Št. 37 (755) L. X V

NOVO MESTO, četrtek,

I 17. septembra 1964 DOLENi »»ZDAJ VETER

R A Z N A Š A BESEDE

N J E G O V E «

Jasno in pretresljivo so zvenele v pozni poletni sončni dan pionirkine besede pred novim spomenikom NOB na pokopališču v Stopičah pod Gorjanci, ko je brala množici, sorodnikom padlih ju­nakov in žrtev faši­stičnega nasilja Kaju-h o v « besede. Mnogo oe> se je orosilo, vsa srca pa S o šepetala: NIKOLI V E C V O J N E ! - Več o slavju v Sto­j a h berite na 12. "rani danaSnje Šte­vilke.

Skoraj 8000 vagonov grozdja

* f dni se začenja tudi v K * " « krajih trgatev, ki jo *5nL ? k l J u C i » najvestnejšl br a v * ^ 1 * 1 »ele sredi okto-ftelek J? l o v en lJt bo letos pri-

Sosebno V v 6 j l 0 4 lanskega. r f c*ve « 1 L . ? b a l n l h predelih

trgatev p ^ ^ 0 rekordno

Ronov p n d e l e k okoli 8000 va-

OD 17. DO 21. IX.

V splošnem nestalno vreme s pogostnimi pa­davinami in ohladitvami *lasti okrog 20. septem­bra ln med 23. in 26. sep­tembrom. Dr. V. M .

P R E D K O N G R E S N A A K T I V N O S T Z K V N O V O M E Š K I C

Drug veter v vzgoji kadrov Tehtna razprava o skrbi za kadre in o tem, kaj

bi bilo treba storiti na tem področju v občini Novo mesto, je stekla že na predkongresni konferenci ZK. Poudarjeno je bilo, da je ena glavnih nalog komunistov zagotoviti, da bo kadrovska politika do­bila potrebno veljavo v družbenem in gospodar­skem razvoju v občini. Brez dvoma skrb za kadre ne more biti kampanjska naloga, saj sta vzgoja in izobraževanje ljudi vedno dolgotrajen proces. Kljub temu pa lahko že zdaj, čeprav je od konfe­rence minilo šele nekaj mesecev, ugotovimo, da so precejšnja izboljšanja v skrbi za kadre že očitna.

Trdi tev lahko podkrep imo s podatki , k i dokazujejo, da se je odnos med sredstvi , na­menjenimi invest ic i jam in oni­m i , namenjenimi štipendira­n ju strokovnjakov, letos pre­cej izboljšal. Letos je precej več štipendistov na • razn ih šolah, kot j i h je b i lo lan i , i n končno so tu še podatki , k i povedo, da je tud i za razne obl ike izobraževanja v delov­n i h organizacijah porabl jenih letos več sredstev kot kdaj-ko l i poprej .

L a n i je b i l o porabl jenih 1,76 odst. sredstev, namenjenih za investicije, za izobraževanje strokovnjakov, letos pa že 2,96 odst. tega zneska. N a v i . šokih, višjih i n srednj ih šo­l a h se štipendira 201 strokov­njak več kot lansko leto (41 več na v isok ih šolah, 37 več na višjih i n 123 več n a sred­n j ih šolah), vsega pa obisku­je te šole letos 589 štipendi­stov iz novomeške občine.

Letos je bi lo na novo raz­p isanih 53 štipendij na viso­k i h , 34 štipendij na višjih i n 137 štipendij na srednj ih šo­lah. Domala vse razpisane štipendije so že oddane. To l i ­ko razpisanih štipendij je pre­cejšen napredek tud i zatega­delj, ker se je lan i Izobraže­

valo na raznih šolah 118 l jud i iz de lovnih organizacij , ne da b i dobival i štipendije (52 na v isokih, 17 na višjih i n 49 na srednj ih šolah). To pomeni, da smo lani skrbe l i za kadre vel iko m'anj, kot skrb imo le­tos!

Ce s i pobliže ogledamo se­stavo štipendistov po panogah, bomo ugotovi l i , da precejšen del vseh štipendij podeljujejo družbene službe i n delovne organizacije s področja druž­benih služb. Medobčinski za­vod za socialno zavarovanje, bolnišnica, zdravstveni dom, banke i n občinska skupščina imajo 187 štipendistov a l i 32 odst. vseh, kar j i h je v obči­n i . Po drugi s trani spet pa podjetje »Gorjanci« n ima no­benega štipendista na sred­n j i , v isoki a l i višji šoli, češ da strokovnjakov te vrste ne potrebujejo in da za njihove potrebe zadošča izobraževa­nje na delovnem mestu in pa v izobraževalnem centru »Vektor« v L jubl jani . P r i »GoTjancih« tudi sicer pora­bijo zelo malo sredstev za izobraževanje, vel iko boljše pa n i p r i cestnem podjetju v Novem mestu, k i ima zelo malo štipendistov.

N a predkongresni konferen­

c i je b i lo poudarjeno, da je treba štipendije ustrezno po­večati, ker niso r edk i prime­r i , k o so prava miloščina. Pred nedavnim zbrani podat­k i kažejo, da so se štipendije za visokošolski študij poveča­le od lansk ih 12.600 na 17.860 d in , za višješolski študij od lansk ih 12.600 na 16.000 i n za srednješolski študij o d lan­sk ih 9.000 na 13.400 d in .

Upamo lahko, da sredstva za izobraževanje kadrov v de­lovnih organizacijah letos ne bodo ostala neizkoriščena ta­ko kot lani i n poprej. Z last i v podetj ih, k i . so v rekonstruk­c i j i a l i v invest ic i jski izgrad­nj i , bodo porabi l i vseh raz­položljivih 2,5 odst. od oseb­n i h dohodkov v ta namen. Pohval i t i je treba Novoteks, Labod, Industrijo obutve, Gozdno gospodarstvo, Kre­men, ZTP, Iskrine obrate, Opremales, Novoles in IMV. Enostranskemu vlaganju v stavbe i n bpremo brez hkrat­ne sk rb i za izobraževanje strokovnjakov je torej odklen. kalo. V vseh kolektivih pa bodo morali še veliko raz­pravljati o tem, kakšni naj bo­do kriteriji za podelitev šti­pendij in hkrati poskrbeti, da bo odhajalo na visoke in viš­je šole več štipendistov iz delavskih in kmečkih vrst! •

JESEN BOGATA, DOBRA ŽENA . . . Težko so ob-ložena mlada drevesca v novem sadovnjaku v V rh -polju pri Šentjerneju, kjer je letos v rodnosti po­lovica od 7.000 dreves, druga polovica nasada pa bo začela roditi prihodnje leto. Več o tem kmetij­s k e m obratu berite na 3. strani današnje številke!

Praznik mladih poštarjev na Ruperč vrhu

ze dolgo je mladina PTT podjetja Novo mesto želela, da se zbere, spozna ter pomeni o skupnih na­logah, o delu in problemih. Izbrala Je 20. september za I. zbor mladine PTT podjetja Novo mesto — praznik mladih poštarjev.

Ti mladi ljudje se zavedajo, da žive v dobi sociali-stičnega razvoja in napredka, kamor so tudi sami vključeni tn v njem gradijo nove odnose med ljudmi. Mladina v PTT podjetju Je dobro zastopana v organih samoupravljanja: v delavskem svetu podjetja je 8 mla­dih Članov, v upravnem odboru podjetja 4 člani, v delavskih svetih osnovnih enot 7 članov in v uprav­nih odborih osnovnih enot 6 članov. Razen tega so mladinci tudi člani v vseh komisijah podjetja in v osnovnih enotah.

Mladina v PTT podjetju ima vsestranske možnosti za strokovni in politični razvoj. Za to prireja PTT stroka različne tečaje in seminarje, ki so prvenstveno namenjeni mladini. Te tečaje obiskuje vsako leto večje število mladih PTT delavcev. Tudi v športu so precej aktivni, saj delajo v šahovski, strelski in balinarski sekciji. Tu so težave, ker je kolektiv raz­tresen po terenu. Največ članov in tudi najbolj aktiv­nih ima planinska skupina, ki je vključena v Planin­sko društvo PTT Ljubljana.

Prvo srečanje 93 mladincev PTT podjetja Novo mesto bo na Ruperč vrhu v nedeljo, 20. septembra. Po otvoritvi zbora, ki bo ob 9. url zjutraj, bodo polo­žili venec na spomenik padlim borcem na Ruperč vrhu. Program se bo nadaljeval s tekmovanji v hitri hoji, v znanju novih poštnih predpisov, streljanju in šahu.

Pokrovitelj I. zbora bo direktorica podjetja za PTT promet Novo mesto in podpredsednica skupščine SRS, tovarišica Dragica Rome.

Tako bo mladina kolektiva PTT podjetja, ki zdru­žuje fante in dekleta iz posameznih pošt v občinah Sevnica, Krško, Brežice. Trebnje, Metlika, Črnomelj in Novo mesto, zdaj tudi z družabno prireditvijo pri­spevala pomemben delež za svoj nadaljnji razvoj kot za napredek PTT stroke in zadovoljstvo vedno šte­vilnejših koristnikov vseh uslug, ki nam jih nudi PTT.

Rudnik Kočevje: že 52.000 dinarjev! Prizadevanja za skrajšan delovni teden so v tem delovnem kolektivu ž e pokazala vse prednosti takega dela — čedalje bolj se uveljavlja tudi

načelo: ZA V E Č J O STORILNOST V E Č DOHODKOV! Predno so v kočevskem

rudn iku prešli na skrajšan delovni teden, so naprav i l i temeljite analize, k i so po­trebne za tako pomemben in vsestranski ukrep. Prav to je b i l pravzaprav pogoj za uspeh i n pa, kakor so takrat zapisal i , nekatere tehnične spremembe, izboljšave v or­ganizacij i proizvodnje. Potem so šli na poskusno obratova­nje: najprej — maja — z eno prosto soboto, sedaj imajo že dve soboti v mesecu pro­st i , ko pa bodo opravljene vse Izboljšave (drugačni pro f i l i na »čelu« p r i izkopu premoga itd.), bodo delali le še 42 u r na teden. Ka j t i nič ne poma­ga uvedba skrajšanega delov­nega časa, če ima za posledi­co znižanje stori lnosti , manj­šo proizvodnjo i n s tem niž­je osebne dohodke, pravi jo na rudn iku . In še to: stori l ­nost se mora s krajšim de­lovn im tednom celo povečati, povečati se nVorajo osebni do. hodk i i td .

Najprej ena, nato še druga prosta sobota v mesecu sta opravičili in potrd i l i pričako­vanja. Ze v prvem pol let ju so storitve v pr imer jav i z lan­sk im letom porasle: »ton/ šiht« v j ami za 10 odstotkov, na celem rudn iku pa za 9 od-stot., še bolj pa je stori lnost narasla jul i ja in avgusta. Ta­ko je v prvem pollet ju zna­šala stori lnost vsega kolekt i ­va 2.149 kg premoga na dni­no, v avgustu že 2.200 kg, sa­mo v j ami pa se je avgusta povečala od prv ih šestih me­secev od 2.684 kg na 2.850 kg . (»Tona na šiht« je količina nakopanega premoga v eni izmeni , porazdeljena na vse zaposlene a l i zaposlene v jami ) .

Vzporedno s tem so se dv igni l i tud i osebni dohodk i . V prvem pol let ju so se v pr i ­merjavi z i s t im obdobjem mi ­

nulega leta povečali za 23 od­stotkov (od povpr. 42.000 d i n na 52.000 d in ) , medtem ko se je v tem času povečala masa O D le za sedem odstotkov. Osebni pre jemki so se pove­čali predvsem t is t im, k i so doslej manj zaslužili.

Nedvomno je na tak dvig osebnih dohodkov v precejš­nj i mer i vpl iva l tudi nov na­čin obračunavanja v jami . Ruda r j i vsak dan pred odho­dom na delo s posebne oglas-

Vozn ik osebnega avtomo­b i la M-VS-524 dr. Anton K i r c h -dorfer iz Nemčije je tedaj z osta l imi po tn ik i potoval p ro t i Zagrebu. Po k lancu v nekem ov inku p r i K o r e n i t k i sta vo­z i la nek i osebni avtomobi l i n poltovornjak. K i r chdor f e r se je odločil, da j u prehi t i . K o Je že prehiteval, je opaail, da

pr iha ja nasprot i osebni avto­mobi l Z G 39-45. Trčenju se n i mogel več izognit i . Osebni vozi l i Nemca i n Zagrebčana sta strahovito treščili eno v drugo. Udarec je b i l tako močan, da Je zagrebško vo­zi lo vrglo s ceste' na travo, kjer je obležalo na strehi . Po tn ik oz. voznik v tam avto­m o b i l u je b i l p r i priči mrtev. To je b i l Drago Ibler, 70, iz Zagreba. Sprednja vrata so m u prerezala žile na vratu, hud udarec pa je dobi l tud i n a sence. Ranjenemu d r . A . K i r chdor f e r ju jo nud i la prvo pomoč dr. Stanislava V i l f an

ne deske spoznajo, ko l iko so zaslužili prejšnji dan: vddijd lahko, a l i so b i l i boljši ali slabši in to j i m daje posebea polet. N i malo pr imerov, kd so posamezni člani ko lekt iva »prignali« svoj dnevni zaslu­žek od približno 2000 na 2800, 2900, 3000 i n še več dinar­jev. Seveda to n i le mar l j i ­vo delo, pač pa tud i dobri organizacija dela i n delovna disc ip l ina.

F R A N C E G R I V E O

iz Trebnjega na samem k r a ­j u nesreče, medtem k o ostala dva voznikova sopotnika — Heinz Islenger i n O t t o U n t e r -bichler — nista dob i la nlkat-k i h poškodb. Razen smr t i J« nesreča terjala tud i za okrog 3 mi l i jone dinarjev gmotna škode, saj sta osebni voz i l i ponesrečenih skoraj povsem uničeni.

Katastrofa pri Korenitki V avtomobilski nesreči pri Korenitki je izgubil

življenje Zagrebčan Drago Ibler, 70, nemškega voznika dr. A. M. Kirchdorferja pa so odpeljali v bolnišnico. To se je zgodilo 12. septembra ob 12.40 na klancu avtomobilske ceste, kjer je neprevidni Nemec v manj preglednem ovinku prehiteval dv« motorni vozili.

Avto na strehi Pri prehitevanju nekega mo-

pedteta na cesti prt Crmosnjl-cah je vozni'* osebnega avto­mobila Jože Zupančič 12. sep. tembra ob 12.30 zavil proveč v levo in se prevrnil po nasipu. Vozilo jo ostalo na strehi. Ško­do so ocenili na 30.000 dinarjev.

Gorela je cesta Med asfaltiranjem cestišča v

Dolenjskih Toplicah se Je 14. septembra popoldne vnela as­faltna peč, goreU pa Je začel tudj asfalt n<\ cesti. Škodo BO ocenili na 50.000 dinarjev. Za vzroki požara 8o poizvedujejo.

V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO

AKTIVNOST KOMUNISTOV

V E Č USTVARJALNE, NE PA M E H A N I Č N E DISCIPLINE

Razviti samoupravni si­stem zahteva večjo stop­njo ustvarjalne, ne pa mehanične discipline, več­jo pobudo, to pa pomeni, tudi večjo stopnjo zavest­ne odgovornosti posame­znih komunistov, ki dela­jo v organih samouprav­ljanja in v raznih drugih družbeno - političnih orga­nih in organizacijah.

Iz referata Veljka Vla-hoviča na VI. plenumu CK ZKJ.

Pobudo za ta sestavek mi te dal razgovor z znancem. Zaposlen je v neki ustanovi na Dolenjskem. Ko sva se nedolgo tega spet srečala, mi Je potožil takole:

»Težko je biti komunist v naši ustanovi. Ne gre vse ta­ko, kot bi moralo iti. Prene-katere napake ne bi bilo, če bi nekateri delali bolj z gla­vo in z večjim občutkom za človeka...«

»No, in v čem je potem te­kava komunistov?« sem ga prekinil.

»V tem, ker se ti marsika­tera stvar upira. Stranki, ki se pritožuje zaradi napak, bi najraje pritrdil, če . . . «

Biil sem nestrpen, zato sem znancu spet segel v besedo:

»će? Mislim, da je nepo­treben. Meni je povsem ja­mo, kaj mora komunist v ta­kem primeru storiti...«

»Ne, ni tako preprosto,« je odvrnil znanec. »V naši usta­novi nas je samo nekaj ko­munistov. Le kaj bi bilo, če bi Se md začeli kritizirati?

' Tudi tedaj, kadar je kaj na­robe, je treba braniti našo •tvar. Komunist mora bita discipliniran!«

Priznam, da me je znanče-va »teorija« razburila. Ni­čem si mogel kaj, da ne bi vzrojil. Kakšna naša stvar? Mar je »naša stvar« tudi vsa­ka napaka, slab odnos do strank, nevednost ali nespo­sobnost uslužbenca? Ne, to ni naša stvar, vsaj ne bi sme­ta biti! Za take stvari komu­nista ni mogoče disciplinira­ti. V okviru jasno začrtanih ciljev, v okviru ideološke enotnosti se kbmunist, ko se

v svoji vsakodnevni aktivno­sti srečuje z različnimi stali­šči, mnenji in predlogi glede čisto konkretnih rešitev, s takimi in drugačnimi postop­ki, s takim ali drugačnim ravnanjem, svobodno oprede­ljuje za tisto, kar je napred­nejše, kar bolj ustreza druž­benemu interesu, se pravi tu­di koristim delovnega člove­ka!

A l i je komunis t dolžan bra­n i t i postopke uslužbenca a l i ukrepe ustanove, za katere ve, da niso napredni? Ne, te­ga ni dolžan! Tega celo ne sme storiti. Narobe: dolžan se je boriti proti takim po­stopkom, će vidi, d.i se kdo v ustanovi zavzema za re­šitve, ki niso dobre, se mora s prepričljivimi argumenti zavzemati za boljše rešitve, za take, ki bodo v skladu s socialističnimi principi. Le

čemu b i se komunis t mora l postavi t i v b r an uslužbenca, k i n i m a najboljših odnosov dO strank i n na čigar naslov stalno prihajajo upravičene kr i t ike občanov? Nobena d i ­sc ip l ina komunis ta ne veže, da b i se mora l so l idar i z i ra t i s t a k i m uslužbencem i n s ta­ko ustanovo — v imenu ne­kakšne abstraktne »naše stva­ri.« Nasprotno, komunis t se mora zavzemati za take od­nose, k i bodo v sk ladu s so­cialističnim pojmovanjem mo­rale i n človekovega dostojan­stva. Nobena stvar ga ne mo­re zaustavit i p r i izvrševanju te dolžnosti. V tem bo ju pa mora b i t i komunis t resnično d isc ip l in i ran, toda to že n i več mehanična, formalna, temveč ustvar ja lna discipEi-na.

K o m u n i s t n i i n ne sme b i t i nekak zagovornik obstoječe stvarnosti , z last i pa ne stvar­nosti , če ta nd takšna, kakrš­na b i objektivno lahko b i la . Komun is t se n iko l i ne sme spri jaznit i z dan 'm, ampak

mora nenehno težiti naprej . Najbol j nevarno je, če se ko­munist spr i jazni z obstoje­čim stanjem, ne da b i s i p r i ­zadeval za stalno preraščanje danega — skoz i vsestranski razvoj, skoz i nenehno člove­kovo materialno, duhovno i n moralno ustvarjanost. K o m u ­nist je seveda dolžan kazat i na objektivne možnosti, če te niso polno izrabljene — po subjekt ivni k r i v d i človeka, a mora opominjata tud i tiste, k i s svo j imi željami daleč presegajo objektivne možno­st i . To se prav i , da mora b i t i vključen v družbeno prakso, nosilec ustvarjalne kr i t ike , ne pa branitel j vsega, ka r je dobro i n kar je slabo, še več: nenehno, vsepovsod, kjer de­

la in živi, se mora bojevati za take družbene odnose, ki bo­do Sami v sebi kritični. Biti mor a aktiven borec za to, da se bodo obstoječa protislov­ja razreševala po demokra­tični poti — skozi mehanizem samoupravljanja.

T u d i v ustanovi, kjer dela moj znanec, se morajo ko­munis t i zavzemati za take odnose, k i bodo sami v sebi dovolj kritični, ker bodo le tako tud i vsak dan napred­nejši, bolj socialistični.

J . B .

SI Kmetijstvo bo jeseni potre­bovalo 1,5 milijona ton umetnih gnojil. Pričakujejo pa, da bo pri­manjkovalo fosfornih gnojil, ker proizvajalci ne delajo s polno zmogljivostjo.

NAŠ AKTUALNI KOMENTAR

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

S t i k i med Jugoslavi jo i n Madžarsko imajo že svojo zgodovino i n tradici jo. V zadnj ih le t ih je b i l predsednik mad­žarske vlade Janos K a d a r že dvakrat v Jugoslavi j i — i n sicer neuradno — sredi septembra je predsednik T i to uradno ob i ska l Madžarsko.

Koma j nekaj dn i je tega, ka r je sku­paj z r o m u n s k i m voditel jem Dejem položil temel jni kamen za novi jez — hidrogigant — na Donavi . Cez nekaj dn i se bo ustavi l na povra tku i z B o l ­garije predsednik državnega sveta D R Nemčije Walter U lbr i ch t , v začetku drugega tedna pa bo ob iska l Jugosla­vijo predsednik Češkoslovaške Anto-n i n Novofcnv.

S tem se bo zaključila seri ja posve­tovanj z vodite l j i socialističnih držav Vzhodne Evrope . Zdaj preb i ramo vsak dan poročila z Madžarske. V e l i k a dr­žava v s r c u Podonavja je po vojni me­njala svoj obraz. Poprej agrarna de­žela, znana po svojem žitu i n živini, se je spremeni la v močno industr i jsko-poljedelsko državo. Nasta la so nova mesta, prejšnja so menjala svojo f i -ziognomijo — podobo.

Predsednik T i to je med svo j im pet­dnevnim bivanjem ob iska l stare i n nove industr i jske objekte. B i l je v sta­r i .železarni n a Csepelu, kjer se je ka-Ul madžarski proletar iat , b i l je v po­po lnoma novem mestu — Dunaujvaro-su, madžarskem Velenju, kjer n i bi lo pred l e t i še ndtd kamina, ob iska l je kmet i jsko obdelovalno zadrugo Sal la i Imre, k jer je vse delo mehanizirano.

Odnos i med obema državama slone na rea ln ih temelj ih, naša Reka je važ­na tranzitna l u k a za madžarsko trgo­vino s širnim svetom, Madžarska se zanima za razširitev termoelektrarne v Kos to l cu , predvsem pa za sodelova­nje p r i gradnj i jezu n a Donav i v Že­

leznih vrat ih — Madžarska b i dob i la ko t kompenzaci jo (plačilo) ceneno električno energijo. Madžari sami na­meravajo skupno s češkoslovaško gra­d i t i ve l ik jez na Donav i i n sicer sever­no od Budimpešte, t a m kjer se kor i to te reke močno zoži.

Donava bo postala v sedmih l e t ih ena najpomembnejših vodn ih pot i E v ­rope, ve l ika žila vodnica skoz i podo­navske dežele. S t i k i med temi deže­l am i bodo vse intenzivnejši. Podonaiv-je i m a še velike razvojne možnosti.

Reka Mekong je neke v rs ta az i jska Donava, toda na bregovih tega veleto-k a n i življenja, je obup. T a reka pre­seka na dvoje Južni V ie tnam, ob tej r e k i je presto lnica Saiigon. Te d n i je prišlo ponovno do vojaškega udara _ kdo b i j i h štel vse po vrs t i . B i l o j i h je že najmanj šest, oblast je prehajala takorekoč i z r ok v roke, k a r je b i lo danes res, "je b i lo j u t r i že neres.

Kaže, da i m a sedaj oblast v rokah general K a n . To je ameriški človek. A m e r i k a daje dnevno dva mi l i j ona do­larjev za kampanjo v Južnem Vietna­m u , A m e r i k a hoče imet i zato vajeti v svoj ih rokah . Washington je še ved­no mnenja, da je v V i e tnamu možna i n trajna le vojaška rešitev. Vojno je

treba končati z vojno — potem b i pr i ­šla šele pogajanja.

K o l i k o je ta račun zdrav, bomo šele videl i . F rancoz i menijo, da je nerea­len, zgrešen. Pa r i z je za nevtralizaoijo vse Jugovzhodne Azi je. Francoz i meni­jo, da v tem de lu Azije n i rešitve brez pr i s tanka Ki ta jske . N i mogoče igno­r i r a t i 700-miHjonskega naroda.

Ne le v Južnem V ie tnamu, v vsej Jugovzhodni Az i j i Je položaj zelo k r ­hek. Scene se h i t ro spreminjajo — ko na f i lmskem p la tnu . Spor med Indo­nezijo i n Malez i jo je dob i l že drama­tične obl ike. Obe državi obtožujeta dru­ga drugo za intr ige.

Indonezija zatrjuje, da je Malez i ja tvorba bri tanskega imper ia l i zma, le ta pa kaže s p rs t om ha konspirat ivne (zarbtoiške) nacrte indonezijskega predsednika. Te obtožbe so odvratne. V obeh državah žive narod i malajske rase, obe sta rezultat vel ikega osvobo­dilnega gibanja v Az i j i , v obeh govore podoben jezik, velik del indonezi j­ske trgovine je šel še l an i preko S in -gapura, ve l ik del Sumatre grav i t i ra (te­ži) n a to ve l iko mednarodno luko. Go­spodarstvi Malezije in Indonezije se komplement i rata (dopolnjujeta) — vsi razlogi govore za to, da b i živele v m i r u .

V tej b led i s l i k i Južne Azi je so edino vesti i z Indije neko l iko razveseljivejše. Indi ja i n Pak is tan iščeta počasi, ven­dar vztrajno neko rešitev. Več kot oči­to je, da se Indi ja ne more angažirati kar na treh frontah: s K i ta j sko , s Pa­k is tanom i n še v borbi za k r u h . In­d i ja ne more dob i t i ene b i tke, če bo vodi la fronto kar na treh sektor j ih.

Ind i j sk i državnik Nara jan meni , da b i še tako sk romen sporazum s Pa­k is tanom olajšal notranj i i n zunanji p r i t i sk v Ind i j i .

Naš obisk na Madžarskem

Volitve članov skupščine socialnega zavarovanja

N a zadnjem zasedanju no­vomeške skupščine komunal ­ne skupnost i socialnega zava­rovanja so določili nov ključ za volitve članov skupščine. Doslej je štela skupščina 29 članov, odslej pa j i h bo ime­la 35, ka r pomeni , da bo p r i ­šel en član skupščine n a vsa­k i h 730 zavarovancev. Tokrat bomo vo l i l i polovico članov skupščine, k i j i m je potekel dvoletni mandat.

Svet za delo občinske skup­ščine Novo mesto je že ime­noval vol i lno komis i jo , ta pa je že določila vol i lne enote

po posameznih občinah. Pod­jetja, k i so premajhna, da bi predstavl jala volilno enoto (ta, ki imajo marij kot T 3 0

zaposlenih), morajo do kon­ca septembra izvoha svoje delegate v vo l i lna telesa, de­legati p a bodo nato izvo l i l i člana skupščine. Vol i tve čla­nov skupščine morajo biti i opravljene najpozneje do 10-oktobra, vol itve delegatov v vo l i lna telesa pa do konca tega meseca. Politične priprav ve n a volitve bo opravi l sin­d ikat .

EDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

# Na ponedeljkovem zasedanju zvezne skupščine so poslanci poslušali ekspoze Bo­risa Kraigerja, podpredsednika zveznega izvršnega sveta, o ukrepih za utrditev gospo­darskega sistema. Med drugim je napovedal ukrepe za ureditev razmer zlasti v investi­cijski potrošnji, kjer so viri glavnin motenj v našem gospodarstvu. Posebej je opozoril tudi na to, da ni mogoče samo s kontrolo cen zajeziti in odstraniti motnje na trgu. Potrebni so v prvi vrsti še drugi ukrepi, ki naj zagotove umiritev investicijske potrošnje in sploh stabilnost na tržišču. Med te ukrepe sodi tudi krepitev materialne baze gospo­darskih, organizacij, kar je že v teku, da bi lahko uspešno prenašale bremena zaradi povečanja materialnih stroškov in osebnih dohodkov. Nadalje so potrebni ukrepi za po­večanje izvoza. Med drugim bo treba z no­vimi predpisi omogočiti kompleksnejše in dolgoročnejše sklepanje o prodaji deviz.

V Kraigerjevem ekspozeju je govor tudi o potrebi uskladitve domačega povpraševa­nja z resničnimi možnostim!, kar velja pred­vsem za investicijsko potrošnjo, ki se je v zadnjih sedmih mesecih povečala za 43 od­stotkov, če jo primerjamo z istim obodbjem lani. Zanimivo je, da se je investicijska po­trošnja najmanj povečala iz skladov gospo­darskih organizacij in najbolj iz kreditov. To je razumljivo pritiskalo na cene. Da bi to povečanje čim bolj omejili, bo treba zaostriti disciplino pri izkoriščanju sredstev. Inve­sticije bo možno financirati samo iz sredstev, ki so na razpolago. Narodna banka bo za­ostrila izvajanje ukrepov kreditne politike. Med drugim bo zaostrila pogoje kreditira­nja (roki, kriteriji).

• O prevelikem naraščanju investicijske potrošnje so govorili tudi na seji republiške­ga izvršnega sveta. Menili so, da je omejitev investicij še aktualna. V zadnjih osmih me­secih se je povečala Investicijska potrošnja

za 48 odstotkov v primeru z istim obodbjem lani. V zvezi s tem piše urednik »Dela« Aleksander Javornik v sobotnem uvodniku, da pretirana investicijska potrošnja v go­spodarstvu presega naše materialne možno­sti, negativno vpliva na osebno in splošno potrošnjo kot tudi na zunanjetrgovinsko menjavo. Razen tega pa tudi sama struktura

NAPOVEDANI UKREPI ZA UTRDITEV

GOSPODARSKEGA SISTEMA

vlaganj v gospodarstvu ni taka, da bi zago­tovila razvoj, ki ga je začrtal družbeni plan.

• O sedanjih nemirnih premikih na na­šem trgu je spregovoril tudi sekretariat izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Le-ta je pozval vse družbeno politične sile. naj prispevajo k doslednemu izvajanju smernic I n priporočil. Predsednik Lazar Kolišcvski pa je med drugim poudaril, da ne gre samo za načela, ampak da je pomembna predvsem tudi njihova konkreti­zacija.

• Skupščina republiške skupnosti soci­alnega zavarovanja SRS se je odločno zav­zela za to, da bi se dodatek na pokojnine kot nadomestilo zaradi podražitve kmetij­skih pridelkov, premoga in električne ener­gije povečal na 3000 din. Skupščina je tudi ugotovila, da presežki rezervnih sredstev do­puščajo celo povečanje pokojnin.

• Podpredsednik republike Aleksander

Rankovič je te dni odprl v Novem Sadu I. jugoslovanski sejem lova in ribolova, na katerem sodeluje 800 razstavljalcev. Namen sejma je, da seznani javnost o velikem lov­nem in ribolovnem bogastvu Jugoslavije.

• V Jugoslaviji se mude na obisku nor­veški parlamentarci ki jih vodi predsednik parlamenta Nils Langhelle. V Beogradu so se gostje iz Norveške srečali z našimi par­lamentarci s predsednikom Edvardom Kar­deljem in izmenjali z njim informacije o de­lovanju obeh skupščin in o drugih vpraša­njih.

• V nedeljo je kjončno stekla žičnica, edinstvena v Jugoslaviji, iz doline Kamniške Bistrice na Veliko planino. Njena edinstve­nost je v tem, da vozita gondoli nd katerih sprejme vsaka po 30 ljudi, na 1643'metrov dolgih jeklenih vrveh brez vmesnega stebra. Žičnica popelje ljubitelje planin do 1413 me­trov nadmorske višine. Za to pot, za katero sta potrebni pešcu dve uri, zadošča žičnici borih pet minut. V tako pičlem času se pre­seli izletnik v povsem nov ambient, v čisto drugačen svet, ki ga nagradi s krasnimi raz­gledi in s srečanji s čudovitimi planinskimi pejsaži.

• Komisija za nekdanje politične inter-nirance, zapornike in deportirance je orga­nizirali zbor bivših internirancev v Mostecu pri Ljubljani. Tega zbora, ki je bil v nedeljo, se je udeležilo okrog 3000 ljudi, predvsem nekdanjih internirancev, ki so obudili spo­mine in preteklost in se obenem dogovorili o nalogi za zbiranje dokumentarnega gradi­va. — V nedeljo sta bili veliki proslavi tudi v Kobaridu in v Gornjem gradu. Medtem ko so v Kobaridu počastili 120-Ietnico rojstva Simona Gregorčiča, so v Gornjem gradu, kamor so prišli tudi Miha Marinko, Viktor Avbelj in drugi, praznovali 20-Ietnico osvo­boditve Zgornje Savinjske doline. Na zboro­vanju je govoril Mitja Ribičič.

r KRATKE 1 [ IZ RAZNIH STRANIJ

• Peking pripravlja ivojo k° D ' roreuoo? Na Kitajsko prihaja J zadnjih mesecih čedalje več Wi* delegacij. V Pekingu »o se n * ddli predstavniki komunisticn«1

partij Nove Zelandije, IndonezU* Japonske, Venezuele, Koreje * Vietnama pa tudi prokitaJsM frakcije KP Avstralije Tuji oP*-

sevalci menijo, da pripravlja M I K konferenco partij ki po***' rajo njegova stališča.

• 15. oktobra britanske volit*«! Datum britanskih volitev še ni uradno določen, v Veliki Br'JS ni H ga objavljajo tri tedne P1*? volitvami. Večina poznavalcev r»* mer meni, da Je 13. oktober bolj verjoten datum. Konserv^HI, ci »o prepričani v svojo zmago, vendar poudarjajo iv^a. sO, da bodo volivci zda) n» w

hovi strani.

• Indijski obrambni rtunlsjfj Sovjetski zvezi. Cavan se J*gg, dni vrnil z uradnega obiska " 3J, Zagotovil J« sovjotsko vojaško r-moo Inddji — ta bo dobU« dl lovce Upa Mlg-31. Te * u £ bil v Sovjetski zvezi tudi Pj# sednlk Indije RadakriSnan. obisk Je bil predviden M ^Jjil nlj, vendar so ga morali smrti Nehruja preložiti.

• Praznik Kostarike, / ^ " S r sodnik republike FankovM^ VarfO sla: predsedniku Orllcliu 0» 'Jopj# nalnem prazniku Kostarike^,]«, pozdrave. Predsednik t« J J p r e ' ' ameriške države Je s Krka. ^ loti Je bil na privatnem ° v stari domovini.

•I Etiopski vladar v E v r o p i ^

Hallo Selaslo bo sept«rjr>r». # skal W1rt evropska 6^e'r^g^ cer Pol tako. Madiewxo,J^&pO-Jo fn Romunijo. Nato rx> toval v Katro.

V vrhpoljskem novem sadovnjaku že pridno obirajo zgodnje sorte jabolk. Za l črno-bela fotografija ne more pokazati, kako polna so mlada drevesa — kajti

na njih so bila rdeča jabolka, sadež poleg sadeža, da se veje kar š i b i j o . . .

»Ljudje, kakšna grozna škoda se dela!« »Poglejte, kakšna škoda se

se dela!« je vršalo lani po­leti po Vrhpolju in Šent­jerneju, ljudje pa so hodili do žične ograje jablanovega nasada pri Vrhpolju. Tam so ogledovali pokošeno travo, ki je ležala nepospravljena med vrstami m lad ih jablan v 18 hektarskem nasadu- Ve l iko opazk in z l obn ih natolcevanj Je b i o izrečenih na ta račun, t o d a . . .

Letos se mlada drevesa Si-D l Jo pod težo plodov, saj so

v e J e polne kako r b r i n . Pre­cejšen delež p r i t em i m a prav t^ta nepokošena trava, k i je ^ povzročala toliko govo­r e i n jezikanj. Pr is luhni te Pripovedi tov. Jožeta Star ica,

upravn ika kmeti jskega obra­ta v Šentjerneju!

— Sajenje dreves v vrh­po l jskem sadonosniku se je začelo le ta 1956. Nasad je b i l prvotno zamišljen ko t nein-tenziven, kmečki sadovnjak, zato so sadi l i drevesa v raz­dal j i 10-krat 10 metrov vsak­sebi. Pozneje so posadi l i v vsaki vrs t i najprej to l iko dre­ves, da je bi lo vsakih 5 m po eno deblo, nato pa so za­sadi l i še vmesne vrste, tako da je zdaj še enkrat tol iko vrst. Vsega je oko l i 7000 dre­ves, k i so zasajena v razdal j i 5-krat 5 metrov. Sort je šest: jonatan, z lata parmena, zlat i in rdeči delišes, krivopecelj in bobovec.

Letos je v rodnost i šele po­lovica dreves, k l jub temu pa računamo, da bo od 80 do 100 ton pr ide lka , od tega kakšnih 60 ton obran ih ja­bolk. Pr ihodnje leto ho p r i - , delek večji, saj bo ves nasad v rodnost i . Posprav i l i bomo 180 ton jabolk a l i 10 ton po hektaru. Letošnji pr idelek — 60 ton obranega sadja — prodajamo po 110 d i n ki lo­gram, ostalo pa kot indu­str i jsko sadje po 30 d in . V nasadu delajo 4 stalno za­posleni delavci, v času se­zonskih del pa najemamo sezonce.

Tolikšen pridelek gre p r i ­pisati predvsem gnojenju in zaščitnemu škropljenju. Le­ta 1962 je nasad napadel ameriški kapar. Lan i smo škropili 11-krat, letos pa 13-krat i n uničili škodljivce ter preprečili bolezni. Zaščitno škropljenje povzroča precej težav zategadelj, ker n imamo pr imerne škropilnice- Prvot­no zasajena drevesa so viso-kodebelna, kasneje sajena pa nizkodebelna. škropilnica, s

katero škropimo, ne more škropiti vsega hkra t i , k e r ne nese dovolj v isoko, zato mo­ramo škropiti visokodebelna drevesa posebej i n nizkode­belna posebej. Pr ihodnje leto bo boljše, ker bomo dobi l i močnejšo škropilnico, k i bo delo olajšala. Z gnojenjem Pa je tako: sadovnjak zahte­va vel iko gnoja. N a hektar porabimo po 2000 k g umet­n ih gnojU, lani pa smo po nasadu raztrosi l i še 500 ton hlevskega gnoja. Precej za­leže tudi trava, k i jo poko­simo i n pust imo, da v sadov­njaku zgnije. Poleg tega, da pognoji, zadržuje v zemlj i vlago, k i je drevo prav ta­krat potrebuje največ. Prav ta trava pa' je lan i , ko smo jo pus t i l i prvič, povzročila tol iko govoric. M o r d a n i t i ne to l iko zavoljo tega, ker je zgnila, kot pa zategadelj, ker so jo pred tem okoliški kmet­je kupoval i na rast i lu za so­razmerno majhen denar . . .

Semena in gnojila za jesensko setev

so pripravljena Kot smo zvedel i p r i K Z

Novo mesto, se že p r iprav ­ljajo na jesensko setev. N a ­ročenih in deloma dobavlje­n ih imajo oko l i 80 ton se­menske pšenice sort san pa­store, leonardo, etual, bezo-staja i n helgorn. Cene semen­ske pšenice so letos to l iko Poskočile, da po vrednost i odtehta poldruga k i l og ram Pšenice domačega pr ide lka 1 kg semenske. Zadruga ima »azen tega na zalogi a l i p a 8 6 čaka na dobavo 1500 ton p e t n i h gnoj i l , k i bodo -za Jesenski posevek prav goto-yo zadoščala. V p r vem pol ­e t j u letos so za spomladan-®™ setev i n dognojevanje Porabi l i i7oo ton umetn ih Snoj«. Ce bo le vreme ugod-J ^ ' L b o * > v p r ihodn j ih dneh r o t o r j i že zaora l ! prve braz-u e za jesensko setev.

V Sevnici letos precej gradijo Gradbena dejavnost je v

Sevnic i zelo i i v a h n a . Stano­vanjsk i sk lad občine gradi 24-stanovanjski b lok s pe t imi nadstropj i , k i bo najvišja stavba v Sevnic i . Gradnja bo zaključena konec prihodnje­ga leta, stanovanja pa bodo naprodaj. /

V novem šolskem poslopju opravljajo obr tn ik i zadnja de­la i n računajo, da bodo k m a l u končana. Treba bo na­mest i t i le še novo opremo in pouk v nov i šoli se bo lah­ko pričel. Tega se močno ve­sele učenci, še bol j pa uči-

teljl, ki so mora l i doslej po­učevati v štirih stavbah.

V bližini konfekcije »Li­sca« so pred k r a t k i m začeli gradita prepotrebno bencin­sko črpalko, razen tega pa na h r i bu nad postajo i n v bližini Kopi tarne rastejo iz tal številne eno a l i dvostano-vanjske hiše zasebnikov.

Sevnica 1 - 'postaja vsak dan lepša! Urejeni s o . tud i ploč­n i k i ob cesti, na okn ih hiš pa je čedalje več cvetja. Prebi­valc i Sevnice močno pogreša­jo edinole park i n otroško igrišče. S. Sk .

Kaj delajo v Škocjanu • Prebiva lc i so veseli po­

tujočega k ina i z Novega me­sta, M j i h je začel spet obi­skovat i . V vasi sicer n i no­benega razvedri la ne za staro i n ne za mlado. Društva i n organizacije ne kažejo poseb­ne živahnosti, tako da vlada v škocjanu splošno mrtv i lo .

• V vasi imajo mesnico, odprta pa je samo ob sobo­tah, nad čemer se potrošniki pritožujejo. Včasih sta b i l i v vasi dve mesnic i , obe dobro obiskani , zato l judem n i prav, da morajo med tednom hodi t i po meso v Novo me­sto a l i v Šentjernej. Vaščani so sk len i l i sami poiskat i mesarja i n pravi jo, da so ga že dob i l i . Baje bo prišel iz Bele cerkve. •

H Z obrtniškimi uslugami se Škocjanci prav gotovo ne morejo pohval i t i . Pravi jo , da je gosti ln preveč, trgovin do-SM, n i pa frizerja, ne šivilje in ne krojača.

• Tamkajšnjim občanom v veselje je edinole vest, da bodo spet dob i l i žago. O d la­n i so mora l i kmetovalc i vo­z i t i les v Šentjernej, zato so na vsakem sestanku zahtevali žago v bližini. P red k r a t k i m so stvar ured i l i i n bo žaga p r i Zabkar ju v Grmov l j ah spet začela redno obratovati .

Kapelski lovci skrbe za podmladek

Lovska družina Kape le šte­je 22 članov i n že dalj časa uspešno deluje. Letos je po­stavi la v svoj ih loviščih 6 kr­mišč za 210 fazanov, k i so j i h pr ipe l ja l i od drugod. Posa­mezni fazani sprva n iso hote­l i sprejeti nastavljene hrane in vode i n so se raje sami prehranjeval i , nekateri p a so odšli p ro t i Jevsom. Zadrževa­l i so se v gručah vse do ne­davnega, k o so opazi l i lovc i , da že zahajajo v združbo do­mačih fazanov.

V kape lsk ih loviščih tud i že dve let i n i bi lo jerebic, zdaj pa so se spet pojavile. Opomogla s i je tud i srnjad. V lovišča lovcev iz Kape l pr:3 lajajo tudi i ta l i janski lov­c i , s ka t e r im i so se dogovo­r i l i za odstrel 84 fazanov v letošnjem oktobru . D._ V .

PRED PR0TI-TUBERKULOZNIM

TEDNOM Dr. Milan Adamčič,

predsednik občinskega sveta za zdravstvo v No­vem mestu, je za 19. sep­tember (soboto) sklical posvetovanje s predstav­niki družbenih organov v delovnih organizacijah, s krajevnimi skupnostmi, s socialno-zdravstvenimi ko­misijami in z družbeno političnimi organizacijami. Začelo se bo ob 8. uri v sindikalnem domu, na njem pa bo najprej dr. Ado Špiler poročal o sta­nju tuberkuloze v novo­meški občini, pri čemer bo posebej opisal proble­me, ki nastajajo pri obo-levanju TBC in naloge de­lovnih organizacij. Udele­žencem posveta bodo na­to zavrteli film »S TU­BERKULOZO NI PRE­MIRJA«, sledila pa bo razprava o zdravstveni problematiki v delovnih organizacijah.

S posvetovanjem se uresničuje ena izmed na­log, ki so bile sprejete v občini za letošnji svetovni dan zdravja — 7. april, ki je bil v celoti posvečen boju proti tuberkulozi.

UGODNA PRILOŽNOST! P o d zelo ugodnimi pogoji posredujemo kme­t i j sk im zadrugam in drug im gospodarskim organizaci jam

G R O Z D J E »PR0KUPAC« za predelavo

Dobava takoj ! Vagonske količine od 5 do 6 ton dalje. Za vas pa lahko prodamo

vagonske količine krompirja MERKUR! Naročila za grozdje i n ponudbe za k romp i r pošljite na naslov:

» A G E N C I J A S L O V E N I J A « — L j u b l j a n a , Kotnikova 16 — Telefon 30-194

KUPUJETE OZIMNICO?

N a novomeškem trgu je bil krompir prejšnje dni po 55 din kilogram in ljudje sa zaskrbljeni, ka­ko bodo letos nabavili ozimnico, če bodo take cene obveljale. Gospodi­nje so še vedno navajene kupovati naravnost od kmetovalcev, vendar to ni pametno. Zakaj pa ima­mo trgovine?!

— V naši poslovalnici sadja in zelenjave lahko dobe potrošniki bel krom­pir po 35 din, kolikor ga hočejo! Tudi lepa zimska jabolka imamo že uskla-

Tokrat odgovarja Jože Ravbar, poslovodja prodajalne SADJE IN Z E L E N J A V A v No­

vem mestu

diščena. Prodajamo jih po 60 do 90 din kilogram. Dobili pa bomo le 60 ton jabolk iz Šentjerneja, 5 ton jabolk is Pletenj ter 1 tono plete rskih hrušk. To sadje Je res kvalitet­no. Veseli bomo, če ga bomo lahko oddali kup­cem v večjih količinah.

— Kje lahko ozimnico po takih cenah naročimo?

— V naši pisarni, na-, sproti hotela Kandija, na Recljevem dvorišču.

Na novomeškem sej­mu ž i v a h e n promet 1185 prašičev so kmetovalci

pripeljali v ponedeljek na no­vomeški sejem. Kupcev je bi­lo precej tako iz bližnjih,

kakor tudi iz oddaljenih kra­jev, celb iz Hrvaške so prišli. Pokupili so 939 pujskov, pla­čevali pa so jih takole: manj­še po 6.000 do 11.000, večji pa so veljali od 12.000 do 25.000.

Srečanje v Brežicah .Dogovorjeno je bilo, naj "o srečanje s sezonskimi "elevci v nedeljo 13. sep-' e mbra, v Brežicah. Pri­j a v l j e n je bil program in t a L d r u g 0 ' kar je pač za Do « , 85 l n Podobne sestanke ki ; l b n o j . Vendar smo vsi, Povahn 1 1 n a t a sestanek kako Prihajali z ne-smo si v e g 0 - Zastavljali r e s vse ; £ r a š a n j a : ali smo g em i , ^ " » l i l l . da tovari * s « P r i s K a t s k i h republik, PodietiV n a U e l ° v naša v e k a H A t

0 l P°goč imo člo-„ek O J n o življenje?

* « i n P r ! stanujejo, kdo V r s t 0

p e ? i , 0 ? ~ ^ §e k r a t k a vprašanj. ^ s t a v U a n P r 5 t , r e s a l i s m ° i n

«ela bilanco svojega T ° s r J L • g a Področja. **lo »i ; n j c n a i " bo poka-V »aktivi « " 1 0 V * P a s ! v i " a l i

P r f >«vctnem domu v

Brežicah je že ob 7,30 zju­traj zelo živahno. Prihaja­jo skupine iz Opekarne z di­rektorjem na čelu, i z K G P , K Z in »Pionirja«. Pozdrav­ljanje, predstavljanje i n spraševanje: »Kako ti zdravje?« ali »Kada se vra­čaš kući?« daje srečanju takoj v začetku ton pri ­srčnosti. Navajeni na tem­peramenten način razpra­ve se kar ne moremo na­čuditi, kako vse to poteka brez hrupa in drenja. Nas, »domače«, gledajo bolj z vprašanjem v očeh kot pa z radovednostjo: »Kaj žc-Ute od nas, ali morda ni­ste z nami zadovoljni?« sprašujejo njihove oči.

Sedli smo in začel se je »uradni del« pogovorov, predsednik .občinskega sin­dikalnega sveta je pojasnil, da je konec delovne sezo­ne in naj b i se pogovorili o

nekaterih vprašanjih. Pri­pravljen je tudi program današnjega srečanja: obisk muzeja v Brežicah, izlet v Kumrovec — rojstni kraj tovariša T i ta in kosilo na Bizeljskem. Ob tej prilož­nosti je bi l opisan položaj brežiške komune, njen go­spodarski potencial ter problemi, k i nas tarejo.

S kol ik im zanimanjem so sezonski delavci poslu­šali ta izvajanja, se z bese­dami nc da povedati! Spni sevali smo se: ali ne b i bilo morda bolje, da smo to storili že v začetku se­zone, t a k o j po njihovem prihodu? Ne b i bilo napak, če to drugo leto popravi­mo!

Ogled muzeja v Brežicah je šele spodbudil prisrč­nost. Komentar j i so b i l i zelo ugodni. P r i mnogih je ogled oddelka N O B zbudil

spomine na težke dni v re­voluciji, saj le marsikateri izmed navzočih bil aktiven borec v srbskih, bosenskih ali slavonskih enotah NOV. Ka r odtrgati se niso mogli od izloženih eksponatov. Res smo pogrešili, da ni­smo takoj spomladi orga­nizirali obisk V muzej in še drugih zanimivosti na področju občine!

Že sam pogled na K u ­mrovec, ves v zelenju in cvetju, na parkirišču de­setine osebnih avtomobi­lov in avtobusov — vse je naredilo na naše izletnike izreden vtis. Rojstne hiše tov. Tita pa kar niso in niso mogli zapustiti. K u ­povanje razglednic, vpraše­vanje za vsak razstavljen predmet in ogledovanje, vse nas je zadržalo, da smo nazadnje morali že priganjali. Obiskali smo tudi muzej revolucije v stari šoli v Kumrovcu. Spet veliko komentarjev. »Eh, brate, bila je to teška

borba« pravi Iso Hotić iz okolice Ključa, k i je bil borec od 1942 leta in voj­n i invalid. »Znaš, nisam ti baš mnogo vičan na slova,« pripoveduje in s ponosom nam zaupa, da se je na­učil pisati in čitati po voj­ni v invalidskem domu.

Fogl Mijo iz Daruvara se spominja težkih borb na tem področju. Spomine mu dopolni njegov tovariš, k i se je boril v vrstah pro­slavljenih brigad VI. kor­pusa NOV.

Po kosilu se čuti večja sproščenost. »Koliko za­služiš«? ' sprašuje- nekdo Čeda Nikoliča, doma iz Vel. Gabrovice, iz S R Sr­bije.

»Pa znaš, u prosjeku mi dolazi 100.000 dinara,« od­govarja mož s ponosom. Dela v Opekarni Brežice.

Šestnajstletni Peter Prš-1 ja. doma izpod ponosne­ga Vlašiča, skomiga z ra­meni in pravi, da je za »ove pare treba žestoko ra­

diti.« Tak i pogovori tečejo

sproščeno, a hkrati preska­kujejo z vprašanja na vprašanje. Razpoloženje je odlično. V s i so dobre vo­lje, čeprav vsi zelo malo pijejo.

Res ni potrebno velikih stroškov, da se naši sezon­ski delavci srečajo med sabo in se pogovorijo o težavah, k i j ih tarejo in pa seveda tudi o uspehih, k i so jih na svojem delovnem mestu dosegu.

Poslavljamo se. Čvrsto stiskanje rok, »dovidenja« in obljube, da pridejo še drugo leto, so to srečanje zaključile z uspehom.

Vsa pohvala za tako do­bro spodbudo gre pred­vsem občinskemu sindikal­nemu svetu in vodstvom delovnih organizacij, k i so s svojo navzočnostjo in s finančnimi sredstvi pod­prle to zamisel.

Res pohvalna iniciativa! M I L A N ŠEPETAVC

§ t - 3 7 (755)

N a š i n a v e i e s e j m u Vse večja popularnost j )

komercialnost tradicionalnega zagrebškega velesejma pr i ­vablja kupce dobesedno z vsega sveta. Obraz i izletnikov pa so iz leta v leto bolj u t ru­jeni, saj ni t i obit i n i mogoče vseh stojnic, kaj šele, da b i res kaj videl . Vročina in as­falt j i h potolčeta, še preden se zavedajo obsežnosti sejem­skega prostora i n števila raz­stavljavcev . . .

K a k o kaj cvetijo posl i na­šim dolenjskim, belokranj­s k i m , spadnjeposavskim i n kočevskim podjetjem — nas je zanimalo tokrat i n poizku­s i l i smo v pisanem Bab i lonu najt; kdo zastopa domače barve.

Srajčke, hlačke, k o m b i n e ž e . . .

Največ obiskovalk smo na­šli pred ženskim živordečim f in im per i lom iz belokranj­ske tovarne. Be t i sicer vsako leto nastopa tudi na sejmu mode v L jubl jan i , vendar pra­v i tovariš Tarbuk, da je Za­greb zanje še večjega komer­cialnega pomena. Letos priča­kujejo, da bodo sk len i l i za več kot 20 mi l i jonov pogodb. Največje zanimanje za njiho­ve izdelke v lada v Slovenij i , potem pa v Hrva t sk i , Bosn i In S rb i j i .

T u d i K O M E T , konfekci jsko podjetje iz Met l ike , se pona­ša z l ep imi i zde lk i s področ­j a int imnega oblačenja; nj iho­v i nederčki, kombineže i n drugo so med ženami i n de­k le t i zelo cenjeni, saj so za­dovoljne z vzorci i n model i . T o potrjuje tud i dosedanji poslovni uspeh: zaključali so te skoraj za devet mil i jonov pogodb, do 15. oktobra pa imajo vso proizvodnjo že pro­dano.

P r i novomeškem L A B O D U pravi jo, da je zagrebški vele-sejem za njihove sezonske • kolekci je sicer morda malce pozen, vendar računajo na eakljucke v v i s in i 250 mi l i jo­nov. M i m o domačih kupcev $e zanimajo za njihove srajce še v Zahodni Nemčiji, na Švedskem, v Avst r i j i , z Vzhod­n i m B e r l i n o m p a so sk len i l i pogodbo za 53 000 dolarjev. Lahko se postavijo ob bok vsem znan im jugoslovanskim podjetjem i n j i h zavira samo Obseg proizvodnje, k i ga pa v star i tovarni n i moč zveča­t i . Velesejem je za L A B O D pomemben tud i kot tržišče surov in , ke r so tukaj zbrani vsi proizvajalc i .

Med stroji, ulitki in kopiti

Sicer majhen pavujonček črnomaljskega Liča kaže ve­l i k o poguma i n dobre volje. N j ihov i i zde lk i so vsako leto bolj i skan i . Podajna naprava i a ekscentrične preše do 50

ton je edini izdelek te vrste v državi i n pr ivabl ja številne kupce:

»Zanimamo se za tole,« je pokazal poslovni tovariš na podajni stroj z v i t lom. »Koli­ko je dobavni rok?«

»Dva meseca.« »In cena?« »550.000 plus 115.000.« »Ali lahko dobimo pro­

spekt?« Največ je Slovencev, Hrvat ­

je pa pravijo, da imajo pre­več delovne sile i n da tak aparat, k i nadomesti štiri de-

v afriške i n azijske države. Za u l i tke se zanimajo v Vzhodni Nemčiji i n na Če­škem. Nj ihov pavi l jon stoji na vogalu, pa imajo vedno dosti obiska.

»Nekako srednja stvar je letos,« nam je povedal zastop­nik Tovarne šivalnih strojev z Mi rne . »Za gospodinjskimi šivalnimi s tro j i n i več takega povpraševanja- čeravno še vedno vse prodamo, je čuti­ti , da je tržišče s tem blagom že ustaljeno, da ne rečem za­sičeno. Prodajamo grosistom,

Mehanizacija kmetijstva pri Američanih

Američani opremijo vsako leto svoj pavi­ljon z eno gospodarsko panogo. Letos so pokazali razvoj in uspeh vlaganj v mehani ­zacijo kmetijstva. Na isti površini kot leta lir:;') so do leta 1960 zmanjšali delovno silo za polovico, hkrati pa so pri trikrat večjih vla­ganjih dosegli petkrat večji pridelek. " P r e d osemdesetimi leti je skoraj 80 odstotkov ame­riške delovne sile obdelovalo polja, da so lahko nahrani l i prebivalstvo, danes zadostuje manj kot 8 odstotkov delovne sile, da lahko prehrani ne samo nas, ampak tudi druge,« je napisal predsednik Johnson v poslanici obi­skovalcem ameriškega paviljona. Namen raz ­stave je pokazati rezultate njihovih kmetij­skih metod.

lavce p r i petih prešah, tre­nutno zanje še n i zanimiv . . .

Tovariša Lado Cop i n Leo­pold Jelenič sta pripovedova la o črnomaljskem Beltu Livarske izdelke imajo že vse prodane, z gradbenimi i n l i ­varsk imi stroj i pa hočejo za­ključiti k r og svoj ih kupcev. Finančni uspeh sejma do zdaj je 250 mil i jonov. K u p c i so v glavnem domači, izvoz pa gre

največ po Hrva t sk i , S rb i j i in Vojvodini . . . «

Pr i jazna tovarišica iz pavi­l jona sevniške Kopitarne pra­vi , da je namen njihove ude­ležbe na sejmu predvsem in­formativen in manj komercia­len. Trud i jo se tudi vzpostavi­t i kar največ stikov z odje­

malc i . Vse večje posle skle­pajo v Sevnic i , kjer imajo kupc i večji pregled nad iz­de lk i . Najmočnejši kupec je industr i ja ; ' izvažajo v ZDA , Nemčijo i n Itali jo, te d n i pa se je oglasil celo naročnik iz Johannesburga!

V nekater ih stojnicah n ismo mogl i dobi t i informaci j (L is­ca, Novoteks) , drug i pa nasto­pajo v poslovnih združenjih ( I M V i n morda še kdo) , kjer b i b i lo interese posameznikov težko i zbrskat i . Pogrešali smo tudi nekaj naših večjih pod­jetij, k i pa najbrž ne kažejo zanimanja za velesejem zara­d i v i sok ih stroškov a l i pa

premajhnega poslovnega uspe­ha, m .

Statuti šol v brežiški občini so pripravljeni

Včeraj se je v Brežicah se­stala občinska komis i ja za pomoč p r i sestavljanju statu­tov. Obravnavala je statute šol, k i j i h bo občinska skup­ščina potrjevala na p r v i p r i ­hodnj i seji . Po sprejetju sta­tutov šolskih zavodov bodo na vseh šolah vo l i l i nove sa­moupravne organe. R o k za volitve je od 15. do 30. okto­bra .

Uskladili so programe

Predstavnik i družbeno pol i­tičnih organizacij iz občine Brežice so ime l i v torek, 15. septembra, skupno sejo, na kater i so usklajeval i delovne programe. Dogovor i l i so se tudi za vrstn i red posamez­n ih akc i j . Takšen sestanek je b i l nujno potreben, saj se je do sedaj večkrat dogajalo, da so se programi ponavl jal i .

Viktor Avbelj v Novem mestu V sredo, 9. septembra,

so se mud i l i na obisku p r i občinski skupščini v Novem mestu tovariši V ik­tor Avbel j , predsednik iz­vršnega sveta Slovenije, R u d i Cačinovič. predsed­nik gospodarskega odbora republiškega izvršnega sveta. M i r a n Cvenk, se­

kretar za finance, i n Sta­nislav Dolenc, l judski po­slanec. S predstavniki ob­činske skupščine Novo mesto so razpravl ja l i o tem, kako se bodo ustvar-jal i proračunski dohodki občin in okrajev v pr i ­hodnjem letu ter o gos­podarsk ih prob lemih v delovnih organizacijah novomeške občine.

PISMA UREDNIŠTVU '- • • - >J .1 t : i i • leai TRGOVINA -

NE TAKO! Tovariš urednik! Pred kratkim sem kupoval v

trgovini Mercator v Mokrono­gu baterijo za transistor. prodajalec mi je prinesel ba­terijo 9 V, opazil pa sem, da je bila vrečica razpečatena. Na vprašanje, zakaj je taka, so odgovorili, da zaradi lega, ker so baterije preizkušali. Preizkusil pa sem jo Se sam in ugotovil, da je bila neupo­rabna. Vsakdo bi pričakava!, da bom dobil drugo baterijo, a mi je niso dali. Mimo vse­ga tega stane prav taka ba­terija v Novem mestu 400 di­narjev, v MoKronogu Pa je 60 dinarjev dražja.

Želel bi pojasnila, zakaj v tej trgovini tako postopajo s potrošnikom in zakaj je ta­ka razltlca v ceni. Po tem,

kar sem kot kupec doživel, m morem ceniti poslovanja Mercatorjeve prodajalne v Mokronogu.

J 0 2 E M I R T , Kamenško 21,

pošta Šentjanž

ROPOT Š E NI PONEHAL

TovariS urednik! ^Varjenje v kovinarski de­

lavnici ' prj garaži sevniike Kopitarne Se ni ponehalo, temveč se kljub objavljene-m: : članku v Dolenjskem li­stu nemoteno nadaljuje. Ljud­je si iele po delu počitka, zlasti popoldne, ropot pa je take močan, da se ljudje ne morejo niti pogovarjali. Tak hrup traja včasih tudi do ve-čeia. Ali se temu res ne da odpomoči?

P R I Z A D E T I OBČANI

B E L T O V mešalec za l ivarski pesek na zagrebškem veiesejmu

Proučili bodo koristi novih gospodarskih ukrepov

Občinski s ind ika ln i svet v Brežicah zb i ra gradivo za pr­vo jesensko sejo, k i bo v za­četku prihodnjega meseca. G lavna tema p lenuma bo kre­pitev samoupravl janja v ob­dobju nov ih gospodarskih ukrepov. N a p lenumu bodo razpravl ja l i tud i o gibanju gospodarstva v občini v pr­vem pol let ju. P r imer ja l i bo­do gibanje narodnega dohod­k a na prebivalca v zadnj ih let ih. Občinski s ind ika ln i svet bo zbra l do seje konkretne podatke o posameznih gospo­darsk ih organizaci jah. Udele­

žence p lenuma bo seznanil, kakšne so kor i s t i , k i j i h ima­jo posamezna podjetja na ra­čun oprostitve raznih prispev­kov v lanskem i n letošnjem letu. Anal izo pr iprav l ja za kmet i jsko zadrugo Brežice, Tovarno pohištva, Opekarno, Kmet i j sko gozdarsko podjet­je Brežice, Prevoz i n Cateške Topl ice. Ana l i za bo vsebovala tudi pregled investici j v let ih 1962, 1963 i n 1964 ter razmer­ja med vlaganji v gospodar­stvo i n družbeni standard. Pr ikazano bo tud i gibanje osebnih dohodkov.

V paviljonu Sovjetske zveze Sovjetska zveza nastopa po sejmih v tuji­

ni z vedno večjim uspehom tudi kot proizva­jalec predmetov za široko potrošnjo. Stroji za tekstilno industrijo, avtomobili, čudovita krzna, pa tudi radijski aparati in izdelki optične industrije privabljajo številne obisko­valce. Vsa sovjetska industrija je že od 22. kongresa partije v znamenju velikih vlaganj v kemično industrijo. Proizvodnja mineralnih gnojil bo v sedemletnem obdobju povečana štirikrat, proizvodnja plastičnih mas in sinte­tičnih smol sedemkrat, zgradili bodo več kot dvesto novih tovarn in vložili v to panogo več kot 45 milijard dolarjev.

S L I K A T E H D N I : kol iko važnega se morajo p f meniti še potem, ko že zapustijo šolske klopi se napotijo domov k mamicam in očkom, da j'"] bodo N povedale vse, kar so ta dan doživele novega-

Tale skupinica iz Brežic ni prav nič drugačna!

NOVA ZMAGA: kočevsko-ribiški vodovod je dograjen!

Z a d n j a faza kočevsko-ribniškega v o d o v o d a je že s k o r a j p r i k r a j u : še d o k o n c a tega m e s e c a a l i pr ­ve d n i o k t o b r a b o d o ver­j e tno vključili v v o d o v o d ­no omrež je o b e h občin ve­l i k i r e z e r v o a r n a d B l a t a m i p r i R a k i t n i o i . M i n u l e d n i so r e z e r v o a r prvič p o s k u s ­n o p o l n i l i , d a b i u g o t o v i l i v o d o t e s n o s t n a p r a v . Rezer ­v o a r je s e s t av l j en i z d v e h o k r o g l i h c e l i c , m e d k a t e r i ­m a je v o d n a k o m o r a z i n ­štrumenti, v v s a k i c e l i c i p a je še manjši r e z e r v o a r — p r e k a t . S r e d n j a , manjša p r e k a t a s t a z a kočevski vo­d o v o d (125 k u b . m ) , zuna ­

n j a (555 k u b . m ) pa zaR» D ' n i c o , m e d t e m ko ima n i k v vodni komori kap»' c i t e to o k r o g 25 kub. i»-Gradnja velikega rezervo­arja bo veljala okrog J 0

milijonov dinarjev, s t « * p a b o omogočeno nemot^ n o p r e s k r b o v a n j e z vod" o b e h občinskih centrov ® okoliških k r a j e v .

Kozaro predvajajo tudi v Indoneziji

Bulajićev f i lm K O Z A R A , k i smo ga pred meseci gle­da l i tud i v naših kinemato­grafih, je zdaj p rodr l celo do Indonezije. Tamkajšnji t isk t rd i , da je Bulajić ustva­r i l vel ik f i l m o borb i jugo­s lovanskih narodov za svobo­do i n neodvisnost.

Kongres naših k n j i ž e v n i k o v

Sedmi kongres Zveze jugo­slovanskih književnikov bo od 24. do 26. septembra v T l -togradu. G lavna tema sreča­nja, k i se ga bo tokrat ude­ležilo kak ih 200 delegatov, bo pisec i n njegovo mesto v da­našnji družbi.

Brežiški turizem čez sedem let

Načrt sedemletnega ra* voja turistične dejavno5> v občini Brežice predvide*' v prvi vrsti ureditev cest« Brežice — Bizeljsko ^ Kumrovec, ceste Brez"; — Dobova — Senkov^' ceste Brežice — Pišece Bizeljsko in priključka* tomobilske ceste — ^ krice — Bregana. Vzpore no z modernizacijo ,ceL naj bi v občini ure ja l i^ , znane turistične točke: J* krice, Bizeljsko, Pisec« kopališče ob K r k i . Za ditev Mokr ic bi potreb«* l i 217 milijonov dina«* za Bizeljsko 86 mi l i j 0 " JU za Pišece 153 mili jone-^ za kopališče ob K r i ^ ^ . milijonov. V naštetih ffi tah so upoštevanje Lg, adaptacije gradu Mo* roj-gradu Orešje in g r a o ^ šece. Za kopalce ob J}jj)i bodo zgradili v nasle^^i letih sanitarije in po - j *V bifeje, če bo denar J " , lja, morda tudi kaj v e v '

K r i , k i r e š u j e ž i v l j e n j a Pretekli teden »o darovali kri na novomeški transi"^'

»ki postaji: Jože Pureber, Pavel Golob, Franc Kralj, Msr» Belkovac — čland kolektiva Iskra Novo mesto; Ivan B»»*; Janei Ambroiič, Dominik Gutman, Janei Zrlmsek, Alej* \ bar, Joic Franko, Drato Bučar, Frane flurla. Jote MIlan Jenlč, Franc Zupančič, Aleksander Zupan — člani lektlva IMV Novo mesto; Albina Kacin, Marija Triinar, J " rlja Clmermančlč, Janez Verllč — člani kolektiva SP^S.. bolnišnice Novo mesto; Aloji Poljane, član kolektiva KO™ nal. podjetje Novo mesto; Martin Plantan, Anton w*» Franc Bevc. Ljuba čečellč, Ivan Jakfc, Marija Vaslč. - " ^ Klobučar, Franc Silne. Marjeta Potočar, Slavko K a v « * « « člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Fanl Cellč ln A'JJJio Miklič, članici kolektiva Zdravstveni dom Novo mesto; » " Pajk, Zofija Hrovat. Majda Atra»ner, Ivan Zore. fit»nk0J,',i; pančič — člani kolektiva Delavska restavracija Novo rw»* Ana Lunder, gospodinja la ZO. /.»bukovja. ,j

D O L E N J S K I L I S T

P L M p red laga uvejSo

upravno kazenskega

p o s t o p k a , • • Te besede bo slišal: kdor prekrši odlok o Javnem redu

In miru — kdor ogroža varnost na cesti — kdor ne upošteva Piredpisov o šolstvu, narodni obrambi, delovnih o d n o s i t i . . .

Izreče pa jih sodnik za prekrške takoj zatem, ko sede prizadeti na stol pred njim. Torej:

' »Postaja L judske mi l i ce No­vo mesto predlaga uvedbo upravno kazenslkega postopka aor-er vas zaradi kršitve jav­nega reda i n m i r u na Ljub-Ijamsiki cesti v Novem mestu d n o . . . « bej-g s c x j ! n i k B r a n k o Lukič razločno i n s poudar­kom črnolasemu moškemu, k i pozorno posluša. »Ali m i lahkoL pojasnite, kako je p r i -sio do tega pretepa?«

»Jaz nič ne vem, ker sem šel naprej p ro t i vojaškim stoadiščein. P i j an pa tud i n i ­sem b i l , saj n i smo sp i l i več « « t r i l i L , r e . . . «

N a vrst i je zagovor M . B . :

" J az sem b i l pi jan, da sploh n e T e m kaj so dela l i . V ino te družba nos i la iz trgovine P r - postaji. P r i j e l sem pri ja­telja okrog ramen, da sva la-% o pela, l judje so p a m i s l i l i , da se tepemo . . . K a r naen-fecaj pa je prišla .marica ' i n so nam rekl i , naj greva no­ter!« je še vedno presenečen dejal. »Streznil sem se v za­p o r u — zakaj, pa. nič • ne V w « i ker se sploh n isem pre-

. Pr i ta , sedemnajstletni deč-fe iste družbe, je povedal:

»Ko sem vide l , d a so po-P11'-. sem mis l i l : zdaj se bodo .Pa tepli! Skočil sem na ko-, "n šel poklica"; milični­ke . . . «

Zadeva je čedalje bolj vo-»aiela. Sodn iku ne sme manjkati spretnosti , če hoče ?*Jti kr ivce, kadar se obto­čn i dogovorijo za enoten, •te.i večkrat »konstruiran za­govor.

N i s e m š e n o b e n e g a p o d r l i

Državljani so se pritožili zaradi njegove brezobzirne i n prehitre vožnje. Tud i milič­n i k i so ga že večkrat videl i , kako je pod i l i n ogrožal vse kar leze i n gre. N a odprt i cesta, pa tudi Skozi naselje, je div ja l i n uporabl ja l zvočne signale tam, kjer je trobi t i prepovedano. K o ga je tova­riš Lukič vprašal, kaj lahko pove v zagovor, je dejal:

»Saj nisem še nobenega podrl!«

Tak odgovor lahko da sa­mo otrok, mladenič pa je iz­gledal polnoleten i n tud i br­čiće so m u že poganjale pod nosom . .

»Pri vzvratni vožnji sem ga zadel,« pripoveduje izkušen šofer. »MoTal sem obrn i t i svoj kamion , on pa je usta­v i l tako t ik za menoj , da ga v zrca lu nisem mogel v i d e t i K o sem se premakn i l nazaj, sem ga zadel. Saj ne zvrača krivde na mene, ampak rad bi videl , da b i m u DOZ po­vrn i l stroške . . . «

Stvar je hi tro jasna, samo ne gre, da b i sodnik za pre­krške podpira l take dogo­vore. ,

Č r n i z a k o l

»Zakaj ste zak la l i teličko?« »Repo je požrla! Poglej sem

pa mora la pok l icat i soseda Toneta, da je prerezal.«

»Zakaj pa niste pok l i ca l i veterinarja?«

»Je sosed rekel, da bo pu­st i l pljučka pa jetra. Veteri­nar bo že potem lahko po­gledal, če n i b i l a zdrava . . . «

Zakon seveda tega ne dovo­ljuje. Sani tarni inšpektor im sodnik za prekrške sta zelo stroga v teh pr imer ih , saj gre za življenje vseh, k i so meso kup i l i . Doma se ne sme klat i , ker n i zagotovila, da je meso zdravo i n neokuženo.

T u d i v š o l o j e t r e b a

Zgodi se, da otrok ne pride v šolo, čeprav je še šoloobvezen i n n i pravega vzroka, da b i izostajal. Odgovori staršev pa so taki :

»Veste, se m u vsi smejejo! Je že tako velik, da. ima punco, pa še kar v šolo hodi . . « a l i pa:

»Bojim se za hčer, ko fantje tako oči mečejo nanjo!«

Večkrat pa je resnica ta, da porabijo otroka za domača dela in mu dajejo celo potuho, če no­če v šolo. Izgovarjajo se na slab uspeli, namesto da b i m u poma­gali doseči vsaj osnovno izobraz­bo.

V s e n c i s t a n o v a n j s k i h b l o k o v

Razlite površine med novimi stanovanjskimi bloki so največ­krat neuporabljene. Preveč je skr­bi z vsakdanjostmi, tia bi se še Intel kdo čas ukvarjati z rožicami in angleško travico. Vendar je babičkinl gredi. Vsi ste njegov v pusto zemljo nekaj nageljnov in aster. Prosila je hišni svet z» do­voljenje. Zgodi pa se:

»Tovariš p., vaš otrok je bil zraven, ko so poruvali rože na bablčka iz pritličja levo nasadila vzgojitelj In odgovarjate za nje­gova junaštva. Kaj menite . . . «

Odlok o hišnem redu skriva mucgo Hnes. Največkrat se da vplivati na stanovalce, da pazijo na otroke, na skupne naprave, na higieno in mir samo s primerno besedo in pravnim poukom. Kaz­ni je bilo malo, saj je štiri petine prizadetih razumelo in upoštevalo že prvi opomin

D e l a v e c mora p o z n a t i s v o j e p r a v i c e

Zavarovane so 'tudi pravice delavcev. Največ prekrškov je okrog dopustov, obveznih zdravstvenih pregledov i n vajencev. Podjet ja po izkusi jo k a r največ k o r i s t i potegnit i za sebe. Tuka j je delovna in ­špekcija že precej razčistila z izkoriščanjem, vendar se še najdejo p r ime r i :

»Kdaj je sel vajenec K . A. na dopust?«

Mojster : »Saj sp l oh ' n i ho­tel i t i . Je rekel, da se m u ne l j u b i . . . »

Vajenec: »Mojster je rekel, da imamo preveč dela i n da ne m o r e m i t i . . . «

" S a j sem samo l j u d e m p o m a g a l j "

Sezonski delavci zahtevajo pija­čo. Hitro se najde kdo, ki pro­daja ,labo klslico za drag denar, totem pa sr še razburja, ko mu uničijo zalogo:

»Hotel sem samo ljudem poina-KMi!« 1

O, ti mehka duša ti! Prav brez vsakega socialnega in humanega čuta si. Inšpekcija je razčistila s točaji od drugod, ki so prodajali v črnih vinotočih vina iz okoli­ce Zaječarja in Negotina. Tudi pritožb zaradi nečistoče je vedno manj, saj se opozorjeni gostilni­čar potrudi navadno že po ukrepu inšpektorja.

V e d n o p r i p r a v l j e n

Včasih se zgodi, da pridejo pcki icat sodnika na dom. Treba je takoj u k r e p a l , ka­dar pripeljejo možje postave kakšno lahkomiselne j šo »avto-stopairko«, recimo od benoin-stk3 črpalke na Otočcu, pa naj bo to dopoldne a l i pa zvečer. Postopek na cesti poteka ta­kole:

»Tovarišica, k a m se pelje­te?«

»Proti L j u b l j a n i . . . « se za­čudeno namrdne, češ: kaj pa te to briga?!

»Osebno izkaznico, prosim.« Pravzaprav n i treba, da se

dekle dela tako presenečeno, kajt i le miličnik b i b i l lahko presenečen, če b i ,mu jo res pokazala! Nekatere so nam­reč že tol iko znane, da se miličnik ne more zmoti t i . Za­deve se izteče p r i sodniku za prekrške," zato ker dekle n i ­m a dokumentov, čeprav n i njena kr i vda samo to! P a tu­d i fant m o r a imeti osebno iz­kaznico s seboj, sicer se m u lahko zgodi, da bo obsojen kot klatež in potepuh!

Kdo j e n a j v e č k r a t p r e d s o d n i k o m

Več kot polovica pr imerov (približno 60 odstotkov) je med udeleženci prometa, naj­več med vozniki amaterj i . Lastnositi, k i j i h pripeljejo pred sodnika, so piedrznost, neprevidnost in neizkušenost. Takole začne:

»Čakajte, tovariš sodnik, bom vse lepo pojasnil!«

»Zakaj ste torej prehiteva­l i , če vam je šlo vozilo na­sproti?«

»Saj ga sploh nisem mogel videti.«

»Kako pa da ste prehiteva­l i , če se n i videlo?«

»No ja , videlo bi se že, pa je b i la tako gosta megla«

»In zakaj ste vseeno prehi­tevali?«

»To pa ne znam pojasniti.« K o l da se j « zgodilo nekaj nadnaravnega, mističnega, če­mur on res n i kos! Dobro, zaikaj pa potem sede za vo­l an '

Precej se je zmanjšalo šte­vilo prometnih prekrškov, na­rejenih v vinjenosti. Razum­lj ivo: V S A K D O , K I SO G A ZASAČILI P R O M E T N I OR­G A N I V I N J E N E G A ZA V O L A N O M , J E B I L O B V O Z N I -S K O D O V O L J E N J E , - vsaj za nekaj časa. Zdaj pa se zami­slit« v položaj pokl icnega šo­ferja, pa četudi m u je b i lo dovoljenje za vožnjo vzeto samo za en mesec. In še stro­

ški postopka so visoki , niko­l i manjši od osem tisoč di­narjev, v povprečju pa se su­čejo tam okrog .petnajstih t i ­sočakov, ka r tud i n i majhen denar. Stereotipni zagovor obtoženca je tak:

»Saj sem p i l , ampak ga nisem to l iko čutil, da ne b i mogel vozit i . Pa še pri jate l j i so me s i l i l i . . . «

Pijanec n i samo neposredna nevarnost za sebe i n druge, ampak povzroči tud i občuten zastoj na cesti, k a r i m a se­veda hude gmotne posledice.

Zaradi družbenega vpl iva i n ostrih kazni je tudi vedno manj prepirov med fanti iz dveh vasi. Pijačo i n korajžo so zamenjali drugi ideali mladih l judi : lepa obleka, moped i n podobno. Seve­da se posamezniki na pr imer i z okolice Zvlrfi i n Smihela p r i Žu­žemberku še radi gredo otročjo vojsko, dokler j ih vaščani sami r.3 prijavijo miličnikom.

Precej prekrškov je še v ko­munalni službi i n obrt i , najmanj pa s področja financ i n narodne obrambe.

P r e v e n t i v a b o l j k o t k u r a t i v a

»Temeljni zakon o prekr­ških m i je vodilo,« poudarja sodnik B r a n k o Lukič. »Ne morem se omej i t i samo na statistično ugotavljanje prekr­škov i n izrekanje kazni , saj ima življenje tisoč drobt inic , k i pa j i h n i moč ured i t i z admin is t ra t i vn imi ukrep i . Dr ­žim se načela, da mora vsak­do upoštevati družbene nor­me i n omogočiti d rug im l ju­dem, da lahko v m i r u delajo, uveljavljajo svoje pravice i n tudi počivajo. Ob prekrških, k i so družbeno manj nevarni, izrečem samo ukor i n le ka-dp.v n i več mogoče prezreti kršitve, se odločim za hujšo kazen. Tako je moje delo bolj preventivno kot kurativ­no.«

Zgodi se tud i , da poskuša kdo iztrest i sveto jezo nad sodnikom, k a r je seveda ne­ol ikano in povsem neuteme­ljeno. B i l sem prisoten, k o je obtoženec ves zaripe! med vrati še požugal:

»Nočem podpisati , ker pra­vite, da sem b i l p i j a n . . . saj nt vse tukaj, saj so še v Ljub­ljeni!«

S o d n i k doma

K e r med zasliševanji n i ča­sa, je tovariš B r a n k o toliko bolj pr i jazen popoldne, do­ma, ob skodel ic i črne kave in svojem najljubšem konjič­k u — fotografij i . Vmes čeblja hčerka Miša, k i se tud i zelo zan ima za umetniško fotogra­fijo, najbolj takrat, kadar je sama na s l i k i .

K o sem ga vprašal, ko l ik ­šen del svojega mesečnega proračuna odvede v sk lad za svojega konjička, je samo h i ­tro položil prs t n a usta, za­v i l oči pro t i zavesi na kuh in j ­s k i niši, kjer simpatična so-proga Drag ica rožlja s poso­

do po pomiva ln i kad i , i n ty soko dvigne o b r v i . . . Aha, 2» razumem! Toda, tovariš SCK& nik, to je vendar prekršek zoper zakon o finančnem po* s l o v a n j u . . . ?

Tovariš B ranko je prišel i» Novo mesto leta 1949 i z O * prije na V e l i k i Morav i . V tej> petnajstih leitih.se je slovetj. ščJii tako pr ivad i l , da nit$ občutil j i v i poslušalec ne bo začutil tujega naglasa: *

»Všeč m i je Novo mesto. Spominja me na domače k t * je i n motivov za kamero m> k o l i ne zmanjka. — Ljudje? No, da, vsepovsod so d o b r i in manj dobr i . Pa malo pro> več vase zaprt i so Novom&-ščand, lahko b i b i l i bolj ži­vahni,« ga spodbuja njegov južnjaški temperament.

»Avtomobil me ne zanima — preveč drug im lep im stva­r em b i se mora l zarad i njega odpovedat i . . . « men i .

Z uspehom je razstavljal h a zvezni fotografski razstavi V Skopju, na mednarodni raz­stavi v Cel ju, v Luxemburgu i n Gvatemali .

»Družina, služba, ta hobbjr — več pa ne potrebujem . . . «

K d o b i s i m i s l i l , da Je aa uradrtim obrazom sodnika za prekrške lahko tud i čisto vsakdanj i človek, pri jeten, zabaven i n tak, k i dvigne obr­v i , kadar govori o stroških z * umetniško fotografijo . - .

M A R J A N MOŠKON

^ h f e r k S V s , u ž b i J e d o m a dovzeten poslušalec e » " c a ] e namreč oster kritik njegovih umet­

niških fotografij...

Za nov vozni red potniških

vlakov Železniško transportno

podjetje v Novem mestu sklicuje s predstavniki gospodarskih in -družbe­nih organizacij z dolenj­skega področja konferen­co, na kateri bodo zbrali vse potrebne podatke za nov vozni red potniških vlakov za leto 1965/66. Konferenca bo v ponede­ljek, 21. septembra ob 10. uri dopoldne v šolski so­bi sekcije za vleko v No­vem mestu. Podjetje je posebej povabilo delovne organizacije, da pošljejo na posvet svoje zastopni­ke, ki naj bi prinesli s se­boj konkretne predloge za nov vozni red. Lahko pa bodo tudi koristno so­delovali pri usklajevanju predlogov za nov vozni red. Kdor ne more na konferenco, lahko pošlje, podjetju svoje pismene predloge do 30. septem­bra.

Zares bi kazalo premi­sliti zdaj — da ne bo kas­neje spet neupravičenih očitko? na račun železni­ce in voznih redov!

6t'=*7 ( 7 5 5 T

SOS za plemensko živino Skupščina brežiške občine je na seji 8. septembra

s precejšnjo zaskrbljenostjo ugotavljala, da govedoreji v družbenem sektorju ne gre najbolje ter da je Se zlasti pereče vprašanje reje plemenskega goveda in molznic. Namesto da bi se število takega goveda povečevalo, se znižuje. Inž. Olga Kopinc in veterinar Marjan Vizjak kot strokovnjaka za govedorejo sta v svojem poročilu, pred­loženem odbornikom v razpravo, navedla vrsto ugotovitev, ki ne kažejo na izboljšave, če ne bo v tem primeru ukre­pala tudi občinska skupščina.

V razprav i so predlagal i , da b i ustanovi l i posebno komi ­si jo, k i b i z društvom inže­nir jev i n tehnikov proučila vprašanje plemenskega gove­da . Predsednik skupščine M i ­l a n Sepetavc pa je pr ipom­n i l , da ne b i bi lo odveč, če b i se o prob lemu pomeni l i še z zasebnimi živinorejci i n Janerajskimi organizaci jami. Zelo spodbuden je tud i pred­lo? , da b i s pomočjo kmet i j ­skega sk lada pr ihodnje leto organiz i ra l i razstavo plemen­ske živine i n nagradi l i naj­boljše živinorejce. N a ta na­čin b i spodbudi l i tako posa­meznike kot organizacije, da b i r ed i l i čim več plemenske­ga goveda, medtem ko b i se m o r a l hk ra t i obvezno zmanj­šati odstotek goveda za zako l . Veter inar V iz jak je meni l , da b i m o r a l i posvetit i večjo po­zornost tud i kooperaci j i za­sebnikov s kmet i j sk im i orga­

n izac i jami . V zadnj ih dveh l e t ih so se zadruge opredeli le predvsem za pitanje telet, medtem ko za rejo plemen­ske živine n i kooperantov, če U ime la p lemenska živina boljšo ceno kot živina za zako l , b i se število rejcev plemenskega goveda nedvom­no povečalo. O vprašanju, k i zahteva tehtne razprave i n ukrepe, bo skupščina razprav­l j a l a še na eni pr ihodn j ih sej.

T u d i pr idob ivanju zemlje ln p rob lemom v zvezi s po-družbljanjem kmeti jske pro­izvodnje so odborn ik i posve­t i l i precej tehtnih besedi, za k a r j i m je b i l a podlaga po­ročilo sveta za kmeti jstvo i n gozdarstvo. M e d razpravo so navedl i nekaj splošnih pro­blemov, k i zavirajo hitrejše Izpolnjevanje nalog kmeti j ­s k i h organizacij . Toda do zdaj je b i l a arondaci ja uspeš­na že v več ko t 300 p r imer ih . Najtežje probleme pomaga razčistiti tud i občinska skup­ščina oz i roma njeno pretteed-•tvo

Po sklepu odbornikov bo­do poostr i l i kontro lo cen v trgovinah, ko lekt i vom pa pr i ­poročili, da s i pr iprav i jo čim več sredstev za modernizaci jo lokalov ( tudi podeželskih) i n

kadre, medtem k o bo treba preskrbo k ruha izboljšati z izgradnjo pekarne, k i je že v načrtu. Narejeni so tud i načrti za tržnico. P r esk rb i z mesom i n zelenjavo pa bo treba sicer posvetit i večjo pozornost.

Turistični napredek je oči­ten, bo p a potrebno v izgrad­njo Cateških Topl ic vložiti poleg predvidenih še oko l i

200 mi l i jonov dinarjev. Smo­trnost Je potrebna tud i v go­st inskem omrežju. Tako p r i ­čakujejo izboljšanje v novem gost inskem podjetju pod stre­ho D o m a J L A , k i ga bodo dokončno odkup i l i o d garni­zona. Ko lodvorsko restavra­cijo medtem že obnavljajo, gostišče p r i gradu i n kavarno p a bodo u r ed i l i v naslednjem obdobju. V kavarn i bo eks­presni bife.

Med d rug im so na seji do­ločili tud i naziv prve osnov­ne brežiške šole. Imenovala se bo: Osnovna šola bratov Ribarjev.

Poso j i la so zapros i l i med drug im: tovarna pohištva, Dekorles, K Z Brežice, B re ­žice - v ino i n druge negospo­darske organizacije.

BREŽIŠKE V E S T I

NOVO V B R E Ž I C A H • V petek, 11. septembra, ie

brežiška lekarna že poslovala v preurejenih prostorih. Adap tacija se je dolgo vlekla ta otvoritve so se najbolj razvese­lili uslužbenci, saj so delali že lep čas v nemogočih pogojih. Tudi strankam odslej ne bo več treba čakati na postrežbo pri okencu. NOVJ lokal je sodobno opremljen in bo prihranil oseb­ju lekarne precej odvečnih ko­rakov.

• Naval kupcev knjigarni se je minuli teden očitno zmanj­šal, saj je večina šolskih otrok že preskrbljena z učbeniki. Za osnovne šole do 4. razreda so imeli v trgovini na zalogi vse učne knjige razen knjige -Po alpskem svetu«, ki jo v Šolah zahtevajo, čeprav ne spada med obvezne učbenike. Za vis. je razrede osnovne šole je zmanjkalo zamljepisa ta srbo. hrvatskega berila šeste stopnje. Vse knjige, k i jih zmanjka, v knjigarni takoj naročijo. Neko­liko na slabšem kot učenci os­novnih šol so dijakj gimnazije. Zanje primanjkuje predvsem učbenikov za kemijo, matema­tiko in biologijo. Kljub ponov-nim naročilom nekaterih <cnjig ni mogoče dobiti.

• Vse kaže, da za brežiški most čez Savo ln Krko ne ve. lja opozorilo, ki dovoljuje naj­večjo obtežltev 9 ton. Pred Stl. rimi meseci je pLsalo pred vsto. pom na most celo 5 ton. kar je veljalo le za nekaj dni. Cez most prevažajo vsak dan mno­go težja bremena in nekateri kamioni imajo naloženo do 35 ton tovora! Most je močno obre­menjen od tedaj, ko so za vsa težja vozila zaprli most čez Sa. vo v Krškem. Kako dolgo bo neki vzdržal tolikšen promet s težkimi tovornjaki? Pridobitev letošnjega leta na tem mostu pa je vsekakor omejitev hitro, sti na SO km. To je bilo nujno potrebno, kajti po mostu hodi tudi mnogo pešcev ln pri pre­hitri vožnji bi lahko prišlo do nesreče.

• V trgovini z zelenjavo se je krompir podražil od 40 na 45 dinarlev kg. Ljudje ga ve­liko pokupijo. Precej prodajo tudi sadja: iabolka po 70 din, hruške po 80 din in slive po 60 din kg. Papriko prodajajo po 100 din, kumare po 40 din, stročji fižol po 100 din, paradiž, nik po HO din in lubenice po 40 din kg. Na trgu so cene ne­koliko višje kot vedno. Pozna se, da je \-edno mani jajc. rxl so poskočila kar na 38 din. Pa­

radižnik Je na trgu po 110 din kilogram, jabolka po 80 do 100 din, breskve po 130 din, endl-vija po 100 din, krompir po 50 din in grozdje po 200 din kg. Tudi minulo soboto so proda­l i precej piščancev s kmetij­skega posestva Mokrice — po 560 din kg. Dobro bi bilo. da b i brežiške potrošnike na tak na­čin oskrbovali skozi vse leto.

V oktobru plenum o samoupravljanju

v šolstvu Občinski s indikat delavcev

družbenih dejavnosti v Bre­žicah pr iprav l ja v oktobru sa­mostojen p lenum. N a njem bodo razprav l ja l i o samo­uprav l janju v šolstvu ter o vlogi i n nalogah s ind ika ln ih podružnic v šolskih zavodih.

Matični urad Velika Dolina

Rojstev v avgustu ni bilo. — Poročili so se: Jurij Minkovič, slaščičar iz Breganje, in Anto­nija Petrovič, natakarica iz Raj ca; Bogdan Kralj, rentgen­ski ginekolog, in Jožeta Jaklič, trgovska pomočnica, oba lz Ljubljane. — Umrla sta: Josip Jaklič iz Gaja, star tri mesece, ln Janez Kos, kmet iz Jesenic na Dolenjskem, 64 let.

Gasilke celjskega okraja so tekmovale v Brežicah

Od prijavljenih sedmih ženskih gasilskih enot so na okrajnem ga* silskem tekmovanju sodelovale le 4 desetine: iz Kozjega, Stor, Sko-pic in Smartnega ob 1'aki. Ver­jetno ostale prijavljene tekmoval­ke niso prišle zaradi slabega vre­mena.

Prvo mesto Je zasedla desetina lz Kozjega z doseženimi 666 toč­kami od 800 možnih. Sledile pa so tekmovalke iz Stor, Skopic m Smartnega ob Paki.

Zmagovalke sestavljajo verjetno najmlajšo desetino v naši repu­bliki, saj so vse še mlajše mla­dinke. Prav bi bilo, da bi njiho­vemu zgledu sledila tudi dekleta iz drugih krajev.

Po končanem tekmovanju in skupnem kosilu so tekmovalke obiskale ie rojstni kraj maršala Tita in si ogledale brežiške zani­mivosti. D. V.

Malo kupcev za prašičke

Minulo soboto je bil na brežiškem sejmu precejšen promet, saj je bilo naprodaj 950 manjših in 70 večjih pra­šičkov. Kupcev pa ni bilo posebno veliko in tako so prodali vsega le 228 pujskov. Največ — 500 din za kilo­gram žive teže — so veljali manjši prašički, in največ 400 din nad tri mesece stari.

Ali dobi Loka urbanistični načrt? Pred dob r im i šestimi mese­

c i je občinska skupščina Sevnica izdala odlok, da v L o k i n i dovoljeno gradit i no-vin stanovanjskih stavb, pač pa samo v Sevnic i i n v K r -mel ju. Ta odlok je mnoge Lcčane zelo pr izadel i n šele pred k r a t k i m smo izvedeli , zakaj tako. L o k a še n i m a ur­banističnega načrta i n se še ne ve, če ga bo dobi la i n kdaj . V kra ju pa je precej i judi brez pr imernega stano­vanja i n mnog i b i rad i sami z ida l i , pa ne morejo. Po vasi je zato slišati precej negodo­vanja, posebno zato, ker l jud­je v idi jo, da gradijo tud i v drug ih kra j ih , četudi niso se­deži občin.

Vaščani menijo, da b i mo­rala občina Sevnica posredo­vati na okra ju v Ce l ju i n da naj b i urbanistični strokov­n jak i to stvar čimprej ured i l i .

S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OO SZDL CELJE

PRED VOLITVAMI NOVIH ORGA­NOV UPRAVLJANJA V Š O L A H

Prejšnji teden se je sestal izvršni odbor okrajnega odbora S Z D L v Ce l ju i n obravnaval pr iprave n a volitve nov ih organov upravl janja v šolah i n v nekater ih kulturno-prosvetnih zavodih. Glede na to, da se je v zadnjem času mnogo razpravljajo o prob lemih šolstva i n kulturne dejavnosti, da je precej perečih vprašanj še nerešenih, da nastajajo spremembe v mater ia ln i osnovi šol ter da delovne skupnost i šol i n kulturno-prosvetnih zavodov do­bivajo več samostojnost i i n odgovornosti, so na seji izvršnega odbora poudar i l i vel ik pomen volitev novih organov upravl janja na tem področju. V zvezi z vol itvami so obravnaval i z last i vprašanje statutov šol i n kulturno-prosvetnih zavodov, volitve predstavnikov javnega življenja v nove organe upravl janja, kadrovske probleme i n vsebin­ske pr iprave na volitve.

K e r morajo volitve v organe upravl janja na področju prosvete i n ku l ture b i t i zaključene do konca oktobra, je treba s p r ip ravami takoj začeti. Te pr iprave naj sprem­ljajo poglobljene i n stvarne razprave o delu i n problemih šolstva i n kul ture , razen zunanj ih činiteljev p a se morajo v skupne napore vključiti predvsem sami delovni ko lekt iv i šol i n ku l tu rn ih zavodov. Razen tega je nujno, da občin­ske komisi je za statute pregledajo statute šol i n ku l turn ih zavodov ter j i h takoj posredujejo v potrditev občinskim skupščinam. Izpopolni jo naj nekatera nepopolna določila, občinski odbor i S Z D L pa naj bodo pobudn ik i za skupne dogovore z d rug im i družbeno-poUtičnimi činitelji, s pred­stavnik i šol i n k u l t u r n i h zavodov glede volitev predstav­nikov javnega življenja v organe upravl janja. Glede vse­b insk ih pr iprav so poudar i l i , naj b i organi občinskih skupščin pr ip rav i l i temeljitejše analize o stanju i n pro­b l emih na področju šolstva i n kul ture , ugotovi l i premike na tem področju i n kako so se izvajala priporočila l a predlogi z dosedanjih razprav o teh prob lemih. S. P.

Brežiška razglednica: na poti iz šole domov —

V Sevnici in Krmelju je razgrnjen urbanistični načrt 10. septembra so v gasil­

skem domu v Sevnici javno razgrnili generalni urbanistič­ni načrt za mesto Sevnica. Občinska skupščina je na se­ji istega dne sklenila, naj bo razobešen tri mesece. Načrt obsega Sevnico, Šmarje, del Boštanja in Radne. Občani si ga lahko ogledajo vsak dan od 8. db 12. ure. Gasilski dem bo zaradi tega odprt tudi ob nedeljah.

Svoje pripombe naj prebi­valci vpišejo v knjigo, ki jo imajo na razpolago v istem prostoru, kjer je razgrnjen načrt. Pismene predloge na­slovijo lahko tudi na občin­sko skupščino ali pa se oseb­no oglasijo pri gradbenem referentu, da on sestavi zapis­nik o njihovih željah. Vse pripombe bodo enakovredno obravnavane. Občinska skup­

ščina vabi prebivalce z ob­močja, ki ga obsega urbani­stični načrt, da si program ogledajo in če jim to ali ono ne ustreza, sporočijo svoje ugovore oz. predloge občin­ski upravi.

Rok razgrnitve bo potekel 10. decembra. Tedaj bodo skli­cani zbori volivcev, na kate­rih bodo tolmačili občanom urbanistični program mesta in obravnavali njihove pri­pombe. Posamezne delovne in družbene organizacije lahko zahtevajo strokovno tolmače­nje — že pred potekom tega roka.

Istočasno kot v Sevnici je bil javno razgrnjen tudi ur­banistični program za Kr-melj. Občani si ga lahko ogle­dajo vsak delovnik od 8. do 14. ure v sejni sobi »Metalne« v Krmelju. Zraven je prav

tako priložena knjiga za vpi­sovanje pripomb. Zbori vo­livcev bodo po 10. decembru.

Za bodoči razvoj Sevnice in Krmelja pomenita oba ur­

banistična programa solidno osnovo. Zlasti Sevničani so ga že nestrpno pričakovali, saj je bilo na sejah občinske skupščine izrečenih na račun dolgo trajajoče izdelave pre­cej pikrih besed. V njihovo

veliko zadovoljstvo je bodo­če mesto končno razgrnjen0

pred občani. Vsakdo, ki S* zanima rast domačega kraj»j si bo načrt dodobra ogled« in povedal tudi svoje mne­nje o njem.

SEVNIŠKI V E S T N I K

Matični urad Sevnico Avgusta sta bila doma rojena 1

deček ln 1 deklica. Poročili so se: Prane Podlog*/'

posestnik lz Murne, ln Amalij« SlapSak, poljedelka iz OsredM; Anton Gabrlč, uslužbenec PTT * ! Rake, ln Marija Zlbert, učitelji"* i iz Blance; Ivan lljaš, poljedelec« ta Ana Požeg, poljedeljka, oba J» Blzeljskega; Franc Kramžar, w smoooSa, in Marija Repovž, P0" , ljedelka, oba iz Leskovca; Kari ž* j bret, železničar, in Sonja Troh*1 , tranztetorka, oba iz Blance; M* f" 1 tta Gračner, strojevodja iz Vaj* ta Ana Ktenovsak, poljedelka j* Okrogllc; Rudi Stopar, stroj* tehnik iz Dol. Boštanja, in Ja**" ka Bouček, ekonomistka iz Zag>* , ba; Alojz Carenak, rudar lz H ra * roka, ta Terezija Kozinc, pol j « 1 * ka iz Šmarja; Jože Gorenc, de, vec iz Studenca, ta Ljudmila F * ' cljan, poljedelka lz RovlM; ftisok Kunsok, delavec iz SenoV*« ta Ivanka Konajzler, poljedelka * Dol. Orel.

Umrli so: Prane Klanšek, "S, kar iz Orehovega, 77 let; M a « , Ocepek, gospodinja Iz Ledine, •! let; Anton Zagore, ključavničar •* Orehovega, 50 let; Rozalija P°*"2j upokojenka lz Gor. Brezovega. ' let, Janez Salmič, poljedelec * Arta, 81 let, Terezija NovSak, J " ljodolka lz Močvirij, 59 let.

» M e t a l n a « Krmelj : »W t i z a n « S e v n i c a 30:20

(13:14) V I. kolu zasavske rokprn^J

Uge Je bila odigrana v nedejgj, Krmelju tekma, ki se Je k o n ^ s zmago domačinov. C o P r ^dp « ' prvi polčas s tesno zmago j» dal gostom, Ja po borbeni rodno živahni igri drugega P"*-, sa prigla do Izraza ofenzivna ^ tika domačinov. Pri doma«" ^ se odlikoval« Motolko z J2 i " „ t pei R. z 11, prt gostih J^Jot 8 ta Olovtt • 5 zadetki. » JI gostov Ja branil lelerno pr»* kriv m 5 prejetih t<^' Jfsf dobro p* Je branil vrt*** din Peter Kos.

Neurje v Loki V noči od nedelje na ponede­

ljek, 6. septembra, Je v Loki div­jala nevihta z dežjem ta grme­njem. Izpod Radeža ta Dobrave jo drla voda na cesto ta Jo moč­no poškodovala. Na drugem kon­cu vasi pa Je bilo pri Fonovl ln Mlinarjevl nisi ie huje. Voda je vdrla v Ponovo hiSo ta tekla sko­zi vežo po stopnicah, pri Mlinar-levih pa Je vdrla v vezo. Med sta­novalci obeh hiš Je nastal pre­plah. — Kdo Je temu kriv? Cesta z Dobrave ima zamnsene Jarke, ker v vasi ni nobenega, ki bi te stvari urejevali

V Impoljci še to zimo centralna kurjava

Oskrbovancev Doma počit­k a v Impo l j c i p r i Sevnici letos ne bo zeblo. P red dne­v i smo j i h ob iska l i i n v ide 11, da so v domu začeli vgra­jevat i naprave za centralno ogrevanje. P a tud i sicer bo do stavbo preured i l i . V vse prostore doma bodo napelja­l i toplo vodo. Dnevno jo bodo lahko potrošili tisoč l i t rov.

H k r a t i z napeljavo central­ne kurjave bodo na novo ure­d i l i sanitari je i n pra lnico . Po­t em bodo polagal i pod in prep leska l l prostore. Tako bo bivanje v domu čez z imo mnogo prijetnejše. Stavba Je b i l a do sedaj precej zapu­ščena. Njena celotna obnova bo veljala 13 mi l i jonov dinar­jev. Las tn ih sredstev so zbra­l i 2 mi l i jona dinarjev, k i so j i h nameni l i za centralno ogrevanje. To pa ne zadostu je, zato bo občinski investi­c i j sk i sk lad pr ispeval še m i l i j on dinarjev. Iz sk lada za socialno varstvo S R S bodo pre je l i za preureditev doma 3 mi l i jone posoj i la i n 3 m i ­l i jone dotacije. Raz l i ko bodo

kr i l e občine Sevnica, Brežice i n Krško. Zasavske občine so pokazale razumevanje i n pripravl jenost pomagati tej ustanovi , v kater i Je največ oskrbovancev z njihovega ob­močja.

Breški gasilci gradijo K d o r se pelje m i m o Brega,

km&lu Opazi delovišče gasil­skega doma. Ze pred t remi let i so gisilcd v Bregu skloni­l i , da bodo zgradi l i lasten dom, v katerem b i b i l i lah­ko tudd zbor i volivcev, k i so zdaj k a r v gost i lni . K e r gra­dijo dom iz lastn ih sredstev, gradnja počasi napreduje. Največ denarja so dob i l i z vesel icami l n s prostovo l jn im de lom ter pr ispevk i . 2. av­gusta so v l i l i ploščo nad kle­tn im i prostor i . To Je b i l lep dolavnl uspeh. Sedaj s i žele vdelati okna , 'nko da b i teh šest prostorov lahko čimprej uporabl ja l i . V bodoče priča­kujejo gasi lc i z Brega ne le mora lno ampak tud i mater i­a lno pomoč.

»Sardine v olje, les pa v vodo!« N a hlodišču pred Kop i tar ­

no v Sevnic i les h i t ro kopn i . Pred nekaj tedni ga Je b i lo tam še oko l i 700 kubikov , konec prejšnjega tedna pa je ostala od celotne zaloge ko­maj desetina. »To bo zado­stovalo za t r i a l i štiri dni,« so povedal i delavci , k i J ih vidite n a s l i k i . Bukovo hlo­dovino odvažajo v obrat za pol izdelke, kjer znaša, dnev­na poraba lesa približno 30 kubikov . Pol izdelke dokonč­no obdelajo v obra tu za iz­delavo kopi t . Kopttarniške. m u obratu še ne bo zlepa zmanjka lo dela. Za loga ob­delanega lesa z a proizvodnjo kop i t zadošča malone za dve le t i .

P ros tor z a konserviranje hlodovine bo verjetno ostal prazen do nove sečnje. Les konzervirajo s vodo. Križem po hlođišču so napeljane ce­v i , n a n j i h p a so mon t i r an i

razpršilci, k i namakajo buko­vino, da ne prhn i . E d e n iz­med delavcev je to pojasni l z učinkovito pr imer javo: »Sar­dine v olja, les pa v vodo!«

Ji.

Delavci pred sevniško Kopitarno nalagajo konzer­virano bukovino

RUDARJEM DAJEJO POSOJILA ZA GRADNJO H l S

Zadnji dnevi rudniške »trdnjave« Rahlo je potrkala , vstopi la

In obstala p r i vrat ih . »Kje se dobijo posoj i la za gradnjo

prosim?« »Vi ste naša, Kaj? K a r p r i

M&rtini se oglasite, onstran •Kotnika . . . «

»Trdnjava«. Naselje t rh l ih , Propadajočih, s k o l i podpr t ih barak. Naselje preteklost i , to­da naselje, v katerem še ved­no živi nekaj l jud i . Vedno manjša je, ta »trdnjava« n a Rudniku v Kočevju, vedno manj barak, vedno se kdo preseli v lepše, sodobnejše svetlejše stanovanje, ven iz satohlosti i n vlage, proč o d Podirajočih se zidov. Vztrajno zapuščajo rudar j i »trdnjavo«, že leta dolgo, toda žal še ve­dno prepočasi. Stanovanj, le­pih, prostornih, suhih, svetl ih, Je še vedno premalo, vel iko manj kakor želja i n potreb.

V zadnj ih enajstih let ih je kočevski rudn ik zgradi l 104 nova stanovanja, b l ok za ru­dniško upravo, rudarsko na­selje v Šalki vasi , lan i dva stolpiča v Kočevju, razen te­ga p a so k u p i l i še anajst sta­novanj v stolpnicah. Vsega skupaj razpolaga rudniški kolektiv s 378 stanovanji, od kater ih j i h je 167 izredno sla­b ih i n nepr imern ih za prebi­vanje. Povprečno pride na člana, stanujočega v toh sta­novanjih, 11,7 kvadratnega metra stanovanjskega prosto­ra. Najhujši p rob lem je še ve­dno »trdnjava« i n naselje treh barak v bližini.

P r i izgradnj i 51 stanovanj v mestu lani i n letos je sodelo­val tud i republiški stanovanj­sk i sk lad s šestimi mi l i j on i dinarjev. Potrebe pa so tolik­šne, da kolekt iv sam ne bo

TE DNI V K O Č E V J U H Razkopana Roška cesta.

— O d mostu preko Rinže Prot i R u d n i k u so najmočnej­ši potrošniki vode — Kemič­na, mlekarna, kmet i j sk i obrat Cvišlerji, rudn ik in Salka vas. Samo Kemična, mlekarna i n Cvišlerji porabi­jo vsak mesec do 10.000 k u ­bičnim metrov vode. Z a tako veliko potrošnjo s tar i cevo­vod (premer 100 m m ) i n p r i ­tisk ne zadoščata več. 2e se­daj je za rudnik, Sa lko vas tn Cvišlerje potrebno naspro­ti »mlina« prečrpališče, tako da dobiva šalka vas vodo v Klavnem le tedaj, ko jo pre-črpavajo. Vodna skupnost i Kočevje je sk len i la zamenja­t i stari, premajhni cevovod z nov im, kjer bodo cevi s 150 m m . Dela se že precej časa vlečejo, saj bi mora la b i t i končana že v začetku septembra. Upajo, da bodo cev i do novega zdravstvene­ga doma zamenjal i do konca meseca. Opravl jena dela bo­do stala okrog 7 mi l i jonov. Predvsem zato, ker morajo Ropati skoraj po sredi ceste 1 1 5 P° Pločnikih.

m Preskrba s premogom. ~~ K a k o r je že navada, zmanjka na jesen vedno pre­mog za široko potrošnjo. T u ­d i v Kočevju ga je premalo, k e r mora rudn ik poravnat i svoje obveznosti do industr i ­

je. Če pa potrošniki nimajo dovolj premoga, so s i veči­noma k r i v i sami , ke r ga niso k u p i l i o pravem času. V po­letn ih mesecih je premog ve­l iko cenejši, ke r ima 45 odst. regresa, i n vs i odlašajo na zadnj i trenutek. I n še: niko­gar n i , k i b i se načrtno ukvar ja l s preskrbo potroš­n ikov s kur i vom, premogom i n drvrni ! Vsak s i potrebno kur ivo nabavi kakor ve i n z n a . . . , ,

gjj Pod kolesom avtobusa. — N a avtobusnem postajali­šče pred Pošto je prejšnji ponedeljek padla pod kolo avtobusa potnica Mar je tka Pahuje. K o so po tn ik i že iz­stopi l i , je sprevodnik Tone Podržaj vstopi l i n avtobus je odpeljal. Ponesrečenka je p r i izstopanju zamudi la ; od­pr l a je vrata, k o je avtobus že potegnil i n Pahuljeva je padla, tako da j i je šlo zad­nje kolo čez desno nogo. Do­b i l a je le lažje poškodbe.

H Seja sveta. — V torek se je v Kočevju sestal svet za blagovni promet i n turi­zem, člani sveta so razprav­l ja l i o oz imnic i , o uspehih i n neuspehih letošnje turistične sezone (poročilo turističnega društva) i td . Več o tem bo­mo pisal i v pr ihodnj i številki l ista.

mogel vsem zadostit i . Stano­vanjski p rob lem se vleč© že precej časa skoz i vse seje sa­moupravn ih , organov. Nazad­nje so skleni l i : varčevanje na vseh konc ih , varčevanje za stanovanja. Ko l ek t i v rudarjev zna varčevati, zna pa se tud i odpovedati marsičemu za ko­rist celote. Za stanovanja so se sk leni l i odreči celo vsako­letnemu »dobičku«. Poslej bo-

K O Č E V S K E

N O V I C E

do podp i ra l i iniciat ivo zaseb­n ika , zadružne gradnje i n ta­k o dalje. K d o r bo želel gra­d i t i stanovanjsko hišo i n bo pripravl jen tud i s am prispe­vati del sredstev, bo lahko dobi l od podjetja posoji lo do dveh mi l i jonov dinarjev. N a ta način računajo, da bodo pr ihodnje leto grad i l i šfciri-dest do petdeset stanovanj, odvisno od razpoložljivih sredstev, podjetje pa bo še naprej gradi lo stanovanja i z svoj ih sredstev, kakor že do­slej.

In tako so t rh l i »trdnjavi« d r ev i zares že š te t i . . .

(FG)

Šolstvo kočevske občine spet na rešetu

N a zadnji sej i je skupščina občine Kočevje m e d d rug im Uravnava la tud i problemati­ko šolstva. Predvsem so ugo­tovili, da so b i l a dosedanja Prizadevanja za izboljšanje Položaja1 v osnovnem šolstvu nezadostna, številne posledi­ce pa jc čutiti najbol j v za­četku šolskega leta. Ugotovi­l i so, da organi družbenega Upravljanja na šolah pred pričetkom pouka niso ukre­n i l i vse potrebno, da b i se predvsem v podružničnih šo­l a h nemoteno pričel. Zarad i pomanjkanja učiteljev je sla­bo organiz iran pouk pred­vsem v Kočevski R e k i , F a r i , Po lomu i n v še nekater ih k * a j i h . Te probleme morajo rešiti, so poudar i l i n a skup-S c i r u , ko lek t i v i matičnih šol J « * ] to pa tako, da ne bo •notno pouka i n da ne bodo Potrebna dodatna sredstva, " e d v s e m pa se je treba o organizaciji pouka dogovar­j a « ob zaključku šolskega le-~ «n ne ob pričetku! Tesneje »osta mora l i sodelovati tud i °bc matični šoli v Kočevju.

Kadrovske probleme mora-Jo šole reševati same, zarad i *ega bo skupščina v le tu 1965 Prenesla na šole štipendira­nje i n za to določena sred­stva. Skupščina j c tud i ugo­tovila, da je osnovni vzrok

slabe organizacije šolstva v Kočevju pomanjkanje učil­nic , zato je potrebno, da se čim prej sestavi odbor za gradnjo nove šole.

H k r a t i so odborn ik i spre­je l i sklep o uk in i t v i i šole v Lazah ob K o l p i . Tr i je učenci se bodo prešolali v Kočevje, ostal ih osem pa v šolo v Predgrađu.

Skupščinski dnevnik Prejšnji torek sta spet zasedala oba zbora občinske

skupščine Kočevje i n poleg realizacije družbenega p lana i n proračuna za prvo polletje obravnavala še več drugih stvar i . N a kra tko bomo zabeležili delo zadnjega zasedanja skupščine.

9 V zvezi z zadnj imi podražitvami so zagotovili sredstva za povišanje osebnih dohodkov: v šolstvu za 3.000 d i n mesečno, štipendij za povprečno 5.638 d in na študenta mesečno, podpor socialno ogroženim za pov­prečno 3.000 d in , podpor za šolanje za povprečno 2.557 d in , podpor družinam kadrovcev za 3.000 d in , podpor 2 F T i n o t rokom pad l ih borcev za 3.000 d in i n priznavalnin bivšim borcem i n akt iv i s tom N O B za 3.000 d in mesečno na upravičenca.

0 Zarad i prenizko p lan i ran ih proračunskih izdatkov so sk leni l i povišati sredstva za predvojaško vzgojo za 1,2 mi l i jona, za pomoč za šolanje v osemletkah za 800.000 d in , splošne socialne podpore za 600.000 d in , podpore družinam kadrovcev za 200.000 d in i n za oskrbnino za mladoletnike v domovih za 500.000 d in . Premi ja za mleko naj se zmanjša za 1,2 mi l i j ona d i n .

9 N a predlog veterinarskega inšpektorja so odobr i l i povišanje cen veter inarskih us lug i n sicer za pregled govedi i n konj od 200 na 500 d in , za pregled p r i prašičih, teletih i n ostal i drobnic i pa od 100 na 300 d in .

0 D a b i zagotovil i v družbenem planu določena sred­stva za kmet i j sk i sk lad, je treba opozori t i K G P i n Snežnik, naj izpolnita obveznosti do sklada v višini 2 mil i jonov d in .

0 Obravnaval i so poročilo komis i je za skrajšani de­lovn i čas o pr ipravah v Avtu i n sk len i l i priporočiti repu­bliški komis i j i , naj odobr i podjetju prehod na 42-urni delovni teden.

% Skupščina je na koncu izdala poroštvene izjave za najetje kreditov Kmet i j sko gozdarskemu posestvu, ke­mični tovarni Me lamin , I tasu i n Zidar ju.

SODRAŽICA -KOČEVJE

Pred kratkim je Kočevje dobilo novo avtobusno zvezo, delavsko dijaški avtobus, ki vozi na rela­ciji Sodražica—Kočevje.: Iz - Sodražice odpelje ob petih zjutraj, v Kočevju pa je ob 5,45. Ob 6.20 od­pelje spet v Ribnico, nato pa v Grčarice, od koder vozi otroke v šolo v Rib­nico, iz Ložin in Livolda pa v Kočevje.

M A T I Č N I URAD K O Č E V J E

V Sašu od 14. 8. do 11. S . so bili doma rojeni 4 dečki. V Ljuti-ljanl Je rodila Tatalovlč Vladan* ka lz Kočevja deklico. — Poro, čili so se: Peter Stamfelj, gozdni deliveo iz Zurge, in Julka HuhviS, kuharica iz Ovirja; Janez BariS, gozdni delavec lz Rakitnice, in Marija Mlakar, delavka lz Sloveti« ske vasi; Janez Debeljak, pekov­ski pomočnik lz Mahovnlka, in Viktorija Mlakar, trgovska p * močnica iz Kočevja. — V LJublja« ni so se poročili: Povel Peček, lesno industrijski tehnik lz Ko» čevja, ln Ivanka Tomažin, usluž­benka iz S alke vasi; Miha MajerV le iz Predgrađa in Doroteja PrpaJ iz Kočevja; Rudolf Lavrič ln Šte­fanija Bizjak, oba lz Kočevja.

Umrli so: Ivana Ferkulj, upo­kojenka iz Kolenče vasi, 80 leU Andrej Jelen, kmetovalec lz Moz-lja, 86 let; Jože Pele iz PodtaborS, 91 let; Vilma Čolnar iz Kočevja, 50 let; Matija Bradač iz Rapljeva, 74 let.

PREDKONGRESNA AKTIVNOST KOMUNISTOV V RIBNIŠKI OBČINI

NAPAKE ODPRAVLJATI, NE LE OPOZARJATI NANJE! Minuli petek se je v Ribni­

ci sestal občinski komite Z K , sestanka pa so se udeležili tudi sekretarji osnovnih or­ganizacij ter nekateri drugi. Obravnavali so spremembe in dopolnitve v statutu Z K J in se pogovorili o tem, kako bodo potekale statutarne raz­prave v osnovnih organizaci­jah.

V obravnavah statutarnih

sprememb naj člani osnovnih organizacij, so poudarili na seji, razpravljajo tudi o dru­gih stvareh, ki so več ali manj povezane s to temo. Čimprej bo treba odkloniti ponekod neprimerno reagira­nje na zadnje gospodarske ukrepe, podražitve itd., saj je jasno, da veliko ljudi, tu­di članov Z K , ne vidi daleč preko podražitve, se pravi de-

Uspeh domače Svobode V soboto, 12. septembra, so

se z nastopom dramske sku­pine ribniške Svobode pred nabito polno dvorano zakl ju­čile poletne kul turne pr i red i ­tve 4. ribniškega festivala, k i se je pričel 10. avgusta. V tem času je b i la Jarmova razstava, nastopi l je kvartet mehiških pesmi Magnlt ico, l i ­terarni večer i n štirje dram­sk i večeri. Prav zadnji , ko je domača Svoboda nastopi la z dramo R u t h i n Augusta Goe-tza »Dedinja«, je pokazal živo zanimanje publ ike za delo domačih igralcev i n je lepa spodbuda za nadaljnje delo. P r i t em ne smemo pozabit i , da so igralc i samo amaterj i , k i j i h je združila gola ljube­zen do dramskega dela, pa tudi tega ne smemo poza­bi t i , da je dobre t r i ure tra­

jajoča drama izredno težka in da je b i l za tak uspel na­stop brez dvoma potreben pr i vseh vel ik smisel za igro, ne pa le zgolj veselje. Tega, veselja i n talenta, pa so igralc i pokazal i dovolj i n res škoda b i bi lo, če b i ostalo samo p r i tem. Pred n a m i je namreč nova sezona i n zače­to delo b i kazalo nadaljevati.

ZNAMKE ZA KONGRES ZKJ

Skupnost jugoslovanskih P T T podjetij bo v počastitev V I I I . kongresa Z K J izdala priložnostno znamko. V seri­j i bodo t r i znamke, k i bodo veljale 25, 50 i n 100 dinarjev. . I H M u m n i

Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh!

Takole je bilo prejšnji teden na živinorejski razstavi, k i sta jo 8. septembra organizirala v R ibn ic i domača kmeti jska zadruga in Kmet i j sk i inStijtut

iz L jubl jane

narja, ki ga mora odšteti več za to ali ono, ne vidi pa šir­ših in perspektivnih vodil, ki so te, za naše gospodarstvo daljnosežne ukrepe narekova­la Člani Zveze komunistov tu­di zelo malo vedo o vprašanjih in problemih mednarodnega delavskega gibanja, zato je nujno spet uvesti podobne razgovore ' in predavanja. Na sestankih, kjer bodo obravna­vali spremembe statuta, osnovne organizacije tudi ne morejo mimo nekaterih ak­tualnih vprašanj, kot je npr. odnos do intelektualnega de­la, reševanje materialne baze šolstva, kulture, telesne vzgo­je itd., rast in krepitev samo

K E S E T O

upravl janja i n samoupravnih organizmov i n drugo. Vse te razgovore bo treba prenesti navzven i n p r i tem upošte­vati vse faktorje, Socialistič-

Matični urad Sodražica A v g u s t a s ta b i l a d o m a r o j e n a

e n deček i n ena d e k l i c a . — Po. ročili so se : R u d o l f Mihelič, šofer, i n M a r t i c a V e s e l , de lav ­k a , oba i z Z a m o s t e c a ; K a r o l M o h a r , učitelj i z Kočevja, i n P a v l a Gačnik, s o c i a l n a d e l a v k a i z Z a m o s t e c a ; F r a n c Mihelič, de l avec , l n Nežka Zaje , de lav-k « , oba i z Z i m a r i c . — U m r l i so: K a r o l i n a V e s e l , užitkarica i z Z i m a r i c , 82 l e t ; M a r i j a S a m -sa , užitkarica i z P e t r l n c e v , 81 let.

no zvezo, sindikat, mladino, samoupravne organe . . .

Na seji so nekateri pouda­rili tudi naslednje: doslej smo probleme, pomanjkljivo* sti, napake le iskali, opozar­jali nanje in pri tem je naj­češće ostajalo, redkokdaj pa smo skušali najti pravilno pot, kako napake o d p r a ­v i t i , odkloniti ln preprečiti, da bi se spet pojavile. Pre­prečevanje podobnih napak naj bo v prihodnje glavno vodilo slehernega komunista v občini.

KJE JE VZROK? Sekcija za rekreacijo Partizan

v Ribnici (pri društvu za teles, no vzgojo) Je sklicala S. sep­tembra širši posvet, k i naj b i . bil 8. septembra ob 17. ur i v sejni sobi Doma Partizana. Na posvet so vabili predstavnika občinskega komiteja ZKS , obS. odbora SZDL, ObSS, obe. komi­teja Z J I S , osnovne iole Kibnl. ca, komande garnizona, Delav­ske univerze, D P M Ribnica, obč. odbora Z B NOV in zastop. nike občinske skupščine. Na posvetu naj bi razpravljali o filmih, k i bi j ih v naslednji sezoni predvajali v društvenom kinu. Društvo Partizan je ho­telo vprašanju posvetiti večjo pozornost in zagotoviti res kva­litetne filme. Vsa ta prizade­vanja pa so ostala le zgolj) na papirju, ker sta na posvet pri ­šla le predstavnika osnovne šo­le ln občinske skupščine. Spra­šujemo se, ali se v prihodnje še splača sklicevati lake po-svete ln dajati priložnost mno. žičnim organizacijam, da vpU. vajo na družbeno vzgojo oSča. nov, ali naj taka vprašanja re. šuje res samo v ozkem krogu sama sekcija?

ŠTEFAN LOVŠIN

ATC v Ribnici - že novembra! Te dn i razkopavajo telefon­

s k i monter j i ribniške ulice po dolgem i n počez i n ko smo vprašali, kaj naj to po­meni , smo zvedeli, da je raz-kopavanje u l ic znak, da n i več daleč dan, ko bodo stare indutotorske telefone v R ib­n i c i zamenjal i z nov imi , šte­vilčnimi. Polaganje podze­meljskega kab la i n montaža avtomatične telefonske cen­trale bo predvidoma končana oktobra a l i v začetku novem­bra . A T C v R i b n i c i bo ime la za začetek 160 telefonskih priključkov.

Montaža AT C v R ibn i c i je le de l sedemletnega progra­

m a avtomatizacije telefonije, se prav i , da vsa dela ne bo­do opravljena letos, n i t i dnu* go leto. Ribniška centrala bo povezana s kočevsko, le-ta p a bo že oktobra direktno spo­jena z Ljubl jano. Tako bodo naročniki v Kočevju lahko že oktobra, v Ribnr.oi pa no­vembra direktno k l i ca l i na­ročnika v L jubl jani , pravza­prav vse naročnike, k i so ve­zani ha ljubljansko avtoma­tično mrežno skupino. P r i ­hodnje leto, k o bo dograjena stavba za novo pošto, bo do­b i l a tud i Sodražica ATC i n se bo vključila v novo tele­fonsko mrežo.

S t - 3 7 (755) D O L E N J S K I L I S T 7

Recept za sto let življenja Prav res, J a n e z K u r a l t iz Gor. Mokrega polja 11, po domače iz V o l a v č , bo čez tri mesece star 100 let! Kot kralj na Betajnovi ž e 66 let ž i v i v nekdanji graščini, kjer je tudi doraščalo njego­v i h 23 otrok. Najmlajša hčerka pa hodi še v 7. razred šenijernejske šole.

22. decembra letos bo Janez Kuralt v Gornjem Mo­krem polju (na Volavčah) praznoval sto let živ­ljenja. Pravi, da mu je počasi tega življenja že dovolj . . . Še vedno pa se sam odpravi na vsakda­nji sprehod do gozda in nazaj; liter mleka je nje­gov vsakdanji obrok. Kakšen je njegov recept za dolgo življenje? Ni nam ga izdal, čeprav je nje­gova žena pa le povedala, kako je doslej živel in

delal . . .

Hiša na samem, ve l ika i n prostorna, z vz idanim grbom nad vezn imi vrat i , takoj po­ve, da so tod nekoč prebiva l i grofje. Danes stoj i poleg nje dvoje ve l ik ih in več manjših gospodarskih poslopi j , z l in i -ce na podstrešju k u k a na ve­l iko travnato ploščad zvoč­nik, s icer pa je videti , da je bogatija skopnela. Suha i n zgarana ženska je odganjala krav i , k i sta jedl i rože s šte­v i ln ih oken. B i l a je Nežka K u r a l t , druga žena stoletni-ka , s katero sva takoj začeli kran i l ja t i , kot da se že dol­go poznava.

— Ata pozno vstane, je de­jala, — je še priseben, ven-dar malo teže govori i n več­krat se m u že sanja o nebe­sih . . .

— K o sem prišla za gospo­dinjo na Volavče, kjer je te­daj 66-letni Janez K u r a l t ostal vdovec, m i je bi lo 23 let. Starši me niso vprašali, če hočem tja a l i ne — morala sem i t i . Mo j mož je imel s prvo ženo 15 otrok, midva pa sva j i h imela 8. Leta so

Kočevje in Ribnica v očeh turistov V n ede l j o j e b i l a v K o ­

čevju s e j a u p r a v n e g a odbo­ra l j u b l j a n s k e turistične zveze. V dal jšem poroči lu So p r i k a z a l i de l o i n uspehe y p r v e m p o l l e t j u . P o u d a r ­j e n o j e b i l o , d a so v t e m Času turistična društva le­p o s k r b e l a za s vo j e k r a j e , s k o r o v s a k o društvo je k l j u b s k r o m n i m s r e d s t v o m k a j u r e d i l o ( n p r . turistično i n f o r m a t i v n a p i s a r n a v K o ­čev ju ) , števi lo turističnih p r i r e d i t e v p a j e v e d n o več­j e ( L j u b l j a n s k i f e s t i va l , V a l v a z o r j e v d a n v I z l a k a h , L i t i j s k i k a r n e v a l , Jurčičev d a n n a M u l j a v i , Ribniški f e s t i v a l , r a z n i p i k n i k i , t u ­ristični d n e v i i t d ) . T e p r i ­r e d i t v e p a j e t i sk " večkrat k r i t i z i r a l , z a to so n a se j i u s t a n o v i l i p o s e b n o k o m i s i ­j o , k i na j s k r b i z a kva l i t e ­t e n d v i g turističnih p r i r e ­d i t e v . O p o z o r i l i s o t u d i n a to , d a b i m o r a l i p r i r e d i t e ­

l j i r a z n i h turističnih m a n i ­f es tac i j t esne je s o d e l o v a t i s p r o s v e t n i m i i n k u l t u r n i ­m i društvi.

V v s e h s e d e m n a j s t i h ob­činah turistične zveze se je turistični p r o m e t v p r ­v e m p o l l e t j u povečal, r a ­zen v štirih, m e d n j i m i v kočevski i n ribniški. Ugo ­t o v i l i so , d a i n o z e m s k i tu ­r i z e m s i c e r narašča, d o m a ­či p a s t a g n i r a a l i p a ce lo p a d a . Turistični d e l a v c i so m e n i l i , d a n a splošno še v e d n o z a n e m a r j a m o domač t u r i z e m n a račun i n o z e m ­skega , čeprav s i j e nemogo­če z a m i s l i t i n e k i turistični k r a j b r e z domačih gos tov — t u r i s t o v .

Posebe j so o m e n i l i t u d i težave g o s t i n s t v a i n dej­s t vo , d a v e d n o več k v a l i f i ­c i r a n i h g o s t i n s k i h delav­cev zapušča . p o k l i c . G o s t i n ­s k i d e l a v c i so večkrat s la ­b o s t r o k o v n o p o d k o v a n i ,

k a r j e p o s l e d i c a neugodne m a t e r i a l n e s t i m u l a c i j e i n n e n o r m a l n i h d e l o v n i h po­gojev.

Več p o z o r n o s t i b o t r e b a v p r i h o d n j e p o s v e t i t i t u d i z i m s k e m u t u r i z m u , k i ga m a r s i k j e zapostav l ja jo" . M e d d r u g i m i m a t a ze lo le­pe pogo j e z a ra z vo j z i m ­skega t u r i z m a t u d i r i b n i ­ška i n kočevska občina. P r e d s e d s t v o turistične zve­ze so zadolž i l i , na j i z d e l a a k c i j s k i p r o g r a m z a r a z vo j z i m s k e g a t u r i z m a .

K o so g o v o r i l i o tu r i z ­m u v Kočev ju, so m e n i l i , d a i m a največ pogo j ev z a po­spešitev domačega tu r i z ­m a , v e n d a r p a j e t r e b a še m a r s i k a j u r e d i t i . P r e d v s e m j e t r e b a č im pre j i z d a t i p r o s p e k t Kočev ja , u r e d i t i v m e s t u b a z e n i t d . , t a k o d a b i se sčasoma r a z v i l p r e h o d n i i n izletniški t u r i ­z e m v s t a c i o n a r n e g a .

h i t ro minevala, z last i še, ker je bi lo na kmet i j i vedno tol i­ko dela. Ata je b i l zelo strog. Ot roc i so mora l i ob nedeljah preb i rat i sveto p i­smo. Sam pa je živel zelo zmerno. K a d i l n i n iko l i , p i jan n i b i l n ikdar , delal n i preveč, razgret n i vode p i l , redno s s j s pa ,'knajpal' z mrz io vo­do. Rad je užival le turško ka­vo. Do pred nekaj leti sem m u jo mora la vedno skuha­t i zjutraj i n zvečer, nakar jo je z m l ekom i zp i l .

Včasih je bi lo p r i nas či­sto drugače kot zdaj. V tej ogromni baj t i smo ostal i pravzaprav le trije; vs i otro­c i so šli po službah. M o j i štirje s inovi so vsi šoferji, hčerki V i d a in Malči sta v Ljubl jan i , Tončka je poroče­na v Maharovcu, Nežica pa je doma in hodi v osnovno šolo. Za delo sem takorekoč sama. 2e več let boleham i n tako kmet i ja propada. Ne mo­rem plačevati n i t i davkov, za­to dajem državi namesto de­narja ka r zemljo. Naj jo vza­mejo, saj je jesti tako ne mo­rem! O d vseh otrok n i t i eden noče prevzeti kmeti je . . .

— A l i je b i l vaš/mož kdaj bolan?

— Naslednje leto, ko sem prišla k' hiši, je imel bulo na vratu, pred pet imi leti pa je tožil zaradi želodca. Ra­zen tega n i b i l n ikdar bo­lan. Sele prav zadnje čase je začel nekol iko pešati. Slabše v id i , slabše sliši i n zapušča ga spomin, še pred t remi let i m i je vdeval ši-vanko! Zadnje čase malo dalj ppležava, še vedno pa vsak dan opravi sprehod do. gozda, k i n i tako b l izu. Zju­traj i n zvečer spije po po l l i t ra mleka, opoldne ima naj­raje juho i n palačinke, ves dan pa b i jedel borfbone i n piškote, kot otrok.

— Pa boste pokazal i vaše­ga ata?

— Počakati boste mora l i , da ga spodobno oblečem in obri jem. Ta čas se malo raz­glejte naokrog!

Tega n i bi lo treba dva­krat reči, kajt i hiša stoji na prelepem kra ju , od koder se vidi jo številna polja in go­zdovi, k i obkrožajo domačijo.

Tri je orehi — or jak i dajejo mogočno senco kamn i t i m i ­z i , ob kater i je bi lo bržko­ne večkrat premalo prosto­r a za vso družino. Zdaj n i videt i , da b i ob njej še kdo posedal .

Stoletni ' Janez K u r a l t je čez čas radovedno pogledal skoz i vrata, še enkrat i zg in i l za n j im i , nato pa se pojavi l pred hišo v lepi črni oble­k i , obri t , s pal ico v rok i , s i ­cer pa še korajžne hoje. Go­lo glavo je brez strahu na­stavl jal soncu, ko se je use­del na stol pod oknom i n sva začela pogovor:

— Ja , jaz sem študiral! šest gimnazi j sem naredi l v Ljubl jan i , potem sem šele postal kmet. D o m a sem iz Mavčičev na Gorenjskem. T a m sem ostal vse do svoje­ga 44. leta i n sem medtem 22 let županil.

Gorenjskega porekla pač ne more zatajit i , ka j t i v njego­v i , sicer malo počasnejši i n včasih malo manj razločni govorici , n i n i t i ene značil­ne dolenjske besede.

— Ve l iko denarja sem vkup sprav i l , pa sem prišel na Dolenjsko i n od Rudeževih k u p i l tole graščino, zraven pa še vel iko zemlje.

— Dve vo jsk i ste preživeli, a l i je bi lo hudo?

— Vojak n isem n ikdar bi l ! Je že tako prišlo. (Kako , n i povedal, i n že je nadalje­val) ; S em slišal, da na Nem­škem, na Laškem in ne na Francoskem n i tako starega č loveka. . .

Govorice je b i lo počasi ž« preveč i n sto le tn iku se mi­s l i niso več strnjeno utrinjale.

— Ata , še naprej vam želi­mo zdravja i n za 100-letnico vas p r i d em spet obiskat!

— Ce boste res prišli, bom pa počakal še te t r i mese­ce i n 11 dn i . Po tem bom res odšel. Tega sveta i m a m ž« dovol j !

Rad i bomo decembra obi­ska l i Volavče i n čestitali sto­le tn iku K u r a l t u , k i je pod Gor janc i dočakal častitljivo starost, s kakršno se lahko postavlja bore malo Dolenj­cev . . .

RIA BACER

S>°njski trojčki z mamo in staro mamo — pozno poletno sonce j i m tako dobro d e . . .

reter ž e d v i g a g l a v i c o

V tejle nekdanji graščini živijo Kuraltovi

XV. Belokranjska vabi) V n e d e l j o , 20. s e p t e m b r a , bo v METLIKI srečanje nekdanjih borcev XV. BELOKRANJSKE BRIGADE NOV

D O B I L I S E B O M O O B 10. UR I NA V I N O M E R U N A D M E T L I K O

V a b l j e n i tudi borci drugih brigad in enot KOV! Vsak udeleženec srečanja bo sam k r i l vse stroške, k i j i h bo ime l z iz letom v Be lo kra j ino . P R I D I T E — G O S T O L J U B N A B E L A K R A J I N A V A S V A B I !

so si trojčki -

ffiP° bolezni, so za-? ' S e m ? l v a t i t l " i i na te-ft> Je že videti

>avo - a t s a m vai ig-

«'Petek S - ? b i U o b °bis-la so dobre vo-V Mama t m f ž i k a l i v

5sta iih * T?1 s t ara m a -

5 s t a u t r u j * ^ 2

SiPa čaiče> • P r e v l J a " w "jcek, P a p r a n j e

'° k a n o v i h r v Postojnskem

M z e m l j u I ^ P t e n , b r a se je po ler>.i P°* s čolni po ( & ^ 36 sloven-. . f c J e v , med njimi Hft a

č aW- Pohod

h1 « » ene° P 0 £ a s t U i

^ I S S ^ t n i r ?'žarui « J- , s o, dvanjst J 5 « ftki P ° d " 5 ki i ! * . °zu-oma po ^ e s al niir,P„red n j i m i

* M ? ' v vzornik & f c bila ° d n j a n ° v po­b i j a P*™ ^ka ma-?/' Pa g a

Vh n r t

J u S° s l avij i , P« leto8 b o d o Prirejali

p l e n i c , p o t e m j e že čas z a r e d e n o b r o k h r a n e i n t a k o g r edo u r e ves d a n . L o n e c z a k u h a n j e p l e n i c , k i ga je K o r e n e t o v i m p o d a r i l o po­d je t j e E l a , še ne m o r e j o

b l a g a j n i p r i s p e v k o v p a t u ­d i še ne m o r e m o poročat i , k e r še v e d n o n i v s e h r a ­čunov. D o s l e j s m o p r e k o b a n k e plačali že 113.956 d i n , čakamo p a še račune

Za trojčke še 73.300 din Pretekli teden se je naša zbirka za Kore-

netove trojčke v Segonjah povečala za 35.700 din, ki jih je poslal kolektiv Iskre v Šent­jerneju, ter za 37.600 din, prispevek kolekti­va Občinske skupščine Novo mesto.

Doslej znaša pomoč naših bralcev in ob­čanov že 471.367 din. — Vsem darovalcem najlepša hvala!

u p o r a b l j a t i , k e r v hiši n i vtikača. T a k o »zaenkrat še v e d n o v s a k o p l e n i c o od r ­gne jo z r o k a m i .

Z a n o v i d i m n i k i n o k n a se še n i s o z m e n i l i z ob r t ­n i k i , k e r oče K o r e n e te d n i n i i m e l časa h o d i t i v d o l i ­n o . Z a r a d i o t r o k j e vse de­l o n e k a j d n i z a o s t a l o i n t a k o zda j o b l e p e m v reme­n u h i t i p o s p r a v l j a t i o t a vo i n k r o m p i r . O b e ženski s t a ves d a n p r i o t r o c i h , oče p a gre z j u t r a j z a r a n a o d do­m a i n se v r n e p o z n o zve­čer.

T a t eden p o s e b n i h n o v i c o trojčkih n i , o s t a n j u v

z a p o s o d o , z a p o s t e l j o i n o m a r o , z a o p e k o i n za o k n a .

40 hotelov na Jadra­nu odprtih pozimi V letošnji z imsk i turistični

sezoni bo odprt ih 40 hotelov od Portoroža do Hercegnove-ga. Odpr t i bodo predvsem največji i n najlepši hote l i i n bar i , povsod pa bodo poskr­bel i tud i za kakovostne za-bavnokulturne pr iredi tve.

Lepo povest

bomo začeli objavljati čez nekaj tednov na sdraneh Dolenjskega l i s t a ! Ne zamudite za­četka — poravnana naročina vam jamči, da boste vsak teden redno prejemali naš d o m a č i pokrajinski

tednik!

11. DOLENJSKO PRVENSTVO V ATLETIKI

Med atleti na našem po­dročju je veliko zanimanje za II. dolenjsko prvenstvo v atle­tiki, ki bo hkrati izbirno tek­movanje za III. troboj atletov Gorenjske, Primorske ln Do­lenjske. Troboj bo oktobra v Kranju.

Na Dolenjskem prvenstvu pričakujemo veliko udeležbo domačih in tudi atletov iz drugih krajev: iz Kočevja in Stične, morda pa bodo prišli tudi Ribničani in Grosupelj-čani. Na vsak način pa želi­mo, da bi se tekmovanja ude­ležili atleti iz Črnomlja, ven­dar še ni zanesljivo, če bodo prišli.

Na obeh atletskih priredi­tvah bodo lahko nastopali atleti, ki so se pričeli udej-stvovati na našem področju,' zdaj pa nastopajo za druge klube.

Temovanja bodo v nasled­njih disciplinah: teki, štafete, skoki v višino, skoki v da­ljino, met krogle, diska, kop­ja in kladiva.

Dolenjsko prvenstvo bo v nedeljo ob 10. uri na novo­meškem stadionu. Borbe za najboljša mesta bodo vseka­kor zelo zanimive, prav tako pa tudi drugi nastopi mladih tekmovalcev, ki bodo skušali doseči čimboljše rezultate.

ALI BODO » M E T R O P O L «

PODRLI? Izdelane so programske

zasnove za izgradnjo ho tcla »DOLENJSKA« na mestu, kjer stoji današnji hotel »METROPOL« v No­vem mestu. Novi hotel je bil urejen s povprečnim srednjeevropskim udob­jem. Predvidene so resta­vracije: klasična, samopo­strežna, k lubska , v inska klet, m imo tega še bife, kavarna i n bar . Ho te l haj b i ime l 120 ležišč i n dva apartmaja.

Invest ic i jski program še n i izdelan. Investitor naj b i b i la občina skupaj z gost inskim podjetjem »METROPOL«.

Uvod k ARGONAVTOM Saše Dobrile E n a najlepših ali vaaj ; jbolj animivih g : " ih pripovedk je

gotovo mit o Argonavtih. Pripoveduje o tisti davni dobi , ko v Grčiji in nekaterih obrobnih deželah še živel rod herojev-polbogov. Njihove dogodivščine in življenjske zgodbe, polne pustolovščin, so so nam ohranile v vrsti grških pripovedk, k i j ih je r imska antika prevzela ali vsaj posnela, renesančna doba spet odkr i la in so tako postale kar nepogrešljiv del osnov poznejše evropske kulture.

Naš list bo v pr ihodn j i šte. v i l k i začel objavl jati pr ipo. vedko o Argonavt ih, vendar v malce nenavadni, povsem so­dobni o b l i k i — kot str ip , k i s i ga je zamis l i l i n nar isa l naš ananl r isar i n animator lut­kovn ih f i lmov Saša Dobr i la . Toda ta zgodba je za nas po. sebej zanimiva šele v drugem delu, zato jo bomo začeli tud i objavl jat i šele p r i dn i g i po. lov ic i , tam, kjer se začne le­genda o teh junaških staro, grških pustolovcih čudno pre­pletati z nekater imi drug imi legendami, l n domnevami, k i se pa vse sučejo okrog naše dežele, celo naše neposredne okolice. Ampak zato moramo lepo po vrst i , da ne b i zgodba ostala brez glave . . .

G lavn i junak pripovedke, Jazom, je b i l s i n Aizona, k r a . Ija v Jo l ku , mestu v nekem za l i vu dežele Tesalije. Vendar te je njegov str ic Pellaa ne-

upravičeno polast i l prestola; A i zon je u m r l , Jazon pa Je zbežal k centauru H i r o n u , k) je dotlej vzgojil že mnogo ve. l i k i h junakov.

Po tem se je ta nepravični str ic-kral j postaral l n takrat ga je prestrašila prerokba, naj se varuje moža z en im cev. l jem. Naključje je hotelo, da se je Jazon prav tedaj, po dvajsetletni šoli p r i H i r o n u , skr iva j napot i l v Jo lk . Hote l se je dokopat i do kraljestva, k i je po pravu pr ipadalo nje­m u . N a pot i ga je ustavi la bo­ginja Hera , spremenjena v

-starko, i n ga pros i la , naj jo prenese čez reko. Jazon se je starke u s m i l i l i n jo ponesel čez reko, p r i tem pa m u je obtičal v b latu en čevelj. Tako je prišel polbos v Jo lk l n kra l j Pel ias ga Je seveda takoj opa. z i l . Pr i jazno ga Je povabi l k sebi l n Jazon se m u je odkr i -to predstav i l l n povedal zgod.

bo svojega življenja. S tar i k ra l j pa je b i l zvit i n

Je Jazona malce naivno.polit i-tično odprav i l . Reke l je, da se m u že dolgo pr ikazuje v sa­njah F r i k sova senca i n zahte-va od njega, naj gre v deželo Ko lh ido po njegove kos t i ln po zlato runo h kra l ju Ajetu. O n da je že star i n tega ne more več stor i t i , pač pa da Je slavo tega dejanja nameni l Ja-zonu. In Jazon je — morda n i poznal vseh okoliščin zgodbe o z latem runu — po ln ml« , dostne sile in želje po junašt. v ih to preračunano stričevo ponudbo sprejel

Vendar se je za ta pohod skrbno p r ip rav i l . Pozval je najslavnejše mladeniče i n mo­že tedanje Grčije i n t i Junaki so se m u radi odzval i — med n j i m i Je b i l celo s i l n i Hera . k le j ! Najbol j spretni ladjede-lec Grčije —• Argos — J im Je zgradi l ladjo, k i so jo po njem

imenoval i Argo. Delo je vodila sama boginja Atena i n ladja je b i l a iz lesa, k i v mor ju ne gnije. B i l a je lepo okrašena i n tako lahka, da so jo junak i lahko nos i l i na ramah. Argo

je bi la prva ladja, s katero so s i G r k i upal i na odprto mor . j e . . .

Potem so se vrst i la razbur. l j iva i n zan imiva doživetja. Najprej j i h je v ihar vrgel na

Lemnos, otok žensk, k i & pred tem iz l jubosumnost i P 0 ,

bile svoje može. Argonavte s° lepo sprejele i n od teh lep* t ic j i h je po dolgem' času k°/ maj odtrgal HerakleJ i n j " 1

spomni l njihovega s k u p n i * c i l ja .

A n a pot i je ležala še dežel' pr i jazn ih Dol ionov. T i so i * lepo sprejel i , pač pa so zagovedni or jak i , kater ih je b i va l v soseščini, hoteH* ska lami zapret i i zhod lz P ? stanišča. A čuječi HerakleJ ^ Je prestregel s puščicami s pomočjo tovarišev vse V~ b i l . Potem so odjadral i , pa £**. Je ponoči v ihar pr igna l n 8 ^ ln so j i h Do l l on i p o m o N * ^ napadl i . B i l o Je že P r e , j mr t v ih , ko so zjutraj spos**; zmoto. Slovo je b i lo spet P 1

Jftteljsko. M

M e d potjo J ih Je s a P ^ i HerakleJ , a po drugi povesti Je p l u l z n j imi * J konca. V deželi Bebrikov fj Je Po luks pomer i l v rokoW> r" s tamošnjim1 k ra l j em W J£ premagal, Argonavt i pa s° Po­t o l k l i prebivalce, k i so ̂ 0 V !

maščevati njegov poraz. Mimogrede so še rešlH i ^ j j

l ja F lneusa pred pož " * 1 " ! , . p t i cami Ha rp i j am i , k i *> ' za kazen, ker Je z lorabi l l> . roški dar, požrle vso izpred nosa, ostalo P * P\gj snažile. Srečno so ušli " slmplegadama, dvema P " ^ , Jočlma otokoma, k i s t * *

s?u t r° bližala i

' ^ s t r a s t d n J i m a -

? P I B » C * W . P e r e s i m

fc k o ^ H h d°S°<*všči. * r ž e ] o j n „ d o s e g l i K o l h i -

NASA So ZAČNE SLIKANICA

JA g ̂ Puščamo zgodbo y r T , Dobri le . Vendar > TOJP. odveč še za-JV 1 Pri * o 6 6 J e u t rn i la ^ s o ^ e v a n j u zgod. ^ P o i S f 6 * 5 o b v rn i tv i ^ o ^ ^ d i t r a n s p o r . flO C i a l * * " 1 »z Save,

j e z e r a

J a d r a n s k ^ ^ o v a l

< » M kak?' b i l a l a d J a

5 i*1**« £ a v n a t i nekaj

M ^ n e ^ i 8 0 taeli ne

nemogoče v ta.

k ra tn ih i n tamošnjih pogoj ih, tud i če ne upoštevamo dej­stva ,da po tako dolg i pot i les, k l jub legendi, nagnije; a l i pa, da so jo v lek l i po gredl ju po snegu i n ledu, kjer ga je p a zmanjkalo, da so kopa l i ne-

,y kakšen t i r , »kolesnico« i n jo mazal i z i lovico i n močili z vodo. I n prav to inačico ]e izbra l Saša Dobr i la .

Ampak, boste rek l i , saj vse to je samo legenda, pravl j ica! Res je, vsaj v tej ob l i k i . A vsa-ka prav l j i ca i m a neko osnovo i n tega se je avtor s tr ipa do­bro zavedal. Tako je tudi vso pravljično odpravo Argonav-tov po jmoval prav i lno, kot zgodbo o nek i a l i celo več obo. roženih grških trgovskih ozi­roma ko lon izatorsk ih odpra­vah, k i so prav nekako v ča-su, k i ga opisuje legenda — 7. do 9. stoletje p r ed našim štet. Jem — ustanavljale grške na­selbine ob obalah Male Azije in drugod. Poznejši čas pa je razne dogodivščine teh l jud i o v i l s pravljičnostjo..

Tako je tudi zlato runo samo prispodoba bogastva, ki so ga G r k i v t i s t ih deželah iska l i . In tako je poskušal naš avtor rekonstru i ra t i pravl j ic , no pot Argonavtov po našem ozemlju. P r i t em je pomis l i l na morebitne ostanke, znake te pot i i n se je spomni l pra-stare s ledi b l i zu njegovega do. m a v K o z i n i na K r a s u . T o sled, ki spominja na osamlje-

no kolesnico, lahko sledite okrog 30 k m daleč povsod kjer je svet bol j kamni t . Ita-l i jansk i arheologi so se že be. žno zanimal i za ta pojav l n pred prvo svetovno vojno je na tej gmajni fotografiral prav ob tej »kolesnlck rlsarje-vega očeta tedanji ravnatelj tržaškega muzeja. Po dobr ih petdesetih le t ih je ta sled še prav dob r i v idna, čeprav jo Je že tu i n tem zarasla t rava i n mlado borovje.

Seveda b i b i lo težko drzno domnevo dokazat i — najbrž pa sp loh nemogoče. A neka

sveza je, Dobr i lova misel ni povsem brez podlage vsaj v tol iko, da so po tem ozemlju res vodile prastare grške tr-govske pot i , k i pa so doslej kaj slabo raziskane. Vendar redke najdbe čisto določeno pričajo o do tu razpredeni grški trgovski mreži.

S tega stališča je za nas p r i . povedka o Argonavt ih gotovo zanimiva; saj je Dobr i l a tudi že tret j i avtor, k i se je lot i l njene obdelave p r i nas. Zato upravičeno domnevamo, da bo tud i p r i naših bra l c ih požela pr imerno priznanje. J. M .

Tajinstveno sled na gmajni v Ko/.ini so prvič foto­grafirali pred prvo svetovno vojno. Kjer kamniti pragovi prekrižajo njeno smer, je vklesana v skalo

Se danes jo je lahko razločiti, čeprav jo že zara­ščajo trava in bori

— Ce bo tako deževalo ves teden, bo za solato kar d o b r o . ,

Georges Courteline:

TEMAK SLUH S e d e l a s v a v j e d i l n i c i . M o j a žena S o l a n g e j e p l e t l a no ­

gav ice , j a z s e m i z p o l n j e v a l l i s t k e športne s tave . V n a j i n e m s t a n o v a n j u j e b i l o večkrat slišati čudne, s k r i v n o s t n e šume. D o s t i k r a t s e m i m e l v t i s , d a čisto razločno čujem, k a k o kašlja h i j e n a a l i renči j a g u a r . M o r d a so p r i h a j a l i šumi o d v o d o v o d n e nape l j a v e . V r a g s i g a v e d i . S o l a n g e j e večkrat n a p e l a ušesa i n vprašala:

»Pst ! A l i slišiš? K a j p a j e to?« »Ka j ? « s e m vpraševal i n se d e l a l , k o t d a n i s e m nič

slišal. »Al i r es ne slišiš?« se j e čudila i n m e preplašeno g l eda l a ,

»zdi se m i , d a kašlja h i j e n a . P o j d i i n pog l e j , k a j se d o g a j a v hiši.«

N a j p r e j s e m šel v k u h i n j o n a k o n c u do l gega mračnega h o d n i k a . G r o z a m e j e b i l o že o b m i s l i , k a j v s e b o m o d k r i l v n j e j . A že n a p r a g u m i j e od l eg l o , k o s e m o p a z i l , d a j e p a d l a n a t l a le vrečica, v k a t e r i s m o sušili b r i n o v e j agode . V r n i l s e m se i n skušal p o m i r i t i So l ange . N e j e v e r n o m e j e g l e d a l a :

»Al i j e mogoče, d a je te čudne g lasove povzroči l b r i n i n ne hijena?«

P o t e m j e n e k o l i k o p o m i r j e n a p l e t l a n a p r e j nogav i c e , j a z p a s e m se spe t u b a d a l s s t a v n i m i l i s t k i . V t e m j e prišel n a j i n p r i j a t e l j D a r d i e r . N e v e r j e t n o t e n a k s l u h i m a t a možakar i n n a r a v n o s t l j u b i r a z n e šume. Z l a h k o t o u g o t o v i i z v o r še t a k o s k r i v n o s t n e g a šuma a l i z v ena . D a r d i e r u ne b i b i l o t r e b a p o v s e m našem d o l g e m i n mračnem h o d n i k u , d a b i v i d e l , k a j j e p a d l o n a t l a v k u h i n j i . Rečem v a m , d a b i n a m a že o d t o d , i z j e d i l n i c e , z go tovos t j o z a t r d i l , d a j e b i l a to vrečica z b r i n o -v i m i j a g o d a m i . Takšen j e D a r d i e r .

S e d e l j e , s i o b r i s a l p o t i n m e vprašal: » K a k o j e k a j , H e n r i , s t e m i t v o j i m i s t a v n i m i l istki?« »Ah, s l a b o : k o b i t a čas, k o j i h i z p o l n j u j e m , d e l a l k a j :

p a m e t n e g a , b i b i l že boga t . A l i b i k a j p o p i l a ? D o b i l s e m odličen konjak.«

P r i p e t e m kozarčku se je S o l a n g e z g r o z i l a . »Ka j j e t o? Kakšen čuden šum.« »N i č n i s e m slišal.« Povprečen človek l a h k o z a z n a i n opiše običajne v sak ­

d a n j e šume i n z voke , k o t so otroški j o k , a v t o m o b i l s k a h u p a , m e k e t a n j e , l o m l j e n j e s t e k l a , šumenje p a p i r j a p r i mečkanju i n p o d o b n o .

Naš D a r d i e r z m o r e več. »Saj t o j e v e n d a r čisto preprosto, « j e de j a l , »v kozarčku

s k o n j a k o m se p r e m i k a l ed . O d t o d šum. S i c e r p a s e m v a m a prišel n eka j p r e d l a g a t . Z a j a d r a j m o m a l o n a m o r j e : So l ange , H e n r i i n j a z . V S t . M a l o j u s e m n a j e l . l a d j i c o i n p r a v l epo b i b i l o , če b i k a k a d v a t e d n a križari l i p o A t l a n t i k u . T a k o se b o S o l a n g e vsa j e n k r a t spočila o d r a z n i h šumov.«

»Čudovi to ! Vel ičastno! « s v a v z k l i k n i l a o b a s S o l a n g e . T a k o s e m m i s l i l v začetku. D a n e s p a p r e k l i n j a m z l o

u s o d o , k i m e j e p r i p r a v i l a d o tega, d a s e m s p r e j e l p o n u d b o . S t a l i s m o n a p a l u b i n a o d p r t e m m o r j u , n e k j e v bližini

A z o r s k i h o t o k o v : So l ange , D a r d i e r , j a z i n G a m b a r r e , k a p i t a n l a d j i c e . N e n a d o m a se j e zaslišal i z v o d e nekakšen b r b o t a n j u i n k o l c a n j u p o d o b e n g las . P o d o b e n n i b i l p r a v ničemur z n a n e m u i n j e d e l o v a l n e k a k o čudno i n n e s n o v n o .

»Ka j j e to? « j e r a d o v e d n o vprašala So l ange . ' »K i t glavač bo, « je , k o t b i i z s t r e l i l i z t o p a , o d g o v o r i l

D a r d i e r . » Točno ! « j e v z k l i k n i l k a p i t a n G a m b a r r e , »pravo čudo

ste , g o s p o d D a r d i e r ! P r a v i t e , d a še n i k o l i n i s t e križarili p o m o r j u , p a i m a t e boljši s l u h o d v s a k e g a pomorščaka, t e m p r e j , k e r j e z v o k , k i s m o ga p r a v k a r slišali, n a tej zeml je ­p i s n i dolžini i z r e d n o r e d e k i n k o m a j dojeml j iv . «

D v a d n i po zne j e m i j e S o l a n g e d e j a l a : » K o se v N a n t e s u i z k r c a m o , se b o m poroči la z D a r d i e -

r o m , d r a g i m o j Henri . « » K a j ! K a k o praviš? Zakaj?« s e m se z g r o z i l . »Ka j p a

jaz?« »N i č ! O d tebe se b o m ločila i n se poroči la z n j i m . K a j

na j počnem z možem, k i ne z n a r a z l i k o v a t i n i t i s i r ene rešil­nega a v t o m o b i l a o d m u k a n j a krave ! «

— Te zanima, ka j onadva jesta?

M a m i c a s podeželja Je na­sprot i gimnazije radovedno ogledovala n i zko stavbo s steklenimi o k n i skoro do ta l . Nekaj časa je premišljala, po­tem pa korajžno stopi la no­ter. K l j u b temu, d a Je b i lo v l ekarn i precej l j ud i v vr­st i , j i h je upravn ik m r . ph . Dujec h i t ro postregel, zraven pa še razlagal, kako i n kdaj naj bo ln ik i uporabljajo zdra­v i la .

— K a k o ste pravzaprav prišli do tako lepe stavbe?

— Prostor i prejšnje lekar­ne so bi l j zgrajeni p red 80 let i za tedanje potrebe, ko je le malo l jud i j emalo zdra­v i la , časi so se spremeni l i , število l jud i , k i se zatekajo k zdravn ikom i n zdrav i l om je vedno * večje, spremenile pa so se tud i delovne zahteve, tako da star i prostor i n ika ­k o r niso več ustrezal i sodob­n i m higiensko s t rokovnim po­gojem. Tud i republiške kon­trole so večkrat opozarjale, naj vendar kaj ukrenemo, da b i dob i l i pr imerne delovne prostore. M i n i l a pa so ' leta,

LEKARNA. DA MALO TAKIH 80 let je edina lekarna v Črnomlju poslovala v istih pirostorih, pred krat­

kim pa je vendarle dobila lastno sodobno stavbo. k l jub temu, d a je občina po­kazala vse razumevanje do naših problemov. Lan i je še­le prišlo tako daleč, da smo začeli gradi t i . Pravzaprav ne mi , občina je zgradi la stav­bo, kolekt iv lekarne pa je i z lastnih sredstev nabavi l no­vo opremo. Načrte za grad­njo je Izdelal inž. a rh . Jože Platnar, gradilo je Be lokran j ­sko gradbeno podjetje, opre­mo pa Je izdela l mojster Za­vodnik iz Vižmarij nad Ljub­ljano.

— Ko l i k o prostorov ima nova stavba i n a l i ste z n j i ­m i povsem zadovoljni?

— Razen sodobnega lokala imamo še oficino, galenski laborator i j , m a l i aseptični prostor, anal i tsk i laborator i j , rx>mivamico, mater ia lko, de­žurno sobo i n pisarno. V

Stoj! — pravi tale tovariš vsakemu, ki hoče iz Metli­ke po novi cesti proti Črnomlju. Cesta je zgrajena i e skoro do Gradca, od tam naprej pa je še za vsa vozila neprevozna. Po novem asfaltu lahko zaen­krat zdrče Ie vozila Cestnega podjetja, vsi ostali

pa bodo morali počakati še nekaj mesecev.

Povečati prostore in proizvodnjo V metliškem K o m e t u je

bi lo v p r vem pol let ju zapo­slenih 145 delavcev, do konca leta pa nameravojo zaposl i t i Še k a k i h 35 l jud i . K o m e t iz­deluje vse vrste ženskega pe­r i l a i n ga prodaja po vsej Jugoslavi j i . P l an je b i l do­sežen 56,99 odstotno, k l jub temu, da Je b i l o d land pove­čan kar za 106,2 odstotka. Število zaposlenih se je od

lan i povečalo za 34 odstotkov, narodni dohodek na zaposle­nega pa za 39 odst. Povpreč­ni mesečni dohodki ob pol­let ju so znašali 30.000 d in . Podjetje je začelo delat i pred t remi let i s 6 invalidd i n gos­podin jami , letos pa bo že us­tvar i lo 600 mi l i jonov bruto proizvodnje. Pr ihodnje leto so označili kot Juriš na mi l i ­jardo. »Približali se JI bomo vsaj na osemsto milijonov!« pravi jo. To so v skop ih be­sedah ln številkah osnovni podatki enega najmlajših metliških kolekt ivov .

K a j pa še snujejo? Ka j na­meravajo v bodoče?

V čimkrajšem času name­ravajo pre i t i n a 42-umi delav­nik . Zavod je že poskušal skrajšati delovni čas, tako da so ob sobotah delal i dve u r i manj . Ime l i so tud i ko­mis i jo , k i Je naprav i la ana­lize, zdaj p a nameravajo čimprej uvest i 42-urni delov­n i teden.

K o m e t je odpr l tudi nov obrat, k jer so zaposlene de­lavke v starost i do 17 let. V 14 dneh so se to l iko priuči­le, da danes znaša njihov brufcoprodukt, preračunan na leto dn i , že 2 mi l i j ona 650 tisoč dinarjev. Te delavke iz­delujejo otroško per i lo i z uvoženega čistega bombaža.

Sodelovati nameravajo na jesenskem Zagrebškem veie­se jmu. Razstav i l i bodo vse svoje izdelke, k j bodo potem tudi v prodaj i .

Letos Je zavod iz lastnih sredstev k u p i l več brzošival-n ih i n specialnih šivalnih strojev ter druge opreme v vrednost i 18 mil i jonov d in . Pr ihodnje leto bodo nakup i l i še 32 specia lnih strojev.

Zavod je sestavil investi­c i j sk i program za nove delov­ne prostore oz i roma za po­večanje sedanjih kapacitet v sedanjih prostor ih . Z raz­širitvijo bodo bržkone raz­širili tud i proizvodnjo i n še v večji me r i osvoj i l i domače tržišče

-al

METLIŠKI T E D N I K

stavbi je tud i poseben pro­stor za vnetljive snovi i n ne­kaj prostorov v k le t i , kjer je tud i nameščen kote l za centralno kurjavo. Prostorov je prav to l iko, ko l i ko r J ih potrebujemo- Odveč n i nobe­den, z last i še, če pomis l imo, na prihodnost. Nove stavbe nismo gradi l i za eno leto!

— Ah' so tud i občani s strežbo v novi stavbi ka j na boljšem?

— Predvsem on i ! Novo stavbo smo grad i l i samo na­šim s t rankam i n bo ln ikom v korist , kaj t i strank v lekarni ne moremo vrednot i t i tako kot kupca v trgovskem loka­lu . Naše delo je s i l a natanč­no i n če hočemo, da je res kval i tetno, se m o r a odvi jat i v določenih delovnih pogoj ih. Te sedaj imamo i n brez dvo­m a se bo to p r i delu pozna­lo. Organiz irano imamo tu­d i stalno dežurno službo, k i se odvi ja p r i posebnem oken­cu tud i ponoči, ob nedeljah i n prazmkah pa Je lekarna odprta od 8. do 12. ure.

— Pros to r i in delovni po­goji so, kaj pa strokovnjaki?

— Zaenkrat sem edini far­macevt v l ekarn i , hk ra t i pa oprav l jam upravniške posle. Imamo pa dva farmacevtska tehnika i n pr ihodnje leto dobimo še enega farmacev­ta- Je naš štipendiranec i n bo tedaj končal študije. V le­tu 1965 bo tudi glede stro­kovnjakov vse v redu.

— In star i lokal? Ga boste še uporabl ja l i? ,

— Lekarna se je povsem izse l i la . Hiša je pr ivatna last

Mihael Kambič razstavlja v Metliki

V torek, 15. septembra, je bila v Belokranjskem muzeju v Metliki odprta retrospektivna razstava del akad. slikarja profesorja Mihaela Kambiča. Umet­nik, ki je doma iz Drago vanje vasi pri Črnomlju, je letos dopolnil 77 let ln razstavlja tokrat 35 del, v glavnem olja in akvarele.

O razstavi in umetniko­vem delu bomo še pisali. Danes opozarjamo na za­nimivo razstavo vse ljubi­telje umetnosti, zlasti pa upraviteljstva okoliških šol, ki naj mladini omo­gočijo, da spozna živ­ljenjsko delo belokranjske­ga rojaka.

i n ne vem, kaj bodo z loka­l om ukren i l i . To je stvar do­govora med las tn ikom in i n ­teresenti iz vrst trgovcev.

R. B.

Č R N O M E L J : B R E Ž I C E 10:6

V prvenstveni tekmi repub­liške ženske rokometne lige sta se minulo nedeljo v drugem ko­lu srečali moštvi Črnomlja in Brežic. Okrog 300 gledalcev je pričakovalo in zahtevalo zmago domačih rokometašic. Te so se zelo uspešno zoperstavile umir. jeni igri gostujoče brežiške ekipe. Ves čas pa Je bila igra enakovredna. Sodnik Zupančič l z Ljubljane je bil objektiven,

N O V I C E Č R N O M A L J S K E K O M U N E

čeprav bj, mu morda lahko oči­tali, da Je prvo sedemmetrov-ko v korist Brežic dosodil pre­cej pristransko. Cmomaljke so dobro zaigrale na čelu z Rajg-ljevo, k i Je bila v vratih velika ovira za Brežičanke. Med go­stjami pa je najbolj ugajala Buzančičeva. Za Črnomelj so bile uspešne: Welss 3, Kvas 1, Ivanušič 3, Rožič i m Butala 1, za Brežice pa: Buzančič 4, Mo-lan 1 in Veble 1,

Matični urad Vinica Avgusta sta bila doma rojena

d v a dečka in ena deklica. — Poročili so se; Stanislav Marolt, lesosttrugar i z Zamosteca, to Barbara Ivanušič, delavka iz Preloke; Vladimir Trernpus, de­l a v ec iz Ogulina, in Miroslava Stegne, kmetovalka iz Sečjega sela; Frane Kobetič, delavec iz Kanade, i n Frančiška Mihel-čie, kuharica iz TJčakovcev. Umrla sta: Veronika Huđoro-vac, otrok, star 8 mesecev, in Marija Spehar, kmetovalka iz Hrasta pri Vinici , 87 let.

Matični urad Semič Avgusta je bila doma rojena 1

deklica. — Poročila sta se: Anton Berkopec iz Praproti, in Marica Lončarič lz štrekljevca. Umrla je Neža Bukovec, užitkarica iz Kota pri Semiču, 84 let.

Marija v kombinacijah in turnusih

Mlada učiteljica Marija DRGAN je minulo šolsko leto učila na osnovni šoli v Drašičih. Srečali smo se na cesti, ko se je selila v Podzemelj. Da bi belo­kranjski šolski problem slišali k a r « največ plati zvona, smo jo zapletli v pogovor:

»V Drašičih sem učila tri popoldanske razrede v kombinaciji. To se pravi, da sem v eni uri poučevala tri razrede. Najprej v enem dvajset minut, potem v drugem in končno v tretjem. Učencem sem za čas, ko me ni bilo v razredu, dala naloge, ki so jih po­tem sami reševali. Kolegica iz dopoldanskega tur­nusa je na tak način .obvladala' pet razredov . . . «

Zdaj se je občinska skupščina odločila, da bo višje razrede osemletke preselila v Metliko. Kupili so že kombi, ki bo vozil otroke dvakrat na dan v mesto v šolo.

»Ste s poklicem zadovoljni?« »Čedalje bolj! Prej sem hotela biti medicinska

sestra ali pa farmacevtka. a sem se zaradi štipendije odločila za učiteljišče. Zdaj pa sem se vživela in se mi zdi, da mi ta poklic prav odgovarja. Za standard se še vedno borimo, čeprav je vsako leto boljše. Me­ni pa sploh plača veliko pomeni, saj veste kako zna ceniti denar bivši dijak, ki je moral dinarčke izred­no spretno obračati, če je hotel speljati skozi me­sec . .«

Mariji in njenim kolegicam želimo mnogo uspeha v njihovih plemenitih naporih za vzgojo mladega rodu!

Sumljivi klateži v Jerneji vasi >•

14. septembra popoldne so neznanci vdrli v sta­novanje Janeza Pešlja v Jerneji vasi pri Crnom* lju in odnesli 5000 dinar- I jev, žensko uro, moško obleko in druge predme­te. Poizvedbe so v teku, ' irendar domnevajo, da so b i l i s tor i l c i tr i je klateži, kd se že nekaj časa poti­kajo po be lokranjsk ih va-"" seh.

Da se je moglo kaj ta­kega pr ipet i t i , pravzaprav n i nič čudnega, saj pre­mnogi vaščani preradi pu­ščajo svoja stanovanja I o d p r t a ali pa jih slabo zaklepajo, medtem ko se mudijo po opravkih na . njivi, v gozdu ali pri so­sedih'. T a k a tatvina ni presenetila zdaj prvikrat, ampak so ljudje pogreši­l i to i n ono že večkrat. Vsega tega p a j i m ne b i bi lo treba, če bi vestneja varoval i svoje domove »n j i h pr imerno zaklepali , kadar so zdoma.

Matični urad Ribnica Avgusta so bili doma roje"1 3

dočJd. — Poročili mo se: tnž. Vla­dimir Mlhellfi Iz Ribnice, in Marta Virant, finančna knjigovodkinja a Gornje vasi; Alojzij Omkovid, de­lavec iz Drena pri Kočevju, in Ljudmila Vidmar, delavka iz Ba­nja Loke pri Kočevju. —Umrli so: Josipina Skrabec, gospodinja i« Ribnice, 74 let; Pavla Pucelj, užit­karica lz Zlebiča, 89 let; Anton Pajnič, upokojenec iz JurJevlce, SS let; Janez Cešarek, upokojenec i» Ribnice, 62 let.

Matični urad L o š k i potok Avgusta je bil doma rojen 1 de­

ček. — Poročili so se: Alojz Sam-sa, delavec iz Malega loga, in Julka Stupica, delavka x i z Jurje-vice; Anton Samsa, krojač lz Ma­lega loga, m Marija Južnič, trgov­ska pomočnica Iz Ljubljane. — Smrti ni bilo.

Matični urad Vas Fara Avgusta Je bila doma rojena t

deklica. Porok in smrti ni bilo.

Niko Belopgvlovič:

Ž I V A H N A S E J A O B Č I N S K E S K U P Š Č I N E V M E T L I K I

»Kar ni ekonomsko, tudi ni politično!« Na enajsti seji skupščine ob­

čine Metlika so odborniki 8. sep­tembra razpravljali o uresničit­vi letošnjega družbenega plana in proračuna v prvih sedmih me­secih. Povprečni osebni dohodki v gospodarstvu so 29.000 proti 22.800 v lanskem prvem polletju. Hkrati se je čisti dohodek pove­čal za 49%! — Seji sta prisostvo­vala tudi ljudska poslanca Niko Belopavlovič in profesor Kam­bič.

O porastu produkt ivnost i i n uveljav l janju nagrajevanja po delu i n učinku v metliški k o m u n i smo že p isa l i . Vendar Metličani k l jub uspehu še niso zada. vol jni . — Sk lad i (prosveta i n kul tura , socialno varstvo i n varstvena zaščita) so dob i l i manj denarja, kot b i ga lahko v razmer ju z uresničevanjem proračuna. Trd i jo , da Je k r i vda na bank i v Novem mestu, kjer so bi le stvar i napačno knj i -žene.

S k l a d za šolstvo mora na pr imer zbra t i 16 mil i jonov, k a r j i m ne bo delalo majhnih preglavic.

»Napaka je v tem,« Je opozor i l tova­riš Belopavlovič, »da dohodki niso reali­

z i ran i tako kot je bi lo predvideno! N i t i podjetja, n i t i davčni obvezniki niso na­kazal i predvidenih vsot. T a denar je treba Izterjati zdaj, ko so potrebe naj­večje, ne pa da ga zberemo šele pred nov im letom l n ga potem zafračkamo za manj važne stvar i . . . «

K A K O DOLOČITI R A Z L I K O V razprav i o dodatku na raz l iko v

cenah se je oglasi l predsednik S Z D L , Ivan 2ele:

»Čeprav nisem odbornik, dovolite da povem nekaj, ka r b i rad razčistil. Do­st ikrat slišimo očitek, da politično for. sirarno dviganje osebnega dohodka. Ta­ko v p r ime ru najnižjih mesečnih pre­jemkov, kot tud i p r i izplačilu dodatka na cene. V s i vemo, da danes človek z 12.000 na mesec ne s more živeti, tudi z dvakrat 12.000 ne more tako ko t b i b i l o treba! To n i samo vprašanje pod­jetja, ampak vprašanje s k r b i za l judi . Res Je, denar se ne Jemlje l z z raka — potrebna Je racional izaci ja, pa dvig produkt ivnost i i n vse drugo — toda politična organizaci ja ne more m i rno gledati tako n i zk ih dohodkov . . . «

Odgovori l m u Je predsednik skupšči-ne tovariš Franc Vrviščar:

»Na te s tvar i je tiea\ gledati pred­vsem ekonomsko i n manj politično. Ne sanio reči ,Dajte višje dohodke! ' , am­pak točno vedeti od kje j i h bomo dali-E k o n o m i s t i morajo opravičiti raz l iko i " jo seveda nekje tud i dob i t i . S icer se bo­do prihodnje leto pojavile 80. a l i 9°* odstotne plače, ka r bo seveda dosti težje zagovarjati kot p a sedaj ustvar i t i P r a 1 ^ vzdušje p r i del i tv i dohodka i n določitvi dodatka.

L a n i so ljudje m i s l i l i , da m i zavira-

L judsk i poslanec N iko BclopavJJ-vič med razpravo na zadnji

občinske skupščine

TREBNJE: velik prispevek gradbincev Trebnje neopazno, toda temeljito izpreminja

podobo. Domala na vsakem koraku se srečaš z gradbiščem. Domačini, ki opazujejo vsako vrsto opeke, s katero se začeta stavba poviša, vsako lo­pato, ki se zasadi v zemljo pri izkopu, najbrž ne opazijo kako hitro se Trebnje polepšuje. Toliko bolj pa opazi to tujec. Pionirjevi gradbinci — samo 95 jih je na gradbišču v Trebnjem — so naredili les želo veliko. Letos marca so začeli s svojimi gradnjami in odtlej šteje gradbišče Trebnje med najboljša, kar jih ima SGP PIONBR. Slavko Gu-štin, šef gradbišča, in Vinko Bele, vodja delovišča nove šole in zdravstvenega doma, sta veliki podvig Majhnega kolektiva opisala takole:

— Letos imamo v planu *a 300 milijonov gradenj. Do zdaj smo opravili za Približno 216 milijonov. 12-stanovanjski blok bo ve-Ual 42 milijonov, poslovno stanovanjski blok 85 mili­jonov, zdravstveni dom 76 milijonov in šola 120 mi-Hjcnov. Vsega skupaj gra­dimo 29 stanovanj. V nače­tih stavbah bosta dobila nove prostore tudi posta­ja LM in pošta z novoATC. šola bo dograjena, če le ne po vreme nagajalo, do konca leta, zdravstveni dom do 15. novembra, 12 stanovanjski blok do 18. septembra, poslovno sta­novanjski pa do 28 novem­bra letos.

Kakšne posebne mehani­zacije nimamo, le več me­

šalcev betona, dvigal, vi­bratorjev ln eno cirkular-ko, vso potrebno težjo me­hanizacijo pa smo dobiva­li sproti iz strojnega obra­ta v Novem mestu.

Na vprašanje, koliko smo naredili, odgovor pravzaprav ni težak. Odgo­vorimo lahko na več nači­nov, pa tudi videti je kaj. Izkopali smo 8000 kubič­nih metrov zemlje, porabi­li 709 kubičnih metrov pe­ska, 300 kubičnih metrov mivke, 1100 kubikov gra­moza, 320 ton cementa, 250.000 kosov opeke, 450 tekočih metrov kanaliza­cijskih cevi, 48 ton beton­skega železa, 120 ton apna, 16.000 kosov porolita, 14.500 satnih polnilcev, 3.800 metrov prednapetih opečnih hlodov in še za 350 ton ostalega drobnega materiala, če upoštevamo, da smo začeli delati šele 1. marca in da je bilo tre­ba ves našteti material razložiti z vozil in nato še porabiti pr i delu, je bilo resda kar dovolj! Komu­nalne naprave in zunanjo ureditev stavb opravimo pr i vseh gradnjah sproti.

Samo 95 nas j e in le stro? j i , k i smo j ih našteli, so nam v pomoč. Nič čudnega torej, če je v polletju po tromesečnem delu vsak izmed nas ustvaril za nekaj manj kot poldrugi milijon dinarjev vrednosti. 20.270 delovnih ur in 3.450 nadur smo opravili. Povprečje urne plače, k i smo ga do­segli pr i tem, je bilo 166 dinarjev.

V naštetih stavbah bo 4.188 Kvadratnih metrov čiste poslovne površine in 1.830 kvadratnih metrov neto stanovanjske površi­ne. Delavci so zelo priza­devni, še posebej je treba pohvaliti sezonce iz Srbi­

je. Teh imamo 60. Uredili smo j im lepo naselje, v ka­terem imajo poleg ležišč še kuhinjo, jedilnico s te­levizorjem (slednja je hkrati klubska soba), na razpolago imajo dovolj ča-sopisev v svojem jeziku in tudi za osebno snago je preskrbljeno. Naselje je oskrbljeno s toplo vodo, ima kopalnico s tremi tu­ši, umivalno korito s top­lo vodo, urejene sanitari­je itd. Letos smo z a uredi­tev delavskega naselja p o rabili 18 milijonov dinar­jev. Fantje so zadovoljni in pridno delajo.

K e r je gradbišče na s o razmerno majhnem p r o štoru, smo delo laže orga­nizirali. Le kvalificiranih zidarjev nam primanjkuje, že 1. marca smo začeli z 10-urnim delavnikom. So­delovanje z investitorjem je bilo ves čas dobro, na­črte in dokumentacijo smo dobivali pravočasno i n za­to je delo lahko nemoteno teklo. E d i n i večji zastoj je b i l na šoli, kjer so bila dela ustavljena za tr i me­sece zaradi težav z garan­cijo p r i investicijskih sred­stvih.

Precejšnji premiki v osebnih dohodkih

V trebanjski občini je letos opaziti precejšen premik v osebnih dohod­kih. Zlasti je razveseljivo, da je vedno manj ljudi, k i imajo osebne dohodke pod 25 i n 30.000 dinarjev. V ja­nuarju letos je bilo v ob­čini še 419 zaposlenih, k i so imeli osebne dohodke pod 25.000 dinarjev na me­sec, v juniju letos pa je bilo takšnih samo še 190. Osebne dohodke od 25 do 30.000 dinarjev je imelo v januarju 281 ljudi, v juni­ju letos pa 266; osebne do­hodke od 30 do 40.000 di­narjev na mesec je imelo v januarju 322 ljudi, v ju­niju pa 421; osebne dohod­ke od 40 do 50.000 dinar­jev v januarju 126 ljudi, v juniju letos pa 217 i n oseb­ne dohodke nad 50.000 di­narjev v januarju 100 lju­di, junija pa 190 ljudi.

Cesta z a prevoz na Cviblje

Cesta, k i jo grade iz D o lenjskih Topl ic proti vzpe­tini Cviblje, bo omogočila lažji prevoz poljskih pri­delkov, pa tudi lažji pr ihod do stanovanjskega naselja na vzpetini. T u je predviden prostor za nove stanovanjske zgradbe in tabor Sutjesko. Cestna de­la zlagoma napredujejo.

T R E B A N J S K E NOVICI :

Kaj bo s cesto TREBNJE-

M0KR0N0G? Stanje ceste, ki pelje

°d Trebnjega proti Mo­kronogu, je iz dneva v dan slabše, promet pa vedno bolj gost. Leta '962 je bilo na cesti po cenitvah cestnega podjet­ja 2170 ton obtežitve na dan, konec lanskega leta Pa že 4000 ton. Cesta je vseskozi pomanjkljivo ^đrževana, polna jam in **er, res pa je tudi to, da je vzdrževanje tako

đrago, da se sredstev ne splača vlagati v popravi-l o takšne makadamske eeste. Naj povemo samo *°> da pelje po tej cesti [sak dan 14 avtobusov de­lavce- V Litostroj, da ne s tejcmo rednih avtobus­nih, prog m ostalega to­vornega prometa, ki je Precej živahen. Mirenska uollna se vedno bolj go­spodarsko razvija, tudi križem je iz dneva v dan živahnejši, cesto Trebnje •-•Mokronog pa bo zatega-"fU treba hitro rekon­struirati!

DOHODEK SKLADOV JE PRENIZEK! Na devetem rednem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega

zavarovanja so 11. septembra v Novem mestu.pretresali poročilo o polletnem poslovanju sklada zdravstvenega zavarovanja, se pogovorili o pripravah na volitve v skupščino in razpravljali o regresni službi. Zasedanja sta se udeležila tudi republiška poslanca v socialno zdravstvenem zboru Gojko Jug in Ludvik Simonič ter predstavniki vseh občinskih sindikalnih svetov. Teža razprave je bila na prvi točki dnevnega reda, vendar pogovor ni tekel toliko o primanjkljaju, ki ga je izkazal sklad zdravstvenega zavarovanja v prvem polletju, kot o v z r o k i h , ki so v prenizkih dohodkih skada. Letošnji čisti dohodek skla­

da zdravstvenega zavarovanja novomeške komunalne skup­nosti je v prvem polletju znašal 772.041 din in je bil za 83,3 odstotka večji kot lani, izdatkov pa je bilo 773,710.000 din ter so za 71,5 odstotka večji kot lani. Primanjkljaj sklada ( v pr­vem polletju 1,669.000 din) ni posebno zaskrbljujoč, druga­če pa je, če si ogledamo na­čin, s kakršnim si ustvarja sklad dohodke.

Osnovni prispevek zavaro-

stvenih zavodih 18,458.000 din, za zdravila 77,021.000 din, za zobozdravstveno varstvo 48,686.000 din, za boleznine in razna druga nadomestila 207.883.000 din, preostanek iz­datkov v znesku 46,672.000 din pa predstavljajo osmrtnine, oskrbnine, premije ^a obvez­no zdravstveno pozavarova-nje in razni drugi manjši izdatki. Ce skupne stroške sklada za zdravstveno zava­rovanje delimo s številom za­varovancev, bomo ugotovili, da je bilo v mejah dolenj.

Socialne zavarovance Iz občin Črnomelj, Metlika,

Novo mesto in Trebnje bo zelo zanimalo:

vancev mora po zakonu kri­ti najmanj 80 odst. skupnih izdatkov sklada za zdrav­stveno zavarovanje, predno se lahko ustanovi komunalna skupnost zavarovancev. V našem primeru krije osnov­ni prispevek le 64 odstokov teh izdatkov. Dohodki iz osnovnega prispevka so na Dolenjskem na enega zavaro­vanca za 5573 dinarjev pod republiškim povprečjem\ To­liko je nižji zaradi manjših osebnih dohodkov zaposlenih pri nas. Ker mora komunal­na skupnost ustvariti sred­stva za poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja, skuša zmanjšati primanjkljaj z do skrajnosti povečanim dodatnim prispevkom. V na­ši skupnosti je zategadelj le-ta za 2526 din nad re­publiškim povprečjem! Višje­ga imata samo še skupnosti v Velenju in na Jesenicah. Kljub temu pa osnovni pri. spevek in do skrajnosti po­večani dodatni prispevek sku­paj ne ustvarjata na enega zavarovanca dovolj sredstev. Oboje da še vedno za 3147 din manj, kot je republiško povprečje dohodkov na ene­ga zavarovanca.

Tako je z dohodki sklada, če si ogledamo še stroške, bo­mo ugotovili, da posluje sklad kar se da gospodarno. Za zdravniške preglede in druge virste zdravstvene pomoči Je bilo porabljenih 374,998.000 din, za zdravljenje v zdrav-

ske skupnosti porabljeno ta zdravstveno varstvo posamez­nega zavarovanca v prvem polletju letos 38.420 din ali za 1085 din manj kot v re­publiškem povprečju. Ker so izdatki torej manjši od re­publiškega povprečja, prispev­ki zavarovancev pa večji, ne gre iskati vzrokov za pri­manjkljaj v izdatkih, ampak v prenizkih dohodkih sklada.

Zdravstvena služba na na­šem področju se je v zad­njih letih precej razvila in ne zaostaja več veliko za re­publiškim povprečjem Ra­zumljivo je, da se hkrati s tem povečujejo in se bodo še povečevali tudi izdatki v zdravstveno varstvo. Tu pa se žo srečujemo z nasprotjem: z enotnimi zakonitimi pred­pisi o socialnem zavarova­

nju smo želeli zagotoviti zave. rovancem v mejah republi­ke enotno zdravstveno var­stvo. Kljub temu je naš za­varovanec napram drugim v veliko s l a b š e m p o l o ž a J u . Njegovi osebni do­hodki ne bodo tako kmalu dohiteli onih na razvitejših področjih. Zategadelj njegov osnovni prispevek ne zadošča za zdravstveno varstvo, ko­munalna skupnost pa seve­da povečuje dodatni prispe­vek. Zaradi obojega naš za­varovanec ie zdaj za pov­prečno manj zdravstvenih storitev plačuje v zdravstve­ni sklad večje prispevke.

V razpravi o tem, kako od­praviti to nasprotje, sta se izoblikovali predvsem dve stališči. Člani skupščine so menili, da bi se dalo stanje izboljšati z dodatnimi pred­pisi, k i bi zagotovili delno kritje primanjkljaja v skla­du zdravstvenega zavarovanja z dotokom iz republiškega pozavarovalnega sklada. Ta olajšava bi veljala samo v primeru, če Ima skupnost dohodke, ki so nožji od re­publiškega povprečja. Druga rešitev, ki so jo predlagali, pa bi bila povečati odstotek osnovnega prispevka v škodo ostalih skladov socialnega za­varovanja. To bi bilo opra­vičljivo zategadelj, ker dose­danji 8-odstotni osnovni pri­spevek v sklad zdravstvenega zavarovanja v republiškem merilu sicer zadošča, v posa­meznih komunalnih skupno­stih pa ne.

Z republiškim povprečjem osnovnega pri­spevka bi zbrali 224 milijonov več! če bi v naši komunalni skupnosti socialnega zavaro­

vanja pobirali osnovni prispevek v višini republiškega povprečja, bi zbrali v letu dni za 224,400.000 din več sred­stev ali v polletju za 112,200.000 din več. Polletna bilanca sklada zdravstvenega zavarovanja bi bila nato visoko aktivna. Zdaj pa z osnovnim prispevkom (kakršnega po­biramo) pokrijemo le 64 odstotkov izdatkov zdravstvenega zavarovanja, preostanek pa »lovimo« z najvišjo mero dodatnega prispevka...

DOHODKI NA ENEGA ZAVAROVANCA Najnižje dohodke sklada zdravstvenega zavarovanja

na enega zavarovanca ustvarja pri nas občina Metlika (29.238 din)., najvišje pa občina Trebnje (42.146 din). Iz­datki pa so najvišji v občini Trebnje (41.954 din), najnižji pa v občini Črnomelj (35.748 din). Dohodki so brez dvoma odvisni od višine osebnih dohodkov zavarovancev, Izdatki pa so toliko večji, kolikor manj je razvita zdravstvena služba. Lep dokaz takšne trditve so najvišji povprečni stroški na enega zavarovanca v občini Trebnje, ki Ima na našem področju najmanj razvito zdravstveno službo.

PREVENTIVA NAD R E P U B L I Š K I M P O V P R E Č J E M !

Geslo: »Preprečevati je boljše kot zdraviti!« je upošte­vala tudi naša komunalna skupnost zavarovancev, ki na­menja vedno več sredstev v preventivne svrhe. V prvem polletju smo letos porabili na enega zavarovanca v pre­ventivne namene 644 din ali za 57,8 odst. več kot je repub­liško povprečje. Skupno je bilo porabljenih za preventivo 12,974.000 din. Izdatek je vsekakor opravičljiv, saj se s po­večanim preventivnim zdravljenjem zmanjšujejo stroški kurativnega zdravljenja v zdravstvenih domovih.

S stroški klimatskega in kopališkega zdravljenja smo daleč spredaj!

Za klimatsko in kopališko zdravljenje smo v dolenjski komunalni skupnosti zavarovancev porabili v prvem pol­letju 1964 vsega 18,458.000 din ali 18,3 odst. več kot lani. V republiškem merilu se porabi na enega zavarovanca povprečno po 563 din za zdravljenje te vrste, pri nas pa smo porabili povprečno 917 din na zavarovanca, oziroma za 62,9 odst več. Prav gotovo bi se varčevanje pri klimat­skem ln kopališkem zdravljenju slabo obneslo, saj bi pora­bili potem precej več v ambulančnem in bolničnem zdrav­ljenju, kot pa prihranili tu. Ker so edlnole pri nas zdrav­niki sami (brez komisij) pristojni pošiljati zavarovance na klimatsko kopališko zdravljenje, velja pripomniti samo to, da ne kaže povečevati primanjkljaja v skladu z neupra­vičenimi stroški za klimatsko in kopališko zdravljenje.

m« zvišanje OD, ko sto vendar radio in tisk zatrjevala, da ne sme biti plače iz-Pod 25.000 din. Vedeti pa velja, da je treba ta denar tudi nekje vzeti, nekje najprej ustvariti! Taka ekonomska sta­r c a bom kot predsednik tudi vedno Zastopal!«

Tovariš Niko Belopaivlovič: »Mora nam biti jasno, da je nekaj,

kar ni pogojeno, nepolitično! Politika ne more brez ekonomike in obratno. Ne morem ločiti političnega ln ekonomske­ga urejanja problemov in smatram, da je edino pravilna politično ekonomska rešitev. Prav gotovo je narobe samo vreči parolo: .Dvignimo plače!' in ven­dar moramo omogočiti ljudem tudi po­sten zaslužek ln življenje.

p r i nas zaradi dobrega gospodarje­nja lahko govorimo o 3000 din dodatka, * n *aterth predelih naše države, kjer so slabo gospodarili, pa ne morejo dati

1500. imam občutek, da smo pri ™ a s že preboleli tisto živčnost, k i se je Pojavila pred tremi meseci in vem, da P°djetja zdaj obravnavajo ta vprašanja

ekonomskih enotah na osnovi notra-•>eSa razvoja in možnosti. To je najbolj

Prav!

, Bojim se samo, dab odo nastale razli-J* med gospodarskimi organizacijami in "stiml, ki so odvisni od skladov kot .* Primer zdravstveni in prosvetni ka-5t r -To je trenutno največja nevarnost. ; ' e D a bi bilo dobiti dodatna sredstva * Podjetij, če obstajajo za to zakonite

•aožnostl. «

Nekatere šole v občini pa so že po. višale dohodke osebju, je povedal tova­riš 2ele, ne glede na to ali bodo lahko imele decembra plače ali ne!

BETI + DOLENJKA + DOKO Skupščina je sprejela sklep o pripo­

jitvi pletilnice DOLENJKE iz Mirne peči in podjetja DOKO k BETI iz Metlike. BETI je predlagala to pripojitev zaradi kvalifikacijskega sestava in priučenosti kadra. Tako bo podjetje doseglo večjo serijsko in kolekoijsko proizvodnjo, ki jo tudi izvaža.

Spremenili so tudi stopnjo promet­nega davka na alkoholne pijače v gostin. stvu in trgovini. V gostinstvu bo treba plačati 50 din od litra vina, 40 din od litra piva, 200 din od litra žganja in 250 din od ostalih žganih pijač. Obdavči, tev v trgovini ostane kot je bila do se­daj:: 25 % od prodajne cene.

Sprejeli so še več odlokov, potrdili jamstva za posojila in določili komisijo za popis žrtev iz druge svetovne vojne ter tri člane v razpisno komisijo za no. vega direktorja hotela Bela krajina.

SKKB1 JIH VINSKA K L E T Znana vinska klet v Metliki ne deda.

Podjetje, v sklopu katerega je poslova­la, je v likvidaciji. Letos je bila že dva­krat razpisana licitacija za prodajo klotl. Cena: 150 milijonov dinarjevl Se. veda nI bila prodana, ker Je cena pre­visoka. Hotela Jo Je kupiti kmetijska

zadruga, ki ima 60 milijonov že vloženih v objekt, vendar niiso mogli dobita ni-kjer kredita, da bi doplačali še razliko.

Baje se zanima za klet in za celotno podjetje Slovenija vino iz Ljubljane. Li­kvidatorjem pa se nikamor ne mudi. Vsi stroški gredo seveda na račun likvi. dacijske mase in s tem na račun občine Brežice. Kot se zmanjšuje likvidacijska masa, se povečuje izguba: upniki pa lah­ko samo čakajo koliko bo še ostalo!

Občina Metlika Je v precepu — de. narja ni, da bi plačah, lastnik pa tudi noče dati v najem in čaka primernega trenutka ko bodo preše polne, vina pa ne bo kam stočiti...

»LES J E LEŽAL POSEKAN ŠEST MESECEV V HOSTI; ČE N E BI JAZ VZEL, BI PA KDO RRUG. . . «

Delovno razpoloženje je na koncu seje skalila vest, da je postaja Ljudske milice vložila prijavo zoper enega izmed odbornikov, češ da Je iz gozda splošne, ga ljudskega premoženja odpeljal dva in pol kubika smrekovine. Navzoči so ostro obsodili početje svojega tovariša. Ce ne bodo odborniki spoštovali .naše skupne lastnine, kdo pa jo sploh bo? Za­radi majhne materialne škode in še cele vrste olajševalnih okoliščin so na pred­log mandatno imunitetne komisije skle­nili, da mu ne odvzamejo mandata, pač pa se vsi strinjajo, da Je zaslužil strogo kazen pri sodniku za prekrške.

Marjan Moškon.

8 t ' 3 7 (755) D O L E N J S K I L I S T I I

DAN JE Ž E K R A J Š I . . .

Nič hudega za tiste, ki lahko zjutraj v miru po­leže, dokler jih je volja. Vedno več ljudi pa je v službah in če kdo zamudi, se prej ali slej zglasi pri

Minki Mahorčič v proda­jalni novomeškega OKRA­SA.

— Se že pozna, da je jesen pred durmi! Ljudje vedno bolj kupujejo budil­ke. Zadnje dni smo jih zelo veliko prodali, pa tudi ročnih ur vseh vrst. Za date predmete pa je zad­nje čase naravnost prese­netljivo zanimanje. Zlat­nine prodamo toliko, da komaj uspemo sproti na­bavljati novo blago.

— Brez zamere, toda ne­kateri spominki, zlasti le­seni živopisan i krožniki, res niso posebno estetski.

— Vem, marsikdo je že rekel, da je to kič, ljudje pa so različnih okusov. Iz­seljenci iz Amerike želijo prav take poslikane krož­nike ali »zakonske barome­tre«, in če je po njih tako povpraševanje, jih mora­mo imeti na zalogi.

Slabša letina v Suhi krajini Letošnja letina v Suhi kra­

j i n i n i taka, kot so kmetoval­c i pričakovali. V splošnem bo manj pšenice i n krompi r ­ja , oko l i Stavce vasi, Jame i n Dvora pa Je tudi koruza sla­bo obrodi la . Padav in je bi lo sicer dovolj, niso pa bile ob pravem času, ?ato niso poseb­no kor ist i le . Pšenična zrna so ponekod zelo drobna, za-jo edinole parke i n otroško menjat i seme.

S T A N O V A N J S K A • I ZGRADNJA Z A M U J E N A

V Žužemberku je bi lo le­tos v stanovanjski izgradnj i malo narejenega, štiri dru­žinska stanovanja bo v adap­t i ran i hiši uredi la zadruga,

obrat Iskre pa še n i pričel gradi t i stanovanjskega b loka. Vodstvo obrata s i je sicer prizadevalo za gradnjo blo­ka , naletelo pa je na več te. žav i n tako se je gradnja za­vlekla. Tud i med zasebniki je precej zanimanja za grad­njo hiš. Mnog i imajo že pr i ­pravl jen gradbeni mater ia l , Čakati pa morajo na izdajo lokaci jskega dovoljenja i n ta­ko bodo lahko šele pr ihodnjo spomlad začeli gradit i .

P R E M A L O K U R J A V E ZA Z I M O

Letos so izdajal i sečna do­voljenja na podlagi zaloge v gozdnih parcelah, v kater ih so las tn ik i zapros i l i za seč­njo. Mnog i pros i lc i pa niso

FRANJO SENICA - mar res že petdeset let?

S. septembra je Franjo Se-niča, narkotizer v novomeški bolnišnici, ki ga mnogi Do­lenjci že od predvojnega ob­dobja sem poznajo kot zdrav­stvenega delavca, praznoval Abrahama. Rodil se je v de­lavski družini v-Melisah pri Gornjem gradu na štajer­skem. Najprej se je Učil za trgovca. Službi v zdravstvu, kamor ga je zaneslo leta 1933 v novomeški bolnišnici, je ostal zvest do današnjih dni. Jubilant je že oktobra 19i2 začel sodelovati z NOB, v par­tizane pa je odšel na jesen 1943. Po demobilizaciji v le­tu 1946 je služboval v zdravi­lišču Topolščica, na zagreb­ški kliniki ter na Kirurški kliniki v Ljubljani, 1953. leta pa je spet prišel nazaj v novomeško bolnišnico, kjer opravlja delo narkotizerja v aseptični operacijski sobi.

Franja poznamo vsi kot ve­drega, požrtvovalnega človeka, ki poleg odgovorne službe najde dovolj časa za udejstvo-vanje v družbenem delu. Po­znamo ga kot aktivista SZDL,

RK in sindikata, kot dobrega člana ZB in zglednega komu­nista, ki že vrsto let uspešno sodeluje v samoupravnih or­ganih naše bolnišnice. Za ve­stno opravljanje odgovornega dela ga je Prezidij skupščine SRS že odlikoval z redom dela III. stopnje. Ob lepem jubileju — dočakal ga je svsi

in mladosten — mu želUno še mnogo let življenja in ve­liko uspehov pri delu!

Matični urad Dol. Toplice Rojstev r avgustu izven porod-

oiinioe ni bilo. — Poročili so se: itntk Zupančič, zidar ie Drga-

8*1, in Slavka Skufca, kuhinj-pomoSnica lz Dol. Toplic; ; Strošek, delavec, in Marija Javec, delavka, oba iz Gor. Aca; Metod Tisovec, ključav-

lz Vavte vasi, tal Jožefa Za­jec, delavka lz Dol. Straže; Emil Beg. inkasant RTV iz Gor. Su&lo, in Ana Medlo, kmetovalka lz Ver-duna. — Umrli so: Ana Bavdek, uSItkarioa lz Loške vasi, 81 let; Jofiofa Zoran, uzttkarica Iz Dreoja, 73 let; Jože Potočar užKkar lz Gor. GradlSča, 78 let.

Š E N T J E R N E J S K E DROBTINE

0 Matični i n krajevni ura-.I v Šentjerneju je nekaj dn i posloval samo v eni sobi , ke r so prostore be l i l i i n preureja­l i . De la so b i l a zelo h i t ro končana.

9 Gospodinje se pritožuje­jo nad preskrbo z zelenjavo i n pravi jo , da morajo tiste, M n imajo d o m a vr ta , v N o ­vo mesto tud i po peteršilj. D r u g prob lem Je mesnica.

• »SO PREVEČ SPARJENE!« Rot j«, lubenice, Id dopoldne ln popoldne vedre na soncu na novo­meškem živilskem trgu, rdso za Kirpca nič kaj vabljive, saj Je tre­ba precej truda, da bi Jih ohladil, če Jih hoče uporabiti. Povprašali |mo prodajalca, zakaj se ne preseli T kostanjevo senco. »Saj vidite,« it rekel, »tam so avtomobili in pesek Pa tudi človek, ki skrbi za trg, nam Je rekel, naj prodaja-ms tukaj . . .« Nekaj tcn lubenio in nekaj ton peska. Katere od teh ton bolj zaslužijo senco?

• PRIJETNA ZANIMIVOST je mali akvarij v oknu Ribje resta­vracije na začetku Dllančeve ulice. Okrasne ribice so se po pr.dh dneh razstavljanja umaknile de­belim, tolstim krapom, ki so zla­sti pritegnili otroke. Pa tudi mnogi odrasli ljudje se radi ustavijo pred Izložbo, kakršnih v naših kroju! nI veliko. KakSno vodo pijemo v Novem meitu po večdnevnem dežju ali po hudih nalivih, pa smo lah­ko videli prejšnji teden, ko nam­reč nismo videli nobene rilu- za­radi kalne, rjavkaste tekočine v akvarijul Napaja ga seveda nas mestni vodovod; kor nimamo vseh čistilnih naprav, moramo po vsa­kem močnejšem deževju uživati si­cer bakteriološko dobro vodo, kt pa je zaradi umazane barve ven­darle vse prej kot užitna!

• Te dni HO poslali z občuve vsem trgovcem na Glavnem trgu Odlok o komunalni ureditvi tn it-slutlu nasolij v občini Novo me

sto, da bi jih spomnili na 5. člen, Id pravi: »Izložbe vseh lokalov na Glavnem trgu morajo biti od­prte neprekinjeno od 7. do 23. ure. Biti morajo čiste in primerno urejene, v nočnem času pa raz-svetljene« Odlok ja že več kot leto dni v veljavi, kljub temu na trgu egiptovsko temo preprečulo le cestna razsvetljava. Nič čudnega, če zvečer v mestu ni sprehajal-

• V petrk so na (ll.ivnem trgu odprli nov trgovski lokal v prosto­rih blvse delikatesne trgovine. Pod-Jetjo Dolenjska Je ob otvoritvi po­streglo kupcem z Izredno znižanimi pleteninami, ki gredo zelo dobro v promet. Do spomladi bo trgo­vina ostala taka, kakršna je, po­tem pa Jo bodo s sosodnjim tek stilnim lokalom vred temeljito mo­dernizirali.

• Blaga je kilo v ponedeljek rw živilskem trgu dovolj, cone pa ni­so ustrezale ln so jih morale za­radi tega kmetovalke dosti presll-Sati od mestnih gospodinj. Krom­pir so prodajali po 55 din, para­dižnike po 80 din, slive po 8«) din. vino po 200 din, breskve po 100 din, Jajoo po 48 din, grozdje po 200 din. fižol po 80 din, solato po 140—150 din kg, čebulo 100 din, papriko 100 din, češenj 240 din, 7«ljs C0 din. ohrovt 80 din ln ko-re-.ček 80 din kg.

• Gibanje prebivalstva: prete­kli leden v mestu ni bilo no roj­stev ne porok ln no smrti.

navedli vseh gozdnih površin, zato j i m je pr is to jna . komi­si ja odobri la le posek manj­ših količin lesa. Nekater i so dobi l i dovoljenje samo za 1,5 do 4 metre, kar pa je seveda premalo za potrebe gospo­dinjstev.

RUŠEVINE N A Z A F A R I ŠE N I S O O D S T R A N J E N E

ze konec leta 1962 so na zboru volivcev v Žužemberku sprejel i sklep, da je treba ru­ševine na Zafar i odstranit i . K m a l u bosta m in i l i že dve let i , ruševin pa se še nihče n i dotakni l . Stvar b i še ne bi la tako huda, če ne b i ru­ševine ogrožale varnost šte­v i ln ih obiskovalcev te lepe razgledne točke.

M . S.

Interesi gostov za privatne sobe

S pričetkom šolskega leta se je glavna zdraviliška se­zona v Dolenjskih Top l i cah končala. Gostje pa še vedno prihajaja v ta kra j . Letos j i h je b i lo precej i z razn ih ev­ropsk ih dežel, pa tud i i z Amer ike , z last i rojakov. Gost­je obiskujejo zdaj posebno rad i okolišne kraje, kjer j i m pr i jazni v inogradnik i postre­žejo s pr istno domačo kap­l j ico. Vsakoletn i večji dotok zdraviliških gostov, k i žele stanovati v pr i va tn ih hišah, pa s i l i domačine, da uredijo svoje domove. D. G.

Množica domačinov je takoj po odkrit ju položila pred novi spomenik jesensko cvetje in šopke vrtnih rož, zagorele pa so tudi prve svečice: mr tv im fT

slavo in s p o m i n . . . "

Spominu junakov in žrtev iz Podgorja

kjer je zelo majhna i zb i ra mesa in Sentjernejčani m i s l i ­jo, da dobe le tisto meso, k i ostaja v Novem mestu, č e je to res ah ne, je vpraša­nje, na vsak način pa b i j i h b0o vredno z boljšo kval i te­to prepričati o nasprotnem!

f) Eden največjih pevskih zborov v naši državj je na šentjernejski šoli. Te dn i je spet pričel vadi t i i n prizadev­n i pevovodja Albert Zupane meni , d a bo letos njegovih 300 pevcev lahko nastopi lo na več pr i red i tvah tud i izven domačega kra ja . Nameravajo p r i r ed i t i samostojen koncert v Zagorju ob Savi , na kate­rem, bo kot Je ob l jub i l , so­deloval tudi znani prvak l jubl janske opere Ladko K o ­rošec. Razen tega bodo na­stopi l i na rev i j i v Črnomlju tn na cel jskem festivalu.

Množica l judstva iz Stopič in okoliških vasi se je v ne. deljo dopoldne zbrala na sto-piškem pokopališču, kjer Je krajevna organizacija Zveze borcev odkr i l a spomenik 49 pad l im part izanom in žrtvam fašističnega nasil ja. M e d svoj­c i poko jn ih borcev i n nj ihov i . m'i sosedi smo videl i tud i predstavnike občinske skup. ščine, ObO S Z D L i n občin-skega komite ja Z K S , Zveze borcev i n drug ih . V s i so prišli počastit spomin junakov, k i so z življenji zapečatili l jube, zen do domovine. — O tem i n o pomenu naše revolucije je p r ed množico spregovori l M i h a G l ina , predsednik K O Zveze borcev. M e d drug im je dejal, da odkr iva organizacija spomenik pad l im v spomin ln hkra t i v opomin, da b i se vsi vedno zavedali, kako dra­go smo plačali svobodo. Z mi­nuto mo lka je množica poča-

nizacija Z B in stopiška osnov­na šola. katere upravitel j ica Panči Novak je med drug im dejala, da bo šola oskrbovala novi s imbol i z vzgajala mlade generacije v duhu svet l ih tra­dici j N O B . »Na zgledih sto i n sto tisočev nemih prič, raz-tresenih po vsem svetu, bomo mladino učili, kako se je tre­ba bor i t i pro t i zločinu, nazad, njaštvu i n mračnjaštvu i n kako je treba l jubi t i dom'ovi-no« — to je obl juba s-topiške šole i n njenih vzgojiteljev pred nov im spomenikom.

P i on i rka i n m lad inka doma-če šole sta nato lepo rec i t i ra l i Kajuhove pesmi i n se tako spomni l i junakov domačih vasi. Mars ikatero oko se je

orosi lo, ko so svojci položili k vencem Zveze borcev, gasil­cev i n občine še svoje šopk8

rdečih rož i n prižgali svečice pred spomenikom.

POsebej moramo poročati, da tako lepe udeležbe na jav­n i svečanosti v Podgorju že lep čas n i b i lo i n da so Stopi-Cani ter okoličani zares 'do­stojno počastili spomin na žrtve za svobodo. Pohvalo za­služi tud i podjetje M A R M O R iz Gradca, k i je spomenik po načrtu Jožeta Zamljena izde­lalo. K o m i s i j a za spomeniško varstvo p r i občinskem odbo­r u Z Z B N O V bo letos odk r i l * še spomenika n a Dolžu in * Šentjerneju, s čimer bo ures-ničila svoje načrte za 1964.

N O V O M E Š K A K O M U N A

st i la padle junake i n druge žrtve, nakar je predsednik G l iha spomenik odk r i l . V o d borcev iz novomeške garnlzi-je Je stre l ja l častne salve, za­peli pa so pevoi Svobode iz Novega mesta i n p ion i r j i sto-piske šole. Spomenik s ta pre . vzela v varstvo krajevna orga-

RAZPIS Š T I P E N D I J Svet delovnega kolekt iva uprave skupščine občine N O V O M E S T O r a z p i s u j e naslednje štipendije:

2 Stipendiji na pravni fakulteti, 3 Stipendije na ekonomski fakulteti, 1 Stipendijo na fakulteti za arhitekturo,

gradbeništvo in geodezijo — oddelek za gradbeništvo,

1 Stipendijo na medicinski fakulteti, 1 Stipendijo na viSji Soli za socialne

delavce, 1 Stipendijo na gimnaziji Novo mesto, 3 Stipendije na ekonomski srednji Soli in 3 Stipendije na administrativni Soli.

Prošnje s prepisom diplome oz i roma spričevala in k r a t k i m življenjepisom naj pošljejo kandidat i do 3. ok tobra 1964 uprav i Skupščine občino Novo mesto. Prošnji je priložiti kolek za 50 dinarjev.

S K U P Š Č I N A O B Č I N E NOVO MESTO

O B S E Ž N I N A Č R T I ZA 600 LETNICO NOVEGA

MESTA Že dalj časa se v Novem mestu govori o 600-1«''

niči ustanovitve mesta, k i naj bi jo prihodnje leto h * ' najsvečaneje proslavili. Imenovan je bil poseben o* bor, razen njega pa še več komisij , s pomočjo kateri" bodo stekle priprave. E n a teh komisij za sestavo P 1 * grama slovesnosti in prireditev — se je pretekli ted f | 1

že sestala in pričela delati. Člani: Janko Jarc, Bogo Komelj, Jože Suhadolni»r

Jože Glonar, Lojze Kastelic, Ernest Jazbec in R « D e ' j Romih so bi l i mnenja, naj b i svečanosti trajale vs* od obletnice ustanovitve 7. aprila, do občinsk1"^ praznika, 29. oktobra. V tem času se bodo ob vs«" pomembnejših datumih: tako 7.aprila, 1.maja, S."'' ja, 25. maja, junija, 4., 13., 14. in 22. julija, avgu s t* ' septembra in 29. oktobra zvrstile številne kulturi" ' športne prireditve v mestu in tudi na podeželju-

Predvidenih je več zgodovinskih, knjižnih in ' " v

gin razstav, pomembnih športnih srečanj in nastop" ' odkritij spomenikov in grobišč, otvoritev novo/ft jenih objektov, kulturnih revij, predavanj itd., 1 , 1 jjt-tega pa se nam obeta nekaj posebnih kulturnih u j kov. Prav gotovo bo veliko zanimanje za snnfon' koncert Marijana Kozine in opero Ekvinokci j 'f.ijj,, skladatelja; obe prireditvi bosta verjetno na P r„ 0 !j ' $e na dvorišču grmske kmetijske šole. Glasbena s ° namerava oddolžiti spominu skladatelja. Novoin^• na Ignaca Hladnika s posebnim Hladnikovim k 0 . n

h j ! i l tom in odkritjem spominske plošče na njegovi v Muzejski ulici. . jo-

Okvirni program prireditev je že sestavljen, jj, končno pa bo sprejet na ponovni seji v začetku o v

ra. Člani komisije bodo medtem navezali » t * e t0<tf jalci kulturnega sporeda od drugod, kaKor g n e z domačimi skupinami, ter se dogovorili za dneve nastopov. ' b<>

Kvalitetnih prireditev prihodnje leto re.s' ' 0 o manjkalo, vprašanje pa je, Če bomo uspeli prav« n » urediti tudi mesto. Žc zdaj bi bilo treba » y \ l l l k o ' popravilo in beljenje fasad, na popravilo P" ' d r „ g » in ulic. ureditev parkov in zelenic ter na v « g u J . dela, za katera je ugodno vreme zelo vaz i «

Drugi turnir za Tivoli

Na igrišču v Tivoliju v Ljublja-™ 1« bil v nedeljo odigran drugI mladinski turnir v košarki. Sode­lovale so ekipe mladink iz Nove-??, rnesta, Tivolija ln ljubljanske "'"je. Po tem turnirju Je položaj na vrhu še bolj negotov. Zmago­valca bo odločila šele zadnja tek­ma med Novim mestom ln Tivoli-jem. Seveda pa tudi Illrijanke ni­so toliko slabše, da ne bi bile zmožne pripraviti presenečenja. Tokrat se Je Tivoli maščeval mla-Jjm Novomeščankam za poraz v Novem mestu in imata obe ekipi enako število točk.

Rezultati turnirja: Tivoli : Ui -nja I9:i3 ( i6 ; 6 ) T i v o u : Novo mesto 22:18 (9:11) ta Novo mesto • Ilirija 25:20 (15:10). Razveseljiv 1« napredek vseh treh moštev. Novomeščanke so pokazale, da se aa z vztrajnim delom doseči prav

boljši po«, da bomo tudi v No­jem mestu gledali kvalitetno ko-Jarto. Redni treningi so že obro-

prve sadove.

Mladinke Novega mesta so v LJubljani igrale v naslednji PC-favi: Somrak, MaritelJ, Dobov-

Bohte, Glonar I.. Glonar II., "Wč , Avčin, PezelJ in Turk.

-al

Šport zadnjih dveh tednov v Kočevju Pred kratkim Je bila na stadio­

nu v Gaju prijateljska nogomet­na tekma med NK »Goraninom« iz Trbovelj in NK Kočevje. Tek-tekme je bil 2:1 v korist gostov, ki so bili bolj vigranl ln vzdrž­ljivi.

6. septembra Je bilo odigrano prvo kolo podzvezne nogometne lige med moštvoma NK »Rudar« iz Trboveli in NK Kočevje. Tke-me so bile zaključene z nasled­njimi rezultati: mladinci NK »Ru­dar« : NK Kočevje 3:4 (3:1), čla­ni NK »Rudar« : NK Kočevje 4:4 (1:1).

KOŠARKA 6. septembra se je pričelo tudi

kolo okrajne mladinske košarkar­ske lige. Prvi nasprotnik mladim kočevskim košarkašem Je bilo moštvo TVD Partizana iz Medvod. Zaradi zelo slabega vremena se je tekma odvijala v telovadnici doma telesne kulture. Tekmo so dobili gostje z rezultatom (20:14). Gledalcev Je bilo zelo veliko, ven­dar bi morali kadilci bolj upo­števati hišni red. Nekateri si do­mišljajo, da jim Je vse dovoljeno!

ODBOJKA Tudi ta športna panoga Je moč­

no napredovala, od kar imajo igralci primeren prostor- za vad­bo. Prvo nedeljo v septembru Je

Na jadranski magistrali Se zadnji pozdrav z roko! Vlak nas je peljal k cilju,

n a f af . e r e m nisem Imela nobene predstave. Skupaj s šest-

tovariši iz novomeške okolice sem razmišljala o

h 5 a . p r v e m zboru v Ljubljani smo se srečali brigadirji sko . k o n c e v fa krajev Slovenije. Ta je vlekel po dolenj-cem f11* p o Sorenjsko, Ribničan se je smejal Belokranj-Zihe i ^ 5 0 s e čudili govorici drugih. Naša brigada »Ane Kid vi* 8 6 ^ e naslednjega dne skupno z brigadama Boris tt

n e in celjsko odpeljala proti povsem neznani Crni go-

moBli^ žamet v kupeju nas je močno presenetil. Nismo tako !5er^eti' ^ nas J e doletela takšna sreča in da se hitrn "dobno peljemo. Kar nas je bilo v kupeju, smo se

Udomačili. Reševali smo zemljepisne probleme ln sedali slikovito pokrajino. bu dolgih urah vožnje z vlakom smo presedli na avto-

Pečska Bistrica z globokimi kanjoni, ob obeh stra-kristalno čisti potočki. Glasno šumenje Lima in Tare

* Pričalo o svojevrstnem življenju teh pokrajin, v katerih *® vedno srečujemo ženske s pokritim obrazom. Kolono avtobusov so oblegali fotoreporterji vse do zadnje postaje.

Večerilo se je, ko smo prispeli v Sjerogošte. Naselje in osvetljeno, brigadirji pa so nas dočakali s pesmijo

Plesom. Vsi smo bili kot eno samo veliko srce, ki je D r*tsko utripalo.

ljami v>nov* d o m s o b ^ ' šotori s sveže postlanimi poste-takr,', rtg&dirske obleke pa so nas naredile še bolj enake

2 e ' ^ J * kot prt delu več no J ? 1 7 1 dekadi smo dosegli lepe delovne uspehe, še boiazm l j U l k 1 * 0 - 6 6 n e b l b I 1 ° m e d N a d i r j i toliko knt o U M je povzročala popolnoma drugačna hrana.

Ni £n J e V a j e n i doma. g D * D U o dneva brez smeha! Med nami so bili šaljivci, okoli m ^ e v k o m »gofle«, resneži s kamnitimi obeski b i e m

v.^tu> nekdo je bil »truplo«, drugi »kočevski pro-p r e c e j {"jj^ 0"" 1 1 P 3 priznati, da smo imeli z disciplino

dožuTini 8 0 . neverjetno hitro minevali. Vsak dan smo Vanjo »LJ^J lepšega od prejšnjega dne. športna tekmo-n a s n J i zabave — vsega je bilo dovolj! Obiskali so dnevei 1 k m o m 1 8 2 2 1 1 ansambli. Magnetofon je vse rjajj 'Sral, taborne ognje in ples smo imeli skoro vsak

pa^ran"? dekadi smo dosegli tretje mesto, nekega dne priznaj, ^ S " 0 6 1 0 3?2 odstotkov pri delu. Dobili smo nam i«"R, v e d n o bolj pa se Je bližal čas odhoda. Vsem

S nri tega 2 a l -obljubjii rtnJm stiskom' rok smo se v Ljubljani ločili,

t r a s i . 1 ? s m o si, da se prihodnje leto spet dobimo S 1 Jadranske magistrale.

ANICA rVICIC, Obrh 25 pri Metliki

bilo odigrano prvo kolo jesenske­ga dela prvenstva v II. republiški ligi. V gosteh so bili odbojkarji TVD Partizana Jelšane pri Ilirski Bistrici. Tudi to tekmovanje je na prostem preprečilo močno ne­urje in so se morali tekmovalci pomeriti v telovadnici. Domačini so pokazali že precejšnje izkuš­nje, kar potrjuje rezultat 3:0 v korist TVD Partizana Kočevje. V nizih so bili doseženi takile re­zultati: 15:8, 15:9 in 15:7. Moštvo iz Kočevja je bilo v spomladan­skem delu tekmovanja na II. me­stu za OK iz Kamnika z enakim

Občinsko prvenstvo bafinarjev

Med tednom je bilo zaključe­no občinsko prvenstvo balinar-jev posameznikov. Na sporedu Je bil finalni turnir najboljše četverice. Trije tekmovalci Že­lezničarja (Legiša, Mraz ln Stakar ter Cvar (13. maja) so se med seboj pomerili za na­slov občinskega prvaka.

V prvih igrah je Cvar prema­gal Leglšo s 13:6, prav tako pa Je Mraz premagal Stalcerja s 13:6. V borbi za tretje mesto Je nato Legiša premagal Stalcar-ja s 13:9. V finalni i g r i za pr­vo mesto je nato Mraz po hudi borbi premagal Cvara s 13:10. Končni vrstni red: 1. Mraz, 2. Cvar, 3. Legiša, 4. štacar.

(en)

številom točk, vendar * slabšo razliko v se tih.

Dom telesne kulture Je tako spet zaživel po odmoru med po­čitnicami.

Tud i zadnja nedelja Je bila za kočevske športnike zelo ži­vahna tako na domačem tere­nu, kakor tudi v gosteh p r i drugih klubih.

Odbojka (ekipa T V D Parti­zan) se je srečala na domačem terenu z ekipo T V D Partizan Brestanica v nadaljevanju tek­movanja za prvenstvo v n. re­publiški ligi. Domači so zmaga. 11 s 3:0 (15:13, 16:14 in 15:9) Go . stje so pokazal) precejšen na-predek, vendar niso bili kos domačinom kljub temu, da so to pot igrali slabše kakor smo j ih vajeni.

Nogomet — N. K. Kočevje je gostoval na prvenstveni tekmi ljubljanske podzveze v Medvo­dah. Dvoboj se Je končal ne­odločeno pri članih s 3:3 i n mladincih z 2:2. Z malo več srečo bl lahko zmagali kočev­ski nogometaši v obeh tekmah.

Košarkarji T V D Partizana so bili v gosteh pr i košarkarjih v Kisovcu pri Hrastniku. Igrali so prvenstveno tekmo v okraj­ni mladinski ligi. Srečanje se je končalo v korist Kisovca z minimalno razliko 1 kosa — 50:48. Mladim košarkarjem T V D Partizana Kočevje se pozna, da še nimajo potrebne tekmovalne rutine i n izkušenj. Z marljivo­stjo, kakor jo kažejo pni vadbi, bodo tudi to lahko kmalu na­doknadili.

A . A R K O

Mraz - sedmi v državi Na Reki je bilo v nedeljo

državno prvenstvo ballnarjev posameznikov. Tega tekmova­nja se je udeležilo 9 slovensldh ln 7 hrvaških tekmovalcev. Za ­radi preveč gladkih Igrišč slo­venski tekmovalci niso upali poseči v borbo za najvišja me­sta.

Rudi Mraz iz Novega mesta je imel v pred tekmovanj u ugo­den žreb, tako da se je brez borbe uvrstil med osem naj. boljših. Poleg njega sta se uvrstila samo se dva sloven­ska tekmovalca. V nadaljeva­nju tekmovanj je bil Mraz Iz­žreban v grupo s Firmom (Za­greb), Umberac (Istra) in Baj-

oem (Postojna). Z odlicniin Umberacom je Mraz izgubil 15:6. F i rm pa je premagal Bjajca. V naslednja igri je nato Mraz imel hudo borbo z Bajcem. Baje je povede! z 11:0, vendar je nato uspelo Mrazu znižati na 11:9 ,nato pa Je dvakrat pogrešil ter izgubil odločilno partijo. V naslednji igri je na­to Izpadel tudi BajC, tako da so se med prve štiri plasirali sa­mi hrvatski tekmovalci.

Vrstni red državnega prven­stva ballnarjev posameznikov je naslednji: 1. Poniš (Reka), 2. Umberac (Istra), 3. Srdać (Pu­la), 4. Firm (Zagreb), sledijo Mahne (Reka), Baje, Mraz, No­vak, (en)

ZDRAVNIK VAM SVETUJE

Angina ni vedno nedolžna bolezen!

Angina je vnetje mandeljev in njihove okolice. Običajno zatečejo tudi bezgavke na vratu, k i j ih Upije­mo kot fižolova zrna. Mandlj i so lahko samo rdeči, lahko imajo bele ali rumenkaste pege, zrna in mre-nice, lahko pa je v njih rana. P r i angini je vročina sorazmerno visoka, tudi čez 38° C, poziranje je boleče ali pa sploh n i mogoče, bolečine so znatne, splošno počutje je slabo, včasih bole tudi udje oziroma čuti bolnik v udih precejšnjo utrujenost. Teka ni , bol i glava, bolnik se rad vleže v posteljo, spi pa slabo.

Bolezen običajno traja 3 do 4 dni, stanje se po­pravi, bolečine v grlu in otekline ter znaki na mandljih izginejo, vročina postane normalna, bolnik je spet sposoben za delo.

čeprav poteka angina običajno brez komplikacij , je že splošno znano, da se z angino začne cela vrsta nevarnih bolezni in da lahko angina pusti izredno ne­prijetne posledice, k i so lahko tudi smrtne. Najbolj znane posledice angine so vnetje srednjega ušesa, vnetje sklepov z vnetjem srčne mišice in srčnih za­klopk ali pa brez zadnjega, vnetje slepiča, absces v okoliškem tkivu mandljev i n kot najhujša in smrto-nevarna posedica: septična angina z gnojem v krvnih žilah, k i zahteva takojšnjo operacijo in izdatno zdravljenje z antibiotiki.

Dobro je tudi, če vemo, da se precej nalezljivih bolezni začne z angino in da laik v prvih urah ali dnevih ne more spoznati za kaj gre, razen Ce bolezen nastopa v epidemičnih pojavih. Spomnimo se samo nekaterih: škrlatinka, davica, ošpice, otroška para­liza, gripa.

Zato je prav, da bolnik z angino poišče zdravni­ško pomoč, ker bo le strokovnjak lahko določil pra­vilno zdravljenje te bolezni in tako preprečil nevarne posledice oziroma pravočasno ukrepal pr i pojavljajoči se nalezljivi bolezni.

V splošnem pa velja, da spada bolnik z angino v posteljo, da sme uživati le vroče pijače kot čaj, limonado in sadne sokove, nikakor pa ne alkoholnih pijač, k i v takem primeru samo škodujejo.

D r . B . O.

Krmeljski rokometaši - za zgledi

Novo mesto : Rakek 1:1 Prvenstvena nogometna tekma

drugega razreda ljubljanske pod­zveze. Igrišče Bratstva in enotno­sti, gledalcev okrog 100. Vreme oblačno, teren idealen za igro. Sodnik Sever lz Kočevja. Strelca golov: Korošec v 17. minuti za Elan in Mišic v 80. minuti za Ra­kek.

Elan: Prime, Marčetič, Bencina, Majerle I., Vesel (Majerle II), Hrovat, Korošec, Jerkovic, Mrvar, Bučar. — Rakek: Conda, Bencina, Kubat, Korošec, Majstorovski, Mišic, Smodila, Mlakar, Prešeren, (Arko), Stojkovič.

Tekma je bila tipično prven­stvena. Obe moštvi sta se precej trudili, a sta tudi precej grešili. Najprej so napadli Novomeščanl, ki so želeli čimprej doseči gol. Po dolgotrajnem obleganju na­sprotnikovih vrat jim je to uspe­lo v 17. minuti preko Korošca. Pet minut pozneje so bili Elanov-ci še enkrat uspešni, vendar Je bilo več igralcev v nedovoljenem položaju, tako da solidni sodnik Sever zadetka seveda nI priznal. Po teh napadih se Je igra precej umirila Obe moštvi sta igrali pretežno po sredini igrišča. S tem rezultatom sta ekipi tudi odšli na odmor. Bolj ko se je bližal konec tekme, bolj so gostje prehajali v ofenzivo, tako da je gol vseskozi visel v zraku. V enem od nevar­nih napadov Je Mišic deset mi­nut pred koncem tekme le zadel

nebranjeni del mreže in tako iz­enačil rezultat. Neodločen izid Je realen Izhod srečanja, v katerem Je vsako moštvo prevladavalo po en polčas.

Rezultat pa še ni končno velja­ven, ker so pri Elanu igrali ne­kateri igralci, ki niso bili pravil­no registrirani. V primeru, da se bo tekma registrirala z rezulta­tom 3:0 bodo Elanovci najavili protest, ker so razpored tekmova­nja dobili šele dan pred prvo tekmo. -al

Zanimanje za rokomet v Kr-melju Jt veliko, na igrišču pa vedno vadijo pionirji, mladinci in člani. »A« moštvo tekmuje pod imenom »Svoboda« v ljubljanski conski ligi, »B« moštvo pa pod imenom »Metalna« v zasavski ligi. Začetki rokometa segajo v leto 1961, leta 1962 pa so bili KrmelJ. čani že prvaki bivšega novo­meškega okraja. Na kvalitlkaci. jah za republiško ligo so se uvrsUll na tretje mesto, vendar so bili boljši od Velenja, če­prav so tamkajšnji pogoji bolj-, ši. Leta 1963 so KrmeJJčanl" igrali v štajerski conski ligi in prekrižali račune marsikatere­mu boljšemu nasprotniku. To­

da bili so brez trenerja l n teh. ničnega vodstva. Sele letos so začeli redno trenirati pod vod­stvom igralca Marjana Zama-na, k i je opravil trenerski te­čaj v Rovinju. Uspehi vadbe pod takim nadzorstvom BO C « zaznavni, saj fantje zmagujejo s precejšnjimi naskoki v golih. Njihova igra je Igra pravih Športnikov. Največje težave imajo z denarjem, saj često krijejo stroške potovanj z last. nlmi sredstvi Največji uspeh so dosegli 30. avgusta letos V Brežicah, kjer so se med 12 moštvi lz raznih krajev Slove­nije l n Hrvatske uvrstili n a drugo mesto ln prejeli diplomo. Vsa ta njihova priznanja, k i morajo roditi le uspeh, so lah­ko za zgled vsem drugim šport­nikom v občini, njim samim pa želimo še večje uspehe.

BORIS D E B E L A K K O Č E V S K O K E G L J I Š Č E :

med najboljšimi v Sloveniji! Na povsem prenovljenem kegljišču sta se ob otvoritvi

v nedeljo, 6. 9., v prijateljskem srečanju v disciplini 10-krat 100 lučajev in v borbeni igri pomerili ekipi KK »Brest,. Cerknica in K K Kočevje. Zmagal je »Brest«, kar je bilo pri­čakovati, saj so bili igralci Kočevja brez treninga ln 12« kegljev razlike nI bil prehud poraz. »Brest« je imel 3899 podrtih kegljev (Grom 438, Tornič 396), Kočevje pa 3771 < Koče var 411, Sercer 406). Zadnji štirje igralci so igrali še 100 lučajev ta Je tako v 200 lučajih Grom podrl 892 kegljev, kar je rekord kegljišča, Kočevar pa 835. Borbena igra je bila napeta ta zanimiva ta čeprav so domačini do zadnjega seta vodili, so igralci Bresta v zadnjem setu potegnili in zmagali s 388 proti 366 podrtimi keglji. Vsi tekmovalci so se izra­zni v novih stezah zelo pohvalno, državni reprezentant Grom pa Je menil, da je sedaj kočevsko kegljišče med najboljšimi v Sloveniji, kjer bo možno dosegati odlične rezultate. Tako kočevskim kegljačem ne bo žal za več kot 2000 ur prosto­voljnega dela, ki so ga vložili za prenovitev kegljišča.

JOŽE S M O L E J

R A D I O L J U B L J A N A

* a t i . m N a e h . " a l e t . 0 ? n i " d £ l a n a . Jadranski magistra l i : staro cesto je treba zn i -• " H M delajo to br igad i r^ M D B A N A Z I H E R L , v kater i so b i l i tudi

fantje i n dekleta z našega področja

VSAK DAN: poročila ob 5.15. 6 00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00. 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo­red od 5.00 do 8.00.

PETEK, 18. SEPTEMBRA: 8.55 Pionirski tedndk. 10.15 Igrajo pi­halna godbe. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Maček: Razkuževanje semen ozimnih žit pred setvijo. 14.35 Iz vlog naših opernih pev­cev. 15.45 Poje mladinski zbor iz Holandije, Estonije in Rusije 18.10 Promenadnl koncert. 20.30 Trideset minut v studiu 14. 21.15 Oddaja o morju ta pomorščakih.

SOBOTA, 19. SEPTEMBRA: 8.35 Iz koncertov in simfonij. 9.40 Or­kestri in pevci zabavne glasbe iz Sovjetske zveze. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasve­ti — inž. Tone Wagner: predvide­na obnova hmeljišč v prihodnjem letu. 14.05 Mali glasbeni mozaik. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Lepe melodije. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše izseljence.

NEDE1JA, Z. SEPTEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra — Fran­ci Puntar: Packe. 9.05 Naši poslu­šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši. . . II. 40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in po­zdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 15.05 »Danes popoldne«. 16.00 Hu­moreska tega tedna — K. Linde-man: Modri mož. 20.00 Vilko Uk-mar: Lepa Vida (radijska prired­ba baleta). 22.10 Godala v noči.

PONEDELJEK, 21. SEPTEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kme­tijski nasveti — Inž. Milena Lek-šan: Važnost Jesenskega sajenja sadnega drevja. 14.05 Mali glasbe­ni mozaik. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.45 Igra pihalni orkester LM pod vod­stvom Rudolfa Starica. 17.05 Po­letni sprehodi. 18.45 Na medna­rodnih križpotjih. 20.00 Revija slo venskih izvajalcev zabavne glasbe. 22.10 S popevkami po svetu.

TOREK, 22. SEPTEMBRA: 9.25 Mladi izvajalci — mladim poslu­šalcem. 10.15 Z domačih opernih odrov. 11.15 Pozor, nimaš pred-

KRMELJ : CERKLJE 27:14

V prvenstveni tekmi ljubljan­ske conske lige so rokometaši krmeljske »Svobode« na svo­jem igrišču premagali »Parti­zan« iz Cerkelj s 27:14 (11:9). Domačini so že v prvih pet­najstih minutah vodili s 6:1. Posebno sta ugajala oba vratar, ja. Dobro je sodil Toplišek iz Brežic. Za Krmelj so bili uspešni: Žitnik s 7 goli, J . Lo­gar i n Terglav s 6, Zaman s 5 Itd., pr i gostih pa je najbolj ugajal Kuželj s 7 zadetki.

D.B.

nosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Lojze Hrček: Ugotovitve ln sklepi z vinarske razstave. 14.50 Zvoki kitar. 17.05 Poletni spreho­di z zabavnimi orkestri. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 20.20 Radijska igra — Marjan Ma­rine: Iluzije na asfaltu. 21.40 Ve­seli zvoki. j

SREDA, 23. SEPTEMBRA: 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb. 10.30 Človek in zdravje. 11.15 Pozor, ni­maš prednosti! 12.15 Kmetijski na­sveti — Vet. Stanko Arko: Reja kuncev — neizkoriščena rezerva našega kmetijstva. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Komorni zbor RTV LJubljana poje pesmi slovenskih skladateljev. 17.05 Poletni spreho­di z našimi solisti. 18.45 S knjiž­nega trga. 20.00 Iz naših studiov. 20.45 Gilbert <Becaud: Aran — ope­ra v dveh dejanjih. '

ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA: 9.25 Veseli' pozdravi. 10.15 Z opernimi pevci po svetu. 11.15 Po­zor, nimaš prednosti! 12.15 Kme­tijski nasveti — Inž. Slavko'cepin: Koliko mleka naj dajo prvesnlce. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glas­ba. 17.05 Poletni sprehodi po glas­benih galeritah — tokrat romanti-kov. 18.10 Turistična oddaja. 20.00 Četrtkov večer domaČih pesmi in napevov.

(755) D O L E N J S K I L I S T 1 5

V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek. 18. septembra — Irena Sobota, 19. septembra — Suzana Nedelja, 20 septembra — Brane Ponedeljek, 21. septem. — Matej Torek, 22. septembra — Mavrici j Sreda. 23. septembra — Slavojka Četrtek, 24. septembra — Nada

P R O D A M okoli 200 kg starih ča­sopisov: Ljudska pravica. De­lo in Slovenski poročevalec, vse zloženo po dnevih ln mesecih od leta 1950 do vključno leta 1953. Prane Milavec, Puščava 1, po­sta Mokronog.

UGODNO PRODAM dva psa ovčar­ja in psico. Naslov v upravi lista. (553-64)

PRODAM 3« arov njive v Žabji vasi. Naslov v upravi lista. — (550-64)

U G O D N O P R O D A M spalnico, vzmetne posteljne vložke ln ku­hinjsko kredenco. — Naslov v upravi lista. (548-64)

K I T I M ZAZIDLJIVO parcelo za weekend hišo med 2užemberkom ln Dol. Toplicami. Ponudbe na upravo lista pod »Weekend 64«. (552-6))

100.000 DINARJEV nagrade ali ve­čje posojilo dam za manjše kom­fortno stanovanje v Novem me­stu ali drugem večjem kraju za eno do dve solidni osebi. Kupim, adaptiram ali zamenjam. Kolenc, Dolenjske Toplice 9.

ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče pridno dekle, lahko začetnica. Nada Teršar, Novo mesto, Oan-lcfarjfcvii 19

GOSPODINJO — LA1IKO UPOKO­JENKA — iščem k štiričlanski (Junžini. Plača, soba, hrana in Ugodni pogoji. Dano Butara, Ši­šenska 113. Ljubljana.

ZA P O M O Č v gospodinjstvu iščem pošteno ln pridno dekle. Prof. Breda Rus, LJubljana, Linharto-

! va 11. MIZARSKEGA P O M O C N D A A za po­

hištvena dela sprejmem. Plača do 220 din na uro. Stanovanje preskrbljeno. Franc Kajzer, Pod-gora 24 a, posta Šentvid pri Lju­bljani.

GOSPODINJSKO POMOČNICO ta­koj sprejme družina z enim otro­kom Zelo dobri pogoji. Lenar­čič, Ljubljana, Zitnlkova 25, Rož­na dolina.

PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme pekarna Omerzel, Krško. Lahko tudt s šest razredi Iole. Hrana to stanovanje pri mojstru. — Sprejmemo tudi pekovskega po­močnika.

PEČARSTVO IVAN ŽAGAR, LJub­ljana. Vodmaitska 2-II.. sprej-rne pečarskega pomočnika in po­možnega delavca. Stanovanje Je preskrbljeno.

N i l ON PLASC Je bil izgubljen dna 8. septembra od Kandije do ftmihela. — Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti na-grtvdt Anica Tram t«, bolnišnica Kandij«, Novo mesto.

UGODNO PRODAM pom.valno mi-zo, električni kuhalnik na tri plošče in radio aparat. Naslov v upravi lista.

ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI­NA — Bolezni jeter (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški »DONAT« vrelec. Posvetujte se z zdravni­kom! »DONAT« dobite v Novem mestu pri , Trgovskem podjetju »Jlmeljnik« — telefon 21-129 in uStandard« — telefon 21-158.

SPREJMEM VAJENCA za tapetni­ški poklic. Ludvik Pevec, Parti­zanska 2, Novo mesto.

BROD NA KOLPI: 19. in 20. sep-tunbra angleški film »Liga gen-tlemenov«.

ČRNOMELJ: 18. in 20. septembra ameriški film »Topova z Nava-rona«. 22. m 23. septembra Ju­goslovanski film »Otoki«

DOLENJSKE TOPLICE: 19. in 20. septembra francoski film »Crni Orfej«.

KOSTANJEVICA: 20. septembra furr. »Maratonska bitka«. — 23. septembra italijanski film »Skan­dali izza kulis«.

KOČEVJE, JADRAN: 17. in 18. septembra francoski film »Ju-deks«. 18 in 20. septembra ame­riški film »Dva jezdeca«. 21. in 22. septembra ruski film »Pa­stir Kostja«. 23. In 24. septem­bra »Draga moja, ostani z me­noj«.

NCVO MESTO, KRKA: 18. in 20. septembra angleški film »Nena­povedani sestanek«. Ob 10. uri za mladino ameriški film »Uspa­vana lepotica«. 21. In 22. sep­tembra sovjetski barvni film

»2ivi zakopani«. 23. in 24. sep­tembra domači f i lm »Službeni položaj«.

OS ILN ICA : 20. septembra sovjetski f i lm »Balada o vojaku«.

P R E D G R A D : 20. septembra ameri­ški f i lm »Krvnik iz Nevade«.

R I B N I C A NA D O L E N J S K E M : 19. i n 20. septembra angleški f i lm »Vso dolgo noč«.

S E V N I C A : 19. i n 20. septembra ameriški f i lm »Aprilska ljubezen« 23 septembra " f ran-oski f i lm »Zvezde opoldne«.

S O E R A 2 I C A : 19. i n 20. septembra francoski f i lm »Babet gre v boj«.

STARA C E R K E V : 19. i n 20. sep­tembra sovjetski f i lm »Slepi mu­zikant«.

STRA2A: 19. in 20. apri la ital i jan­sk i f i lm »Ne pozabi me«.

T R E B N J E : 19. i n 20. septembra jugoslovanski f i lm »Ne drezaj v srečo«.

Potujoči kino Kočevje Potujoči k ino Kočevje predvaja

18. septembra francoski f i lm »Igre ljubezni v Dolci vasi; 19. septem­bra v Strainem vrhu; 20. septem­bra v Llvoldu.

Potujoči kino Novo mesto p r e d v a j a nemški k r i m i n a l n i f i l m S T R E L E C V Z E L E N E M v soboto. 19. 9., ob 19. u r i v URS. N 1 H SKI.ni, v nede l j o . 20. 9., ob 15. u r l v OREHOATCI i n ob 19. u r i v BRUSNICAH, v pone­de l j ek , 21. 9., ob 19. u r i v STO. PICAH v torek, 22. 9., ob 19.

u r i v S M A R J E T I i n v s r edo , 23. 9., ob 19. u r i n a G o r j a n c i h PTj g o s t i l n i B A D O V I N E C — ZA.TC (v slučaju s l abega v r e ­m e n a v P p d g r r d u ) .

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Bojane iz 2dinje vasi — Marijo, Zdenka Su-štaršič iz Metlike — Igorja, Mari­ja Kuliclj lz 2užemberka — Suza­no, Ana Smole iz Kočevja — Ni­ves, Justina Avsec iz Žabje vasi — Suzr.no, Stanislava Bojane lz Hu­dega — Nado, Ljubica Hmjak iz Brašljevlce — Brlgito, Marija Bradica iz Blatnika — Biserko, Ma­rija Hudoklln lz Brusnic — dečka, Vera Bunderšek iz Avsena — de­klico, Ana Zabkar lz Sel — dekli­co, Jožefa Tratnik lz Pristave — deklico, Marija Obaha iz Mokro­noga — dečka, Marija Martlnčlč lz Vrbove — dečka, Rozallja Rcpše lz HinJ — dečka, Marija Umek iz Konca — deklico, Marija Stangelj z Malega Riglja — dečka, Amalija Žužek iz Telčic — deklico, Ivanka Šiška iz Kočevja — deklico, Jožefa Hrustck lz Črnomlja — deklico, Ma­rija Ambrož iz Dol. Nemške vasi — deklico, Rozallja Pepelnsk iz Mirne — dečka.

iz b r e ž i š k e porodnišnice Pretekli teden so v brežiški bol­

nišnic! rodile: Marij« Prlronljevič

iz Brežic — Saša, Anka Tursan iz Kraja Gornjega — Božidara, Mi­lena Smukovič iz Račje vasi — Marjana, Silva Puntar iz Sotelske-ga — Jožeta, Marija Zver iz Gor . Lenarta — Marjana, Terezija Ve-gelj iz Kraške vasi — Mar i jo , Te­rezija Močnik iz Boršta — Mar i ­jo, Vida Milovanovič iz Brežic — Miodraga, Stanislava Pucko lz Cer-kelj — Saša, Marija Jankov ič lz K r ­ške vasi — Z latka, Angelca Ivan-šck iz Cundrovca — Mar t ina , Ivan­ka Umek iz Nove rese — Ireno.

Razpis delovnih mest KA/KNSKO POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI

r a z p i s u j « prosta delovna mesta

a) v upravi za:

I. vodjo službe za prev^ojo — pedagog J . 4 vzgojitelje 3. socialnega dolavoa 4. referenta za izvrševanje kazni 5. referenta za nepremičnin* — gradbeni tehnik o. elekbrič&rja za šibka tok T. 2 kurjača parnih kotlov 8. vodjo kuhinje 9. medicinskega tehnika

10. denbista II. dva bolničarja 12. več usutižbenoev stiraAs

b) v g i i s p i l i l a rs ki enoti za:

13. sofa komercia le 14. račtutovodjo 15. varnostnega talmlka 16. kemijskega tehnika

Pogoj i za delovno niesbo pod 1. v isoka ali višja izobrazba s petletno prakso, 2. srednja ali višja Izo­brazba, 3. višja izobrazba, 4. višja izobrazba, od 5. do H . ustrezna šola al i kva l i f ikac i ja , 12. osnovna šola i n ofolužen vojaški rok — starost do 30 lot, 13. višja komerc ia lna šola a l i E S S z 8-letno prakso, 14. ESš s 5-letno prakso, 15. In 18. srednja šola a l i kva l i f ikac i ja . /

Osebni dohodk i se določajo Po vrednoshi delov­n ih most oz. po p rav i ln iku . Družinska stanovanja za delavce na del . mest ih pod 1., 2., 4., 5., 5., 10., 13., 14. i n 15. bodo zagotovljena v p r ihodnjem letu.

Nastop službe takoj a l i po dogovoru. Kand ida t i naj pošljejo prošnje, kolkovane s 50

d in l n življenjepis na upravo K P D Dob p r i M i r n i , kamor naj se obračajo tud i za vse informaci jo.

Razpis velja do ansedbe de lovnih mest.

N E S R E Č E

Preteku teden so se ponesrečili in i ska l i pomoć v novomeški bol­nišnici: Anton Glilia, delavec iz LJubljane, je padel z motorja in si poškodoval levo nogo; Viktor Kovačič, delavec iz Rod in , je pa­del s hruške i n s i poškodoval le­vo nogo; Avguštin Surtič. trakto­rist lz Črnomlja, s i je p r i nakla­danju lesa poškodoval nogo; Sta­ne Hrovat, upokojenec iz Žužem­berka, Je padci i n s i poškodoval desno koleno; Jože Erjavec, sin posestnika lz Brezij, Je padel ln si poškodoval glavo; Tatjana Mur-gclj, snažilka ls Dol. Kartel jevega, je padla t lestve ln si poškodo­vala hrbtenico.

B R E Ž I Š K A KRONIKA N E S R E Č

Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolniš­nic'.: Vitima M ar Unca, avtomeha-ntka iz Laduča, je nekdo zabodel i nožem v trebuh; Alojz Pavkovič, sin posestnika iz Velike vasi, se j« urezal z nožem v levo roko; Ignac Malus, posestnik iz Drenov-cz, Je padel t lestve ln al zlomil levo roko v rami in si poškodo­val glavo; Magdalena Unetlč, de­lavka lz Kostanjevice, se Je use­kala s sekiro v levo roko; Mari­ja Zupančič, upokojenka lz K Lan J -ca, Je padla ln si poškodovala de­sno nogo; Jože Požun, upokojenec is Krojnega brda, Je padel s atola In si poškodoval desni kolk; Na­da Cimskl, inženirka agronomije, Je padla s kolesom in si poško­dovala levo roko hi glavo

Delavska univerza Novo mesto

razpisuje v sezoni leta 1964-6"> začetne l n nadaljevalne tečaje: nemškega jezika, angleškega je­zika francoskega jezika in Ita­lijanskega Jezika.

Tečaji bodo trajal i skupno 100 ur a i i tedensko dvakrat po dve ur l v večernih urah. Pri jave pos-Ijlle na Delavsko univerzo Novo mesto, poštni predal 84. aH spo­ročit« po telefonu 31-111 do 30. septembra 1964.

D E L A V S K A U N I V E R Z A N O V O M E S T O

V E Č E R N A OSNOVNA Š O L A O S N O V N A SOLA »KATJA R U -

PENA« N O V O M E S T O sporoča, da bo vpisovanje v I. l n II. tečaj večerne osnovne sole na osnovni sol i »Katja Rupcna« v Novem mo­stu od 28. septembra do vključno .10 septembra 1964 v dopoldan­skem ln popoldanskem času v p i ­san i ! tajništvo.

Osnovna šol« »Katja Rupcnii« Novo n i rs lo

Citroen v koruzo, potniki v bolnišnico

V t o v o r n j a k SI 21-23 s p r i k o l i ­co 11-94 S I se Je p r i srečanju na a v t o m o b i l s k i ces t i p r i Jeze ­r u 10. s e p t e m b r a ob 20. u r l za ­le te l o s ebn i a v t o C i t r o e n O F - H M 181, k i ga Je v o z l i He r -m a n S i e m e k . T o v o r n j a k je v o ­z i l " p r o t i Z a g r e b u , o s ebn i av to pa p r o t i L j u b l j a n i . V o z i l , s ta se srečali na k l a n c u . N e m e c je vo­z i l o k r o g 100 k m n a u r o . P r i srečanju j e preveč z a v i l n a le­vo l n trčil v t o v o r n j a k . O s e b n i av to j e močno odb i l o i n ga v r g ­lo v k o r u z o o b n j i v i . G a b r l e l e S i e m e k i n E v a n g e l l a K a l z -k r e u t h s ta b i l i t ako h u d o r a n j e ­n i , d a so j u m o r a l i t a k o j od­pe l j a t i v bolnišnico, os ta la d v a potnika v nemškem avtomobilu pa sta dobi la lažje poškodbe. C i t r o e n nI b i l s p o s o b e n za vož­njo, saj so na njem oceni l i g m o t n o škodo n a 2 m i l i j o n a d i ­nar j e v .

Zadnji c i k c a k mopedista Mop-edista R a j m o n d a K o p r i v ,

ca i z P i s e c so v a r n o s t n i o r g a n i v i d e l i p i j anega n a a v t o m o b i l s k i ces t i , zato so ga 8. s e p t e m b r a zvečer u s t a v i l i v Čatežu ob S a . v i . O d p e l j a l i so ga n a o d v z e m k r v i , n j e govo vožnjo p a bo ob­r a v n a v a l še s o d n i k za p r e k r ­ške.

Motorist na drogu M o t o r i s t A l o j z B r u l c i z L j u b .

l j a n e j e 12. s e p t e m b r a ob 16.10 s p r e v e l i k o h i t r o s t j o z a v i l z a v . t o m o b i l s k e ceste n a novomeški odcep p r i K a r t e l j e v e m , k a r je d rago plačal. P r i z a v i j a n j u Je i z g u b i l ob l as t n a d k r m i l o m i n se p r e v r n i l . M o t o r j e od l e t e l v j a r e k , v o z n i k pa je obtičal n a d r o g u p r o m e t n e g a z n a k a . P r i t e m s i Je m o t o r i s t z l o m i l obe n o g i i n . s i l z p a h n i l r a m o , z a r a d i česar ie m o r a l v novo ­meško bolnico. Škodo na vozi lu so ocenili na 30.000 dinarjev.

Pogorela z a p u š č e n a hiša 10. s e p t e m b r a j e zgore la v

Močilah *pr i S t a r e m t r g u o b K o l p i zapuščena s t a n o v a n j s k a hiša, las t J a n e z a Kavčiča. D o m . (

neva jo , d a eo j o zažgali vaški o t r o c i , k j so t a m o k o l i p a s l i ž ivino. V hiši n i b i l o nobenega s t a n o v a l c a . S'kodo so o c e n i l i n a 450.000 d i n a r j e v .

NOVI KOVANCI IN BANKOVCI Narodna banka je zače­

la s 15. septembrom letos postopoma, kot se bo po­kazala potreb«, dajati v promet nekoliko spreme­njene bankovce za 5.000, 1.000, 500 in 100 dinarjev.

Na teh bankovcih bo namesto grba FLRJ grb SFRJ. Namesto napisa Narodna banka federativ­ne ljudske republike Ju­goslavije bo napisano Na­rodna banka Jugoslavije. Tam, kjer je bil datum 1. maj 1955, bo zdaj da­tum 1- maj 1963, namesto podpisa guverner V. Guzl-na in predsednik uprav­nega odbora D. Radosav-ljevič, pa bosta podpisa: guverner N. Miljanović in viceguverner I. Sion.

Spremenjena je tudi druga stran bankovcev. Republike so naštete po azbuki ln v cirilici na bankovcih za 5.000 in 500 dinarjev, po abecedi ln v latinici pa na bankovcih za 1000 in 100 dinarjev.

Narodna banka Jugosla­vije je s 15. septembrom dala v promet tudi kovan­ce za 10, 5, 2 ln 1 dinar s podobnimi sprememba­mi, kot so na bankovcih.

Drugače so bankovci bi kovanci, tako glede papir­ja oziroma kovine, veliko­sti, teže, risb, ornamen-tov ter drugega besedila in tiska oziroma kovanja nespremenjeni.

Bankovci za 1000 dinar­jev z datumom 1. maj 1964 ter 5.000, 1000, 500 in 100 dinarjev, z datu­mom 1. maj 1955 ter ko­vanci za ?0, 20 in 10 din '. 1955 in za 5, 2, 1 ln pol dni z letnico 1953 osta­nejo še naprej zakonito plačilno sredstvo.

RAZPIS N A T E Č A J A Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS razpisuje n a t e č a j za izpolnitev delovnih mest v Ljudski milici in v kazensko poboljševalnih

zavodih (pazniki)

Kandidat mora izpolnjevati naslednje po­goje:

1. da je državljan S F R J , 2. da je odslužil obvezni vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 28 let starosti, 4. da je uspešno končal najmanj osemletko

ali opravil izpit za kvalificiranega ali viso-kokvalificiranega delavca,

5. da n i sodno kaznovan, 6. da ni v kazenski preiskavi.

Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregledan in mora opraviti sprejem­ni izpit po določenem testu.

Sprejeti kandidati bodo prejemali plačp kot pripravniki po uredbi o nazivih in plačah usluž­bencev organov za notranje zadeve ter odločbi 0 položajni plači v organih za notranje zadeve. Prejemali bodo tudi brezplačno uniformo in obutev. Samskim uslužbencem so zagotovljena stanovanja na postajah L M ali v samskem do­mu. Uživali bodo vse redne in posebne ugod­nosti, k i j ih določajo zakoni in predpisi o so­cialnem in pokojninskem zavarovanju. Pouka pr i strokovnem šolanju ne bodo plačevali.

Podrobnejša pojasnila o natečaju in pogojih za sprejem lahko dobe kandidati na vsaki po­staji L M v SRS.

Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS

Važno obvestilo Zdravstve­nega doma in higienske postaje v Novem mestu Po odloku Občinske skupščine Novo mesto

o deratizaciji bo Okrajni zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, enota za desinfekcijo, desin-sekcijo in deratizacijo, v času od 21. 9. 1964 do vključno 15. 10. 1964 na področju Novega mesta in okolice zastrupljeval škodljive glo-davce (miši in podgane).

Da b i b i l uspeh pr i uničevanju podgan in miši čim boljši in da se preprečijo morebitne nesreče (zastrupitev ljudi in domačih živali > je potrebno, da se vsi stanovalci območja, kjer bo zastrupljevanje, ravnajo po naslednjih na­vodilih:

1. Z dvorišč, iz drvarnic, hlevov, kleti in drugih dostopnih mest ob stanovanjskih hišah se morajo odstraniti smeti in odpadki hrane, da so podgane prisiljene jemati le zastrupljeno hrano (vabe).

2. Ves čas, ko je nastavljen. strup, ne smejo otroci brez nadzorstva staršev v prostore ali objekte, kjer so vabe nastavljene. Vse doma­če živali (pse, mačke, kokoši itd.) je treba odstraniti ali pa tako zaščititi, da ne morejo priti v dotik z zastrupljenimi vabami, pogi­njenimi podganami in mišmi.

3. Nastavljenih vab se ne sme nihče dotakniti ali jih premeščati, ker je strup smrtonosen ie v najmanjših količinah.

4. Po končanem zastrupljevanju bo strokovna ekipa odstranila nastavljene vabe, priporo­čamo pa, da lastniki prostore, kjer so bile vabe nastavljene, pred uporabo ponovno pre­gledajo zaradi morebitnega zakasnelega po­gina zastrupljenih živali. Poginjene živali je treba sežgati ali pa globoko zakopati. Strogo je prepovedano vabe ali poginule živali metati v smetišča, gnojišča, vodotoke, kanale ali kamorkoli drugam. Vabe bodo pripravljene na kartončkih in

jih bodo strokovnjaki nastavili na mesta, kjer se zadržujejo podgane in miši. Vsa ta mesta bodo označena a puščico, zarisano na tlaku.

Opozarjamo vse stanovalce in zaposlene v zastrupljenih objektih in sosednih stavbah, da točno upoštevajo zgornja navodila, ker izvaja­lec deratizacije v nasprotnem primeru ne mo­re prevzeti odgovornosti za eventualne nesreče.

Zdravstveni dom — Higienska postaja. Novo mesto

D O L E N J S K I L I S T LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL B 1 *

žice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sa ­nica in Trebnje

UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Golnik (glavni * odgovorni urednik), Ria Bačcr, France Orlveo, Milo* Jakop*0' Marjan Moškon, Jožica Toppev ln Ivan Zoran

IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din - ff!" na naročnina 1200 din, poUotno 600 din; plačljiva Je vnaP™ Za Inozemstvo 2400 din — TekočI račun pri podružnici <* v Novem mostu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA » UPRAVE: Novo mesto, Olavni trg I — Poštni predal » Tolofon 21-227 - Rokopisov in fotografij ne vračamo TISKA Časopisno podjotjo DEIO v LJubljani