LETO XXXII, tevilka 3, marec 2015

v obrti in podjetnitvu

Jubilejnih 65. let, SOPS 1950-2015

Sindikat obrti in podjetnitva - zvest svojemu poslanstvu

" Vedno proaktivno in korektno socialno partnerstvo "

3 3/2015

Afera honorarji !

Pravni kotiek - konkurenna prepoved, konkurenna klavzula

Banka Slovenije je zadovoljna sama s sabo

Sindikalna lista

v obrti in podjetnitvu

Meseno informativno glasilo SOPS t. 3 marec 2015Glasilo za delavce v obrti in podjetnitvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna sluba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaroenih fotografij ne vraamo.

Dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo

S.p. ali d.o.o. ?

Prihodnja tevilka izide aprilaIz vse bi ne:

Dopolnitve KPop 3

4

8

11

12

16

Predsednik Sindikata obrti in podjetnitva, Slovenije, g. Peter Janar

Pogajanja, ki potekajo med socialnimi partnerji, na delojemalski strani - Sindikatom obrti in podjetnitva Slovenije, ter delodajalski strani - Obrtno - podjetniko zbornico ter Zdruenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so tokrat posledica potreb po dopolnitvi KPop. Dopolnitve so vezane na 3 lene. Dosedanji razgovori in rezultat sreanj in sestankov pogajalske skupine je pokazal, da predlaganih dopolnitev ni mono sprejeti brez vsebinske konkretizacije. Konkretizacija bo zajeta bodisi v dodatnih lenih ali pa posebej izpostavljena v obliki zavezujoega komentarja podpisnikov KPop.

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije, se je strinjal s predlogom, da se v KPop ire ravni ne povzemajo zakonske dolobe, saj so le-te javno dostopne, prav tako pojasnila dolob. Predlagane spremembe v 37. a lenu KPop in skopo sklicevanje na veljavno zakonodajo pa narekujejo obvezno pripravo in sprejem komentarja ter dopolnjene dolobe, zaradi enakega pristopa pa tudi preostalih dopolnjenih oz. spremenjenih dolob. Predlog SOPS je bil, da se komentar objavi soasno s podpisom aneksa h KPop, v glasilih podpisnikov KPop in na spletnih straneh.

Glavni odbor je na svoji 10. seji, ki je bila 10.marca 2015 soglasno sprejel sklep, da se s sklenitvijo aneksa spremeni in dopolni vsebina obstojee KPop, s predlaganim 37. a lenom, 68 lenom ter 76. a lenom. Komentar dopolnitev bodo skupaj pripravili na delojemalski strani, Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije, ter na delodajalski strani, Zdops - GIZ, OZS ter sekcija avtoprevoznikov pri OZS.Ko bodo izpolnjeni pogoji podpisa, bo presednik SOPS podpisalaneks, hkrati pa bodo spremembe in komentar objavljeni na spletni strani podpisnikov. Torej tudi na www.sops.si ter v glasilu Delavec.

Martin Muri, generalni sekretar SOPS

Uspena Slovenka !

Kvote v poslovodstvih gospodarskih drub

14

15

43/2015

Visoki zasluki ob rednem delu

Afera honorarji !Ali je do teh visokih zneskov upraviena le peica izbrancev ? Supervizor razkriva neednosti... 636.000 odnesla ministrico. Kaken je zagovor ministrice v odhodu?Spremljali smo oddajo Tara na programu nacionalne televizije.

To ni davkoplaevalski denar, to ni proraunski denar, to so sredstva, ki smo jih zasluili na trgu pravi Setnikar Cankarjeva.

Ali imajo dostop do projektov in denarja vsi, ki so sposobni, ali je ta privilegij rezerviran zgolj za osebe pri samem vrhu fakultet ?

Toma Vesel, predsednik raunskega sodia pravi, da obstaja privilegiran poloaj, predvsem vodstva fakultet, ki morda res ne organizira dela na ta nain, da bi zaposlili dodatne sodelavce, prihaja do tendenc izkorianja poloaja v zasebne namene.

Mladi raziskovalec s fakultete za drubene vede pa ob tem dodaja, da se mu zdi "nerazumljivo, da so zdaj osebe, ki so bile zalotene, celo zgroene zakaj se pritoujemo ljudje nad tem, saj da je to njihova pravica! Ob tem pa veina ljudi v Sloveniji ivi vedno slabe, se spopada z negotovostjo, ipd., izbrancem pa preprosto pripada e pol milijona evrov zasluka, poleg redne plae" (v javnem sektorju, kjer je plaa zagotovoljena!). Miro Cerar, predsednik vlade, v zagovoru svojega ministra Mramorja, ki ostaja na poloaju, pojasnjuje Ob meni razpololjivih podatkih, se oba primera Mramor Setnikar Cankar, razlikujeta v obsegu honorarja. (Dodajamo e znesek, ki ga je prejel predsednik vlade 353.000 , vendar se mu kot kae to ne zdi sporno, dovoljenja za opravljanje dejavnosti pa PF zaenkrat ni nala, kljub zatrdilu premiera, da ga ima)

Biva dekanja Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in sedaj ministrica za visokoolstvo v odhodu, Setnikar Cankar v 5 mesecih, julij september oktober november december v letu 2004, poleg redne plae na fakulteti, zasluila e za 100 tisoakov honorarjev. Konkretnih podatkov opravljenega dela za te zneske in t.i. trenjskega denarja, ne eli niti sama razkriti, niti tega ne eli Fakulteta za upravo in zdajnji dekan dr. Janez Stare.

Brez slabe vesti se lahko vpraamo, ali profesorji svoje redno delo opravijo dovolj kvalitetno in v celoti, ali pa zaradi zasluka trpi javni del slube ? Koliko dela zmorejo opraviti v 24. urah ?Vir dohodkov med fakultetami se precej razlikuje, nekatere fakultete, na primer Fakulteta za strojnitvo, dobijo trni denar predvsem iz gospodarstva, druge, kot na primer FU z izrednim tudijem. Od dela, ki ga profesorji opravljajo mimo fakultet, za raziskave, tudije, analize, fakultete nimajo ni.

5 3/2015

Ob vsem tem, bi nemara bilo dobro izpostaviti nae delo, torej delo Sindikata obrti in podjetnitva, ki prav tako kandidira za javna sredstva na javnih razpisih. e navedemo zgolj primer ( podrobneje smo o tem delu govorili v februarski tevilki revije Delavec), smo v sklopu projekta kot partner projekta za znesek okrog 30.000 , v enem letu realizirali sledee aktivnosti, organizacija in izvedba strokovnega posveta delavcev, ukovi dnevi, v ta znesek so vteti tudi honorarji za izbrane strokovnjake predavatelje, pripravili evalvacijske obrazce, se ubadali s sistemom ISARR (tudi ob vikendih, petkih in svetkih, izven rednega asa, ker tako zahteva sama poslovna etika in ne zakon!), pripravljali lanke za revijo, izvedli strokovne in delovne skupine, 5 usposabljanj za delavce, sodelovali na problemskih konferencah, se udeleili tudijskih obiskov, poroali o tudijskih obiskih, pripravili lanke za zakljune publikacije, ipd. Vse aktivnosti redno objavljali, s fotografijami, podpisi liste prisotnih, itd. V okviru 30 tiso evrov ! Od tega zneska pripada priblino 50 % stroku dela zaposlenih na projektu, ki je trajal ve kot leto dni. Torej, leto dni dela in zneskovno MANJ kot je ministrica dobila v enem mesecu.Da se ne ustavljamo ob znanih dejstvih in transparentnosti, kot bi morala veljati povsod, nadaljujmo s samo temo... Kako je na drugih fakultetah ?Na Ekonomski fakulteti v Lj., je kar 80 % profesorjev, takih, ki imajo s.p.,ipd. ter sluijo dodatni denar. Na Pravni fakulteti Lj., Rajko Pirnat ter Senko Pliani, lastnika drube za svetovanje v javni upravi DSJU ter Intituta za javno upravo Consulting, v letih 2004 2015 iz javnih sredstev zasluila okrog 225.000 . Oba sta izjavo zavrnila.

Predsednik raunskega sodia, se upravieno sprauje, ali se tri ime fakultete za zasebne interese?

Vse namre kae na to.

Minister Mramor na vse skupaj

odgovarja Saj nismo ve v komunizmu! Foto vir: PoareportAli bo prilo do spremembe Zakona o visokem olstvu, kjer bi bilo jasno navedeno katere oblike so sprejemljive, kdo jih lahko izvaja, s katerim statusom pravnih oblik?

Setnikar Cankar : Kaj konkretno ste poeli za teh 636.000 ? Na kateri projekt ste e posebej ponosni, kdo je naronik, kakno delo ste opravili ?

Najprej bi rada poudarila to, da se je potrebno vpraati, ali se je najprej opravila redna sluba in to kvalitetno in ele nato vse ostalo. Verjemite mi, da nihe na FU ni dobil niti evra honorarja, ne da bi prej, v polni meri izpeljal rednega dela. Ker se ja ta intitucija preoblikovala, so se odprle nove monosti, novi programi... Predvsem gre za delo pri izrednem tudiju, evropska akreditacija, ezmejno sodelovanja, projekti z novimi programi, ipd.Na vpraanje, kaj je bilo konkretno opravljeno v petih mesecih v letu 2004, kjer je lo za zasluek 100.000? Odgovor - Projekti, ki potekajo izgledajo tako, da je najprej potrebno opraviti delo, ele nato dobi izplailo. Gre za specifino delo.

Dr. Marko Marini, predsednik visokoolskega sindikata pa pravi, da je pomembna vsebina teh dejavnosti, saj je le-ta tudi odgovor. Sistem izobraevanja po Sloveniji, v 8 ali 9 enotah, ki ga je izvajala Fakulteta za upravo, zagotovo ni kakovostno primerljiv s Sorbono, Oxfordom in Yale-om.

63/2015

Preprian sem, da ti projekti ne morejo imeti nikakrne zveze z osnovno funkcijo univerze in s poslanstvom javne univerze.

tefanec, predsednik KPK, pravi, da gre za javni denar in da je potrebno izvedeti kaj se je s tem denarjem poelo in od kod prihaja. esa ga. Setnikar Cankar ne razume je to, da je potrebno strogo razmejiti javno in zasebno. Vsak porabnik javnega denarja, torej tudi fakultete, ima ve razlinih virov, ki jih pridobiva. Najveji vir je obiajno proraun, drugi vir so lahko tudi evropska sredstva, tretji vir pa prava, ista, trna sredstva. "Stalie komisije je, da tisti trenutek, ko sredstva pridejo na raun fakultete, postanejo javna sredstva, zaradi tega so v sistemu javne kontrole."

Ali bi bili pripravljeni razkriti pogodbe in projektno vsebino, ki ste jih sklepali zaposleni na Ekonomski fakulteti ? Odgovarja dekanja Ekonomske fakultete, dr. Metka Tekavi, ki je s honorarji zasluila okrog 299.000 .

"Pogodb z naroniki ne moremo razkrivati."Gre preprosto za to, koliko je vredno znanje, kdo ga lahko proda in kdo ga je pripravljen plaati. Ponosna sem, da je EF vzpostavila model, znailen za najbolje ole na svetu, s pomojo katerih smo zgradili olo, zaposlili 100 novih ljudi v zadnjih 15 letih. Kar zadeva raven osebnih podatkov, menim, da javnost nima pravice izvedeti teh podatkov. Vpraati se moramo koliko je vredno znanje, ne glede na vse...

Informacijska pooblaenka, Mojca Prelesnik pa pravi, da je naeloma vsaka informacija javnega znaaja, vsak dokument, ki je v posesti javnega sektorja, razen v tistih primerih ko lahko govorimo, da gre za katero od izjem prostega dostopa. 11 jih zakon nateva. Najvekrat se sreujemo v praksi s poslovnimi skrivnostmi ali z osebnimi podatki. Informacijski pooblaenec, kot pritobeni organ v vsakem posameznem primeru tehta ali gre za informacijo javnega znaaja ali morebiti za obstoj izjeme. Podatki, o katerih je govora so naeloma podatki, za katere javnost ima pravico izvedeti, ker gre za porabo javnega denarja. O osebnem podatku ne moremo govoriti nikoli kadar gre za porabo javnega denarja, skratka, kadar gre za opravljanje javne funkcije, porabi javnega denarja. O tem govori Zakon o dostopu informacij javnega znaaja.

Javnost ima pravico izvedeti za vsak evro javnega denarja ! Ali je objava preko Supervizorja sporna? Ne, ni sporna.

7 3/2015

Metka Zorec, profesorico zgodovine in francoine je zmotila dvolinost s strani ministrice v odhodu, in se hkrati sprauje Kako lahko ministrica zahteva od osnovnoolskih uiteljev, naj v primeru dodatne strokovne pomoi, delajo brezplano? Dodatki osnovnoolsega uitelja; za razrednitvo prejema 70-180 centov na mesec, za delovno uspenost prejema 0 na mesec in za razvojne, inovativne projekte, prejema na mesec 0 . Pred ve kot 5 letimi je bila ukinjena stimulacija za uitelje. Nekateri univerzitetni profesorji pa se kot kae lahko klonirajo, saj je sicer nemogoe priti do tako visokih zneskov.

g. Koprivnikar, minister za javno upravo, odgovarja na vpraanje, ali ima javnost pravico izvedeti kaj jepredmet teh pogodb, za kakne zneske je lo, kakni so bili uinki opravljenega dela. Jaz ne bom sodil o posamezni pogodbi, ker se to tudi meni odpira vpraanje poslovne skrivnosti. Pomembno pa je vedeti, da kar gre iz javnega denarja, je javno in se opravlja v okviru javnih institucij, torej naeloma, da. Vsebinsko pa je pomembno vedeti, e je bil ta denar porabljen, v javni instituciji, je potrebno upotevati od kje je priel, ali je bil pridobljen na trgu, s projekti, itd. In e je bil porabljen v javni instituciji, imamo pravico vedeti za katere namene in za kakne projekte je bil dejansko porabljen. Potrebno je vedeti kaj je za ta sredstva fakulteta dejansko zagotovila naronikom teh storitev. Sicer pa je pomembno upotevati ta kriterij da je opravljeno redno delo, da delavci, ki delajo na teh pogodbah, delajo v skladu s konkurenno klavzulo, ne ogroajo rednega dela in delodajca, pa tudi to, da e se projekti opravljajo v okviru fakultete, da se poraba resursov te fakultete (predavalnice, opreme) enako obremeni za tiste projekte, ki so bili opravljeni z drugih virov.

G. tefanec pa poudarja, da se pogovarjamo o dveh vrstah pogodb. Eno je pogodba, ki je bila sklenjena med fakulteto in naronikom, morda uspenim slovenskim podjetjem. Ta pogodba, je zaradi poslovnih skrivnosti res lahko vpraljiva, e bi lo za razkritje javnosti, vendar ta pogodba samo pravi, da je fakulteta bila pripravljena naroniku izvesti doloeno delo, in za to je prejela plailo. Imamo pa drugo pogodbo, ki je za na primer bolj bistvena. In to je pogodba med fakulteto in

in posameznim profesorjem, izvajalcem in tu gre za pogodbo o avtorskem delu, podjemno pogodbo ali honorarjem, e elite. Ta pogodba pa kot je dejala e informacija pooblaenka, absolutno ni zaitena in se mora razkriti. Ta pogodba ima informacije o tem koliko in zakaj je nekdo nekaj zasluil.99% prometa z denarjem je v aplikaciji Supervizor razkrito in podatki so javno dostopni.

g. Ivan Svetlik, rektor Ljubljanske univerze odgovarja na vpraanje, kakna so zdaj navodila s straniuniverze. Ustava doloa, da je Univerza avtonomna in zato je tudi posebej drubeno odgovorna. Nobenega dvoma ni, da bomo znotraj univerze to uredili tako, da bodo postavljene ustrezne omejitve posameznikom, tudi kar zadeva izplail. Ne glede na to, da dosedanja razkritja niso pokazala nobene nezakonitosti, ampak verjetno bo res treba nekaj teh omejitev postaviti. Vsi se samo spraujemo kako se denar deli, nihe pa se ne vpraa kako univerze denar dobimo. Ravno ti posamezniki, ki so sedaj na prangerju, so sedaj najbolj zasluni, da so denar na univerzo pripeljali. Stalno se univerzi oita, da ne sodeluje z gospodarstvom, sedaj ko pa imamo posameznike, ki so sposobni pridobiti denar iz gospodarstva pa jih bomo obsodili na sramotilne odre. Gre za popolnoma shizofreno situacijo...

83/2015

Do evropskega projekta lahko pride samo nekdo, ki je sposoben dokumentacijo pripraviti in pripraviti dober predlog, in e nima referenc, e ni objavil v zadnjem obdobju dovolj lankov in prispevkov v uglednih revijah, potem ga komisije ne bodo spustile naprej.

"Zato uspejo samo nekateri posamezniki. Tisti, ki dobijo ve sredstev so tudi (praviloma) zelo uspeni. Kaj bo e bodo le-ti odli? "

Minister Koprivnikar pravi, da si elimo in moramo vedeti kaj se z javnim denarjem dogaja, kaj se nenazadnje dogaja z javnim uslubencem. V duhu transparentnosti bi lahko bili bolj uinkoviti pri porabi teh sredstev. Univerza je v tem delu avtonomna. To, da je v javni univerzi, zasluiti denar na projektu, za katerega si se boril in si ga dobil, ker si vrhunski strokovnjak, to sporoilo je pa lahko izjemno kodljivo.

Tekavi: Kdo bo prevzel odgovornost e tega zasebnega denarja, ki prihaja v javni sektor in financira delovanje javnega sektorja ne bo ve ? Kdo bo prevzel odgovornost za izpad teh sredstev? Javni uslubenci smo odgovorni za razvoj te drube.

Metka Tekavi iz ekonomske fakultete je prepriana, da bo objava podatkov o izplailih honorarjev negativno vplivala na tok zunanjih sredstev v fakultete. Predsednik KPK Boris tefanec sicer na to odgovarja, da v nobenem primeru transparentnost ne more biti negativna.Glede trenutnega sistema so se skoraj vsi sodelujoi strinjali, da so spremembe potrebne. "To imamo v planu dela za letonje leto. Vendar smo to sposobni narediti sami, brez zunanje pomoi," je preprian Ivan Svetlik.

Vir: Oddaja Tara

S.p. ali d.o.o. ? Kaj je ceneje, laje, varneje ?Kar nekaj podjetnikov, ki imajo po ve sto tiso ali celo ve kot milijon evrov letnih prihodkov, se raje odloi, da bodo ostali podjetniki, in ne bodo odprli podjetja. Spet drugi se poutijo bolje, e imajo drubo z omejeno odgovornostjo.

Preverjamo, kaj je ceneje oziroma katera so glavna merila, na podlagi katerih se podjetniki odloajo, ali bodo imeli s. p. ali d. o. o.

9 3/2015

DAVKI

1. e sodite med pavaliste (eden od pogojev za toje, da letni prihodki ne presegajo sto tiso evrov), se vam z davnega vidika bolj splaa imeti s. p., pravi Miha Kranjc iz raunovodskega servisa Saa. Za primerjavo: od sto tiso evrov letnega prihodka jih je obdavenih 20 tiso. e ste s. p., na davno osnovo plaate 20-odstotni davek, torej tiri tiso evrov. Poenostavljeno: vse drugo, kar vam ostane na raunu, si lahko izplaate. Torej se lahko zgodi, da vam ni ostalo ni (ali ste imeli celo izgubo) ali pa ve deset tiso evrov. V idealnem primeru (torej e ste plaevali le obvezne prispevke in e omenjeno dohodnino,

drugih strokov pa niste imeli), si od sto tiso evrov prihodkov lahko izplaate okoli 70, 80 tiso evrov dohodka (odvisno od viine prispevkov). A najbr vam ni vse ostalo na raunu, saj ste denimo morali kupiti raunalnik, pisarniki material...

e si elite izplaati dobiek kot lastnik d. o. o., ki je tudi na pavalu, boste plaali ve davka. Kot zaposlenemu si plaujete prispevke in dohodnino. Od 20 tiso evrov letne osnove (e je va prihodek sto tiso evrov) najprej plaate 17 odstotkov davka na dohodke pravnih oseb, torej 3.400 evrov. Potem pa e 25-odstotni davek na izplailo dobika lastniku (davek na dividende). e vam ga je ostalo (oziroma e si ga boste izplaali) denimo 50 tiso evrov, boste plaali 12.500 evrov davka in (si) boste dejansko izplaali 37.500 evrov.

To sicer kar pavalno ne pomeni, da se vam vedno bolj splaa biti s. p. kot d. o. o. Prvi, niti ni nujno, da se vam splaa biti pavalist. e so vai dejanski stroki viji od 80 odstotkov prihodkov, potem se za paval (zaradi davnih obveznosti) ne odloite. Eden od pomembnih strokov, ki je oziroma ni davno priznan, je najem (lastnih) poslovnih prostorov. Namre kot s. p. si najemnine ne boste mogli zaraunati (in vam torej ta ne bo zniala davne osnove). Drugae je, e imate d. o. o. in kot lastnik te drube osebno tudi nepreminino, ki jo uporablja druba. Kot lastnik nepreminine lahko svoji drubi zaraunate najemnino; na 90 odstotkov tega zneska boste plaali enkratni, 25-odstotni davek. Hkrati pa bo najemnina niala davno osnovo drubi.

TVEGANJE

2. Tveganje je veje, e imate s. p. Namre, za vse poslovne odloitve oziroma dolgove odgovarjate z vsemsvojim premoenjem. e imate d. o. o., odgovarja druba s svojim premoenjem - torej se vaega osebnega premoenja upniki ne morejo dotakniti. Razen seveda, e ste vi osebno porok za dolgove ali ste dolgove ustvarili namenoma.

SREDSTVA V PODJETJE IN IZ NJEGA

3. e imate s. p., lae jemljete likvidna sredstva oziroma denar iz podjetja. Drugae je, e imate d. o. o.,razlaga Tanja Perne iz drube Precisium, kjer so se pred kratkim preoblikovali iz s. p. v d. o. o. V tem primeru mora biti vsa poraba natanno zavedena. Oziroma: s. p. lahko z denarjem na poslovnem raunu prosto razpolaga, pri d. o. o. je razpolaganje omejeno le na poslovno dejavnost.

103/2015

IMID

4. Lahko se zgodi, da potencialni partnerji - e podjetnika ne poznajo dobro ali e ta nima res specifinegain kakovostnega proizvoda ali storitve - raje sodelujejo z drubo kot z espejem, pravijo nekateri poznavalci. Vasih namre velja, da imajo drube bolj pregledno urejeno poslovanje, knjige, bilance, eprav to sploh ni nujno. Tudi s. p. ima lahko vse urejeno zelo pregledno, pravi Kranjc. Je pa res, da mora druba, ki je obdavena na podlagi normiranih odhodkov (tako imenovani pavalist), e vedno voditi vse knjige v celoti, s. p. pa lahko vodi le evidenco prihodkov in osnovnih sredstev. Tak s. p. tudi ne oddaja letnih raunovodskih izkazov za javno objavo, e dodaja Kranjc.

CENA IN USTANOVITEV

5. Je pa prav gotovo lae ustanoviti s. p. kot d. o. o. Za s. p. ne potrebujete nobenega dodatnega kapitala -vse, kar potrebujete, je le dovoljenje lastnika nepreminine, kjer boste opravljali dejavnost, in banni raun. Za d. o. o. na drugi strani potrebujete najmanj 7.500 evrov ustanovnega kapitala, bodisi v denarnih bodisi v stvarnih vlokih (denimo pisarniki prostor, stroji...). Na trgu sicer lahko za nekaj sto evrov dobite e ustanovljen d. o. o. A pazite, da ne kupite maka v aklju. Preverite, ali je d. o. o. brez dolgov. Poleg tega se zavedajte, da je ustanovitelj v drubo vloil 7.500 evrov in si jih najbr tudi izplaal. Torej ima d. o. o. do njega terjatev v enaki viini. Ko boste za nekaj sto evrov odkupili d. o. o., boste skoraj gotovo morali prevzeti tudi dolg ustanovitelja do d. o. o. Kar sicer ni ni hudega, razen v primeru, ko se vam zadeve zapletejo in greste denimo v steaj. Takrat bodo za teh 7.500 evrov terjali vas osebno kot (novega) dolnika do d. o. o.

STATUS UPOKOJENCA

6. Upokojenci od 1. februarja naprej ne morejo ve prejemati obiajne pokojnine in hkrati imeti s. p. Tudizato so se v Precisiumu odloili, da se iz s. p. (nosilec je bil upokojenec) preoblikujejo v d. o. o. Spomnimo: upokojenci, ki so konec leta 2012 in e naprej opravljali samostojno dejavnost (ali pa so drubeniki in hkrati direktorji), so morali uskladiti svoj status do konca januarja letos. e tega niso storili, jim zavod lahko ustavi izplaevanje pokojnine. Reitvi sta dve: da niste ve podjetnik ali direktor ali pa da dejavnost e opravljate in vloite prijavo v obvezno zavarovanje za vsaj 20 ur na teden, pokojnina pa se vam potem izplauje v sorazmernem delu.

4.000 evrov davka bo najve plaal s. p., ki ima sto tiso evrov letnih prihodkov, ne glede na to, ali si osebno izplaa 10, 50 ali 80 tiso evrov dohodka.

15.900 evrov davka na dohodke pravnih oseb in dividende bo plaal lastnik d. o. o. pavalist, ki ima 100 tiso evrov letnih prihodkov in si osebno izplaa 50 tiso evrov dobika, e obdavenih s 3.400 evri davka na dohodke pravnih oseb (neto dobi 37.500 evrov).

e bi si ga izplaal 10 tiso evrov in dobil neto izplailo 7.500 evrov, bi bilo davka 5.900 evrov (3.400 evrov davka na dohodke pravnih oseb in 2.500 evrov davka na dividende).

e pa bi si iz dobika izplaal 80 tiso evrov (neto izplailo 60 tiso evrov), bi bilo davka 23.400 evrov (3.400 evrov pavalnega davka na dohodke pravnih oseb in 20 tiso evrov davka na dividende).

Vir: Finance 35/2015, Tanja Smrekar

11 3/2015

PRAVNI KOTIEK - KONKURENNA PREPOVED / KONKURENNA KLAVZULA

Konkurenna prepoved je obveznostnega znaaja in pomeni, da delavci za svoj ali za tuj raun ne smejo opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Konkurenna klavzula je dogovorne narave in velja le ob dogovoru.

Zanimo s primerom: Podjetje x, ki se ukvarja z raziskovanjem trga in javnega mnenja v zvezi z gledanostjo nekaterih TV programov, zaposluje delavca Francija. Franci za asa trajanja delovnega razmerja pri tem podjetju honorarno dela trne raziskave e za podjetje y, ki se prav tako ukvarja z raziskovanjem trga na podroju medijev. Postavlja se vpraanje: Ali Franci kri konkurenno prepoved?Odgovor je da.Zakaj jo kri? Bistvo konkurenne prepovedi je v tem, da je obveznostnega znaaja, saj jo doloa e zakon, kar pomeni, da se avtomatino razteza na vse delavce v delovnem razmerju, pomeni pa tudi, da delavci ne smejo za svoj ali za tuj raun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Pri tej zakonski definiciji moramo biti pozorni na dva elementa, in sicer na opravljanje del in poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec (in ne zgolj formalno, tako da ima tako dejavnost vpisano v register, a je v praksi ne opravlja) in na dejstvo, da mora taka dejavnost delodajalcu predstavljati konkurenco. To pomeni, da mora biti podjetje, za katerega Franci honorarno opravlja trne raziskave, konkurenno podjetju, v katerem je Franci sicer zaposlen, denimo v tem smislu, da tudi to drugo podjetje opravlja trne raziskave na podroju medijev, ne pa denimo na podroju trgovine z ivili. Ker podjetje x, kjer je Franci zaposlen, pone prav to, torej opravlja trne raziskave za doloene medije, je jasno, da Franci s tem, ko istovrstno dejavnost opravlja za drugo podjetje, pa eprav le obasno, kri konkurenno prepoved.

Poglejmo e en primer. Delavec Jaka je bil zaposlen pri podjetju xx, ki se ukvarja z nepremininskim posredovanjem. Delodajalec mu je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dal v podpis pogodbo s konkurenno klavzulo, v skladu s katero Jaka e dve leti po sporazumnem prenehanju zaposlitve pri tem podjetju ne bo smel opravljati dejavnosti nepremininskega posredovanja pri drugih nepremininskih agencijah. Jaka je ez nekaj mesecev res prekinil delovno razmerje v podjetju xx in se zaposlil v podjetju yy, ki se prav tako ukvarja z nepremininskim posredovanjem. Delodajalec xx ve, da je z Jakom podpisal konkurenno klavzulo in je jezen, ker naj bi jo ta prekril, zato ga toi in uveljavlja odkodnino iz naslova kritve konkurenne klavzule. Jaka se brani s tem, da ni kril konkurenne klavzule, saj pri novem delodajalcu ni izkoristil poslovnih znanj, ki jih je pridobil pri prvem delodajalcu. Je Jaka kril konkurenno klavzulo?Odgovor je - ne.Medtem ko je za konkurenno prepoved znailno, da se razteza na vse delavce v delovnem razmerju in da se je ne da obiti s pogodbo ali z druganim dogovorom, je konkurenna klavzula druganega znaaja. Bistvo pri njej je, da je fakultativne (dogovorne) narave, kar pomeni, da velja le, e sta se pogodbeni stranki o njej izrecno dogovorili, pa e v tem primeru velja le v nekaterih, z zakonom tono doloenih primerih - velja le po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in se lahko dogovori samo tedaj, ko delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnina, proizvodna ali poslovna znanja in zveze, ki so znailne za delodajalca, pri katerem je zaposlen in ki jih drugje ni mogel pridobiti. Toda Jaka je podpisal konkurenno klavzulo in je verjetno pri prvem delodajalcu res pridobil kakna poslovna znanja. Zakaj torej ni kril konkurenne klavzule?

Zato, ker je uspel dokazati, da poslovnih znanj, ki jih je uporabil pri delodajalcu yy (denimo poznavanje nepremininskega trga, zakonodaje s tega podroja, priprave pravnih aktov) ni pridobil pri delodajalcu xx, ampak e prej, ko se je izuil za nepremininskega agenta in ko je delal v svojem podjetju. Ker je to dokazal, je delodajalec xx tobo tudi izgubil.Spotovanje konkurenne klavzule tudi ni zastonj. Potrebno je namre vedeti, da mora delodajalec delavcu za spotovanje konkurenne klavzule plaati nadomestilo za spotovanje take klavzule, katerega viina ne sme biti nija od tretjine povprene mesene plae delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora dogovorjeno meseno nadomestilo plaevati ves as trajanja konkurenne klavzule.

Vir : http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/konkurencna-prepoved-in-konkurencna-klavzula

Vidimo torej, da konkurenna prepoved na eni in konkurenna klavzula na drugi strani nista sestavljeni iz istega testa. Medtem ko se veina strokovnjakov strinja, da je konkurenna prepoved legitimno zakonsko doloilo, saj je prav, da je delavec delodajalcu med trajanjem delovnega razmerja lojalen vsaj do te mere, da

mu vmes ne skae ez plot, pa so mnogi mnenja, da je konkurenna klavzula sporneja, saj se z njo vendarle omejuje ustavna pravica delavca do svobode zaposlitve oziroma do svobodne izbire poklica. Zato

je prav, da se uporablja omejeno in le v upravienih primerih.

123/2015

Zadovoljstvo, kljub dokapitalizacijam ?!

Banka Slovenije je zadovoljna sama s sabo !Kaj je zares poela BS v slovenski banni krizi, kaj je videla in esa ni, koliko so bili njeni ukrepi pametni, koliko se je motila, koliko je vztrajala in zakaj ni ?

Videlo se bo, da BS ni suho zlato. e se spominjate, sta politika in nadzornik na zaetku govorila, da bo luknje najve za 1,2 milijarde, luknje je bilo za ve kot tiri milijarde evrov. Taka zmota ni le razlika v metodologiji. Je problem nadzora.V uvodnem delu z nazornimi tevilkami in grafi poroilo ponazori dogajanje pred krizo in po njej. Je strnjeno, pametno in tudi kar kriminalno branje, e tevilke, posebej primerjave s tujo konkurenco, postavi v lastno denarnico. Drugi del, kako se je BS z ukrepi trudila, pa ni bila usliana, je po nai oceni nekoliko pristranski - velika sprememba in korist v sploni slovenski miselnosti bi bili, da bi ustanove in ljudje zmogli kritino pogledati na svojo vlogo, ne pa, da natevajo, mi smo naredili vse. To vse pa ni dovolj, e je banne luknje za tiri milijarde.Tretji del je sanacija, ki ne pove ni novega ne druganega od e znanih stali BS. etrti del pa govori o izzivih bank, ki so spet nujno branje za vse poslance. Zasluijo si tudi podrobnejo predstavitev, zato bomo v tem lanku izpostavili le nekatere. lanek je sestavljen iz trditev poroila in komentarja Financ.

1. Trije kljuni segmenti, ki so prispevali k razvoju banne krize: hitra in neuravnoteena rast pred krizo, ezmerna zadolenost nefinannih podjetij ter model lastninskega preoblikovanja, financiran zzadolevanjem ter obremenitvijo prihodnjih denarnih tokov odkupljenih podjetij za odplaila dolga za izvedbo lastninjenja, dejavniki kopienja slabih posojil v krizi.

13 3/2015

KAJ OSTAJAJO IZZIVI BANK ?

Poveuje se odvisnost bank od bonitetne ocene drave, ker so bilance bank polne dravnih obveznic.Uinek je iri, saj so na bonitetne ocene vezane tudi zavarovalnice, dodaja BS. eprav se zniujejo nedonosne terjatve, je kreditno tveganje e vedno visoko. Na DUTB niso lebalkanske terjatve in druge terjatve do tujine, tako da nedonosne terjatve do tujcev ostajajo problem. Enako terjatve do malih in srednjih podjetij. Zahteve po kapitalski ustreznosti se bodo zaostrovale. Banke ni ve ne sluijo, glavni izziv je pozitivna donosnost, ki bi omogoala generiranje kapitala. Pomemben izziv je, kje in kako dobiti dobre stranke - posameznike in podjetja - in kako jihobdrati. BS opozarja na vejo nevarnost odliva vlog v tujino! Depoziti se zelo nizko obrestujejo, posojila paso v primerjavi z Evropo e vedno draga. Posojila se bodo e zmanjevala, e ukrepi QE ne bodo dali izrazito pozitivnih uinkov: podjetja soe vedno prezadolena, tevilo steajev se poveuje; dobra podjetja dobivajo posojila v tujini, na kapitalskem trgu ali se financirajo sama, ni novih investicij. Bolj kot dodatno razdolevanje podjetij in krenje obsega poslovanja Banka Slovenije kot ugodnoreitev omenja privatizacijo in bolj spodbudno okolje za priliv kapitala.

Vir : Prirejeno po Finance 51/2015, avtorica Simona Toplak

http://www.finance.si/8818802/Banka-Slovenije-je-zadovoljna-sama-s-sabo-%C4%8Deprav-smo-v-banke-zmetali-tri-milijarde?metered=yes&sid=406591773

Poraunavanje neupravieno prejetih javnih sredstev z otrokim dodatkom

uRADNO POjAsNiLONeupravieno prejeta javna sredstva so tista sredstva, ki jih je posameznik dobival bodisi zaradi lanega prikazovanja podatkov ali zamolanja (namernega ali nenamernega) podatkov ali nepravoasno sporoene spremembe, ki bi vplivala na viino prejemka (subvencije). Sredstva, ki jih je posameznik neupravieno prejel, je treba vrniti. Kot oseba, ki je dolna vrniti neupravieno prejeta javna sredstva, se ne teje samo upravienec do otrokih dodatkov, ampak tudi osebe, ki se upotevajo pri ugotavljanju materialnega poloaja druine (zakonec, zunajzakonski partner oziroma partner, s katerim oseba ivi v registrirani istospolni partnerski skupnosti).Neupravieno prejeta javna sredstva je treba vrniti v 60 dneh od izvrljivosti odlobe. e je oseba, kljub razveljavitvi odlobe za denarno socialno pomo ali varstveni dodatek ali otroki dodatek zaradi neupravieno prejetih javnih sredstev, e upraviena do otrokega dodatka, center za socialno delo ele po preteku roka 60 dni od izvrljivosti odlobe otroki dodatek porauna. VIR : MDDSZ

143/2015

Uspeni Slovenci oz. Slovenke!

efinja Mlekarne Planika med najuspenejimi gospodarstveniki Primorske

Gospodarstvenike Primorske za minulo leto skupaj izbirajo Radio Koper, Televizija Koper - Capodistria in Primorske novice, priznanja pa so podelili veraj

Borbeni asi za mlekarne

Nagrada je priznanje celotnemu kolektivu, poudarja Anka Lipuek Miklavi. Lani so poslovali podobno kot predlani. Imeli smo imeli smo okrog devet milijonov evrov prihodkov in 200 tiso evrov istega dobika, pravi Anka Lipuek Miklavi.

Ker se razmere na trgu zaostrujejo in upada prodaja veini domaih mlekarn, bo letos zadovoljna s pozitivnim poslovanjem.

okiral me je podatek Alea Kuharja z biotehnike fakultete v Ljubljani, da je na policah naih trgovin kar 49 uvoenih mlenih izdelkov,

Zaveda se, da morajo osveati kupce, zakaj so njihovi siri in mleko bolj kakovostni, varni in zdravi.

Mlekarna Planika je v lasti Kmetijske zadruge Tolmin. Mleko odkupuje od kmetov v Posoju, na Cerkljanskem in Banjki planoti. V Bovcu pa ima lastno farmo s 130 kravami molznicami. Njihovi izdelki pod blagovno znamko Planika in Bohinjka so najvije kakovosti, kar dokazujejo tevilna priznanja. Imajo tudi certifikat za proizvodnjo ekolokih izdelkov. Tradicijo in izkunje ve kot 50 zaposlenih povezuje s sodobnimi procesi v uspeno zgodbo. V njej imajo pomembno vlogo tudi kmeti, ki jim mlekarna z odkupom vsega mleka omogoa, da ohranjajo ivinorejo. Avtorica : Petra ubic,

vir: http://www.agrobiznis.si/8818829/%C5%A0efinja-Mlekarne-Planika-med-najuspe%C5%A1nej%C5%A1imi-gospodarstveniki-Primorske

Gospodarstvo

Slovenska gospodarska slikaStroki dela v Sloveniji so v zadnjem etrtletju 2014 medletno zrasli za 1,1 odstotka. Kot je razvidno iz podatkov dravnega statistinega urada, so se z vidika sestave strokov dela za dejansko opravljeno delovno uro plae zviale za 0,7 odstotka, drugi stroki dela za dejansko opravljeno delovno uro pa so se zviali za 2,4 odstotka.

15 3/2015

DAVNE OLAJAVE1. Splona olajava

Viina skupne splone olajave je odvisna od viine skupnegadohodka v letu 2015:

e znaa skupni bruto dohodek znaa splona olajava v evrih/meseno v evrih/meseno

nad do0,00 905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebne olajave v evrih/mesenoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajava za rezidenta, ki se izobrauje in ima status dijaka ali tudenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrevanega druinskega lana 203,08

za vzdrevanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrevanega otroka 220,77za tretjega vzdrevanega otroka 368,21za etrtega vzdrevanega otroka 515,65za petega vzdrevanega otroka 663,09 za vse nadalj nje vzdrevane otro ke se olajava gle de na viinoza pred ho dne ga vzdreva ne ga otro ka povea za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplaa glavni delodajalec, se za leto 2015 izrauna na podlagi Pravilnika o doloitvi olajav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, t. 94/14

e znaa neto davna znaa dohod ni na osno va v evrih/meseno v evrih/mesenonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Najizraziteje znianje strokov je v dejavnosti rudarstvo (za 8,4 odstotka), najizraziteja rast pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 10,1 odstotka).

MDDSZ

Zakon za uvedbo kvot v poslovodstvih gospodarskih drubKomisija za peticije ter lovekove pravice in enake monosti ter Odbor za delo, druino, socialne zadeve in invalide sta 13.marca sprejela zelo pomemben sklep za razvoj enakosti spolov v Republiki Sloveniji. Omenjeni sklep nalaga Ministrstvuza delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, da pripravi zakonsko podlago za uvedbo kvot manj zastopanega spola v upravnih in nadzornih odborih gospodarskih drub. Spodbujanje uravnoteene zastopanosti ensk in mokih v procesih odloanja v gospodarstvu je trenutno med prioritetnimi temami Republike Slovenije na podroju enakosti spolov. Je tudi eden od kljunih ciljev nacionalnega programa za enake monosti ensk in mokih 2015-2020, ki je v postopku priprave.

Vir : MDDSZ

163/2015

SINDIKALNA LISTA - MAREC 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 15,02 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26

1.2. Dnevnice za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 17,00 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20

2. Kilometrina:Za prevoz na slubenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaa povrailo strokov prevoza zavsak kilometer: 0,37

3. Nadomestilo za loeno ivljenje:- po KP za obrt in podjetnitvo ter po KP med delavciin drubami drobnega gospodarstva 334,00

4. Prenoevanje:Stroke prenoevanja dobi delavec povrnjene v viinizneska na predloenem raunu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):v viini 100% cene javnega prevoza

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v viini 65% cene javnega prevoza.

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15

7. Nagrade dijakom in tudentom na praktinem usposabljanju:letnik dijak tudentprvi 90,00 170,00 drugi 120,00 170,00 tretji in etrti 150,00 170,00

Nagrade ne izkljuujejo tipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetnitvo

(od 01. 01. 2014 naprej): lan SOPS: nelan:- za deset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 632,41

474,31

- za dvajset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 948,62

790,52

- za trideset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 1.264,82 1.106,72

b) 632,41

po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu - za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu -za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetnitvo ter KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva 3162,06 (oziroma v viini dveh povprenih mesenih pla delavca za pretekle tri mesece, e je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomo: 1581,03

11. Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetnitvo najmanj 798,64 - po KP med delavci indrubami drobnega gospodarstva najmanj 798,64

najve 1096,26

Po podatkih Statistinega urada Republike Slovenije je znaala povprena mesena plaa na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v

Sloveniji v decembru 2014 bruto 1566,09 oziroma neto 1018,67 , za obdobje X-XII pa bruto 1581,03 oziroma neto 1026,58 .

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNITVO Skladno z 59. lenom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo (Ur. l. RS t. 92/2013) znaa najnija osnovna plaa od 1. januarja 2015 naprej:

I. tarifni razred 588,09 II. tarifni razred 611,39 III. tarifni razred 642,92 IV. tarifni razred 657,68V. tarifni razred 697,36 VI. tarifni razred 799,43 VII. tarifni razred 935,50 VIII. tarifni razred 1048,88

*Za mesec januar 2015 in naprej so se plae poveale za dejansko povpreno letno inflacijo, za 0,2 % ( Vir : SURS)

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in drubami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, t. 94/2010) znaa izhodina plaa od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 II. tarifni razred 635,42 III. tarifni razred 713,42 IV. tarifni razred 809,61 V. tarifni razred 897,36 VI. tarifni razred 1.070,16 VII. tarifni razred 1.215,08 VIII. tarifni razred 1.449,16 IX. tarifni razred 1.739,00

*Najnije osnovne plae po tej KP se v mesecu februarju tekoegakoledarskega leta poveajo v viini povprene letne stopnje rasti cen ivljenjskih potrebin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statistinega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba priteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in tekih pogojev dela.

MINIMALNA PLAA: Minimalna plaa za zaposlenega, ki dela polni delovni as, je od 1. januarja 2015 naprej doloena v

viini bruto 790,73 .*

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

948,62

1264,82

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNITVUPOSTANITE LANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetnitvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vae plae in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povraila strokov prevoza na delo in iz dela, viino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoi, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vkljuno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni poloaj,vas vabimo, da se nam pridruite!

lani sindikata imajo zagotavljeno brezplano pravno pomo pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reevanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomojo mediacije ali arbitrae.

SKUPAJ BOMO MONEJI!Za podrobneje informacije o vlanitvi v Sindikat obrti in podjetnitva in njegovem delovanju se obrnite na obmono organizacijo sindikata, ki vam je najblija:Osrednjeslovenska obmona organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Obmona organizacija GorenjskaPotna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SeanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija SavinjskaGledalika 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija PomurjeKardoeva 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Podravje in KorokaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

aleko-savinjski sindikati Preernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Obmona organizacija Spodnje Podravjeukova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

OBVESTILOMIRNO REEVANJE SPOROV V OBRTI IN PODJETNITVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so lani Zdruenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo reitev na sodiu, posluite mirnega reevanja sporov s posredovanjem ali arbitrao, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenijein

Zdruenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ.

Za podrobneje informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DEL DOHODNINE NAMENITE SINDIKATU!

Vsak davni zavezanec, ki plaa dohodnino, lahko delek te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v dravno blagajno za financiranje razlinih humanitarnih, kulturnih in drugih splono koristnih drutev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo in ga poslati na na-slov Davna uprava RS, p. p. 107, Davna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davno izpostavo.

DONACIJA VAS NI NE STANE!Vsi, ki se boste odloili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tnitva Slovenije, nam sporoite va naslov na tel. t.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo e izpolnjen obrazec, ki ga morate le e podpisati in poslati na omenjeni naslov davne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoi delav-cem, ki ivijo v tekih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesree. Za vao donacijo se vam v imenu delavcev e vnaprej zahvaljujemo!

Marec, v znamenju praznikov in sejmov

Blank PageBlank Page