel ob bok, kjer najbi visela sekira. Prijel je v prazno. Los pa je uganil nje-govo misel. Ves skru‰en je spregovoril:

»Ne, gospodar. Ne ubijaj nikogar. Nihãe se ga ni pri-taknil. Sam si ukazal vãeraj pod noã razpeti mreÏe zaribe pod koli‰ãe. Ribji plen je boren. V mreÏe pa je za‰elbeli bober in utonil.«

Ostrorogemu je zamigotalo pred oãmi. Vse okrog nje-ga se je zamajalo. ·e ârna in Gola gora. âe bi ta hip za-grmelo in bi z jasnega neba tre‰ãilo v njegovo koli‰ãe, bise prav niã ne zaãudil.

Pa je Ïe stala poleg njega Jezerna RoÏa in mu pri‰ep-nila: »Urno na razgledni brest, da ti Nevidni razodene,kaj naj storimo.«

Ostrorogi je pohitel po risji koÏuh in po svoje oroÏje.V drevak je poskoãil tako naglo, da je zajel vodo. Pa seni niã menil. Na vso sapo je odveslal proti RoÏnemu hri-bu.

Na koncu plitvine, kjer so na ravnici tik ob studencubile ograje za njegovo Ïivino, je pristal. — Znamenje obpoti na RoÏnik stoji dandanes blizu tam. — Ostroroginiti drevaka ni utegnil potegniti na trdino. âe mu gavoda odplavi, se Ïe kako vrne nazaj na koli‰ãe. Pognal seje v breg in hitel, da mu je sape zmanjkovalo. Pod bres-tom na vrhu RoÏnega hriba sulice ni prav prislonil kdeblu. Ni obstala. Padla je na tla in njena ost je zvenk-

BESeDABOBRI 2: ROD

54 

nila ob kamen. Jelen je ni pobral. DrÏal je Ïe za prvovejo. Kakor maãek urno je splezal v kro‰njo bresta. Ujelje prav zadnji hip. Komaj se je dobro usedel v vrhnjorogovilo, Ïe je priãelo vzhajati sonce. S priprtimi oãmi jeOstrorogi gledal v vedno bolj Ïarko svetlobo. Za‰ãemeleso ga oãi, pa ni izmaknil pogleda. âe ne vzdrÏi, dokler sesonce povsem ne dvigne izza gosto pora‰ãenih hribov,mu Nevidni ne razodene svoje misli in njega samega inves njegov rod prav gotovo zavoljo smrti belega bobrazadene nesreãa.

Sonce se je povzpenjalo v nezamegleno jasnino ãeda-lje vi‰e in vi‰e. Jelena so skelele oãi, kakor bi kdo s ‰ilomdregal vanje. Zatrepetala so mu lica. Vse se je vrtelopred njim. On pa ni niti trenil z oãesom, dokler ni na-tanãno razloãil, da stoji sonãni kolobar za dobro pednad robom zemlje. Tedaj se je, da bi ne omahnil in pa-del v globino, z obema roka trdno prijel pristranskihtanj‰ih vej in zameÏal. Pa ãim bolj je stiskal veke, temveã svetlobe je bilo v njegovih oãeh. Goreãi kolobarji sose vrtili pred njim naokrog. Vãasih jih je presekala trdatema, pa so isti hip se bolj zaÏareli. Jelenu samemu se jepa zdelo, da leti z razglednim brestom in vsem RoÏnimhribpm vred prek Velikega jezera naravnost soncu nas-proti. In kakor se je krãevito drÏal vej, bi kar gotovo ‰tr-bunknil v vodo, da ga ni varovala nevidna roka njegove

BESeDABOBRI 2: ROD

55 

matere, Skalne Zvezde. Zagledal je pred sabo dobrotnose smehljajoã njen mladostni obraz. Ooo!

Ostrorogi se je Ïe zbal, da skozi Ïareão svetlobo pri-leti z razglednim brestom vred naravnost v sonãno oblo.V u‰esih mu je buãalo, kakor bi drvel skozi najhuj‰i vi-har. Srce mu je bilo, da ga je ãutil prav v grlu. Mimo nje-ga je na roÏnobarvnih krilih priletel mrtvi beli bober inisti hip Ïe sedel na skalo sredi potoka v koncu Dolge do-line. Koj nato se je bledi obraz matere spremenil v cve-toãi obraz mladenke. Prek vsakega u‰esa je imela obe-‰enih namesto uhanov par zrelih ãe‰enj. Od nekod jepritekel ko‰atorep lisjak. Pognal se je proti mladenki injo hotel ugrizniti naravnost v njeno zdravo lice. Jelen jestegnil roko, da Ïensko ubrani. Lisjak ga je pa do krvipopadel. Jelen je brÏ segel po sekiri, da lisjaka ubije. Ra-njena desnica pa ni mogla veã prijeti za topori‰ãe.

In je ‰e zagledal okrog sebe mnoÏico tujih obrazov.Niso bili ne jezerjani in ne gorjani. âudne oglavnice sonosili in mrko so ga gledali. Tudi proti njim ni mogelzamahniti s sekiro, ne vreãi sulice in ne napeti loka. Zahrbtom je razloãno zasli‰al ‰kodoÏeljni smeh Ko‰ateJelke. V u‰esih mu je pa poãilo, kakor bi se bil razklal zaped debel led vzdolÏ vsega Velikega jezera.

Ostrorogi Jelen se je zavedel, da spet mirno sedi v naj-vi‰ji rogovili svojega mogoãnega razglednega bresta navrhu RoÏnega hriba. Odprl je oãi. Sonce se je bilo po-

BESeDABOBRI 2: ROD

56 

maknilo Ïe za sezenj visoko od trdnega roba zemlje. Podnjim je blestelo jezero. Drevaki so se pozibavali na vodi.Na mosti‰ãih so hodili ljudje okrog koã. Naravnost preknjega je letel dolg klin kriãavih Ïerjavov proti prodovomSave. Po drevju in grmovju pod njim pa bo Ïvrgoleli inÏviÏgali drobni ptiãi. Kaj da jih ni prej sli‰al.

Ostrorogi Jelen je bil sedaj trdno uverjen, da mu jeNevidni poslal videnje in da mu zanaprej v ãasih, ko sebo moral odloãevati in ukazovati, navdihne tudi pravomisel.

Jelen se je ‰e ozrl na kopate Grintavce, preletel s po-gledom ves dolg venec skalnih gora in obstal z oãmi nanajvi‰jem priostreniem vrhu, kamor nihãe ne more.Tam, mu je pravila mati, se dokajkrat mudi Nevidni inpo‰ilja nad ljudi, ãe ga razjeze, blisk in grom. Prav.

Ves pomirjen se je Ostrorogi Jelen vrnil z razgledne-ga bresta nazaj na svoje koli‰ãe. Na pristajnem mostu gaje Ïe ãakala Jezerna RoÏa z malim Presukanim Lisjakomv naroãju. Otrok je nekaj trmoglavil. Jelen ga je hotelpomiriti, pa ga je mali uprasnil v lice. Ni se maral veãmeniti za svojega najmlaj‰ega sinãka. Vzel je lok in od-veslal v plitvino pod izlivom Dolgega potoka. Proti pol-dnevu se je vrnil z velikim pelikanom. Odsekal mu jeobe perutnici, zavil vanji belega bobra in ga ‰e isti veãerpokopal na skali v koncu Dolge doline. Je bil tako pre-udaril, da je beli bober prav zato pri‰el umret pod nje-

BESeDABOBRI 2: ROD

57 

govo koli‰ãe, da ga mrtvega ne razkljujejo krokarji in danjegovih razmetanih kosti pozimi ne razglodajo volcje.

Od takrat je ‰lo Jelenu vse po sreãi in mu gre ‰e. In ãebi res kdaj zagospodaril vsem rodovom v Velikem je-zeru —?

Ostrorogega je stresel hlad. Od‰el je z mosti‰ãa v ko-ão mladcev in legel poleg Ponirka in Brleza, trdno od-loãen, da drugo jutro spet pogleda soncu v obraz.

Ob prvem svitu je bil Ostrorogi Jelen Ïe v kro‰nji raz-glednega bresta na vrhu RoÏnega hriba. Prej jasnonebo se je pooblaãilo in sonce se ni hotelo pokazati. Niãkaj prave volje je Ostrorogi splezal raz visoko drevo inod‰el po bregu navzdol. Bil je Ïejen. Zavil je k studencu,da se napije. Îe zdaleã je videl, da pravkar nataka vodomlada, postavna Ïenska. Ni je koj prepoznal, ãeprav jedobro vedel, da mora biti z njegovega koli‰ãa. ·ele ko jije pogledal v cvetoãi obraz, je videl, da stoji pred njimZorna Kalina, hãi njegovega hlapca Pegastega Risa.

»Daj mi piti!« je ukazal.»Pij, gospodar!« Kalina je z obema rokama ponudila

Ostrorogemu poln vrã vode. Hkrati je zardela. Saj ‰eskoraj nikoli ni govorila s svojim gospodarjem. Vsaj od-kar je odrasla ne. Kar nekako bala se ga je.

Ostrorogi je pil v dolgih poÏirkih, gledal pa je ãez tre-buh vrãa Zorni naravnost v obraz. Da. Prav te sinje oãije videl ob smrti belega bobra v soãnem prividu.

BESeDABOBRI 2: ROD

58 

»Na. Pa znova pritoãi!« Jelen je vrnil vrã mladenki inod‰el na breg k svojemu drevaku. Kaj bi postajal z deklo,ko lahko samo ukaÏe, pa ga mora povsem ubogati. Pamora ‰e prej razmisliti.

Ostrorogi je odveslal. Z jezera se je pa neprenehomaoziral nazaj proti studencu, kjer je v mladem jutru na-takala vodo dekla Zorna Kalina.

»Zares je brhka in vsa zdrava,« si je moral priznati.Obenem se mu je pa Ïe vsiljevala misel, ãe mu Nevidniprav Zorne Kaline ni namenil za ãetrto Ïeno.

Z vedrim, hkrati pa zami‰ljenim obrazom je Ostroro-gi Jelen pristal pod svojim koli‰ãem. Na pristajnem mo-stu je sreãal svojega sina, Presukanega Lisjaka. Nehotese je moral spomniti, kako ga je bil takrat ob povratkuod velikega sonãnega privida uprasnil. Molãe sta ‰la oãein sin drug mimo drugega.

Sonce se ‰e vedno ni hotelo prikazati. Prek koli‰ãaOstrorogega Jelena je pa letela v mrzle kraje jata ãrnih‰torkelj.

BESeDABOBRI 2: ROD

59 

BOBROVA SKALA

Na mosti‰ãu Ostrorogega Jelena je bilo vse Ïivo lju-di. Stali so ob ograji na sprednji strani. Vsevprek:

otroci, Ïenske, mladci in mo‰ki. Gledali so na pozibava-joãe se drevake spodaj na vodi. Najveã oãi je bilo pauprtih v prostoren, pa lahek drevak, ki je ãakal privezanob pristajno bruno. Bil je obilno natovorjen za na dalj‰opot. V njem je ponosno vzravnan sedel pri sprednjemveslu Presukani Lisjak. Oãividno se mu je dobro zdelo,ker je ravno njega odbral oãe Ostrorogi Jelen, da gre znjim na veãdnevni spomladanski pregled bobri‰ã. Naj-brÏ mu namerja kaj vaÏnega zaupati, ko prav njega jem-lje s sabo. Doslej je hodil z oãetom pregledovat bobri‰ãavedno le prvorojeni, Vztrajni Volk. Lisjak je pogledovalzdaj na eno, zdaj na drugo stran, kjer so v dveh ozkih,pa dolgih drevakih ãakali njegovi starej‰i in mlaj‰i brat-je, da pospremijo oãeta in Sinjeoko do izliva Dolgegapotoka v jezero. Najveãkrat se je pa mladec ozrl na pri-reãni vogal mosti‰ãa. Tam je slonela prek ograje ZornaKalina. Tudi ona je pogledovala njega. Videti pa ni bilavedre volje.

BESeDABOBRI 2: ROD

60 

Pred nekaj leti sta se bila Presukani Lisjak in ZornaKalina ‰e skupaj igrala. Kajkrat je bilo tako naneslo, daje moral on kot deãek otimati Zorno kot dokaj manj‰odeklico. Kalina bi ga bila morala biti in gristi, pa tega ninikoli zmogla. Samo kriãala je in klicala na pomoã. Inãudno. Skoraj vedno so mu Zorno iztrgali. Moral je be-zati s praznimi rokami in ‰e tepen je bil. Presukani jedorasel do mladca. Kalina je pa ‰e vedno ostala medotroki. Bila pa je Ïe kakor nerazcveten popek.

Odslej ni smel veã kaj prida govoriti z njo, on, mogoã-nega glavarja, Ostrorogega Jelena sin, ona pa hlapca,Pegastega Risa hãi.

Sedaj pa —. Zorna Kalina je lepa, da nobeno drevonjenega imena, ko ozelene go‰ãave, ne bo tako vabljivopotrepetavalo v spomladanskem vetru. Njega pa oãepriganja, naj si vzame Ïeno. Prav. ·e danes, ãe hoãe. Sa-mo druge ne kakor Zorno Kalino.

Zgoraj na mosti‰ãu je zahrumel Ostrorogega Jelenarod. Po pristajnem mostu navzdol pa je prihajal s samo-zavestnim korakom Ostrorogi Jelen. Z njim, na vsakostran ena, sta ‰li njegova sestra izpod SneÏnih gora, bo-gato obleãena Sinjeoka Kodrolaska, in pa njegova ÏenaJezerna RoÏa v preprosti delovni obleki.

»Ho, hoo, hooo!«Rod, ki mu je bil Jelen ukazal, naj se do zadnje glave

zbere na mosti‰ãu, je zamahoval z rokami in vzklikal

BESeDABOBRI 2: ROD

61 

odhajajoãi, najuglednej‰i Ïeni iz rodu Kozorogovcev.»Naj le pove Sinjeoka pod SneÏnimi gorami,« si je mislilOstrorogi, »da se mi ni treba nikogar veã bati. Najmanjpa Turovcev izpod Ple‰ivce. Da sva se pa z bratom Kar-pom zmirila, pa Ïe tako vedo.«

Poãasi in visoko vzravnana je stopala Kodrolaska popo‰evnini navzdol. Prijazno je odzdravljala na vse stra-ni. Dobro se ji je zdelo, da jo brat tako ãasti. Mu Ïe vrneUdarni, kadar pride spet na otok sredi jezera pod SneÏ-nimi gorami.

Îe je hotela Sinjeoka stopiti v drevak, pa jo je Jezer-na prijela za laket in jo ustavila. »Poãakaj ‰e. Nekaj sempozabila.«

RoÏa je stekla nazaj na mosti‰ãe in se brÏ vrnila s pol-nima rokami otro‰kih igraã, napravljenih iz lonãevine.Ponudila jih je Sinjeoki: »Na, za va‰e male, da te bodobolj veseli, ko se vrne‰.«

Kodrolaska je igraãe, ponajveã majhne posodice, kajrada sprejela. Najbolj v‰eã ji je bila lonãena ropotuljica.Ne, takih Kozorogovci niso znali Ïgati.

Sinjeoka je stopila v drevak. Zazibal se je. Ostrorogiga je odvezal. Lisjak pa ga je Ïe obraãal.

»Sreãno!«»Sreãno! Sreãnoo! Sreãnooo!«Od samih vzklikov se je mosti‰ãe potresalo. Od raz-

seÏnega koli‰ãa Ostrorogega Jelena pa so odrinili trije

BESeDABOBRI 2: ROD

62 

drevaki. Tudi Jelen je prijel za veslo. Njegovemu obra-zu nasproti je sedela Sinjeoka Kodrolaska. Ozirala se jeneprenehoma na koli‰ãe umrlega Brkatega Soma, kjer jebila rojena in odrasla. Sodila je, da od naselij v Velikemjezeru jemlje za vedno slovo. Kar milo se ji je storilo.Molãala je.

Tiho so drseli drevaki proti Brdu. Pu‰ãali so za sabo‰iroko razo. Od rilcev in vesel razgibana voda se je les-ketala v zgodnjem dopoldanskem soncu.

V plitvini pod Dolgo dolimo se je pasla ‰tevilna jatarac. Hrupno se je dvignila iz vode in odletela vzdolÏ hri-ba na odprto jezero.

Veãja dva drevaka sta se obrnila, da se vrneta. Ostro-rogi in Lisjak sta pa zaveslala v Dolgi potok.

Sinjeoka je pravkar premi‰ljevala, ãe bo tudi Jelen za-bredel v vodo, da prerineta z Lisjakom drevak skozibrzico navzgor, ali bo pustil vse teÏko delo opraviti sa-mo sinu. Pa je Ïe trãil rilec drevaka ob breg. »âaj! Malose ogni,« je spregovoril Ostrorogi, stopil mimo nje inposkoãil za Lisjakom na trdino.

»Kaj pa bo?« je bila radovedna Kodrolaska.»Drevak potegnem skozi brzico. Ti kar ostani.«»Kako? S suhega?« se je zaãudila gorjanka.»Seveda.«Sinjeoka se jo ozrla. Ob robu struge je bila izpeljana

dokaj ‰iroka steza. Mladi Lisjak je Ïe nategoval nekaj

BESeDABOBRI 2: ROD

63 

seÏnjev dolgo moãno vrv, ki je bila trdno privezana zarilec drevaka. Oãe in sin sta si jo vrgla prek rame, seuprla in potegnila. Tok vode je odrinil drevak skoraj nasredo struge. Preden se je mogla Kodrolaska novotarijido konca naãuditi, je bila Ïe na vrhu brzice. Kakor bisama sebi ne mogla verjeti, da so s tako majhnim tru-dom in s tako lahkoto in tako naglo zmogli brzico, se jeozirala na oba bregova. Z orja‰kih debel so jo ogledova-la znamenja Ostrorogove lastnine, jelenovi rogovi z niãtanj‰imi paroÏki, kakor so v resnici. Ob ãasu njenegadekli‰tva v lubje vrezane ãrte so se v teku let raz‰iroãilein nabrekle. Sinjeoka ni mogla veã molãati. Vesela je bilabratovih uspehov. Rekla je Ostrorogemu, ko je poskoãilnazaj v drevak in spet prijel za veslo:

»Se ‰e spomni‰, kako je bilo vãasih teÏavno riniti dre-vak po tej brzici navzgor?«

»Kaj bi se ne.«»Takrat —.«»Takrat sem bil sam. Sedaj nas je pa vseh skupaj za

mogoãen rod. S sosedi Ïivimo v miru. Ljudje mi ne pa-dajo po nepotrebnem. Izsekali in iztrebili smo Ïe mar-sikatero stezo. In jih bomo ‰e, ãe bo prav. âim dlje v svet.Saj reke in prelazi so vseh. Do brezmejnega Slanega je-zera, ki leÏi nizko proti veãerni strani, moramo ‰e priti.«Ostrorogemu Jelenu so se zaiskrile oãi.

»Pridemo, oãe,« je pritrdil Presukani Lisjak.

BESeDABOBRI 2: ROD

64 

«In ãe bi sami ne zmogli, poreãem Udarnemu Jalanu,da vam pomore.«

Kodrolaska je bila kaj vneta za veliko podvzetje. Jelenpa ni bil niã kaj voljan deliti svoje oblasti s kom drugim,najmanj pa z nejezerjani. Odbiti pa obetane pomoãi nihotel naravnost. Odreãi se ji pa tudi ni maral. Kdo ve,kako ‰e nanese. Preudarno je odgovoril:

»Mislim, da bomo zmogli sami. âe ne, je pa ‰e dokajkoli‰ã zabitih v Velikem jezeru. Je nerodno tako daleãnadlegovati za pomoã.«

»No ja. Bo‰ Ïe videl.« Sinjeoka je ta trenutek vedela,da si Ostrorogi Jelen res Ïeli zagospodariti vsem jezer-janom. Iz razgovora s Ko‰ato Jelko je pa tudi izlu‰ãila, damu bodo Turovoi trmasto nasprotovali.

Priveslali so na malo jezerce ob razcepu doline. Spetso prepla‰ili ptiãe, ki so na svoji dolgi poti iz vroãih vmrzle kraje poãivali in se pasli v mirnem zati‰ju. BrÏ sose poskrili v loãje. Nekaj se jih je pa dvignilo. Preleteli sose na bobri‰ãe v Stranski dolini.

»Ali ‰e pomni‰, Ostrorogi,« je Sinjeoka spet povzelapogovor, »da me je tisto noã, ko me je ugrabil UdarniJalan, dal z drevakom vred prenestii iz spodnjega Dol-gega potoka v gornjega ãez led in se niti zbudila nisem?«

Jelen je raz‰iril nosnici in glasno prhnil. Kar razvnel seje. »âe bi Ïivel kakor hrast dolgo, bi nikoli ne pozabiltistih burnih, lepih ãasov.«

BESeDABOBRI 2: ROD

65 

»Mlada leta,« je zami‰ljeno pristavila Sinjeoka.Spet so zamahnila vesla in drevak je zginil med go-

‰ãave ob zgornji strugi Dolgega potoka. ·e nekajkrat stastopila Ostrorogi in Presukani na suho in povlekla dre-vak z vsem tovorom in s Kodrolasko vred skozi brzice.Hitro so se bliÏali koncu dolge doline. Dokaj so prihiteli.Sonce je ‰e visoko stalo nad gorami, ko so pristali obskali na sredi bistre vode.

Ostrorogi in Lisjak sta brÏ raztovorila drevak. Ogredjeza ‰otor je na skali v koncu Dolge doline bilo Ïe veã letkar vedno postavljeno. Samo koÏo sta ‰e raztegnila prekokroglic. Delo jima je ‰lo kaj roãno izpod rok. Tu in tamje poprijela tudi Sinjeoka. O, je ‰e znala.

Oãe in sin sta odveslala po kurivo. Kodrolaska pa jesedla na kamen poleg mrzlega ognji‰ãa in se zamislila.Nehote je segla s palcem za niz pisane ogrlice, ki jo jenosila okrog vratu.

Prav na tej skali se je odloãila pot njenega Ïivljenja.Udarni Jalan ni niã premi‰ljeval in povpra‰eval. Kar pri-svojil si jo je. Ni se mu mogla braniti, pa ãe bi se ‰e takohotela. Kasneje ji je grozilo, da jo zavoljo prestopka, kiga je bila zagre‰ila, izÏeno v moãvirje, kjer naj bi seugreznila. Pa je sredi zime pridrvel na zamrzlo jezero ssvojimi mladci spet Udarni Jalan, poklal na koli‰ãu Ost-rorogega besno tolpo volkov, jo re‰il izpod njihovihzob in grozeãe ji smrti v moãvirju.

BESeDABOBRI 2: ROD

66 

Udarni Jalan. Je Ïe res, da ni bil vedno prijazen z njo.Nekajkrat jo je bil celo udaril. Pa vendar. Vsa dolga letaga je rada imela in ga ima ‰e. Gorje, ãe bi bila katera iz-med postranskih njegovih Ïena samo posku‰ala kdajnjo izpodriniti. Bi jo pri priãi utopil v jezeru.

Nad Sinjeoko Kodrolasko se je s ‰iroko razprtimiperutnicami pripeljal orel. ZakroÏil je, si z vi‰ine ogledaltemni sotor in zami‰ljenjo Ïensko na skali in odletelprek grebena naprej proti SneÏnim goram. Kodrolaskaga niti opazila ni. Sence njegovih perutnic sonce ni vrglona skalo. Padla je daleã proã v go‰ãave na poboãju Golegore. Sinjeoka je pa mirno pletla svoje misli naprej.

Ne. Za vse na tvetu si ne zna predstavljati, kako bi bilamogla Ïiveti s kobaljastim Urnim Sulcem. Ne, ne, ne!Sinjeoka je naglo odkimavala z glavo. Izpod oglavnice seje usul pramen las. Pogladila jih je nazaj. Hkrati se je paspomnila, da utegne prav zavoljo nje, ki ni marala Tu-rovca Sulca, groziti zdaj ãez toliko let Ostrorogemu Je-lenu huda nevarnost. Sedanja Ïena Urnega, gorjanka izrodu Kozorogovcev, Ko‰ata Jelka, kar ne more pozabi-ti, da je ni maral vzeti ne Ostrorogi in ne Udarni. Ne-izmerno je oblastljiva. Ugled Ostrorogega Jelena jo na-ravnost boli. Ne more prikriti, kako bi se rada znosila. ·esama ni vedela, kdaj se je izdala, da hoãe Ostrorogemuzanesti razdor prav v njegovo druÏino. Zato pa lovi Pre-sukanega Lisjaka. âe se ji posreãi —. Naj mar Jelen

BESeDABOBRI 2: ROD

67 

lastnega sina ubije, da re‰i moã rodu? Ne, ne. Ne smeprej oditi pod SneÏne gore, preden ne posvari brata, najprav niã ne zaupa Turovcem, ki jih v resnici vodi Ko‰ata,ne Urni Sulec, in naj pazi na svojega sina, PresukanegaLisjaka. Samo kako naj govori z njim, da bi mladec nemogel ujeti nobene besede —? Aha, Ïe ve.

Drevak je spet trãil ob skalo. Jelen in Lisjak sta urnozmetala pripeljano gorivo na kup poleg mrzlega ognji-‰ãa. Nato pa je Ostrorogi ukazal Presukanemu, naj po-hiti v Golo goro do skalne votline in naj pove Sokolu inGamsu, da se je mati vrnila in da naj prideta ponjo.

»Prav, prav! Naj le gre,« je pritrdila Sinjeoka. »Dru-gaãe kar gotovo, koj ko ugledata dim in ogenj, pridrvi-ta z mladci v dolino. Poznam svoje sinove. Niã manjniso razboriti, kakor je bil v mladih letih njih oãe, Udar-ni Jalan.«

»Pa naj pridejo. Je prav, da spo‰tujejo svojo mater.«Ostrorogi si kar ni znal razloÏiti besed svoje sestre.

»Ne, danes niã,« je odkimala Kodrolaska. »Jutrizjutraj. Ne bom hodila na noã v goro. ·e enkrat bi radaprenoãila na tej skali, kjer mi je vzcvetel ãas, ki zdaj do-zoreva.«

»Kakor Ïeli‰.«Kodrolaska se je obrnila k Lisjaku: »Presukani! Ti pa

ostani ãez noã pri mojih sinovih. Pogovorite se in pove-selite se!«

BESeDABOBRI 2: ROD

68 

»Bom.« Mladec bi bil najraj‰i zavrisnil. Se niã kaj pri-da ni poãutil v Kodrolaskini in oãetovi dru‰ãini. Je mo-ral skoraj ves ãas molãati, ker se ne spodobi, da bi semlaj‰i vtikal v pogovore starej‰ih.

»Potem pa kar koj odidi,« je ukazal Jelen in prepeljalsina na breg. OboroÏen, kakor se spodobi za odraslegaglavarjevega sina, je ves vesel odhitel Lisjak po Ïe dav-no presekani in dokaj obhojeni strmi stezi v Golo goroin kmalu zginil med go‰ãavami. Ostrorogi je brÏ nalomil‰e smreãja za leÏi‰ãe. Zavoljo Kodrolaske. Sam bi legelkar na trdo.

Koj ko se je Jelen vrnil na skalo, je bral v Sinjeokinihoãeh, da je sestra Presukanega namenoma poslala vGolo goro. NajbrÏ namerja njemu nekaj povedati, ãesarnaj bi mladec ne sli‰al. Res je priãela govoriti:

»V na‰ih mladih ãasih je bilo ognji‰ãe v gornjem kon-cu skale. Kako, da si ga premestil?«

»Zavoljo belega bobra.«Sinjeoka se je zaãudila. Ostrorogi pa je postal zgovo-

ren kakor nekdaj na koli‰ãu Brkatega Soma, ãe je bil zdora‰ãajoão sestro sam v koãi in prave volje. In je spetgovoril Kodrolaski kakor otroku:

»Ti si kajpada Ïe pozabila, da je bila prav tam, kjer sesedaj ãrni na ravni, kamniti plo‰ãi ognji‰ãe, vãasihjama.«

»O, se ‰e spomnim,« je prikimala Sinjeoka.

BESeDABOBRI 2: ROD

69 

»No vidi‰,« je nadaljeval Jelen. »Tisto jamo sem oãi-stil prav do gole skale, jo na debelo nastlal z drobirjem,ki sem ga bil nabral okrog dreves, naglodanih od bob-rov. Na tako pripravljeno leÏi‰ãe sem pa poloÏil v peli-kanove perutnice ovitega mrtvega belega bobra.«

»Na leseni drobir —?« je pomi‰ljala Kodrolaska. »Marbi mu postlal s suho travo.«

»Napak!« je Ostrorogi razloÏil Sinjeoki. »Bobri spijole na naglodanem drobirju. Saj bi trave ne mogli prinestisuhe v svoja gradi‰ãa, ko jim vhode vanje zaliva voda.«

»Ahaaa —!« je razumela Kodrolaska.Ostrorogi se je pa razvnel in povedal ‰e naprej: »Po-

tem sem k belemu bobru pridejal nekaj korenin lokva-nja, ga pokril z neobeljenimi vrbovimi rklji in tako oskr-bel mrliãa s hrano, ki jo najraj‰i uÏiva. Zasul sem pajamo najprej z drobnim, potem pa vedno debelej‰improdom. Na vrh sem pa zavalil, kakor vidi‰, velik plo‰ãatkamen, teÏak kakor skala. Ne volk ne lisjak in nobenazverjad ne more izkopati in izglodati kosti belega bo-bra.«

»Saj,« je posegla bratu v besedo Sinjeoka. »Pri naspod SneÏnimi gorami vedo povedati, da so pred davni-mi ãasi trdinci pokopavali svoje poglavarje pod druÏin-ska ognji‰ãa. Ti si pa na grob belega bobra prenesel svo-je lovsko ognji‰ãe. Le kako, da si se tega domislil?«

BESeDABOBRI 2: ROD

70 

Ostrorogi se je malo poobotavljal. Razmi‰ljal je, ãe najzaupa Ïenski skrivnost ali ne. Nazadnje je pa le povedal:

»Nevidni se mi je razodel v sonãnem videnju insodim, da sem ga prav razumel. Saj rastem pod var-stvom belega bobra v ãimdalje mogoãnej‰i rod. In ãe boprav —.«

Jelen je utihnil. Vsega pa Kodrolaski le ni treba vedeti.Kaj njo briga, ãe si on misli privzeti ‰e ãetrto Ïeno, ki bokar gotovo Zorna Kalina. Mu je tudi njen obraz pokazalNevidni v sonãnem prividu, obenem ko mu je bil razo-del, naj pokopilje belega bobra pod svoje lovsko ognji-‰ãe na tej skali.

»âe bo praaav —?« Sinjeoka je zateglo ponovila za-stalo bratovo besedo. »Kaj pa Ostrorogi, ãe se ti kaj na-robe obrne?«

»Zaenkrat, se mi zdi, mi niã slabega ne grozi.«Jelen je po tihem obdolÏil Kodrolasko, Ïeno ponos-

nega gorjana, Kozorogovca Udarnega Jalana, da hoãenekako podcenjevati njegov razmah. Kakor da bi bilarazgovor Ïe konãala, je odvil iz ovãjega koÏuha vnetiloin priãel netiti ogenj. Premikalo se je vrtilo in zasmrde-lo je trdo drgalo.

Kodrolaska je obmolknila. Premi‰ljala je, ali najOstrorogega opozori na nevarnost, ki mu grozi, ali ne.Kaj pa njej mar! Utegne ji celo zameriti. Pa vendar —.Niã! Samo, kako naj zaãne —?

BESeDABOBRI 2: ROD

71 

Na skali je zasmrdelo po smodeãem se lesu in Jelenuje zatlela v rokah goba. No, sedaj mu ogenj veã ne ugas-ne. In kakor bi se opraviãevala, je spregovorila Sinjeoka:

»Kajne, Ostrorogi, ni se ti zdelo prav, da sem ‰la obis-kat Ko‰ato Jelko?«

»Niãesar bi ne bila zamudila, da si odveslala kam dru-gam.« Jelen je vstal. Zavrtel je, kar mu je roka dala, vÏi-gajoão se gobo, da jo ãimbolj razvname.

»Se mi je zdelo, kaj bo‰ odgovoril.« Sinjeoka je za-ka‰ljala, kakor bi se ji bila beseda zataknila. »Ve‰, bi nebilo lepo, ãe bi jo bila povsem prezrla. Kajkrat je ona ti-ste prve ãase, ko mi je bilo ‰e dolgãas po tebi in po Ve-likem jezeru, pri‰la k meni na otok —.«

»Pozvedovat, kako bi se mogla usesti med nas, jezer-jane. Treba je je bilo.« Ostrorogi je vÏgal suho travo injo podtaknil v pripravljeno draãje.

»Ja no!« je skamizgnila Kodrolaska z rameni. »Sedajje, kakor je. Ti samo glej, da se ti ‰e v tvoj rod ne zaje.«

»Kaaaj!« Jelen se je zravnal in na ‰iroko zamahnil zobema rokama.

»Niã se ne ãudi.« Sinjeoka je priãela pridevati naogenj, ki je grozil, da ugasne. »Sam si jo sli‰al, kako ti jezaÏugala, da ti zmede prejo.«

»Samo poskusi naj!« Ostrorogi je dvignil pest.»Saj Ïe posku‰a.«

BESeDABOBRI 2: ROD

72 

Jelen je srepo pogledal sestro, kakor bi jo hotel z oã-mi prebosti: »Kaj se ti sanja?«

Kodrolaska ni zmaknila oãi: »Niã se mi ne sanja inprav budno sem gledala in poslu‰ala na koli‰ãu Turov-cev pod Ple‰ivco. In ti povem, da si bo Ko‰ata Jelka vseprizadevala, da ujame tvojega sina, Presukanega Lisja-ka, na svojo hãer, Pisano Tulpo.«

Jelenu je blisnila jeza iz oãi: »Zato se je mudil tolikoãasa pri Turovcih, ko je ‰el sporoãat Somovo smrt. MuÏe pokaÏem, smrkavcu!«

»Preudarno ravnaj!« Kodrolaska je dvignila kazalec.»Kolikor sem mogla ovohati, Lisjaku Tulpa kot vada zazdaj ‰e prav niã ne di‰i. Ima najbrÏ drugod ogledanokak‰no Ïlahtnej‰e meso.«

»Takooo —« se je pomiril Oatrorogi. »Prav, da si po-vedala. Bom popazil.«

»No vidi‰,« se je nasmelmila Sinjeoka Jelenu. »Le nibilo povsem napak, ãe sem ‰la obiskat Ko‰ato Jelko.«

»Ni bilo, ne,« je pritrdil Ostrorogi. »Saj pravim, kakorpodlasice ste Ïenske. Vse skrite rove pretaknete in mar-sikatera zna biti dokaj krvoloãnej‰a kakor pa kak‰ensmrdljiv dihur.«

Ostrorogi Jelen je vrgel na ogenj polno naroãje draã-ja. Na skali je pred temnim ‰otorom vzplapolal visokplamen. Izpred votline v Goli gori se je oglasil najprej

BESeDABOBRI 2: ROD

73 

vesel vrisk, koj nato pa mogoãen ruk, klic Udarnega Ja-lana. Ostronogi Jelen je prav iz dna prsi odrukal.

Da Jelen vsaj nekoliko pokaÏe, kako vesel je Sinjeoki-nega opozorila, je pod noã odveslal pod jez. Ni dolgoãakal, ko je njegova pu‰ãica Ïe podrla mladega bobra, kije izpodglodaval visok topol. Bil je ‰e kar dobro rejen, kozime to leto skoraj ni bilo. Niã se mu ga ni zdelo ‰koda.Za tako sporoãilo bi rad dal najteÏjega medveda. Z Lis-jakom se pa Ïe prihodnje dni pogovori. Ga je prav zatovzel s sabo, da pozve, kako misili zavoljo Ïensk.

Ostrorogi in Sinjeoka sta dolgo bedela ob ognju naskali. Kodrolaski se je med kamenjem peãen bobrov repkaj prilegel. Ga ni nikoli veã jedla, odkar je od‰la z Ve-likega jezera. So se bobri v lovi‰ãa Kozorogovcev ‰elepriseljevali.

Pozno v noã sta se pogovarjala Sinjeoka in Ostrorogi.Prav kakor vãasih, ko sta po smrti matere Skalne Zvez-de sama prebivala v mali koãi na koli‰ãu Brkatega Soma.Zvezde so potrepetavale nad njina in polna luna je ob-sevala temni ‰otor. Iz go‰ãav pa so se od vseh stranigrozljivo ogla‰ale sove.

Drugi dan je Sinjeoka Kodrolaska od‰la s svojima si-novoma in zagorelimi mladci ãez prelaz za Golo goronazaj pod SneÏne gore. Velikega jezera res svoj Ïiv danni veã videla. Brata Ostrorogega Jelena pa ‰e veãkrat. Jeãedalje bolj pogosto prihajal po svojih opravkih pod

BESeDABOBRI 2: ROD

74 

SneÏne gore. Vselej ji je moral natanãno poroãati, kaj segodi na koli‰ãih. Skali na sredi potoka v koncu Dolgedoline je pa Sinjeoka dala ime Bobrova skala. Pozazna-movanja so se z Ostrorogim vred kar vsi poprijeli. Za-voljo belega bobra, ki je leÏal pokopan pod kamnito plo-‰ão Ostrorogovega lovskega ognji‰ãa.

BESeDABOBRI 2: ROD

75 

OSTRI BOJI

Uhuuu, uhuuu, uhuuu. S skalne Gole gore in iz vseh go‰ãav na poboãjih

nad Dolgo dolino se je razlegalo po‰astno ogla‰anjeuharic. Kriki manj‰ih sov so kar tonili v mogoãnih gla-sovih gospodarjev noãi. Voda v razlivu nad jezom nadBobrovo skalo je na vse strani narahlo valovila. Po vsejvodni planjavi so nastajali vznemirjeni kolobarji, se v lu-ninem svitu ãedalje bolj ‰irili, se zadevali drug ob dru-gega in pominevali pa koj spet na novo zavalovili.

Na trdini, blizu in daleã od brega, je na vseh koncih inkrajih hre‰ãal les, ki so ga glodali bobri. ·e celo iz vodeje bilo ãuti pridu‰eno ‰krtanje.

Uhuuu, uhuuu, uhuuu, je neprenehoma od vseh stra-ni grmelo na u‰esa Ostrorogemu Jelenu in Presukane-mu Lisjaku. Skrbno prikrita za nizko vzboklino in za za-taknjeno vejevje, sta opazovala vrveÏ polnoãnih glodal-cev na trdini in v vodi. Koj za njima se je priãenjala Ïedokaj razredãena go‰ãava. Nekaj izpodglodanih drevesse je naslanjalo na ‰e trdno stojeãe sosede, kakor bi ãa-kala, kdaj tudi tem za‰krta smrtno pesem bobrov zob,da se potem druÏno zgrudijo na mokrotna tla. Na pla-

BESeDABOBRI 2: ROD

76 

njavi pred njima pa so ‰trleli iz zemlje ne‰teti priostre-ni ‰torovi, debeli in tanki, in priãali o podjetnosti bobro-vih zob. Vmes pa je vse navzkriÏem leÏalo nekaj moãnihdebel. Zavoljo svoje obilnosti niso bila porabna za zabi-janje v jezerno dno, ‰e manj za brunãevje mosti‰ã ali zaogredje novih koã. Za dolbenje in izÏiganje drevakov sobila pa premalo debela.

Grozljivo so se razlegali v meseãno noã zategli glasoviuharic. V jarku vzdolÏ jase, od Ostrorogega in Lisjakakomaj dobre tri seÏnje oddaljen, je pa plaval bober inplavil dokaj‰njo, pa precej okle‰ãeno vrbovo vejo protirazlivu potoka, da jo tam v miru olupi, pouÏije lubje,rklje pa porabi za popravo svojega vodnega gradi‰ãa, kiga je bila zima kolikor toliko zrahljala.

Onkraj jarka je stal visok topol. Njegovo deblo bi ko-maj obsegel odrasel mo‰ki. Oprt na svoj plo‰ãati rep, seje star bober, ki se oãividno ni veã kaj prida menil zavrveÏ spomladanskega parjenja, spenjal ob deblu, sevrtel okrog njega in ga nekako za dve pedi visoko od talizpodglodaval. Globoko ga je bil Ïe obglodal in Lisjak seje zbal, da utegne drevo vsak ãas omahniti in pasti pravnanj in na oãeta. Po‰epetal je Ostrorogemu:

»Topol! Vidi‰?«»Vidim.«»Umakniva se.«

BESeDABOBRI 2: ROD

77 

»Ne. Dokler se bober niã ne boji, se nama tudi ni tre-ba.«

Miiijauauaauuu . . . Ph, phh, phhh.Presukani se je zdrznil. Bobri so pa za hip obstali.»Risi se gonijo in tepo za samice,« je povedal Jelen

sinu, ki doslej res ‰e ni preÏivel nobene spomladanskenoãi v globini go‰ãav.

»Miiaaau grrrr,« se je po‰astno oglasilo na drugempoboãju, samo dokaj bolj tenko.

»Maãki,« je vedel po glasovih Presukani Ïe sam.»Uhuhuhu,« je naglo zauhalo v go‰ãavi nedaleã za

oprezujoãima lovcema.Nato je nastalo jezno kihanje, glasno vre‰ãanje, Ïi-

vahno puhanje in ‰klepetanje s kljuni. Lisjak je vpra-‰ujoãe pogledal oãeta.

»Uharice. Dva samca se tepeta za samico,« je poduãilOstrorogi sina.

Khav, khav, khav.Lisjakov lajeÏ je Presukani Ïe od otroka naprej poznal.

Saj je prav zato dobil po njem ime, ker je znal lisjaka zopona‰anjem praklicati.

Najrazliãnej‰i Ïivalski glasovi in vmes kakor jok otrokin klici odraslih na pomoã so prihajali iz neprehodnihgo‰ãav, se valili po poboãjih navzdol in se zlivali nadstrugo potoka v dnu Dolge doline.

BESeDABOBRI 2: ROD

78 

Nak! Kakor mu je bilo pozimi tuljenje volkov v zaba-vo, je bil Presukani Lisjak kaj vesel, da ni bil sam in daje leÏal oãe poleg njega. ·e tako ga je postajalo groza.Ostrorogi se je pa za grozljive glasove komaj menil. Ne-prenehoma je napenjal oãi, pregledoval planjavo predsabo, jarke in vodni razliv, ‰epetaje premikal ustnice instegal prste na rokah, kakor bi ‰tel.

»Ni ãuda, da se Ostrorogenu Jelenu kar vsak raj‰iogne, kakor pa bi se sprl z njim,« je pomislil Lisjak in bilponosen na svojega oãeta.

Stari bober, ki je izpodglodaval visoki topol, se je ri-tenski odmaknil precej daleã od debla. Nagnil je krivo-noso glavo po strani in z drobnim oãesom pogledoval vkro‰njo in v vrh drevesa. Prav kakor presku‰en drvar jeprecenjeval, na katero stran utegne topol pasti. Da se bovedel o pravem ãasu in na pravo stran ogniti. Zadovo-ljen s svojim dosedanjim delom, je sedel na moãni zad-nji nogi, se oprl na mesnati rep in se vzpel pokonci. Zdokaj ‰ibkima prvima nogama si je otrl gobãek in si po-gladil brke. Podoben je bil majhnemu moÏiãu. Dana‰njiotrok bi kar verjel, da vidi pred sabo palãka. Jelen in Lis-jak sta pridrÏevala sapo, da bi glodaca ne zmotila. Res juni bober ne opazil in ne ovohal. Spet se je spustil na vse‰tiri in kole‰travo od‰el nazaj k topolu. Znova so za‰kr-tali ostri zobje, pa dokaj poãasneje in previdneje. Vsak

BESeDABOBRI 2: ROD

79 

hip je prenehal, pooprezoval in prisluhnil s po straninagnjeno glavo v kro‰njo drevesa.

»Sedaj pa le tudi ti pazi,« je Ostrorogi na rahlo dreg-nil sina.

Po jarku navzgor sta priplavala tesno drug za drugimdva bobra: samica in samec. Najprej je bobrica zlezla natrdino, ostresla raz sebe vodo in iztisnila iz zadka bobro-vino. Prav isto je naredil samec. Nato sta se priãela bo-bra igrati kakor otroka. Nerodno sta se lovila, se vzpe-njala pokonci in se objemala, zraven pa zamolklo in tihopogrkovala.

Hrrrsk, hrrrsk, hrrrsk, so peli zobje starega bobra obdeblu topola. Na vsako toliko ãasa se je pa za tri, ‰tiriseÏnje odnaknil od debla, zdaj na to, zdaj na drugostran, in pazno prislu‰koval in pogledoval v vrh dreve-sa. Potem pa spet hrrrsk, hrrrsk, hrrrsk. Za igrajoãi separ se pa skoraj zmenil ni.

»Pazi!« je znova opozoril Jelen Lisjaka.Po jarku navzgor je priveslal s krepkimi zadnjimi no-

gami ‰e tretji bober. Skobacal se je prav tam na bregkakor prej‰nja dva in prav na isto, krtini podobno vzpe-tino, iztisnil svojo bobrovino. Potem je visoko nagrebe-nil hrbet in priãel poãasi stopati proti igrajoãemu separu. PribliÏal se je prav do samice in jo povohal. Tak-rat pa — drugi samec se je pognal v pritepenca. Vnel seje boj. Bobra sta se vzpela pokonci, se obdelovala s

BESeDABOBRI 2: ROD

80 

kremplji prvih nog, da je letela dlaka od njiju. Sku‰alasta drug drugega ugrizniti. Spoãetka si kar niã nista mo-gla do Ïivega. Kasneje pa — kakor bi bil bober, ki je bra-nil svojo bobrico, sit potrpljenja, se je divje pognal v na-sprotnika. Prevrnil ga je vznak in, preden se je vsiljiveczavedel, mu je Ïe zasadil svoje ostre in ‰iroke sekavce vvrat. Curek krvi je brizgnil na steptano rjavo travo. Ra-njeni bober se ni veã upiral. Zleknil se je po tleh, se pri-ãel tresti, nekajkrat ‰e krãevito brcnil in obleÏal mrtev.

Oãe in sin sta se spogledala. Hkrati je Ostrorogi zapa-zil, kako urno beÏi stari bober izpod topola; pa ravno nanasprotno stran, kakor sta leÏala on in sin. Naglo se jeozrl navzgor. Ta hip je Ïe zagrabil Lisjaka za roko, pla-nil pokonci in zakriãal: »Teciva!«

In sta beÏala, kar so ju noge nesle. Bobri na trdini paniã manj. Glasno so skakali v vodo. Kar jih je pa plava-lo v razlivu, so skoraj vsi hkrati ãofotnili z repom in sepotopili.

Hrrrump! je glasno tre‰ãil debeli in visoki topol na tla.V bliÏnjih go‰ãavah so obmolknili vsi posastni glasovi innastala je velika tihota.

Ostrorogi in Lisjak sta obstala in se spet spogledala.Za las sta u‰la izpod podirajoãega se drevesa. Presuka-nega je celo vrh topola malo oplazil. Pa ni bilo niã hude-ga. Ni ãutil veã, kakor ãe bi ga bil kdo s ‰ibo udaril pohrbtu.

BESeDABOBRI 2: ROD

81 

»V tem razlivu sva za nocoj videla, kar sva,« je spre-govoril Jelen. »Bobri se ne bodo veã brezskrbno razÏive-li. So se preveã prestra‰ili in ovohali so naju. No, pa sajsedaj vem, pri ãem sem. Kaj pravi‰, koliko bobrov je vtem bobri‰ãu?«

»Ne vem,« je priznal Lisjak. Kako naj bi pa mladecvedel. Ni bil vajen gledati in poslu‰ati kakor oãe, ki je ‰evedno slovel med jezerjani za lovca, pred katerim naj sevsi drugi kar skrijejo. Pa tudi Presukani kaj prida bobrovopazoval ni. So mu neprenehoma uhajale misli nazaj nadomaãe koli‰ãe. Bila je spomlad in pa lepa lunina noã.Pa je ‰e vedno videl stati ob ograji na prireãnem voga-lu mosti‰ãa Zorno Kalino, postavno in brhko in zdrave-ga lica. Saj ‰e podirajoãega se topola ni o pravem ãasuopazil. Da ni bilo oãeta poleg njega, bi leÏal morebitisedaj ubit ali pa vsaj pohabljen pod njegovim teÏkimdeblom.

»No, vsaj pribliÏno reci, koliko bobrov Ïivi v tem raz-livu,« je silil Ostrorogi v Lisjaka.

»Res ne vem preceniti, oãe,« se je branil Lisjak.»Ti pa jaz povem,« je zadovoljno poloÏil Jelen roko na

ramo mladca. »âe bi jaz in vsi moji otroci, z otroki inÏenami vred, dvignili vse prste obeh rok, bi ‰e ne doseglinjihovega ‰tevila. âe bi si bil pa ‰e ti pred dvema zima-ma pripeljal Ïeno, kakor sem ti bil nasvetoval, in bi imelsedaj vsaj enega, ãe ne Ïe dveh otrok, potem bi bilo pa

BESeDABOBRI 2: ROD

82 

v moji druÏini za te bobre nekako ravno prav prstov.«Ostrorogi je Presukanega krepko potresel za ramo.

»Mhm!« je nekako zagodrnjal Lisjak. Veã ni maralreãi.

»Pa molãi,« si je mislil Ostrorogi. »Te Ïe ‰e izkadim izlisiãine.« Odmaknil je roko raz mladãevo ramo in Pre-sukanemu nekako pritrdil: »Ima‰ kar prav. Se res neutegneva sedaj razgovarjati, ãe hoãeva ‰e ob luni pre-gledati bobri‰ãe vi‰e gori ob potoku. ·ele nekaj let je za-stavljeno, pa se je doslej dobro razvijalo. Pa morebitikasneje, ko luna zaide, ‰e kak‰no reãeva.«

Jelen je pobral mrtvega bobra. Dva teÏka kamna, ene-ga za vrat, drugega pa za rep, je privezal nanj in ga po-topil v jarek, da bi mu plena ne odnesla zverjad. Lisjakje medtem izvlekel izpod deba podrtega topola svojo inoãetovo sulico in oba loka. OroÏja prej nista utegnila veãpobrati, ãe sta hotela odnesti celi glavi. Kar dovolj jeimel opraviti. Ni ‰lo drugaãe, kakor da je moral na svo-jem loku pretrgati tetivo.

Preden sta Ostrorogi in Presukani od‰la od podrtegatopola, so se Ïe spet zaãele ogla‰ati uharice. Na vodi vrazlivu se pa ‰e ni pokazal niti najmanj‰i kolobarãek. Vmirni gladini so se ogledovale temne go‰ãave, polni kra-jec lune in pa z njo osvetljeni oblaki. Prepla‰eni bobri sotiho Ïdeli v varnih zavetjih svojih vodnih gradi‰ã.

BESeDABOBRI 2: ROD

83 

Molãe in oprezno sta hodila oãe in sin po slabo izho-jeni stezi ob potoku navzgor. Ostrorogi je tu pa tam ob-stal in za hrbtom pomignil z roko Lisjaku, naj se negane. Za go‰ãavo se Jelen ni menil. Potok je pa nataãnopregledoval. Ugotovil je, da se bobri ‰e vedno selijo popotoku navzgor in so kar gotovo vi‰e zgoraj zajezili ‰eeno bobri‰ãe. Bo treba pogledati, ko se voda malo ogre-je, da ne bo premrzlo bresti po strugi. Bi ‰el Ïe sedaj sko-zi go‰ãave, pa bi se preveã zamudil, ko ni niti sledu okaki stezi.

Psst!V potoku, tik ob bregu je nekaj zaãofotalo in koj spet

utihnilo. Presukani ni zadosti naglo obstal. Se je preveãÏivo ukvarjal z mislijo, ali naj pove oãetu o Zorni Kalini,ali ne. TeÏko, da bi mu dovolil vzeti za prvo Ïeno deklo.Kasneje morebiti Ïe. On pa hoãe imeti njo, in prav njoin nobene druge. Ne prej, ne kasneje. Kakor rojena stadrug za drugega, on in pa Zorna Kalina.

»No, kaj je plavalo spodaj v vodi?« se je obrnil invpra‰al Jelen.

»Ne, bober ni bil. Vidra.« Lisjaku ni bilo dosti mar, ãeje uganil ali ne. Po glavi mu je rojila samo Kalina.

»Se mi je zdelo, da ne bo‰ prav vedel,« je poduãil oãesina. »Pa te ni treba biti niã sram, ãe si se zmotil. Je Ïemarsikdo zamenjal rakuna z vidro.«

»Rakun?« se je zaãudil Presukani.

BESeDABOBRI 2: ROD

84 

»No, ãe hoãe‰, nekak‰en vodni dihur, ki najraj‰i jérake. Zelo redka Ïival. KoÏuh ima pa kaj dragocen. Pamu je teÏko priti do Ïivega. Le redkokdaj pride iz nepre-hodnih moãvirij. In ponoãnjak je. âe drugo zimo vodedovolj trdno zamrznejo, jih poskusimo uloviti vsaj zaeno oglavnico.«

»Jej, kako bi se podala Zorni Kalini,« si je mislil raz-vneti mladec tako Ïivo, da je pozabil oãetu odgovoriti.

— V Evropi Ïivi rakun dandanes zahodno od Vislesamo ‰e v knjigah pod latinskim imenom mustela lutre-ola —

Jelen je priãel hoditi tiho kakor maãek. Niti vejicasuhljadi ni poãila pod njegovo nogo. âedalje bolj pogo-sto je obstajal. Skozi drevje se je zasvetlikal nov razlivDolgega potoka, dokaj manj‰i kakor pa niÏe doli nadBobrovo skalo. Vodna gradi‰ãa so bila pa videti veãja.Ostrorogi in Lisjak sta se ‰e nekajkrat prestopila. Potemsta se pa prihulila za leskov grm na preÏo.

Kakor bi bilo pomladansko parjenje Ïe pominilo, se jeÏivad v tem bobri‰ãu povsem drugaãe vedla kakor vonem spodaj.

Ostrorogemu se je kaj ãudno zdelo. Zaãel je natanã-no opazovati in kmalu dognal, da je narasli potok bob-rom pretrgal in odnesel za dobra dva seÏnja na ‰irokojezu. Aha! In sedaj hite, da okvaro ãimprej popravijo.Zato se zde gradi‰ãa veãja, ko jih dokaj veã gleda iz

BESeDABOBRI 2: ROD

85 

vode. Na, na kaj takega pa svoj Ïiv dan ‰e ni naletel. Îeveãkrat je razmi‰ljal, kako morejo razmeroma majhneÏivali postaviti tako moãne in dolge in ‰iroke jezove.Sedaj pa vidi.

Na trdini sta leÏali podrti dve jel‰i in ko‰at brest. Do-kaj bobrov je hitelo razglodavati vejevje kro‰enj na dalj-‰e in kraãje rklje. Nekateri so bili dolgi komaj dobra dvakomolca, drugi pa ‰e ãez seÏenj. Pridno so jih vlaãili poÏe dokaj zdrsani stezi v vodo, jih plavili proti jezu, se po-tapljali z njimi vred in ãez ãas aslavali spet brez rkljev napovr‰ino.

Da bobri dolgo ostanejo pod vodo, se Jelenu ni zde-lo kar niã ãudno. Vedel je, da imajo za velikost svojeganeokretnega Ïivota kaj velika pljuãa in da si z uhlji innosnicami lahko u‰esa in nos zama‰e. Razumeti pa nimogel, kako da les, ki je vendar dokaj laÏji kakor voda,ne priplava spet na vrh. Pa je kaj kmalu tudi to spazil.Nekaj bobrov je hitelo trgati blatni breg z ru‰o, trstjemin loãjem vred. Zgnetli so kepe, si jih pritiskali s prviminogami pod vrat in se z njimi potapljali v odprtino jezu.Seveda. Saj drugaãe tudi biti ne more. Bi voda udiralaskozi okroglice in jih tudi kaj kmalu odnesla. Ne. Tega‰e svoj Ïiv dan ni videl.

Ostrorogi se je bil tako zaveroval v umno delo bob-rov, da se kar niã ni utegnil meniti za Lisjaka, ki je leÏalpoleg njega. Presukani se je pa kaj malo brigal za poãetje

BESeDABOBRI 2: ROD

86 

bobrov. Samo Zorna Kalina mu je rojila po glavi in kajporeãe oãe, ãe mu pove, kako in kaj misli. Nak! Za sedajbo bolj prav, ãe se potaji. Sãasoma bo pa Ïe videl.

Bobri so dogradili podrti jez do povr‰ine vode. Odslejnaprej je delo kaj naglo napredovalo. Voda je nastopa-la vedno vi‰e in vi‰e. Preden je za‰la luna, niso bila ko-pasta gradi‰ãa bobrov videti prav niã veãja kakor v dru-gih razlivih.

Tiho kakor sta pri‰la, sta se Ostrorogi in Lisjak spetumaknila. Vraãala se pa nista ob potoku. Skozi go‰ãavosta rinila. Jelen tudi spodnjega bobri‰ãa ni maral moti-ti. V jarek potopljenega mrtvega bobra pride Lisjak lah-ko iskat za dne, ko bobri spe.

Na jutranji strani se je priãelo Ïe svitati, ko sta Ostro-rogi in Presukani spet pristala ob Bobrovi skali. Bila statrudna in laãna in prav precej premraÏena. Obema bi seprileglo kaj gorkega. Ostrorogi je ukazal sinu, naj razÏiviogenj, da si speãeta postrvi, ki sta jih bila prej‰nji danmimogrede nalovila. Pa ‰e preden je zaplapolal nad gro-bom belega bobna plamen, so zaklepáli v go‰ãavah na-okrog petelini. Ostrorogi se ni menil zanje. Tudi kasnejene, ko so priãeli ‰kripati. Kdo bi zalezoval po go‰ãavahte ãrne pla‰ljivce, ko z mnogo manj‰im trudom lahkoupleni‰ na jezeru dokaj bolj okusne raznovrstne in niãmanj‰e vodne ptiãe.

BESeDABOBRI 2: ROD

87 

âez nebo se je priãela razlivati roÏnata zarja. V ‰kri-panje petelinov je zaãivkala ta‰ãica in zacvilil je drozg.Poprijeli so ‰e drugi ptiãi. Na Bobrovi skali pa so se pe-kle nad Ïerjavico na palice nataknjene rdeãe pikastepostrvi.

Presukani je pekel ribe, Jelen si je pa domislil, damora ‰e govoriti z Lisjakom zavoljo Turovcev in PisaneTulpe. Sedaj se ne izogne odgovoru, ko ne more od og-nja in kar tako tebi niã meni niã raz skalo. Pozabil je nabogatijo bobrov, malo pomislil, kako naj zaãne, potemje pa kar neutegoma spregovoril:

»No vidi‰, Lisjak! Risi in maãki, sove in bobri in ‰e ku-retina povrh, vse se bori za samico, tebe pa kar niã neodtaja spomlad.«

Presukani je bil preseneãen, kakor ãe bi mimo ‰el postezi, pa bi nenadoma stopil predenj iz go‰ãe s pove‰enoglavo ãrnogrivi zober, ãe‰ brani se, ãe ne, te nabodem naukrivljene roge. Kar koj ni vedel niã odgovoriti. Nato seje pa zvito zasmejal in zategnil: »MiiisIi‰ —.«

»Mhja! Ko se nikamor ne gane‰.« Jelen je z glavo za-mahnil narvzgor.

»S kom pa naj se borim, ãe nimam tekmeca.« Lisjak jepridejal na ogenj, ãeprav bi ‰e ne bilo treba.

»Takooo —« Tokrat je pa Ostrorogi zategnil besedo inkaj nejevoljno pridejal: »Zato si se mudil skoraj ves danna koli‰ãu pod Ple‰ivco.«

BESeDABOBRI 2: ROD

88 

»Je bilo kar prav, da sem se. Niso bili Turovci niã kajvoljni priti na Somov pogreb, kar bi utegnilo nam na-robe hoditi. So se obotavljali, hm —« Lisjak je na enooko zameÏal, »— pa sem jih le prelisiãil.«

»Pazi, da Ko‰ata Jelka tabe ne premami!« Jelen je sprstom poÏugal sinu.

»S ãim?« Lisjak se je zares zaãudil.»No, s tisto. S tisto svojo hãerjo, ki pravijo, da je na

zunaj in na znotraj vsa taka kakor mati. Kako ji je Ïeime?«

»Pisano Tulpo misli‰. Ne boj se.« Presukani je odloã-no odkimal. Pa se je ta hip spomnil, da bi prav s PisanoTulpo lahko pritisnil na oãeta, da mu ne bi branil vzetiZorne Kaline. Popravil je ogenj in kakor mimogrede ‰epristavil: »Vsaj za sedaj naj te nikar ne skrbi.«

Jelen je vzrojil: »Niã za sedaj. Za vedno. Na‰ rod se nesme kriÏati s Turovci, dokler Ïivi Ko‰ata Jelka.«

Lisjak, ki je sprva mislil, da bo lahko kar koj omenilZorno Kalino, je obmolknil. Je predobro poznal oãeta.âe je bil le koliãkaj razdraÏen, je vedno po svoje zatrmo-glavil. Kasneje ga pa niti Jezerna RoÏa ni mogla prego-voriti, da bi odnehal. Dobro, da se ni zaletel. Îe ‰e pre-lisjaãi Ostrorogega. Tokrat pa je brÏ odnehal: »Ne bojse, oãe. Mi je Ïe druga v‰eã. âe tisto dobim, Tulpe ‰e zadeklo noãem.«

»Katera pa je tista druga?« je brÏ hotel vedeti Jelen.

BESeDABOBRI 2: ROD

89 

»Za sedaj je bolj prav, da ne povem njenega imena.«Presukani je priãel zlagati Ïe peãene postrvi na nekakeneãke iz brezovega lubja.

Ostrorogi je najprej sku‰al uganiti, katero izmed de-klet si je izbral Lisjak. Pa kaj bi si ubijal glavo. Naj bokatera koli hoãe, da le ni hãi Ko‰ate Jelke. Le poãemudvomi Presukani, ãe jo bo dobil ali ne. Mar ni on Ostro-rogi Jelen. Da mladca opogumi, mu je povedal svojomisel: »Ve‰ kaj, Lisjak, sem pa res radoveden, kje je do-raslo dekle, ki bi se branila priti v na‰ rod. In ni ga vvsem Velikem jezeru glavarja, ki bi mogel dati toliko od-kupnine, kakor jo zmorem jaz, da se mi ‰e kar niã po-znalo ne bo. âe bi pa le ‰e ne ‰lo, pa zbere‰ mladce inhlapce in jo otmete. NoberLo koli‰ãe se vam ne moreustaviti.«

»Îeee —« je zategnil Presukani. »Pa vendar —.«»Niã vendar,« Jelen je s pestjo udaril ob koleno.»Sedaj jejva. Kakor volk sem prestradan!« Lisjak je

postavil pred Ostrorogega dokaj‰en kup peãenih postr-vi in se primaknil ‰e sam. Oba, oãe in sin, sta hlastno se-gala po ribah, jih naglo pouÏivala, glave in kosti pa me-tala v vodo. Govoriti kar niã veã nista utegnila. Bila pasta zatopljena vsak v svoje misli. Ostrorogi je ‰e vednobegal od koli‰ãa do koli‰ãa in iskal tisto, ki si jo je bil iz-bral njegov ãetrti sin. Presukani je pa preudarjal, kako

BESeDABOBRI 2: ROD

90 

naj pregovori oãeta, da mu dovoli vzeti za prvo Ïenodeklo.

Vz‰lo je sonce. Pomoãi tako po‰astna go‰ãava se jesprevrgla v eno samo pesem. Vsepovsod so peli ptiãi.

Ostrorogi je zazdehal, Lisjak pa je bil buden, kakor bibil vso noã trdo prespal. Obrnil se je malo vstran, se sampri sebi hudomu‰no nasmehnil, potem je pa zvito vpra-‰al Ostrorogega: »Kaj misli‰, oãe, ali bobri in risi inmaãke in sove in ptiãi in vsa zverjad in divjad kaj gledajona to, iz kak‰nega rodu je samica?«

Jelen je Lisjaka zaãudeno pogledal: »Ne vem. Pa kajrazmi‰lja‰ take stvari?«

»O, kar tako,« je naglo odgovoril Presukani.Ostrorogi je zlezel pod ‰otor. Preden je Lisjak pospra-

vil okrog ognji‰ãa in zagrebel Ïerjavico v pepel, je oãe naleÏi‰ãu Ïe glasno smrãal. Mladcu se pa kar niã ni toÏilo.Lotil se je v boju za samico ubitega bobra, da ga oderein iztrebi.

Po go‰ãavah in grmovju in v loãju in trstju so Ïvrgo-leli ptiãi. Po dolini navzgor je nesli‰no in prav poãasipriletela ãaplja. Tik za njo pa samec. Iz tolmunov v po-toku so se pa poganjale postrvi.

Presukani Lisjak pa ni ne sli‰al ne videl niãesar. ·e bo-bra komaj, ki ga je drl. Mislil je samo na Zorno Kalino.Iz nepazljivosti se je celo do krvi urezal v prst.

BESeDABOBRI 2: ROD

91 

Sonce se je Ïe kar visoko povzpelo na nebo, preden jetudi Presukani Lisjak zlezel pod ‰otor in legel. Zaspatipa ‰e dolgo ni mogel.

BESeDABOBRI 2: ROD

92 

PRVO CVETJE

Spomlad je priãela s cvetjem posipati zemljo. Drevje je napelo popje. Veliko jezero pa so napolnile jate

vodnih ptiãev.Bregove voda so obrobili zlati venci kaluÏnic. Mo-

krotni pa‰niki so bili na gosto posuti s pisanimi tulpami.Po prisojah so rumenele trobentice. V grmovju je sprvabledordeãkasti pljuãnik Ïe postajal modrikast. Okrog Ïeosipajoãe se leske je rahel veter pozibaval bledomodrecvetove jetrnika. V bregovih se je med skalami rdeãka-sto razbohotil teloh. Na redkih jasah pa je Ïarelo vresje.

Nad vodami so se preletavale race, gosi in labodi. Vplitvinah so brodili pelikani. Po moãvirjih so se presto-pale bele in ãrne ‰torklje. âaplje so poãasno zamahovalez dolgimi, sivimi perutnicami. Urno so ‰vigali drobniptiãi sem in tja. Trstje in loãje pa od zgodnjega jutra dopoznega mraka ni prenehalo ‰ãebetati in Ïvrgoleti. Ooo,dokaj jajc bo lahko pobirala mladeÏ iz gnezd, pa se za-rodu kar niã ne bo poznalo. Jezerjanom pa jajca rac ingosi in labodov in ‰e drugih velikih ptiãev dosti odleÏe-jo, naj jih pijejo kar surova, ali pa ãe jih speãejo pod vro-ãim pepelom.

BESeDABOBRI 2: ROD

93 

Na obseÏnem koli‰ãu, zabitem v plitvino na prisojnistrani RoÏnega hriba, se je v spomladanskem soncu nadvhodom velike koãe ko‰atilo mogoãno rogovje orja‰-kega jelena. Samo Ïe vse poãrnelo je daleã metalo sen-co po razhojenem mosti‰ãu in na zakajene koãe. RodOstrorogega Jelena je bil pa Ïe nekaj dni ves vznemirjen.Mo‰ki so brusili kamnite in bronaste sekire, prevrtava-li in nasajali na topori‰ãa paroÏke jelenjega rogovja zakopaãe, popravljali lesene lopate, pregledovali vesla inma‰ili in zamakali in zasmoljevali zastarele drevake. ZaoroÏje se tokrat niso kaj prida menili. Îenske so mlelena Ïrmljah vodni ore‰ãek in raznovrstno drugo semenjein pridno pekle podpepelnjake. Vmes pa so pre‰tevale,kaj bo treba ‰e pridejati od posu‰enih rib in mesa in ko-liko suhega sadja in jagodiãja in ‰e drugih hranil. âe pahoãe gospodar vzeti s sabo ‰e zadnje mehove lesniãnja-ka, naj ga pa kar. Saj tako ni veã dosti prida.

Rod Ostrorogovcev se je pripravljal na pohod, kakorda se namerava izseliti. Jelen je vse priprave nadzorovalin doloãal, kdo pojde z njim in kdo ostane doma. âimveã rok poprime za delo, tem prej bo zabita in zagrajenanova ograda. In se je odloãil, da vzame tudi Ïenske ssabo. Kaj bi se mo‰ki ukvarjali z ognjem in s pripravlja-njem hrane. O, seveda. Zorna Kalina pojde prav gotovoz njimi. Zorna Kalina —?

BESeDABOBRI 2: ROD

94 

Ostrorogi Jelen se je spomnil, koliko so prva leta trpe-li on sam, Nosati Los in njegova dva sinova, PremeteniNavihanec in Pegasti Ris, da so naplenili dovolj divjaãi-ne za vedno bolj ‰tevilno druÏino. Pogoni so jim redko-kdaj uspeli. Jih je bilo premalo, da bi zastavili vse steãi-ne. Nekaj zverjadi in divjadi so res polovili v pasti inzanke. Drugo je bilo pa treba vse zalesti in dokajkrattvegati tudi Ïivljenje. Pa je ‰e veãkrat moral poseãi v ma-lo‰tevilne ãrede, ki se mu prav zaradi tega kar niso ho-tele namnoÏiti. Bobrom je kar najbolj prizana‰al. Zavo-ljo lesa, da je mogel ‰iriti koli‰ãe. In pa —. Brez bobro-ve koÏuhovine in brez bobrovine ne more uspevati no-beno gospodarstvo. S ãim naj si pa primenja bron in solin ‰e drugo, ãesar ne pridela in si ne zna napraviti druÏi-ma sama.

âez nekaj let si je bil pa Ïe toliko opomogel, da si jemogel pridobiti drugo za drugo nekaj hlapãevskih dru-Ïin. Res je bilo na koli‰ãu veã ust, bilo je pa tudi vednoveã delavnih rok. Pogoni so bili odslej dokaj boljuspe‰ni. Izkopali so pa tudi na steãinah divjaãine jamein zabili na dno priostrene kole, da se je Ïivad, kakorhitro se je ugreznila skozi skrbno prikrito vejevje, na-bodla in ni mogla veã uiti. Veãkrat je niti pobijati ni bilotreba. Res se je ta ali ona Ïival silno muãila, preden jepoginila. Pa kaj bi tisto. Jame Ostrorogemu zato nisobile v‰eã, ker se je vanje vlovila veãji del mlada divjad,

BESeDABOBRI 2: ROD

95 

namesto da bi dorasla in se plodila in mnoÏila. Ob âr-nem potoku je ‰e nekaj jam. Pa tudi te sedaj zasuje.

Zvedel je pa pred leti, ko je ‰el proti mrzli strani ãezgore po sol, da za zaledenelimi gorami lovijo divjad vograde. Doslej si je bil napravil dvoje takih ograd. Pa stabolj majhni in ‰ibki, in segnani zobri so Ïe veãkrat podrliplot in u‰li. Ob ârnem potoku pa zabije sedaj novoogrado, veliko in moãno in visoko, da je ne preskoãi no-ben jelen in ne podere tudi najmoãnej‰i in najbolj raz-divjani zober.

Ostrorogi, ki je bil postal ob ograji mosti‰ãa in gledalna pripravljene teÏke drevake, je od‰el na zadnjo strankoli‰ãa. Vsa vroãa od ognja, je v sami kratki halji prihite-la iz Risove koãe Zorna Kalina. Skoraj se je bila zaletelav Jelena. Nesla je v vsaki roki dokaj‰en lonãen vrã, sko-zi stranski u‰esi obe‰en na motvoz iz lipovega liãja. Pre-stra‰ila se je gospodarja in obstala. Ostrorogi pa ni za-renãal nad njo, kakor je imel veãkrat navado. Nasmeh-nil se je in jo prijazno vpra‰al: »Kam pa, kam, s tako za-drego?«

»K studencu po vodo,« je naglo odgovorila Kalina inhotela odhiteti navzdol k drevakom.

»Poãakaj!« je ukazal gospodar. »Prav, da si me spom-nila. Ko bomo zabijali in gradili novo ogrado, se bomomoãno potili in bomo venomer Ïejni. Ti pa zna‰ kaj pri-pravno postreãi s studenãnico razÏejanemu ãloveku,

BESeDABOBRI 2: ROD

96 

kakor sem bil skusil pred nedavnim pod RoÏnim hri-bom. Z nami pojde‰ in nam bo‰ dona‰ala vodo, da nebomo po nepotrebnem mudili ãasa. Kar pripravi se zajutri zjutraj.«

»Se bom.« Kalini je bilo nerodno. Ostrorogi jo je takoãudno pogledoval. Stekla je po pristajnem mostu na-vzdol. Iz drevaka se je pa ozrla nazaj na mosti‰ãe in opa-zila, da Ostrorogi ‰e vedno gleda za njo. Kar niã se niupala pomuditi pri mladcih, ki so zvijali, vdevali in pri-vezovali v stranice drevakov stremenice za vesla, ãepravjo je Presukani Lisjak vabil. Da se ji zelo mudi, se je iz-govorila in naglo odveslala proti studencu ob stajah zaãrede.

Kalina je bila Ostrorogega ukaza kar vesela. Îe dav-no si je Ïelela videti Dolgo dolino, o kateri so mladci ve-deli toliko mikavnega povedati. In pa Presukani gre tudizabijat novo ogrado. Lepo bo. »Samo —« se je skorajprestra‰ila. »âe me bo Ostrorogi ves ãas tako pogledo-val kakor prej na koli‰ãu, ne bo prav niã prijetno.« Lezakaj se ga boji, ko je vendar proti njej zadnje ãase ãe-dalje prijaznej‰i. Dokler je bila pa ‰e nedorasel dekliãek,je bil pa vãasih nasajeno osast. Vedno se ga je bala. In sega ‰e.

Kalina je natakala vodo pri studencu. Nad njo pa so vvrhovih dreves doneãe grulile grlice. Zorna jih to po-mlad ‰e ni sli‰ala. »Napovedujejo mi sreão,« si je misli-

BESeDABOBRI 2: ROD

97 

la in se ozrla nazaj proti koli‰ãu. Ne, ni se motila. Razmosti‰ãe jo je opazoval Ostrorogi Jelen. Spodaj na vodipa je stal v drevaku Presukani Lisjak in gledal proti stu-dencu.

Grlice so hipoma utihnile in se frfotaje razbeÏale. Ko-maj za pol luãaja daleã od Kaline pa se je spustil na tlaskobec. Grlica mu je trepetala v krempljih. Ropar ji je znekaj udarci razbil z ostrim kljunom glavo. Zorna je odstrahu zavpila. Skobec se je dvignil in odnesel v kremp-ljih svoj plen v temne go‰ãave.

Zorni Kalini se ni nikamor veã mudilo. Naravnostskrbelo jo je vrniti se nazaj na koli‰ãe. In Dolga dolina inârni potok in ‰otorjenje sredi daljnih go‰ãav je niso veãnikali. Najraj‰i bi zajokala.

âez Veliko jezero se je razlilo jutro. Skozi redko megloje pogledovalo bledo sonce na koli‰ãa. Ostrorogovci sezanj kar niã niso menili. Hiteli so nesti z mosti‰ãa zad-nje tovore v drevake. Komaj so se zvrstili pod pristajnimmostom. Zlagati, s koÏami pregrinjati in povezovati somorali naloÏeno opremo Ïe zunaj na vodi.

Drevaki so Ïe odrinili na jezero. Veseli in neuãakljivivzkliki so se ogla‰ali iz njih. Drevak Ostrorogega Jelenaje pa ‰e vedno ãakal privezan ob pristajno bruno na go-spodarja. V njem sta sedela vsak s svojim veslom v rokiPonirek in Brlez. Bila sta razigrane volje. Kaj brhko se

BESeDABOBRI 2: ROD

98 

jima je zdelo, da bosta prav ona dva, oba ‰e nedoraslamladca, smela voziti oãeta.

Tik za njima se je pozibaval teÏko otovorjeni drevakPresukanega Lisjaka. ·tirje hlapãevski mladci so poma-kali vesla v vodo in jih spet dvigali. Niã kaj prav jim nibilo, da so zaostali. Pa so morali ubogati glavarjevegasina. Lisjak pa ni odprl ust. Venomer se je oziral nazaj namosti‰ãe. Le kje se mudi Zorna Kalina?

So ãakali drevaki in priãakali. Iz velike koãe je stopilna mosti‰ãe gospodar, Ostrorogi Jelen. Koj za njim ‰eJezerna RoÏa. Za obema je pa prinesla na rami meh les-niãnjaka Zorna Kalina.

Presukani Lisjak se je koj prepoznal. Zasikal je pred-se in divje pognal svoj drevak med skupino drugih.Medtem pa je Kalina podala napeto trebuhast meh Po-nirku in ‰e sama stopila v Ostrorogov drevak.

V vznoÏju pristajnega mosta je ta ãas Jezerna priÏgalavejo brinja. Di‰eã dim se je dvignil naravnost proti nebu.RoÏa je pa vo‰ãila sreão:

»Naj vas sonce greje podnevi in luna naj vam svetiponoãi!«

»Hej, haj!« so glasno zadoneli klici iz drevakov. Ves-la so se potopila v vodo in vsa skupina drevakov se jepremaknila in se razvrstila. Vodil je Jelenov prvorojenec,Vztrajni Volk.

BESeDABOBRI 2: ROD

99 

Kakor bi precenjeval udarno moã svojega rodu, je Os-trorogi Jelen ‰e malo postal na pristajnem brunu. Za-dovoljno se mu je razÏaril obraz in zasvetile so se muoãi. Potem je pa zvi‰ka, kakor bi noben mladec ne mo-gel napraviti gibãneje, poskoãil v svoj drevak in sedelnasproti Zorne Kaline.

Mladca Ponirek in Brlez sta roãno obrnila neotovor-jeni drevak in skoraj dohitela druge, ki teÏko obloÏeniniso mogli kaj prida hiteti.

Raz koli‰ãe Ostrorogega Jelena so starci, Ïenske inotroci gledali za odhajajoãimi drevaki, dokler niso zgi-nili za Brdom. Ne, niso se bali napada. Kdo si pa upanakopati na glavo jezo Ostrorogega Jelena. Pa vendar.Prav niã prijetno ni na mosti‰ãu, ãe so vsi bojevniki zdo-ma. Kdo ve, kaj se utegne pripetiti.

Dolga vrsta drevakov se je gnala po Dolgem potokunavzgor. Skozi brzice so jih mo‰ki in mladci kaj urnopotegnili. Ostrorogov drevak je pomagala vleãi tudiZorna Kalina, ãeprav ji je Jelen rekel, da lahko ostanekar v njem. Ni marala. Kdaj pa je ‰e kdo sli‰al, da bi de-kla sedela, gospodar pa delal.

Sonce se je Ïe nagnilo ãez vrh neba, ko so Ostroro-govci priveslali do Bobrove skale. âe so se hoteli ‰e prednoãjo utaboriti ob ârnem potoku, so se morali kar brÏpoprijeti dela.

BESeDABOBRI 2: ROD

100 

Tovore, ki so jih bili pripeljali s sabo, so povezali vbremena. Prazne drevake so pa potegnili na prod. Bi jihdrugaãe utegnila zanesti voda po strugi navzdol. StraÏepri drevakih niso pustili. Poãemu! Zverjad jih ne morejesti. âlovek bi se pa niti ÏiveÏa ne pritaknil, ãe bi Ïeskoraj ne umiral od lakote. ·e Urni Sulec ne, ãeprav jevãasih rad za‰el v tuja lovi‰ãa. Bi vsakogar Nevidni zgromom in bliskom udaril, ali pa ga drugaãe kako po-konãal.

MoÏje in mladci so si naprtili bremena, nekateri teÏ-ja, drugi laÏja. Prav vsak je kaj nosil. ·e Ïenske. SamoVztrajni Volk, ki je vodil dolgo vrsto nosaãev in bil vesoboroÏen, ni bil otovorjen. In pa, seveda, Ostrorogi Je-len tudi ne. On je hodil zadnji. Pred njim pa je nosila narami meh lesniãnjaka Zorna Kalina. ProÏno je stopalaprek kamenja in korenin, se izogibala drevju in vejam,se sklanjala naprej in se nagibala zdaj na eno, zdaj nadrugo stran. Ostrorogi se je ãudil njeni visoki postavi inlepo oblikovanemu telesu. Ves ãas se mu je vrivala mi-sel, koliko otrok bi utegnila imeti Kalina.

Jelen se je bil tako zamislil, da se ni kar niã oziral vgo‰ãavo za sledovi divjaãine. Celo v mehko zemljo glo-boko vtisnjene parklje teÏkega tura je prezrl. Sam prisebi si je bil Ïe kar sklenil, da si vzame za ãetrto Ïenomlado in brhko Zorno Kalino. Samo Jezerni RoÏi pove

BESeDABOBRI 2: ROD

101 

‰e prej. Ne mara, da bi morebiti kasneje gospodinja Ka-lino grdo gledala.

Go‰ãava se je priãela redãiti in je poãasi pre‰la v niz-ko drevje in grmiãevje. Veje pritlikavih brez so bile vseobjedene od losov, tla pa moãno steptana in poneãede-na od zobrov in razrita od nerescev. V mlakuÏo ob kra-ju jase so se hodili valjat jeleni. Vseh vrst divjad je pri-hajala ãez to globel. Zato ji je Ostrorogi Ïe pred leti dalime Prehodi. Pa Jelen v te kraje ni hodil rad lovit. Je bilopreveã od rok in kaj teÏavno spravljati ubito divjad dooddaljenega Dolgega potoka. Plen kar nikoli ni pri‰el kpravemu pridu. Sedaj pa zabije in zagradi veliko ogra-do in preseka in iztrebi stezo do Bobrove skale.

Na jasi ob okljuku ârnega potoka se je Vztrajni Volkustavil. MoÏje in mladci so drug za drugim, vsa dolgavrsta, zmetali svoje tovore na tla in se oddahnili. Neka-teri so pa brÏ stekli k potoku pit vodo. Tudi Ostroroge-ga je bila pot uÏejala. Odma‰il je meh, si natoãil v roglesniãnjaka in ga v du‰ku izpil. Napolnil je ‰e drugiã rog,pa sam odpil komaj za dva prsta, drugo pa je ponudilKalini.

»Na, pij ‰e ti. Prileglo se ti bo!«Zorna je gospodarja zaãudeno pogledala. Piti ji je bilo

pa hudo nerodno. Videla je, da jo ves ãas opazuje Pre-sukani Lisjak. V mladãevem obrazu je trepetala jeza.Nenadoma se je glasno zasmejal. Z nogo je pa brcnil s

BESeDABOBRI 2: ROD

102 

tako silo v tovor, ki ga je bil prinesel ob ârnem potokunavzgor, da so popustile vrvi in se je tovor razvezal.

MoÏje in mladci so se bili odÏejali. Posedli so po jasi,da se odpoãijejo in najedo, preden postavijo ‰otore.Vsem je jed teknila. Le Kalini peãena mrzla riba kar nihotela po grlu navzdol. Lisjak se pa jedi ‰e pritaknil ni.

Mo‰ki in tistih nekaj Ïensk, ki so pri‰le z njimi, so senasitili. Koj nato je jasa ob okljuku ârnega potoka zaÏi-vela. Kdor bi gledal zdaleã in sodil po koÏuhih, bi mor-da mislil, da je v Prehode nekaj risov in tolpa sivih vol-kov segnala ãredo jarcev, pome‰anih s ãrnimi kozami.

V Prehodih je bilo vse Ïivo ljudi. Prav gotovo se jih odpoãetka sveta pa do takrat ‰e nikoli ni bilo toliko zbralona tem samotnem kraju. Eni so hiteli sekati prekle zaogredje ‰otorom, drugi so jih zatikali v tla in razpenjalikoÏe. Nekateri so lomili Ïe smreãje za leÏi‰ãa. Najmlaj‰ipa so vlaãili skupaj suh les, da ne bo zmanjkalo ponoãikuriva.

Ostrorogi se za ves ta tru‰ã ni menil. Koj, ko se je bilnajedel, je prebredel potok in se povzpel na razglednoskalo v bregu onstran vode. Razgledoval se je na vsestrani in doloãal drevesa, med katera bo treba trdno za-biti novo ogrado, in pa kako splete lijasta plotova, ki najnavraãata prignano divjad proti prvemu ali zadnjemuvhodu ograde; od katere strani bodo paã gonili. Ostro-rogi je pretehtaval, kako potekajo steãine in kje lahko

BESeDABOBRI 2: ROD

103 

uporabi namesto plotu strmo odsekane skale, gosto ra-stoãe drevje in druge take ovire. Na Zorno Kalino se vesta ãas niti spomnil ni.

Je pa na brhko mladenko tembolj mislil PresukaniLisjak. BrÏ ko je Jelen zginil v go‰ãavi onstran potoka, seje pribliÏal Zorni, ki je razvezovala za glavarja prinesenetovore. Brlez in Ponirek sta od‰la po les za kurjavo. Dabi ãim dlje mogel neopaÏeno govoriti s Kalino, je priãelpostavljati ‰otor za oãeta. Preden se je lotil dela, je zvi-to in hkrati prisekljiiivo vpra‰al dekle:

»Kalina! Kako na ‰iroko naj pa zasadim palice?«Zorna je Lisjaka zaãudeno pogledala: »âe sam ne ve‰,

jaz ‰e manj.«»Zaradi velikosti ‰otora mislim.« Presukani se je na-

slonil na dokaj moãno preklo, ki jo je drÏal v rokah inskozi priprte veke in s po strani zategnjenimi ustnicanigledal Kalino.

Zorna se je zravnala: »Ne razumem te, Lisjak.«Presukani je pa skoraj zasikal: »To bi rad vedel, ãe bo‰

ti prenoãevala v Jelenovem ‰otoru?«»Kdo to pravi?« Kalini so jezno blisnile oãi.»I, no!« Mladec je smrknil: »Opazujem Ostrorogega,

kako te pogleduje. Kakor pes, preden hlastne po ribi vvodi. In pa —. ·e nikoli se ni doslej dogodilo, da bi go-spodar napajal iz lastnega meha deklo.«

»Kaj morem jaz za to?« Zorna je zardela.

BESeDABOBRI 2: ROD

104 

Lisjak je pa za‰kripal z zobmi: »Samo pritakne naj sete. Hhhrmm!«

»Obveljala bo njegova. Ne ti, ne jaz se mu ne morevaupreti.« Kalina se je spet sklonila nad razvezani tovor.

»Bomo videli, ãigava bo‰.« Lisjak je jezno zapiãil po-‰evno nagnjeno preklo v ilovnata tla.

Sonce se je Ïe nagibalo k zatonu. Ponirek in Brlez staprivlekla iz go‰ãave veliko vlako suhega lesa in prines-la od ognja pri mlaki ‰e goreão vejo. Kalina je zakurila.Mladca sta pa pomagala Presukanemu postaviti ‰otor.Vanj sta znosila s sabo prineseno orodje in oroÏje inkoÏuhe in hrano. Naglo sta tudi nastlala leÏi‰ãe. Potemsta pa odhitela med svoje vrstnike.

Bilo je Ïe precej mraãno. Zorna Kalina je pekla nadÏerjavico dokaj‰en kos kozlovine. Poleg nje je ãepel Pre-sukani Lisjak. Nenadoma je sunkoma vstal in togotnotopotnil z nago ob tla: »Da ve‰, Kalina. Moja bo‰ in ni-kogar drugega. âe ne —.«

Preden je mladenka mogla kaj odgovoriti, je mladecÏe odvihral v somrak.

Zorna ‰e ni dodobra premislila Lisjakovih besed, ko jepri‰el iz go‰ãe Ostrorogi Jelen. Mrko je gledal in molãesedel k ognju. V leseni skledi je predenj postavila Kalinapeãeno kozlovino, korenino hrena in plo‰ão podpepel-njaka. Jelen je priãel jesti in ni zinil besedice. Zorni pa jesledil s pogledom, kamor koli se je prestopila. Kalino je

BESeDABOBRI 2: ROD

105 

zaskrbelo, ãe ni Ostrorogi z roba go‰ãave opazoval njoin Presukanega. Morebiti je celo ujel in razloãil zadnjeLisjakove besede. Hkrati se je pa Ïe tolaÏila, da je gospo-dar najbrÏ zavoljo ãesa drugega mrk. Saj je veãkrat tak.

Ostrorogi se je naveãerjal. Odrinil je skledo proti Zor-ni in bolj revsnil, kakor rekel: »Na, jej ‰e ti.« In je spetobmolknil.

Kalini jed ni di‰ala. Prav siliti se je morala, da je oglo-dala kost, katere se ni drzalo veã dosti mesa, ãeprav jebil nad Ïerjavico peãen kozliãek kaj okusen. Oglodanokost je vrgla v ogenj in nekako bojeãe vpra‰ala: »Gospo-dar! Bo‰ ‰e jedel?«

Ostrorogi je odkimal. Zorna pa je zanesla skledo zostanki veãerje v ‰otor. Koj za njo je vstopil tudi Jelen.Ob svitu ograja si je natoãil spet poln rog lesniãnjaka.Tokrat Kalini ni ponudil pijaãe.

»Gospodar! Îeli‰ ‰e ãesa?« je vpra‰ala Zorna Ostro-rogega, ko sta spet stala zunaj pri ognju.

»Ne. Svoj koÏuh vzemi in odidi spat k Ïenskam. Po-vem ti pa, —« Jelen se je zravnal in dvignil pest, »da teneizprosno napodim v najbolj ugrezljivo moãvirje, ãe sespeãa‰ s Presukanim Lisjakom. Hodi!«

Kalina je zatrepetala in za‰ibila so se ji kolena in jemolãe od‰la.

Medtem se je bilo znoãilo. V go‰ãavah so zauhale inzaskovikale sove. Na jasi v Prehodih so pa okrog ognjev

BESeDABOBRI 2: ROD

106 

‰e dogo bedeli in se pogovarjali in se smejali moÏje inmladci iz rodu Ostrorogega Jelena. Poglavar sam je paleÏal v svojem ‰oloru na mehki losovi koÏi, pregrnjeniprek smreãja. Odel se je bil pa z medvedovim koÏuhom.Vse je vrelo v njem.

Najraj‰i bi bil planil ven k ognjem in z biãem pretepelsvojega ãetrtega sina, Presukanega Lisjaka. Zato si pa nemara iskati Ïene iz ugledne druÏine. Zavoljo dekle. Pamu Ïe pokaÏe, smrkavcu. In njej tudi, Zorni Kalini.

Visoko v bregu onstran ârnega potoka je zalajalsrnjak. Ostrorogemu se je pa prva jeza pomirila. Zaspalje.

BESeDABOBRI 2: ROD

107 

NOVA OGRADA

Odcvetel se je dren in razpustila se je ãe‰nja. Obârnem potoku so se pa podili Ïivo pisani vodomci

in lovili za prst dolge postrvi. Iz go‰ãav je od ranega svi-ta do poznega mraka donelo petje ptiãev. Je Ïe ãez pol-dan malo ponehalo, utihnilo pa niti za hip ni.

V Prehodih se za petje ptiãev nihãe ni utegnil briga-ti. ·e sli‰al ga je redkokdo. Glu‰ili so ga udarci nabru-‰enih sekir in teÏkih batov in tonilo je v hrumotu podi-rajoãih se dreves in v pogovorih in krikih ljudi. MoÏakiin mladci so dokonãavali novo ogrado.

Sonce se je dvigalo proti svojemu vrhu. OstronogiJelen je pregledoval, ãe je plot ob straneh spodnjega,okrog pet seÏnjev ‰irokega vhoda dovolj trdno zabit inprivezan. Vedel je, da zajeta divjad najprej posku‰audreti iz ograde blizu vhodov. Drugo je bilo vse dobronarejeno, le med dvema smrekama se mu je zdelo pre-veã vrzeli. Poklical je Lisjaka, Brleza ni Ponirka in jimukazal zabiti in privezati med oboje debel ‰e eno gol.Mladci so se roãno lotili dela. Jelen sam pa je od‰el nadrugo stran vhoda, da ‰e tam presodi trdnost plotu.Ustavil se je pred vrsto kolov, ki je zagrajala precej ‰irok

BESeDABOBRI 2: ROD

108 

presledek med orja‰kim hrastom in debelo brezo. Niãkaj trden se mu ni zdel plot na tem kraju. Odstopil jenekaj korakov, potem se pa z vso silo zaletel v zabitekole. Plot se je komaj dobro zamajal, Ostrorogega je pamoãno zabolela roka v rami. In kakor bi si hotel utajitiboleãino, je zaãel sam sebi ponavljati: »Je, je, je. Dovoljtrden je.«

Ostrorogi Jelen se je ozrl naokrog. Ograda sama jebila kar dograjena. Pred onstranskim vhodom so hlap-ci dokonãavali oba zavraãalna plotova. Kakor dvoje na‰iroko predse razprostrtih rok sta se stegala prek jase in‰e daleã naprej v go‰ãavo. Segnana divjad se ne bo mog-la izmakniti na nobeno stran. Gonjaãi jo poÏeno narav-nost v ogrado. Ostrorogi se je Ïe naprej veselil, kako bopregledoval segnane in v ogrado zaprte ture in zobre,lose, jelene in srne in doloãal, katere Ïivali naj padejo,katere pa zopet spuste nazaj v go‰ãave. Ne. Nerescem,medvedom in volkovom pa prav nobenemu ne prizane-se. ·kodljivcem, ki redãijo vrste divjadi.

Ponosen na svojo novo, veliko ogrado, kakr‰ne nepremore noben drug rod jezerjanov in izmed sosednjihrodov tudi nihãe ne, je Jelen zdaleã gledal svoje mladcein hlapce, kako jim je ‰lo delo od rok. Sonce jim je zno-va palilo ãez zimo pobledele hrbte in roke in noge inmoã je valovila po njih udih.

BESeDABOBRI 2: ROD

109 

Ostrorogi je na pol priprl oãi, da mu ni preveã ble-‰ãalo. Spet ga je zamikalo, kakor ga je zadnje ãase ãim-dalje bolj pogosto, da bi zdruÏil in podvrgel svojim uka-zom vse rodove na Velikem jezeru. Kdor bi se ustavljal,ga vendar lahko ukroti k svojimi mladci in moÏmi.

Jelen je zameÏal. Njegove misli pa so gledale v pri-hodnje dni in leta, v ãase slave in moãi. Onstran ogradeso pele sekire in nabijali so bati. Ostrorogi jih ni sli‰al.Pred njegovimi zatisnjenimi oãmi so v soncu blestelecele trume oÏganih hrbtov. ârede divjadi so begale prednjimi naokrog. Iz jezera so rasla nova koli‰ãa in vse ãrnodrevakov je plavalo po vodi. Potem so se mladci in hlap-ci uredili v dolgo vrsto. Vodil jo je Vztrajni Volk. On sampa je hodil zadnji. Poãasi so se pomikali naprej skozi go-‰ãavo samih hrastov in brestov. Zadnji niso niti srednjihveã videli. Nenadoma pa so sprednji zagnali silen ruk inbojni krik je pretresel go‰ãavo. Zabrnele so tetive in sik-nile pu‰ãice. Moãne roke so togotno vrgle sulice in teÏkoso zamahnile sekire. Vse je drvelo naprej. Tudi on samje hitel na vso sapo. Preden je pa pritekel do svojegaprvorojenca, Vztrajnega Volka, je Ïe potihnil bojni hrup.Na dokaj prostrani goliãavi pa je leÏalo prav precej kotoglje ãrnolasih tujih bojevnikov, pa tudi nekaj njegovihmoÏ in mladcev. Jelen jih je komaj utegnil pogledati.Pred seboj je zagledal brezmejno sinjo planjavo — Sla-no jezero.

BESeDABOBRI 2: ROD

110 

Nato se je pa spet vse preobrnilo. V svojem lastnemdrevaku se je vraãal z daljne poti. Za njim so vozili teÏketovore tujih, v koli‰ãih ‰e nepoznanih stvari. Vse ga jepriãakovalo na mosti‰ãu. Na dnu pristajnega mosta paje stala Jezerna RoÏa. Poleg nje pa je drÏala v naroãjusvojega prvega in njegovega najmlaj‰ega sinãka ZornaKalina.

Ostrorogi ni odprl oãi. Prividu ljubeznivega otroka seje pa v resnici nasmehnil.

»Gospodar!«Jelen se je zdrznil, se hitro obrnil in pogledal, kdo ga

kliãe. Zagledal je pred sabo Zorno Kalino. Bil je takoosupel, da ni vedel reãi nobene besede. Mladenka se jepoglavarjevemu pogledu zaãudila. Ni si ga znala raz-loÏiti. Poãasi je dvignila vrã, ki ga je bila prinesla od po-toka navzgor in obotavljaje se spregovorila:

»Gospodar! Studenãnico prina‰am. Pij, ãe si Ïejen!«»Daj!«Ostrorogi je prijel za vrã in si naravnal njegovo tulja-

vo na usta. Kalina pa je teÏki vrã opirala spodaj za debe-lo buão. Gospodar je Ïejno pil. Pa tokrat ni pogledovalãez trebuh vrãa Zorne Kaline, kakor v prvi spomladi pristudencu pod RoÏnim hribom. Celo zameÏal je. Kalinasi tega ni znala razloÏiti. Kako neki! Saj ni mogla vede-ti, da tudi meÏé vidi Ostrorogi njo, samo dokaj lep‰o, ssinãkom v naroãju.

BESeDABOBRI 2: ROD

111 

Jelen se je odÏejal. Kalina bi se prav niã ne zaãudila, ãebi ji rekel trpko besedo. Pa je ni. Celo nasmehnil se je injo pohvalil: »No, si Ïe pridna!«

»Daj ‰e nam piti!« se je oglasil od druge strani vhodaLisjak.

»Îe grem.«Zorna je od‰la. Ostrorogi je pa kar tako mimogrede

pobral okroglikast kamen, ki mu je bil v‰ec. Pogledal gaje in potehtal, ga precej visoko vrgel v zrak in spet ujelv dlan. Bil je zadovoljen kakor otrok, ki dobi novo igra-ão. Saj mu je pravkar Nevidni spet namignil, naj si vza-me za ãetrto Ïeno Zorno Kalino. Vrhu tega mu je pa ‰eobljubil zmagovito moã in rastoão blaginjo.

Jelen je obrnil glavo po strani in pogledal za Kalino.Stala je pred Presukanim in mu drÏala vrã kakor prejnjemu. Lisjak se je delal kakor bi pil, pa ni. Nekaj je ‰e-petal dekletu, zraven pa Ïivo gledal v njen Ïareãi obraz.Ostrorogega je pogrelo. Preden je utegnil pametno pre-udariti, se je roka kar sama lod sebe dvignila in zaluãa-la kamen. Onstran vhoda je vodeno votlo poãilo in izubitega vrãa je pljusnila Lisjaku voda v obraz, Kalini pase je razlila po rokah in po Ïivotu. Mladec in mladenkasta osuplo zakriãala in odskoãila. Kalini so se stresla ko-lena. Lisjak je pa jezno blisnil z oãmi proti oãetu. Rekelpa ni niã. Urno je pograbil sekiro, jo zavihtel, kakor bi jo

BESeDABOBRI 2: ROD

112 

hotel zagnati v Jelena. Pa si je menda grede premislil.Samo suho vejo je togotno odbil raz deblo smreke.

»Vrã,« se je prepla‰eno oglasila Zorna.»Niã se ne boj. Nisi ti kriva.« Ostrorogi je skoraj kri-

ãal: »âe ni druge pripravne posode, nosi za naprej vodoz mojim mehom. Je Ïe prazen. Pa se ti sem ni treba veãvraãati. Midva z Lisjakom sva se napila, Brlez in Ponireknaj pa sama steãeta pit k studencu. Alo, brÏ!«

Mladca sta v skok planila navzdol proti potoku. Zor-na je pa odhitela v Ostrorogov ‰otor po meh. Jelen inLisjak sta ostala sama. In je oãe s stisnjenim pestmi sto-pil do sina. Dvignil je prst in zagrozil: »Mhm! Sedaj vem,zakaj si me spra‰eval, ãe si tudi divjad izbira samice porodu.«

Presukani je molãal. Ni trepetal pred raztogotenimoãetom. Bal se ga pa tudi ni.

»Ti bi si rad vzel za svojo prvo Ïeno Zorno Kalino,« jerohnel Ostrorogi.

»Kaj ni brhko dekle?« se je opogumil Presukani.Jelen je Ïe hotel priznati: »Seveda, da je.« Pa se je

spomnil, da bi s tako besedo izdal svojo misel. Îe dokajmirneje je odgovoril: »Naj bo kakr‰na koli. Rodu mi nebo‰ kazil s hlapãevsko krvjo.«

»Kaj pa me sili‰, naj si poi‰ãem Ïeno,« se je izvil Lis-jak.

BESeDABOBRI 2: ROD

113 

»Pa ostani suha veja na deblu rodu. Samo to ti povem,da Kalino neusmiljeno napodim v moãvirje, ãe se spo-zabi‰ z njo.« Jelen je trdo topotnil z nogo ob tla.

Lisjak je pa postal ãisto krotek. Res je vãasih mislil, dabi mu morebiti oãe dovolil vzeti si za prvo Ïeno Kalino.Sedaj je pa videl, da bi s tem Ostrorogega ‰e bolj raz-draÏil. Kar zdrznil se je ob misli, kako grozna smrt biutegnila zadeti Zorno. Mirno in odkrito je obljubil: »Neboj se, oãe!«

»No, prav,« se je pomiril tudi Ostrorogi. »Sedaj gre‰tudi ti lahko pit vodo, ãeprav sem te hotel kaznovati zÏejo. Prej nisi srknil niti kapljice.«

»Grem.« Presukani Lisjak je prav poãasi od‰el na-vzdol proti potoku. S seboj je vzel tudi svojo sekiro. Je-len je vedel, da se mladec ne bo veã vrnil k prej‰njemudelu, pa ni zaklical za njim. Îe zabiti kol je pa pritrdil naoboje smrekovih debel sam, brÏ ko sta prihitela nazaj odstudenca Ponirek in Brlez.

Medtem se je sonce nagnilo ãez svoj vrh. Od onstran-skega vhoda so priãeli skozi novo ogrado prihajati moÏ-je in mladci. Dokonãali so bili zavraãna plotova na onistrani. Ostrorogi ni utegnil veã misliti na Presukanega inZorno. Zaãel je kazati in dopovedovati, kako in kje najzabijejo zavraãali‰ãa ‰e pred tostranskim vhodom. Saj birekel mladcem in hlapcem, naj si oddahnejo. Pa —. Radbi bil Ïe skoraj spet doma na koli‰ãu. Zdelo se mu je, da

BESeDABOBRI 2: ROD

114 

se mora o marsiãem, kakor Ïe davno ne, pogovoriti zJezerno RoÏo. Saj ona svoje otroke bolj pozna kakor on,ãeprav je njih oãe in gospodar.

Kasneje, ko je Zorna pri‰la, ji je Ostrorogi ukazal, najpusti prazen meh mladcem, sama naj se pa vrne nazajv njegov ‰otor. Ne bo veã nosila vode.

Kalina je molãe ubogala. Obrnila se je in s pove‰enoglavo od‰la. Z neba je pa sijalo in grelo in budilo v go-‰ãavah novo Ïivljenje spomladansko sonce.

Nebo so zagrnili teÏki oblaki in postalo je soparno. Îedrugi dan je vlekel gorak veter izpod sonca. Polenil jeude in odpihal dobro voljo. MoÏakom in mladcem sekar niã veã ni ljubilo. Bili so res Ïe utrujeni. Potem pa ‰etako vreme. Ostrorogi Jelen je pa priganjal k delu kakorves ãas ne, odkar so gradili novo ogrado v Prehodih. Go-spodar je vedel, da se bliÏa spomladansko deÏevje, pa birad ‰e pred njim dovr‰il ogrado in se vrnil nazaj na ko-li‰ãe. Sinoãi je celo dal zakuriti ognje. Delali so pozno vnoã. Ob svitu visokih plamenov so morali hlapci zasuti‰e jame, v katere so doslej lovili ture in zobre, pa tudilose in jelene. ·ele sredi noãi so popadali na leÏi‰ãa ka-kor pobiti. Od utrujenosti se vsem ‰e jesti ni ljubilo. Sprvim svitom so morali pa Ïe spet vstati. Pretegnili so sikakor od stepenosti omrtviãene ude in koj zaãeli podi-rati tabori‰ãe.

BESeDABOBRI 2: ROD

115 

V Prehodih je leÏala gosta megla. Videlo se je komajza luãaj kamna daleã. Kozuhov in las se je prijemala vla-ga. Ptiãi so se le poredko ogla‰ali. Celo ognji so zaplapo-lali nekako klavrno.

Da ‰e enkrat pregledajo na novo zabito ogrado in vse‰tiri zavraãne plotove, je poklical Ostrorogi Jelen k sebisvoje Ïe oÏenjene sinove, Vztrajnega Voka, RjavegaMedveda in Grãavega Bresta. Preden so pa od‰li od og-njev, je rekel Brestu, naj gre ‰e po Presukanega Lisjaka.Ne bo hujskal medtem, ko ga ne bo opazovalo nobenopravo oko, Zorne Kaline proti njemu.

Lisjak se je pa nekaj obotavljal. Jelen je to bolj slutil,kakor pa opazil. Pograbila ga je jeza. Glasno je zavpil:»No! Bo kaj ali niã?«

Vse ‰otori‰ãe je dvignilo glave. Saj Jelen niti hlapcevni imel navade tako nahruliti. Lisjaka pa je minila vsaupornost. BrÏ se je oglasil: »Îe grem.«

Dolgo so hodili Ostrorogi Jelen in njegovi odrasli si-novi, preden so ob‰li vso ogrado z zavraãnimi plotovivred. Vmes so se pogovarjali in hvalili dovr‰eno delo. Toin ono pa tudi pograjali. Vsak je vedel kaj povedati, lePresukani Lisjak ni ves ãas zinil niti besedice.

Jelen in sinovi so obstali kraj potoka sredi zgornjegazavraãnega plotu. Megla se je bila dvignila. Sonce se pani hotelo prikazati izza oblakov. Pa so po svetlobi spo-znali, da se je bilo povzpelo Ïe dokaj visoko na nebo.

BESeDABOBRI 2: ROD

116 

Ostrorogi se je razgledoval v smeri po ârnem potokunavzgor in glasno ugibal in pravil sinovom, od kod pri-beÏi ob pogonu divjaãina in kako skoraj ne bo mogladrugam zaviti in bo morala steãi naravnost v ogrado.Nenadona pa je sredi besede utihnil, urno poãenil na tlain se prikril in tudi sinovom dal z roko znamenje, najstore isto.

Na kraju, kjer je ‰e pravkar stala mala gruãa mo‰kihin se na pol pritajeno pomenkovala, je hipoma vse utih-nilo. In nikogar ni bilo videti nikjer veã. Kakor bi se bilivdrli v zemljo. V go‰ãavi naokrog pa je donelo ptiãjepetje Ïe dokaj Ïivahneje, kakor se je bilo oglasilo v gos-ti jutranji megli. Senica je priletela na vejo, zaciciujala,pa brÏ spet odfrãala dalje. Prepla‰ila sta jo bila dva mo‰-ka, ki sta bredla po ârnem potoku navzdol. Ne, umak-niti se nista mogla veã.

Ostrorogi Jelen je vstal, za njim pa ‰e vsi ‰tirje sinovi.Kakor bi bili iz tal zrasli. Starej‰i mo‰ki v strugi potokase je zdrznil in zastala mu je noga. Mlaj‰i se je bil patako prestra‰il, da je bevsknil kakor mlado ‰ãene. Hov!

Jelen je namr‰ãil ko‰ate obrvi in pritajeno mirnovpra‰al:

»Kaj spet ‰ari‰ po mojem lovi‰ãu, Urni Sulec?«Glavar Turovcev je odgovoril, kakor bi ne bil prav niã

v zadregi: »Za‰el sem.«

BESeDABOBRI 2: ROD

117 

»âe bi mi mladec, ki za tabo hodi, rekel, da se je zgu-bil, bi mu verjel. Tebi pa, Sulec — nhak!« Ostrorogi jenejevoljno zamahnil z glavo.

»Od kdaj ti pa sinova beseda veã velja kakor oãeto-va?« se je branil in obenem v‰ãipnil Urni.

Jelena je pogrelo. Stisnil je pesti in obraz: »âe je pa tamladec tvoj sin, naj si pa zapomni, da tudi njemu nebom verjel, kadar ga sreãam v svojem lovi‰ãu in se bo iz-govarjal, da je za‰el. Kaj ga potem ãaka, mu pa sam po-vej. Mi je bilo Ïe veãkrat Ïal, da sem tebi, Sulec, takratzavoljo tistih bobrov prizanesel. Îe ve‰, kdaj. Ko bi Je-zerne ne bilo —« Ostrorogi je prijel za sekiro. NjegovioÏenjeni sinovi so tudi segli po oroÏju. Urni in njegovsin, mladec Glasni Irt, sta se pripravila, da se branita.Bilo je, kakor bi kdo nategoval lok, trdno odloãen, da neodneha prej, dokler ga ne zlomi. Ti‰ino je presekal Pre-sukani Lisjak, ki je vso pot prav doslej trdovratno mol-ãal. Prijel je Ostrorogega za laket in krotko spregovoril:»Oãe!«

Jelen je Lisjaka pogledal, kakor bi ga hotel z oãmi pre-bosti. Preden pa je mogel nad mladcem zarjuti, naj mol-ãi, je Presukani kakor zaprosil:

»Oãe! Pozablja‰, da je bila skoraj doslej gosta megla.Kaj ti v megli ‰e nikoli nisi za‰el?«

Ostrorogi je povesil sekiro, Sulcu se je pa odvalil ka-men s srca. BrÏ je poprijel besedo:

BESeDABOBRI 2: ROD

118 

»Ostrorogi Jelen! Presukani ima prav. Megla je zvodi-la naju z Irtom.«

»Sedaj ni veã megle in se vsakdo lahko razgleda,« jeoporekal Jelen.

»Prav zato sem pa pri‰el dol,« se je izvijal Urni Sulec.»Videl sem z vrha hriba, kamor sva za‰la v megli, v Pre-hodih trumo ljudi. Kaj naj bi poãel v tem ãasu, ko ni div-jad godna za lov, kar cel rod sredi samotnih go‰ãav? Pasem razloãil ‰e, da je posekanega dokaj drevja in da stojenekaki plotovi, ki jih prej ni bilo. Stopim dol in povpra-‰am. Menda mi Ostrorogi ne bo zameril, sem si rekel.Saj, kakor vidi‰, nosiva s sabo samo sekiri.«

»No, vidi‰, oãe,« je miril Ostrorogega ‰e Lisjak.»âe je tako, sem pa napak sodil,« je pristal Jelen.»Tako je in prav niã drugaãe,« je potrdil Urni Sulec in

se debelo zlagal. Mladec, Glasni Irt, se je za oãetovimhrbtom komaj zdrÏal smeha. Hodil je Ïe od zgodnjegajutra s Sulcem. Prenoãila sta bila v skalni duplini na Vi-sokem hribu tik ob meji domaãega lovi‰ãa. Zjutraj sejima je za kratek ãas pokazalo sonce. Nato se je koj skri-lo za oblake. Svet pod njima pa je bil ves pokrit z meglo,kakor bi bilo Veliko jezero nastopilo za veã svojih globinvisoko in zalilo vsa moãvirja, vse doline, vse svoje oto-ke in ‰e dokaj vi‰jih hribov naokrog. »Kakor nala‰ã,« jerekel oãe, »brez skrbi lahko pogledava daleã v Ostroro-govo lovi‰ãe.« In je odkobalil naravnost ãez mejo. On pa

BESeDABOBRI 2: ROD

119 

je hodil za njim, ravno ra‰ãen, kakor je bil po materi,Ko‰ati Jelki. Megla se je bila Ïe razredãila, ko sta zaãulana grebenu, na katerem sta stala, hrup iz Prehodov. Sto-pila sta navzdol in kaj kmalu zagledala novo ogradoOstrorogovcev. Sulec se ni mogel premagati. Da mora itibliÏe pogledat in prisluhnit, je rekel. Morebiti bi se tudion mogel kdaj kaj okoristiti s to novo napravo. Iz pre-vidnosti sta odloÏila vse drugo oroÏje, razen bodal in se-kir, se spustila navzdol in kmalu zabredla v potok, da bine pu‰ãala niti najmanj‰e sledi za sabo. Potem ju je paOstrorogi presenetil. Irt je Ïe mislil, da se nikoli veã nevrne na domaãe koli‰ãe pod prijazno Ple‰ivco. Pa je po-segel v besedo Presukani Lisjak. Naj mu zato oãe da Pi-sano Tulpo kar brez odkupnine za Ïeno. âe si jo le hoãevzeti. In kako spretno je znal Urni Sulec prijeti za bese-do in preslepiti Ostrorogega Jelena. Ne, res se je GlasniIrt teÏko zdrÏal smeha. Posebno takrat ga je prijelo, koje Ostrorogi povabil oãeta in njega, naj si pobliÏe ogle-data mogoãno novo ogrado. Urni Sulec se je pa ‰ebranil, ãe‰ da ga skrbi, kako bo na‰el nazaj na svoj svet,ko je tako nemarno za‰el.

»I, saj se lahko popeljeta z nami po Dolgem potoku,ko Ïe skoraj odhajamo. Bosta tudi dokaj prej doma ka-kor pa nazaj ãez hribe,« se je znova dal prevariti Ostro-rogi Jelen.

BESeDABOBRI 2: ROD

120 

»Saj res,« je brez obotavljanja pristal Urni. Niti zavo-ljo lep‰ega se ni branil.

Irt si je moral pritisniti pest na usta in se delati, kakorbi se mu bil zaletel ka‰elj.

Od‰li so po ârnem potoku navzdol. Med vhodom seje pa Jelen ustavil in razloÏil: »Vidi‰, Sulec! Ogrado za-biti in plotove zasekati mora‰ spomladi. âez poletje sevse nekako preraste in divjad se navadi hoditi skozi vho-de kakor skozi vsako drugo steãino. Na zimo, ko jo obpogonu gonjaãi vzdignejo in poÏeno, niti ne sluti ne, dadrvi v veliko past.«

»Ahm, ahm, ahm,« je pritrjeval Sulec.»Le kako se more oãe tako prenarejati?« se je sam

zase ãudil Glasni Irt.Pri‰li so do razdrtega ‰otori‰ãa. Tovori so bili Ïe vsi

povezani. Kljub temu je Ostrorogi ‰e ponudil Turovce-ma jedi. Nista se branila. Sta bila res laãna.

Hlapcem pa je Jelen ukazal: »Razmeãite ugasle ognjein zabri‰ite ãimbolj vse sledove za sabo, da ostane ãimmanj smradu za nami. Divjad tenko vonja.«

In se je zresnil. Potihem je moral priznati, da Ostro-rogi Jelen le dokaj veã ve kakor pa njegov oãe.

Nebo se je ‰e bolj zatemnilo. Zaãel je pr‰eti drobendeÏ. Ostrorogovci so se brÏ otovorili in v dolgi vrsti od-hiteli proti Bobrovi skali.

BESeDABOBRI 2: ROD

121 

In je znal Urni Sulec spet tako obrniti, da sta se s si-nom Irtom vozila v drevaku Presukanega Lisjaka. Pravnikogar drugega ni bilo zraven. Kaj so se pogovarjali,Ostrorogi ni mogel sli‰ati. DeÏ je ãofotal na vodo in glu-‰il besede. In pa — njemu nasproti je sedela Zorna Ka-lina. Da si prav to mladenko vzame za ãetrto Ïeno, je bilÏe za trdno sklenil. Samo kdaj, se ‰e ni mogel odloãiti.

âe bi pa Ostrorogi samo slutil, kako je kobaljasti Su-lec podpihoval njegovega sina, Presukanega Lisjaka, pabi Turovca prav gotovo ne videla veã koli‰ãa pod Ple-‰ivco.

Do smrti utrujeni in do koÏe premoãeni so se Ostro-rogovci vrnili pod noã nazaj na domaãe koli‰ãe. Turov-ca se nista hotela odzvati gospodarjevemu vabilu in pre-noãiti pri njem. Odveslala sta v izposojenem drevaku vdeÏ in temo proti prelivu med prvima otokoma.

Sta oba dobro vedela zakaj.

BESeDABOBRI 2: ROD

122 

MLADO ZELENJE

DeÏ je izpral in namoãil zemljo. Po bregovih je od-gnala trava. Ozelenela so loãja in trstje in vrba je

postala muÏevna. Priãelo se je razpu‰ãati drevje; vgo‰ãavah ko‰ate bukve in vitki macesni, po moãvirjih paso zatrepetale v spomladanskem vetru svetloliste belebreze. Brest in hrast se pa ‰e kar niã nista hotela zgani-ti.

Mladci, manj‰i in veãji, pa tudi mladenke vmes, sopridno stikali za gnezdi in pobirali iz njih ‰e nenaleÏe-na jajca. âim veã jih nabero, tem bolj bo veselo prazno-vanje mladega zelenja. Eee, ko bi mogli pogledati ‰e vneprehodna moãvirja. Pa tam preÏi smrt in potegne znevidnimi rokami ãloveka v globino. Ponirka je Ïe drÏa-la za noge. Bil bi se ugreznil, da mu ni na obupne kliceprihitel pomagat Brlez, ki zna biti dokaj bolj previden.

Pi‰ãalar, Ostrorogega Jelena in njegove tretje Ïene,Tenkoprste Vrbe sin — za trikrat vse prste na eni rokipomladi je Ïe doÏivel — se pa za gnezda in jajca kar niãni menil. Stikal je po vrbovih grmih, rezal s kratkim kre-silnikovim noÏiãem ravne palice, debelej‰e in tanj‰e, vilpi‰ãali in jih ugla‰al vi‰e in niÏe. Te je potem premenja-

BESeDABOBRI 2: ROD

123 

val z drugimi mladci za nabrana jajca. Îe cel kup jih jeimel. Kaj bi ‰aril po loãju in trstju, brodil po moãvirjih inplezal na drevesa, ãe mu pa treba ni. Presku‰al je svojepi‰ãali, si ÏviÏgal in pel in posedal po prisojnih rebrih.

Oãetu, Ostrorogemu Jelenu, tako mladãevo pona‰a-nje ni bilo prav niã v‰eã. Saj vendar za nobeno rabo nebo, ko doraste. Trdo je prijel Pi‰ãalarja, mu potisnil vroke lok, mu obesil prek hrbta poln tul pu‰ãic in ga na-gnal, naj se gre vadit ciljat. Zagrozil je mladcu, da nedobi prej jesti, dokler si sam ne ustreli ptiãa. Potrt jePi‰ãalar odveslal za RoÏni hrib — na Veãno pot bi reklidandanes — pristal na trdino in sedel pod star in Ïe vestehel topol. Da bi zalezoval ptiãe, ki tako lepo pojo?Nak! Ribo Ïe ‰e ujame, ribo, ki je nema. Ptiãev pa ne boubijal. Zaãel se je igrati s tetivo, sesukano iz ovãjega ãre-vesa.

Trn, trn, trn, trn, trn, trn, je zabrenkala tetiva. Pi‰ãalarje prisluhnil in sam sebi glasno rekel: »Poje.« Ves zaãu-den je molãe ogledoval lok in tetivo. Iz zami‰ljenosti gaje predramil teÏak frfot perutnic. Mladec je naglo po-gledal na jaso pod sabo. Pravkar se je spustil dokaj‰enorel na tla. V krempljih je bil prinesel mrtvega belega la-boda. Glava je lepemu ptiãu nizko visela navzdol. Roparmu je zaãel skubsti perje. Pi‰ãalarja je pograbila jeza.Zveneãe petje labodov ga je vselej, kadar ga je zasli‰al,vsega prevzelo. Da je znal ciljati, bi sedaj napel lok in

BESeDABOBRI 2: ROD

124 

ubil ujeda. Pa kaj, ko ne bo pogodil. V zadregi je naglopobral kratko, kiju podobno in na debelem koncu napol izvotljeno suho topolovo vejo in jo zadegal protiorlu. Ni ga zadel. Kij je priletel ob nizek ‰tor in zabrnel.Pi‰ãalar je nasilnika prepodil. Labod pa je ves bel obleÏalna jasi.

Vsak drug mladec bi se najprej polastil ujedu iztrga-nega plena. Pi‰ãalar pa se za laboda ‰e zmenil ni. Nagloje spet pobral na debelej‰em koncu buãasto izvotljenovejo. Potrkal je z njo ob ‰tor. In spet in spet. Pridvignil sije izvotljeni del veje k u‰esu in poslu‰al. In ‰e in ‰e. Na-zadnje je pa ves vesel vzkliknil: »Doni.«

Pi‰ãalar je zanesel okrvavljenega laboda pod topol insedel poleg njega. Ni se mu bilo treba veã bati, da bolaãen. Bi tudi tako ne bil. Spil bi nekaj jajc. Brezskrbnoje zaãel z noÏem obrezovati topolovo vejo in jo ‰e boljizvotlil. Nato je odvezal z loka strunasto tetivo in jo na-pel po dolgem na buãasto suho vejo. Hej! kako vse dru-gaãe je zapela, kakor pa prej na loku.

Brenka, brenka, bredka, brenk! Hej, hej, hej!Mladec je zaãel od samega veselja poskakovati okrog

topola. Grede pa je s prsti udarjal ob struno. Vtaknil jev usta ‰e pi‰ãal. Saj sta se kar lepo skladala brenk in pisk.Samo prekmalu mu je zmanjkalo sape. Moral je sesti inse odpoãiti. Oprl je komolce ob kolena in naslonil gla-

BESeDABOBRI 2: ROD

125 

vo v dlani. Z Ïareãimi oãmi je dolgo razmi‰ljal. Skoraj domraka. Vmes pa je zdaj pa zdaj spet malo pobrenkal.

Preden je vstal, da odide, in je potisnil topolasto buãok licu in ji spregovoril kakor ãloveku:

»O, moja brenka!«In je dal mladec novemu orodju ime, da sam ni vedel

kdaj.·ele pod noã je priveslal Pi‰ãalar nazaj na koli‰ãe. Ko

je Ostrorogi Jelen zagledal okrvavljenega belega labodav njegovih rokah, je pohvalil najstarej‰ega otroka svojetretje Ïene, Tenkoprste Vrbe:

»Lej, saj nisi tako zaniã. Bo le nekaj iz tebe.«

Razgledni brest na vrhu RoÏnega hriba se je razpustil.Koli‰ãe Ostrorogega Jelena se je vznemirilo. Ne bo veãdolgo, da doloãi poglavar praznovanje mladega zelenja.

Hej, haj, hej, haj! Jujuju juh!Mladci in mladenke so pridno pekli pod vroãim pe-

pelom nabrana jajca velikih ptiãev. Potem jih je bilo tre-ba nekaj ‰e pobarvati. Mladci so si narezovali koÏo in jihpordeãili z lastno krvjo. Mladenke pa so jih ãez noã po-topile v vroão zavrelico iz ãe‰minovega lubja. Do jutrase je lupina navzela soncu podobnega sija. Najveã jajcpa je ostalo belih. Za starej‰e ljudi in otroke, ki si Ïe niãveã, ali pa ‰e niã skrivnostnega ne znajo povedati drugdrugemu.

BESeDABOBRI 2: ROD

126 

Po koli‰ãu je draÏljivo zadi‰alo kakor samo enkrat vletu. Na vseh ognji‰ãih so se pekle pod Ïerjavico posu-‰ene gnjati. In z le‰nikovimi jedrci gosto pome‰ani pod-pepelnjaki so Ïe tudi ãakali po policah. Poleg njih je bilonaloÏenih Ïe dokaj raznovrstnih korenin. Grenke zele-ne kre‰e si pa natrgajo spotoma, da ne ovene.

Vse je bilo Ïe pripravljeno in sonce je gorko sijalo. Po-glavar pa, Ostrorogi Jelen, se kar niã ni hotel zmeniti, dabi zaukazal praznovanje mladega zelenja. Mar je oglu‰il,da ne sli‰i petja ptiãev. Morebiti je pa nahoden, da nevonja spomladi. Le kaj se obotavlja?

Gospodar, Ostrorogi Jelen, se ni mogel odloãiti. Vedelje, da se mora ‰e prej pogovoriti s svojo prvo Ïeno, Je-zerno RoÏo. Zavoljo sebe in Presukanega in Zorne Kali-ne. Pa se ni hotela ponuditi prava priloÏnost. Ko Ïe leveã ni mogel odla‰ati in ga je zaãela Jezerna sama vpra-‰ujoãe pogledovati, jo je odpeljal na drevaku na svetli-kajoãe se jezero, v katerem se je z bregov ogledovalomlado zelenje. Tam nihãe ne bo mogel prislu‰kovati.

RoÏi se je dozdevalo, da Ostrorogega nekaj teÏi. Le kajse obotavlja. Njej se mudi nazaj k ognji‰ãu. Ne utegnegubiti ãasa. Nagnila se je malo naprej, se prijazno na-smehnila in kar sama zaãela pogovor:

»Kaj mi ukaÏe‰, gospodar?«»Niã.«Ostrorogi je poloÏil veslo prek drevaka.

BESeDABOBRI 2: ROD

127 

»No, kar reci,« je prikimala Jezerna RoÏa.»Rod Ostrorogovcev mora rasti. Meni se pa otroci veã

ne rode.« Jelen je spet potopil veslo v vodo.»Hm! Otroci!« Jezerna je pomislila: »Od naju z Vrbo

jih ne priãakuj veã. Si bo‰ moral paã privzeti ‰e kakoÏeno. Ali pa dve, tri.« RoÏa se je nasmehnila in naviha-no pogledala Ostrorogega izpod ãela.

»Ne veã. Eno,« je bil Jelen kratke besede.»Prav,« je pritrdila gospodinja. »Kar izberi si jo. Ne

manjka brhkih in zdravih mladenk na domaãem koli-‰ãu. âe ti je katera tuja v‰eã, jo pa tudi laÏe odkupi‰ ka-kor kdor koli drug.«

»Naaa —« je zategnil Ostrorogi, potem pa hitro izre-kel: »Na Zorno Kalino malo mislim.«

»Prav. Dobro si izbral.« RoÏa je res odkrito pritrdila.»Îe — samo.« Jelenu je beseda zastala.»No, kaj?« Jezerna je visoko dvignila glavo.Ostrorogi je uprl roke z dlanmi ob kolena: »Za Kali-

no pogleduje tudi Presukani Lisjak.«»Dékle vendar ne bo jemal za svojo prvo Ïeno. Bi ska-

zil rod.« RoÏa je bila kaj odloãna: »Za drugo Ïeno Ïe nereãem. Pa si dovolj neumen, ãe mu jo pusti‰. Gospodarsi ti.«

»Je Ïe res. Ko bi ga ne motila Ko‰ata Jelka s PisanoTulpo.«

BESeDABOBRI 2: ROD

128 

»Te mu nikar ne dovoli pripeljati na na‰e koli‰ãe.«Lisjakova mati ni bila voljna popu‰ãati sinu, ãeprav ga jeimela rada.

»Mu tudi nikoli ne bom.« Ostrorogi je spet pognaldrevak prek jezerne gladine. Preden je v ‰irokem kolo-barju obveslal vse svoje obseÏno koli‰ãe, sta se z Jezer-no domenila, da si Jelen za ãetrto Ïeno res vzame Zor-no Kalino. Zavoljo Presukanega bo pa ‰e malo poãakal.Da ne napravi trmoglavi mladec v prvem razburjenjukake neumnosti.

Sonce je pravkar zahajalo, ko sta Ostrorogi Jelen inJezerna stopala po pristajnem mostu navzgor na mo-sti‰ãe. Gospodinja je od‰la v koão. Poglavar pa je obstalpod mogoãnim rogovjem orja‰kega jelena. Prislonil jedlan ob usta in iz polnih prsi zarukal.

Koli‰ãe je oÏivelo. Iz vseh koã so pritekli mo‰ki inmladci in Ïenske in otroci ven na mosti‰ãe in se zbiralipred Ostrorogim pod orja‰kim rogovjem. Kar jih je bilopa spodaj na jezeru, so brÏ obrnili drevake proti domu.Od staj sem so pa naglo veslali pastirji in nekaj Ïensk, kiso se mudile na trdini zavoljo molÏe.

Sonce je za‰lo. Skoraj nepremiãno so viseli na nebuoÏarjeni oblaki. Na koli‰ãu Ostrorogega Jelena pa je bilzbran ves njegov ‰tevilni rod. Redkokdo je manjkal. Vsiso nestrpno ãakali, kaj ukaÏe gospodar.

BESeDABOBRI 2: ROD

129 

Jelen se je samozlavestno ozrl naokrog. Hrumeãi rodse je umiril. Ostrorogi je raz‰iril gosto pora‰ãene prsi inzajel sapo. Nato pa je spregovoril in glasno oznanil:

»Jutri proslavi rod Ostrorogovcev prvo zelenje.«Gospodar je obmolknil. Mladina pa je zavrisnila. ·e

starej‰i ljudje so se kar nekako razÏiveli.

Prav do mraka in ‰e naprej v noã so se razlegali s koli‰ãaOstrorogega Jelena prek jezerne gladine vriski mladcevin vzkliki mladenk. V go‰ãavah pa so se odzivale sove.

Juh, juh, juh!

Na vrhu RoÏnega hriba, na veji razglednega bresta, ki seje kakor roka stegala proti jutranji strani, je zaklepetalpetelin. Odzvala sta se mu drozg in komatar in zagosto-lel je strÏek.

Medel sij, ki se je bil dvignil iznad nizkih hribov da-leã zadaj za Oblim hribom, je priãel rdeti. ârni ptiã zrdeãe obrobljenimi oãmi je zabrusil. Polagoma so popri-jeli tudi drugi ptiãi. Preskakovali so se po ozelenelih ve-jah in otresali roso. RoÏni hrib se je prelil v eno samopesem. Pod njim pa je zahrumelo koli‰ãe OstrorogegaJelena. Spodaj na vodi so se zazibali drevaki. Drug zadrugim je odrinil izpod pristajnega mosta. V skupinahso veslali proti trdini in med veselimi vzkliki in vriskipristajali ob vznoÏju pod studencem. Mladenke so hite-

BESeDABOBRI 2: ROD

130 

le umivat si obraze v hladni in ãisti studenãnici. Da sejim bolj cvetoãe razÏare ãez poletje. Mladci so se pa vra-ãali z drevaki nazaj pod koli‰ãe, da prepeljejo ‰e otrokein odrasle na trdino.

Hej, haj, hej, haj, hej, haj, hihihi ha haj!Veselje je nara‰ãalo, postajalo ãedalje bolj glasno in se

povzpenjalo vedno vi‰e v RoÏni hrib.Debeli petelin je obmolknil. Stegnil je vrat in prisluh-

nil. V go‰ãavi spodaj se je nekaj premikalo. Petelin se jenaglo obrnil, razpel peruti in hrumeãe odfrfotal protiprodovom Save. Pesem ptiãev na poboãjih RoÏnega hri-ba je za hip premolknila. Jasa pod razglednim brestomse je pa priãela polniti s kipeãim Ïivljenjem.

Po bregu navzgor so prihitele mladenke. Rosa jim jeo‰kropila sveÏe oprane sivkaste haljice. Pa se zato nisomenile. Za dekleti so se pripodili mladci. Belili in sivili inãrnili so se jim ovãji in volãji in kozji prepasi okrog ledij.Ostrorogovim odraslim sinovom so vihrali risji koÏuhipo hrbtih. Najlep‰e je znal z njim opletati in se razkazo-vati mladenkam Presukani Lisjak. Marsikatera ga je Ïivopogledala.

Privre‰ãali in prikriãali so otroci. Kar od vseh strani,kakor bi jih bile vse go‰ãave polne.

Poãasi in marsikdo precej zasopel so prispeli na vrhRoÏnega hriba moÏje in Ïene in starej‰i ljudje. Zadnji jepri‰el Ostrorogi Jelen. Vsi so se mu razmaknili. Gospo-

BESeDABOBRI 2: ROD

131 

dar pa je stopil ob mogoãno deblo bresta. Rahel veter seje poigraval z njegovim voljnim, velikim pla‰ãem. Bil jese‰it iz samih koÏu‰ãkov Ïlahtne kune.

Vse Ïivo se je bilo nabralo ljudi na jasi. Le pod ‰irokokro‰njo razglednega bresta, okrog mogoãnega debla inOstrorogega Jelena je bil ves prostor prazen.

Nebo je Ïarelo v jutranji zarji. Vrhovi SneÏnih gora sobili Ïe osvetljeni. Ni manjkalo veã dosti, da pride soncein obsije ozeleneli razgledni brest in vrh RoÏnega hribain zbrani Ostrorogov rod.

»Pi‰ãalar, k meni!« je glasno zaklical Jelen.Nekako pla‰no je prihitel mladec. Stal je prav med

zadnjimi in skozi glasni tru‰ã lovil glasove ptiãev.»Sem, na to korenino sedi!« Oãe je pokazal sinu ka-

kor hlod debelo korenino. Za dva seÏnja daleã od deblase je boãila nad zemljo, potem se polagoma zarivala podru‰o in se konãavala kdo ve kje. In je ‰e velel Ostrorogi:»Ko zaãne vzhajati sonce, mu zabrenka‰ v pozdrav.«

»Bom, gospodar,« se je razveselil Pi‰ãalar.»Svetlooka Srna in Lepolasa Veverka!« je spet zakli-

cal poglavar.»Tukaj sva,« sta se oglasili dvojãici prav v prvi vrsti.»Mladenke v krog zberita!« je ukazal Jelen.»Mladenke v krog!« sta ponovili Srna in Veverka oãe-

tov ukaz, se sami prvi prijeli za roke in ponudili drugo,prosto naprej. Kakor venec cvetja so se zbrale mladen-

BESeDABOBRI 2: ROD

132 

ke iz rodu Ostrorogega Jelena pod kro‰njo razglednegabresta v kolobar.

âez rob nizkih jutranjih hribov se je razlila slepeãasvetloba. Ostrorogi je priprl veke in se zagledal vanjo.Pi‰ãalar je udaril na struno. Zadonela je brenka. Vse jeutihnilo. Mladenke so se pa prestopile, zavrtele krog inzapele:

»Mlaaado zeleeenje — Sooonce vzhaaajaa —Zeeemlja po cveeetjuu — po plooodu duhtiii —«Brenk, brenk, brenk, brenk, brenk, brenk.Pi‰ãalar je udarjal na struno. Mladenke so pa ‰e in ‰e

zapele o mladem zelenju in soncu in cvetju in plodu.Rod je molãe poslu‰al. Ostrorogi sam pa je s priprtimioãmi nepremiãno gledal v sonce.

Na RoÏni hrib in na jezero se je razlila dnevna svetlo-ba. Utihnili sta struna in pesem mladenk. Ostrorogi Je-len je zameÏal. Njegov rod pa je pridrÏal sapo in nape-to poslu‰al, kaj poreãe gospodar. Od vseh strani je spetzadonelo petje ptiãev.

Ostrorogi je na ‰iroko razgrnil svoj dragoceni pla‰ã,potresel z glavo, da so mu zavalovali posiveli lasje, in jespregovoril:

»Vidim ravnino, obseÏno kakor jezero. Vsa je zlata invalovi. Iz nje pa raste gora iz samih podpepelnjakov.«

BESeDABOBRI 2: ROD

133 

Ostrorogi je premolknil. Rod pa je za‰epetal: »Dobroznamenje, dobro znamenje, dobro znamenje. Obilo je-sti.«

»Vidim tuje drevake,« je spet spregovoril Jelen. »Ve-liki so, kakr‰nih mi ne zmoremo. Pri‰li so po Reki na-vzgor in veslajo prek na‰ega jezera.«

Rod je molãal. Ni vedel kaj reãi. Ostrorogi pa je za-gledal v plesoãi svetlobi pred sabo Zorno Kalino. Popol-noma razloãno in jasno. Hitela je naravnost proti njemu.·e bolj brhka in zdrava, kakor je v resnici bila. Jelen seje nasmehnil. Kaj pa vidi, ni maral glasno povedati. Rodje tudi uganil, da mu glavar neãesa noãe razodeti. Obra-zi starej‰ih so se pomraãili.

Nenadoma se je pa Jelen nemirno prestopil, odprl oãiin se pla‰no ozrl v zeleneão kro‰njo nad sabo. V u‰esihmu je bilo zahrumelo, kakor bi se podiralo drevo, pa nibilo nikjer niã. Stopil je nazaj k deblu in povedal: »Zdelose mi je, da se je od razglednega bresta odlomila moã-na veja, da pada na tla in me hoãe ubiti. Pa to ni bila veãprava prikazen, ko sem Ïe pogledal.«

MoÏaki so zmajali z glavami. Ostrorogega vedenje sejim ni zdelo niã prida. Pa niso marali oporekati glavar-ji. So raj‰i molãali.

Mladina se pa za Ostrorogove besede ni dosti zmeni-la. Je imela vse drugaãne skrbi. Le Presukani Lisjak si jedobro zapomnil, da se je njegovemu oãetu v videnju

BESeDABOBRI 2: ROD

134 

mladega zelenja odlomila z razglednega bresta moãnaveja.

Spet je zabrekal Pi‰ãalar na struno. Mladenke se nisoveã hotele vstopiti v krog. RazbeÏale so se bile na vsekraje. Prve so se bile Ïe vraãale s cvetjem v rokah. Hiteleso ga povezovati v ‰opke. Potem so se sku‰ale, kateravrÏe svojega vi‰e v veje ozelenelega razglednega bresta.To pomlad je vse nadkrilila Zorna Kalina. Do prihodnje-ga zelenja jo doleti velika sreãa, so ji napovedovale vrst-nice. Kalina sama pa niã kaj prav ni mogla verjeti.

Mlado zelena kro‰nja razglednega bresta je bila vsaovenãana s pomladanskim cvetjem; kakor da bi bilavzcvetela. Mladenke so se spet raz‰le po jasi. K njim sopristopili mladci, jim dali rdeãe pobarvana peãena jajcain prejemali v zameno sonãno rumena. Otroci in starej‰ipa so hiteli lupiti in jesti nebarvana. Ta ali oni je bil pri-nesel s sabo celo ‰ãepec soli, da sta imela trdi beljak inrumenjak bolj‰i okus.

Rod Ostrorogega Jelena je posedel po jasi. Vsak jelahko jedel meso, kolikor ga je hotel, in prigrizoval gren-ke korene in zeleno kre‰o po mili volji. Vsega so bili pri-nesli obilno s sabo. Le od podpepelnjaka je dobil vsakkaj malo. Nekateri komaj enkrat za v usta.

Na vzbokli brestovi korenini so sedeli Ostrorogi Jelenin njegova druÏina. Vsi so bili dobre volje. Le Presuka-

BESeDABOBRI 2: ROD

135 

ni Lisjak se je nekam mrko drÏal. Ostrorogi ga je ves ãasopazoval z enim oãesom. Z drugim pa Zorno Kalino.

Hrup in veselje na jasi pod razglednim brestom navrhu RoÏnega hriba sta ãedalje bolj nara‰ãala. In spet jezapela Pi‰ãalarjeva brenka.

Takrat so se pa razÏiveli mladci. Planili so pokonci.Hej, haj! Starej‰i so dvignili sulice, ta in oni je zavihtelsekiro, mlaj‰i pa sneli loke s pleã in segli po pu‰ãice v tul.In so poãepali in odskakovali od tal in se vrteli in zama-hovali z oroÏjem in proÏili pu‰ãice visoko pod nebo inv debla dreves. Zraven pa so peli in vriskali, da je potre-petavalo mlado listje v kro‰nji razglednega bresta.

Hej, haj, juhahaj, haj, haj, juhahaj!Presukanega Lisjaka ni bilo med razigranimi mladci.

Jelen ga je koj pogre‰il. Zaãel ga je z oãmi iskati med gle-dalci. Ni ga bilo. Pa tudi Zorne Kaline ni bilo nikjer. Ne-opaÏeno je od‰el Ostrorogi izpod ko‰atega bresta. Muni bilo teÏko. Vse je bilo zaverovano v razposajeno pre-kipevajoão mlado moã v rodu.

Ostrorogi je Lisjaka in Kalino kmalu izsledil. Stala staza vrtincem mladih bukev. Potuhnil se je in se plazil bli-Ïe. Mladec je mladenki nekaj ponujal, ona se je pa bra-nila vzeti. Jelen se je pritihotapil tako blizu, da je razloãilpritajene besede.

BESeDABOBRI 2: ROD

136 

»Na praznik mladega zelenja,« je ‰epetal Lisjak, »mo-ra vsaka mladenka vzeti od vsakega mladca rdeãe po-barvano labodje jajce, ãe ji ga ponudi. Ti se pa brani‰.«

»Bojim se,« je skoraj drhtela Kalina.»âesa?« je revsnil Presukani.»Ne vem. In vrniti ti ne morem Ïarko barvanega gos-

jega jajca, ko sem Ïe vse oddala. Kasen si.«»To niã ne de. Na, vzemi!«Zorna je sprejela ponujeni ji dar. Saj se ni mogla ubra-

niti. Takrat je pa, kakor sluãajno, stopil izza mladih bu-kev Ostrorogi. Naredil se je nevednega, kakor bi ne bilne videl ne sli‰al niãesar. Premagal se je in mirno rekelsinu: »Lisjak, mladci te pogresajo. BrÏ pojdi. Ti bi jihpravzaprav moral voditi!«

Presukanemu ni niti na misel pri‰lo, da bi oporekal.Urno se je obrnil in od‰el. Kalina pa je s tresoãimi se ko-leni obstala pred Ostrorogim. âe bi jo z vso moãjo udarils pestjo naravnost v obraz, bi se prav niã ne zaãudila. Paje ni. Samo precej trdo je vpra‰al: »Kaj ti je dal Lisjak?«

»Tole.« Mladenka je pokazala rdeãe barvano peãenolabodje jajce.

»Daj sem!«»Na.«Ostrorogi je zadegal labodje jajce ob deblo debele

bukve, da se je razletelo na vse strani. Le grdo rumenapacka je ostala od rumenjaka na sivem lubju.

BESeDABOBRI 2: ROD

137 

»Tako, da bo‰ vedela. âe pa hoãe‰ biti Lisjakova, gapregovori, naj si pred tabo vzame za prvo Ïeno katerokoli mladenko iz uglednega rodu, samo Pisane Tulpene.«

»Mu povem ob priliki,« je bolj dahnila kakor reklaprestra‰ena Zorna.

Jelen je od‰el nazaj pod brest. Koj za njim je pri‰la najaso tudi Kalina. Uvrstila se je v krog mladcev in mla-denk, ki so se drÏali za roke in v ‰irokem krogu vrteliokrog debla razglednega bresta. Pi‰ãalar pa je udarjal nastruno:

Brenka, brenka, brenka, brenka, brenka, brenk —In so peli in se vrteli, dokler se ni sonce povzpelo na

svoj vrh. Lisjak in Kalina sta se ves ãas drug drugegaskribno izogibala.

Med vriskom mladcev in veselimi vzkliki mladenk seje rod Ostrorogega Jelena zaãel razhajati. Vraãali so senazaj na koli‰ãe. Zadnji je pristal gospodar. Niã kaj pra-ve volje ni bil. Jezerni RoÏi, ki ga je vpra‰ala, kaj se muje prikazalo v videnju mladega zelenja, je odgovorilsamo: »Mhm!«

RoÏa ni marala veã siliti vanj. Je videla, da je Ostroroginasajene volje. Tega pa seveda ni mogla vedeti, kako Je-lena grebe, da je Presukanemu popustil glede Zorne Ka-line. »Pa naj Ïe bo,« je Ostrorogi sku‰al dopovedati samsebi. »Samo, ãe prej vzame mladenko ugledne druÏine,

BESeDABOBRI 2: ROD

138 

da rod ne posentjavi.« Po tihem si je pa Ïelel, da bi gatokrat Lisjak ne ubogal. Potem mu Kaline ne odstopi, ãese koli‰ãe podere.

Pod noã je priropotala nad veliko jezero nevihta.

BESeDABOBRI 2: ROD

139 

DONEBNI PLAMENI

Ponehali so spomladanski vetrovi. Go‰ãave so ozele-nele prav do vrha ârne gore. Trave so odgnale za

ped visoko. Loãje in trstje pa je preraslo ‰tevilna, skrb-no prikrita gnezda povodnih in moãvirnih ptiãev.

Na ob‰irni planjavi na vrhu Brda se pa zelenje nika-mor ni moglo ganiti. Kakor orja‰ki okostnjaki so stega-la prastara drevesa na vse strani svoje suhe veje. Podnjimi se pa skozi dokaj‰njo plast odpadle suhljadi novorastlinje kar ni moglo preriniti.

Îe pred veã leti, ko je bil umrli Brkati Som ‰e ãvrstmoÏak, se je bil Ostrorogi Jelen, potem ko je dobil pri-voljenje od oãeta, ãigar svet je bil, odloãil, da skrãi go-‰ãavo po vrhu Brda in napravi iz nje rodno zemljo. Shlapci je zasekal vsa drevesa, da so se posu‰ila. Stalo gaje dokaj truda. NajteÏje delo se je bil pa namenil posto-riti to spomlad. âakal je samo ‰e pravega ãasa in vreme-na.

Sonce in veter sta presu‰ila Ïe vsa preperela in z dol-gimi, sivimi mahovi porasla debla. Na bliÏnjih jasah seje sivkastorjava lanska trava, pod novoozelenelo kar po-gubila. Ne bo se vnemala od isker, ki bi jih raznesla ve-

BESeDABOBRI 2: ROD

140 

ter ali pa vroãina sama. Gorje, ãe bi se poÏar razdivjal inzajel brezmejne neprehodne go‰ãave.

Ostrorogi Jelen je Ïe veã dni po‰iljal svoje mo‰ke naBrdo. Ukazal jim je, naj za krajem posekajo vsa suhadrevesa, tako da bodo padla na notranjo stran. In pravtako naj ob robu Ïive go‰ãe vsaj za tri seÏnje na ‰irokozvleãejo vso hosto in suhljad na sredo shalja.

Veã dni so od jutra do veãera pele sekire in tokli cepi-ni po vrhu Brda, preden je mogel Vztrajni Volk, ki je vo-dil vse delo, sporoãiti gospodarju, Ostrorogemu Jelenu,naj pride in podtakne ogenj. »Ponoãi se ogenj vse ve-liãastneje vidi,« si je mislil Ostrorogi in namenoma ãa-kal, dokler ni za‰lo sonce. Potem je nagrebel na ognji‰ãudokaj‰en lonec Ïerjavice in odveslal. Mraãilo se je Ïe, koje prispel pod Brdo. Prijel je lonec za locen in od‰el na-vkreber. MoÏje in mladci so se glavarja razveselili. So gabili Ïe teÏko priãakovali.

Jelen je obstal. Predenj je stopil Vztrajni Volk in mupodal dolgo smolnico. Gospodar je stresel Ïerjavico izlonca na tla, pokleknil poleg nje, pritaknil osmoljenikonec plamenice, se z glavo sklonil prav k tlom in zapi-har v Ïareãe oglje. Smola je zacvrãala in se brÏ vnela.Ostrorogi je vstal in poãakal, da se je plamenica razgo-rela. Potem pa —

Vztrajni Volk je oãetu kazal, kje je pod velikimi grma-dami draãja in lesa podtaknjeno netivo. V drugega za

BESeDABOBRI 2: ROD

141 

drugim je segel Jelen z goreão plamenico. Preden staOstrorogi in Vztrajni ob‰la vse shalje, se je na kraju, kjerje Jelen najprej zaÏgal, ogenj povzpel Ïe v suhe kro‰njeorja‰kih dreves.

Od sonca in vetra posu‰eno draãje se je vnemalo navseh koncih in krajih. Plameni so ‰vignili proti nebu inzajeli vsa drevesa. Razdivjal se je poÏar, kakor bi iz samezemlje bruhal ogenj. Veter, ki je potegnil z gora, je na-gibal vrh plamena proti jezeru in odna‰al dim daleã naodprto vodo. ZaÏarelo je nebo, zaÏarelo je pa tudi Veli-ko jezero, kakor bi sámo gorelo.

Prasketanje, ki se je bilo koj spoãetka priãelo ogla‰ativ plamenih, je ãedalje bolj nara‰ãalo in se sprevrglo vtreskajoãe pokanje. Kakor bi se utrinjale zvezde, so sevsipale iskre v jezero in uga‰ale v razsvetljeni vodni gla-dini, po kateri so hiteli veslati ‰tevilni drevaki od koli‰ãaOskrorogega Jelena. Otroci, Ïenske in starci, vsak, pravvsak, kdor je le koliãkaj mogel, je hotel videti veliãastnipoÏar od blizu.

Noã je zagrnila zemljo. Veãerno stran Velikega jeze-ra je razsvetljevalo goreãe Brdo. Okrog ognja pa se jezbiral rod Ostrorogega Jelena.

Zorna Kalina je prispela med prvimi. Z mladenkamije hitela po bregu navzgor. Pa je vso gruão kaj kmaluzaustavila pekoãa vroãina. Kalina je stopila za deblo

BESeDABOBRI 2: ROD

142 

debele breze in od tam opazovala silni ogenj, v kateremje preperelo drevje kar ginilo.

Zorna je prav dobro vedela, da se ji ne more niã pri-petiti, pa jo je vendar priãela obhajati ãudna groza. Prednjenimi oãmi so plameni neukrotlijivo poÏirali suho go-‰ãavo, katero je bil zaÏgal Ostrorogi Jelen. Veã let je pri-pravljal nocoj‰nji poÏar, ki bi se rad razbesnel daleã na-okrog, pa se ne more, ker ga Ostrorogi drÏi kakor navrvi. âe mora ‰e ogenj biti pokoren Jelenu, le kako naj sePresukani Lisjak upre gospodarjevi volji. Îe ob samimisli, kako bi se Ostrorogi utegnil znesti nad njo in nadLisjakom, je Zorno Kalino kljub vroãini, ki jo je kar Ïgalav lica, mrzlo spreletelo po hrbtu. Ne. Ostrorogemu Je-lenu se nihãe ne more upreti. Tudi njegov lastni sin ne.Najmanj pa hãi njegovega hlapca, Pegastega Risa.

Kalina je zameÏala. Pred njo je prasketal in pokalogenj. Na obeh straneh in za njo so se ogla‰ali vzklikizaãudenja. In Zorni se je zazdelo, da se vsi ti ljudje, od-rasli in otroci, ves rod Ostrorogega Jelena, ne ãudi og-nju, paã pa samo proslavlja moã svojega gospodarja.

»Kalina!«Zorna je vztrepetala, odprla oãi in se brÏ obrnila. Za-

gledala je za sabo Presukanega Lisjaka. »Kako si me pre-stra‰il!«

»Hm! Ostrorogega bi se pa razveselila. Kaaaj?« Presu-kani je stegnil roko in trdo prijel Kalino za golo laket.

BESeDABOBRI 2: ROD

143 

Zorna je sunkoma iztrgala roko iz Lisjakovega prije-ma in se za korak odmaknila prisekljivemu mladcu:»Neee —!«

»Kaj, da ne,« je Presukani ‰e vedno trdil svojo.»Zato, zato — ker se ga bojim,« je bolj izdavila kakor

pa povedala Kalina.Lisjak se je glasno zasmejal: »Hahaha!«»Ta ogenj poglej!« Kalina je stegnila roko. Njen obraz

pa je Ïarel od vroãine. »Do neba vihrajo njegovi plame-ni, pa vendar se ne more razbesneti. Mu je Ostrorogizaãrtal, do kam sme seãi.«

»Ogenj smo ogradili mi. Jelen sam niti s prstom niganil.« Iz Lisjakovih oãi je blisnila upornost.

»Je Ïe res,« je pritrdila Kalina in koj spet oporekala:»Pa je vendar Ostrorogi vse kakor sam naredil, ker jevam ukazal to storiti.«

»In ãe bi mi tega ne hoteli —?« Presukani je spet sto-pil tesno k Zorni.

»Kdo se more upreti gospodarju, mogoãnemu, kakorje Ostrorogi Jelen!« Kalina je narahlo nagnila glavo na-prej.

Lisjak pa se je s pestjo udaril na prsi, da je votlo za-bobnelo: »Jaz se mu postavim po robu, ãe ne dobimtebe.«

»Pa te stre.«»Bomo videli.«

BESeDABOBRI 2: ROD

144 

Ob robu ognja se je zru‰il v ogenj visok in tenak bo-rovec. Kalina in Lisjak sta odskoãila za nekaj korakov. Paso jo kljub temu ‰e dosegle usipajoãe se iskre. Zorna sijih je hitela stepati iz las in raz haljico. Presukani se paskoraj ni zmenil zanje. ·ele ko mu je zasmrdelo iz pre-pasnice po smodeãi se dlaki, je krepko udaril z dlanjo povnanji strani bedra in pogasil vnemajoão se koÏuhovino.Obenem je pa zatrmoglavil: »Se uprem, ãe mi ne pustivzeti tebe.«

Lep‰a priloÏnost se skoraj ni mogla ponuditi Zorni,da sporoãi Lisjaku Ostrorogovo naroãilo. BrÏ je poprije-la: »Me lahko dobi‰, ãe bo‰ pameten.«

»Kako?« je hlastnil Presukani in prijel Kalino za roko.»Jelen mi je ukazal,« Kalini se je beseda zataknila, »mi

je ukazal, naj ti povem, da si mora‰ pred mano vzeti zaprvo Ïeno mladenko iz ugledne druÏine.«

»Hhhm!« se je namrdnil Lisjak. Zorna ga je pa usta-vila in poãasi ponovila: »Mladenko iz ugledne druÏine.«Nadaljevala pa je bolj naglo: »Katero koli, je rekel, samoPisane Tulpe s koli‰ãa Turovcev ne.«

»Maram zanjo. Îe zavoljo preoblastne njene materene, Ko‰ate Jelke, ne.«

Ob robu go‰ãave, nedaleã od debele breze, sta seoglasila glasen vri‰ã in cviljenje. Tokrat so se iskre vogenj podirajoãega se goreãega drevesa usule na gruãomladenk, ki so zaãudeno opazovale veliãasten poÏig

BESeDABOBRI 2: ROD

145 

shalja na Brdu. Njih vik in krik sta za kratek ãas preki-nila pogovor med Kalino in Lisjakom. Prva je spet spre-govorila Zorna: »Pisane Tulpe ne. Drugo pa, katero kolihoãe‰. In jaz bi potem postala tvoja druga Ïena.«

»Mrhm!« Lisjak je najprej nejevoljno prhnil. Potem jesklonil glavo tik na Kalinino uho in pridu‰eno vpra‰al:»Pa bi ti hotela biti moja Ïena?«

Zorna je pogledala razvnetemu mladcu naravnost vpora‰ãeni obraz: »Hotela? Hotela? Storiti bom morala,kar bo Ostrorogi ukazal.«

»Sem mislil reãi,« je pojasnil Presukani, »ãe si ti Ïeli‰biti moja druga Ïena?«

»Hm!« Kalina je slkomizgnila z rameni. »Prva morempostati samo hlapcu.«

Lisjak se je pa razkoraãil in trmoglavo stisnil pesti:»Îe vem, kako naredim. Vzamem si za prvo Ïeno kate-ro koli. Pa jo potisnem ob stran, ti pa mi rodi‰ prvoro-jenca in zagospodari‰ pri mojem ognji‰ãu.«

Obsijan s svitom plamenov je bil Presukani Lisjak kajv‰ec Zorni Kalini. Po obrazu, po postavi in besedi. Zami-kalo jo je, da bi pritrdila, naj stori tako, kakor je rekel. Pase je prav ta hip zru‰ila v ogenj cela gruãa plameneãih inÏareãih dreves in opomnila Kalino na Ostrorogega moã.Zaskrbljeno je posvarila razvnetega mladca: »Mar mis-li‰, da bo gospodar mirno gledal tako tvoje poãetje?«

BESeDABOBRI 2: ROD

146 

Lisjak je namr‰ãil obraz: »Si pa zabijem lastno ko-li‰ãe.«

»Ti ne bo dovolil oslabiti rodu Ostrorogovcev za enocelo druÏino,« je oporekala Zorna.

Presukani je topotnil ob tla: »Tudi on je storil v mla-dih letih isto. Zakaj bi pa ne tvegal jaz?«

»Zatooo —,« je zategnila uvidevno Kalina, »ker nisi tiOstrorogi Jelen in on ne Brkati Som.«

»Bomo videli.« Lisjak je dvignil pesti in zamahnil vsmer, kjer je slutil, da onstran planenov stoji s svojimiporoãenimi in dora‰ãajoãimi sinovi njegov oãe, Ostro-rogi Jelen. Tudi sam je bil ‰e pred kratkim med njimi. Pase je zmuznil in poiskal Zorno Kalino. Ni mu bilo Ïal.Sedaj vsaj ve, pri ãem je. O, Ïe naredi po svoje. Pa se jetik njega spet oglasila Zorna in ga z Ïugajoãim prstomsvarila:

»Pazi, Presukani Lisjak, da naju Ostrorogega jeznamoã ne seÏge, kakor sedaj v prah seÏiga ‰e pred kratki-mi leti mogoãno go‰ãavo.«

Kalina ni ãakala odgovora. Obrnila se je in od‰la vdruÏbo mladenk. Prispela je ravno v pravem ãasu. Mla-denke so si na jasi blizu roba go‰ãave pravkar podajaleroke in se vstopale v kolobar, sredi katerega je stal Pi‰ãa-lar in prav na rahlo udarjal s ko‰ãkom ãe‰njevega lubjana struno dromlje. Zorna se je brÏ uvrstila v krog in ga

BESeDABOBRI 2: ROD

147 

prav ona sklenila. Ta hip je Ïe zaklicala dvojãica, Svetlo-oka Srna:

»Pi‰ãalar! Daj, zabrenkaj in zapoj, da poãastimoogenj!«

Drum, drum, drum, drum, drum, drum, se je glasnooglasila struna. Mladenke so se prestopile, mladec je papriãel peti:

»Plameeeni visoooki, goreeeãa dreveeesa,jezeeero sveeetlo, Ïareeeeãe nebooo —.«

Drum drum drum, drum drum drum.»Ooogenj nam treeebii diiiiivje go‰ãaaave,ooogenj nam plooodno zeeemljo dajeee —.«

Z zveneãimi glasovi so ponovile mladenke:

»Ooogenj nam plooodno zeeemljo dajeee.«Drum drum drum, drum drum drum.

Kolobar se je hitreje zavrtel, Pi‰ãalar je pa spet povzel:

»Ooogenj nas greeje, ooogenj nam peeeãe,ooogenj nam sveeeti v teeemnih noãeeeh.«

In se je spet oglasil zbor:

»Ooogenj nam sveeeti v teeemnih noãeeeh.«Drum drum drum, drum drum drum.

BESeDABOBRI 2: ROD

148 

Presukani Lisjak je sprva zdaleã poslu‰al naglo bren-kanje in zateglo petje. Kaj kmalu pa ni veã zdrÏal pri de-beli brezi. Pritihotapil se je bliÏe in na skrivaj opazovalrajanje mladenk. Dvigale so roke, se pregibavale v kol-kih, obraãale glave zdaj sem, zdaj tja in pogledovale vvrhove plamenov in ‰e vi‰e v Ïareãe nebo. Rudasta svet-loba je poplesavala po njih haljicah, se poigravala z boljali manj razkodranimi lasmi in jim oÏarjala mladostneobraze. Zorna Kalina se mu je zdela po stasu in drÏi iz-med vseh najlep‰a. Ne, ne bo dekla ona; nobeni drugiÏenski ne.

»Ooogenj, ooogenj, ooogenj,« je nepretrgano done-lo v u‰esih Presukanemu. Pa se je spomnil, kako ga jeKalina svarila pred ognjem Ostrorogove jeze. Ta hip muje bilo jasno, da je res blazno upiral se oãetu, mogoãne-mu glavarju. Od togote mu je busila kri v glavo. In samni vedel, kdaj je na pol tiho poprijel z mladenkami vredza Pi‰ãalarjem. Pa je namesto z njegovimi besedami za-pel po svoje:

»Ooogenj naj meeene in Zooorno seÏgeee —.«

»SeÏgeee —« je Lisjak izrekel tako spaãeno, da se jeustra‰il lastnega glasu. Kakor bi bil zalajal. Urno se jeobrnil in oddivjal kar naravnost skozi go‰ãavo po bregunavzdol prav do obale. Planil je v drevak in odveslal najezero. Za ogenj na hrbtu Brda se ni veã menil. Skozi

BESeDABOBRI 2: ROD

149 

prasketanje plamenov pa je ‰e vedno sli‰al mladenkeneprestano ponavljati:

»Ooogenj, ooogenj, ooogenj!«

Najraj‰i bi si zama‰il usesa.Zgoraj na goreãem Brdu se je pa Pi‰ãalar sredi jase

ãedalje bolj razvnemal. Brenka mu je kar sama pela. Inbesede v poãa‰ãenje ognja so mu kar same prihajale nausta. Sam ni vedel, kdaj je zaãel poskakovati in se vrte-ti na sredi kolobarja mladenk. Hkrati pa je zamahoval zglavo, da so mu vihrali rdeãkasti lasje kakor plameni.

Naenkrat pa —. Silen tru‰ã je zaglu‰il brenkanje inpetje. Mladenke so z razigranim Pi‰ãalarjem vred obsta-le in obmolknile. Vsi hkrati so se ozrli v poÏar in obstr-meli. Sredi plamenov se je podirala najveãja skupinadreves. Vse navzkriÏem so padala in deblo je spodbija-lo deblo. Za celo zarjo isker se je dvignilo pod nebo. Ra-hel veter jih je zanesel prav nad kolobar mladenk. Kakorbi se na gosto utrinjale zvezde, so priãele padati na lasein na haljice. Mladenke so od strahu zakriãale kakor jataprepla‰enih jerebic. Pa je njih pla‰ne glasove presekaljasen Pi‰ãalarjev glas:

»Ooogenj siiiplje sreeeão na naaas.«»Ooogenj — sreeeãa, ooogenj — sreeeãa, ooogenj — sreeeãa!«

BESeDABOBRI 2: ROD

150 

Daleã naokrog so se razlegali mladi glasovi. Pi‰ãalar jespet udaril na dromljo. Mladenke so pa sredi usipajoãihse isker znova zarajale.

Prestra‰en vik mladenk je bil segel raz plameneãeBrdo daleã na jezero. Udaril je na u‰esa tudi Presukane-mu Lisjaku. Sunkoma se je ozrl nazaj. Kljub vsej nejevo-lji se je moral ãuditi lepoti padajoãih isker. Obrnil je dre-vak in privo‰ãljivo zaÏelel, da bi se poÏar razdivjal ãimgloblje v go‰ãave, pred kratkim ozelenele. Ha, bi se po-tem porogal Zorni Kalini naravnost v obraz: »Si videlaOstrorogega moã? Ogenj mu je u‰el, kakor se zmuzneotroku, ki skaãe ‰e brez prepasnice naokrog, spolzkariba iz rok.«

Pa osvetljene go‰ãave se niso vnele in poÏar na Brduje priãel pominevati. Plameni so legali ãedalje niÏe nazemljo. Proti nebu se je dvigalo le ‰e nekaj orja‰kih dre-ves, ki jih doslej plamen ‰e ni zmogel. Kakor velikanske,v tla zasajene plamenice, ki so se bile vnele od vrha dotal, so odsevala v jezerni gladini. Îar na nebu se je ãeda-lje bolj krepil. Na jezero je pa spet priãela legati tema.

Tudi ogenj v prsih Presukanega Lisjaka se je bil pre-cej polegel. Mladca je nehala kuhati jeza. Zaãutil je vudih onemoglo utrujenost. Niã veã se ni mogel prema-gati. Legel je vznak na dno drevaka. Veslo je poloÏil podolgem poleg sebe, da bi mu ne zdrknilo v vodo. Nanebu so migljale redke zvezde. Lisjak je zameÏal. Neho-

BESeDABOBRI 2: ROD

151 

te mu je pri‰lo na misel, da se pribliÏno tako nekoã od-pelje na brezmejno Temno jezero, ãe se prej morebiti neutopi v jezeru ali pa ne ugrezne kje v moãvirje. Saj vsekaÏe, da mu bo Ïivljenjska sreãa sovrazna.

Mirno se je pozibaval drevak na Velikem jezeru. Lis-jaku se je brÏ zadremalo. Prebudila ga je glasna govoricablizu njega. ·e preden se je prav zavedel, kje je, je pri-sluhnil. Z nizkim gilasom je spregovorila Ïenska: »Grdosmo se zmotili.«

Hre‰ãeãe je odgovoril mo‰ki: »Smo se. Ostrorogi Je-len krãi go‰ãavo in si pridobiva novo plodno zemljo inveãa svojo moã. Mi smo pa sodili, da mu gori koli‰ãe.«

»·koda, da mu ne,« je privo‰ãljivo skoraj siknila Ïen-ska. Presukani je spoznal njen glas. Bila je Ko‰ata Jelka.Pogovarjala se je s svojim moÏem, z Urnim Sulcem.

»Prav bi bilo,« je pritrdil glavar Turovcev.Ko‰ata pa je ‰e naprej glasno pletla svoje misli: »Obu-

boÏal bi in bi nikoli veã ne mogel misliti, da zagospodarivsemu Velikemu jezeru. Bi mu Ïe samo preÏivljanje last-nega rodu dokaj let dalo dovolj opraviti.«

»Mhm,« je zagodrnjal Sulec.Kakor je bil Presukani Lisjak jezen na oãeta, se mu je

kaj grdo zdelo, da mu Turovci privo‰ãijo toliko nesreão.Saj bi njega samega prav tako zadela. In Zorno Kalino invse. Sedaj je vedel, zakaj mu je Ostrorogi prepovedalpripeljati si za prvo Ïeno na domaãe koli‰ãe Turovko,

BESeDABOBRI 2: ROD

152 

Pisano Tulpo. Da je bil ta hip oãe pri njem, bi se kar go-tovo pobotala.

»Lej! Drevak!« je pridu‰eno vzkliknila Jelka.»Kaj pa bo sedaj?« se je prestra‰il Presukani in prijel

za bodalo. »Zalotijo me in mi za vedno zama‰ijo usta.«Pa si je brÏ domislil ukane. Potuhnil se je in se naredil,kakor bi spal. Njegov strah je bil pa prazen. Turovci nisopriveslali do njega. Lisjak je sli‰al reãi Sulca:

»Drevak je brez veslaãa. Je Ïe komu zdrknil raz breg.Naj ga sam lovi, jaz ga mu ne bom. Naj pa drugiã pazi!«

Presukani si je oddahnil. Turovci pa so zginili v temo.Ko je utihnil njih pogovor, je mladec sedel in prijel spetza veslo.

Brdo je uga‰alo. Zvezde na nebu so postale gostej‰e.Glasovi ob pogori‰ãu so se umirili. Rod Ostrorogega Je-lena se je vraãal na koli‰ãe. Po jezeru je plavalo dokajdrevakov. »Precej mora biti tujih vmes,« je sodil po go-vorici Presukani. Se je gotovo tudi marsikatero drugonaselje zmotilo, ne samo Turovci, da gori koli‰ãe Ostro-rogega Jelena. Prihiteli so, da bi pomagali. Ta ali oni pa,da bi privo‰ãil kakor Turovci. Kdo ve?

»Hej! Kdo tam?«Lisjak se je urno obril in zagledal teÏak drevak, ki je

drsel iz teme naravnost poti njemu. BrÏ se je odzval:»Mladec Presukani Lisjak.«»Ostrorogega Jelena sin?«

BESeDABOBRI 2: ROD

153 

»Sem.«»Poãakaj nas.«»Kdo ste?«»Vitorogi Oven.«»Aaa!«Lisjaku se je dobro zdelo, da je Vitorogi prihitel tako

od daleã na pomoã. Njegovo koli‰ãe je bilo zabito v Glo-boki zajedi, s katero je Veliko jezero najdlje segalo protipodsonãni strani. — Malo niÏe na Mahu od borovni‰-kega mosta, bi rekli dandanes. — Ovnov rod je sloveldaleã naokrog po svoji stari po‰tenosti.

Ovnovci so priveslali v‰tric Lisjakovega drevaka. âet-vero jih je bilo; gospodar in trije njegovi najstarej‰i sino-vi. Veãja dva, Zagoreli Rakar in ârni Bor Ïe odrasla, tret-ji, Hrestaã, je pa ‰ele spodra‰ãal in ‰e ni imel dvojnegaimena.

»Kje se mudi Ostrorogi Jelen?« je vpra‰al Oven.»Kar gotovo bo ‰e vedno ob pogori‰ãu,« je odgovoril

Presukani.»Vôdi nas do njega,« je bolj ukazal kakor pa prosil

Vitorogi.»Prav.«Spet so se potopila vesla v vodo in drevaka sta se pre-

maknila in kaj kmalu pristala pod Brdom. Po go‰ãavinavzgor je bilo Ïe temno, zgoraj na pogori‰ãu samem seje se pa kar dobro videlo, ãeprav plamenov ni bilo skoraj

BESeDABOBRI 2: ROD

154 

veã. Tlelo je ‰torovje in korenine, kakor bi se hotel ogenjzagristi v zemljo.

Ostrorogi se je Ovna odkrito razveselil. Kar z obrazamu je bral, da mu je hotel prihiteti na pomoã, pa — hva-la belemu bobru — da se je Vitorogi motil in njegovokoli‰ãe ‰e vedno stoji nedotaknjeno.

Ovna in njegove sinove je ob jutranji zori OstrorogiJelen povabil v svojo veliko koão. Ves dan jih je gostil,dokler jim ni bilo treba odveslati proti domu. Hrane pa,ki jo je bil Vitorogi pripeljal s sabo, da bi ne bil obuboÏa-ni rod Ostrorogovcev koj prvi dan laãen, ni hotel veãvzeti s sabo. Jelen jo je moral sprejeti v dar.

Da naj ‰e pridejo, je vabil odhajajoãe Ostrorogi.»Bomo, bomo!« sta oba hkrati zavpila Zagoreli Rakar

in ârni Bor in se ‰e enkrat ozrla navzgor na mosti‰ãe,kjer sta ob ograji poleg svoje matere Jezerne RoÏe stalidvojãici, Svetlooka Srna in Lepolasa Veverka.

Poãasi je drsel veliki Ovnov drevak proti prelivu medprvima otokoma. Z vrha Brda se je pa ‰e vedno dvigaldim. Tlele so korenine pod zemljo. Hej! Bujno bo od-gnala setev na novem poÏganju.

BESeDABOBRI 2: ROD

155 

POJOâE KOPAâE

PoÏar na Brdu je ugasnil. Niti iz korenin se ni veã ka-dilo. Od vsega shalja so ostali samo kupi pepela in

pa tu in tam nekaj obgorelih ‰torov. Ostrorogi se je balvetra. Raznesel bi mu pepel, ki gnoji in rahlja in dajezemlji rodovitnost.

Pa kakor bi res beli bober ãuval nad blaginjo Ostroro-gega Jelena, se je prav po tihem napravilo k deÏju. Naj-prej je priãelo pr‰eti. Nato se je pa ulil droben, pa gostdeÏ. Razmoãil je pepel in ga zapral v zemljo.

âez dva dni je potegnil veter, pregnal oblake in karskoraj ãez noã posu‰il zemljo, ki se je spet grela na spo-mladanskem soncu.

Med deÏjem na koli‰ãu Ostrorogega Jelena mo‰kiniso drÏali kriÏem rok. ·e rib za vsakdanjo uporabo bikmalu ne bili utegnili naloviti v jezeru. Hiteli so razÏa-govati s kresilnimi pa tudi bronastimi Ïagicami odpad-lo jelenje rogovje, nabrano v pozni jeseni in v zgodnjizimi po jasah in go‰ãavah. NaÏagane paroÏke so zgorajpod deblom prevrtavali in jih nasajali na vrbova, lesko-va in tudi smrekova topori‰ãa. Stare kopaãe je bilo tre-ba z brusniki nabrusiti. Nekaj jih je bilo pa Ïe tako zelo

BESeDABOBRI 2: ROD

156 

obrabljenih, da niso bile za nobeno rabo veã in samo ‰ev napotje. Zmetali so jih z mosti‰ãa v vodo. Vsi so imelipolne roke dela. Najbolj ve‰ãi so pa brusili in vezali zjermenjem v precepljena topori‰ãa kamnite in bronastesekire.

In navsezadnje so bile kopaãe in sekire nabru‰ene innasajene, v zemlji pa ravno prav vlage.

Zgodaj zjutraj, ko sonce ‰e ni vz‰lo, je sedlo v dreva-ke pod Ostrorogovim koli‰ãem vse ãrno ljudi. Mo‰ki inÏenske; skoraj ves rod. Odveslali so na Brdo. In tam sose lotili in priãeli prekopavati poÏganje. Ni bilo to lah-ko delo. Marsikatera kopaãa se je zlomila in marsikaterimladec se je vznak prekucnil in pomolil kobale kvi‰ku,ko se mu je odtrgala na pol trhla korenina, ki jo je sku‰alizpiliti z golimi rokami. Drugi so se mu pa smejali.

Jelen je priganjal k delu. Vztrajni Volk je nekajkratcelo z biãem zamahnil. Pa vse skupaj ni niã pomagalo.Nekaj veãjih ‰torov, ki niso v globino pogoreli, niso mo-gli izkopati. Morali so odnehati in jih pustiti, da z letisami sprhne.

V go‰ãavah naokrog so peli ptiãi in se ogla‰ale kuka-vice. Pa jih nihãe ni utegnil poslu‰ati. ·e celo Pi‰ãalar ne.Moral je odloÏiti brenko in vihteti kopaão. DrÏal se jekaj kislo.

In tako je ‰lo veã dni zapored; od jutra do veãera. Resso gospodinje po gospodarjevem naroãilu skrbele za

BESeDABOBRI 2: ROD

157 

obilno hrano, pa so pretegnjeni udje komaj ãakali, da sose mogli zlekniti na trdo leÏi‰ãe in se odpoãiti.

Te dni je bilo kljub pomladi in jasnim noãem naOstrorogovem koli‰ãu Ïe zgodaj zveãer in vso noã vsemirno in tiho. Le psi so lajali in zdaj pa zdaj zatulili narastoão luno.

Po dnevih truda in naporov je bilo poÏganje na Brdule prekopano in spremenjeno v rodoviten laz. Ostroro-gi je svojemu rodu privo‰ãil tri dni poãitka.

Mladci so veslali po jezeru in stikali po trstju in loãju.Mladenke so polegale po prisojah in trgale cvetje in si gavpletale v lase. Pi‰ãalar pa je poslu‰al ptiãe in udarjal obstruno na brenki.

Ostrorogi Jelen je Ïe drugi dan poãitka odveslal s Pre-sukanim Lisjakom proti koli‰ãu Vitorogega Ovna. Se jespodobilo, da mu vrne za dobro voljo, ko je prihitel po-magat v nesreãi, ki ga pa ni bila prizadela. In pa — po-govorila bi se kaj. In na setev lanu ga povabi. Njegasamega in njegovo druÏino. Mu je bilo dokaj leÏeãe natem, da naveÏe z Vitorogim Ovnom ãim tesnej‰e vezi. Jebil paã nastanjen na tisti strani Velikega jezera, od ko-der vodijo prehodi k brezmejnemu Slanemu jezeru.

Dneva je Ïe skoraj pol preteklo, preden sta Jelen inLisjak priveslala v Globoko zajedo. Sta se na daleã ognilaPle‰ivce. Ni Ostrorogi maral, da bi ga videli Turovci, po-sebno ne s Presukamim Lisjakom v drevaku. Ovnovci so

BESeDABOBRI 2: ROD

158 

ju Ïe zdaleã spazili in prepoznali. In Vitorogi in Rakar inBor so pri‰lece Ïe ãakali v vznoÏju pristajnega mosta.

Oven ni maral zaostati za Jelenom. Postregel je Ost-rorogovcem z vsem, kar je premoglo njegovo koli‰ãe.Celo dokaj‰en sat medu je postavil pred njiju. Dona‰alaje pa jedi njegova pravkar dorasla hãi, Zlata Perunika,kaj prikupna mladenka, ãeprav je po lepoti in stasu za-ostajala za Zorno Kalino. Ostrorogi jo je ves ãas pogle-doval in sodil, da bi bila Zlata kar prava za LisjakovoÏeno, posebno ‰e, ko Ovnova najstarej‰a sinova nistaveã prikrivala, da se zanimata za njegovi dvojãici, zaSvetlooko Srno in Lepolaso Veverko. Presukani se je paza Peruniko kaj malo menil. Jo je vãasih pogledal. Da bise kaj razvnel, pa niti najmanj ni pokazal.

Dan se je nagibal Ïe h koncu, ko sta Ostrorogi in Lis-jak odhajala s koli‰ãa v Globoki zajedi. Da povrne za Ïi-veÏ, ki ga je bil zadnjiã pustil Vitorogi njegovemu rodu,je Ostrorogi obdaril Ovna z bronasto sekiro, mladci,Rakar, Bor in Hrestaã, so pa dobili vsak svoje bodalo.Ovnovci so bili obdaritve veseli in so za trdno obljubi-li, da pridejo ãez dva dni na setev lanu.

Nazaj grede se Jelenu ni bilo treba na daleã izogibatikoli‰ãa Turovcev. Bila je Ïe noã, ko sta z Lisjakom veslalamimo njega v preliv med prvima dvema otokoma. Oãese je pa domislil in rekel Lisjaku:

BESeDABOBRI 2: ROD

159 

»Zlato Peruniko bi bil moral tudi obdarovati. Pa ni-sem imel niã pripravnega s sabo.«

»Saj,« je odgovoril Presukani na kratko in Jelen nimogel vedeti, kaj mladec misli. Moral ga je znova po-dregati:

»Pravzaprav bi se spodobilo, da bi ti to naredil.«Lisjak je samo zaãudeno pogledal. Ostrorogi ga je pa

‰e bolj pognal v tésen:»Saj bo Perunika kar gotovo pri‰la na setev lanu. Ta-

krat popravi‰, kar sva zamudila.«»Lahko,« je pristal Presukani.»Kar izberi si iz mojega lepotiãja kaj pripravnega. V

kozjem mehu nad mojim leÏi‰ãem visi. Da brona ne raz-jeda zeleni volk.« Jelen doslej ‰e do nobenega sina ni biltako odprtih rok.

»Bom,« je odgovoril Lisjak na kratko in se naskrivajnamuznil.

Ostrorogi in Lisjak sta priveslala domov. Raz‰la sta seskoraj brez besed. Mislila sta pa oba na Zlato Peruniko.Presukani je sedaj jasno vedel, da oãe hoãe, naj si Ov-novo hãer vzame za svojo prvo Ïeno. Jelen pa je ugibal,ãe se bo Lisjak uklonil njegovi volji, ali pa bo ‰e naprejpo svoje trmoglavil. âe Presukani ustreÏe njegovi Ïelji,potem mu ne bo smel niã veã braniti, da pelje v svojokoão tudi Zorno Kalino. Je obljubil tako in besede ne bosnedel.

BESeDABOBRI 2: ROD

160 

Ostrorogove misli so za‰le v zagato. Po eni strani si jeÏelel, da bi Lisjak Zlato Peruniko vzel, po drugi pa spet,da bi je ne. Zorno Kalino bi na vso moã rad imel sam. Sajso se mu vendar njene oãi prikazale v sonãnem videnju.Morebiti pa Lisjak ob Zlati Peruniki pozabi na ZornoKalino. Morebiti —. Morebiti pa tudi ne —.

Ostrorogove misli so se priãele vrteti kakor pes, kadarse z gobcem prime za rep in hoãe zgristi bolho, ki ganadleÏno ujeda.

Od staj pod RoÏnim hribom se je pa dogoãasno, ena-komerno ogla‰al skozi svetlo noã ãuk.

»âuuuk — âuuuk — âuuk —.«

Redko meglo, ki je zjutraj leÏala nad Velikim jezerom, jesonãna gorkota kaj kmalu dvignila in jo zgostila v sve-tel oblak, ki se je sedaj visoko izpod neba ogledoval vvodni gladini. Iz prekopanega laza na Brdu se je pa pri-ãelo vlaÏno kaditi. Di‰alo je po sveÏi zemlji in po mla-dem zelenju.

Ob robu go‰ãave na prijezernem koncu vzboklegaBrda so se bile zbrale mladenke s koli‰ãa OstrorogegaJelena.

Redkokatera je manjkala. Kar nobena ni hotela osta-ti doma. Tudi nekaj mladcev je bilo vmes. Pa veãinoma‰ele na pol odraslih. Vsi, mladenke in mladci, vsak je bilprinesel s sabo svojo kopaão. Pi‰ãalar je bil pa brez nje.

BESeDABOBRI 2: ROD

161 

Samo svojo brenko je drÏal v rokah in komaj ãakal, daudari na struno.

Ob kraju prekopane zemlje so stali okrog Ostroroge-ga Jelena Vitorogi Oven in njegova sinova, Zagoreli Ra-kar in ârni Bor. Tudi Zlata Perunika je bila pri‰la. Precejnerodno ji je bilo. Ni se kaj prida ozirala naokrog. Zave-dala se je, da mladeÏ s tujega koli‰ãa najbolj opazuje njo.Je imela kar prav. Samo glede Srne in Veverke se je mo-tila. Dvojãici sta se za Zlato kaj malo menili. Venomersta pogledovali na Ovnova sinova. Svetlooka Srna naRakarja, Lepolasa Veverka pa na Bora.

Izmed Ostrorogovih sinov sta bila v gruãi poleg oãe-ta samo Vztrajni Volk, ki naj bi kot prvorojenec kasne-je pomagal sejati, in pa Presukani Lisjak, da bo seme na-sipal iz mehov v sejalne bisage.

Ob‰irna jezerna gladina je segala skoraj v nedogled inse ble‰ãala v jasni svetlobi. Le ptiãi, ki so vzletavali iz njein se spu‰ãali nanjo, so jo zdaj pa zdaj vzvalovili.

Ostrorogi je zajel pest spolzkega lanenega semena.Vrgel ga je proti soncu, da se je drobno, podolgovatozrnje razpr‰ilo na vse strani. Jelen pa je spregovoril:

»Tebi, velika luã, ki zemljo ogreva‰.«In je vrgel ‰e dve pesti lanenega semena proti nebu.

Nato pa se je zastavno prestopil in priãel sejati vprekoÏjega konca razkopane zemlje. Za njim sta se uvrstilaVitorogi Oven in pa Vztrajni Volk, prav tako s polnimi

BESeDABOBRI 2: ROD

162 

sejalnimi bisagami prek ramen. Rakar in Bor pa sta sevstopila vsak s svojo kopaão v vrsto mladenk in mlad-cev, tako da sta imela v sredi med sabo Ostororogegadvojãici, Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko.

Sejalci so prispeli na drugo stran prekopanega laza inse obrnili. Takrat je Pi‰ãalar udaril na brenko. Zabrne-la je struna, kopaãe pa so priãele na gosto udarjati obrahlo prst in zasipavati vsejano drobno seme. Njih po-trkavanje se je zlivalo z glasovi brenke, da je bilo sli‰ati,kakor bi tudi zemlja brnela. Pi‰ãalar je prisluhnil, ujel zglasovi strune udarjanje kopaã in zapel:

»Zemlja rahla, zemlja rodna,zemlja sonãna, mali dobra,mati na‰a, mati vseh.«Drum drum drum, drum drum drum.

Za Pi‰ãalarjem so kmalu poprijeli tudi kopaãi in ko-paãice. Z Brda so se ãedalje bolj pogosto razlegale prekjezera in v temne go‰ãave besede:

»Zemlja — sonce — mati.«

Zlata Perunika je ãepela poleg polnih mehov lanene-ga semena in poslu‰ala brenko in petje in rahle udarcekopaã. Bila je vsa zavzeta. Ne, kaj takega njen rod nipremogel. Ne, prav niã se ne bo branila preseliti se kotprva Ïena Presukanega Lisjaka na koli‰ãe Ostrorogega

BESeDABOBRI 2: ROD

163 

Jelena. Zlata je zaãela mladca, ki naj bi postal njen moÏ,ãedalje bolj pogosto pogledavati. V‰eã ji je bil po obra-zu in postavi. Bil je nekako zami‰ljen. Brodil je z roko pomehu voljnega semena, kakor bi nekaj iskal v njem.Zanjo sámo pa ni kazal niã kaj prida vneme. O, paã.Pravkar je dvignil proti soncu svetel bronasti obroãek inspregovoril:

»Glej, Perunika! Kaj sem na‰el v lanenem semenu.«Zlata se je zavzela: »Zapestnica. Le kako je za‰la v

meh?«»Jaz sem jo notri skril,« se je nasmejal Lisjak.»Tiii? Poãemu?«»Da jo tebi dam.« Presukani je ujel Perunikino roko.»Meeeiii —?« se je bolj narejeno kakor pa zares ãudila

Zlata.»Saj postane‰ ti moja Ïena, ali ne?« Presukani name-

noma ni hotel reãi, da postane Perunika njegova prvaÏena. Zlata tega ni opazila. Mirno je odgovorila:

»Ne bom se branila, ãe ne bo moj oãe nasprotoval.«»Mislim, da ne bo,« je rekel Lisjak malomarno in pri-

ãel Peruniki natikati bronasto zapestnico na roko. Mla-denki Presukanega malomarno govorjenje ni bilo niãkaj po volji. Vse bolje bi se ji bilo zdelo, ãe bi bil Lisjakzagrozil, da pridrvi z mladci in jo ugrabi proti volji Vi-torogega Ovna.

BESeDABOBRI 2: ROD

164 

Pogovor med Lisjakom in Zlato je zastal. Kar niã veãsi nista vedela povedati. Pa je prav takrat pri‰el Ostro-rogi Jelen, da si znova napolni s semenom prazno sejal-no bisago.

Opazil je na roki Perunike svetlo zapestnico in kojvedel, pri ãem je. »Tok, se je le uklonil, trmoglavec,« sije mislil. Rekel je pa: »âe vaju mika, pa se ‰e vidva uvr-stita med kopaãe. Pri mehovih Ïe sami opravimo.«

»Dajva!« je bila koj voljna Zlata in Presukani ni mo-gel ugovarjati. In sta od‰la.

»Se je le vdal,« je zadovoljno ponovil ‰e enkrat samsebi Ostrorogi, ko se je vraãal nazaj na laz. Pa se je istihip njegov obraz Ïe pomraãil. Zavoljo Zorne Kaline, kijo bo moral prepustiti Lisjaku. »E! Pa saj morebiti obZlati pozabi nanjo,« je spet tolaÏil samega sebe. Pa jesvoji misli kaj malo verjel. Zorna Kalina je le Zorna Ka-lina. V vsem Velikem jezeru je in enake.

Presukani Lisjak je znal tako zasukati, kakor bi bilosamo po sebi umevno, da on zakopava setev med Zla-to in Zorno. Peruniko je pogledal redkokdaj. Kalino jepa kar naprej ogovarjal, ãeprav je bila mladenka kratkihbesed.

Nedaleã stran sta pa Zagoreli Rakar in ârni Borspremljala dvojãici. Oba sta ogledovala obe, pa ni nobe-den izmed njiju vedel, s katero bi govoril. Nista ju loãi-la. Nihãe ni upal tvegati. Nazadnje se je pa Zagorelemu

BESeDABOBRI 2: ROD

165 

le priãelo preneumno zdeti. Saj sta se vendar z bratomdomenila, da on sam vzame Srno, Bor pa Veverko. Pre-stopil se je naprej in se tako obrnil, da je videl obemamladenkama v obraz in je kar tako, da nekaj reãe, vpra-‰al: »No, kaj pravi‰, Svetlooka Srna, kako kaj vzkalilan?«

»A jaz?« se je oglasila dvojãica na oni strani. Ne tista,ki je prej govoril z njo, trdno uverjen, da govori s svojobodoão prvo Ïeno.

»Seveda da ti, kdo pa drugi,« se je moral smejati Ra-kar. ârni Bor je pa debelo gledal. Nazadnje so se smejalivsi ‰tirje in dvojãici sta povedali, kako se jima je ves ãaszdelo, da ju zamenjujeta, pa se nista hoteli izdati. Natoso se pa prav uvrstili.

Sonce se je prevesilo ãez svoj vrh. Lan je bil ves po-sejan in kaj kmalu nato tudi vsa setev podkopana. Ko-paãi in kopaãice so poravnali hrbte, ki so jih od dolgo-trajne sklonjenosti Ïe kar zaãeli boleti. Poãasi so se raz-hajali v sence, da se odpoãijejo in ohlade. Zagoreli Ra-kar in ârni Bor sta se sedaj trdno drÏala vsak svoje dvoj-ãice, da ju spet ne zamenjata. Bi bilo hudo napak. Staoba nosila s sabo vsak svoje darilo, da z njim obdaritavsak svojo mladenko.

Kasneje, ko je Pi‰ãalarjeva brenka spet sklicala mla-denke in mladce na jaso konec laza, sta prihiteli Srna inVeverka z lepo svetlimi bronastimi okrasnimi glavniki v

BESeDABOBRI 2: ROD

166 

laseh. Oba glavnika sta bila pa popolnoma enaka, drugdrugemu niã manj podobna, kakor sta si bili podobnidvojãici, Svetlooka in Lepolasa. In se je pripetilo, da stabrata Ovnovca spet zamenjala svoji izvoljenki in sta obapodala napaãni roko. Dvojãici sta se nagajivo smejali inobljubili, da bosta za naprej Ïe sami pazili, cigava je ka-tera.

V kolobar mladenk se je tudi Zorna Kalina vrnila zzapestnico na roki. Zlata je to koj opazila. In celo tudi to,da je Kalinina zapestnica lep‰a kakor njena. âudno se jije zdelo in gledala je, kateri mladec poda Zorni roko. ·ebolj pa se je zaãudila, ko je med njo in Kalino stopil Lis-jak in obema naenkrat segel v roko.

Drumla, drumla, drumla, je zapela brenka. Kolobar seje premaknil. Mladci in mladenke so visoko dvigniliroke, kakor bi prosili sonce, naj setvi da dobro rasti.

Ostrorogi je stal z Vitorogim Ovnom in VztrajnimVolkom zadaj. Kolobar se je vrtel pred njim naokrog.Pravkar so pristopicali mimo njega Zlata Perunika, Pre-sukani Lisjak in Zorna Kalina. Jelen je koj opazil, da nosiKalina lep‰o zapestnico kakor pa Zlata. Pogrelo ga je.Zamikalo ga je, da bi Lisjaka vÏgal z biãem, pa je hitroudu‰il jezo. Pove mu jih pa, da bo pomnil. Perunika bohudo uÏaljena, ãe pride na sled, kako jo je Presukani za-postavil.

BESeDABOBRI 2: ROD

167 

Kolobar je odrajal. Vriskaje so tekle mladenke poBrdu navzdol proti drevakom. Mladci so se zapodili zanjimi in jih lovili. Nastal je vri‰ã, da je mlado listje vkro‰njah dreves potrepetavalo.

Presukani Lisjak se ni udeleÏil teka. Perunike ni ma-ral loviti, Kaline pa ni smel. Bi vsi opazili. Zaostal je. Do-hitel ga je Ostrorogi Jelen. Niã kaj prijazno je oãe vpra-‰al sina:

»Kako pa, da si Kalini dal lep‰o zapestnico kakor Zla-ti?«

Lisjak je bil iznenaden. Niti na um mu ni pri‰lo, da bitajil. Izgovoriti se je pa znal kaj naglo. »Zmotil sem se,«je brÏ odgovoril. Pa ni bilo res. In Ostrorogi mu ni ver-jel.

»Glej, da popravi‰!«, je kakor ukazal Jelen. Presukanini odgovoril. Stekel je za drugimi mladci.

Na koli‰ãu je kasneje Presukani Lisjak Zlato Peruni-ko res ‰e obdaril z okrasnim bronastim glavnikom, ki jebil pa kaj boren, ãeprav bi bil iz oãetovega kozjega mehalahko izbral lep‰ega, kakor sta jih nosili njegovi sestri,dvojãici Srna in Veverka. Ostrorogovim oãem tudi taLisjakova muhavost ni u‰la. Da zabri‰e sinovo napaãnozadrÏanje in pa — ker njegov rod ni smel zaostati zaOvnovci, je ob slovesu ‰e sam zataknil v Perunikinegoste lase zlato iglo, dragocenost, kakr‰no je le redko-kdo premogel v naseljih Velikega jezera. Vsaka druga

BESeDABOBRI 2: ROD

168 

mladenka bi bila kar zavriskala. Zlata pa ni mogla bitivesela. Nekaj jo je stisnilo za grlo. ·e zahvalila se je teÏ-ko Ostrorogemu.

Ovnovci so odveslali. Raz koli‰ãe pod RoÏnim hribomse je ‰e dolgo razlegalo mlado veselje. Ostrorogi Jelen jepa molãe sedel za svojim ognji‰ãem in razmi‰ljal o sebiin Lisjaku in o Zlati in o Zorni, svojega hlapca, PegastegaRisa hãeri.

Tudi Presukani Lisjak se ni inenil za tru‰ã zunaj namosti‰ãu. Kakor bolan je Ïdel na svojem leÏi‰ãu. O, saj!Dokaj raj‰i bi bil med mladci in mladenkami. Pa kaj jehotel. Zabavati se samo z Zorno Kaino, ni upal. Utegnilbi priti oãe in ga vprião vseh udariti z hiãem. Ne, raj‰iniã. Brez Kaline pa za Presukanega Lisjaka ni bilo veãpravega veselja.

BESeDABOBRI 2: ROD

169 

NATOVORJENI DREVAKI

Kobivkobiv!V gajih okrog Velikega jezera se je oglasil zakasn-

jenec kobilar. Drugi ptiãi so Ïe davno valili, najboljzgodnji Ïe sprevajali svoj prvi rod, rumeni nepokojneÏje pa ‰ele navezoval svoje viseãe gnezdo.

V razseÏnem lazu na Brdu je lan lepo odganjal. Pa go-spodar, Ostrorogi Jelen, je pri‰el setev samo enkrat po-gledat. Ni utegnil. Je imel doma na koli‰ãu ãez glavoopraviti.

Jelen se je bil namenil, da zavesla z drevaki v mirnotekoão Reko, se spusti naprej po valovih Save, prav donjenega izliva, za katerega pa ni vedel, kako daleã je donjega in ne, kje je. Zato pa —

Odbrati je bilo treba najbolj trdne drevake. Mladci somorali v go‰ãave po smolo, da bo pred odhodom zalitavsaka najmanj‰a poã v drevakih. Dokaj pa bo smole tre-ba vzeti s sabo, ko ne ve, kak‰no drevje raste niÏe doli obbregovih Save, ãe je tam sploh ‰e kaj go‰ãav. Nekaj moÏ,ki so bili najbolj ve‰ãi tega koãljivega posla, je pa Ïe veãdni tesalo vesla in naÏagovalo dalj‰e in kraj‰e drogove.

BESeDABOBRI 2: ROD

170 

Îenske niso niã kaj s prijaznimi oãmi gledale vsegatega poãetja. Slutile so, da poglavar rodu popelje njihmoÏe in sinove, oãete in brate in ‰e druge mladce vhude nevarnosti. Marsikdo se ne vrne ali pa celo nihãeveã ne. Kako naj potem same preÏivljajo sebe in svojeotroke.

Prenekatero izmed Ïensk, starej‰ih in mlaj‰ih, je hudoskrbelo, reãi pa si ni upala nobena niã.

MoÏje in mladci so pa postajali vsak dan nestrpnej‰i.Nekaterim je Ostrorogi Ïe povedal, da pojdejo z njim,za veãino je pa ‰e razmi‰ljal, koga naj pusti doma. Ne-kaj jih bo paã moralo ostati na koli‰ãu. Za delo in za va-ruhe, ãeprav se od nikoder ni bal napada. Kako bi Ïen-ske same. Saj bi ‰e za svet nikogar ne mogle vpra‰ati, konjegov rod ni imel niti enega starca, odkar je umrl No-sati Los.

·e celo Ostrorogega sinovi niso vedeli, koga vzameoãe s sabo. Razen Vztrajnega Volka, ki bo pa tokrat na-mesto vrste bojevnikov in nosaãev vodil vrsto drevakov.

Vêsel je bilo dovolj natesanih, drogov pa ne kdo vekaj naÏaganih, ko se lahko med potjo dobe. In odbranidrevaki so bili Ïe vsi zasmoljeni. Treba jih je bilo samo‰e natovoriti. Zaãele so se prazniti shrambe na koli‰ãu.

Brunca, ki so jih bili poloÏili na dnu drevakov zavoljovode, katera vedno po malem pronicava skozi les, in za-voljo deÏevnice, so najprej pogrnili z ustrojenimi bu‰-

BESeDABOBRI 2: ROD

171 

nimi koÏami, moãno natrtimi z neprijetno smrdeão inneuÏitno mastjo starih somov. Blago, ki ga je Jelen na-meraval premenjati v tujih krajih za vrednote, kakr‰nihVeliko jezero ni premoglo, je Ostrorogi porazdelil skorajna vse drevake enako. Da bi ne imel preveã ‰kode, ãe sekateri izmed njih potopi. Najveã je bilo bobrove koÏu-hovine. Delovne volkovine Ïe dokaj manj. Nekaj maã-kov in risov. Medvedovi koÏuhi so bili kaj redki. Manj-kalo tudi ni mehko udelane losovine in jelenjega usnja.

V majhne lonãene posodice je bila stlaãena moãnovonjiva, rjava bobrovina, dragocenost, katero so zame-njavali ponajveã za zlate izdelke. Napeãene podpepel-njake so gospodinje stlaãile v mehove in jih trdo zave-zale, da so bili varni pred vodo in deÏjem. Prav tako soskrbno zavarovali pred vlago sol, ki so jo pa kaj malovzeli s sabo. Jo Ïe premenjajo, ko dospo do drugih ro-dov. Posu‰eno meso in ribe so pa kar vsevprek naloÏili.In ma‰ãobo in smolo in stenj za luãi, ki so jih tako priÏi-gali, da so v skodelice, napolnjene z Ïaltavo mastjo,vtaknili iz prediva sesukan trak. Na vse, prav na vse jemislil gospodar. S sabo je vzel tudi dokaj orodja, nekajodveãnega oroÏja in veã vnetil. Le ovãjih in kozjih koÏ semu ni splaãalo voziti v daljne kraje. So imele prenizkoceno.

Natovorjene drevake so spet pokrili s kosmatimi po-njavami zobrovih in turovih koÏ. Skozi luknje, zvrtane

BESeDABOBRI 2: ROD

172 

v stranice drevakov, pa so vdeli vrvi in tovore trdno po-vezali.

·e preden je za‰lo sonce, so bili pod koli‰ãem Ostro-rogega Jelena natovorjeni trije drevaki manj, kakor pa jedvakrat vseh prstov na obeh rokah. Vsi so bili ãez petseÏnjev dolgi, nekateri pa prav precej dalj‰i. Seveda botreba pred odhodom ‰e to in ono zanesti vanje za sprot-no uporabo, kakor tudi v drevake, ki ne bodo vozili to-vorov. Pa kaj zato. Glavno delo je bilo postorjeno. MoÏjein mladci so se kar oddahnili. Marsikoga je pa zaskrbe-lo, ãe navsezadnje ne bo moral ostati doma.

Sonce je zatonilo. âez nebo se je razlila roÏnatordeãazarja. Koli‰ã pa ta veãer ni pregrnila tema. Je zgodajvz‰la skoraj polna luna.

Ostrorogi Jelen je bil po storjenem delu nekaj male-ga pouÏil. Potem je dolgo slonel prek ograje in gledal najezero. Ko je pa luna osvetlila vodno planjavo in koli‰ãain go‰ãave na trdini, je poãasi ‰el po pristajnem mostunavzdol, stopil v svoj lahki drevak in odveslal na jezero.Sredi mirne vode bo ‰e najbolj nemoteno razmislil, kakonaj ukrene, da bo prav.

Ostrorogove skrbi niso bile majhne. Volka in Medve-da, najstarej‰a svoja sinova, mora vzeti s sabo. V daljne,tuje kraje se podaja in ne ve, kaj se mu lahko pripeti. âese bo treba spoprijeti s kakim bojevitim rodom, vsi trijemenda ne bodo padli. Vsaj eden mora ostati Ïiv, da bo

BESeDABOBRI 2: ROD

173 

vodil odpremo naprej in jo privedel nazaj v Veliko jeze-ro. Pa tudi zavoljo tega morata z njim, da bosta pozna-la pota in kraje in se seznanila z ljudmi, s katerimi hoãezanaprej premenjavati blago. Ko sam obnemore, bi selahko ona dva spu‰ãala po Reki in Savi navzdol in sevraãala z bronom in zlatom. Ne, starej‰ih dveh ne morepustiti doma na koli‰ãu.

Jelen je zaveslal ‰e dalje na odprto vodo. Prek neba sohiteli oblaki in videlo se je, kakor bi bilo na dnu jezera‰e eno nebo, raz katero sije luna navzgor.

Grãavi Brest, tretji njegov sin, pa mora ostati doma.Za svoja leta je kar dovolj preudaren. In ãe je njegovimastarej‰ima bratoma in njemu samemu, njegovemu oãe-tu namenjeno, da se veã ne vrnejo, bo Grãavi Brest vo-dil rod. Trlo ga bo nekaj let, pa si bo Ïe opomogel. Do-bro Ïeno ima, skoraj tako, kakr‰na je bila Jezerna RoÏav mladih letih. Samo —

Jelena je spet zabolel njegov ãetrti sin, Presukani Lis-jak. Ta se bratu ne bo pokoril. ·e on sam ga mora trdopestiti, da ne trmoglavi po svoje. Hej, ãe bi ‰e Lisjakavzel s sabo —?

V Oblem hribu je zaskovikala sova. Ostrorogemu seje zazdelo, kakor bi ga bil noãni ptiã posvaril, da ãakaPresukanega v dalnjih krajih smrt. Ne, smrti Lisjaku nipriÏelel. Celo sam bi dvignil sekiro in nastavil svoje prsi,da brani njegovo Ïivljenje. Pa vendar —?

BESeDABOBRI 2: ROD

174 

Ostrorogi se je ozrl proti nebu, naravnost v luno.»He!« je glasno spregovoril, »ti manj‰a luã, ki preganja‰temo, posveti ‰e v moje misli, da bom prav videl.«

Jelen je sklonil glavo. Nehote je priãel hitreje zamaho-vati z veslom in drevak je naglo drsel skozi meseãno noãproti podsonãni strani Velikega jezera. Nekako na sre-di ob‰irne, brezotoãne vodne planjave je veslo spet za-stalo in poglavar, Ostrorogi Jelen, se je zaãel polglasnosam s sabo pogovarjati:

»Seveda! Prav bi bilo, da vzamem Presukanega ssabo. Zavojo Zorne Kaline. Po drugi strani bo pa spetnapak. Zavoljo Zlate Perunike. Mladenko utegne pre-vzeti kdo drug. Posebno, ãe nas dolgo nazaj ne bo.«

Sova je priletela od nekod, obkroÏila Ostrorogov dre-vak in tiho spet odprhutala v somrak. Jelen pa je raz-mi‰ljal naprej:

»âe ga pa pustim doma —? Presukani se bo sukalokrog Zorne Kaline, za Peruniko se pa kaj malo menil.Brest ga ne bo mogel krotiti. Vitorogi Oven pa ni takoneumen, da bi tega ne opazil. Potem se najbrÏ vse po-dre. ·e celo med Rakarjem in Borom in mojima dvojãi-cama, Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko.«

Gospodar mogoãnega rodu si ni vedel sveta. Obrnil jedrevak in veslal nazaj proti koli‰ãu pod RoÏnim hribom.Misli so se mu pa pletle naprej:

BESeDABOBRI 2: ROD

175 

»âe se pa jaz in Volk in Medved veã ne vrnemo, siPresukani prav gotovo vzame za prvo Ïeno Kalino inosnetnjavi moj rod.«

»Ha!«Ostrorogi je spet dvignil veslo iz vode: »ZornoKalino vzamem s sabo na potovanje.«

Jelen se je sprva te misli kaj razveselil. Pa se mu je kojpomraãil obraz: »Îensko? Pa samo eno. Le kdo mi boverjel, da je nisem v svojo naslado.« In si je Ostrorogimoral priznati, da bi Zorna Kalina pri‰la nazaj kar go-tovo Ïe kot njegova ãetrta Ïena. ·e bolj gotovo bi si papotem Lisjak iz trme vzel za prvo Ïeno Ko‰ate Jelke hãi,Pisano Tulpo. Naj ga mar ubije! Svojega lastnega sina!

»Kaj pa,« je neutegoma pri‰lo na misel Ostrorogemu,»ãe bi vseeno ‰el Presukani z nami? Vsi se kar gotovo nevrnemo, kdo pa pravi, da bi se moral ravno Lisjak. Za-kaj bi njegove kosti ne prhnele na tujem namesto kogadrugega.«

Jelen je Ïe videl Lisjaka v stiski razvnetega boja. Nihãemu ne hiti pomagat. Mladec se juna‰ko brani. Nazadnjepa le omahne smrtno zadet.

»Potem bi bila Zorna Kalina gotovo moja.« Ostroro-gi je spet spregovoril sam s sabo. Pa se je ustra‰il lastne-ga glasu. Spomnil se je, da bi ljudem paã lahko prikril,kako je poslal Presukanega v smrt. Nevidni bi pa vsevidel in udaril njega in ves njegov rod. NajbrÏ bi se tudisam niã veã ne vrnil. âe bi se pa, bi ne na‰el veã koli‰ãa.

BESeDABOBRI 2: ROD

176 

Bi zares pogorelo. Nevidni bi ga z bliskom uÏgal. Nevid-ni —

Sam nase nejevoljen je Ostrorogi Jelen priveslal nazajpod svoje koli‰ãe. Luna mu ni dala videnja in je sedajprav toliko vedel kakor prej, preden je odveslal na od-prto jezero, kaj naj naredi. Je luna paã luna in ni sonce.Niã ne greje in mirno lahko gleda‰ vánjo. O, paã!

V dnu pristajnega mosta je stal Pegasti Ris, oãe Zor-ne Kaline. Aha! Îe ve.

»Ris!« je poklical Ostrorogi svogega prvega hlapca, kiga mu je bil ‰e kot negodnega mladca odstopil umrliBrkati Som.

»Kaj ukazuje‰, gospodar?« je stopil Pegasti bliÏe.»Kakor bi te rabil na poti, ko se lahko povsem zane-

sem náte, bo‰ moral vendar ostati doma.«Ob luninem svitu je bral Jelen z obraza Pegastega

Risa, da mu njegova odloãitev ni kaj prida po volji. Karobmolknil je in niã ni odgovoril. Pa mu je Ostrorogi po-jasnil: »Ve‰! Zavoljo tvoje Kaline in mojega Lisjaka.«

»Kaj je z njima?« Pegasti res ni niã vedel.»Sem bil obljubil Presukanemu, da si bo smel vzeti

Zorno za svojo drugo Ïeno.«»Voh!« Ris je bil veselo preseneãen.»Pa ne smeta imeti niã opraviti med sabo,« je pouda-

ril Ostrorogi, »dokler ne pripelje Lisjak na koli‰ãe prve

BESeDABOBRI 2: ROD

177 

Ïene, ki bo, kakor vse kaÏe, Zlata Perunika, VitorogegaOvna hãi. ·e govorita naj ãim manj med sabo.«

»Prav!« je pritrdil Pegasti. Pa je koj pomi‰ljujoãe pri-stavil: »Samo —? Bolje je biti druga Ïena glavarjevegasina, kakor pa prva kak‰nega hlapca.«

»No, in —?« Jelen je uprl roko v bok.»Kaj pa —« Ris je malo premolknil: »Kaj pa — ãe kas-

neje Presukani Zorne maral ne bo, ãe jo bom drÏal takona kratko?«

In je Ostrorogi Pegastemu kar naravnost in brez ovin-kov povedal: »Potem vzamem Zorno Kalino jaz za svojoãetrto Ïeno.«

»Haaa!« je zastrmel Ris. Ni mogel skriti, da bi mu biloto najbolj pov‰eãi. Jelen pa je sedaj vedel, da Ris ne bopustil Lisjaku Zorne Kaline niti pogledati ne. Je imel, ãe-tudi hlapec, pravico, odloãevati o svoji hãeri, ãe ni gos-podar drugaãe ukazal. Proti vsakomur.

»In ve‰,« je ‰e naroãal zvestemu hlapcu Ostrorogi,»tudi zavoljo Grãavega Bresta je bolj prav, da ostane‰doma. Je preudaren, pa mu utegne vãasih tvoj nasvet leprav priti. âe bi se pa njemu kaj pripetilo, potem vodi tikoli‰ãe, dokler se ne vrnemo. Ukazuje pa naj JezernaRoÏa. Njo morate vsi ubogati. Tudi odrasli mladec, Pre-sukani Lisjak.«

»Ne skrbi, gospodar!« Jelen in Ris sta od‰la vsak vsvojo koão.

BESeDABOBRI 2: ROD

178 

Minila sta noã in dan in ‰e ena noã. Koli‰ãe Ostroroge-ga Jelena je ‰e pred svitom zavr‰alo. Gospodinje so pri-pravljale obilno jesti, moÏje in mladci pa so se oprem-ljali za na pot. In so obilno jedli to jutro mo‰ki in mlad-ci iz rodu Ostrorogega Jelena. Zamudili so se pa kajmalo. Najveã jih niti sedlo ni. Nato pa —

»Gremo! Gremo! Gremo!«»Na sreão!« je zagrmelo od vsepovsod. Iz drevakov

pa so se visoko navpik dvignila vesla.Mogoãno je stopal poglavar Ostrorogi Jelen po po-

‰evnini navzdol proti vodi. Topori‰ãe teÏke bronastesekire mu je opletalo ob bedro. Za pasom je imel zatak-njenih dvoje bodal. Eno bronasto, za rabo. Drugo pa izkresilnika, zavoljo stare navade in sreãe na poti. Jezer-na RoÏa je stala na vrhu pristajnega mosta in gledala zasvojim moÏem. Pa ni vedela, ali naj bo ponosna na Ost-rorogega, ki mu ni enakega v vsem Velikem jezeru, alinaj bo Ïalostna, ko Jelen odhaja in se morebiti nikoli veãne vrne.

Ostrorogi je Ïe dvignil roko in hotel ukazati, naj od-veslajo. Je pa zgoraj na mosti‰ãu brenknila struna, kakorbi zajokala. »Hej!« se je obrnil Jelen. »Pi‰ãalar! BrÏ, brÏ!Pojdi ‰e ti z nami!«

Ostrorogi je ves ãas razmi‰ljal, kaj je pozabil. Sedaj jevedel, da se ravno na Pi‰ãalarja ni mogel spomniti.

BESeDABOBRI 2: ROD

179 

Pi‰ãalar je zavrisnil in urno stekel v koão. Brenko jestisnil pod pazduho in pograbil sulico in tul in lok, nakaterem pa ni bilo napete tetive. Na koÏuh in oglavni-co je pa kar pozabil. Njegova mati, Tenkoprsta Vrba, jeoboje morala nesti za njim in ‰e nekaj drugih drobnarij,ki jih je v naglici pograbila skupaj.

Ostrorogi se za lok brez tetive ‰e zmenil mi, ãesar seje Pi‰ãalar moãno bal. Prijazno je ogovoril mladca: »Danam bo‰ brenkal na poti, sem te poklical.«

»Bom!« Pi‰ãalar je poãenil v rilec drevaka.»Pa z otro‰kim imenom ne bo‰ hodil z nami. Izberi si

mo‰ko, ãe si Ïe kaj razmi‰ljal o tem.«»Sem. Brneãi Topol naj bom.«»Prav!« Ostrorogi Jelen je Pi‰ãalarja o‰kropil z veslom

in glasno povedal v drevake in nazaj na koli‰ãe, da seodslej naprej imenuje Pi‰ãalar, njegov in njegove tretjeÏene Tenkoprste Vrbe sin, Brneãi Topol.

»Pozdravljen, Brneãi Topol!« je vzkliknil Ostrorogovrod.

Koj nato so se pa na Jelenov mig drevaki zaobrnili inse zvrstili drug za drugim. Vodil je Vztrajni Volk. Pred-zadnji je bil Rjavi Medved. Prav zadnji pa poglavar sam,Ostrorogi Jelen.

Vesla so se potapljala v vodo. Mladec Brneãi Topol jepa zabrenkal in zapel:

Brenk brenk, brenk brenk, brenk brenk, brenk, brenk.

BESeDABOBRI 2: ROD

180 

»Vóde ná‰e, vóde túuuje,nበdrevák in ná‰e véeslo,mí se níã ne strá‰imooo —.«

Brenk brenk brenk —Razporejeni v dolgo vrsto, so drseli drevaki proti iz-

livu Reke iz Velikega jezera.Ostrorogov rod, kar ga je ostalo doma na koli‰ãu, se

je zaãel razhajati. Presukani Lisjak se je pa nagnil k Zor-ni Kalini in ji za‰epetal na uho: »Kalina! Sedaj sva paostala sama. Ha, ha!«

Preden je mladenka mogla kaj odgovoriti, jo je rezkopoklical Pegasti Ris:

»Zorna!«»Kaj je, oãe?« je zaobrnila glavo Kalina.»Ne obiraj se in stopi brÏ po delu.«Zorna je od‰la v Risovo koão. Pegasti in Presukani sta

se pa sr‰enasto pogledala.

BESeDABOBRI 2: ROD

181 

CVETOâE NEBO

Zorele so trave in vzevetel je lan. Obli laz po vrhuBrda se je pregrnil z modrino, kakor bi bil padel na

zemljo kos jasnega neba. Redki osmojeni ‰tori, ki soostali po poÏaru in jih kasneje sekire in kopaãe nisozmogle, so s svojim smradom po oglju odganjali divjad,da ni gazila po setvi. Ej, bi se gospodar veselil novegauspeha! Pa Ostrorogi Jelen je veslal po tujih vodah. Kje,si od tistih, ki so ostali doma, nihãe ni znal niti pribliÏ-no predstavljati.

Na koli‰ãu pod zelenim RoÏnim hribom je po odho-du drevakov Ïivljenje kakor zastalo. Mosti‰ãe se je ma-lokdaj potreslo pod teÏkim korakom. ·e tisti redki od-rasli mo‰ki, ki niso od‰li z Ostrorogim, so hodili kakorpritajeno. Le Presukani Lisjak je rad stopal trdo in kazalsvojo upornost.

Prehrana je postajala vsak dan piãlej‰a. Razno seme-nje in vodni ore‰ãki in le‰niki so povsem po‰li, ko je Os-trorogi vzel s sabo toliko mehov podpepelnjaka. V ptiã-jih gnezdih Ïe davno ni bilo veã jajc. Divjad po go‰ãavahje sprevajala spodrastek. Je tu pa tam padel kak srnjakali jelen, pa kaj, ko je za toliko ust zalegel komaj za en

BESeDABOBRI 2: ROD

182 

dan. Losi so se pa umaknili v neprehodna moãvirja. Pabi se tudi zavoljo vroãine toliko mesa prej usmradilo,preden bi ga mogli spraviti na koli‰ãe in s pridom pora-biti. Povrh pa Brest in Ris nista nikoli mogla oba hkratizdoma. Zavoljo Presukanega Lisjaka, ki je neprenehomahotel stati Zorni Kalini za petami.

Bu‰e, koze in ovce so dojile teleta, kozliãe in jagnjeta.Mleka je bilo komaj za otroke.

Res sta Ponirek in Brglez pridno veslarila po jezeru inlovila s spodra‰ãajoãimi mladci ribe in ptiãe. Primanjko-valo je pa mreÏ. So skoraj vse odpeljali z drevaki po Rekinavzdol. Trnki in osti so pa vse preveã odvisni od sluãajain sreãe.

Kako prav bi sedaj pri‰lo tisto posu‰eno sadje, ki so gabili pozimi presiti in so se obmetavali z njim.

Koli‰ãe Ostrorogega Jelena je teÏko ãakalo, kdaj do-zore jagode in borovnice in ãe‰nje in maline in robida.

K sreãi je bilo tisto leto dokaj gob. Pridno so jih nabi-rali, jih pekli in kuhali in jedli tudi kar surove.

Grãavi Brest je imel skrbi ãez glavo. Presukani se jevedel do njega, kakor bi bil uÏaljen, da tudi Brest ni od-‰el z Ostrorogim Jelenom. Potem bi on, kot najstarej‰ipoglavarjev sin, ki je ostal doma, ukazoval na koli‰ãu.Naredil bi po svoje, pa ãetudi bi mati, Jezerna RoÏa, kajgodrnjala. Brest pa ni bil tak. Kar koli je ukrenil, o vsemse je prej pogovoril z Jezerno, pa tudi Pegastega Risa je

BESeDABOBRI 2: ROD

183 

rad vpra‰al za svet. Brez tega zvestega in sku‰enegahlapca bi kar ne mogel prebiti. O, ko bi ‰e Lisjak ne na-gajal. Sta mu bila pa zato Ponirek in Brlez bolj vdana.Od svita do teme sta bila na nogah in veãkrat ‰e ponoãi.Vodila sta svoje vrstnike in postajala od dne do dne boljizvedena in sta se kar sama domislila, Ponirek in Brlez.Odpeljala sta nedorasle mladce v go‰ãavo. Komaj vsaktretji izmed njih je nosil s sabo kamnito sekirico. Kresil-nikove noÏiãe so pa vsi premogli. Ves dan so trdo delaliin skoraj niã jedli. Zveãer so pa priveslali nazaj na ko-li‰ãe s polnimi drevaki lipovega liãja. Drugi dan so gaÏenske Ïe pridno sesukavale in pletle mreÏe iz njega.Mladci sami pa so od‰li nazaj v go‰ãavo nabirat suhihkrepel, ki vzdrÏujejo, dokler se preveã ne napijejo, mre-Ïe pri vrhu vode. Drugi pa so nabirali pripravno kame-nje, katero naj nategne mreÏe proti dnu. âez nekaj dnije bilo na koli‰ãu Ostrorogega Jelena dovolj rib. ·e psi sojih bili siti. Îivljenje se je spet nekako uravnovesilo.Oglasil se je znova smeh. ·koda, da ni bilo Pi‰ãalarjadoma, Brneãega Topola, ki bi zabrenkal in zapel.

Najbolj sta pogre‰ali petja in brenkanja dvojãici, Svet-looka Srna in Lepolasa Veverka. In sta tako dolgo mole-dovali, dokler jima nista Ponirek in Brlez poiskala v go-‰ãavi primerno buãastega lesa. Obrezovanja in dolbenjasta se pa sami lotili. Zamudno delo jima niã kaj prida ni

BESeDABOBRI 2: ROD

184 

‰lo izpod rok. âas jima je kraj‰ala babica, Bela Ovca, kije vedela mnogo povedati.

Bela Ovca je pred nekaj dnevi sama priveslala podOstrorogovo koli‰ãe. Bila je shuj‰ana in velike ãrne ko-lobarje je imela pod oãmi. Jezerna RoÏa se je matere karustra‰ila. BrÏ jo je vpra‰ala, ãe je bolna. Ovca je pa od-kimala. Da je pri‰la nabirat roÏe in korenine, ki na oto-ku Ple‰ivci ne rastejo, je rekla. Saj menda ne bo v na-potje, ko imajo sedaj dovolj prostora. Sne pa da skorajniã ne.

Seveda naj ostane, dokler le hoãe, je brÏ pritrdila Je-zerna. Po tihem jo je pa le malo zaskrbelo, kaj poreãeGrãavi. On je imel pravico odloãiti.

Brest se je vraãilje Bele Ovce naravnost razveselil.Uverjen je bil, da mu prina‰a sreão. Prosil jo je celo, najne odide s koli‰ãa, dokler se Ostrorogi ne vrne. Saj s ãimposebnim ji ne more postreãi. Laãna pa prav gotovo nebo. Z novimi mreÏami nalove mladci rib, da jih Ïe tudiza zimo su‰e. Z manj vrednimi pa celo krmijo pra‰iãe.

Ovca je odgovorila, da bo Ïe ‰e videla. Prikriti pa nimogla, kako je vesela vnukove gostoljubnosti. O, vsadrugaãna sta Jezerna in Brest kakor pa Ko‰ata Jelka innjen moÏ, Urni Sulec.

Da bi bolj gotovo privezal Belo Ovco na domaãe ko-li‰ãe, je Grãavi Brest koj prvi veãer zaklal kozliãa. Rada

BESeDABOBRI 2: ROD

185 

ga je jedla Ovca. Ga Ïe veã let ni. Po smrti Tr‰atega Turanikoli veã ne. In laãna je bila tudi.

âez nekaj dni so Beli Ovci izginili ãrni kolobarji izpodoãi. Prej zagrenjen obraz se je spet razjasnil. Vsa se jerazÏivela. Z velikim zadovoljstvom je gledala vnukinji,dvojãici Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko, ki sta sidolbli vsaka svojo brenko. Le kateri bolj uspe?

»Pohitita, pohitita!« je priganjala Ovca mladenki, »das struno in glasom poãastimo cvetoãe nebo.«

»Cvetoãe nebo —?« sta se zaãudili dvojãici obe hkra-ti.

»Kaj ‰e nista nikoli sli‰ali, kako v zgodnjem poletju tupa tam na zemlji vzcvete nebo?«

»Ne ‰e, ne ‰e,« sta v eni sapi hiteli odgovarjati mla-denki. Svetlooka pa je zaprosila: »Povej nama, babica!«

Bela Ovca se je z bruna, na katerem je sedela pred ko-ão Ostrorogega Jelena, ozrla v nebo, si popravila sivelase in priãela pripovedovati:

»Spoãetka je bilo na zemlji dokaj Ïivali. Vse veã kakorpa v dana‰njih ãasih. Ljudi pa je bilo dokaj malo. ·e po-znalo se ni, ãe so ubijali divjad samo zavoljo tega, da sose oblekli v njih koÏuhe, meso pa prepustili jastrebom involkovom in lisicam.«

»O, je bilo dobro na svetu takrat,« se je brÏ oglasilaVeverka, Ïe do grla sita veãnih rib.

BESeDABOBRI 2: ROD

186 

»Dobro je bilo in lep‰e, kakor je v dana‰njih dneh,« jepritrdila Ovca. Spomnila se je, kako so ji na koli‰ãu Tu-rovcev ‰teli griÏljaje. ·e celo njen sin, lakotnik Urni Su-lec. Saj Ko‰ati Jelki in skoporiti Pisani Tulpi bi ‰e ne za-merila toliko. Bridek smehljaj je ‰inil za hip prek belegaobraza vraãilje. Potem pa je nadaljevala:

»Ljudje na zemlji so se pa namnoÏili. Prostor pod top-lim nebom je postal za vse pretesen. Mnogi so od‰li pro-ti mrzlim krajem. Da jih ni zeblo, so se oblaãili v ‰e veãkoÏuhovine. Posebno so morali paziti, da jim niso po-mrznili otroci, katerih je kar vsaka Ïenska rodila, kakorvas ima vajina mati in moja hãi — Jezerna RoÏa.«

»Tudi jaz jih hoãem imeti toliko,« je v pripovedovanjebabice vzkiknila Svetlooka Srna.

»Poãakaj, da povsem doraste‰,« se je nasmehnilaOvca.

»Ljudi je bilo vedno veã, Ïivali pa ãedalje manj. Neka-tere, najveãje izmed njih, so povsem izumrle. Pa se jeNevidni ozrl z visokega neba in videl, da tako ne moreiti veã naprej. Ljudje bi pobili Ïivali vse do zadnje, po-tem bi pa ‰e sami ne mogli Ïiveti, ko bi ne imeli veã nemleka in ne sira, ne mesa in ne kit, ne rogovja in ne ko-sti, ne koÏ in ne koÏuhov. Pomrli bi.«

»Bi, res bi,« je Ïivo pritrdila Veverka.»Zato se jih je pa Nevidni usmilil. Prebudil je v priãet-

ku poletja oglu‰ujoã grom na nebu in uÏgal slepeãe bli-

BESeDABOBRI 2: ROD

187 

ske. Zemlja se je tresa in Ïarela v plamenih. Podrla se ni.Sinje nebo pa ni vzdrÏalo. Pretrgalo se je.«

»O!« se je prestra‰ila Svetlooka Srna. Bela pa je mir-no nadaljevala:

»In kakor odna‰a vihar raz koão cele plasti strehe, kojo je bil enkrat naãel, prav tako je trgal raz nebo velikeplahte modrine in jih razna‰al na vse strani.«

»Grozno,« je dahnila Veverka.»Res je bilo stra‰no,« je pritrdila modra vraãilja vnu-

kinji in spet povzela staro pripovedovanje.»Sredi noãi se je nevihta, kakr‰ne ‰e ni bilo, polegla in

nastala je trda tema. Odtrgane zaplate nebne sinjine sodo jutra padale na zemljo in pokrile Ïe osu‰ene travnikein jase v go‰ãavah.

Vz‰lo je sonce. Veseli, da so ostali ‰e Ïivi, so se priãe-li ljudje razgledovati naokrog. Niso se mogli naãuditi.Mnogi kraji, prej‰nji veãer ‰e vsi pusti in prazni, so bilipregrnjeni s sinjino, ki se po barvi kar niã ni razlikova-la od jasnega neba. In so se odpravili takratni naseljeni-ki, da si pobliÏe ogledajo novo ãudo. In so videli cvet pricvetu in da je vsa modrina en sam cvet. Kar razumetiniso mogli. Pa jim je star vraã paã razloÏil, da je padlo nazemljo cvetoãe nebo.«

»Ooo! Cvetoãe nebo,« sta se zaãudili dvojãici obehkrati.

BESeDABOBRI 2: ROD

188 

»Da. Nevidni je podaril ljudem cvetoãe nebo. Kakonaj se pa okoristijo z njim, je vedel sivolasi videc pove-dati naprej, se morajo pa ljudje sami spreumeti. In so se.

Lan — tako so imenovali novo rastlino — je odcvetelin dozorel. Da bi od daru izpod neba niti vlakna ne za-vrgli, so vso setev populili in posmukali raz bilje okrogleglavice. Kmalu so ugotovili, da je spolzko seme kaj ma-‰ãobno in da lahko dokaj odvrne pri prehrani. Stebla skoreninami vred so pa pustili na soncu in deÏju prepe-reti, jih kasneje strli in dobili iz njih predivo. Tega sosesukali v vrvice in pletli iz njih mreÏe. Z njim so dokajuspe‰neje mogli loviti ribe in divjad kakor pa prej z mre-Ïami iz drevesnega liãja. Z leti pa so se nauãili tudi prestiin tkati patno, táko, iz kakr‰nega sta se‰iti vajini haljici.«

»O, kako je moralo biti prej vroãe poleti v koÏuhu,« sije domislila Svetlooka.

»Saj!« je pritrdila Lepolasa.Modra Bela Ovca je pa za konec pripovedovanja ‰e

dostavila:»Od lanu naprej se ljudje spet lahko brezskrbno

mnoÏe. In ãe bodo pametni in ne postanejo preveã po-Ïre‰ni, ne bo ne zanje in ne za Ïivali nikoli primanjko-valo prostora na zemlji.

Na nebu pa ‰e dandanes lahko vidite v jasnih in tem-nih noãeh veliko belo razo, kakor bi se bilo mleko raz-lilo od mrzlega konca prav do podsonca. Od tam je vi-

BESeDABOBRI 2: ROD

189 

har raztrgal zaplate cvetoãega neba, jih razmetal pozemlji in re‰il ãlove‰ke in Ïivalske rodove. — Mislila jeRimsko cesto. — Na vse veãne ãase bo ta ‰iroki beli pasopominjal ljudi, da so vse, kar so in kar imajo, prejeli odzgoraj.«

Bela Ovca je vstala in od‰la s pripekajoãega sonca vsenãno koão k Jezerni RoÏi. Dvojãici sta pa naprej izrez-ljavali vsaka svojo brenko.

V mraku se je na koli‰ãu Ostrorogega Jelena spetoglasila struna. Za njo pa koj ‰e druga. Vsi so zaãudenoprisluhnili. Vsaka brenka je pela drugaãe.

Lan je bil v polnem cvetu. Veter ga je narahlo valovilv soncu, da je bila vzbokla planjava v lazu po vrhu Brdavãasih prav zares podobna ko‰ãku neba.

Ob robu gozda, pod ko‰ato bukvijo, pa so stali v senciBela Ovca, Jezerna RoÏa, Brest, Ponirek in Brlez in dvoj-ãici. Presukani Lisjak bi moral biti tudi zraven, pa je Ïenavsezgodaj odveslal na jezero. Kam, ni nikomur pove-dal. Ker ni bilo Lisjaka doma, je od‰el tudi Ris na Brdo.Saj se ne bodo kaj prida zamudili in se menda Presukanita ãas ne vrne.

Dan je bil jasen in visoko nad modrino lanu je kroÏilin Ïvrgolel ‰krjanec.

In je spregovorila Bela Ovca: »V mojih mladih letihsmo razcveli lan slovesno proslavljali. Vsi smo se zbra-li ob njem in smo rajali in peli na ãast — cvetoãemu

BESeDABOBRI 2: ROD

190 

nebu. Pa dobre stare ‰ege ginejo in pri‰li bodo hudi ãasi.Da jih ãimdlje zadrÏimo, vsaj mi po starodavni navaditrikrat obhodimo modrino na zemljo padlega neba.«

Bela Ovca se je prestopila in zaãela iti vzdolÏ laza.Drugi so se razvrstili za njo. Zadnji pred Risom sta ho-dili dvojãici Srna in Veverka. Udarjali sta vsaka na svo-jo brenko. Z besedami peti kakor Pi‰ãalar pa nista zna-li. Da bi povsem molãali, se jima pa tudi ni zdelo prav.Zato sta zdaj pa zdaj k brenkanju strun zapeli:

»La, la la la, la la, la la, la la, la, la laaan —«Sãasoma so jima zaãeli tudi drugi pomagati.Poãasi je hodila Ostrorogova druÏina okrog cvetoãe-

ga lanu v lazu na Brdu. Nevede so se ob brenkah in pet-ju kar vsi narahlo pozibavali v kolkih. Prav niã se niko-mur ni mudilo. âe bi pa Brest in Ris vedela, kaj se dogajadoma na koli‰ãu, bi pa oba kar planila navzdol k dreva-kom in kaj naglo odveslala.

Prav takrat, ko sta pod Brdom pristajala vsak s svojimdrevakom Brest in Ris, je sredi dopoldneva doma na ko-li‰ãu trãil ob pristajno bruno tudi rilec Lisjakovega dre-vaka. Presukani se je vrnil in brÏ izvohal, da zgoraj namosti‰ãu ni nikogar izmed tistih, ki Ïe ves ãas od dnevaodhoda drevakov po Reki navzdol budno pazijo na vsaknjegov korak.

Lisjak se je hitro razgledal in izsledil, da Zorna Kalinastoji sama ob ognji‰ãu. Je bil lep dan zvabil Ostrorogov-

BESeDABOBRI 2: ROD

191 

ce na vse strani. Mladec se je previdmo ozrl naokrog,potem pa tiho zginil v Risovo koão.

V sonãnem jutru, prepojenem z vonjem cvetja, po ka-terem so se obe‰ale ãebele, je zamikalo tudi ZagorelegaRakarja in ârnega Bora, da sta odveslala iz zaliva podskalno sotesko na odprto jezero. In je kar samo po sebitako naneslo, da sta zaãela ravnati drevak proti koli‰ãuOstrorogega Jelena. Îe precej ãasa nista bila veã tam, pase je mladcema obema stoÏilo vsakemu po svoji dvojãi-ci. âedalje hitreje je drsel drevak po jezerni planjavi.Ptiãi so vzletavali pred njim. Nad njim pa je dolgo ãasas poãasnimi zamahi perutnic kroÏilo in poÏviÏgavalodvoje sivih galebov. Vesele volje in od urnega veslanjaprecej preznojena, sta mladca pristala ob koli‰ãu podRoÏnim hribom. âudno! Druge krati so ju po navadi Ïezdaleã opazili in jima je vedno kdo prihitel po pristaj-nem mostu navzdol naproti, danes pa ni bilo zgoraj namosti‰ãu nikogar. ·e psi niso zalajali. Le starej‰a Ïenskaz otrokom v naroãju je pogledala iz okajene, nizke koãe,pa se brÏ spet umaknila nazaj, kakor bi se bila ustra‰ilaobeh krepkih mo‰kih.

»Kaj so se Ostrorogovci izselili,« se je po‰alil Rakar.»Podobno je,« se je nasmehnil Bor.»Poglejva!«Tiho sta ‰la brata po pristajnem mostu navzgor. Na

mosti‰ãu sta pa obstala. Rssst!

BESeDABOBRI 2: ROD

192 

Iz male koãe poleg velike gospodarjeve sta Ovnovcazasli‰ala pritajeno, pa dokaj ihtavo govorjenje. PribliÏalasta se in prisluhnila.

»Tok! Ti noãe‰ biti moja,« je razdraÏeno skoraj zasi-kal mo‰ki glas.

»Nisem rekla, da ne,« je povsem mirno odgovorilaÏenska. Brata sta se hudomu‰no spogledala.

»Pa kdaj postane‰ moja?« je hotel vedeti mo‰ki.»Kmalu potem, ko si vzame‰ za prvo Ïeno Zlato Pe-

runiko.«Rakar in Bor sta se dregnila. Sedaj sta vedela, da v

koãi govori Presukani Lisjak. V katero mladenko pa sili,pa niti uganiti nista sku‰ala. Bi tako ne uganila. Îe kas-neje doÏeneta.

»No prav. Ko se vrne Ostrorogi, koj pripeljem Zlatona koli‰ãe. Pa bo ona tebi dekla, ne ti njej.«

Rakar je Ïe zazijal, da bi glasno zakriãal nad Lisjakom,pa mu je Bor z dlanjo zatisnil usta.

»Kdo bo komu dekla, se bo ‰ele kasneje pokazalo. Zdise mi pa, da iz vsega tega niã ne bo.«

Vitorogovca sta prikimala, ãe‰ da Ïenska pametno go-vori.

Presukani se je pa zasmejal: »He! âe se pa Ostrorogine vrne, potem se za Peruniko ‰e ne zmenim veã. Vza-mem si koj tebe in mi nihãe tega ne ubrani.«

BESeDABOBRI 2: ROD

193 

»Da le more‰ biti tako svojeglav. ·e ves rod spravi‰ vnesreão.«

Bor se ni mogel premagati. Za‰epetal je bratu: »Pa-metna mladenka.« Zagoreli je prikimal.

Ovnovca sta zaãutila, da se Presukani Ïe odpravlja izkoãe. Kakor maãka tiho sta se umaknila nazaj do sredepristajnega mostu, nato pa se obrnila in trdo stopala na-zaj navzgor na mosti‰ãe, kakor bi bila pravkar pristala.

»Hej! Kaj nikogar nikjer ni?«Na Rakarjev klic je pri‰el iz Risove koãe Lisjak in se

zaãudil: »O, vidva sta. Pozdravljena!«»Hehe!« se je prisiljeno smejal Zagoreli, ko ni vedel

drugega reãi. Oba brata sta pa gledala mimo Lisjakapred vhod Risove koãe, iz katere je pravkar stopila Zor-na Kalina.

»Ni ãuda,« si je zamislil Bor, »mladenka je zares brh-ka in lepa.«

Presukani je povabil Ovnovca v veliko Ostrorogovokoão in se vedel do njih, kakor bi bil on gospodar ko-li‰ãa. Pogovor se je pa vsem trem mladcem ves ãas za-tikal. Bi bila Vitorogovca najraj‰i Presukanemu v obrazvrgla, da njiju sestra, Zlata Perunika, nobeni Ïenski nebo nikoli za deklo. Pa sta morala molãati zavoljo dvojãic,Svetlooke Srne in Lepolase Veverke, od katerih kar niãnista bila voljna odstopiti.

BESeDABOBRI 2: ROD

194 

Pogovor se je pa brÏ razÏivil, ko so se vrnili oni z Brda.Dvojãici sta koj spoãetka poskrbeli za smeh. Vstopili stase druga poleg druge, se hudomu‰no smejali in vpra‰ali:»Katera je katerega?«

Rakar in Bor sta morala izbirati. Res sta se spet zmo-tila. Koj so bili vsi vesele volje. Brest pa je Ovnovcemaponagajal, da bo kaj nerodno, ãe bosta tudi kasneje kotmoÏa zamenjavala svoji Ïeni in ne bosta vedela, katerakomu rodi otroke.

Rakar in Bor se nista kaj prida pomudila na koli‰ãuOstrorogega Jelena, vendar pa dovolj dolgo, da sta kartako mimogrede natanãno pozvedela, kako in kaj je zZorno Kalino.

»Hej!« je rekel Bor bratu, ko sta veslala proti domu,»Lisjak ne vidi napak. Tudi jaz bi se prav niã ne branil,ãe bi mi Ostrorogi z Veverko vred dal ‰e Zorno Kalino.«

«Verjamem,« je pritrdil Rakar. »Jaz tudi ne. Ji mendane bo enake v vsem Velikem jezeru, Zorni.«

»Bo‰ videl,« je sodil Bor. »Nazadnje jo Jelen ‰e samvzame.«

»Ko bi jo le,« je zamodroval Zagoreli, »bi bilo tako zana‰o Zlato Peruniko ‰e najbolj prav.«

In sta sklenila brata, da za zdaj sestri in oãetu niã nepovesta o Lisjaku in Zorni. Na Presukanega in njegovopona‰anje pa da bosta skrbno pazila.

BESeDABOBRI 2: ROD

195 

ZloÏno sta veslala sinova Vitorogega Ovna nazaj protidomaãemu koli‰ãu. Prav nikamor se jima ni mudilo. Pasta kljub temu pri‰la ‰e za dne domov. Snela sta mreÏoraz ograjo, kjer se je su‰ila, in odveslala nazaj na jezerolovit ribe. Grede sta govorila kaj malo. Sta ‰e vedno vmislih vasovala vsak pri svoji dvojãici. Rakar pri Svetlo-oki Srni, Bor pa pri Lepolasi Veverki. O, se Ïe ‰e navadi-ta, da ju bosta razloãila in ne veã zamenjavala.

Sonce je zahajalo. Rakar in Bor sta se vraãala nazaj nakoli‰ãe. Pa se je starej‰i brat nagnil k mlaj‰emu in za-skrbljeno spregovoril:

»Kaj pa, ãe nama Ostrorogi ne bo hotel dati svojihdvojãic, ãe Presukani ne dobi Zlate Perunike?«

Bor ni vedel niã odgovoriti.

Ne. Zlata ne sme postati dekla nobeni Ïenski na svetu.Od Svetlooke Srne in Lepolase Veverke pa Bor in Rakartudi nista bila voljna odstopiti. Brata si nista vedela pra-vega sveta in sta oba obmolknila.

Sestri pa zveãer niti omenila nista, da sta se ãez danmudila na koli‰ãu Ostrorogega Jelena. Bi bila PerunikaÏalostna, ko se Presukani kar nikoli ni oglasil pri njej.

Zlata je Lisjaka res rada imela.

BESeDABOBRI 2: ROD

196 

SONâNI VRâ

Pripekalo je poletno sonce. Okrog koli‰ã je od vroãi-ne potrepetaval razbeljen zrak. Pritoki voda so po-

stali kaj majhni. Nekateri studenci so celo usahnili in je-zero je upadlo za dober komolec. Plitvej‰a moãvirja sose posu‰ila in vse kriÏem kraÏem na ‰iroko razpokala.Kdor je ‰el prek njih, je moral paziti, da mu ni noga ob-tiãala v zevajoãi póãi.

Po prisojnih bregovih je sonce prismodilo travo. Po-rjavela je in se drobila pod nogami. Îivina se je moglapasti samo ‰e v osojah in pa po moãvirjih in go‰ãavah.

Po jasah so zorele jagode in borovnice. âe‰nje so bileÏe davno obrane. Kar jih niso mogli doseãi ljudje, so jihpozobali ptiãi. Otroci so pa staknili Ïe prve maline.

Z mosti‰ãa Ostrorogega Jelena so se ãedalje bolj po-gosto ozirali na Reko. Nestrpno so ãakali, kdaj priveslajodrevaki po vodi navzgor. Pa jih od nikoder ni hotelo biti.Da bi se jim le ne bilo kaj pripetilo, Ostrorogemu in nje-govim. Le Presukani Lisjak je hodil brezbriÏno naokrog.Vãasih se je celo potuljeno nasmehnil in si Ïelel, da seJelen veã ne vrne. Za Zorno Kalino je zaãel spet bolj po-gosto pogledovati. In ‰e niã kaj prida skrival ni.

BESeDABOBRI 2: ROD

197 

Bresta in Risa je Lisjakovo obna‰anje jezilo. Da Presu-kanemu odmakneta Kalino izpred oãi, sta se domenila,naj Zorna in Srna in Veverka zgnetejo nekaj lonãenegaposodja, ki ga je priãelo primanjkovati. Ob studencupod RoÏnim hribom je bil za izdelovanje lonãevine Ïepripravljen prostor. Mladenkam naj pa pomagata Poni-rek in Brlez. Vprião mlaj‰ih dveh bratov Presukani men-da vendar ne bo ti‰ãal v Kalino.

Zorna je bila v lonãarstvu kaj izvedena. Srni in Vever-ki pa Ïe pokaÏe, kako je treba ugnetati in obdelovati ilo-vico, da nastane iz nje pravilno oblikovana posoda.Okraskov zaãrtavati pa na vsem koli‰ãu nihãe ni takoznal kakor ravno Zorna Kalina. Jo je Ïe izza mladih letlonãarstvo prav posebno veselilo.

Posu‰eno posodje bo kasneje Ïgal Ïe Ris sam. V tempa njega nihãe ni preka‰al.

Mladi so se odkazanega jim posla kaj razveselili, po-sebno ‰e, ko sta se Brest in Ris tudi sama peljala z njimina trdino, da jim pokaÏeta, kako naj zastavijo delo.

Dva lahka drevaka sta oddrsela v jutranjem soncu odkoli‰ãa Ostrorogega Jelena proti studencu pod RoÏnimhribom. Zvonek smeh mladih ljudi se je razlegal iz njih.Zorna se je veselila svojega najbolj priljubljenega oprav-ka. O, v vsem Velikem jezeru ‰e nihãe doslej ni zarisal vpol suho posodje tako lepih okraskov, kakor si jih onaizmisli tokrat. Dvojãici sta se nadejali, da se Kalinine

BESeDABOBRI 2: ROD

198 

umetnosti povsem priuãita. To ju bodo obãudovali nakoli‰ãu Vitorogega Ovna, ko jim pokaÏeta, ãesar samine znajo. Mladca Ponirek in Brlez sta se pa sama sebizdela Ïe povsem dorasla. Saj se Brestu niti ne zdi po-trebno, da bi poslal z njima vred na trdino ‰e Presuka-nega Lisjaka. Hej! Vse tako postorita, da ju pohvali samOstronogi Jelen, ko se vrne.

Drevaki so pristali pod stajami. Taãas je PresukaniLisjak jezno zapahnil lino, skozi katero je ves ãas opazo-val iz koãe odhod Bresta in Risa, vseh treh mladenk inobeh mladcev. Kam pa gredo, je deloma ujel iz pogo-vora, deloma se je pa sam spreumel. Da bi se dodobraprepriãal, je ‰el ven na mosti‰ãe in dolgo opazoval, kajpoãno oni ob studencu. Ne, ni se motil. Lonãariti zaãno.»Tok tako!« je zagodrnjal. »Grãavemu sta smrkavca Po-nirek in Brlez veã kakor jaz. Je Ïe prav. ·e Ïal mu bo.Vsem skupaj!«

Presukani se niti sam ni zavedal, da mu je bilo za delokaj malo mar. Jezilo ga je le zavoljo Zorne Kaline. Pa najniã nikar ne misilijo. Njegova bo in nikogar drugega.

Lisjak ni imel veã obstanka doma. Stopil je po svojeoroÏje in odveslal na jezero.

Ob studencu pri stajah pa na Presukanega nihãe niutegnil misliti. So se vsi koj lotili dela. Cel krog zgoraj skamenjem gladko zbru‰enih nizkih kolov razne debe-losti, tudi za ped ‰irokih, je bilo ‰e od prej‰njih let zabi-

BESeDABOBRI 2: ROD

199 

tih v ilovnata tla na senãni ravnici poleg studenca. Vsakje nosil na vrhu veãjo ali manj‰o kepo trdo presu‰eneilovice. Varovala ga je deÏja in trohnobe. Brest je z de-belim kamnom vse te kepe razbil in utrdil kole, ki so seÏe majali. Mladenke pa so popravljale sedeÏe ob kolih innosile nanje sveÏega smreãja. Pegasti Ris je pregledal vpoboãje hriba izkopano peãi‰ãe. Kar skoraj niã ni bilotreba popravljati. Ponirek in Brlez sta pa Ïe bredla poplitvini in kar z golimi rokami izgrebala ilovico iz jezer-nega dna in jo nosila k studenãku, ki je odtekal po sre-di ravnice.

Prva je sedla h kolu Zorna Kalina. Nadrobno je pre-gnetla dokaj‰njo kepo ilovice, da ni ostal v njej prav no-ben kamenãek, niti za barovo zrnce debel. Da bi se ilo-vica spet ne nasmetila, jo je poloÏila na smrekovo lub-je poleg sebe. Skrbno je oãistila z dlanjo gladko ploskevvrhu kola in oblikovala najprej precej debelo dno. Nanjje poloÏila tenak, okroglo sesukan obroãek, na tega ‰edrugega, za spoznanje veãjega, potem ‰e tretjega, ‰eveãjega. Obroãke je s prsti zgnetla v steno in jo povéãemzgladila. Nato je spet nakladala obroãke, po tri in tri,spoãetka vedno veãje, kasneje ãedalje manj‰e, protikoncu pa spet nekaj ‰ir‰ih. Sproti jih je oblikovala v ste-no, dokler ni stal pred njo na surovo zgneten, trebu‰astlonec. Srna in Veverka sta Zorno ves ãas pazno gledali.Ko je pa Kalina vstala in prenesla ilovico in leseno skle-

BESeDABOBRI 2: ROD

200 

do vode, v kateri si je spirala in moãila roke, k naslednje-mu kolu, sta tudi dvojãici sedli in se lotili dela. Sprva staoblikovali samo majhne in nizke skodelice, ki niso bileza drugo rabo kakor otrokom za igraão. Sãasoma sta sepa privadili in postali kaj spretni.

»Naj vam gre delo dobro od rok,« sta Ïelela vsemBrest in Ris in odveslala nazaj na mosti‰ãe. Mladi pa soostali na ravnici pri studencu. Kalina, Srna in Veverka sohitele gnesti posodje. Vmes so se pogovarjale in celomrmraje zapele. In je rekla Veverka Srni:

»·koda, da naju ne vidita Vitorogovca Bor in Rakar.«»Lepo bi bilo,« je pritrdila Srna. âez ãas pa je vpra‰ala

Zorno:»Koga si pa ti Ïelis, da bi bil sedaj poleg tebe, Kalina?«Hlapca Pegastega Risa hãi je najprej malo pomolãala,

nato pa komaj sli‰no odgovorila: »Nikogar!« Hkrati seje pa nizko sklonila nad vrã, ki ga je pravkar dodelava-la. Hotela je skriti rdeãico, ki jo je zaãutila na obrazu.

»Ne verjameva, da se za nikomer ne ozira tvoje oko.Obraz te izdaja.« Srna je govorila kar v imenu obehdvojãic.

Zorna je pa kakor priznala: »Kaj se vama mara, ko stagospodarjevi hãeri. Jaz pa —« Kalina je obmolknila.

»No, kaj?«»Niã.«

BESeDABOBRI 2: ROD

201 

Zorna se je presedla k zadnjemu praznemu kolu. âasaje imela dovolj. Velik vrã naredi in ga prav posebno lepooblikuje.

Ponirku in Brlezu je pa delo Ïe po‰lo. Ilovice sta bilaizgrebla iz jezernega dna in jo nanosila na ravnico veãkot dovolj. Kaj bi se su‰ila in bi jo morali potem znovanamakati. Zaveslala sta nazaj na koli‰ãe, snela na ograjisu‰eão se mreÏo, vzela z ognji‰ãa lonec Ïerjavice in od-‰la lovit ribe. Kakor bi bilo mladcema ta dan sonce po-sebno naklonjeno, sta brÏ zajela dokaj plena. ·e predenje Zorna dokonãala svoj vrã, so bile ribe Ïe peãene. Brle-zu se je bilo celo posreãilo, da je izmoledoval od mate-re, Jezerne RoÏe, kos podpepelnjaka in ‰ãepec soli. In seje zdelo mladim, da niso ‰e nikoli tako dobro jedli kakortokrat, ãeprav so bili dostikrat bolj‰ih jedi do grla siti. Innaj so se ‰e tako silili, vsega niso mogli pospraviti.

Po jedi sta se Ponirek in Brlez zleknila v travo, da bimalo polenuharila. Dvojãici sta pa pokleknili nasprotidruga drugi sredi ravnice, si sedli na pete in priãeli ka-menãkati. Kmalu je pa dvojãicama pri‰lo nekaj navzkriÏ.Zagnali sta glasen vri‰ã pa se spet koj pomirili in se igralinaprej.

Zorna Kalina je medtem Ïe spet priãela pregnetati ilo-vico. Ves ãas je molãala in bila nekam zami‰ljena.

Poã! Srni je priletela na lice mehka ilovnata kroglica.

BESeDABOBRI 2: ROD

202 

»Nooo!« je zakriãala Svetlooka. »Ne nagajaj nama,Kalina!«

Zorna se je nasmehnila: »Saj vama niã noãem.«Mladca pa sta leÏala v travi in se delala, kakor da spi-

ta.Dvojãici sta igro nadaljevali. Ponirek in Brlez sta jima

spet priãela nagajati z ilovnatimi kroglicami, dokler seVeverka in Srna nista naveliãali in planili pokonci. Na-padli sta nagajiva brata kar s kepami ilovice. Mladca sepa nista pustila ugnati. Navalila sta na sestri, ju odrini-la od kupa ilovice proã in napodila dvoãici po rebri nav-zgor v RoÏni hrib. Mladenki sta tekli in vre‰ãali, kar jimaje sapa dala, mladca pa za njima. Kmalu ni bilo izmedvseh ‰tirih nikogar veã sli‰ati.

Zona Kalina je ostala sama. Ilovnato posodje se je biloob rahlem vetru ravno prav utrdilo. In izmed vseh po-sod je poãila ena sama skodelica. Samo njo je bilo za ne-kaj ãasa doseglo pripekajoãe sonce. Kalina je spet zaãelagnesti ilovico. Natisnila je na lonec po dvoje, pa tudi potroje u‰es, jih prevrtala z leseno palãko od zgoraj na-vzdol, nekatere pa tudi od strani, da bo kasneje, ko pri-de posodje v rabo, kam privezati locen. Vrãem pa na-pravi po en, pa tudi po dvoje roãev.

Zaverovana v svoje delo, se Zorna ni ozirala naokrogin ni videla in ne sli‰ala, kdaj je stopil iz go‰ãave Presu-kani Lisjak, ki se je oglasil ‰ele tik za hrbtom mladenke.

BESeDABOBRI 2: ROD

203 

»Kalina!«Zorna se je zdrznila in ilovica ji je padla iz rok. Preden

je mogla kaj reãi, jo je Lisjak Ïe pogledal naravnost v za-goreli obraz in jo ‰e enkrat nagovoril:

»Moja Zorna Kalina!«»Od kod si se pa tako iznenada vzel?« je vpra‰ala

mladenka, da nekaj reãe.»Odveslal sem na jezero, trdno namenjen, da pogle-

dam na koli‰ãe Vitorogega Ovna, kako je z Zlato Peru-niko. Pa sem se vrnil, ker —.«

»Nisi prav ravnal,« je prekinila Presukanega Zorna.»âe me pa vse vleãe k tebi. Îe dolgo oprezam, kdaj bi

mogel sam s tabo govoriti.« Lisjak je prijel Zorno zaroko, pa mu jo je odmaknila in je celo za korak odstopi-la.

»Na ta naãin me nikoli ne dobi‰.«»Kalina —?«»Trmoglav si.« Zorna se je spet lotila dela. Zasli‰ala je

bila po stezi navzdol teãi bose noge. Vsa zasopla sta pri-hitela na ravnico Ponirek in Brlez. Mladca sta zaãudenaobstala, ko sta zagledala poleg Kaline Lisjaka. In Ponirekse ni mogel premagati. Skoraj revsnil je v Presukanega:»Kaj pa ti tukaj stikuje‰?«

»Kaj ti mar, smrkavec,« je zareÏal nad mlaj‰im bra-tom Lisjak, trdno preverjen, da se tudi Ïe ta vtika mednjega in Kalino. Pa se je motil. Ponirek si je le domi‰lijal,

BESeDABOBRI 2: ROD

204 

da sme on, kot najstarej‰i mo‰ki pri lonãarjenju na rav-nici ob studencu vsem drugim ukazovati, kar se mu jekaj brhko zdelo. Je bil paã Ostrorogega Jelena sin, kisvoje oblasti ni bil nikomur voljan odstopiti. Zato je Pre-sukanega kaj pikro zavrnil:

»Smo opravili doslej brez tebe pa bomo ‰e za naprej.Drugega dela pa ne vidi‰, ãeprav ga je ãez glavo.«

Brata bi se kar gotovo ‰e naprej prerekala, pa sta pri-hiteli z RoÏnega hriba Srna in Veverka. Vsi so se jimamorali smejati. Ponirek in Brlez sta bila dvojãici ujela insta ju po vsem obrazu namazala z ilovico. Pa to bi nebilo niã tako posebnega, ko bi ne bili ravno ta hip opa-zili, da veslata naravnost proti njim Vitotrogovca Zago-reli Rakar in ârni Bor. Dvojãici sta bili v zadregi. Name-sto da bi svojima mladcema pohiteli naproti, sta pa zbe-Ïali nazaj v go‰ão, da se kje na skritem kraju prej vsajumijeta, ãe se Ïe ne bosta mogli okopati. Ko sta pa Vi-torogovca pristajala, je zginil nazaj v go‰ãavo tudi Pre-sukani Lisjak. Zagoreli in ârni, ki sta Ïe zdaleã z jezeravidela stati Presukanega ob Zorni Kalini, sta se kar spo-gledala. Niã si nista rekla. Mislila sta pa oba, da Presu-kani Lisjak ne bo pravi moÏ za Zlato Peruniko. In ãe se-daj ‰e dvojãici beÏita pred njima —?

Vitorogovca je sprejel Ponirek. Sku‰al se je vesti, ka-kor bi bil Ïe do vrha dora‰ãen. Postregel je mladcema speãenimi osoljenimi ribami in jima rekel, da se Srna in

BESeDABOBRI 2: ROD

205 

Veverka takoj vrneta. Grede se je pa Ïe tudi izdal, kaj staz Brlezom dvojãicama naredila. Rakar in Bor sta se mo-rala smejati in sta postala bolj‰e volje.

Zorna Kalina se za mladce ni menila. Bi ji Ovnovcautegnila celo zameriti, njej, dekli. Prignetla je pa na lon-ce Ïe vsa u‰esa in na vrãe vse roãe. Nerodno bi ji biloostati brez dela. Pa je posodje — zahvaljen bodi veter —ki je bilo prvo narejeno, Ïe toliko potrdelo, da je moglazaãeti vrezovati okraske. Sedla je zopet na kol, poloÏilapoleg sebe nekaj ko‰ãenih ‰il, debelej‰ih in tanj‰ih inbolj in manj ostrih, v roke pa je vzela dvoje okroglihkamnov, prinesenih s prodov Save. Najprej je vrã odznotraj in od zunaj zgladila. Okrogla kamna je moralaveãkrat premenjati tudi s triogelnimi, posebno ob u‰e-sih. Kar precej se je zamudila, preden je opravila to delo.Potem je zaãela vrezovati s ko‰ãenimi ‰ili kroÏne ãrteokrog trebu‰ine, jih vezala med sabo z drobnimi, nav-piãnimi ãrtami. Sredo trebuha je pa povezala z vratoms cikcakastim okraskom. Tako se je bila zaverovala v pri-ljubljeno ji delo, da niti ni ãutila, kdaj je stopil za njenhrbet Zagoreli Rakar, ki je molãe opazoval njeno spret-nost. Od samega zaãudenja se Vitorogovec ni mogeldolgo potajiti. Spregovoril je:

«Mladenka, Zorna Kalina!«»Kaj ukazuje‰?« je Zorna zasukala glavo po strani.

BESeDABOBRI 2: ROD

206 

»Tvojo izvedenost obãudujem.« Rakar je govoril od-krito.

»To ni niã posebnega. Je kaj navadno delo in Ïe dav-no poznano.« Kalina ni niti prenehala vrezovati ãrt.

»Takooo —« se je zavzel Zagoreli. »Kaj mar zna‰ ‰elep‰e okraske?«

»Dokaj bolj‰ih sem Ïe naredila in si marsikateregasama izmislila.« Zorna je to povedala kar tako mimogre-de, ne da bi sebe hvalila. Reãi je le hotela, da je rod Ost-rorogega Jelena bolj imeniten kakor pa rod VitorogegaOvna.

»Lej, lej!« se je ‰e bolj razvnel Zagoreli. »Se moramdogovoriti z Ostrorogim, da te odstopi na‰emu koli‰ãu.Dveh, treh enako starih dekel si vredna. Premenjamote!«

Kalina je vztrepetala. ·ilo ji je zdrznilo po oblini vrãa.Zazdelo se ji je, kakor bi jo bil kdo z biãem uÏgal po polgolem hrbtu.

»Bi mar nerada pri‰la?«»Sam ve‰, da bom morala storiti, kakor bo gospodar

ukazal.« Zorna Rakarja ni marala veã pogledati.»No, niã se ne boj. Najlep‰emu hlapcu izmed mlad-

cev te bomo dal za Ïeno. Ali pa te vzamem jaz polegSvetlooke Srne.«

BESeDABOBRI 2: ROD

207 

Kalini je bilo, kakor bi jo bil kdo s kolom udaril poglavi. Najraj‰i bi glasno zajokala. Dobro, da sta prav ta-krat prihiteli dvojãici in ji ni bilo treba niã odgovoriti.

Srna in Veverka in vsi trije mladci so se odpeljali nakoli‰ãe. Se je tako spodobilo. Na ravnici pri studencupod RoÏnim hribom je pa ostala Zorna Kalina sama.

Tako. Navsezadnje bo pa res morala biti Ïena kak‰-nega podivjanega hlapca. Pa samo zato, ker PresukaniLisjak noãe biti pameten. Prava reã, ãe si pred njo vza-me Peruniko. Trmoglavec, trmoglavi.

Zorna je priãela ãrtati na posodje zavito okrasje. Îepod noã pa je vrezala na velik vrã sonce. Iz njega si bonatakal pijaão Ostrorogi Jelen, ki je sam kakor sonce. Dabi se skoraj vrnil.

Drugi dan je Zorna Kalina Ostrorogemu Jelenu na-menjeni vrã do konca okrasila. Take lepote do takrat Ve-liko jezero ‰e ni videlo.

Naslednjega dne sta posodje oblikovali veãinoma dvoj-ãici, Kalina je pa pridno vrezovala okraske. Bila je za-mi‰ljena in ni skoraj niã govorila. Presukanega Lisjaka nibilo veã blizu. Pa tudi Rakar in Bor nista pri‰la veã po-gledat svojih izbranih mladenk.

Veter je naglo su‰il vrãe in lonce in sklede in skledicein ‰e vso drugo drobnarijo z obteÏilniki za statve in mre-

BESeDABOBRI 2: ROD

208 

Ïe in z igraãami in otro‰kimi ropotuljicami vred. PegastiRis je Ïgal Ïe prvo peã. Prav danes jo razdere.

Da posodje ne bo prepu‰ãalo tekoãine, so pastirji na-nosili v ilovnato kotanjo tik pred peãjo seãa, ki so ga bilinalovili izpod bu‰ in ovac. Kozja scalnica za zagostitevni dobra. Bi po njej posodje smrdelo. Ris pa je prime‰alveã loncev saj, ki jih je bil nadrzal raz stropiãe nadognji‰ãi v koãah na koli‰ãu. Îe od zgodnjega jutra staPonirek in Brlez kurila dva velika ognja in razÏarevala vnjih za moãno pest debelo kamenje. Razbeljene kamnesta pobirala z namoãenimi lesenimi lopatami iz ognja,ga metala v kotanjo, ga spet pobirala iz nje in ga znovasegrevala. S sajami pome‰ani seã se je priãel ãedalje boljkaditi, dokler ni proti poldnevu zavrel.

»Aha!« je rekel Ris, »sedaj pa bo.« Potisnil je dogoreloÏerjavico izpred peãi v oba preduha, ki sta, pokrita spreluknjanimi lonãenimi plo‰ãami, potekala pod nalo-Ïenim posodjem in se izkajala na drugi strani v poboã-je hriba. Koj nato je Pegasti razkopal ilovnato prednjosteno peãi. Potem pa je s sveÏim vrbovim kolom spret-no zaãel pobrati iz peãi Ïareãe Ïgane lonce in vrãe insklede in skodelice. Vsako posodo je veãkrat obrnil vzavrelici seãa in saj in polagal drugo poleg druge na rav-nico pred peãjo. Ko se je posodje ohladilo, so ga Kalinain Srna in Veverka umivale v studenãnici in ga odna‰alek jezeru in nalagale v oba, na pol na suho potegnjena

BESeDABOBRI 2: ROD

209 

drevaka. Velikega vrãa z vrezanim soncem se je Zornazares razveselila. Sama ga je oplaknila, sama nesla v dre-vak in skrbno poskrbela, da bi se kaj ne okru‰il.

Sonce je ‰e visoko stalo na nebu, ko so lonãarji pri-vriskali domov z obilico izredno lepo okra‰enega po-sodja. Malo prej sta priveslala na koli‰ãe OstrorogegaJelena tudi Rakar in Bor. Sedaj sta stala z Jezerno RoÏovrh pristajnega mosta. Obraz Jezerne je bil pa nekakomraãen. Sta ji bila Vitorogovca povedala, da sta videlaPresukanega Lisjaka na koli‰ãu Turovcev v pogovoru sKo‰ato Jelko in njeno hãerjo, Pisano Tulpo. Ovnovcasvoje nejevolje nista skrivala. Zavolje sestre, Zlate Peru-nike. Ej, ko bi ne bilo dvojãic, Svetlooke Srne in LepolaseVeverke, teh prikupnih mladenk, bi Vitorogovca kaj hi-tro napravila konec. Tako pa —

Po pristajnem mostu navzgor je pri‰la Zorna Kalina.Pred sabo je nesla veliki vrã. DrÏala ga je z obema roka-ma. In je spregovorila in se prav niã ni bala:

«Gospodinja! Ta vrã sem naredila in ga okrasila za nasvseh gospodarja, Ostrorogega Jelena. Napij mu iz njega,ko se vrne. Sonce je vrezano na njem.«

Jezerna je Kalino globoko pogledala. Zorna ni umak-nila oãi. RoÏa se je brhki mladenki nasmehnila in mir-no rekla: »Da bi se Ïe skoraj vrnil tvoj in moj gospodar.OdÏeja naj se po dolgi poti iz tvojega vrãa, ki mu po-reãemo sonãni vrã.«

BESeDABOBRI 2: ROD

210 

»In jaz ga poprosim,« se je oglasil Zagoreli Rakar,»naj mi odstopi to mladenko, Zorno Kalino. Tri drugemu dam zanjo.«

Jezerna RoÏa pa je odkimala: »Je ne bo dal. Tudi zavse mladenke z va‰ega koli‰ãa ne.«

Vitorogovca sta se spogledala. Zorna Kalina je pravdo las zardela. Jezerna RoÏa se je pa mladenki dobro-hotno smehljala in ji ukazala, naj nese sonãni vrã karsama v Ostrorogovo koão.

Po pristajnem mostu navzgor sta prav takrat prihiteliiz nekoliko zakasnelega drevaka tudi dvojãici. Sedaj staVitorogovca Ïe dobro znala loãiti Srno od Veverke innarobe. Pristopila sta vsak k svoji izbranki in na vse dru-go brÏ pozabila.

Lonãarji od studenca pod RoÏnim hribom so se raz‰livsak po svoje. Na koli‰ãe odsotnega Ostrorogega Jelenaje pa pripekalo Ïarko poletno sonce.

BESeDABOBRI 2: ROD

211 

OGNJENI VALOVI

Poletje se je prevesilo. Grãavi Brest je dan za dnempo‰iljal Ïenske na trdino, da so s kratkimi kresilni-

kovimi srpiãi Ïele ‰ope trave; zavoljo slame in zrnja.Celo veãji otroci so morali pomagati. Z ostrimi nohti sopo‰ãipavali s posamezno stojeãih bilk klasje in latje in ganabirali v ko‰are. Bresta in Risa je ãedalje bolj skrbelo,kako preÏivita rod, ãe se Ostrorogi in moÏje in mladci nevrnejo pred zimo. Kdo bo hodil na lov? Mar naj vso Ïi-vino pokoljejo? Kaj bo pa drugo leto? âe pa priveslajo vjeseni nazaj, bodo ãez zimo z drugimi vred hoteli jestimoãnik in podpepelnjak.

In je Grãavi Brest priganjal k delu, kakor OstrorogiJelen nikoli ni. Se tudi nihãe niã obotavljal ni. Je kar vsakvedel, kaj ãaka koli‰ãe, ãe ostane brez mo‰kih, ko jeze-ro zamrzne.

In so vsi hiteli, kar so mogli.Le Presukani Lisjak ni maral videti sebi primernega

dela. Je tu pa tam nalovil nekaj rib in ustrelil kakegaptiãa.

Z lova je pa ves ãas prinesel enega samega srnjaka.Îivel je bolj od truda drugih kakor pa od svojega.

BESeDABOBRI 2: ROD

212 

Pa ‰e druga, ne majhna skrb, je trla Grãavega Bresta.Ostrorogi je bil s seboj odpeljal vse teÏke drevake. Kakonaj pa v jeseni spravlja na koli‰ãe iz konca Dolge dolinelose in jelene in medvede in zobre in ture. Nekaj jih bole treba ubiti, ãe noãe, da po koãah ne zagospodari stra-deÏ. Morebiti mu ob priliki pomorejo Kozorogovci, ki sovsi mrtvi na lov. Sami bobri in drobna divjad kaj malozaleÏejo.

Brest je imel tik jezerca ob precepu Doge doline Ïeugledanih dvoje pripravnih debel za teÏke drevake.Samo, kdo naj ju obte‰e, izÏge in izdolbe. Sama z Risombi se predolgo zamudila. Nedorasli mladci so pa nedo-rasli mladci. Ne zmorejo kaj prida in nikoli se ne more‰povsem zanesti nanje. Niã. Presukanemu poreãe. Sajpravzaprav bi mu lahko kar ukazal, pa ne mara. âe nebo hotel zlepa, móral ga ne bo.

Zveãer je Grãavi res uãakoval Lisjaka, da se povrne zjezera, pa ga od nikoder ni hotelo biti. Le kje se mudi?Stemnilo se je Ïe, ko je Presukani pristal. Brest mu jestopil naproti na pristajni most in ga nagovoril:

»Lisjak!«»Kaj?«»Jutri greva z Risom k jezeru v Dolgi dolini.«»Le.«»âe bi ‰el ‰e ti z nama.«»Po kaj?«

BESeDABOBRI 2: ROD

213 

«Iztesali in izÏgali bi dva teÏka drevaka, brez katerihna zimo kar ne bomo mogli veã prebiti.«

Presukani Lisjak, ki je doslej, ãeprav na kratko, a kojodgovarjal, je pomolãal. Vzdignil je glavo navzgor pro-ti mosti‰ãu, naglo vdihaval in izpihaval sapo skozi nos,kakor bi hotel nekaj ovohati, ko se je Ïe slabo videlo.Nato je pa grede, ko se je Ïe prestopil navzgor, rekel:»Ne utegnem.«

»Kakor hoãe‰,« je skoraj zareÏal za njim Brest. Pogre-lo ga je. Najraj‰i bi planil za bratom, ga stresel za vratkakor neubogljivega psa in mu zakriãal v uho, da ne boÏrl na raãun drugih, lenuh, in da divjaãine pozimi nedobi niti griÏljaja, svojeglavec nagajivi. Pa se je Grãavi tatrenutek spomnil, da je Presukani odrekel pomoã pravzavoljo Zorne Kaline. O, kajpak! PriloÏnost bi bila reslepa, ko ne bo ne njega ne Risa doma. Grãavi Brest se jeobrnil in od‰el v koão Pegastega Risa.

Drugo jutro je odveslalo od koli‰ãa Ostrorogega Jele-na dvoje lahkih drevakov. V Brestovem je sedel tudiBrlez in ‰e troje spodra‰ãajoãih mladcev in prav tolikotudi v Risovem. Poleg njih pa ‰e Zorna Kalina. Saj je zavsako delo kaj spretna. Naj se nauãi ‰e tesati. Ji utegne‰e prav hoditi. »âe se Ostrorogi in starej‰a brata nikoliveã ne vrnejo, kar je tudi mogoãe,« se je po tihem verilGrãavi Brest, spotem si Zorno Kalino on sam vzame zadrugo Ïeno. Lisjakova ne bo. Zato, ker je tak.«

BESeDABOBRI 2: ROD

214 

Naglo sta drsela drevaka proti izlivu Dolgega potoka.Jutranje sonce je sijalo na jezero. Od vesel so padale de-bele kaplje nazaj v vodo, kakor bi kdo sejal biserne‰koljke. V loãju so se ogla‰ale mlade race. V Plitvino soÏe priletavali roÏnobarvni pelikani na pa‰o. Lastovice so‰vigale nizko nad vodno gladino. Niso napovedovalestanovitnega vremena. Kljub temu so bili vsi veslaãi ve-seli. Le Grãavi Brest je bil redkobeseden. Skoraj niã pa nigovorila — Zorna Kalina. Samo razmi‰ljala je.

S koli‰ãa Ostrorogega Jelena je pa za obema drevako-ma strupeno gledal Presukani Lisjak. Kar ‰kripal je zzobmi. Ponirek je pa hodil po mosti‰ãu kakor mlad ra-cak, ki prviã izvabi race iz vode na suho. Trdno se je na-dejal, da Lisjak ne bo ostal doma. Se Ïe kam odpelje. Po-tem bo pa on brez ugovora kakor glavar na koli‰ãu. Obasinova je pa naskrivaj opazovala Jezerna RoÏa. »Ne,tako ne more iti veã naprej,« si je mislila in zaklicala:

»Lisjak!«»Kaj?«»Sem pridi!«Presukani je premi‰ljal, ali bi materi ustregel ali ne.»BrÏ!« se je spet oglasila Jezerna.Lisjak je ‰el pred Ostrorogovo koão. Nekako grozeãe

se je stegalo nad njegovo glavo rogovje orja‰kega jelena.Îe kar krotko in niã veã uporno je vpra‰al RoÏo:

»Poãemu me kliãe‰?«

BESeDABOBRI 2: ROD

215 

»Kaj misli‰ poãeti danes?«Presukani je skomizgnil z rameni.»âe Ïe ne vidi‰ drugega opravka —.«»Ne vidi‰, ne vidi‰,« je zahtal Lisjak.»Niã se ne nara‰ãaj. Si vsega sam kriv. âe Ïe ne ve‰,

kam bi se del, veslaj danes na koli‰ãe Vitorogega Ovna.âe noãe‰ zavoljo sebe in Perunike, pojdi zavoljo dvojãic.Bojim se, da se Rakar in Bar skujata. Kaj poreãe Ostro-rogi, ko se vrne, kaj? —.«

»No, prav!« je ãez ãas pristal Lisjak, stopil po oroÏjein risji koÏuh in odveslal proti prelivu med prvima oto-koma. Ko je njegov drevak izginil, je pa od koli‰ãa Ost-rorogega Jelena odrinil tudi Ponirek. Mu je Jezerna RoÏanaroãila, naj gre in neopaÏeno opazuje, kod bo hodilPresukani Lisjak. Ponirku se je to naroãilo ‰e dokaj boljimenitno zdelo, kakor da bi doma na koli‰ãu smel uka-zovati Ïenskam in otrokom. Saj ga je mati pravzapravpostavila nad starej‰ega brata. Pognal je drevak, da jedrsel po vodni gladini kakor sikne pu‰ãica proti nebnimodrini. Ne. Lisjak se na koli‰ãu pod Ple‰ivco ni niãustavil. Ponirek ga je ‰e ujel z oãmi, ko je Presukani za-vil okrog pomola, ki je daleã segal od strani ârne gore vVeliko jezero — ·ivãev hrib, mu pravijo sedaj Barjani —.Mladec je ‰e hitreje pognal svoj lahki drevaãek. Ko se jepa prapriãal, da je starej‰i brat pristal pod koli‰ãem Vi-

BESeDABOBRI 2: ROD

216 

torogega Ovna, je zaveslal pod vejevje, ki je viselo nadvodo, se prikril in ãakal.

Tropa dolgodlakih, niti za komolec visokih psov je zglasnim lajeÏem sprejela Presukanega Lisjaka na pristaj-nem mostu Vitorogovcev. Pa se od nikoder ni pokazalnihãe, da bi beskaãe pomiril. »âe me Ïe videli niso, bivsaj lajanje morali sli‰ati,« je bil ãetrti Ostrorogov sinskoraj uÏaljeno nejevoljen. »Zdoma prav gotovo niso vsiod‰li.« In se je otepal psov in jih podil od sebe prav dovrha po‰evnine. ·ele tam mu je pri‰el naproti ârni Bor.Ni pa bil prav niã bolj prijazen, kakor kar je prav moralbiti. Presukani se je koj spreumel, da Vitorogovcem ninekaj prav. Po prvih besedah je vpra‰al Bor Lisjaka:

»Si pri‰el pogledat k Zlati Peruniki?«»Sem.«»Prav. Kar pogovorita se.«ârni je peljal Presukanega za veliko koão. Pokazal mu

je Peruniko. Stala je v senci. Povesmo prediva je stiska-la pod pazduho. Pred njo, v‰tric naroãja, pa se je suka-lo lonãeno vretence. Predla je.

»Tukaj je moja sestra,« je rekel Bor, se obrnil in od‰el.Mladenka se je pa delala, kakor bi bila vsa zaverovanav svoje delo. Niti zmenila se ni.

Lisjaku je bilo nerodno. Umakniti se ni mogel veã. ·elje bliÏe in spregovoril:

»Zlata.«

BESeDABOBRI 2: ROD

217 

Perunika se je prav poãasi ozrla in s priprtimi oãminekaj ãasa gledala Presukanega. »Aaa! Ti si! Sem te ko-maj spoznala, ker te kar nikoli ni blizu.«

»Opravki,« se je sku‰al izgovoriti Lisjak.Perunika je pa kar naravnost udarila: »Seveda. Si mo-

ral Zorni Kalini pomagati lonãariti.«Presukanega je pogrelo: »No. In ãeprav?«»Zavoljo mene. Samo to ti povem, da mi Kaline ne

pripelje‰ nikoli za drugo Ïeno. Ne maram prepira priognji‰ãu.« Iz Perunikinih ust so besede kar bruhale.

»O tem bom Ïe sam odloãal.« Lisjak se glede Zorne nimaral niti razgovarjati ne.

»Pa ne bo‰.« Zlati so jezno blisnile oãi.»Bom videl.«»Kar odidi.«»Prav. ·e Ïal ti bo.«Presukani se je togotno obrnil, da so zaroÏljali nere-

‰ãevi in medvedji zobje, ki jih je nosil nabrane na ogrlicookrog vratu. In je odvihral.

Zlata pa je zaklicala za njim: »Hodi v pasje ãrevo. Zadeklo dekli bom ‰e vedno lahko.«

Lisjak ni veã odgovoril. Sedaj je razumel Perunikinoobna‰anje. Le kdo ji je povedal? Prav gotovo Rakar inBor. Zato hodita vohat okrog koli‰ãa Ostrorogega. JimaÏe pokaÏe. Samo poãakata naj, smrdljivca. Îe pride ãas.

BESeDABOBRI 2: ROD

218 

Sicer pa —. Mar mu je za tako kozo, kakor je Zlata Peru-nika.

Presukani je z vso moãjo odrinil svoj drevak in nagloveslal na odprto jezero. Nazaj se ni ozrl. S koli‰ãa Vi-torogega Ovna je pa za njim glasno lajala tropa psov.

Ponirek je Ïdel pod visokimi vejami, pripravljen nadolgo ãakanje. Toliko je Ïe vedel, da se mladci in mla-denke nikoli dovolj ne nagovore. Kratkoãasil se je s tem,da je lovil in ubijal obade, ki so sedali na njegovo golokoÏo, in jih metal ribam v vodo. Oddaljeno glasno laja-nje psov ga je opozorilo, da je razgrnil veje in pogledalna jezero. Prvi hip ni vedel, ali prav vidi ali ne. Ne, ni semotil. Presukani Lisjak je na vso moã gnal svoj drevakvzdolÏ brega nazaj proti daleã v jezero segajoãemu po-molu. Ko je drsel blizu mimo njega, je Ponirek prav do-bro razloÏil njegov uporno togotni obraz. Ni si znal raz-loÏiti, kaj naj vse to pomeni. Poãakal je ‰e nekaj ãasa,potem je pa zaveslal proti koli‰ãu Vitorogovcev. »Domaso,« je ugotovil. In na mosti‰ãu je videl stati Rakarja inBora in Zlato Peruniko. »Aha,« je vedel zdaj prebrisaniPonirek, »nekaj jim je pri‰lo navzkriÏ.« Urno je obrnildrevak in se zapodil za Presukanim Lisjakom, da ga nezgubi izpred oãi.

Onstran pomola se je Ponirek ustavil. Da si oddahnein se razgleda. Od sonca in soparãnosti je bil ves pre-znojen. Pot mu je curkoma lil po ãelu in mu silil v oãi.

BESeDABOBRI 2: ROD

219 

Otrl si ga je z dlanmi, zamahoval z rokami in metalznojne kaplje v jezero. Lisjaka je bil pa takoj spet opazil.Veslal je naravnost proti koli‰ãu pod Ple‰ivco. »Pa semenda ne misli ustaviti pri Turovcih,« je zagodrnjalPonirek in pazno gledal v daljavo.

»Res se je,« je ugotovil peti Ostrorogov sin. »Pravkargre po pristajnem mostu navzgor in dve Ïenski gaspremljata.«

Ponirku se sedaj nikamor veã ni mudilo. Da ohladisvoje razgreto telo, je odvrgel prepasnico in skoãil naglavo iz drevaka v vodo.

Kakor ptiã, po katerem je nosil mladec ime, je Ponirekplaval naokrog, se potapljal in sebi v zabavo pobiral najezernem dnu ‰koljke in jih metal v drevak. Zdaj pa zdajse je pa visoko pognal iznad vode in se ozrl proti koli‰ãupod Ple‰ivco, da bi ne zgubil sledu za Lisjakom. Mladecsi je Ïelel, da bi tudi pri Turovcih Presukani tako na krat-ko opravil, kakor je pri Vitorogovcih. Pa brat je bil zgi-nil v neko koão in ga kar niã veã ni hotelo biti na spre-gled.

Ponirek se je naveliãal vode. Povzpel se je nazaj v dre-vak, se otresel in posu‰il in si spet privezal prepasnico.Nato je, da se izogne oãem Turovcev, lagodno veslalproti Kamnitemu hribu. Na Presukanega poãaka zaprvima otokoma. Ne mudi se mu nikamor ne. OdloÏil jeveslo, segel v torbo, spleteno iz loãja, ki mu jo je bila

BESeDABOBRI 2: ROD

220 

dala mati s sabo na pot, vzel iz nje kos suhega mesa inga zaãel trgati z zobmi. Grede se je pa oziral naokrog.Vrh ârne gore je bil ves zavit v temne oblake. Mladec jepogoltnil obilni griÏljaj:

»Lej, k nevihti se pripravlja. Zato je tako soparno.Vsak ãas utegne zaropotati. Kar niã se ne smem obotav-ljati.«

Ponirek je spet prijel veslo v roke in pognal drevak.Preden je prispel do preliva med prvima otokoma, se jesonce Ïe davno skrilo. ârnjava na nebu se je ãedalje bolj‰irila. Za gorami je pa votlo zagrmelo in zatrepetali soprvi bliski. Ko bi se le kmalu od kod prikazal PresukaniLisjak.

Presukanega so na koli‰ãu pod Ple‰ivco vse drugaãesprejeli kakor pa Ovnovci. Urnega Sulca res ni bilo do-ma. Zato sta pa gosta ãakali na dnu pristajnega mostaKo‰ata Jelka in njena hãi, Pisana Tulpa. Prijazno sta gapozdravili in ga koj vedli v gospodarjevo koão. Bogatosta mu postregli z jedmi in postavili predenj tudi vrãlesniãnjaka. Lisjak je bil Ïejen in je pogosto dvignil vrãk ustom. Nekaj pa tudi zavoljo jeze, ki ga je kuhala boljkakor soparna vroãina. âeprav se je spoãetka misliloglasiti pri Turovcih samo iz uporne kljubovalnosti pro-ti Ostrorogemu Jelenu in Brestu in Jezerni in proti vse-mu lastnemu rodu in ‰e Vitorogovcem nakljub, se mu je

BESeDABOBRI 2: ROD

221 

‰ãasoma le zaãel razvezovati jezik. Ko‰ata in Tulpa stapa kaj dobro znali iz njega vleãi besede.

Ni dolgo trajalo, ko je Lisjak priãel bruhati iz sebe, daZlate Perunike noãe, da si bo Ïe vzel tisto za Ïeno, kate-ra bo njemu v‰eã, in da nikomur niã mar ni in da njemunihãe ne bo ukazoval, najmanj pa smrkavi Brest, ‰emanj pa hlapec, Pegasti Ris. Jelka in Tulpa sta mu hite-li pritrjevati, ga ‰e bolj spodbadali in si naskrivaj pome-Ïikovali.

âim veãkrat je nagnil Presukani vrã, tem manj oblast-na se mu je zdela Ko‰ata Jelka, Pisana Tulpa pa ãedaljebolj prikupna. Îe je hotel tudi to povedati, da mu je Os-trorogi Jelen ravno Pisano Tulpo prepovedal vzeti si zaprvo Ïeno, pa si je brÏ premislil. Ne zavoljo Tulpe in Os-trorogega. Ne. Zavoljo Zorne Kaline, katere ves ãas nitiomenil ni. In nazadnje je Lisjak ‰e priznal, da se takokakor danes Ïe davno in z nikomer pomenil, ko ga do-ma na koli‰ãu vsi postrani gledajo. Da naj veãkrat pride,sta ga vabili Ïenski in Pisana Tulpa je sedla tesno k Pre-sukanemu, da sta se vselej, ãe sta se le koliãkaj premak-nila, zadela drug ob drugega.

Zunaj je voda v Velikem jezeru potemnela. Nad vsoob‰irno planjavo so se podili grozeãi oblaki, se na vsestrani vrtinãili in se spu‰ãali vedno niÏe na jezero, kate-rega je veter Ïe kar precej vzvalovil. ârna in Gola gora inGrintovci in vrhovi daljnih SneÏnih gora se niso veã vi-

BESeDABOBRI 2: ROD

222 

deli. Vse je zagrinjala temna ãrnjava. Na vseh koncih inkrajih je pritajeno grozeãe bobnelo. Bliskavica je zdaj pazdaj osvetlila nakopiãene grmade oblakov.

Ponirek se je zaãel zaskrbljeno ozirati proti nebu. âe-dalje tesneje mu je bilo. Bliska in groma se je vednohudo bal. Kar privaditi se ju ni mogel. Kot otrok se je obnevihtah po navadi zvil v najbolj skrit kot leÏi‰ãa in sipotegnil koÏuh ãez glavo. Trdo je bil vedno preverjen,da bliski niso niã drugega kot jezno ‰vigajoãi poglediNevidnega, grom pa njegov raztogoteni glas. In prav niãni dvomil, da Nevidni tokrat rohni zavoljo Presukane-ga Lisjaka. Le kaj ima opraviti, trmoglavec, pri zoprnihTurovcih?

Ponirek bi bil rad pognal drevak proti domaãemu ko-li‰ãu, kjer bi se poãutil vse bolj varnega, pa si ni upal. Seutegne Nevidni tudi nanj razjeziti, ãe ne spolni, kar muje ukazala skrbna mati, Jezerna RoÏa.

Blisk je presekal oblake, nagrmadene krog ârne gore.Jezero je zaÏarelo kakor v ognju. Mladec Ponirek jevztrepetal. Silna svetloba ga je kar oslepila. Od groze jezameÏal in si ‰e z dlanmi zatisnil oãi. Prek neba je trdozadrdral oglu‰ujoã grom. Ne. Ponirek ni mogel veãvzdrÏati. Odprl je oãi in zagrabil za veslo. Preden je padrevak obrnil, je ‰e videl, da je tudi Presukani Lisjakodrinil od ãrno zakajenega koli‰ãa Turovcev. Mladec jebil sedaj prepriãan, da Nevidni njega samega ne bo uda-

BESeDABOBRI 2: ROD

223 

ril. Izpolnil je materino naroãilo. Saj Lisjak sedaj nika-mor drugam veã ne more iti kakor naravnost domov.Pogumno je zamahnil z veslom. V hrbet se mu je oprlveter. Drevak je kar ‰inil proti podnoÏju RoÏnega hriba.

Zunaj na jezeru so nizko nad vodo leteli hudourniki.Zakasnela vrana se je borila z vetrom, da bi ‰e pred ne-vihto dosegla go‰ãavo na otoku. Nekje pa so se kriãavozadirali galebi.

Ponirkov drevak je spoãetka gladko drsel prek vodneplanjave. Kmalu pa so ga zaãeli privzdigovati valovi, ãe-dalje veãji in vi‰ji. Ta in oni se je zaletel tudi v bok dre-vaka. Ponirek je imel vãasih dokaj opraviti, da je obdrÏalravnovesje.

Bliski so postajali pogostej‰i. Prek zatemnelega nebase je valil grom za gromom. V jezero so ‰tropotale prve,za le‰nik debele kaplje. Koj nato se je vlila ploha. Tu intam je padlo vmes zrno toãe.

Kljub mrzlemu deÏju je postalo Ponirku vroãe. Odnapornega veslanja, ‰e bolj pa od groze. Vihar je od tre-nutka do trenutka nara‰ãal in ‰e preden je Ponirek do-segel domaãe koli‰ãe, se je nevihta razvnela in razbes-nela, kakor bi gorelo jezero in se podiralo nebo. âe sobliski za hip ugasnili, je koãe in jezero zakrila trda tema.

Ponirek, ki je prej pred bliski trepetal, si jih je sedajÏelel. Bal se je, da zgre‰i domaãe koli‰ãe in skrbelo ga je,kako pristane.

BESeDABOBRI 2: ROD

224 

Nenadoma pa — Ponirek je od groze otrdel — blisk intresk in grom, vse hkrati. V RoÏni hrib je udarila strela.Visok val je vrgel prestra‰enega mladca v vi‰ino in ganaglo spet pogreznil nazaj v globino. Ponirek je zama-hoval z veslom, pa ni dosegel vode. Priãakoval je, da sedrevak vsak ãas prevrne. Pa Ïe ga je pograbil nov val inga naglo nesel naprej. Preden je mladec utegnil pomisli-ti, kaj se z njim godi, je drevak butnil v nekaj trdega inobstal. Ponirku je pljusnila voda v goli hrbet. Na nebu seje spet vnel blisk, za hip potrepetal in posvetil Ponirku,ki je brÏ ugotovil, da je rilec drevaka obtiãal med dvemakoloma pod domaãim koli‰ãem. Kakor maãek je splezalokretni mladec navzgor na mosti‰ãe in si globoko od-dahnil. Pod nastre‰jem velike koãe je zagledal BeloOvco. Da bi pomirila blisk in grom, je Ïgala na Ïerjavi-ci, ki jo je imela velik lonec pred sabo, suhe hudolesovemladike. Poleg nje je stala Jezerna RoÏa. Ponirek je brÏpohitel k materi in ji povedal, da je kljub nevihti in vi-harju sreãno prispel domov.

»Kje pa je Presukani Lisjak?« je zaskrbelo Jezerno.»Videl sem ga odriniti od koli‰ãa Turovcev in ne bo

daleã za mano.«»Kje je bil?« je stopil iz koãe Grãavi Brest.»Najprej na koli‰ãu Vitorogega Ovna, kjer se je pa ko-

maj oglasil. Potem se je pa ves ãas mudil pri Turovcih.«Ponirek je z dlanmi izÏemal mokroto iz las.

BESeDABOBRI 2: ROD

225 

»Naj ga jezero pogoltne!« je u‰la Brestu beseda karsama iz rust.

»Kako govori‰!« je trdo ukorila drugaãe preudarnegaBresta Jezerna.

»Kakor zasluÏi,« je revsnil Grãavi.Bela Ovca pa je preteãe dvignila kazalec in poudari-

la:»Brat bratu ne sme nikoli priÏeleti smrti.«Brest je obmolknil. Pojenjal je pa tudi vihar za nekaj

hipov. Z jezera so se pa razlegali obupni klici na pomoã.Ovca in Jezerna in Brest so se spogledali. Niti za trenu-tek ni nihãe dvomil, da se zunaj sredi valov med bliskiin gromi Presukani Lisjak bori za Ïivljenje. Vsemu na-kljub je pa nevihta zadivjala z vso silo. VÏigal se je bliskna blisk, da je razvalovljeno jezero Ïarelo kakor v ognju.Grom se sploh ni veã pretrgal. Od samega bobnenja seje treslo mosti‰ãe, v katerega je od vseh strani butalojezero in se zaganjal vihar. Brest se je bal, da koli‰ãe nevzdrÏi. In vrh tega se je usula ‰e debela toãa, pred kateroso se morali umakniti v koão. Ovca je vsula Ïerjavico izlonca na ognji‰ãe in koj spet vrgla ‰op hudolesovine na-njo.

»Re‰i ga, Brest,« je zaprosila Jezerna.Ta hip je pritekel v koão ‰e Pegasti Ris, ki je z Brestom

in Zorno in mladci ‰e o pravem ãasu zbeÏal pred nevih-to od jezerca v Dolgi dolini domov na koli‰ãe.

BESeDABOBRI 2: ROD

226 

»Kakoo —?« se je branil Grãavi. »Nevidni ga hoãe po-gubiti. Kaj pa se mudi tam, kjer ima najmanj opraviti.Naj —« Brest je besedo kakor odgriznil. Hotel je pa reãi:»Naj pogine! Bomo vsaj njegovih nagajivih muhavostiza vselej re‰eni.«

V besedo je posegel Ris, ãeprav ni imel navade, da bise vtikal v pogovore gospodarjev: »Lepo se nama zahva-li Ostrorogi, ãe niti s prstom ne ganeva, da mu re‰iva izrazbesnelih valov odraslega sina. Pa kakor ve‰, ukazuje‰ti.« Brest je stisnil pesti in mrko pogledal predse. Potemse je prestopil, kakor bi se bil odtrgal in bruhnil iz sebe:

»Pojdiva!«»Nadenita si oglavnici in koÏuha, da vama vse koÏe

ne razseka toãa,« je poskrbela za sina in hlapca JezernaRoÏa in Ïe snemala Ostrorogovo koÏuhovino s kljuke.

Z moãnimi vrvmi v rokah sta stekla Grãavi in Pegastipo pristajnem mostu navzdol. Pa kaj, ko spodaj ni bilonobenega teÏkega drevaka. Pomagati sta si morala tako,da sta zvezala izmed lahkih drevakov tri najveãje v ne-kak splav, ki sta ga odrinila na jezero z dolgimi drogo-vi. Za vesli primeta kasneje na globini, ãe bo treba.

Toãa je ponehala. Jezero je pa ‰e vedno burkal viharin razpenjene valove so osvetljevali bliski, da je bilo skoli‰ãa videti, kakor bi Brest in Ris rinila svoj splav skoziplamene. Klici na pomoã, ki sta jih lovila z u‰esi, kadarni bobnel grom, so jima kazali smer, dokler nista zagle-

BESeDABOBRI 2: ROD

227 

dala pred sabo Presukanega Lisjaka, ki se je drÏal za pre-vrnjen drevak. Bil je Ïe ves omagan. Sam ni mogel veãzlesti na splav. Ris ga je skoraj moral dvigniti iz vode. Nibilo ãudno. Glava, ramena, obraz in roke so bili enasama rana. Tako ga je bila razsekala toãa.

·e preden sta Brest in Ris pririnila svoj splav nazajpod koli‰ãe, se je nevihta polegla in se je priãelo jasniti.Presukanemu je Bela Ovca natrla rane z bobrovo mast-jo, pome‰amo z zdravilnimi zeli‰ãi. Popil je ãerb gorkegamleka in legel. Veã dni ga ni bilo na spregled.

Ponirek in Brlez sta drugi dan vse kriÏem kraÏem pre-veslala Veliko jezero. Lisjakovega drevaka nista moglanikjer izslediti. Se je bil ponoãi potopil. In najbrÏ ‰e da-nes ãaka, v katerem stoletju ga izpod ‰ote izgrebe stari-noslovãeva lopata. Ali pa zadene kdaj obenj lemeÏ, ki gabo namesto nekdanjih volov in sedanjih konj vlekeltraktor.

BESeDABOBRI 2: ROD

228 

ZASKRBLJENO KOLI·âE

Go‰ãave na otokih in na trdini okoli Velikega jezeraso porumenele in pordele. Îe nekaj dni zapovrstjo

jih je opalila slana in listje se je priãelo hitro obletati. Se-menje in vodni ore‰ãek in sadje in jagodiãje, vse je biloÏe davno tako ãisto obrano, kakor Ïe dolgo vrsto let ne.MladeÏ s koli‰ãa Ostrorogega Jelena je stikala samo ‰eza drnuljami in nabirala Ïir in Ïelod. Gobe so Ïe pomi-nevale. Su‰ili jih niso veã. Za sprotno porabo jih je bilopa ‰e vedno dovolj.

In kako so bile dobre, nadevane in peãene v trebuhihrac in gosi in drugih ptiãev, katerih se je dan za dnemdokaj ujelo v mreÏe in na trnke.

Laz po vrhu Brda, ki je bil v zgodnjem poletju podo-ben sinjini neba, je bil Ïe davno ves pust in prazen. Ka-kor hitro so Ïenske populile lan, ga je bil prerasel plevel,po katerem so se sedaj pasle jerebice pa tudi drugimanj‰i ptiãi. Mladci so jim spretno znali nastavljati zan-ke. Rod Ostrorogega Jelena je zadnje ãase dobro Ïivel,ãeprav se je za ribe v jezeru kaj malo menil. So se jih bilispomladi in ãez poletje preobjedli. In ‰e jih je viselo podpodstre‰ji na dolgih drogovih vse polno posu‰enih.

BESeDABOBRI 2: ROD

229 

Lan je bil na soncu in deÏju dobro operel. Îenske soga pravkar z govejimi, pra‰iãjimi in s ãeljustmi veãje div-jadi trle na zasekanih tnalah. Predivo so povezovale vpovesma, da jih, kadar drugega dela ne bo, popredejo insi iz preje natko platna.

Koli‰ãe Ostrorogega Jelena je bilo, razen mesa, dobropreskrbljeno za zimo in ni se bilo treba bati pomanjka-nja. Vendar je hodila okrog koã na mosti‰ãu potuhnje-no kakor sestradan volk okrog drobnice v staji reÏeãa seskrb. Grãavi Brest, ki se je izkazal za pridnega in umnegagospodarja, kar nikjer veã ni imel obstanka. Îenske sopostale redkobesedne. ·e otroci niso vre‰ãali tako brez-skrbno veselo, kakor imajo navado, kadar se jim od obil-ne hrane okroglé trebu‰i‰ki in jim lica rdeãe cveto.

»Kaj bo, kaj bo —?«Zima se Ïe ponuja. Gospodarja in moÏ in mladcev pa

od nikoder noãe biti. Kdo bo hodil na lov? Kdo branilkoli‰ãe pred zverjadjo in morebitnimi napadi?

Mogoãni rod Ostrorogovcev hromi. In ãe ga zadene‰e kaka veãja nesreãa, utegne celo preminiti.

Grãavi Brest ni veã zdrÏal. »Vendarle pojdem pogle-dat po Savi navzdol, ãe se Ïe vraãajo,« je ves zaskrbljenrekel materi, Jezerni RoÏi.

Jezerna je skomizgnila z rameni: »Kakor ve‰. SamoPonirka in Brleza ne jemlji s sabo. âe se vam trem kajpripeti, bo nas vseh od samega hudega konec, preden

BESeDABOBRI 2: ROD

230 

dorastejo mladi ‰tirje tvoji bratci. Lisjak ne zna voditirodu. Preveã vidi le sebe. Ponirek in Brlez bi pa kmaluznala poprijeti. Vsaj za toliko, da bi ne poginili.«

»Presukani niti vedeti ne sme, kam sem od‰el. Bi sekoj zaãel repenãiti.« Brest je dobro poznal Lisjaka: »Pe-gastemu Risu pa Ïe naroãim, kako in kaj.«

Drugo jutro se je Grãavi Brest ob prvem svitu spustils ‰tirimi golobradimi mladci v enem izmed obeh novihteÏkih drevakov po Reki navzdol. Na koli‰ãe Ostroroge-ga Jelena je pa legla ‰e teÏja skrb.

Pretekli so trije dnevi. Grãavi Brest se ‰e ni vrnil. PegastiRis je premi‰ljal, ãe bi drugo jutro zaveslal za njim. Naj-brÏ je Brest tre‰ãil v tesneh Save ob kako skalo in se muje razbil drevak. Imel je s sabo slabe veslaãe, samo golo-brade mladce, na pol otroke. Kako naj si pomaga z nji-mi —?

»Pojdem. Moram iti,« je dopovedoval Ris sam sebi.Hkrati se je pa bal zapustiti za dlje ãasa koli‰ãe. Ha! Kobi bil Presukani Lisjak drugaãen! Pa je tak, da bi v stiskiprej ponagajal, kakor pa sku‰al pomagati. Res so polegnjega ‰e ‰tirje odrasli hlapci na mosti‰ãu, pa vsi za enegane odleÏejo. Dva sta bolna in ju bo najkasneje pobralapomlad. Smrdljivi Kozel je topoumen. Moãan je res ka-kor medved, neumen pa bolj kakor jarec. âokati Bu‰ pakomaj sam sebe premetuje okrog koã, ãeprav nihãe ne

BESeDABOBRI 2: ROD

231 

zna tako izdelovati orodja kakor on. Predlansko zimo gaje bil na lovu ranjeni neresec strahotno zdelal. ·e dobroje, da je ostal Ïiv. Veliko odvrne rodu Ostrorogega Jele-na in ‰e dolgo naj Ïivi.

Gospodarju skrbno vdani hlapec res ni vedel, kaj najnaredi. Otrok in Ïensk ne more pustiti samim sebi. Naj-bolj ga je skrbela lastna hãi, Zorna Kalina. Zavoljo Pre-sukanega Lisjaka, ki bi postal za ta ãas prav za prav gos-podar na koli‰ãu. Grãavemu Brestu pa mora tudi hitetina pomoã. âe ne bo Ïe prepozno —?

Na jezero je priãela legati megla. Iz jasnine nad njo paso se oglasili zategli ÏviÏgi seleãih se ptiãev. Pegasti se jenaslonil prek ograje mosti‰ãa in se kar ni mogel odloãiti.

»Ris! Ris! Pegasti Ris!«Po po‰evnini navzgor sta skoraj privriskala Ponirek in

Brlez, ki sta bila pravkar pristala.»Kaj je, mladca?« se je vzravnal Ris. Zami‰ljenost mu

je zginila z obraza.»Divji pra‰iãi. ·tevilno krdelo,« sta hitela v eni sapi

dopovedovati na pol odrasla Ostrorogova sinova.»Kje pa?« Pegastemu Risu so zaÏarele oãi.»Za jezerce v Dolgi dolini so se pritepli od nekod.«»In nekaj teÏkih merjascev je vmes.«»In Ïe vse steãine sva dognala.«»In —« je zahlipal Brlez, pa je grede pozabil, kaj je ho-

tel reãi.

BESeDABOBRI 2: ROD

232 

»Kajne, da pojdeno nadnje?« je Ponirek kakor zapro-sil.

»Ne vem.« Ris je skomizgnil z rameni, mladca sta gapa zaãudeno pogledala. Kar razumeti nista mogla, kakoda se Pegasti Ris, ki je bil vedno ves vnet za lov, obotav-lja.

»âe se koj jutri ne lotimo pra‰iãev, utegnejo oditi vlovi‰ãe Turovcev. To se nam bodo v pest smejali.«

»Ima‰ prav,« je pohvalil Ris Ponirka. »Pa vendar —?«»·koda, da ni Bresta doma,« je nekako oponesel Brlez

Pegastemu.»Saj prav zato.« Ris se je nestrpno prestopil, si pogla-

dil brke in brado in ‰e dodal: »Morda pa le pojdemo.Vama ‰e nocoj povem.«

Ponirek in Brlez sta od‰la v koão k materi, JezerniRoÏi, in planila po jedi kakor dva prestradana volãiãa.Zunaj se je pa Ris znova naslonil na ograjo in se spetzamislil.

Pegasti se je dobro zavedal, da lov na divje pra‰ice,najsi bo Ïe moãvirske ali gozdne, postane lahko tudi zaodrasle kaj nevaren. Kaj ‰ele za golobrade mladce. LepepriloÏnosti, ki se ponuja, pa ne kaÏe zavreãi. Zavoljomesa in ma‰ãobe, ki je le kar niã veã ni. Kdo ve, kako boz medvedi, ki dajejo najveã masti in najbolj‰o? Ne. Jut-ri mora na lov, po Reki se pa ‰ele pojutri‰njem spusti.

BESeDABOBRI 2: ROD

233 

Pha! âe bi bil Brest doma! Tako pa — niã. PresukanemuLisjaku poreãe.

Ris se je obrnil in od‰el v koão mladcev. Presukani sije pekel nad Ïerjavico za komolec dolgo ‰ãuko. Pegaste-ga, ko je vstopil, je samo po strani pogledal in koj poka-zal, da se ne mara meniti z njim. Ris je to dobro razumel.Kljub temu je ogovoril mladca, da ne bo mogel kdo kas-neje kaj reãi, ãe se kaj narobe naredi:

«Mladec Lisjak! Za jezercem pod razcepom Dolgedoline je krdelo divjih pra‰iãev.«

»Zaradi mene naj bodo, ãe hoãejo,« je malomarnoodvrnil Presukani in naprej vrtel ribo nad Ïerjavico.

»Jutri bi ‰li nadnje.«»Pojdite, ãe hoãete!«Risa je grebla Lisjakova vnemarnost, da bi najraj‰i po-

grabil mladca za vrat in ga stresel kakor mlado, neubog-ljivo ‰ãene in bi zakriãal nad njim: »Ti smrkavec! Kaj tiniã ni mar oãetnega rodu? Kaj!« Pa je moral jezo potlaãi-ti. Mirno je povabil Lisjaka:

»Kaj ti ne gre‰ z nami?«»Naj gre Brest.«»Ga ni doma.«»Kam pa je ‰el?«Ris je Ïe hotel odgovoriti, da ne ve, pa se je spomnil,

da ne bo prav, ãe se zlaÏe. In je kar naravnost povedal:»Po Reki navzdol.«

BESeDABOBRI 2: ROD

234 

»Po kaj?«»Gledat za Ostrorogim.«»Takooo —« Presukani je odmaknil ‰ãuko iznad Ïer-

javice in se na ‰iroko razkoraãil poleg ognji‰ãa. Roke paje uprl v bok: »Potem sem pravzaprav jaz gospodar nakoli‰ãu.«

Zvestemu hlapcu, Pegastemu Risu, je Presukani dogrla presedel. Niã veã se ni mogel potajevati. Trdo, ka-kor bi pribijal, je zavrnil trmoglavega ãetrtega sina Ost-rorogega Jelena:

»âe ti je rekel, si. âe pa ne —. Za teh nekaj dni —« Risse je z iztegnjenim kazalcem dotaknil svojih prsi —»imam jaz njegova naroãila.«

»To se pravi, da bi jutri pri tistih pra‰iãih moral jazubogati tebe.« Presukani je na eno oko na pol zameÏal.

»Ubogati —.« Ris je stegnil roke predse: »Lov je lov.Pametni lovci se podvrÏejo tistemu, ki izmed njih naj-bolj pozna kraj in divjad. In menda ne bo‰ rekel, da si vlovskih stvareh ti bolj izveden kakor jaz.«

»Niã ne bom rekel. Ne grem z vami.« Presukani se jeobrnil in se koj lotil peãene ‰ãuke. Se je bila med po-govorom ravno prav ohladila.

»Tudi prav!«Trdo, da se je koli‰ãe potresalo, je od‰el Pegasti Ris iz

koãe v temo zunaj na mosti‰ãu. Grede si je s stisnjenimizobmi ‰epetal v pove‰ene brke: »âe misli‰, Presukani,

BESeDABOBRI 2: ROD

235 

zavoljo moje hãere Kaline ostati doma, si se zmotil, ka-kor se ni ‰e nikoli noben lisjak.«

Nad Velikim Jezerom je leÏala zjutraj gosta megla. Karnikamor se ni videlo. Komaj slemena koã.

Kljub pustemu jutru je na koli‰ãu Ostrorogega JelenaÏe od prvega svita veselo ‰arilo nekaj golobradih mlad-cev. ·e puh ni nikomur poganjal pod nosom, razen Po-nirku. Zatikali so si za pas noÏe, iz kresilnika in brona-ste, napenjali in presku‰ali so loke, nekateri so se bili paoboroÏili celo s sulicami. Nestrpno so ãakali. Ris se pakar niã ni maral zmeniti, da jih odpelje na lov na pra‰iãe.Je Ïe vedel, zakaj ne. Se mu nikamor ni mudilo.

Sonce je Ïe motno pogledalo skozi meglo, ko je Pe-gasti stopil iz svoje male koãe. Moãan lok, nabit tul,teÏko sekiro in tri sulice je nosil s sabo. Brez noÏa patako nikoli ni bil. Tik za Risom pa je ‰el postaven mla-dec, prav tako oboroÏen. »Kdo pa je —?« so ugibalimladci. »Ooo — Saj ni mladec. Le Zorna Kalina se jetako oblekla in opremila in gre z nami na lov.«

»Kalina! Kalina! Kalina!« je ‰lo od ust do ust po vsemkoli‰ãu in v vse koãe in pri‰lo na u‰esa tudi Presukane-mu Lisjaku. Pohitel je ven na mosti‰ãe in videl Zorno, kije s polnim tulom pu‰ãic na hrbtu krepko zamahovalaz negodnimi mladci vred z veslom in vodila drevak protiplitvini za Brdom. Lisjak je zasikal kakor gad v precepu,

BESeDABOBRI 2: ROD

236 

ki bi rad piãil, pa ne more. Drevaki, eden izmed novihteÏkih in dva stara laÏja, pa so veselo drseli po jezernigladini, ki jo je pravkar obsijalo sonce. Kmalu so zginiliza Brdom. Takrat je tudi Presukani Lisjak planil po pri-stajnem mostu navzdol in odrinil na jezero. Kam? Ka-mor koli. Samo k jezercu v Dolgi dolini ne. Pa ga je rav-no tja najbolj vleklo.

Kalino so mladci kar obãudovali. Skozi brzice je znalaspraviti drevak, kakor bi ga sami ne mogli. Le kako se bovedla na lovu? Res je ta in oni Zorno Ïe videl, da je znaladobro napeti lok. Pa vendar —. Îenska je le Ïenska.

Tiho, da niti vsi ptiãi niso koj odleteli, je priveslal Pe-gasti Ris s svojimi tremi drevaki v jezerce na precepuDolge doline. S pritajenim glasom je priãel ukazovati.Koj je sprevidel, po kateri steãini se bodo pra‰iãi umak-nili, kadar jih dvignejo z leÏi‰ã. Ponirku in Brlezu in ‰enekaterim mladcem in Zorni Kalini je velel, naj spleza-jo ob steãini na drevesa, od koder bodo lahko streljali nabeÏeão divjad, ne da bi postavljali sami svoje Ïivljenje vnevarnost. Merijo naj pa le bolj na manj‰e Ïivali, ker ‰ib-ko izstreljena pu‰ãica se starega merjasca sploh ne pri-me.

In so od‰li. Vodila je pa pravzaprav Kalina. Mladenkamlaj‰e mladce. Kaj takega se ‰e ni pripetilo, odkar je bilov Veliko jezero zabito koli‰ce Ostrorogega Jelena. Inmenda prej tudi ‰e nikoli ne.

BESeDABOBRI 2: ROD

237 

Zorna je splezala v prostorno kobaljo mogoãnegahrasta. Veja pod njo je bila tako debela, da je prav zloÏ-no stala na njej in, ãe se opre na deblo, bo lahko nape-la lok kakor na tleh. Prav tako so se povzpeli Ponirek inBrlez in drugi mladci na obeh krajih vzdolÏ steãine nadrevesa. Vsakega posebej je skrbelo, da bi krdelo pra-‰iãev ne zbeÏalo z leÏi‰ãa v kako drugo smer in bi ne pri-tekli mimo njih.

Naokrog je postalo tiho, kakor bi Ïive du‰e nikjer nebilo. Zorna je videla skozi presledke go‰ãave, kako je vvelikem loku njen izvedeni oãe, Pegasti Ris, obkroÏil zmladci leÏi‰ãe pra‰iãev. Tik pod hrast pa je pri‰umelgozdni jereb in zacicirikal. Kalino je zamikalo, da bi na-pela lok in izstrelila pu‰ãico, pa se je premagala. Popra-vila si je samo rokobran in negibno ãakala. Pred njo paso bile med tanj‰e veje porinjene vse tri sulice, katere pane bo mogla najbrÏ nobene s pridom rabiti. V vrh hrastaje priletel detel. Zaãivkal je in zaãel s kljunom nabijati nasuho vejo.

Zdaj! Onstran malega moãvirja je globoko zarukalPegasti Ris. Dal je znamenje za zaãetek pogona. Njegovimladci so zagnali divji rik. Zaãeli so s holi razbijati podeblih, zraven pa rjuli kakor raztogotena ãreda zobrov.Z vpitjem in razsajanjem so dajali sami sebi poguma. Sajpriznati tega nihãe ne bi hotel. Bilo je pa le res. Vsak samzase se je na tihem moãno bal nere‰ãevih ãekanov.

BESeDABOBRI 2: ROD

238 

Pazi! Zorna je zasli‰ala kruliti svinjo. Mladci v kro‰-njah dreves so se zganili. Od nestrpnosti so zaãeli drge-tati. Tudi Zorni se je tresla roka, ko je polagala pu‰ãicona lok.

Takrat pa — Iz neprehodne nizke go‰ãave je pomoli-la stara svinja svojo ‰ãetinasto glavo. Obstala je in pre-skusila veter, da se je ãulo, kako je nekajkrat pihnila zrakskozi nosnice. Zdelo se ji je varno. V lahnem drncu jestekla proti starim drevesom, pod katerimi ni bilo grmi-ãastega spodrastka in za lovce kaj dober pogled.

Za svinjo je priteklo iz neprodirne go‰ãave nekaj nje-nih toletnih mladiãev. Za njimi pa — Kalina ni utegnilaveã gledati. Od nekod je bila ‰vistnila pu‰ãica. Eden iz-med pra‰iãev je boleãe zacvilil in se zvrnil na tla. Svinjase je naglo obrnila, togotno zakrulila in iskala, koga binapadla. Pa nikogar nikjer ni bilo. Le pu‰ãice so sikaleod vseh strani.

Zorna Kalina se je bila od prvotnega razburjenja Ïepovsem umirila. Razkoraãila se je na debeli veji, nape-la dokaj trdo lok in pomerila. »Drrrnk« je zabrnela teti-va, spodaj na tleh je pa zacvilila stara svinja. Preden seje vodnica zavedela, kaj se dogaja, ji je Ïe druga pu‰ãicapredrla lakotnico in obtiãala v drobovju. Sedaj ‰ele jestarka zakrulila znamenje za beg. V divjem diru in zoglu‰ujoãim kruljenjem je prilomastilo iz go‰ãave ‰tevil-

BESeDABOBRI 2: ROD

239 

no krdelo razdivjanih pra‰iãev, veãjih in manj‰ih. V raz-potegnjenih skokih so zdrveli mimo starih dreves.

Nazadnje pa — kakor ãe‰, kdo mi kaj more, je pribo-del iz go‰ãave z nagrebenjenimi ‰ãetinami, butasto gla-vo in grozeãe ukrivljenimi ãekani teÏak merjasec. Kalinamu je raz hrast zapodila globoko med rebra dobro mer-jeno pu‰ãico. In ‰e sulico je vrgla vanj. Zadela ga je pravna ãelo teÏke butice, pa je ob debeli plasti blata in smoleostrina spodletela in ni ranila zveri. Merjasec je samodivje poskoãil, raztogoteno zakrulil in kakor blisk od-drvel za pobeglim krdelom.

Mladci v kro‰njah dreves so zaãeli zmagoslavnovzklikati. Na tla si pa nihãe ni upal. Jim je Pegasti Risprej to strogo prepovedal. Zavoljo nesreãe, ki bi se kajlahko pripetila. Ranjen merjasec ali pa svinja mati stavselej in vsakomur smrtno nevarna.

Skoraj z niã manj‰im hrupom kakor pa pred kratkimkrdelo pra‰iãev so prirjuli in prilomastili pod strelce vkro‰njah starih dreves golobradi ganjaãi. Ris jih je usta-vil in pomiril. Pegasti Ris je najprej prebodel s sulicodvoje pra‰iãev, ki ‰e nista bila poginila od pu‰ãic. Natopa je velel prav vsem do zadnjega splezati na drevesa,sam pa se je povzpel na hrast k svoji hãeri Zorni Kalini.Od vseh strani so mu mladci kriãe hiteli dopovedovatio svinji vodnici in o starem merjascu, ki ju je, kakor pravpravi lovec, oba moãno zastrelila Zorna Kalina.

BESeDABOBRI 2: ROD

240 

»Takooo —« je z veseljem pogledal Ris svojo hãer inkoj pristavil: »Potem pa le ‰e poãakajmo, da se zverinamrane razbole. âaka nas ‰e teÏko in nevarno delo.« Poteg-nil je iz torbe peãeno jerebico, drugo pa dal Kalini. Gre-de, ko sta jedla, je dopovedoval Zorni, kako mu bo onakot najmoãnej‰a morala pomagati zasledovati merjascain svinjo. Saj morebiti sta Ïe poginila, ali vsaj eden iz-med njiju. Pa komaj. Hodilo bi pa kaj prav. Oba utegnetapostati nesramno nevarna. Posebno ãe tiãita blizu sku-paj.

Dan se je Ïe precej povesil, ko sta splezala Ris in Ka-lina s hrasta na tla. Oãe je veãkrat pokazal hãeri, kako jetreba poklekniti in ujeti napadajoãega merjasca ali svi-njo na nastavljeno sulico. Predvsem pa, da se ne sme nitiza trenutek zmesti.

Potem sta od‰la po krvavi sledi, Ris naprej, Zorna paza njim. Pegasti je napeto gledal predse in na vse stranikakor prav pravi ris. Pri‰la sta Ïe skoraj do jezerca. Na-enkrat pa so v grmovju pred njima za‰klepetali ãekani.Hkrati je merjasec jezno zapuhal. Ris in Kalina sta naglopokleknila in nastavila vsak svojo sulico. Merjasec je bli-skovito pridrvel proti njima. Z vso svojo ogromno teÏose je zaletel v Risovo sulico, ki se mu je za dva komolcagloboko zadrla v ‰ãetinaste prsi.

Takrat pa — Preden je Pegasti mogel seãi po drugosulico, so le malo dlje kakor nere‰ãevi za‰klepetali ‰e

BESeDABOBRI 2: ROD

241 

drugi zobje in zasmrãal nov rilec. Proti Risu in Kalini seje pognala stara, ranjena svinja. Njen tek se je pa Ïe opo-tekal. Pegasti je od groze kriknil. Kalina je pa skoãila na-prej, naglo pokleknila in naperila konico sulice. Dobroje zadela. Samo teÏa svinje jo je vrgla vznak. Razbesne-la svinja je pa hlastnila po njeni meãi. Preden je pa zverutegnila odtrgati meso, ji je Ïe Ris razklal glavo.

Vsa bleda se je Kalina prijela za rano. Ni bilo poseb-no hudo.

Oãe in hãi sta se spogledala, kakor se doslej nista ‰enikoli v Ïivljenju. Oba sta se zavedala, da sta drug dru-gemu re‰ila Ïivljenje.

Za jezercem v Dolgi dolini se je razlegel zmagovit rik.Mladci so bili kakor ponoreli.

Sonce je Ïe dokaj visoko stalo na nebu, ko so se lovciz obilnim plenom vrnili domov na koli‰ãe. Merjasca insvinje ni bilo treba z vrvmi vleãi na mosti‰ãe. Oba je samzanesel po pristajnem mostu navzgor topoumni hlapec,moãan kakor medved.

»Zorna Kalina, Zorna Kalina, Zorna Kalina,« so hitelidopovedovati mladci vsem naokrog. In je Risovo hãerrod Ostrorogega Jelena naravnost obãudoval. Pa je pri-stopil k Zorni tudi Presukani Lisjak:

»Dobro si se izkazala, Zorna.«Mladenka je nekdaj ljubega ji mladca sr‰eãe pogleda-

la:

BESeDABOBRI 2: ROD

242 

»âesar si nisi upal, bojazljivec, ali pa nisi hotel tvegatiti, lenuh, sem morala jaz. Drugaãe bi ne imela veã oãe-ta.«

Lisjak je zardel: »Kalina —?«»Niã!« je odsekala Zorna. »âe mi Ostrorogi Jelen kdaj

ukaÏe, da bom morala postati tvoja druga Ïena, bomtisti dan najbolj nesreãna. Niti prva bi ne marala biti.«

Kalina ni ãakala Lisjakovega odgovora. Od‰la je k oãe-tu Risu, ki je s hlapci in mladci razdeval uplenjene pra-‰iãe.

Zveãer se je rod Ostrorogega Jelena do sita najedelmlade pra‰iãje peãenke. Le Presukani Lisjak se je ni do-taknil. Pa mu je moãno di‰ala.

Drugo jutro ob zori se je Pegasti Ris spustil v dreva-ku po Reki navzdol, sam, ãisto sam. Z mosti‰ãa Ostro-rogega Jelena je Zorna Kalina dolgo gledala za oãetom.Ko ji je zginil izpred oãi, se je Zorna obrnila in stopilapod grozeãim rogovjem orja‰kega jelena v koão Ostro-rogega Jelena. Tako sta bila sklenila Jezerna RoÏa in Pe-gasti Ris, njen oãe. Zavoljo Presukanega Lisjaka. Sodilasta, da v varstvu Bele Ovce in Jezerne RoÏe trmoglavimladec kar gotovo ne bo upal nadlegovati brhke mla-denke.

Na koli‰ãe Ostrorogega Jelena se je pa pritihotapila ‰eena skrb veã: »Kaj, ãe se tudi Pegasti Ris ne vrne veã —?«

BESeDABOBRI 2: ROD

243 

TUJE VODE

Valovi Save so poleskatavali v poznem popol-danskem soncu. Voda je bila bistra, da se je v mir-

nih, zelenkljatih tolmunih videl vsak kamen na dnu. Obskalah so se drÏale ribe, vedno na enem mestu. Le tu patam je katera zamahnila z repom in se pognala za ple-nom. Iz go‰ãave je pri‰el kozorog, se ustavil tik na robustrme peãine in se zagledal v valove globoko pod sabo.

Prav tako je negibno sedel na pomolu, ki ga je z enestrani oblivala Sava, z druge pa po toku in strugi njejpodobna, manj‰a Savinja, Ostrorogi Jelen. Ni se brigalne za ribe in ne za ptiãe, niti ne za vrveÏ ob drevakih inognjih na onostranskem bregu Savinega pritoka. Za-mi‰ljeno je zrl za svetlikajoãimi se valovi, ki so od tu na-prej hiteli nekaj ãasa med dokaj visokimi, prav do vrhaz go‰ãavami obra‰ãenimi hribi, naravnost proti podson-cu. Kasneje so zavili bolj na jutranjo stran in mu zginiliizpred oãi. Tam zadaj nekje — petkrat se je Ïe od takratnapolnila in spet ugasnila luna — je bil prvo noã pristals svojimi drevaki. Takrat si niti v sanjah ni mogel misli-ti, da se bo vraãal po drugi poti. Najmanj pa, da bo ko-maj za dan navzdol in za dva navzgor daleã od lastne-

BESeDABOBRI 2: ROD

244 

ga koli‰ãa priveslal od mrzle strani nazaj v Savo. In takobogato otovorjem. In kar brez vsake posebne nezgode.

Res so padli trije hlapci in Medved, njegov drugi sin,je ujel na prsi ‰iroko brazgotino in drugi so jih tudi ne-kaj; ta tu, oni tam. Pa vse to kar niã ne pomeni v primeris tem, kar je bil dosegel in za kolikor se je bil spreumel.

Îe veã dni so bili veslali po Savi navzdol. Hribi so biliostali Ïe davno za njimi in na obe strani vode se je ‰iri-la sama ravnina. So tu pa tam pri‰li k ognjem redki na-seljenci, pa niso imeli niã pravega blaga za premenjavo.Tisti veãer so se pa kar usuli okrog tabori‰ãa. Predvsemjim je bila pika na bobrovino. Ponujali so pa zanjo bu‰e,katerih so pasli ‰tevilne ãrede. Je Ostronogi premenjaldve. Kaj bi z veã! Meso bi se brÏ usmradilo. Îivih pa nemore prevaÏati v drevakih. Bu‰arji so se zaãeli spogledo-vati in so od‰li. Jelenu se je njih obna‰anje zdelo kajsumljivo. Ukazal je moÏem in mladcem, naj bodo vsakhip pripravljeni prijeti za oroÏje. V boj naj se pa ne za-pletajo. âim hitreje naj se umaknejo v drevake in odri-nejo od brega proã. Pridobiti tako niã ne morejo razennekaj mr‰avih bu‰. Poãemu jim bodo. ·kodo pa lahkoveliko utrpe. Na blagu in ljudeh.

Vztrajni Volk je to noã postavil goste straÏe. Gorje, ãebi jih ne bil.

Bu‰arji so se kakor maãki pritihotapili in iznenada na-padli. Budne straÏe so jih prestregle in zavpile na po-

BESeDABOBRI 2: ROD

245 

moã. MoÏje in mladci so planili pokonci, zavihteli suli-ce in sekire in podrli dokaj napadalcev. Drugi so seumaknili. Vztrajni jih je hotel zasledovati, tako se je bilrazvnel, pa mu Jelen ni pustil. Poãemu bi zavoljo vnemetvegal Ïivljenje svojih ljudi. Ali pa samo zato, da bi sekasneje lahko hvalil, kako zelo je potolkel svojega nas-protnika.

Po Ostrorogovi uvidevmosti so proti jutru z vsem to-vorom odveslali naprej. ·e celo padle hlapce so vzeli ssabo in jih ob sonãnem vzhodu pokopali na produ on-kraj Save.

Od takrat naprej so vedno prenoãevali le na otokih,katerih ni primanjkovalo v ‰iroko razliti strugi. Imeli somir pred ljudmi, zato so jih pa tembolj nadlegovali ko-marji.

Ob naselja so zadevali ãedalje pogosteje. Zaãeli sopremenjavati koÏuhovino in bobrovino celo za zlato, kiso ga pa ti rodovi Ïe sami od drugih premenjali. Ostro-rogi je zaãel povpra‰evati. Pozvedel je, da se glavna pre-menjava vr‰i tam, kjer se Sava izteka v ‰e veãjo reko, dokamor pa ni veã tako daleã.

Potem se Ostrorogovci niso skoraj niã veã ustavili.Celo ponoãi so veslali naprej. Svetila jim je luna. In tamdoli, ob sotoãju Save in Duna — ha! âlovek bi kar ver-jeti ne mogel, ãe bi sam ne videl. Voda mirna in ‰irokakakor jezero. Od vseh strani so prihajali drevaki. ·e veã

BESeDABOBRI 2: ROD

246 

pa je bilo ãolnov, ki niso izÏgani in izdobeni iz enegasamega debla, paã pa stesani in zbiti iz veã plohov. Pred-vsem pa — na isti naãin delane veãje in manj‰e ladje, kisprejmejo vase mnogo tovora in dokaj ljudi. ârnolasimoÏaki so bili priveslali z njimi navzgor po I‰tru, kakorse imenujeta Dun in Sava skupaj. Pri‰li so iz toplih kra-jev, kjer vode nikoli ne zamrznejo in kjer je vsenaokrogslano jezero, ki mu pravijo ãrnolasci — talasa — morje.Namesto s koÏuhovinastimi so bili pokriti v bronasteoglavnice in veljavnej‰i so bili bogato odeti v bron, ki gane predre nobena pu‰ãica. ·e sulica komaj. In namestonoÏev in bodal za pasom so nosili pripasane meãe. In,in, in. — Nevarno bi bilo spoprijeti se z njimi.

S seboj so tovorili mnogo brona in zlata in pa rejenemehove di‰eãe in moãne pijaãe — ojnos. Ostrorogi se jebil na dana‰njem Ciganskem otoku prviã sreãal zvinom, in sicer s sladkim, gr‰kim.

Veselo je bilo Ïivljenje na bregovih tistih tujih voda inOstrorogemu se kar nikamor ni mudilo. Posebno ‰e, kerje koÏuhovino in predvsem bobrovino tako dobro pre-menjaval, kakor bi je nikjer drugje ne. Pomuditi se jemoral tudi zavoljo Rjavega Medveda, ki ni hotel prej na-zaj proti domu, dokler se ni nauãil, ãeprav moãno ra-njen, vlivati in kovati iz brona orodje in oroÏje.

V veliko sotoãje voda je pripeljal izpod Zaledenelihgora na ‰irokih splavih sol in ‰e razno drugo blago tudi

BESeDABOBRI 2: ROD

247 

Zlatobradi Macesen. Tega je bil Ostrorogi Ïe od prej po-znal. Njegov rod je kopal sol, katero je Jelen Ïe veãkrat‰el iskat ãez visoke gore. Zlatobradi je pregovoril Ostro-rogega, da se ni vraãal nazaj proti domu po Savi, ampakz njim vred po Dravi. âe‰, bolj varno bosta plula, ko stasi oba nabrala dokaj imetja. Kako pa Ostrorogi prispenazaj v Savo, mu pa Macesen Ïe pokaÏe. Res da bo tre-ba proti zadnjemu prenesti drevake iz ene vode v dru-go za slab dan hoda daleã po suhem, pa naj ga nikar karniã ne skrbi. Ne bo mu Ïal.

In so Ostrorogovci odpluli namesto po Savi po Dununavzgor. V neskonãnost se je vlekla ravnina, po kateri jeposkakovalo vse polno dolgouhih zajcev.

Najbolj vesel je bil te poti Rjavi Medved. Premenjal jezadnjo bobrovino za teÏke kepe brona.

Od nenehnega napornega veslanja so mladcem inmoÏem roke kar otrdele, toliko se je bilo napravilo roÏe-nastih Ïuljev v dlaneh. Vsi so se oddahnili, potem ko sobili med nizkim griãevjem priveslali na rob dana‰njegaDravskega polja, tja, kjer priteka v Dravo Dravinja, in seutaborili za veã dni, da se odpoãijejo in razgledajo inposlove od Zlatobradega Macesna in njegovih.

âez dva dni je Zlatobradi Macesen odveslal naprej poDravi navzgor. Ostrorogi Jelen je pa odposlal svojegaprvorojenca, Vztrajnega Volka in hlapca PremetenegaNavihanca z dvema drevakoma proti toku Dravinje, da

BESeDABOBRI 2: ROD

248 

poi‰ãeta prehod do Save. Mladci in moÏje, ki so se biliÏe odpoãili, pa niso imeli pravega dela. ·li so na lov in seoskrbeli z mesom. Ribe so pa kar sproti lovili. Drugaãepa — zadonela je spet brenka in oglasile so se pesmi,katerih Brneãemu Topolu, nekdanjemu mladcu Pi‰ãa-larju, ki so mu sedaj Ïe poganjali brki in brada, ni nikolizmanjkalo. Od njega so se tudi drugi marsikatere nava-dili.

Veselo petje in brenka je privabilo v tabori‰ãe Ostro-rogega Jelena naselnike. Med prvimi je pri‰el priletenmoÏ, P‰eniãni Klas, ãigar beseda je med redko naselje-nimi Ravenci najveã zalegla.

Ostrorogi se je bil zadnje ãase dobro navadil spozna-vati ljudi. Klasu je koj bral po‰tenost z obraza. Natoãilmu je vina in sta se priãela razgovarjati. Klas ni hotelostati tujcu dolÏan gostoljubnosti. Povabil ga je v svojenaselje in mu postregel s — kruhom, visokim in belim,kakr‰nega doslej Ostrorogi ‰e videl nikoli ni, ‰e manj pajedel.

»Kje vendar dobite tako dobre podpepelnjake?« jevpra‰al Jelen.

Starãek se mu je nasmehnil: »Ni to opresnik. Kva‰enkruh je. Daje nam ga velika na‰a mati — zemlja.«

»Velika mati zemlja,« se je ãudil Jelen.

BESeDABOBRI 2: ROD

249 

»Da, da! Glej, tam njeno podobo!« Klas je pokazal nasteno koãe, kjer je stal na ozki polici kipec Ïenske z obil-nimi prsi. Poleg kipca pa je leÏalo nekaj klasov Ïita.

Ostrorogi se je ‰e kar ãudil. P‰eniãni Klas mu je parazloÏil:

»Kakor mati nebogljenega otroka, tako nas vse dojina‰a velika mati zemlja. Ljudi in Ïivino in ptiãe pod ne-bom in ribe v vodi. Ona daje zrnu kaliti, setvi da raste,in klasju, da Ïito pozori. Zemlja — velika mati.«

Jelen je prikimal.Kasneje je Klas razkazal Ostrorogemu svojo zeleno

ozimino, poÏeta strni‰ãa pa tudi prazna polja. Zraven gaje nagovarjal, da je ‰e dosti neobdelane zemlje na obehstraneh Drave. In ni prikrival, da bi on Ostrorogega, gla-varja mogoãnega rodu, kaj rad imel za svojega meja‰a.Da sam ne misli nikoli zapustiti Velikega jezera, je od-govoril Jelen, sinovom pa ne bo branil, ãe se hoãe kdopoprijeti kmetovanja.

V teku dni je pa P‰eniãni Klas le toliko pregovorilOstrorogega Jelena, da sedaj tovori s sabo veã mehovÏitnega semena.

»Hm! Kaj bi se selil,« je na pomolu ob sotoãju Save inSavinje sam sebi spregovoril Ostrorogi Jelen. »Kmeta inlovca in ribiãa, vse tri zdruÏim v sebi. Na svojem koli‰ãuin svoji trdini. In kipec matere zemlje postavim v svojo

BESeDABOBRI 2: ROD

250 

koão. In ‰e po svetu bom tovoril. In vsemu Velikemujezeru zagospodarim.«

V nekaj dneh sta Ostrorogi Jelen in Pseniãni Klas po-stala prijatelja. Ostrorogi se je prav dobro zavedal, dazvezo z Ravenci ne bo nikoli veã pretrgal. Morebiti si ÏePonirek in Brlez izbereta za prvi Ïeni katero izmed ra-venskih mladenk. Saj Klas ima vse Ïivo vnukinj. Kam boz njimi!

Kljub temu, da je pritisnil jesenski mraz in so zaãelevode postajati ledeno mrzle, bi se bil Ostrorogi ‰e nekajãasa pomudil pri prijaznih Ravencih. A se je vrnilVztrajni Volk in privedel s seboj tudi Grãavega Bresta innjegove mladce, na katere je bil naletel prav ob sotoãjuSave in Savinje.

Bresta se je Jelen kaj razveselil. BrÏ ga je zaãel po-vpra‰evati, kako je doma na koli‰ãu. Grãavi mu ni niãe-sar prikrival. Na Presukanega Lisjaka se je Ostrorogiraztogotil. Da ga z biãem pretepe, je zagrozil. ZavoljoZlate Perunike in Pisane Tulpe. Najbolj pa zavoljo Zor-ne Kaline. Le zakaj ni tega svojeglavega mladca vzel ssabo na pot. âe bi se tam v tujem ne drÏal svojega roduin bi sku‰al hoditi svoja pota, bi ga bila kar gotovo zade-la srnrt. Tako pa —

Ostrorogemu Jelenu se je zaãelo hudo muditi nazajproti Velikemu jezeru. Zapodil je drevake po Dravinjinavzgor, jih v enem samem dnevu prenesel za sedanjo

BESeDABOBRI 2: ROD

251 

Konji‰ko goro iz enega vodovja v drugo, jih pehal ponizkih potokih navzdol, dosegel na ozkem okljuku Sa-vinjo — mesto Celje stoji dandanes tam — in naglo zdr-snil skozi tesni do Save.

Odpoãiti moÏje in mladci so se gnali, da so kar tek-movali med sabo. Za ledeno mrzlo vodo, po kateri sodokajkrat morali bresti, so se komaj menili. Saj jih jegrelo naporno delo. In pa — vsi bi bili radi ãimprej spetv svojih koãah doma na koli‰ãu. Naveliãani so bili dol-goãasnih in nemirnih tujih voda. Zahrepeneli so po le-pem in spokojnem Velikem jezeru. In pri vsej naglici seni pripetila nobena druga nezgoda kakor samo, da si jeeden izmed hlapcev zvil obe nogi hkrati in so moralikasneje ‰e njega prena‰ati.

Sedaj pa — ãe bo ‰lo vse po sreãi pristane skoraj poddomaãim koli‰ãem. Potem naj se pa Presukani Lisjakpripravi. Ga Ïe nauãi, da bo znal spo‰tovati skupnostsvojega rodu. In Zorna Kalina —?

Ostrorogi je vstal. Res ni vedel, kaj naj naredi z Zor-no. In kakor bi bil zahrepenel, da brhko in zdravo mla-denko ãimprej spet vidi, se je Jelen ozrl po tesno medskale stisnjeni strugi navzgor. Zaãudil se je. Lahek dre-vak se je pozibaval proti njemu. Ostrorogi je na pol za-meÏal in si z dlanjo zaslonil oãi, da ga niso preveã slepilivalovi, ki so se lesketali v svitu veãerne zarje. Ta hip je vokretnem veslaãu Ïe prepoznal svojega zvestega hlap-

BESeDABOBRI 2: ROD

252 

ca Pegastega Risa. Vesel ga je bil. Hkrati je pa Jelena ob-‰la nejevolja. Le kako more biti tako nespameten, da pu-sti mladenko kar tako brez vsega varstva, ko vendar ve,da stikuje krog nje Presukani Lisjak.

Ris se je svojega gospodarja tako razveselil, da kar niãni vedel reãi. Ostrorogi ga je pa brÏ vpra‰al:

»Kje je Zorna Kalina?«»Doma na koli‰ãu.«»Pa kje?«»Med Belo Ovco in Jezerno RoÏo bo spala, dokler se

ne vrnem.«»Prav!«Prej mraãni obraz Ostrorogega Jelena se je razjasnil.

·e bolj pa Risov, ko gospodar na vsej dolgi poti ni poza-bil njegove hãere. Navsezadnje jo pa res utegne vzeti zasvojo ãetrto Ïeno.

Mraãilo se je Ïe. Ostrorogi in Ris sta se prepeljala vsaks svojim drevakom ãez Savinjo, kjer so se utrujeni moÏjein mladci Ïe zavijali v koÏuhe in legali k poãitku, dazjutraj spet navsezgodaj napno vse svoje moãi.

Tabori‰ãe Ostrorogega Jelena je kaj kmalu utihnilo.·e straÏam se je dremalo. So zapeljivo uspavajoãe ‰ume-li pod njimi Savinje in Save valovi, ki so neprenehomahiteli mimo njih v naroãje tujih voda, do I‰tra in ‰e na-prej do slane talase.

BESeDABOBRI 2: ROD

253 

Dan se je nagibal. Sonce se je skrivalo na veãerni straniza razpotegnjene oblake in izza njih ‰e tu in tam pogle-dalo na koli‰ãe v Velikem jezeru, preden zaide za odda-ljene hribe.

V veliki koãi Ostrorogega Jelena so se naslanjale naognji‰ãe Jezerna RoÏa, Tenkoprsta Vrba in Zorna Ka-lina. Predle so. Bela Ovca je pa sedela na hlodu ob ste-ni in mlela z Ïrmlji v droben prah trdo posu‰eno kore-niko praproti. Otroci bo se podili zunaj na mosti‰ãu, ne-kaj jih je bilo pa od‰lo na trdino nabirat rdeãe, Ïe moã-no od slane oparjene ‰ipkove jagode. Îenskam se nitigovoriiti ni veã ljubilo, tako zelo jih je bila vse prevzelaskrb. Najbolj zami‰ljena je bila Zorna Kalina. Vseh petnjenih bratov je bilo od‰lo z Ostrorogim. No, in sedaj ‰eoãe. Kdo jo ubrani pred Presukanim Lisjakom?

Dan je bil brez vetra in jezero zunaj popolnoma mir-no. Vsa koli‰ãa so se ogledovala v vodni gladini.

Zakasnela debela muha se je brenãe preletela z enestene na drugo. Spodaj ob pristajno bruno pa je butildrevak. Koj nato so Ïenske zaãule naglo in trdo hojo popo‰evnini navzgor. Spogledale so se, ãe‰ komu se nekitako mudi.

Pa Ïe je stopil v koão Presukani Lisjak. Koj na obrazuse mu je poznalo, da mu nekaj ni prav. Stegnil je vratnaprej in na‰obil usta: »Hhhm!«

BESeDABOBRI 2: ROD

254 

»Kaj bi rad?« je mirno vpra‰ala svojega ãetrtega sinaJezerna RoÏa.

»Kdo je sedaj gospodar na koli‰ãu?«»Ostrorogi Jelen, moj moÏ in tvoj oãe.«»âe ga pa ni doma?«»Zastopa ga Grãavi Brest.«»Tudi njega ni.«»Preden je od‰el, je izroãil koli‰ãe in nas vse v varstvo

in skrb zvestemu Pegastemu Risu.«»Ha! Temu psu. Kje ga pa imate?«»Te niã ne briga.«»Hrrrm! Le prikrivajte. Vse vem. Tudi njega ni. In za

naprej bom vsemu koli‰ãu ukazoval jaz.« Lisjak se jezravnal in se s pestjo bobneãe potrkal na prsi.

Jezerna RoÏa je odloÏila predivo in zrasla: »Dokler seOstrorogi in vsi drugi ne vrnejo, bo na na‰em koli‰ãutako, kakor bom hotela jaz.«

»Ostrorogi in vsi drugi se nikoli veã ne vrnejo.«»Kdo ti je pa to natvezel?«»Tisti, ki ve, da je na sotoãju Save z enako bistro vodo,

kakor je sama, tak vrtinec, da poÏre vsak drevak in utopivse veslaãe.«

»Le verjemi Ko‰ati Jelki!« je oporekala Jezerna. V res-nici pa jo je zaskrbelo, da jo je kar zbodlo v prsih. Za-vedela se je, da se Lisjaku ne bo mogla dolgo postavlja-ti po robu.

BESeDABOBRI 2: ROD

255 

»Bomo videli, kdo ima prav,« je odgovoril Presukanisvoji materi kar nekako mimogrede. Pristopil je pa kprebledeli Zorni Kalini in ji pomeÏiknil: »No, Kalinca.Bo‰ marala postati moja Ïena, ali ne?«

»Ne!«»Ti,« je zasikal Lisjak, »ãe hoãem, te ‰e nocoj za lase

zavleãem v svojo koão.«Preden je mogel kdo Presukanemu kaj odgovoriti, je

nastal zunaj na mosti‰ãu vik in krik, da so se vsi, z Lis-jakom vred, kar spogledali. Hiteli so ven in obstrmeli.

»Gredo, gredoo, gredooo —« se je razlegalo vsevprek.Otroãi in Ïenske so ti‰ãali k ograji na prireãni strani. Ste-gali so roke in drug drugemu kazali vrsto teÏko natovor-jenih drevakov, ki so zavijali z Reke na jezero in se obra-ãali proti koli‰ãu Ostrorogega Jelena. Îenske, pa tudiotroci so skoraj vsi od veselja jokali. Odra‰ãajoãi mlad-ci pa so skakali v drevake in z veselimi vriski hiteli svo-jim oãetom in starej‰im bratom naproti.

»Pssst, pssst, pssst!«Koli‰ãe Ostrorogega Jelena je prisluhnilo. Z jezera sta

se veselo oglasila brenka in pesem, kakor bi pela vesla,ki so enakomerno zamahovala, se potapljala v vodo inse spet dvigala iz nje.

Pesem je utihnila, koli‰ãe pa je odjeknilo od silnihvzklikov.

Haaa — haj, haaa — haj, haaa — haj!

BESeDABOBRI 2: ROD

256 

In kakor je pozno spomladi Ostrorogi Jelen zadnji od-veslal, tako je sedaj prvi pristal. Na vsaki roki se mu jeblestela zlata zapestnica. Vsi njegovi domaãi so se zgrni-li okrog njega, le Presukanega Lisjaka ni bilo nikjer.

Îe davno se je noã nagnila proti jutru, preden je to-krat utihnil rod Ostrorogega Jelena.

Haaa — haj, haaa — haj, haaa — haj!Brenka, brenka, brenka, breeenk —Brneãi Topol niã veã ni mogel. Omagal je. Same so se

mu zapirale oãi in glava mu je omahovala. Tudi on jemoral zadnje dni vleãi teÏke drevake in broditi po mrzlivodi. Zaspal je kar pred koão. Da bi se ne prehladil, gaje Ostrorogi sam spravil na leÏi‰ãe v veliko koão.

Bi ga bilo ‰koda, mladca, ãeprav ni bil kaj prida zadelo.

Pa je znal tako veselo brenkati, kakor bi se smejal, patudi tako Ïalostno, kakor bi jokal.

In pa — pesmi mu ni nikoli zmanjkalo.In pa — tudi vrnil se je ‰e brez tetive na loku.

BESeDABOBRI 2: ROD

257 

PRENESENI MEJNIKI

Veliko jezero so zagrnile jesenske megle. Vreme jebilo pusto in vlaÏno. Sonce se je le redkokdaj po-

kazalo in ‰e takrat je bilo brez moãi in ni grelo. Priãelase je ponujati zima.

Jezerjani so postajali zaspani. Od dne do dne se jim jemanj ljubilo. Koli‰ãe Ostrorogega Jelena, ki je ãez polet-je le nekako Ïivotarilo, se je razÏivilo, kakor se ni ‰e ni-koli nobeno naselje v Velikem jezeru. Od jutra do veãeraso odhajali in pristajali drevaki. Lovci so vozili iz go‰ãavujeto in uplenjeno zverjad. Hlapci so dovaÏali kurivo zazimo. Îenske pa so dokaj imele opraviti z vodo za pitjein kuho. So rade mo‰kim, odkar so brodili skoraj pol letapo svetu, bolj postregle kakor pa prej, ko so se poveãi-ni drÏali doma.

Pod koli‰ãem Ostrorogega Jelena pa so pristajali tudidrevaki iz drugih naselij. Kar vsi glavarji so pri‰li razenTurovca, Urnega Sulca. Med prvimi so priveslali Vitoro-gi Oven in njegova dva sinova, Zagoreli Rakar in ârniBor. Vitorogi ni maral slepomi‰iti. Ostrorogemu je karnaravnost povedal, da Zlate Perunike ne da Presukane-mu Lisjaku.

BESeDABOBRI 2: ROD

258 

»Prav!« mu je potrdil Jelen. »âe noãe mladec sam sebidobro, pa kakor hoãe.«

In potem so se ‰e domenili zavoljo dvojãic; za Svet-looko Srno in Lepoglavo Veverko. Ko pritisine zmrzal,dvignejo Vitorogovci veliki pogon v Hudo brezno. Po-tem bo mesa na koli‰ãu na ostajanje. Pa bi se dvojãicipreselili izpod RoÏnega hriba na drugo stran jezera. Dabi bil pogon ãim uspe‰nej‰i, je Oven tudi Ostrorogovcepovabil, naj se ga udeleÏe, kar mu je Jelen kaj rad oblju-bil. Samo sporoãi naj.

Glede odkupnine za dvojãici se pa nista oba gospo-darja prav niã pogajala. Ostrorogi je niti omenil ni. DaobdrÏi staro navado, je Oven sam od sebe ponudil zavsako po trikrat za vse prste na eni roki bobrovih koÏ.

»Prav.«Vitorogi in Rakar in Bor so od‰li. Jelen se je pa z brid-

kostjo spomnil svojega ãetrtega sina, Presukanega Lis-jaka. Odkar se je vrnil, ‰e ni govoril z njim. Se ga je Pre-sukani izogibal. »Lej!« je revsnil Ostrorogi predse, »smr-kavec bi bil skoraj tudi Srni in Veverki skazil Ïivljenje.Mu Ïe pokaÏem.«

Jelen je segel na steno in snel z lesene kljuke teÏakjermenast korobaã.

»Nad kom se pa kani‰ znositi?« se je oglasila JezernaRoÏa, ki je Ïe ves ãas opazovala mrki obraz svojegamoÏa in Ïe tudi uganila njegove misli.

BESeDABOBRI 2: ROD

259 

»Presukanemu Lisjaku dopovem, da drugiã ne bodelal po svoji trmoglavi butici.«

»S korobaãem mu kaj malo dopove‰,« je bila modraJezerna RoÏa.

»·e ti mu dajaj potuho,« je vzrojil Ostrorogi.»Mu je niã ne dajem. Samo nihãe ne bo verjel, da si ga

krotil zavoljo Zlate Perunike. Vsi te bodo dolÏili in Lis-jak sam tudi, da si se raztogotil zavoljo Zorne Kaline.Mar ne?«

»Pah!« je revsnil Jelen. »Me malo briga, kaj misli Lis-jak in drugi.«

»Naredi, kakor hoãe‰,« je odnehala Jezerna. Pa je sepristavila: »Samo nerodno bo, ãe kasneje kdaj pripelje‰Kalino k svojemu ognji‰ãu za svojo ãetrto Ïeno.«

Ostrorogi je obmolknil. âez ãas je pa obesil korobaãnazaj na zakajeno steno. Presukani se je oãeta ‰e naprejizogibal. Jelen pa ni ti‰ãal za mladcem. Bo Ïe, kakor bo.

Na koli‰ãe Ostrorogega Jelena je priveslal tudi Ne-okretni Karp. Kakor drugi glavarji, je tudi on Ïelel odOstrorogega premenjati nekaj bronastega orodja inoroÏja, ki ga je bil Jelen mnogo pritovoril iz tujih krajev.Ostrorogi je bratu postregel s sladkim vinom. Potem muje razkazal pripeljano blago. Karpu je bilo dokaj stvarivseã. Jelen pa ga je spodbujal: »Kar vzemi, kar vzemi!«

In je Neokretni res marsikaj odbral. »Kaj naj ti padam za zameno?« je nazadnje zaskrbljeno vpra‰al Karp.

BESeDABOBRI 2: ROD

260 

»Ve‰ kaj, brat moj,« je odgovoril Ostronogi, »kar kolimi da‰, bo‰ teÏko pogre‰al. ·e najlaÏe utrpi‰ svet tostranReke. Ti ima‰ zemlje za svoj rod veã kakor dovolj, menije je pa zaãelo primanjkovati in mi je bo ‰e ãedalje bolj.«

»Verjamem,« je pritrdil Neokretni.»Saj dokler je bil najin oãe, Brkati Som, ‰e Ïiv, sva se

kar mimogrede pogovorila,« je nadaljeval Jelen. »In takoiman sedaj jaz na tem svetu laze in staje in pa‰o, le lovi‰‰e ti po njem.«

»I, kar tako naj bo, kakor je bilo doslej,« je bil voljanNeokretni.

»Nak!« ni bil zadovoljen Ostrorogi. »Rad bi, da binihãe drugi ne imel nobene pravice tokraj vode kakorjaz.«

»Te razumem,« je prikimal Karp in spet srknil poÏirekvina.

»âe ti je prav,« je stegnil Jelen roko, »si izberi ‰e kaj,kar bi rad imel. Potem pa jaz zasekam ob Reki navzdolin ob Savi navzgor svoje mejnike in delam za naprej natem svetu, kar sam hoãem.«

»Prav,« je pritrdil Neokretni Karp in segel po zlati za-pestnici. Ostrorogi mu je pa znova natoãil vina in sebitudi.

Nazadnje, ko je Ïe odhajal, se je pa Neokretni ‰e do-mislil, da bi mu Ostrorogi Jelen s svojimi moÏmi inmladÏci pomagal zagnati zobre v skopane jame. Jelen

BESeDABOBRI 2: ROD

261 

mu je prav rad obljubil. Je imel do lova vse Ïivljenje ne-ko posebno slo. Drugi so res zalezovali zverjad in divjadsamo zavoljo mesa in koÏ, on pa bolj zavoljo veselja, kiga je uÏil v go‰ãavah.

Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp sta se raz‰la, kakorbi jima svoj Ïiv dan ne bilo pri‰lo niti za las navzkriÏ.

Jelen je bil na novo pridobljene zemlje kaj vesel. Vedelje, da bo moral za semena, ki jih je bil pripeljal s sabo odDrave, prekopati nova polja. Teh mu pa ne kaÏe naprav-ljati predaleã od koli‰ãa. Prej bi mu bil Karp lahko naga-jal, ko je bila vsa trdina v bliÏini njegova last. Znova binastali prepiri. Sedaj mu pa nihãe ne sme niã reãi. In pa,odkar je veslaril po tujih vodah, ga je svet ob Reki ‰e po-sebno mikal, pa sam ni vedel zakaj.

Ostronogi niã ni mogel odla‰ati. Namenil se je, da kojdrugi dan prenese mejnike izpod jezerca v Dolgi dolinina tostranski breg Reke. In si je Ïe domislil, da se ob tejpriliki pomeni tudi s Presukanim Lisjakom, ki se mu karne bo mogel ogniti.

Zveãer je Ostrorogi ukazal, da morajo drugo jutro vsinjegovi odrasli sinovi, pa tudi spodra‰ãajoãa Ponirek inBrlez, iti z njim urezovat move mejnike. Se vendar nespodobi, da bi tako delo opravljali hlapci, ko zemlja nemore postati nikoli njihova last. Presukanemu Lisjakuoãetov ukaz ni bil niã kaj pogodu. Potuhniti se pa ni mo-gel. Poãutil se je, kakor bi se bil ujel v past. Ponoãi se je

BESeDABOBRI 2: ROD

262 

premetaval na leÏi‰ãu in ni skoraj niã spal. Skrbelo ga je,kaj mu poreãe oãe. ·e tesneje mu je pa postalo, ko muje ob sonãnem vzhodu Ostrorogi velel sesti v njegovdrevak. Odrinila sta izpod pristajnega mosta. Za njimasta se pa odtrgala od koli‰ãa ‰e dva lahka drevaka.

Ob izlivu Reke je Ostrorogi Jelen pristal. Stopil je natrdino, ki je bila moãno pobeljena s slano. Ustavil se jepred debelo bukvijo, potegnil izza pasa noÏ in sam za-rezal v lubje prvi mejnik, mogoãno jelenovo rogovje zmnogimi paroÏki. Nato se je vrnil v drevak in ukazalPresukanemu, naj zavesla vzdolÏ brega po Reki navzdol.Sam ni veã prijel za veslo. Odbiral je samo drevesa inkazal Volku in Medvedu in Brestu in Ponirku in Brlezu,kam in kako naj vrezujejo po en jelenov rog. Lisjaku ninikoli rekel stopiti na trdino, ‰e manj pa, da naj bi tudion vrezal kak‰en mejnik. Mladec je dobro ãutil, da gaoãe zapostavlja, posebno ‰e, ko ni maral govoriti z njimniã drugega kakor samo, kadar mu jo ukazal drevakustaviti ali pa ga spet pognati. Pa ‰e to mu je najveãkratkar z roko ali pa z glavo namignil.

In so veslali vedno naprej proti jutru in vrezovali pre-nesene mejnike, dokler niso nekako sredi dneva prispelido okljuka, kjer Reka ‰e dandanes zavije proti mrzlistrani. Tam so stopili vsi na trdino, tudi Presukani Lis-jak. Najedli so se in odÏejali. Potem je pa Ostrorogi spet

BESeDABOBRI 2: ROD

263 

sam zarezal celotno jelenovo rogovje v debelo vrbo, kije rasla tik ob vodi prav na kraju okljuka.

Presukani se je medlo nadejal, da morebiti Ostroro-gi poreãe Ponirku ali Brlezu, naj kdo od njiju stopi v nje-gov drevak in ga vozi naprej. Pa Jelen tega ni naredil.Spet je pomignil njemu. Lisjaka je jezilo, da sta mlaj‰a,‰e neodrasla brata vrezovala mejnike. On pa je samoveslal. Kakor bi bil hlapec.

Dospeli so do Save. Na sotoãju je Ostrorogi zarezal zlastno roko ‰e tretje rogovje orja‰kega jelena. Ob Savinavzgor so bili pa ‰e zasekami dobro vidni mejniki umr-lega Brkatega Soma. Da jih za zdaj ne bo spreminjal, seje odloãil Ostrorogi. Naj ostanego v spomin na njegove-ga oãeta.

Nato so se obrnili in zaveslali proti toku Reke nazajproti Velikemu jezeru. Ostrorogi je sedaj tudi sam pri-jel za veslo, pa je s svojim drevakom namenoma zaostal.In je spregovoril in rekel Presukanemu:

»Lisjak! Kakor si vsak rod zareÏe in zaseka mejnikeokrog svojega sveta, da mu drugi ne uhajajo vanj, pravtako ima pa tudi vsak rod svoje meje, kar se starih navadin obna‰anja tiãe. Prek teh meja ne sme nihãe stopati,ker s tem izdaja rod. Ti se tega nisi drÏal ta ãas, ko semjaz brodaril po daljnih tujih vodah, da povzdignemugled in moã svojega rodu.«

BESeDABOBRI 2: ROD

264 

Ostrorogi je premolknil. Presukani ni vedel niã od-govoriti. Sklanjal je glavo nizko nad okroglino vesla inãakal, kak‰no kazen mu prisodi oãe. âe bi ga uÏgal s ko-robaãem, da bi se mu pocedila kri, bi se ne bil prav niãzaãudil. Jelen se pa ni ganil. Mirno, pa trdo je spet spre-govoril:

»âe bi bil pameten, bi sedaj Ïe lahko peljal v svojokoão Zorno Kalino za svojo drugo Ïeno. Pa si trmogla-vil po svoje in zapravil Zlato Peruniko. Vitorogovci inOstrorogovci se bodo kljub temu povezali. âe bi bil ‰e torazdrl, ne vem, kaj bi sedaj storil s tabo. Tako pa — po-i‰ãi si sam do spomladi za prvo Ïeno mladenko iz ugled-nega rodu. Samo Turovke ne. âe ne, si vzamem jaz, kospet drevje ozeleni, Zorno Kalino za svojo ãetrto Ïeno.Si razumel?«

»Sem,« je pobito odgovoril Lisjak.»Prav! Pa ‰e to ti povem. Otimali ti je ne bomo. Ne

maram priti prav z nobenim rodom ãisto niã navzkriÏ.Bi mi hodilo hudo narobe, ãe hoãem izpeljati, kar semse bil namenil. Prigovori si jo. Ne bom se branil dati pri-merne odkupnime. Tako. Sedaj ve‰.«

»Vem,« je prikimal Lisjak.»In ‰e to vedi,« se je ãez ãas spet oglasil Ostrorogi. »Bi

drugaãe obraãunala. Pa nisi vsega sam kriv. Sem tudi jazpogre‰il, ko te nisem vzel s sabo. V tujih krajih in vodah

BESeDABOBRI 2: ROD

265 

bi kar niã ne mogel trmoglaviti po svoje. Za naprej bo‰pa hodil vedno z mano, ãe te bom rabil ali ne.«

Presukani ni niã odgovoril. Pa tudi Jelen je obmolknil.Oba sta krepkeje zamahnila z vesli in kaj kmalu dohitelaprva dva drevaka.

Tema je Ïe bila, ko so priveslali domov pod koli‰ãe.Zgoraj na mosti‰ãu je pa Ostrorogega ãakal NeokretniKarp. âe bi koj drugi dan napravili pogon na zobre, jerekel, ko je Ïe kar precej mraz in mu je ravno zmanjka-lo mesa. Jelenu je bilo prav. In je koj pri priãi rekel Pre-sukanemu Lisjaku, da pojde tudi on z drugimi vred nazobre.

Pogon ãez Obli hrib proti Tihi globeli je vodil Ostroro-gi Jelen. Svet mu je bil Ïe izza mladih let dobro znan. Sajje prav tu zmogel orja‰kega jelena in dobil po njem imein sloves in jelenova moã in drznost ste pre‰li njemu vmozeg in kri. Karpu niti na um ni pri‰lo, da bi kaj zame-ril. Je kar glasno priznal, da je Ostrorogi v lovskih stva-reh vse drugaãe izveden kakor pa on sam.

Jutro je bilo mrzlo. Pod nogami je hre‰ãala slana. Nadjezerom je leÏala megla, po vrhu Oblega hriba je pa Ïesijalo sonce.

Ostronogega moÏje in mladci tokrat niso imeli s sebojlokov in tulov. Samo sulice, sekire in noÏe. Gonjaãe jeJelen zastavil za Reko navzdol. Vodil jih je Vztrajni Volk

BESeDABOBRI 2: ROD

266 

in jih razpostavil v dolgo vrsto, po dva in dva skupaj, dabi drug drugemu pomogla, ãe bi se kak‰en zober usta-vil. Ostrorogi sam pa se je s Karpom in Lisjakom po-vzpel na Obli hrib in potem ‰el po grebenu proti Tihiglobeli.

V sredi pota nekje je Ostrorogi zavihal nos. Zasmrde-lo mu je po mrhovini. ·el je za nosom in kmalu naletelna razpadajoãega in od zverjadi raztrganega velikegazobra. Okrog njega je bila zemlja vsa razkopana in do-kaj mladega drevja s koreninami vred izruvanega. Jelenje odkimal z glavo in pogledal Karpa: »Lej, kako ga je‰koda! Dokaj mesa je imel, pa je Ïe koÏa propadla. Samonekaj kosti bo ostalo, pa ‰e te bodo do pomladi prepere-le, da ne bodo veã dobre za orodje.«

»Kdo pa je vedel zanj,« se je kakor opraviãeval Ne-okretni.

»Ob pojatvi je poginil. V boju za krave. Tak ãas in paob ruku jelenov je treba kar vsak dan pregledati rasti‰ãa,ãeprav je vãasih hudo nevarno.«

»Ti lahko govori‰, ko ima‰ ljudi za to.« Karp je bil Je-lenu kar nekako zavidljiv.

»Letos nisem mogel. Drugo leto pa, ãe ne bom zdo-ma, tudi tvoje hlapce privadimo tega posla.«

»No le, no le.«Neokretni je bil kaj vesel Ostrorogove ponudbe.

BESeDABOBRI 2: ROD

267 

»Pssst!« Jelen je postal, prislonil dlan k uhlju in pri-sluhnil —

»Je Ïe res,« je povedal ãez ãas. »Îe rukajo. So Ïe zaãe-li. Kar brÏ stopimo, da jim kaj ne skazimo VztrajnemuVolku in njegovim gonjaãem.«

Rinili so naprej skozi go‰ão po kaj slabo presekanistezi. »I, seveda,« si je mislil Ostrorogi. »âe pa Karpnima pravih ljudi in tudi ne zna ne.« Kako vse drugaãebi bilo, ãe bi on ukazoval vsem rodovom v Velikem je-zeru. Kar pri bratu zaãne.

In se je Ostrorogi spomnil, kako se je kot mladec za-klinjal, da ne bo Karpu hlapec, da postane njemu enak,in da —. Niã. Zdaj ga je visoko prerasel.

Pri‰li so v Tiho gobel. Jame so bile kar v redu; tri spre-daj, dve pa ‰e zadaj. Pokrite so bile z draãjem. Plen jeobetal biti obilen, samo ãe se posreãi gonjaãeni zadre-viti ãredo zobrov v to smer.

Ostrorogi, Karp in Lisjak so splezali na drevesa, da bijih zobri ne ovohali in da bi od tam opazovali potek po-gona. Na prisojah je sonce slano Ïe stajalo, na osojah seje pa ‰e belila.

Ostrorogi je tanko poslu‰al in po glasovih, ki jih je lo-vilo njegovo uho, vedel, kaj poãno gonjaãi. Jelenji ruk jepotihnil. NajbrÏ je Volk ãredo Ïe precej tesno zajel inzdaj ãaka, ãe se bo premaknila proti Tihi globeli. V sne-gu se kar gotovo ne bi in bi se bilo treba z njo spoprijeti.

BESeDABOBRI 2: ROD

268 

To malo slane pa Ïivali ‰e ne napravi uporno trmogla-vih. In pa starih juncev ni veã pri tropu. So se po pojat-vi spet umaknili v samotne go‰ãave.

Jelenu se je zazdelo, da je zaãela zemlja nalahno bob-neti. »Aha! So jih Ïe premaknili.« Potem se je od Oble-ga hriba sem razleglo silovito rjovenje gonjaãev. Zemljaje pa zares trdo zagrmela. Volku se je posreãilo pogna-ti zobre v divji dir.

Skozi go‰ãavo je od Oblega hriba sem hrumelo, kakorbi se bil od nekje odtrgal vihar, ki vse podira pred seboj.Lisjaka in Karpa je postalo kar groza, ãeprav sta sedelana varnem v kro‰nji moãnega drevesa. Ostrorogi je panestrpno priãakoval, kdaj pridrve zobri.

»Aha! So Ïe tu.«Z nizko sklonjeno glavo in z visoko dvignjenim re-

pom je prva planila iz go‰ãave stara krava. Bila je vod-nica. Prav tako z glavami pri tleh in z vihrajoãimi repi jedrvela za njo vsa ãrna ãreda. Krave in teleta; vsevprek.Jelen je Ïe razloãil vmes tri moãne, grivaste bike.

TeÏka vodnica je planila na prekrito jamo. Zahre‰ãalje les. Udrla se je. Z njo vred pa eden izmed bikov. Zo-bri tik za njima so se hoteli ustavitii, pa so jih zadnje Ïi-vali porinile naprej. Niso se mogli veã ogniti. Nekaj kravin telet je popadalo ‰e v druge jame. Ostali zobri pa sose razbegnili na vse strani. Ostrorogi je sodil, da jih je

BESeDABOBRI 2: ROD

269 

vsulo veã, kakor je pa dvakrat vseh prstov na rokah.Prav! Naj ostanejo za pleme.

Od jam sem se je zaãulo togotno ruljenje. Grivasti bikse je s prvimi nogami Ïe povzpel na rob jame. Oãividnosi ni zlomil ne hrbta in ne nobene noge. ·e uiti utegne.»Na tla!« je zakriãal Jelen in sam prvi poskoãil z dreve-sa.

Presukani Lisjak se je za hip obotavljal. Potem je pastekel za oãetom in bil kmalu tik za njegovimi petami.

Ostrorogi je neustra‰eno ‰el proti raztogotenemuzobru. Îival ga je pogledala s krvavimi oãmi in se divjepognala iz jame. Morebiti bi se ji bil skok posreãil, da niJelen v zadnjem hipu zadrl svoje sulice zobru v grivasteprsi. Ko je pa odskoãil, je butil v Lisjaka. Oba sta padlain ni dosti manjkalo, da se ni Ostrorogi prekotalil vjamo, kjer bi ga kar gotovo ujeti zobri pomandrali.

»Ti!« je Jelen nameril s pestjo Presukanemu, ko jespet vstal. ObdolÏil je sina, da ga je hotel namenomapahniti v jamo in v smrt. Zavoljo Zorne Kaline. Izreãi patega ni hotel.

Lisjak ni vedel kaj odgovoriti. Samo nekaj je zagodr-njal.

Naprej se oãe in sin nista utegnila veã meniti. Je Ïeprihitel Vztrajni Volk s svojimi gonjaãi. Ujeti zobri so bilibrÏ pobiti.

BESeDABOBRI 2: ROD

270 

Dva dni so razsekavali in nosili lovci plen iz Tihe glo-beli na drevake spodaj na jezeru in ga vozili naprej nakoli‰ãe Neokretnega. Karp doslej ‰e nobeno zimo ni biltako oskrbljen z mesom kakor to leto.

Brata Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp sta si pa odtega dne dalje postala prijatelja.

BESeDABOBRI 2: ROD

271 

STRMOGLAVI PREPADI

Vodna planjava Velikega jezera je ‰e vedno valovilav v vetru. Moãvirja so pa Ïe zamrznila in postala za

ljudi prehodna. NajteÏe je tega ãakal Zagoreli Rakar. Inko je ‰e zapadlo za ped snega, ga po cele dneve ni biloveã doma. Si je bil vtepel v glavo, da bo dvojãica, Svetlo-oka Srna, ko postane njegova, nosila koÏuh iz rdeãkas-torjavih koÏic. Tako bodo koj vsi jezerjani vedeli, da jeÏena Zagorelega Rakarja. In pa postavila se bo kakor no-bena druga.

Vsa moãvirja je obredel Rakar in iskal sledi. Pridno jenastavljal pasti. Najveã rakunov je ujel v plitvem moã-virju visoko v hribih. — Rakiãani orjejo in kose danda-nes tam — Skoraj ga je zgoraj zatela smrt. Udrl se je biltenak led. Ugreznil bi se bil, da je bilo moãvirje bolj glo-boko. Do vratu je Ïe tiãal v blatu. Pa je k sreãi zadel znogami ob trdo dno in izgazil na trdino. Se je prestra‰il,odnehal pa ni. In ãe bo prav, do konca zime bo imeldovolj dragocenih koÏic.

Stikanje Zagorelega za rakuni je pa za nekaj dni pre-trgal veliki pogon v Hudo brezno, ki ga je bil napovedal

BESeDABOBRI 2: ROD

272 

Vitorogi Oven in naprosil tudi Ostrorogovce, naj pride-jo pomagat.

Îe navsezgodaj, komaj se je bilo dobro zdanilo, je Je-len priveslal s ‰tevilnimi mladci in moÏmi pod Ovnovokoli‰ãe. Z njim samim se je vozil v drevaku PresukaniLisjak. âim bolj sta se bliÏala naselju Vitorogovcev, tembolj na trnju je sedel mladec. Vedel je, da drugi niti pri-stali ne bodo, da bodo veslali kar naprej proti trdini inod‰li naravnost v hribe, da ãimprej dvignejo divjad.Ostrorogi se bo pa pomudil na koli‰ãu in z njim vred sebo moral tudi on. Lisjaku je bilo hudo nerodno. Kakonaj se vede proti Zlati Peruniki, ki ga je bila v leto‰njempoletju tako izpodrepila. Prav niã drugega mu ni kaza-lo, kakor da se poniÏa in poprosi Jelena. Z zamolklimglasom je spregovoril:

»Oãe!«»Kaj bi rad?« Ostrorogi je prav dobro vedel, kako ima

Presukanega ujetega v precep. Samo ãakal je, ali se bomladec uklonil ali ne. In se je in je zaprosil:

»Pusti mene v pogon. Naj te kdo drugi spremi na ko-li‰ãe Vitorogovcev. Saj ve‰. Zavoljo Perunike.«

»Vidi‰!« je stegnil kazalec Ostrorogi. »Kako ti narobehodi, ko si ravnal po svoji trmasti buãi.«

»Eh! Zdaj je, kar je.«»Prav. âe mi obljubi‰, da se bo‰ resno ozrl za kako

drugo mladenko, kakor sem ti rekel.«

BESeDABOBRI 2: ROD

273 

»Ob prvi priliki pogledam k Pelikanom pod Belimotokom,« je bil voljan Lisjak.

»âe bo‰ res?«»Prav zares.«»Dobro. Prestopi v Brestov drevak. Vzamem namesto

tebe njega s seboj.«In sta se brata res presedila iz drevaka v drevak kar na

odprtem jezeru.Veselo so se pozdravili Ostrorogovci in Vitorogovci.

Naglo so pognali drevake proti trdini, stopili na suho inse koj priãeli povzpenjati navkreber na sedanjo Loga‰koplanoto. Vodila sta jih Rakar in Bor. Da jim ni po zmrz-njenem snegu preveã drselo, so se upirali na tope kon-ce sulic.

Ostrorogi in Brest sta pa priistala pod Ovnovim ko-li‰ãem. Vitorogi ju je obilno pogostil, preden so odvesla-li proti skalni soteski, kamor je vzel s sabo tudi dva mlaj-‰a sinova in tri krepke hlapce. Sonce je Ïe obsijalo jezeroin obetal se je lep dan.

V Hudem breznu — dana‰njem Peklu — so se povz-peli na prostorno skalo nasproti strmo odsekani steni.âeprav je bilo precej mrzlo, niso zakurili ognja. Bi dimmotil prignano divjad, ki je Ïe tako ni lahko pritisniti, dapriãne skakati v prepad v svojo smrt.

âeprav so se dolgo pomudili na koli‰ãu in zloÏno ho-dili po soteski navzgor, so vedeli, da bodo morali ‰e dol-

BESeDABOBRI 2: ROD

274 

go ãakati. Pripravili so loke in pu‰ãice, pritrdili si roko-brane in poloÏili predse sulice, katerih je bil vsak veãprinesel s sabo. Zaklon iz vej, ki naj jih prikrije oãemprignane divjadi, je bil pa dal Vitorogi Ïe pre‰nji dannapraviti.

Ukovan v stebre ledu, je prek stene Ïuborel slap. Razdrevje se je usipalo ivje, ki ga je obsijalo sonce. Lovci paso ãakali in ãakali, da so se vsega naveliãali.

Da bi ãas hitreje minil, je Oven s pritajenim glasompripovedoval Ostrorogemu, kako ima zgoraj zabita inprepletena in zvezana oba zavraãna plotova, ki lijastovodita naravnost nad prepad, na ãigar robu ima razpe-tih tudi nekaj moãnih mreÏ.

Pssst!Na vrhu se je zganilo. Kakor bi odrezal, so lovci ob-

molknili, pograbili loke in pu‰ãice in vsi napeto gledaliv skalno steno.

Zdaj!âez rob prepada se je pomolila drobna, temna glava

z brado in mogoãnim, veã ko dva komolca dolgimukrivljenim, razkreãenim in nagrbljenim rogovjem. Zanjo pa ‰e druga in tretja in ‰e veã. Z vi‰ine navzdol sopogledali kozorogi. Malo so se poobotavljali. Potem seje pa v mogoãnem skoku prva pognala v skalno stenostara koza in obstala tam, kjer bi dovek mislil, da ni sto-pinje. BrÏ se je preskoãila naprej. Ta trenutek je na

BESeDABOBRI 2: ROD

275 

prej‰njem mestu Ïe stal njen kozliã. Kmalu je bila v stenicela vrsta kozorogov. Nekaj zastavnih kozlov je bilovmes. Zabrnele so tetive in siknile pu‰ãice. Trije kozli indve kozi so se opotekli, padli z vi‰ine in obleÏali na be-lem snegu pod skalo.

Eden izmed kozlov se je koj spet dvignil in bi kar go-tovo odnesel koÏo, da mu nista Vitorogova sinova obahkrati zapodila pu‰ãic med rebra. Vse neranjene Ïivaliso pa Ïe preskoãile vodo in beÏale tokraj slapa po strmi-ni navkreber v go‰ãave zgoraj. Izmed kozorogov se samod sebe ni nihãe ubil. Pustili pa so za sabo sled, ki bovabil drugo divjad, da bo tvegala skok v prepad.

Res so ãez rob pogledali Ïe krivorogi gamsi. Tudi ti sose zapodili v steno. Pa je nekaterim Ïe spodletelo, da sose sami od sebe ubili. Nekaj pa so jih podrle pu‰ãice.

Za njimi je priãela padati v globino ãez steno srnjad.Skoraj vse Ïivali so se ubile in so imele pu‰ãice kaj maloopraviti.

V prepad so pa padli Ïe tudi prvi jeleni. Lovci so seglipo sulice in jih s silnimi zamahi metali v moãnej‰e Ïivali,ki so sku‰ale vstati in pobegniti.

Nato je pridrvela ãez rob tropa divjih pra‰iãev. V tes-nem Hudem breznu je nastalo cviljenje, da so u‰esa bo-lela. Pu‰ãice in sulice ga dolgo niso mogle udu‰iti.

Navsezadnje sta poskoãila ãez rob ‰e dva volka. Ene-mu izmed njih se je pa posreãilo, da je pobegnil.

BESeDABOBRI 2: ROD

276 

Potem je postalo zgoraj vse tiho.Ostrorogi je pogledal Ovna: »Kaj zobra in tura nobe-

nega ne bo?«Vitorogi je skomizgnil z rameni: »Komaj. Se le redko

kateri drÏi na tej strani.« âudno se je pa le zdelo Ovnu,kaj da ne pogledajo gonjaãi ãez rob navzdol. âe se nipripetila kaka nesreãa —?

Pa res ni dosti manjkalo, da bi se bila.Rakar in Bor sta kakor v eni sami sapi pripeljala moÏe

in mladce po hribu navzgor na visoko planoto, porasloz go‰ãavami pa tudi z nizkim lesom, med katerim je bilotu pa tam manj‰e, sedaj zamrzlo in zasneÏeno moãvir-je. Razstavila sta gonjaãe po dva in dva, po enega Vi-torogovca, ki so poznali svet, in po enega Ostrorogov-ca, ki so sloveli kot drzni lovci.

Zaãeli so pogon. Zagoreli in Vztrajni Volk sta gonilaskupaj. Se je tudi tako spodobilo, ko sta bila oba prvo-rojenca. Hodila sta na sredi polkroga gonjaãev.

Spoãetka je ‰lo vse prav. Sledovi so kazali, da se div-jad lepo umika proti tuljavi zavraãnih plotov. Kasneje jepa divjaãina postala nekako zbegana in se priãela obo-tavljati. K Rakarju in Volku sta vsa prepla‰ena prihiteladva hlapca in povedala, da sta presledila in tudi sli‰alaÏe zaruliti velikega, moãno grbastega zobra.

BESeDABOBRI 2: ROD

277 

Zagoreli se je prav precej zmedel. Volk je pa kar po-zabil, da je v tujem lovi‰ãu, kjer imajo domaãi vso bese-do. Je bil preveã vajen voditi. Zaukazal je obstati.

»Stoooj! Stoooj! Stoooj!« se je zaãelo razlegati na obestrani skozi vrsto gonjaãev.

In je Vztrajni koj vedel, da se zober ne bo umaknil. Vkopnem bi se morebiti, v snegu bo kar gotovo celo na-padel. Je star bik, ki po pojatvi samotari daleã proã odãrede.

Kaj sedaj —?Rakar je Ïe namignil, ãe bi ne kazalo pogona opusti-

ti. Res je Ïe ubil nekaj zobrov, ujetih v jame ali pa zaple-tenih v mreÏe. Spoprijeti se pa s takim divjim orjakomkar tako na prostem — naka!

Vztrajni Volk je bil pa ves drugaãen. Razvnel se je:»Nadenj pojdem. Samo Medved naj ‰e pride. Se na

drugega ne zanesem.«In so priklicali ãe Rjavega. Medvedu niti na misel ni

pri‰lo, da bi se obotavljal. Samo hlapca naj pokaÏeta, kjestoji zverina.

·li bo previdno za sledom. Pa ‰e preden so se orjakanadejali in se prav razstopili, jih je zober Ïe napadel.Divje in naglo je planil iz go‰ãave. Glavo je pove‰al ktlom in kazal svoje stra‰ne roge. Z repom pa je opletalvisoko po zraku.

BESeDABOBRI 2: ROD

278 

Ostrorogovci, oba moÏaka in hlapec, so brÏ nastavilisulice. Ovnov hlapec se je pa prestra‰il in zbeÏal. In pravza njim se je zapodil raztogoteni bik, ga naglo dohitel inpodrl na tla. Ni ga pa utegnil veã pomandrati. Priteklasta Ïe Volk in Medved in prebodla zobra vsak od enestrani. Orja‰ki bik se je z vso svjo teÏo zgrudil na Ovno-vega hlapca. Ko so ga potegnili izpod poginjajoãe Ïiva-li, je bil kakor mrtev.

Kasneje se je spet zavedel, hoditi pa ni mogel. Pustiliso ga naslonjenega na mrtvega zobra. Da Ïe ‰e pridejopo oba, so rekli. Sami pa so nadaljevali pogom.

»Napreeej! Napreeej! Napreeej!«Spet se je prestopil polkrog gonjaãev. Sledovi so bili

ãedalje gostej‰i in so pre‰li proti koncu tuljave zavraã-nih plotov kar v sneÏno gaz.

Vztrajni Volk sam ni vedel, kdaj je on prevzel vodstvopogona. Kar ukazovati je zaãel. Ko se je vrsta gonjaãevdovolj zgostila, je poslal tropo moÏ in mladcev nazaj poubitega zobra in po ohromelega hlapca. Saj ravno zaradinjega se je mudilo. Sam pa je odbral najboljse lovce inz naperjenimi sulicami pritiskal med zavraãnimi plotovinaprej proti prepadu. Sodil je, da se bo kar gotovo tre-ba spopasti ‰e s kakim nerescem, katerih je veã sledi.Tudi teÏkega losa je bil zajel pogon. Globoko so bili nje-govi parklji vdrti v sneg. NajbrÏ ni skoãil v brezno inutegne postati nevaren.

BESeDABOBRI 2: ROD

279 

Poãasi, korak za korakom, so ‰li lovci naprej. Skrbnoso oprezovali na vse strani in tanko poslu‰ali, v katerigo‰ãavi za‰klepeãejo nere‰ãevi ãekani. Pa ni bilo niã.Pra‰iãa ni bilo nikjer nobenega. Los pa je tik na robuHudega brezna odskoãil. Sku‰al je prodreti skozi za-vraãni plot, pa se je z lopatastan rogovjem in z nogamizamedel v moãno mrezo. Vztrajni Volk se je zaletel protinjemu in mu zasadil sulico naravnost v srce.

»Heeej!« je zavpil Volk skozi tuljavo dlani z vrhanavzdol v prepad.

»Heeej!« so se mu odzivali od spodaj navzgor. »Je vsekonãaaano?«

»Nee ‰ee.«Vitorogi in Jelen sta spodaj ugibala, kaj bi utegnilo ‰e

slediti. Vztrajni je pa ãakal, da privleãejo zobra. Potemga da hkrati z losom pahniti prek stene. Naj oni spodajtoliko ãasa ostanejo kar na skali, da koga ne zadene kakkamen, ki se utegne odkru‰iti od stene.

»Na, so Ïe tu,« se je zaãudil Rakar. Vztrajni pa niã.Vedel je, da so Ostrorogovci zadrgnili teÏkemu bikumoãno vrv okrog rog, ga prevrnili na hrbet in ga pri-vlekli po zmrznjenem snegu prav tako, kakor so bili va-jeni vlaãiti polno natovorjene drevake skozi brzice porekah in potokih navzgor. Na vampu pa je zobru okobalsedel pretisnjeni hlapec, ki je ‰e vedno teÏko hodil sam.Je menda imel polomljenih nekaj reber.

BESeDABOBRI 2: ROD

280 

Vztrajni Volk je bil pomosen na svoje ljudi. Je le rodnjegovega oãeta nekaj veã, kakor pa so druga naselja vVelikem jezeru.

Gonjaãi so previdno, da bi na snegu ‰e komu izmednjih ne spodrsnilo, porinili najprej losa, potem pa ‰e zo-bra ãez rob v prepad. Drugi pa so medtem Ïe odvezalirazpete mreÏe. Nato so ob‰li strmo odsekano skalo in sepo zloÏnej‰em prehodu spustili z vrha navzdol v Hudobrezno. Ogledali so si najprej mnoÏino pobite divjadi.Vitorogovci so bili s plenom zadovoljni kakor Ïe veã letne.

Kakor krdelo volkov, ki so morali preteãi silne daljave,preden so zajeli svoj plen, tako so se vrgli gonjaãi na po-bito divjad. Odbrali so nekaj najbolj tolstih Ïivali in jihpriãeli razdevati. Drugi pa so zakurili velike ognje, zabiliv tla rogovile in pripravili raÏnje. Hudo brezno se jekmalu napolnilo z vonjem peãenega mesa. Vsi so se gado sita najedli. Postali so dobre volje. Ostrorogovci so sizaÏeleli brenke, da bi zapeli. Pa kaj, ko ni bilo z njimiBrneãega Topola. Se je znal izogniti pogonu. Ni rad gle-dal pobijanja in krvi.

Preden je sonce za‰lo, so Ostrorogovci od‰li. Se jim jeÏe kar mudilo, ãe so hoteli z noãjo vred priveslati poddomaãe koli‰ãe.

Vitorogovci so se pa koj lotili in priãeli pospravljatiplen. Dve noãi in dva dni niso ugasili v Hudem breznu

BESeDABOBRI 2: ROD

281 

ognja. Potem je pa vrveÏ v skalni soteski utihnil. Leokrvavljeni sneg, iztrebljeno blato in nekaj razmetane-ga ãrevesja in niãvrednih mesnih odpadkov je ostalo vHudem breznu od velikega pogona. Pa ‰e te so kaj kma-lu raznesli volkovi in lisice.

Koli‰ãe Vitorogega Ovna pa je bilo bogato zaloÏeno zmesom.

Juhaja!

Sijalo je zimsko sonce. Koli‰ãu Vitorogega Ovna so sebliÏali trije drevaki. Zagoreli Rakar je vozil v enem Svet-looko Srno, da za vedno ostane pri njem kot njegovaprva Ïena. Prav tako pa tudi ârni Bor drugo Ostroro-govo dvojãico, Lepolaso Veverko. Sredi med njima staveslala Ponirek in Brlez. V ritni drevaka pa je sedel Brne-ãi Topol in brenkal in pel, kakor Ïe davno ni.

Prav isti ãas je pa veslal proti koli‰ãu Pelikanov Presu-kani Lisjak, da si izbere eno izmed mladenk tega rodu zasvojo prvo Ïeno, kakor je bil obljubil oãetu, Ostroroge-mu Jelenu, pred velikim pogonom Virtorogovcev.

Kljub jasnemu zimskemu soncu je pa Veliko jezero zakrajem Ïe zamrzovalo.

BESeDABOBRI 2: ROD

282 

BREZMEJNO VALOVJE

Sneg, ki ga zavoljo ostrega mraza pozimi ni kaj pridapadlo, je zgodaj skopnel. Do pomladi je bilo pa ‰e

daleã.Rodna zemlja je spala ‰e kakor mrtva. In ãas, ko se

prebudi cvetje in zelenje, je bil ‰e daleã.Ostrorogi Jelen ‰tevilnim mladcem in moÏem svoje-

ga rodu ni vedel dati pravega dela. IzÏgali in stesali sonekaj drevakov, ki jih pa Ïe od prej ni primanjkovalo.Popravili so staro orodje in oroÏje in naredili za potre-bo novega. Potem pa —. Res, prav zares niso vedeli niãpravega poãeti.

Vreme je obetalo ‰e nadalje ostati stanovitno. Pa si jedomislil in odloãil Ostrorogi Jelen, da pogleda z najdrz-nej‰imi in najvztrajnej‰imi moÏmi in mladci do slanegajezera, do talase, do morja. Ne toliko zavoljo premenja-ve blaga kakor zavoljo potov in prehodov, da jih spozna.

Jelen je na hitro opremil pribliÏno polovico svojihmo‰kih, jih otovoril veãinoma samo z bra‰nom, se dalprepeljati v drevakih do izvirov Reke izpod previsnihskal za koli‰ãem Dolgogrivega Zobra in se brez obotav-ljanja priãel povzpenjati po hriboviti trdini navkreber.

BESeDABOBRI 2: ROD

283 

Izmed sinov Ostrorogega Jelena sta hodila spredaj zaVztrajnim Volikom, ki je vodil vrsto, ‰e Grãavi Brest inPresukani Lisjak. Rjavi Medved je tokrat ostal doma. Se‰e ni povsem opomogel od rane, ki so mu jo bili zadalitatinski bu‰arji. Pred Ostrorogim samim je pa stopalbrenkar, Brneãi Topol. Tudi on ni nosil tovora. Oboro-Ïen pa je bil kakor drugi. Z lokom in tulom in sekiro insulico in z noÏem za pasom. Pa le bolj zavoljo lep‰ega.V boju bi kar niã ne pomenil. Kveãjemu glavo bi po ne-potrebnem utegnil izgubiti. Mu je tudi Ostrorogi na-roãil, naj se brÏ umakne, ãe bi kaj zavre‰ãalo, in naj pazisamo na to, da mu kdo ne razbije brenke, ki mu je viselavrh tula prek pleã.

Pa za zdaj se ni bilo treba bati spopada. Hodili so posvetu Dolgogrivega Zobra, ki jim je dovolil po mili vo-lji loviti divjad in jim je tudi opisal pot, dokler se je spo-znal. Da naj si do konca jezera, ki presiha in v katero sotudi zabita koli‰ãa, pomagajo z izposojenimi drevaki, alipa naj si sami zbijejo splave. Potem naj pa zavijejo ãezprelaz na okretni strani. Tam naj bodo pa Ïe bolj previd-ni. ârnolase ljudi so videli Zobrovci nekajkrat pogledo-vati izza hriba, potuhnjeno kakor maãki. Kar videti jimje bilo, da niso dosti prida. Naseljeni pa niso zadaj zaslemenom. NiÏe doli nekje stanujejo in se do sem le zdajpa zdaj pritihotapijo. Pa ne za dolgo. Niso niã kaj boje-viti.

BESeDABOBRI 2: ROD

284 

Ob manj‰em podolgovatem jezeru, ki je bilo ‰e najbojpodobno razlivu reke, so se ustavili Ostrorogovci prviveãer. Postavili so straÏe in zakurili ognje. — Tam za Pla-nino nekje je bilo. — Ko so se bili odÏejali s studenãni-co in se najedli, je pri ognju Ostrorogega Jelena, ob ka-terem so sedeli tudi vsi njegovi sinovi, Brneãi Topol za-brenkal. Peti se mu pa ni ljubilo, je bil prevec utrujen. Pase je nagnil Jelen k Presukanemu Lisjaku in ga iznena-da vpra‰al:

»Si Ïe ugledal pravo mladenko za svojo prvo Ïeno?«»Sem.«»Kje pa?«»Pri Pelikanih. Drobno Grlico.«»Prav.«Topol je brenkal naprej, Jelen se je pa zamislil. Mu je

bilo prav in mu ni bilo prav. Zavedel se je, da bo potemzanj Zorna Kalina zgubljena, pa si jo zadnje ãase ãedaljebolj Ïeli. In Kalina njega tudi, ãe prav sodi po sonãnemvrãu, iz katerega mu je ob vrnitvi s tujih voda napila Je-zerna RoÏa, prav na Ïeljo Zorne. Pa Ïe mora tako biti.Zavoljo rodu. Naj mladi rastejo, ãeprav on sam zaãnepri tem usihati. Nak. Druge mladenke kakor Kaline pane mara jemati za ãetrto Ïeno. Raj‰i nobene.

Ostrorogi Jelen ta veãer ni veã spregovoril. Zavil se jev koÏuh in legel. Za njim pa zapovrstjo tudi vsi drugi.

BESeDABOBRI 2: ROD

285 

Brenka je utihtnila. Ostrorogovce je objel spanec. LestraÏarji so ãuli ob krajnih ognjih.

Kakor bi Vztrajni Volk zavohal nevarnost, je ustavilvrsto in sporoãil nazaj, naj poãakajo. Sam pa je z brato-ma Brestom in Lisjakom in nekaterimi raztovorjenimihlapci odrinil naprej na izvid. âudno sumljiive so se muzdele skale in go‰ãave, skozi katere je buãal veter.

Previdno kakor risi, ki gredo skupno na lov, so se Volkin njegovi pomikali naprej. Skrbno so se razgledovali navse strani, ko zavoljo buãanja v vrhovih dreves niso mo-gli s pridom prislu‰kovati.

Zrrnk!Volku je mimo u‰es siknila pu‰ãica in se zapiãila v

deblo hrasta. Ostrorogovci so se hitro zatekli v kolobarskal, kjer jih pu‰ãice niso mogle lahko zadevati. Potemso trikrat zapored divje zarukali in napeli loke. Kdor kolise je izmed napadalcev prikazal izza debla ali skale, jebil brÏ okrvavljen, ãe se ni celo zvrnil na ta. Izmed Vol-kovih je pa samo Presukanega Lisjaka oplazilo vrh rame.Pa se za rano ‰e zmenil ni.

Temnopolti napadalci so se odmaknili. Posvetovali sose, kako bi obkoljenim jezerjanom pri‰li kako drugaãedo Ïivega.

»âe nas je Ostrorogi le sli‰al, ko veter tako moãnobuãi?« je zaskrbelo Vztrajnega Volka. In je ãakal, da je

BESeDABOBRI 2: ROD

286 

burja za hip ponehala. Potem so spet v zboru zarukalina pomoã.

Jelen prvega ruka res ni sli‰al. Pri drugem je pa napelu‰esa. Koj se je spreumel. MoÏje in mladci, ki so poãivaliokoli svojih tovorov, so planili pokonci in segli po oroÏ-ju. Naglo in prihuljeno kakor lisjaki, kadar zalezujejosvoj plen, so se plazili za Ostrorogim in Risom, ki stavodila vsak pol vrste.

Tuji razbojniki, vse ãrno jih je bilo, so se pravkar pri-pravljali, da v trumi s sulicami in sekirami napadejo ob-kroÏenega Volka in njegove. Pa se je razlegel za njihovi-ni hrbti silen jelenji ruk. Nastala je zmeda. Izmed napa-dalcev je sku‰al vsak ãim najhitreje odnesti zdravo koÏo.Drugi so pometali oroÏje stran in z dvignjenimi rokamiprosili za Ïivljenje. Enemu izmed teh je Brneãi Topolurno zvezal roke na hrbtu. Bi ga za vse na svetu ne mo-gel ubiti. Drugi so zaãeli pevãevo prizanesljivost posne-mati.

ârnolasih klateÏev je bilo dokaj pobitih. Trije veã ka-kor je vseh prstov na obeh rokah so pa ostali zvezanimed skalami. Ostali so se razbegnili na vse strani, da nibilo ne duha ne sluha veã za njimi.

»Pobijmo ujete,« je zaklical nekdo izmed Ostrorogo-vih hlapcev.

»Ne,« se je oglasil gospodar. »Tovore nam bodo no-sili na poti. Doma pa bodo morali delati pod udarci biãa,

BESeDABOBRI 2: ROD

287 

da bo nje same in njih rod za vedno minilo veselje na-padati mirne ljudi.«

Ostrorogi se ni zavedal, da je na ta naãin upeljal suÏ-nje v naselja Velikega jezera.

Zavoljo mrliãev, ki so leÏali naokrog — tudi eden iz-med Ostrorogovih hlapcev je bil vmes in tega so poko-pali — zavoljo mrliãev in zavoljo burje so se Ostroro-govci pomaknili naprej v niÏino in prenoãili v mirnej‰idolini.

Naslednji dan je veter ponehal. Ostrorogovci so hodilinavzdol, vedno samo navzdol. Utrujeni so bili in bi se Ïeradi ustavili, pa jih ni mikala ãudna praznina pred nji-mi; kakor bi bilo zmanjkalo sveta. Gotovo je tam zadajSlano jezero.

Vztrajni Volk je zavil okrog dokaj‰nje skale in stopilna precej prostorno jaso. Zaãuden je obstal. Pred njimse je spodaj v niÏini razgrinjala brezmejna vodna planja-va. Dvignil je sulico in zakriãal:

»Mooorje!«»Morje, morje, morje,« je zavr‰alo skozi vrsto. Na

jaso pa so se usipali izza skale moÏje in mladci, kakor seusipljejo ãebele iz duplje, kadar roje.

Morje, morje, morje!Ostrorogovci se kar naãuditi niso mogli. Pod njimi se

je razprostirala nedogledna planjava mirne vode. Obsi-

BESeDABOBRI 2: ROD

288 

jana od nizkega sonca se je prelivala od temne modrinenad globinani prek sinjine plitva do lesketajoãega se va-lovanja ob skalno obreÏje.

In kasneje, — skoraj zbali so se, da sonce utone, ko seje zaãelo potapljati naravnost v morje, namesto da bizahajalo za grebene hribov. Narahlo vzvalovljena pla-njava morja je pa kakor v ognju zaÏarela. Nak! Kaj take-ga bi ne mogli verjeti, ãe bi jim kdo pripovedoval. Pa jele res. Sami vidijo.

In pa — Ostrorogovci so kar zmajevali z glavami. Do-ma okrog Velikega jezera je bila ‰e vsa zemlja mrtva.Nikjer zelene bilke in nikjer nobenega cveta. Drevje seniti ne meni ne, da bi vzbrstelo. Tu pa raste Ïe trava, po-sejana z drobnim cvetjem, in drevesa se Ïe razpu‰ãajo.Spodaj ob morju je pa Ïe vse zeleno, doli je prava po-mlad.

Ostrorogovci niso mogli veã zdrÏati. Kljub utrujenostiin uga‰ajoãemu dnevu so si spet oprtili bremena in sespustili po strmini navzdol, k brezmejnemu morju.

Tri dni se je mudil Ostrorogi Jelen na obali. Razgledal seje naokrog in dognal po ãrnih kolobarjih, po ugaslihogorkih in raznih odpadkih, da tudi drugi rodovi hodi-jo k morju in kurijo ognje ob njem. Ni pa mogel vedeti,ali i‰ãejo samo sol, katere je bilo tu pa tam v suhih ko-tanjah tanka plast in so jo tudi njegovi ljudje skrbno zbi-

BESeDABOBRI 2: ROD

289 

rali, ali pa prihajajo tudi na zamenjavo blaga. NajbrÏzavoljo obojega. Po razbitinah ãolnov, ki jih je na‰elmed skalami, je sklepal, da priveslajo ti rodovi z otokovv morju. Morebiti pa veslarijo samo vzdolÏ obale? Odonstran ne morejo priti, ko nima morje meja. Bi v takihvalovih, kakr‰ne je Jelen gledal pred sabo, ne vzdrÏalnoben ãoln, kaj ‰ele drevak. ·e ladja komaj, ladja,kakr‰ne je videl na I‰tru.

Jelen se je zagledal v brezmejno valovje in se zamislil,Nak! Na odprto morje bi se niti z ladjo ne podal. Saj tamnima niã opraviti, ko zadaj ni veã sveta. Je vsa zemlja ensam velik otok. Okrog in okrog jo pa obdaja morje, ki gani ne konca ne kraja. In je sku‰al doumeti, kako to prav-zaprav je. Pa ãim boj je razmi‰ljal, tem manj je vedel —.

Ostrorogi je vstal. Kar jezilo ga je, da si ni mogel pri-ti na jasno.

Iz daljave nad razburkanim morjem je priletel velikptiã. Sedel je blizu na skalo in se niã ni bal ãloveka. Je-len mu ni vedel imena. Nekaj ãasa sta drug drugega gle-dala, potem je pa Ostrorogi spregovoril: »Ti bi morebitivedel povedati, kako je tam zadaj, kjer se morje neha inse ne neha. Pa kaj, ko ne zna‰ govoriti.«

Namesto odgovora je nepoznani ptiã stegnil vrat, za-ÏviÏgal in odletel nazaj na morje.

Jelen se je zaãel ozirati na obe strani po obali. Pametmu je rekla, da morajo tudi ob morju biti nekje naseljeni

BESeDABOBRI 2: ROD

290 

ljudje. In ãe bi dovolj daleã veslal, vedno blizu obale, dabi se lahko vsak ãas pred nevarnimi valovi zatekel natrdino, bi navsezadnje le dospel v tiste kraje, kjer prebi-vajo rodovi, ki pridelujejo vino. Pa o vsem tem bo raz-mi‰ljal ‰e doma. Za zdaj samo to za trdno ve, da se kmorju ‰e veãkrat vrne. âe Ïe ne zavoljo drugega, pa za-voljo soli, ki leÏi raztresena naokrog. Ko bi bil vedel, daje morje tako blizu Velikega jezera, bi ne bil hodil po solpod Zaledenele gore, kjer jo je moral ‰e drago primenja-vati.

Valovi so buãali, butali ob skale, se drobili in se vraãalinazaj. Ostrorogemu se je pa zdelo, da v razburkanembrezmejnem valovju nekdo neprestano ponavlja:

»Mooorje — morrrje — morrje —!«Ostrorogi je poskoãil raz skalo in od‰el nazaj v tabo-

ri‰ãe, okrog katerega je zelenela in cvetela spomlad.

Nazaj grede so Ostrogovci pot od morja do Velikegajezera prehodili samo v treh pohodih. Niso skoraj niãnosili. Bra‰na jim je le ‰e malo ostalo. Soli pa niso toli-ko dobili, da bi kaj prida uteÏila. Nabrali so tudi nekajpisanih ‰koljk za ogrlice Ïenskam. Najbolj vneto jih jeiskal Presukani Lisjak. Je Ïe vedel, zakaj.

Po vrnitvi se na koli‰ãu Ostrorogega Jelena veã dniniso o niãemer drugem pogovarjali kakor samo o mor-ju:

BESeDABOBRI 2: ROD

291 

Morje, morje, morje!Vsak je vedel pripovedovati brez konca in kraja. Le

Presukani Lisjak ni utegnil udeleÏevati se pogovorov.Pridno je prevrtaval ‰koljke, ki jih je bil nabral na mor-ski obali, in jih nizal na vrvico, da ãimprej dokonãa ogr-lico, katero ponese v dar Drobni Grlici. Prav precej se jezamudil, preden je mogel odveslati. Bilo je ravno takrat,ko so Pegasti Ris in ‰e nekateri hlapci gnali ujete crno-lasce pospravljat zadnje pogori‰ãe na robu go‰ãave, dakasneje prekopljejo zemljo in napravijo laz.

Zgodnje spomladansko sonce je sijalo z neba, na ka-terem je mirno plavalo nekaj svetlih oblakov, ki so odse-vali v gladini jezera. Venec hribov naokrog se Preslika-nemu ‰e nikoli ni zdel tako lep kakor to jutro. Najlep‰eje bila osvetljena Gola gora. Iz daljave pa so gledali vrho-vi zasneÏenih Grintovcev. Le bolj oddaljene SneÏne goreso zakrivali nizki oblaki.

Lisjaku se je Ïe kar mudilo. Pred novim zelenjem, muje rekel Ostrorogi, da si mora pripeljati prvo Ïeno nakoli‰ãe, ãe ne, si vzame Jelen Zorno Kalino za svojo ãe-trto. No in danes se dogovori z Drobno Grlico in joovenãa s pisano orglico iz morskih skoljk. Potem pa —hej. Preden vzcvete lan, bo Zorna Kalina Ïe njegova.Zorna Kalina —

Vesele volje je priveslal Presukani pod koli‰ãe Pelika-nov. Sprejeli ga pa Pelikani niso niã kaj prijazno in

BESeDABOBRI 2: ROD

292 

Drobna Grlica se mu je odmaknila. Da jo pridobi, ji jekaj kmalu ponudil lepo ogrlico. Mladenki je bil okraszelo v‰eã, sprejeti ga pa ni hotela. In ko je Lisjak le sililvanjo, mu je povedala, da ne mara postati njegova Ïena.Vsaj toliko ãasa ne, dokler si Zorne Kaline ne vzame kdodrug. Ker ona, svobodna Pelikanka, in Zorna, hãi hlap-ca, bi se kar ne mogli prenesti.

Presukanemu je bu‰ila vsa kri v glavo. Koli‰ãe se jezavrtelo okoli njega in le steÏka se je premagal, da niGrlice udaril. Najraj‰i bi jo pa ugrabil, jo zavlekel v svojokoão in jo pretepel, da bi bila vsa ãrna.

Lisjaku se je kar meglilo pred oãim. V plesoãih vrtin-cih je videl, kako se Zorna odmika v daljavo, iz katere senikoli veã ne vrne k njemu.

»No, pa ne.«Presukanega glas je bil zamolklo ubit. Vstal je in od‰el

po pristajnem mostu navzdol. Ko je stopal v svoj drevak,se je zgoraj na mosti‰ãu glasno zahihitala Ïenska. Pravtako se je smejala vãasih Zlata Perunika. Pa — kako ven-dar —?

Presukani je odveslal naravnost na koli‰ãe Turovcev.Tam je zvedel od Ko‰ate Jelke, da je Zlata Perunika tistedni, ko je bil on na potu do morja in nazaj, postala prvaÏena Grliãinega brata, Beloglavega Jastreba.

Lisjak je sedaj razumel, zakaj ga je Grlica zavrnila.

BESeDABOBRI 2: ROD

293 

Presukani Lisjak je ostal ves dan na koli‰ãu pod Ple-‰ivco. Vrnil se je domov ‰ele v temi. Nato veã dni nimaral z nikomer govoriti. Tudi nobenega dela se ni pri-taknil. Iskal je samote in je polegal, kakor bi bil bolan. Inje zaãel razmi‰ljati, da bi ugrabil Zorno in pobegnil z njood Velikega jezera in se prikljuãil kakemu oddaljenemutrdinskemu rodu. Pa mu je kaj kmalu pamet rekla, da iztega ne more biti niã, ko ga Zorna Kalina niti ne maraveã. Bi se z vsemi moãmi uprla in koj zakriãala in pokli-cala na pomoã.

Tega se pa Lisjak ni domislil, da bi bila Zorna KalinaÏe davno v njegovi koãi, ãe bi bil on le pol toliko rad imelZlato Peruniko, kakor je imela ona njega. ·e manj pa, daje iskal le sebe, niã se pa ni maral ozirati na svoj rod, namogoãni rod Ostrorogega Jelena.

BESeDABOBRI 2: ROD

294 

ODLOMLJENA VEJA

Na otokih in na trdini so se planjave in go‰ãe okrogVelikega jezera odele v mlado zelenje. Po moãvir-

jih sta naglo odganjala loãje in trstje, kakor bi vedela, dabosta skoraj morala dati zavetje ‰tevilnemu mlademuzarodu drobnih pevcev in veãjih kriãaãev, ki so oboji Ïevalili. Trave so vsak dan do sita napasle bu‰e in ovce patudi pra‰iãe, koze so pa raj‰i objedale grmovje. Po cvetjuna drevju in na tleh so po‰umevale ãebele, brenãali ãmr-lji in lazili svetlikajoãi se hro‰ãi.

Ozraãje je bilo vse prepojeno s sveÏim vonjem ponovi rasti. Kri po Ïilah mladcev in mladenk se je nemir-no razcvela. Zveãer jih kar niã ni mikalo, da bi legli inzaspali. Pozno v noã so se vozili v drevakih po jezeru, siob luninem svitu pri‰epetavali prijazne besede in pelipesmi. Brneãi Topol jim je pa brenkal.

Mlado zelenje je vznemirilo tudi Ostrorogega Jelenakakor ga Ïe dolgo let ni veã nobena spomlad. Nemirnoje hodil naokrog po mosti‰ãu, zahajal rad na trdino vozelenele go‰ãave, zaveslal marsikateri veãer na jezeroin bi se najraj‰i pridruÏil mladini. Pa se zanj, za glavar-

BESeDABOBRI 2: ROD

295 

ja mogoãnega rodu, kaj takega ni spodobilo. Sam je ves-laril naokrog, najveãkrat zunaj na globoki vodi, poslu‰alzdaleã brenko in petje mladcev in mladenk in razmi‰ljal.

Ostrorogemu Jelenu je rojila po glavi Zorna Kalina.Do mladega zelenja, je rekel Lisjaku, da bo ãakal, potempa, da si jo vzame. Zelenje se je Ïe davno razbohotilo,tudi hrast in cer, ki zadnja vzbrstita, sta Ïe vsa ko‰ata, onse pa kar ne more odloãiti. Jezerna RoÏa, s katero je bilgovoril zavoljo Zorne, ni hotela reãi na nobeno stran.»âe jo pripelje‰ k ognji‰ãu, Kalino,« je rekla, »jo bomrada imela, kakor bi nobene druge ne mogla. âe pa mis-li‰, da bo drugaãe bolj prav — Kakor ve‰, pa naredi.«

In je Ostrorogi prav toliko vedel kakor prej.Nocoj se pa odloãi. Se mora. Sit je Ïe obotavljanja.

Razmi‰lja in razmi‰lja, delo pa zastaja. Saj vendar ni veãnegoden mladec.

Jelen je zaveslal ‰e dlje na odprto jezero. Gorak vetermu je draÏljivo pihal v obraz. PoloÏil je veslo prek stra-nic drevaka in se spet zamislil.

Presukani si je vsega sam kriv. Naj bi pa nikar ne biltrmoglavil po svoje. âe bi on, njegov oãe, ‰e malo poãa-kal, da si poskusi Lisjak morebiti ‰e kje drugje pridobi-ti ugledno mladenko za prvo Ïeno —? Pa bo komaj kaj.Zlata Perunika skrbno voha za mladcem in, kakor hitrobo izvohala, kar bo prav gotovo, da se utegne kaj splesti,

BESeDABOBRI 2: ROD

296 

bo koj spet razdrla. Îenska! RazÏalil je s Kalino njenoponosno srce. Nikoli mu ne bo pozabila. Posebno sedajne, ko je morala prav zavoljo tega postati Ïena drugega.

Kaj pa, ãe bi Presukanemu, da ne bo krhal rodu, ven-dar dovolil vzeti si Zorno za prvo Ïeno? Nak, nak, nak!Jelen je otresel z glavo. Bi mu Vitorogi Oven, ki je veszakoreninjen v starih navadah, preveã zameril. Zavoljodvojãic, Svetlooke Srne in Lepolase Veverke ne sme tegatvegati. Bi ju utegnil Vitorogi zavoljo tega po strani gle-dati. In pa za naprej bi mu nasprotoval in bi prav gotovonikoli ne pripustil, da Ostrorogi zagospodari vsemu Ve-likemu jezeru.

Jelen se je ozrl v luno. Pa je zamahnil z roko. Ah! Kajbi izpra‰eval luno, ki le medlo sveti. V luno naj zija mla-dina. Obraz Zorne Kaline je vendar videl v sonãnem pri-vidu. Jutri si jo vzame za ãetrto Ïeno. Saj drugaãe tudibiti ne more, ko Presukanega prav zavoljo Zorne od-klanjajo kar zapovrstjo ugledne mladenke. Potem ga Ïesreãa pamet in si katero pridobi. Morebiti se mu vdaspet Drobna Grlica.

Zorna Kalina pa postane jutri pod noã ãetrta Ïenamogoãnega glavarja Ostrorogega Jelena.

Pribito!Ostrorogi je obrnil drevak nazaj proti svojemu raz-

seÏnemu koli‰ãu. Prek gladine Velikega jezera sta pa ‰evedino doneli brenka in pesem mladcev in mladenk.

BESeDABOBRI 2: ROD

297 

Sonce se je dotaknilo z Ïareãim robom daljnih hribov naveãerni strani. Gladina Velikega jezera je pokrepetava-la v poslednjih Ïarkih. Koli‰ãa so raztegnila svoje sencedaleã prek vode.

V koãi Pegastega Risa je pa zatrepetalo srce ZorniKalini. Ostrorogi je bil Ïe koj zjutraj namignil, da jo pri-de nocoj pod noã iskat in jo za vedno odvede k svojemuognji‰ãu. In sedaj so se vsi drugi prav namenoma umak-nili iz koãe in ona je ostala sama.

Ne, Zorna se Ostrorogega ni bala. Celo Ïelela si je po-stati njegova. Pa vendar —

Kalina se je spomnila Presukanega Lisjaka. Spoãetkaji je bil mladec kaj v‰ec. Potem je pa zaãel trmoglaviti posvoje in se ni hotel brigati za stare navade jezerjanskihrodov. Res je rod Ostrorogega Jelena najmlaj‰i izmedvseh, kar jih je naseljenih v Velikem jezeru, pa je zatonajmogoãnej‰i. In kdo drugi ga je dvignil kakor silniOstrorogi Jelen in pa — njen oãe, Pegasti Ris, Jelenovprvi hlapec. Zorna je prav dobro vedela, da je Ostroro-gi re‰il Risu Ïivljenje, ko sta bila ‰e oba mladca. In kakose je kasneje Premeteni Navihanec prilisjaãil za bratomin kako se je nazadnje ‰e njen stari oãe, Nosati Los, z vsodruÏino vred preselil za sinovoma na novo koli‰ãe Ost-rorogega Jelena. In sta oba, Ris in Premeteni, ‰e danda-

BESeDABOBRI 2: ROD

298 

nes glavarju Jelenu bolj tovarisa kakor pa hlapca. ZaNosatega Losa pa pravijo, da ga je Ostrorogi spo‰tovalkakor oãeta. Mu ni nikoli pozabil, kakor tudi Risu inPremetenemu ne, da so vsi trije zastavili svoje lastnoÏivljenje in mu ubranili pred volkovi edino sestro, Sinje-oko Kodrolasko, na kar si je ‰ele mogel Jelen osvojitiJezerno RoÏo. Le kako je mogel Presukani Lisjak misli-ti, da bo ona kdaj ravnala proti volji Ostrorogega Jelena.Saj Ostrorogi je vendar sonce, od katerega Ïivi ves rod.

Zorna si je morala priznati, da ji je izmed vseh mo‰-kih, kar jih je poznala, Ostrorogi Jelen najbolj vseã. Letaje niso motila. Zagledana je bila le v njegovo odloãnovoljo, v njegov sloves in ugled.

Zunaj se je priãelo mraãiti. Kalina je pravkar premi‰-ljevala, ali naj razÏivi ogenj ali ne. Kar nekako strah jo jepriãelo postajati. Hotela je samo za hip stopiti ven namosti‰ãe. Pa se je med vhodom skoraj zaletela v Ostro-rogega Jelena. Naglo se je umaknila nazaj v koão zaognji‰ãe.

Ostrorogi je molãe stopil za Zorno. Prijel jo je za lasein naredil hud obraz. Tako je velevala stara ‰ega. In se je‰e tu pa tam sedaj pripetilo, da je ta ali oni Ïensko, ki seje upirala, res za lase zavlekel v svojo koão.

»Ah!« se je zdrznila Kalina. Pa le bolj narejeno kakorzares.

BESeDABOBRI 2: ROD

299 

»Ne kriãi. Ti niã ne pomaga. Noãoj prespi‰ prvo noãv moji koãi in bo‰ zadnjo takrat, ko izdahne‰.« Ostroro-gi je kaj teÏko govoril rezko. Pa se je moral drÏati starenavade, da bi mu Zorna Kalina ne bila v nesreão.

Kalini niti na um ni pri‰lo, da bi se upirala. Pogleda-la je Ostrorogemu v obraz in vdano izrekla: »Gospodarmoj, Ostrorogi Jelen!«

Ostrorogemu je desnica, ki je boÏajoãe poãivala naKalininih gostih laseh, zdrknila mladenki na rame in po-tem ‰e niÏe doli, dokler ni tesno objela zapestja. In se jeÏe osiveli Jelen razneÏil, se ves sreãen nasmehnil in re-kel:

»Zorna Kalina! Moja si in vekomaj ostane‰ moja!«»Sem in ostanem,« je pritrdila Kalina in se naslonila

na Ostrorogega.âe bi sedaj kdo poskusil odvesti Jelenu Zorno, bi ga

pri priãi ubil in ãetudi bi bil to njegov lastni sin, Presu-kani Lisjak.

Ne za lase, za roko, kakor otroka, je odpeljal Ostroro-gi Jelen Zorno Kalino iz koãe njenega oãeta. Da povsemne opusti ‰ege in si ne nakoplje nesreãe. Pred vhodomv njegovo lastno koão je pa Ostrorogova roka spustilaKalinino in se stegnila kakor v objem okrog Ïivota mla-denke — Ostrorogega ãetrte Ïene.

BESeDABOBRI 2: ROD

300 

Izza jasnih jutranjih hribov je vstajala zarja, se preliva-la prek neba in ozarjala Veliko jezero. Od koli‰ãa podRoÏnim hribom je drsel proti trdini lahek drevak. Ost-rorogi Jelen je veslal v njem. Bil je take volje, da bi naj-raj‰i brenkal in prepeval. Odkar je bila Zorna Kalina vnjegovi koãi, se je ves pomladil.

Res se Presukani Lisjak togoti in hodi naokrog kakorstekel volk, ki i‰ãe samo, koga bi popadel. Pa kaj njemuto mar! ·e preveã je bil prizanesljiv do njega. Zakaj pamladec ni hotel biti pameten. He! Dobro, da ni bil. Se-daj bi bila Zorna Kalina Lisjakova druga Ïena. Tako je panjegova, za vedno njegova. Ni ãuda, da je Presukanitako norel za njo.

Ostrorogi je pristal pod stajami. Navkreber v RoÏnihrib je hodil zloÏno. Se mu nikamor niã ni mudilo. Son-ce ne vzide ‰e tako brÏ.

V zelenem drevju so prepevali ptiãi. V bukvi se jeoglasila kukavica. Jelen je priãel ‰teti, koliko sreãnih letje njemu in Zorni namenila usoda. Na‰tel je za vse prstena obeh rokah in ‰e veã. Seveda — ãe se star panj vna-me.

Ostrorogi je prispel pod razgledni brest. Sonce vsakãas pogleda izza hribov. Ne sme zamuditi.

Glavar Ostrorogovcev je stopil za pol seÏnja od mo-goãnega debla. Poãepnil je in se odgnal. Z visoko steg-

BESeDABOBRI 2: ROD

301 

njenimi rokami je ujel spodnjo vejo. Pa — namesto da biobvisel na brestu in se povzpel v njegov vrh, je razkla-no zahre‰ãalo nad njegovo glavo. Veja se je odlomila.Ne sicer popolnoma. ·e je obvisela na deblu. Ostroro-gi pa je omahnil nazaj na tla in si spodvil nogo, ki ga jemoãno zabolela. Stisnil je zobe in se naglo ozrl navzgor.Videl je, kako je tiho prhutaje odletela raz brest velikasova. Jelen je pograbil sulico. Pa se je koj spomnil, da biniti pu‰ãica veã ne ujela zlove‰ãega ptiãa.

Preden se je Ostrorogi dobro zavedel, je izza roba hri-bov pogledalo sonce. Za sonãno videnje je bilo zdaj Ïeprepozno.

Jelen si je zaãel ogledovati odlomljeno vejo. Kmalu jedognal, da je bila skoraj tik debla od zgoraj zaÏagana. Inkoj je vedel, da tega ni nihãe drugi storil kakor Presuka-ni Lisjak. Zavoljo Zorne Kaline.

S sulico v roki je Ostrorogi Jelen ‰e malo postal podrazglednini brestom vrh RoÏnega hriba. Kakor bi nevedel, kam se naj obrne. Videl in vedel je sedaj veã ka-kor dovolj.

Sonce je zaplavalo na modro jasnino neba. Jelen se jeprestopil in opiraje se na sulico ‰epal z RoÏnega hriba.

Mrk je priveslal Ostrorogi Jelen nazaj na koli‰ãe. Tudipo pristajnem mostu navzgor se je moral opirati na su-lico. V koãi je molãe sédel poleg ognji‰ãa.

BESeDABOBRI 2: ROD

302 

Jezerna in Zorna sta koj vedeli, da se je gospodarjunekaj pripetilo. Spogledovali sta se, Jelena vpra‰ati pa senobena ni upala. Najmanj Kalina. RoÏa pa le ni dolgovzdrÏala. Saj mora Ostrorogemu prej ali slej povedati,kaj se je bilo doma dogodilo. Kdo drugi naj mu. In se jeRoÏa opogumila in spregovorila:

»Gospodar!«»No?« je zaobrnil Jelen glavo.»Kaj se ti je prikazalo v sonãnem videnju?«»Niã. Nisem bil v vrhu bresta.«»Prav si ravnal. Je bilo danes zjutraj Ïe prepozno.«»Kaj misli‰ reãi?«»Ne razsrdi se, gospodar, ãe ti naravnost povem.« Je-

zerna je hotela Ostrorogega vsaj malo pripraviti na uda-rec, ki ga zadene.

»Kar govori.« Jelen je svojo prvo Ïeno pozorno po-gledal.

Jezerna RoÏa je pa obotavljaje se povedala: »Snoãi sije najin ãetrti sin, Presukani Lisjak, vzel za svojo prvoÏeno Turovko, Pisano Tulpo, gospodovalne Ko‰ate Jel-ke hãer. Danes ob sonãnem vzhodu je pa sporoãil, da sene vrne veã na koli‰ãe svojega oãeta, Ostrorogega Jele-na.«

Zorna Kalina se je zdrznila. Dobro se je zavedala, daje Lisjak nakljub njej in ljubljenemu Ostrorogemu vzel

BESeDABOBRI 2: ROD

303 

Tulpo in zapustil rodno koli‰ãe. Jezerna je priãakovala,da Jelen vzbesni, pa ni. Vstal je, se ponosno vzravnal inspregovoril, kakor bi bil Ïe gospodar vsemu Velikemujezeru:

»Niã zato. Trmoglavo je odpadel od lastnega rodu,Lisjak. Od rodu, ki ga varujeta beli bober in duh SkalneZvezde. ·e dobro mu bo zal. Odlomil se je od mogoãne-ga debla, kakor se je bila pod mojo teÏo odlomila od raz-glednega bresta spodnja veja, ki jo je bil pred svojimizdajstvom Presukani zaÏagal. Zato se ne bodo posu‰ilekorenine razglednemu brestu, svetemu drevesu, ki ga jebil oneãastil. In na‰emu rodu tudi ne. Lisjaka ‰ãasomaprebolim in pozabim, vaju dveh bi pa ne mogel. Tebe,Jezerna RoÏa, in tebe, Zorna Kalina.«

Ostrorogi Jelen je stisnil pesti in stal poleg svojegaognji‰ãa kakor mogoãen hrast, ki ga noben vihar nemore tre‰ãiti ob tla.

Jezerni in Zorni je bilo kljub udarcu, ki ga je prizadejalrodu Ostrorogovcev Presukani Lisjak, dobro pri du‰ah.

Kakor bi se ne bilo niã zgodilo, je segel Ostrorogi Je-len po sonãni vrã in se napil iz njega. Nato je molãe se-del na klop ob steni.

Ostrorogi Jelen se je delal, kakor bi mu za Lisjaka nebilo kdo ve kaj. V resnici ga je pa pobeg ãetrtega sinahudo bolel. Kaj ãe bi zbral moÏe in mladce in udaril po

BESeDABOBRI 2: ROD

304 

Turovcih —? Nak! Presukanega bi moral potem ubiti.Svojo lastno kri. Nak!

Dolgo je Ïdel Ostrorogi Jelen na klopi v svoji koãi inse na nobeno stran ni znal za trdno odloãiti. In ‰e zvitanoga ga je ãedalje huje bolela. Zunaj se je pa nad Veli-kim jezerom dvigalo sonce na visoko jasno nebo.

BESeDABOBRI 2: ROD

305 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-297-1