GLASOSLOVJE

oziromaFONETIKAGLASOSLOVJE

Kaj je GLASOSLOVJE?Glasoslovje je jezikoslovni nauk o sluni podobi jezika.GLASOSLOVJE

1. a. IZGOVORNA ali artikulacijska fonetika opazuje nastajanje (tvorbo) glasov in drugih slunih pojavov 1. b. SLUNA ali akustina fonetika opisuje slune znailnosti glasov in drugih slunih pojavov.FONETIKA je jezikoslovna veda, ki preuuje zvono stran jezika od glasu in naglasa do besedila.GLASOSLOVJE

2. FONOLOGIJA preuuje pomenskorazloevalne lastnosti glasovnih enot in tonskih potekov, njihova razmerja in jih uvra v sestav.GLASOSLOVJE

GOVORILAGLASOSLOVJE

Kaj so GOVORILA?Govorila so organi lovekega telesa, s katerimi tvorimo glasove.GLASOSLOVJE

rebra in miice prsnega koatrebuna preponaoba renja pljusapnici s sapnikomgrlo s svojim poklopcemstene relne (goltne), ustne in nosne votlinejezik, zobje in ustniceGlavna govorila so:GLASOSLOVJE

KAKO?NASTANE GLAS?GLASOSLOVJE

Za tvorbo glasov uporabljamoizdini zrak - trebuna prepona se dviga v normalni poloaj prsni ko pa se oiGLASOSLOVJE

Zrak gre:iz pljupo sapnicah v sapnikGLASOSLOVJE

Zrak gre:grlo, grlno votlinoiz pljupo sapnicah v sapnikv goltno, ustno in nosno votlinoGLASOSLOVJE

FONEMIGLASOSLOVJE

kot najmanje abstraktne glasovne enote razloujejo pomen:le - epij - bijlisa - lipaFONEMIGLASOSLOVJE

so konkretne uresniitve fonemov v govoru. GLASOVIGLASOSLOVJE

RKEso pisna znamenja, s katerimi zapisujemo glasove:

GLASOSLOVJEABCSlovenski knjini jezik pozna 29 fonemov, slovenska abeceda pa 25 rk.

FONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJE

samoglasnikiFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJE

samoglasnikisoglasnikiFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJE

samoglasnikii e a o usoglasnikiFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikiFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikinezvonikiFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikiFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikiFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikizlitnikiFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikizlitnikizapornikiFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikizlitnikizapornikizven.nezven.nezven.nezven.zven.zven.FONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikizlitnikizapornikizven.z nezven.nezven.nezven.zven.zven.FONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikizlitnikizapornikizven.z nezven.f s hnezven.nezven.zven.zven.FONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikizlitnikizapornikizven.z nezven.f s hnezven.nezven.zven.dzven.FONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikizlitnikizapornikizven.z nezven.f s hnezven.c nezven.zven.dzven.FONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikizlitnikizapornikizven.z nezven.f s hnezven.c nezven.zven.dzven.b d gFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

samoglasnikii e a o usoglasnikizvonikim n l r j vnezvonikipripornikizlitnikizapornikizven.z nezven.f s hnezven.c nezven.p t kzven.dzven.b d gFONEMI SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKAGLASOSLOVJEeec

SAMOGLASNIKIGLASOSLOVJE

SAMOGLASNIKIaeiouGLASOSLOVJEece

Kaj so SAMOGLASNIKI? Samoglasniki so glasovi, za katere je znailna najveja odprtostna stopnja govorne cevi. Konno glasovno podobo pa jim daje predvsem jezik.GLASOSLOVJE

e je proti trdemu nebu privzdignjen prednji del jezika - nastaneSAMOGLASNIKIiGLASOSLOVJE

e je proti mehkemu nebu privzdignjen zadnji del jezika - nastaneSAMOGLASNIKIuGLASOSLOVJE

e se jezik iz poloaja mirovanja malo znia - nastane SAMOGLASNIKIaGLASOSLOVJE

Na podlagi samoglasnikov dobimo

SAMOGLASNIKI TRIKOTNIK.SAMOGLASNIKIGLASOSLOVJE

SAMOGLASNIKISAMOGLASNIKI TRIKOTNIKSpredajVisokoiGLASOSLOVJE

ZadajVisokouSAMOGLASNIKISAMOGLASNIKI TRIKOTNIKGLASOSLOVJE

SpredajZadajNizkoNizkoaSAMOGLASNIKISAMOGLASNIKI TRIKOTNIKGLASOSLOVJE

SpredajZadajVisokoNizkoNizkoVisokoiauSAMOGLASNIKISAMOGLASNIKI TRIKOTNIKGLASOSLOVJE

SAMOGLASNIKIV izgovornem prostoru samoglasnikov so eSREDINSKI SAMOGLASNIKI:e se jezik iz poloaja i spua v smeri k a, zazveni na nekem mestu najprej ozki e, zatem pa iroki e (e);e se jezik od a dviga proti u, zazveni najprej iroki o( ), nato pa e ozki o;e je jezik v poloaju mirovanja, sliimo polglasnik.SAMOGLASNIKI TRIKOTNIKGLASOSLOVJEc

SAMOGLASNIKISestav samoglasnikov slovenskega knjinega jezika si glede na privzdignjenost jezika predstavljamo takole: visoko spredaj zadajnizkoiauSAMOGLASNIKI TRIKOTNIKGLASOSLOVJEeeoec

Poleg osnovnih/segmentnih lastnosti, izhajajoih iz poloaja govoril, imajo samoglasniki e dodatne/nadsegmentne/prozodine lastnosti.Nadsegmentne/prozodine lastnosti samoglasnikovGLASOSLOVJE

a) trajanjeb) jakost (mo)c) tonGLASOSLOVJENadsegmentne/prozodine lastnosti samoglasnikov

a) trajanjeGlede na dolino trajanja so samoglasniki dolgi ali kratki.b) jakost (mo)Glede na jakost so samoglasniki izgovorjeni krepko ali ibko.GLASOSLOVJENadsegmentne/prozodine lastnosti samoglasnikov

c) tonGlede na ton so samoglasniki izgovorjeni

tonsko visoko (cirkumflektirani) ali

tonsko nizko (akutirani).

GLASOSLOVJENadsegmentne/prozodine lastnosti samoglasnikov

a) trajanjeIzrazitost samoglasnikov po trajanju imenujemo KOLIKOST.

GLASOSLOVJENadsegmentne/prozodine lastnosti samoglasnikov

b) jakost (mo)c) tonJakostno in tonsko izrazitost samoglasnikov imenujemo NAGLAS, in sicer loimo:a) JAKOSTNI NAGLAS,b) TONEMSKI NAGLAS.

GLASOSLOVJENadsegmentne/prozodine lastnosti samoglasnikov

Glede na naglaenost oziroma nenaglaenost in glede na dolgost oz. kratkost loimo v slovenskem knjinem jezikutri samoglasnike sestave.GLASOSLOVJESAMOGLASNIKI SESTAVI

NAGLAENIDolgi Kratkiieaou GLASOSLOVJEeeSAMOGLASNIKI SESTAVI

Zapomniti si moramo naslednje: - dolgi samoglasniki so zmeraj naglaeni, - kratki samoglasniki do lahko naglaeni ali nenaglaeni, - ozka e in o sta vedno dolga in naglaena, - i, a, u ter iroka e in o so lahko dolgi ali kratki, kot kratki pa so lahko naglaeni ali nenaglaeni, - polglasnik je zmeraj kratek, naglaen ali nenaglaen; naglaeni, a nezapisani polglasnik ob r-ju oznaimo z ostrivcem.GLASOSLOVJESAMOGLASNIKI SESTAVI

JAKOSTNOTONEMSKONAGLAEVANJEGLASOSLOVJE

I. Jakostno naglaeni samoglasnikiNAGLAEVANJE so izgovorjeni z vejo mojo kakor nenaglaeni.GLASOSLOVJE

JAKOSTNO NAGLAEVANJENAGLASNA ZNAMENJAGLASOSLOVJE

/ ostrivec (mesto naglasa, dolgost, ozkost e-ja in o-ja)msaptipjemga gatiNAGLASNA ZNAMENJAJAKOSTNO NAGLAEVANJEGLASOSLOVJE

^ streica(mesto naglasa, dolgost, irokost e-ja in o-ja)petirokaNAGLASNA ZNAMENJAJAKOSTNO NAGLAEVANJEGLASOSLOVJE

\ krativec(mesto naglasa, kraina, irokost e-ja in o-ja)bratkmetpesnitopkruhJAKOSTNO NAGLAEVANJENAGLASNA ZNAMENJAGLASOSLOVJE

Prijel ga je za vrat in ga nesel do vrt. II. Tonemsko naglaeni samoglasniki so izgovorjeni v sicer enakem glasovnem okolju, vendar enkrat vije, enkrat nije.Govorci, ki naglaujejo tonemsko, loijo pomene v pisavi enakih besed:TONEMSKO NAGLAEVANJEGLASOSLOVJE

cirkumfleks (mesto naglasa, dolina, visoki ton)lpo (6. skl.) / akut (mesto naglasa, dolina, nizki ton)lpo (4. skl.)

TONEMSKO NAGLAEVANJENAGLASNA ZNAMENJAGLASOSLOVJE

\ gravis (mesto naglasa, kraina, nizki ton )temo (6. skl.) \\ dvojni gravis (mesto naglasa, kraina , visoki ton)temo (4. skl.)

TONEMSKO NAGLAEVANJENAGLASNA ZNAMENJAGLASOSLOVJE

Naglaene besede en naglas ve naglasov * e * neb * televzorsestavljenkezloenkesklopi - netalentran - vtola - bgvGLASOSLOVJE

Besede brez naglasa imenujemo BREZNAGLASNICE;v govorni verigi se naslanjajo na naglaene besede, zato jih imenujemo tudi NASLONKE ali KLITIKE.Nenaglaene besedeGLASOSLOVJE

PREDLOGIbrez, ez, do, iz ...VEZNIKIa, in, ter, pa, da, ker ...NIKALNICAneNenaglaene besede Take besede so:GLASOSLOVJE

LENKIe, tudi, naj ...NASLONSKI OSEBNI ZAIMKIme, mi, me - naju, nama, naju - nas, nam, nasOBLIKE OSEBNEGA POVRATNEGA ZAIMKAse, si, se Take besede so:Nenaglaene besede GLASOSLOVJE

NASLONKE oziroma KLITIKE delomo na :ENKLITIKE PROKLITIKENenaglaene besede GLASOSLOVJE

ENKLITIKEse naslanjajo na naglaene besede pred sabo. Dremlo se mi je.Nenaglaene besede GLASOSLOVJE

proKLITIKEnaslanjajo se na naglaene besede za sabo. Se ti je dremlo?Nenaglaene besede GLASOSLOVJE

POUDARJANJEGLASOSLOVJE

Kaj je POUDARJANJE?Poudarek je moneji izgovor besede v povedi, ki se zdi govoreemu najvaneja za razumevanje besedila.Praviloma je poudarjena zadnja naglaena beseda v povedi; izjemna so dopolnjevalna vpraanja, kjer je poudarjena prva beseda (vpraalni zaimek).GLASOSLOVJE

Poudarjanje GLASOSLOVJES poudarjanjem doloene besede dobi poved razline smiselne odtenke:PETER lepo poje.(Peter, ne Jure)Peter LEPO poje.(lepo, ne grdo)Peter lepo POJE.(poje, ne govori)

Poudarjamo tudi s podaljevanjem samoglasnika ali soglasnika.V tem se kae ustveno razpoloenje govoreega: Domooov! (strog ukaz)Poudarjanje GLASOSLOVJE

1. DOLGI SAMOGLASNIKI2. KRATKI NAGLAENI SAMOGLASNIKI 3. NENAGLAENI SAMOGLASNIKI4. POLGLASNIKPrimerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

1. DOLGI SAMOGLASNIKIDolgi naglaeni samoglasniki so v knjinem jeziku mogoi v vseh zlogih: hvli im stitiPrimerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

2. KRATKI NAGLAENI SAMOGLASNIKIMogoi so veinoma le v zadnjem ali edinem zlogu besed: zlen zt tjPrimerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

2. KRATKI NAGLAENI SAMOGLASNIKIV nezadnjem zlogu so kratki naglaeni samoglasniki le izjemoma in jih je veinoma mogoe napovedati: a) preteno sestavljenke: prdpriprva morlen ndomPrimerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

2. KRATKI NAGLAENI SAMOGLASNIKI b) En sam naglas v nezadnjem zlogu: tjle tmle prvkarV nezadnjem zlogu so kratki naglaeni samoglasniki le izjemoma in jih je veinoma mogoe napovedati:Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

3. NENAGLAENI SAMOGLASNIKITu se je treba potruditi, da nenaglaena e in o res izgovarjamo iroko.Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

4. POLGLASNIKSlovenski polglasnik je lahko naglaen ali nenaglaen. ps Slovenec Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

4. POLGLASNIKa) tam, kjer pri pregibamju kak samoglasnik, predvsem pisni e, iz osnove izgine ali se v njej pojavi: pes - psa miren - mirna Rogla - Rogel okna - okenPolglasnik moramo govoriti:Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

4. POLGLASNIKb) tam, kjer se pri delanju novih besed ali oblik med soglasnika podstave vrine samoglasnik: pismo - pisemski domislite si - domiselnPolglasnik moramo govoriti:Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

4. POLGLASNIKc) v besedah s pripono -ec: jezdec modrec mrtvecPolglasnik moramo govoriti:Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

4. POLGLASNIK) pred -r, ki ni ob samoglasniku: trd rde anrPolglasnik moramo govoriti:Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

4. POLGLASNIKd) v naslednjih korenih, ki se jih je treba kar zapomniti: peka ebela de semenjPolglasnik moramo govoriti:Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

4. POLGLASNIKe) namesto neobstojeega polglasnika se pred j vriva i : ladja - ladij, ladijski okolje - okolijPolglasnik moramo govoriti:Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

4. POLGLASNIKf) pred v je redko namesto polglasnika o: Litva - litovskiPolglasnik moramo govoriti:Primerjava knjinih samoglasnikov s samoglasniki v dijakovem pogovornem jezikuGLASOSLOVJE

SOGLASNIKIGLASOSLOVJEZVONIKINEZVONIKI

ZVONIKI

m in nMed glasove srednje odprtostne stopnje govorne cevi spadajo:GLASOSLOVJE

nosnika

ZVONIKIMed glasove srednje odprtostne stopnje govorne cevi spadajo: m in vGLASOSLOVJE

nosnika m in n r in lZVONIKIMed glasove srednje odprtostne stopnje govorne cevi spadajo:GLASOSLOVJE

ZVONIKIMed glasove srednje odprtostne stopnje govorne cevi spadajo:nosnikajezinika

m in n r in lGLASOSLOVJE

m in n r in l v in jZVONIKIMed glasove srednje odprtostne stopnje govorne cevi spadajo:nosnikajezinika

GLASOSLOVJE

nosnikajezinikaustini oz. nebni drsnikZVONIKI m in v n in r l in j.Med glasove srednje odprtostne stopnje govorne cevi spadajo:GLASOSLOVJE

Kaj so ZVONIKI?Zvoniki so soglasniki, za katere je znailna srednja odprtostna stopnja govorne cevi.Zvoniki ne vplivajo na zvenenost pred njimi stojeih nezvonikov.GLASOSLOVJE

Zvoniki se ob nekaterih sosednjih glasovih izgovarjajo drugae : imajo poloajske razliice. ZVONIKIGLASOSLOVJE

a) Razliice zvonika v:[v] - predsamoglasniki (sivi)[u] - zasamoglasniki (siv) [w ] - pred zveneim soglasnikom (vzeti)[ ] - pred nezveneim samoglasnikom (vsak)Pred samoglasniki se predlog v izgovarja ali kot w/ ali kot u: v igri (wigri/uigri), v tebi (wtebi/ tebi), razen e se ne vee na konni samoglasnik prejnje besede: je v igri (jeuigri).ZVONIKIwGLASOSLOVJEww

b) Razliice zvonika l:[ l ]- predsamoglasniki; izjeme so prevzete besede (lep, skala, signal)[ u ]- na koncu besede ali pred soglasnikom (bel, delal, oln)[ l]- pred j, ki mu sledi soglasnik ali je na koncu besede (polj, poljski) (trdi l, ni knjien)ZVONIKIGLASOSLOVJE

c) Razliice zvonika n:[ n ]- povsod (Nika)[ h ]- pred k, g, h (Anka, angel, Anhovo) [ n]- pred j, ki mu sledi soglasnik in je na koncu besede mehani (konj, konjski)ZVONIKIGLASOSLOVJE

) razliice zvonika m:[m]povsod (misliti)[ ]pred v, f (amfiteater, tramvaj)ZVONIKIGLASOSLOVJE

Zvonike zapisujemo vedno z isto, in sicer po eno rko.Zapisovanje zvonikov s rkamiGLASOSLOVJE

a) zvonika varianta u: razen s rko v (siv, sivaka), e s rko l(bral, bralca,bel)in s rko u(audi, Dachau)Izjeme:Zapisovanje zvonikov s rkamiGLASOSLOVJE

b)Zvonik j piemo:s rko j(jama)s rko i(celuloid)ali ga ne zapisujemo (pacient)

Zapisovanje zvonikov s rkamiIzjeme:GLASOSLOVJE

c) Zvonika l, n piemo z dvorkjem:lj(poljski)nj(konjski)

Zapisovanje zvonikov s rkamiIzjeme:GLASOSLOVJE

NEZVONIKIGLASOSLOVJE

Nezvoniki so glasovi za katere je znailna najmanja odprtostna stopnja govorne cevi Delamo jih: z zaporo s priporo ali pa z zlitjem zapore in priporeNEZVONIKIzapornikipripornikizlitnikiGLASOSLOVJE

a) ZAPORNIKI (b d g p t k)Popolna prekinitev zranega toka.Vrste nezvonikov:NEZVONIKIGLASOSLOVJE

b) PRIPORNIKI (f s h z )Delna prekinitev zranega toka.NEZVONIKIVrste nezvonikov:GLASOSLOVJE

c) ZLITNIKI (ZAPORA + PRIPORA) (c d)So najprej priprti, nato zaprti.NEZVONIKIVrste nezvonikov:GLASOSLOVJE

NEZVONIKINEZVENEIp t k f s h c ZVENEIb d g z d GLASOSLOVJE

Nezvenei nezvoniki: p t k f s h c Ta SuHi KafeC Pua. NEZVONIKIGLASOSLOVJE

Zapisovanje nezvonikovGLASOSLOVJE

a) Nezvonike zapisujemo z ustreznimi rkami po izgovoru le neposredno pred samoglasniki in zvoniki:dam, tamdvoje, trojeZapisovanje nezvonikovGLASOSLOVJE

b) V drugih primerih (sredi ali na koncu besede) pa jih piemo tako, kakor bi jih izgovarjali pred samoglasnikom ali zvonikom:medved [t] - medvedje [d]ko [] - koa []glasba [z] - glasovi [s]svatba [d] - svatje [t]Zapisovanje nezvonikovGLASOSLOVJE

b) medved [t] - medvedje [d] Zvenei nezvonik se na koncu besede, razen kadar se naslednja beseda zane z zveneim nezvonikom, premenjuje v nezvenee, v pisavi pa ohranja rko za zvenei glas.Tovarna ko dela ... [ d]Zapisovanje nezvonikovGLASOSLOVJE

b) glasba [z] - glasovi [s]Nezvenei nezvonik se pred zveneim v izgovoru premenjuje z zveneim parom. To se zgodi tudi, e je nezvenei nezvonik na koncu besede in se naslednja beseda zane z zveneim nezvonikom.Vlak drvi v no. [g d]Zapisovanje nezvonikovGLASOSLOVJE

c) Nekatere pa nezvonike zapisujemo kar po izgovoru:mo - moki, motvomolzem - molstiizpovedati - spovedatiZapisovanje nezvonikovGLASOSLOVJE

SOGLASNIKI SKLOPIGLASOSLOVJE

Soglasniki sklop je zveza dveh ali ve soglasnikov med dvema samoglasnikoma.Soglasniki sklopiGLASOSLOVJE

1. NEZVONIK + ZVONIK(Namesto enega zvonika sta npr. lahko tudi dva, kakor lj in nj.)neobstojni :neobstojni e:neobstojni i:neobstojni a:neobstojni o:Soglasniki sklopiGLASOSLOVJEe

1. NEZVONIK + ZVONIK(Namesto enega zvonika sta npr. lahko tudi dva, kakor lj in nj.)neobstojni :neobstojni e:neobstojni i:neobstojni a:neobstojni o:pismo - pisemJakubca - Jakubecladja - ladijskitla - talblagra - blagorSoglasniki sklopiGLASOSLOVJEe

2. ZVONIK + NEZVONIK(Neobstojni samoglasnik se vriva.)bilke - bilkajde - ajdSoglasniki sklopiGLASOSLOVJE

3. ZVONIK + ZVONIK(Neobstojni samoglasnik se vriva le, e je drugi r ali v ali lj/nj.)kamra - kamerponve - ponevemlja - emeljsumnja - sumenj(Vendar neobvezno v govoru: barva - barv.)Soglasniki sklopiGLASOSLOVJE

4. NEZVONIK + NEZVONIK(Sklopi so obstojni.)sekta - sektdrevesce - drevescSoglasniki sklopiGLASOSLOVJE

Neobstojni samoglasniki se pojavljajo: - v im. (to.) edn. (kosem - kosma, blagor - blagra) - v rod. mn. (metla - metel, vodja - vodij) - v izpeljankah (vetra - vetrnat, grozen - grozanski)Soglasniki sklopiGLASOSLOVJE

Polglasnik ostaja le v primerih:jezdec - jezdecamrtvec - mrtveca,kjer bi z izpadom prilo do teko izgovorljive ali morfemsko teko prepoznavne enote.Soglasniki sklopiGLASOSLOVJE

SOSEDNJA SAMOGLASNIKAGLASOSLOVJE

1. SAMOGLASNIK + SAMOGLASNIKDva samoglasnika na meji dveh besed ali besednih delov izgovarjamo naeloma oba tesno drugega ob drugem, mejo med njima pa naznaimo z rahlim upadom jakosti glasu. pootroiti preitiSOSEDNJA SAMOGLASNIKAGLASOSLOVJE

2. I + SAMOGLASNIKZveze ia, ie, io in ii izgovarjamo z vmesnim j. Arkadia [ija] Arkadio[ijo]SOSEDNJA SAMOGLASNIKAGLASOSLOVJE

2. I + SAMOGLASNIKe pa je i del predpone, j ne izgovarjamo: protiargument protiigraSOSEDNJA SAMOGLASNIKAGLASOSLOVJE

ENAKA SOGLASNIKAGLASOSLOVJE

1. DOLGI SOGLASNIK IZ DVEH Dva enaka soglasnika se obiajno spojita v v enega samega daljega. odtajati oddati brez sina bo eENAKA SOGLASNIKAGLASOSLOVJE

2. PREDLOG Z/S Predloga z ali s pred enakim (ali kakrnim koli drugim) soglasnikom na zaetku naslednje besede ne smemo razvezovati v z ali s + soglasnik: z zobmi [ z ] s srcem[ s ]ENAKA SOGLASNIKAGLASOSLOVJEee

3. ZLITNIK IZ DVEH GLASOVKot posebna glasova beremo soglasnika takrat, kadar s tem nakazujemo pomensko razliko: poditek - poitek predsednik - precediENAKA SOGLASNIKAGLASOSLOVJE

SINIK + UMEVEC

Namesto sinika pred umevcem se navadno izgovarja umevec. asoma - [ ]GLASOSLOVJE

ZLOGGLASOSLOVJE

V besedah se glasovi razvrajo po doloenih naelih: soglasniki se zbirajo v krogu samoglasnikov in skupaj z njimi tvorijo zloge: brat strast strank Soglasniki in samoglasniki si sledijo po vzorcu:

ZLOGGLASOSLOVJENEZVONIK + ZVONIK + SAMOGLASNIK + ZVONIK + NEZVONIK

Nezvonikov in zvonikov je v istem zlogu na isti strani samoglasnika lahko tudi po ve: stisk mnog olnZLOGGLASOSLOVJE

Nauk o zlogu je deloma vaen za deljenje besed.e besede delimo, mora ostati na vsaki strani besede vsaj en zlog: ma - ma tor - bi - ca sta - vaZLOGGLASOSLOVJE

Nauk o zlogu je deloma vaen za deljenje besed.Soglasniki sklop, ki ga na zaetku besede ne bi mogli izgovoriti, razdelimo tako, da v naslednjo vrsto prenesemo le njegov izgovorljiv del: son - ce maj - hen sraj - caZLOGGLASOSLOVJE

PRAVOREJEGLASOSLOVJE

Kaj je PRAVOREJE?Pravoreje je jezikoslovna veja, ki doloa pravilni izgovor glasovnih in prozodinih lastnosti besedila.GLASOSLOVJE