LETO XXXII, številka 11, november 2015

v obrti in podjetništvu

Ljubljana - MMC RTV SLO

Na uvodni problemski konferenci projekta SKUPAJ - gradniki zdravja je predsednik Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, g. Peter Jančar v svojem nagovoru izpostavil pomen vrednot in sodelovanja, ki je hkrati tudi temelj projekta SKUPAJ - gradniki zdravja, ki ga kot vodilni partner vodi Podjetniško trgovska zbornica pri GZS ter dva projektna partnerja, SOPS ter SDTS. Predsednik je dejal, da mu je v veselje v imenu organizacije spregovoriti na tako pomembnih dogodkih, ki v ospredje postavljajo sodelovanje različnih organizacijskih struktur. Pri tem je imel v mislih sodelovanje med delojemalskimi in delodajalskimi organizacijami, predvsem pa sodelovanje med delavcem v podjetju in delodajalcem kadar gre za varnost in zdravje pri delu, pa tudi nasploh za korektno sodelovanje omenjenih.

V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor predsednika, ki je pomenljiv in vsebinsko bogat !

Ljudje se danes soočamo z izzivi, katerim do pred kratkim nismo dajali prav posebnega poudarka. Gospodarska kriza, nujnost strukturnih reform, pomanjkanje čuta za odgovornost, pomanjkanje časa za aktivnosti, ki nas napolnijo z energijo, in podobni problemi so naš – družbeni, skupni imenovalec. Ta skupni imenovalec pa posledično vodi v degradacijo medsebojnih odnosov, v nezaupanje, egoizem, egocentrizem in nenazadnje je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na pojav stresa pri posamezniku. Koncept stresa malone povzroča zmedo, saj ga ni moč jasno in enotno definirati.

Prepričan sem, da se zbrani strinjamo, da je delo vrednota, ki jo moramo ceniti in spoštovati. Delo pa hkrati tudi vpliva na zdravje, lahko pozitivno, lahko negativno. Stimulira našo inteligenco, naše sposobnosti, vpliva na ambicije, nam daje identiteto, socialno podporo in materialne nagrade. Pozitivna plat dela je rezultat optimalnih delovnih razmer, stopnje avtonomnosti, ki jo delavcu podeli njegov nadrejeni, pa tudi delovna klima v organizaciji mora temeljiti na zaupanju in če že ne na prijateljski pa vsaj profesionalni in korektni podpori. Dober delodajalec je delavcu v oporo, delodajalcu pa mora biti v oporo država, z različnimi davčnimi razbremenitvami in dopuščanjem ekonomske svobode ter delovanjem prostega trga, saj je le tako lahko krog sklenjen in vzpostavljeno ustrezno ravnovesje ekonomske moči. Le-ta hkrati vodi v višje zaposlovanje, manj socialnih transferjev ter pošilja signal, da je delo dejansko vrednota in da se delo splača !

Če ne upoštevamo izrečenega, se srečamo z negativno platjo vpliva dela. Zaposleni imajo občutek, da ne delajo v podporni klimi, ki posledično ne zagotavlja potrebne motivacije – od motivatorjev do higienikov, pomeni, nizka neto izplačila, vse večje delovne obremenitve, zaradi pomanjkanja kadra pa tudi zaradi velike globalne konkurence. Vse to predstavlja delovne obremenitve, ki vodijo v stres, saj jim posameznik niti telesno niti duševno na dolgi rok ne zmore biti kos.

Kot samo ime organizacije nakazuje, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, stremi k aktivnostim, ki vodijo v izboljšanje delovnega okolja, ekonomskega položaja delavcev pa tudi v dobra zaposlitvena izhodišča delodajalcev, saj se kot družbeno odgovorna organizacija in družbeno odgovorni posamezniki zavedamo, da je samo s sodelovanjem državnih institucij in nas – različnih interesnih združenj odvisna kakovost življenja državljanov. Želeli ali pa ne, se nam na kraju vse kar ni storjeno kot bi moralo biti, odraža v slabšem socialnem položaju in blagostanju, na državni ravni pa s stopnjo inflacije, brezposelnostjo, zunanjim in notranjim dolgom države, ipd.

Projekti, ki so v teh težkih finančnih časih podprti s strani različnih državnih institucij, dajejo signal, da vemo, da lahko samo skupaj dosežemo več in izboljšamo naše izhodiščne možnosti ter jih spremenimo v priložnosti.

Delo = vrednota !

3 11/2015

ABC o OiRA

Besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZ

Izračun pokojninske osnove po ZPIZ-1 in ZPIZ-2

roZDRAV 2- usposabljanje mladih !

v obrti in podjetništvu

Mesečno informativno glasilo SOPS Št. 11 november 2015Glasilo za delavce v obrti in podjetništvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna služba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo.

Uvodna konferenca SKUPAJ - gradniki zdravja

Prihodnja številka izide decembraIz vse bi ne:

4

7

10

12

Smernice za izvajanje aktivne politike zaposlovanja v obdobju 2016-2020 13

15

Sindikalna lista - november 2015 16

Priložnost, da povečamo število delovnih mest, povečamo število delovno aktivnega prebivalstva, predvsem pa da delovna mesta postanejo varnejša in se v kolikor se da veliki meri izognemo absentizmu in prezentizmu na delovnem mestu, smo hvaležni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da je zaznal naša prizadevanja ter finančno podprl projekt, ki ga izvajamo skupaj z našimi socialnimi partnerji – Podjetniško trgovsko zbornico Slovenije pri GZS ter prijateljskim Sindikatom delavcev trgovine.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije si bo kot v dosedanjih 65. letih odgovornega in konstruktivnega delovanja, še naprej prizadeval, da podjetnikovo in delavčevo delo ostane vrednota.

Peter Jančar, predsednik SOPS

411/2015

Spodbujanje vključevanja delodajalcev in delavcev v postopek ocenjevanja tveganja na delovnem mestu V Evropski uniji vsake tri minute in pol nekdo umre zaradi nezgode na delovnem mestu ali bolezni, povezane z delom (EU-OSHA). Za varnost in zdravje pri delu je sicer odgovorno vodstvo, a vendar je najboljše rezultate moč doseči z aktivnim sodelovanjem vseh delavcev.

Spletno orodje OiRA »Online interacitve Risk Assessment« je pripomoček, ki želi delodajalcem in delavcem približati eno najpomembnejših orodij zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, in sicer ocenjevanje tveganja. Orodje je brezplačno, enostavno dosegljivo na spletu in uporabniku prijazno, ciljno usmerjeno in prilagojeno posameznim dejavnostim ter popolnoma prilagodljivo. Orodje OiRA uporabnika vodi skozi bistvene faze ocenjevanja tveganja, ki jih prikazuje spodnja slika. Pri vsakem izpostavljenem tveganju pa se uporabnik lahko seznani tudi s predpisano z zakonodajo o zdravju in varnosti.

V orodje OiRA se lahko prijavi vsak, ki ima dostop do računalnika ali pametnega telefona ter elektronski naslov, s katerim se registrira v aplikacijo. Delavce orodje OiRA motivira k aktivnemu sodelovanju pri postopku ocenjevanja tveganja, saj lahko sami raziskujejo spletno orodje, sami izvajajo ocenjevanje ter se pri tem seznanjajo s tveganji pri delu, ki ga opravljajo.

5 11/2015

Slika : Ocenjevanje tveganja

Interaktivno orodje OiRA delavce spodbuja k dejavnemu sodelovanju z delodajalci, saj svoje ugotovitve lahko neposredno sporočajo vodstvu ter s tem pripomorejo k izboljšavam v delovnem okolju oziroma na delovnih mestih. Vodstveno osebje pogosto nima rešitev za vse težave v zvezi z zdravjem in varnostjo, medtem ko so delavci in njihovi zastopniki podrobno seznanjeni in imajo izkušnje s tem, kako se delo opravlja in kako vpliva nanje. Zato morajo delavci in vodstveno osebje tesno sodelovati, da bi našli skupne učinkovite rešitve, kar pomembno za preprečevanje tveganj.Z vidika delodajalcev gre za to, da dobijo pomoč pri opredeljevanju resničnih težav in pravih rešitev ter da imajo motivirano delovno silo. Z vidika delavcev pa gre za to, da si zagotovijo varnost pred poškodbami pri delu.

Orodje OiRA je več kot odličen pripomoček za spodbujanje tovrstnega sodelovanja ter s tem komunikacije in motiviranosti za zdravo in varno!

Orodje OiRA- brezplačno,- namenjeno mikro in malim podjetjem (do 50 zaposlenih),- enostavno dosegljivo na spletu in uporabniku prijazno,- ciljno usmerjeno, prilagojeno posameznim dejavnostim in popolnoma prilagodljivo,- podprto z razvojem EU skupnosti OiRA.

611/2015

V Sloveniji smo k projektu pristopili po pozitivni oceni Ekonomsko-socialnega sveta ter navdušujočih odzivih že vključenih držav članic EU. Orodje OiRA omogoča malim delodajalcem, da se neposredno vključijo v zagotavljanje varnega in zdravega dela. Prav možnost aktivnejše vključitve delodajalcev, s tem da prevzamejo opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu v svojem podjetju, pa je v slovenski pravni red vnesel tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD; Uradni list RS, št. 43/2011), ki je stopil v veljavo konec leta 2011.

Trenutno so v Sloveniji aktivna orodja OiRA za:• Delo v frizerski dejavnosti• Cestni transport• Delo v mizarski delavnici• Delo v pisarni• Čistilni servisi• Delo v gradbeništvu

Do konca leta 2016 pa bodo razvita in aktivna še orodja OiRA za dejavnosti:• Pek• Mesar• Trgovec (orodja razvijamo v sklopu projekta SKUPAJ - gradniki zdravja, op.p.)• Avtoserviser• Slikopleskar/črkoslikar/fasader• Elektroinstalater• Krovec• Kovinar• Parketar• Vulkanizer• KuharOrodja OiRA so dostopna na spletnem naslovu MDDSZ oz. EU OSHA:http://www.osha.mddsz.gov.si/oira-ocenjevanje-tveganjahttp://www.oiraproject.eu

EU & OiRAAgencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) s svojimi aktivnostmi prispeva k temu, da so delovna mesta v Evropi varnejša, bolj zdrava in produktivna.

Strategija Evropske skupnosti za varnost in zdravje pri delu je narekovala razvoj enostavnega spletnega orodja za lažjo izvedbo ocenjevanja tveganja kot pomembnega načina organizacije preventivnih aktivnosti na delovnem mestu. Več sto tisoč podjetij po vsej Evropi redno ocenjuje tveganja. Analiza raziskav o podjetjih ESENER (http://www.esener.eu) pa je pokazala, da imajo številna mikro in mala podjetja določene težave pri ocenjevanju tveganja in sprejemanju preventivne politike na splošno. Orodje OiRA naj bi imelo s potencialnim občinstvom v približno 20-ih milijonih mikro in malih podjetij v Evropski uniji (EU-27) ključno vlogo pri preoblikovanju Evrope v varnejše, bolj zdravo in bolj produktivno delovno okolje.

EU-OSHA je z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sklenila Memorandum o razvoju, rabi in vzdrževanju orodja OiRA v Sloveniji. Pri pripravi slovenske različice sodelujejo razvijalci orodja OiRA, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat RS za delo in socialni partnerji. Obiščite: http://www.oiraproject.eu

Nataša Kramar, Zavod Varen sem

7 11/2015

SKUPAJ - gradniki zdravja, informacije z uvodne konference

SKUPAJ OZDRAVIMO DELOVNO MESTO

6. novembra 2015 je bila v okviru projekta »SKUPAJ – gradniki zdravja« organizirana problemskakonferenca. Projekt na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2015 in 2016 ZZZS izvajajo Podjetniško trgovska zbornica pri GZS, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije in Sindikat delavcev trgovine Slovenije.

Mag Brane Lotrič, predsednik upravnega odbora Podjetniško trgovske zbornice pri GZS je povzel cilje projekta: izdelava spletenega orodja OiRA za izdelavo ocene tveganja za mesarje, peke in trgovce, 10 delavnic po Sloveniji o promociji zdravja na delovnem mestu v mikro in malih podjetjih, dve konferenci, zloženka in spletna stran. Delodajalec potrebuje zdravega in dobrega delojemalca, zato je potrebno vlagati v delojemalce. Investicija v zdravje se povrne do petkrat in brez dobrega delojemalca ni uspešnega podjetja.

Vesna Stojanovič, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije je dejala, da je za znižanje stroškov bolniških odsotnosti do 30 dni, ki znašajo 40 milijonov €, potrebno povečati sodelovanje med delodajalci in delojemalci pri promociji zdravja na delovnem mestu. V mikro in malih podjetjih se meje med poklici brišejo, zato je potrebno več pozornosti nameniti varnosti na delovnem mestu in promociji zdravja. Na delojemalca je potrebno gledati kot na najpomembnejši člen v verigi dela.

Peter Jančar, predsednik Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, je dejal, da je delo vrednota, ki vpliva na zdravje. Pozitivna plat dela je, da je dober delavec delodajalcu v oporo, delodajalcu pa mora biti v oporo tudi država. Negativni vplivi dela slabšajo medsebojne odnose, povečujejo obseg dela, stres in bolniško odsotnost. S sodelovanjem socialnih partnerjev, državnih in interesnih institucij lahko dosežemo več delovnih mest, več varnosti, manj absentizma in prezentizma.

811/2015

Vsaka poklicna bolezen je preprečljiva, zato moramo zdraviti delovno mesto in ne samo človeka, pravi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v predstavitvi poklicnih bolezni pekov, mesarjev in trgovcev. Od leta 2003 imamo Pravilnik o poklicnih boleznih, kjer je navedenih 200 različnih poklicnih bolezni. Za področje pekarstva, mesarstva in trgovine so poklicne bolezni povezane z mišično skeletnim sistemom, zato je zelo pomembno na kakšnih stolih sedijo zaposleni, na bolezni hrbtenice vpliva tudi dvigovanje bremen. Sindrom zapestnega prehoda je tipičen za peke in mesarje, ravno tako pa uporaba moči pri delu z roko in prsti (ročaj pri nožu, prisilna drža, vibracije strojev…), poškodbe ram (polnjenje polic….), zaradi stalnih obremenitev prihaja do obolenj kit, prihaja tudi do alergij (moka je močan alergen), peki in mesarji pa se soočajo tudi s hrupom na delovnem mestu. Preprečevanje poklicnih bolezni je povezano s prilagoditvijo delovnega mesta delavcu in delu, ki ga opravlja (primerni stoli, višina delovnih pultov…) in ustrezni organizaciji dela, ki preprečuje, da delavci opravljajo ponavljajoče operacije dela. Primerjava bolniških odsotnosti med zasebnim in javnim sektorjem je pokazala, da je poškodb več v zasebnem kot v javnem sektorju. Bolniških odsotnosti je več v javnem sektorju, tudi več nege družinskih članov. Zaposleni v zasebnem sektorju podcenjujejo bolezni in simptome bolezni, tako je enaka oblika raka težje ozdravljiva za zaposlene v zasebnem kot za zaposlene v javnem sektorju, tudi infarktni so pogostejši v zasebnem sektorju.

OiRA je brezplačno spletno orodje za pripravo ocene tveganja, je dejal Lorenzo Munar, vodja projekta v Oddelku za preventivo in raziskave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. OiRA je enostavno in brezplačno orodje, ki je v veliko pomoč mikro in malim podjetjem, ki predstavljajo večino gospodarskih subjektov. Mikro in mala podjetja imajo na voljo za izdelavo ocene tveganja omejena sredstva, so bolj občutljiva na svetovnem tržišču, tveganje za delovne nesreče je večje. S spletnim orodjem OiRA je od leta 2011 izdelava ocene tveganja približana potrebam delodajalcev in delojemalcev, na voljo je v 18 jezikih, za 85 sektorjev in v uporabi v 16 državah. V izdelavi so orodja še za 30 sektorjev, hkrati pa širijo tudi mrežo socialnih partnerjev v podporo OiRA. OiRA na skupni spletni platformi omogoča enostaven dostop in uporabo, hkrati pa uporabniku daje tudi izobraževalno in inovativno razsežnost, omogoča nadzor uporabe in doseganje drugih virov informacij.

Nataša Kramar iz zavoda Varen sem je predstavila delovanje orodja OiRA v Sloveniji od leta 2011. Uporaba orodja je bila potrjena na ekonomsko socialnem svetu, podpisnik z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Do sedaj je izdelanih 6 orodij, 10 pa jih bo izdelanih do konca leta 2016. Vsa orodja za izdelavo ocene tveganja pregleda in potrdi Inšpektorat za delo. Uporaba spletnega orodja povezuje delodajalce in delojemalce. Delojemalec dobro pozna svoje delovno mesto in uporaba OiRA delojemalca aktivno poveže z delodajalcem, delovnim procesom in hkrati poveča ozaveščenost o varnosti na delovnem mestu.

9 11/2015

O preventivi na delovnem mestu za zmanjšanje absentizma in prezentizma je govorila Alenka Planinc Rozman iz plAnincA d. o. o. O prezentizmu govorimo takrat, ko smo na delu, čeprav smo bolni. Po ocenah so stroški prezentizma kar ena in pol krat višji kot stroški bolniških odsotnosti. Potrebno je vložiti veliko dela v ozaveščanje o pomenu zdravja, spremeniti organizacijsko kulturo in veliko pozornosti nameniti izboljšanju odnosov na delovnem mestu. Raven absentizma in prezentizma je posledica neurejenih odnosov na delovnem mestu in izračuni oportunitetnih stroškov kažejo, da je vložek v preventivo in izboljšanje odnosov potreben.

Metka Penko Natlačen iz Pravne službe GZS je predavala o pomenu poznavanja Zakona o zdravju in varstvu pri delu za delodajalce. Zakon je v uporabi od leta 2011 in je posledica neustrezne uporabe starega zakona v praksi. Nov zakon je bil pripravljen na osnovi analize izvajanja starega zakona in zato uvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, ki vključuje tako telesno kot duševno zdravje. Delodajalcu pa omogoča, da se usposobi sam ali pa usposobi svojega zaposlenega za področje zdravja in varnega dela.

Branka Drnovšek Adamlje iz podjetja Konto + o je govorila o davčnem vidiku tega, kako zdravi zaposleni povečujejo dobiček. Promocija zdravja podjetje največ stane takrat, ko je delavec na bolniški. Če so v promociji zdravja pravilno navedene posamezne aktivnosti (stroški za fitnes, vikend oddihi…), so to davčno priznani odhodki, delavcem pa se ne štejejo v boniteto.

Problemsko konferenco je zaključil mag. Borut Brezovar s predavanjem »Aktivnosti za izdelavo načrta promocije zdravja na delovnem mesti za mikro in mala podjetja«. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur.l.RS, št. 43/11) nalaga delodajalcem, da morajo načrtovati in izvajati program promocije zdravja na delovnem mestu, da morajo zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja, da se ohranja in krepi telesno in duševno zdravje delavcev. Delodajalec mora tudi v izjavi o varnosti z oceno tveganja načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu.

Promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu počutju in zdravju delavcev, s čimer se doseže zmanjšano izostajanje od dela, zmanjša se število delovnih invalidov, zmanjša se fluktuacija, poveča se kakovost izdelkov in storitev.

1011/2015

__________________________________________________________________________________

Promocija zdravja na delovnem mestu so skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja na delovnem mestu, kar dosežemo s kombinacijo organizacijskih ukrepov (gibljiv delovni čas, delo na domu, možnosti za vseživljenjsko učenje…), ukrepov v izboljšanje delovnega okolja (skupni družabni prostori, popolna prepoved kajenja, spodbudno psihosocialno delovno okolje...) in individualnih ukrepov (športni tečaji, zdravo prehranjevanje, opuščanje kajenja, izleti, športni dogodki…). Delodajalec oblikuje delovno skupino, odgovorno za načrtovanje in izvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, določi tudi osebo, odgovorno za promocijo zdravja na delovnem mestu v podjetju. V fazi načrtovanja se pripravi analiza obstoječega stanja in nato se določijo prednostne naloge in opredelijo cilji. V fazi realizacije programa je potrebno vključevati tudi zaposlene in jih motivirati. Program je potrebno po določenem obdobju analizirati in z doseženimi rezultati tudi seznaniti zaposlene in skupaj z njimi načrtovati nove aktivnosti.

Jasna Rode Nikolčić

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZNajpomembnejše spremembe zakona se nanašajo na ureditev poklicnega zavarovanja in na ureditev dvojnega statusa zavarovancev.

Dvojni status zavarovancev

Cilj je ureditev dvojnega statusa za vse zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje za starostno ali predčasno upokojitev na način, ki zagotavlja enako obravnavo. Vsi zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pokojnine, imajo z možnostjo uveljavitve izplačila 20% predčasne ali starostne pokojnine že sedaj urejen t.i. dvojni status. To možnost bodo po predlogu imeli tudi vsi, ki izpolnjujejo pogoje po starih predpisih (ZPIZ, ZPIZ-1), izplačilo pa ne bo več omejeno na 65 let starosti. Menimo, da je smiselno spodbujati vse zavarovance za vztrajanje v zavarovanju, tudi tiste, ki so že dopolnili 65 let in izpolnjujejo pogoje za starostno ali predčasno pokojnino, saj bodo s tem še naprej plačevali prispevke in prejemali tudi 20% pokojnine.Predlog zakona prinaša tudi spremembe pri ureditvi delne pokojnine in reaktivacije, ki prav tako na svoj način omogoča »dvojni status« oziroma ohranjanje statusa zavarovanca ob hkratnem statusu upokojenca. Uvaja se namreč možnost, da zavarovanec ali upokojenec po izpolnitvi pogojev za upokojitev ostane delovno aktiven oziroma ostane v zavarovanju tudi samo za dve uri ali tri ure dnevno oziroma 10 ali 15 ur tedensko in ne najmanj za štiri ure, kakor je veljalo do sedaj.

S takšnim predlogom se zagotavlja še fleksibilnejša oblika prehoda iz delovne aktivnosti v polno upokojitev, vsi zavarovanci (torej tudi samostojni podjetniki, družbeniki, delavci in kmetje), ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa bodo imeli možnost prejemanja 75% pokojnine, pod pogojem vključitve v zavarovanje za 2 uri na dan.

Vsi, ki so uveljavljali izvzem iz zavarovanja po ZPIZ-1, in ki se jim je že dvakrat podaljšal rok za uskladitev dvojnega statusa (ZMEPIZ-1), bodo še naprej lahko opravljali dejavnost, vendar se bodo morali vključiti v zavarovanje vsaj za dve uri dnevno. S takšno določbo želimo doseči enako obravnavo ne samo med vsemi kategorijami zavarovancev, temveč tudi znotraj kategorije samozaposlenih zavarovancev.

11 11/2015

Vidimo torej, da konkurenčna prepoved na eni in konkurenčna klavzula na drugi strani nista sestavljeni iz istega »testa«. Medtem ko se večina strokovnjakov strinja, da je konkurenčna prepoved legitimno zakonsko določilo, saj je prav, da je delavec delodajalcu med trajanjem delovnega razmerja lojalen vsaj do te mere, da

mu vmes »ne skače čez plot«, pa so mnogi mnenja, da je konkurenčna klavzula spornejša, saj se z njo vendarle omejuje ustavna pravica delavca do svobode zaposlitve oziroma do svobodne izbire poklica. Zato

je prav, da se uporablja omejeno in le v upravičenih primerih.

Vsi, ki so uveljavljali izvzem iz zavarovanja po ZPIZ-1, in ki se jim je že dvakrat podaljšal rok za uskladitev dvojnega statusa (ZMEPIZ-1), bodo še naprej lahko opravljali dejavnost, vendar se bodo morali vključiti v zavarovanje vsaj za dve uri dnevno. S takšno določbo želimo doseči enako obravnavo ne samo med vsemi kategorijami zavarovancev, temveč tudi znotraj kategorije samozaposlenih zavarovancev.

Poklicno zavarovanjeSocialni partnerji so soglašali, da je treba sistema poklicnega zavarovanja prenoviti. Spremembe so s socialnimi partnerji tudi v celoti usklajene.

Bistvene novosti:

Revizija obstoječih in določanje novih delovnih mest poklicnega zavarovanjaO novih delovnih mestih poklicnega zavarovanja in glede sprememb škodljivih vplivov obstoječih delovnih mest poklicnega zavarovanja bosta po novem odločali posebni komisiji. Dana je pravna podlaga za izvedbo analize posledic dela za zdravje delavcev za vsa obstoječa delovna mesta poklicnega zavarovanja. Na podlagi izvedene analize bo krovna komisija po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja, ali so na teh delovnih mestih še izpolnjeni pogoji za poklicno zavarovanje.

Nadzor nad vključitvijo v poklicno zavarovanje in plačevanjem prispevkov poklicnega zavarovanja Nadzor nad obveznostjo vključitve v poklicno zavarovanje je v pristojnosti Inšpektorata RS za delo, ki lahko izda odločbo, s katero zavezancu odredi sklenitev poklicnega zavarovanja za vsakega takega zavarovanca od dneva nastopa dela na delovnem mestu, za katero je obvezno poklicno zavarovanje. Predlagan je učinkovit nadzor nad plačevanjem prispevkov. V primeru neplačila prispevkov je določena izterjava neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje, ki jo izvrši pristojni davčni organ na predlog upravljavca sklada.

Pravice iz poklicnega zavarovanjaPomembna sprememba je zvišanje najnižje poklicne pokojnine na višino starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec poklicnega zavarovanja prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečana za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje. Na novo je predlagana tudi najvišja višina poklicne pokojnine, ki doslej ni bila omejena, in sicer lahko poklicna pokojnina znaša največ višino starostne pokojnine odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje. Možnost enkratnega izplačila zbranih sredstev se omejuje do višine 5.000 EUR. Če ima zavarovanec-član na osebnem računu zbranih več sredstev, se ta lahko porabijo za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe oziroma se prenesejo v dodatno zavarovanje, kjer zavarovanec-član pridobi pravico do dodatne pokojnine.

Predlaganih je nekaj novosti na področju poslovanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). Predlagana je tudi uvedba solidarnostnih rezerv z namenom vzpostavitve ravnovesje med presežki in primanjkljaji na računih posameznih zavarovancev-članov. Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv bodo upravičeni zavarovanci-člani, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, razen pogoja zadostnosti sredstev in so bili vključeni v poklicno zavarovanje najmanj 17 let.

Ob teh temeljnih novostih, ki jih prinaša predlog sprememb ZPIZ-2, pa je treba opozoriti, da je bil veljavni ZPIZ-2 deležen temeljite prenove z namenom jasnejše in natančnejše določitve sistema poklicnega zavarovanja, in s tem odpravlja vse nejasnosti, ki so se izkazale ob izvajanju poklicnega zavarovanja v praksi.

Vir : MDDSZ

1211/2015

Izračun pokojninske osnove po ZPIZ-1 in ZPIZ-2Objavljamo odgovor Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje glede načina izračunavanja pokojninske osnove po ZPIZ - 1 oziroma ZPIZ - 2.

"ZPIZ -2 ohranja v veljavi neto sistem, zato se plače oziroma zavarovalne osnove, dosežene od leta 1991 dalje, ki so izražene v bruto vrednosti, preračunajo v neto vrednost. V neto vrednost se preračunajo tako, da se bruto plače zmanjšajo za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Za izračun pokojninske osnove se upošteva mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki, iz daljšega časovnega obdobja, ki se v prehodnem obdobju postopno podaljšuje na 24. zaporednih let po 1.1.1970. Zaradi medsebojne primerljivosti se osnove iz prejšnjih let zavarovanja preračunajo z valorizacijskimi količniki.

Po Zpiz -2 je osnova za izračun valorizacijskih količnikov ( za preračun osnov zavarovanca iz prejšnjih let dela), veljavnih v posameznem koledarskem letu, povprečna mesečna plača na zaposleno osebo v RS, iz koledarksega leta pred letom, za katero se določajo valorizacijski količniki, zmanjšana za povprečno stopnjo davkov in prispevkov, ki se plačujejo v Sloveniji. Le-ti se določijo tako, da se povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v RS, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katere se določajo valorizacijski količniki, deli s povprečno mesečno neto plačo na zaposleno osebo v RS, izplačano za posamezno koledarsko leto v obdobju, ki je predpisano za njihov izračun. Iz navedenega izhaja, da valorizacijski količniki po ZPIZ - 2 odražajo rast povprečnih bruto plač na zaposleno osebo v RS.V nasprotju s tem pa so se valorizacijski količniki za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let dela po ZPIZ - 1, določali tako, da so ustrezali gibanjem povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Glede na to, da pokojnine niso v celoti sledile rasti plač, ampak so za njimi zaostajale, iz načina določitve valorizacijskih količnikov po ZPIZ - 1 oziroma ZPIZ - 2 izhaja, da so valorizacijski količniki, določeni po ZPIZ - 2 v primerjavi z valorizacijskimi količniki po ZPIZ -1, ugodnejši.

Zaradi zagotavljanja približno enakih pogojev pri odmeri starostne pokojnine po ZPIZ - 2 in ZPIZ - 1 pa je bilo zaradi višjih valorizacijskih količnikov po ZPIZ - 2, ki sledijo le gibanjem povprečnih plač, potrebno v tem zakonu določiti nižje odmerne odstotke pokojnine od pokojninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. V nižjih odmernih odstotkih po ZPIZ -2 v primerjavi z ZPIZ - 1 pa je upoštevano zaostajanje rasti pokojnin za rastjo povprečnih plač v RS, ki je bilo po ZPIZ -1 upoštevano pri določitvi valorizacijskih količnikov za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let dela. Glede na to, da se za preračun osnov iz prejšnjih let dela zavarovancev, ki uveljavijo pravico do starostne pokojnine po ZPIZ -2, kot tudi za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let dela zavarovancev, ki v času veljavnosti ZPIZ -2 uveljavijo to pravico po ZPIZ - 1, upoštevajo valorizacijski količniki, določeni z ZPIZ -2, je potrebno zaradi enake obravnave zavarovancev (zavarovanci, upokojeni po ZPIZ -1 imajo sedaj enake - višje valorizacijske količnike, hkrati pa zadnje veljajo višji odmerni odstotki od pokojninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, določeni po ZPIZ -1), pokojninsko osnovo zavarovancev, upokojenih po ZPIZ -1, preračunati s faktorjem 0,732. Takšna je bila namreč višina valorizacijskega količnika za preračun plač in zavarovalnih osnov iz leta 2011, ki je veljal v letu 2012 (valoriz.količniki za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011 - Uradni list RS, št.46/12).Iz vsega navedenega izhaja, da so bili pri izračunu pokojninske osnove po ZPIZ - 1 in ZPIZ - 2, upoštevani vsakokratni veljavni predpisi, tudi v delu, ki je določal zaostajanje rasti pokojnin z rastjo plač."

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS

13 11/2015

Vlada sprejela Smernice za izvajanje aktivne politike zaposlovanja v obdobju 2016-2020 Smernice aktivne politike zaposlovanja (APZ) predstavljajo glavne usmeritve za nadaljnje delo in učinkovito izvajanje ukrepov APZ, s ciljem večje zaposljivosti, večje konkurenčnosti in višje kompetentnosti delovne sile v Sloveniji. Ukrepi APZ bodo usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela, torej tistim, ki kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram potrebujejo pomoč pri vstopu na trg dela.

Smernice APZ za obdobje 2016-2020 sledijo strateškim usmeritvam Slovenije ter tako določajo ključne prioritete za izboljšanje stanja na trgu dela v Sloveniji za obdobje do 2020. V smernicah so predstavljena "ozka grla" trga dela, na katera se bodo osredotočili ukrepi APZ v obdobju do 2020, in sicer na ciljno skupino mladih, na starejše, dolgotrajno brezposelne ter tiste z nizko izobrazbo.

Razmere na trgu dela se sicer izboljšujejo, vendar počasneje kot se krepi gospodarska rast. Brezposelnost se zmanjšuje, postopno se povečuje število delovno aktivnega prebivalstva, so pa delodajalci pri zaposlovanju še vedno previdni. V dokumentu so v posebnih poglavjih posebej opisane ciljne skupine, ki imajo trenutno na trgu dela slabši položaj oziroma so bolj ranljivi in katerim bo v prihodnje potrebno posvečati posebno pozornost (starejši, mladi, dolgotrajno brezposelni in nizko izobraženi). Ob rasti gospodarske aktivnosti se bo v obdobju 2015–2017 nadaljevalo naraščanje zaposlenosti in postopno zniževanje števila registrirano brezposelnih.

1411/2015

Prednostne usmeritve pri izvajanju APZ za obdobje 2016-2020 bodo:

•zmanjšanje števila dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi;•zvišati zaposljivost in zaposlenost, predvsem mladih, starejših ter nizko-izobraženih (z okrepitvijo inciljno usmerjenimi ukrepi);•z namenom odprave strukturne brezposelnosti okrepiti ukrepe usposabljanja in izobraževanja aktivnegaprebivalstva (brezposelni, zaposleni in drugi iskalci zaposlitve) ter jim zagotoviti kompetence, znanja in spretnosti glede na potrebe trga dela.

Tako se bomo pri implementaciji programov APZ v prihodnjem obdobju osredotočali na:

•CILJNE SKUPINE: programi, ki so se do sedaj izkazali za učinkovite se bodo izvajali tudi v prihodnje,upoštevajoč potrebe najbolj ranljivih skupin in tudi potreb trga dela; •hitrejšo AKTIVACIJO: za preprečevanje prehoda v dolgotrajno brezposelnost je nujno pospešitiaktivacijo in posledično reintegracijo brezposelnih oseb; •zagotavljanje KOMPETENC in IZOBRAZBE: priprava projektov v skladu s potrebami trga dela in vsodelovanju s socialnimi partnerji.•okrepljeno SODELOVANJE s SOCIALNIMI PARTNERJI pri oblikovanju in izvajanju programov APZ;•HITRA ODZIVNOST NA TRENUTNO STANJE TRGA DELA, UPOŠTEVAJOČ SPECIFIČNEPOTREBE REGIJ in strukturo brezposelnosti;•izvedbo ANALIZ USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI izvajanih APZ programov.

Smernice APZ za obdobje 2016-2020 predstavljajo okvirno oziroma indikativno višino sredstev, potrebnih za učinkovito izvajanje ukrepov APZ, in sicer v višini 100 milijonov evrov letno;

•sredstva integralnega proračuna 45 milijonov evrov,•sredstva evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 55 milijonov evrov.

Sredstva Evropskega socialnega sklada bodo tudi v prihodnjem obdobju pomemben vir sofinanciranja ukrepov APZ

Smernice APZ 2016–2020 predstavljajo okvir za izvajanje ukrepov APZ v prihodnjempetletnem obdobju. Prioritete predstavljajo odraz rezultatov dosedanjega izvajanja ukrepovAPZ in identificiranih ''ozkih grl'' ter obstoječih slabosti na trgu dela, prepoznanih v okvirustrateških nacionalnih dokumentov kot tudi s strani EK in OECD.

Ukrepi APZ bodo takousmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela, torej tistim, ki kljub ugodnejšimgospodarskim razmeram potrebujejo pomoč pri vstopu na trg dela.Smernice APZ predstavljajo glavne usmeritve za nadaljnje delo in učinkovito izvajanje ukrepovAPZ, s ciljem večje zaposljivosti, večje konkurenčnosti in višje kompetentnosti delovne sile vRepubliki Sloveniji.

Vir :MDDSZ

Se bolj obrestuje pošiljanje prošenj na sto podjetij ali zgolj izbranim?

Bolje je napisati in poslati deset odličnih prošenj in življenjepisov kot sto takih, ki jih spravimo skupaj samo zato, da jih pošljemo. Vir : siol.net

15 11/2015

DAVČNE OLAJŠAVE1. Splošna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnegadohodka v letu 2015:

Če znaša skupni bruto dohodek znaša splošna olajšava v evrih/mesečno v evrih/mesečno

nad do0,00 905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebne olajšave v evrih/mesečnoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 203,08

za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrževanega otroka 220,77za tretjega vzdrževanega otroka 368,21za četrtega vzdrževanega otroka 515,65za petega vzdrževanega otroka 663,09• za vse nadalj nje vzdrževane otro ke se olajšava gle de na višinoza pred ho dne ga vzdrževa ne ga otro ka poveča za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplača glavni delodajalec, se za leto 2015 izračuna na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/14

Če znaša neto davčna znaša dohod ni na osno va v evrih/mesečno v evrih/mesečnonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Usposabljanje mladih - vstopajočih na trg dela v okviru projekta ProZDRAV 2

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije v sklopu projekta ProZDRAV 2, organiziral usposabljanje mladih na Srednji frizerski šoli v Ljubljani, dne, 12.11.2015.Projekt ProZDRAV 2 je predstavila Ana Čermelj, projektni vodja pri GO SOPS, vsebino delavnic pa so predstavile Petra Štrukelj, Viktorija Mrzelj ter Ana Koračin.Cilji delavnice:

- Dijaki ozavestijo, da so tudi negativna čustva kot sta jeza in razočaranje, ki se porajata pri delu in v življenju nasploh, nekaj normalnega in pričakovanega.- Dijaki aktivno iščejo rešitve za konkretne situacije, ki na delovnem mestu vzbujajo jezo, frustracijo, razočaranje.- Dijaki ozavestijo, da so od posameznikove interpretacije dogodka odvisna tudi čustva, ki sledijo.- Dijaki prepoznavajo telesne simptome strahu.- Dijaki ozaveščajo svoje telo.- Dijaki razlikujejo med simptomi nad katerimi imajo vpliv in tistimi na katere ne morejo vplivati.- Dijaki urijo svoje misli in telo za premagovanje strahu.- Dijaki spoznajo pozitiven in negativen stres.- Dijaki spoznajo kaj vodi posameznika v izgorelost.- Dijaki ozavestijo kaj povzroča stres njim in kaj odraslim in tako lažje razumejo delovanje ljudi v vsakdanjih stresnih situacijah- Dijaki spoznajo in usvojijo nekaj principov kako zmanjšamo stres

V SOPS smo prepričani, da je vsak vložen evro v usposabljanje mladih s področja varnosti in zdravja, pravilno vnovčen denar, zato se bomo v tej smeri angažirali tudi v bodoče.

1611/2015

SINDIKALNA LISTA- NOVEMBER 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 15,02 €- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 €- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 17,00 €- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 €- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaša povračilo stroškov prevoza zavsak kilometer: 0,37 €

3. Nadomestilo za ločeno življenje:- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €

4. Prenočevanje:Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višinizneska na predloženem računu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):

v višini 100% cene javnega prevozaČe ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:letnik dijak študentprvi 90,00 € 170,00 €drugi 120,00 € 170,00 €tretji in četrti 150,00 € 170,00 €

Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetništvo

(od 01. 01. 2014 naprej): član SOPS: nečlan:- za deset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 611,77€ 458,83 €- za dvajset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 917,66€ 764,72 €- za trideset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 1.232,54 € 1.070,60 €b)

611,77€po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu - za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu -za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetništvo ter KP

med delavci in družbami drobnega gospodarstva 3058,86€ (oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1529,43 €

11. Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetništvo najmanj 798,64€- po KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva najmanj 798,64 €največ 1065,44€

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povprečna mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v

Sloveniji v septembru bruto 1522,07 € oziroma neto

994,90€, za obdobje VII-IX pa bruto 1529,43 € oziroma neto 998,59 €.

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

PLAČE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Skladno z 59. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS št. 92/2013) znaša najnižja osnovna plača od 1. januarja 2015 naprej:

I. tarifni razred II. tarifni razredIII. tarifni razredIV. tarifni razredV. tarifni razred

VI. tarifni razredVII. tarifni razredVIII. tarifni razred

*

PLAČE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUŽBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščna plača od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 €II. tarifni razred 635,42 €III. tarifni razred 713,42 €IV. tarifni razred 809,61 €V. tarifni razred 897,36 €

VI. tarifni razred 1.070,16 €VII. tarifni razred 1.215,08 €VIII. tarifni razred 1.449,16 €IX. tarifni razred 1.739,00 €

*Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočegakoledarskega leta povečajo v višini povprečne letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba prišteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih pogojev dela.

MINIMALNA PLAČA: Minimalna plača za zaposlenega, ki dela polni delovni čas, je od 1. januarja 2015 naprej določena v

višini bruto 790,73 €.*

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

917,66 €1223,54€

586,92 €610,17€641,64€656,37€695,97€797,83€933,63€1046,79€

Ker povprečna letna inflacija v obdobju januar - december 2014 v primerjavi z obdobjem januar-december 2013 ni presegla 0,5 %, so najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plače delavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNIŠTVUPOSTANITE ČLANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetništvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vaše plače in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, višino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoči, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vključno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni položaj,vas vabimo, da se nam pridružite!

Člani sindikata imajo zagotavljeno brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reševanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomočjo mediacije ali arbitraže.

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI!Za podrobnejše informacije o včlanitvi v Sindikat obrti in podjetništva in njegovem delovanju se obrnite na območno organizacijo sindikata, ki vam je najbližja:Osrednjeslovenska območna organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Območna organizacija GorenjskaPoštna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SežanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Območna organizacija SavinjskaGledališka 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Območna organizacija PomurjeKardoševa 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Podravje in KoroškaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

Šaleško-savinjski sindikati Prešernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Območna organizacija Spodnje PodravjeČučkova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

OBVESTILOMIRNO REŠEVANJE SPOROV V OBRTI IN PODJETNIŠTVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužite mirnega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetništva Slovenijein

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – GIZ.

Za podrobnejše informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DEL DOHODNINE NAMENITE SINDIKATU!

Vsak davčni zavezanec, ki plača dohodnino, lahko delček te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v državno blagajno za financiranje različnih humanitarnih, kulturnih in drugih splošno koristnih društev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec »Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo« in ga poslati na na-slov Davčna uprava RS, p. p. 107, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davčno izpostavo.

DONACIJA VAS NIČ NE STANE!Vsi, ki se boste odločili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tništva Slovenije, nam sporočite vaš naslov na tel. št.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo že izpolnjen obrazec, ki ga morate le še podpisati in poslati na omenjeni naslov davčne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoči delav-cem, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesreče. Za vašo donacijo se vam v imenu delavcev že vnaprej zahvaljujemo!