Da ima hrana vo Mojot dom

1

John J. Grosboll

2

John J. Grosboll Da ima hrana vo Mojot Dom

Naslov na originalot: Financing God’s Last Army

Prevel: Bor~e Cvetkovski

3

Predgovor

Sekoj dobar dar i sekoj sovr{en podarok doa|a odozgora, od Tvorecot (Jakov 1,17). Toj ni go podaruva na{iot nasu{en leb i ni dava zdravje za da gi izvr{uvame svoite dol`nosti. Da, duri i na{iot ìvot poteknuva od Negovata raka. I onoj {to ne veruva vo postoeweto na Boga kako li~nost, poseduva ìvot blagodarej}i mu na Tvorecot. Za da ne zaboravime na svojata zavisnost od Boga i sekoga{ da bideme svesni deka samiot Toj e vo sostojba vo sekoja situacija da ne odrì vo ìvot, vospostavil uredba koja {to e na golem blagoslov sekomu {to se pridrùva kon nea - a toa e desetokot.

Sigurno mnogu dobro vi se poznati zborovite od Malahija 3,10: "Donesete gi site desetoci vo riznicata, za da ima hrana vo Mojot Dom. Toga{ ispitajte Me - zboruva Gospod nad Vojskite - ne }e li vi gi otvoram nebesnite brani i ne }e li izleam vrz vas blagoslov so polna merka."

Smislata na desetokot e vo Bo`jiot Dom da ima hrana. Vo 1. Timoteeva 3,15 moème da vidime {to se podrazbira pod Bo`ji Dom: a toa e "Crkva na ìviot Bog, stolb i potpora na vistinata". Bo`jata Re~ isto taka ni otkriva i {to se podrazbira pod poimot hrana: "Koga mi dojdoa Tvoite zborovi, jas gi goltav: Tvoite zborovi go voshitija i go zaraduvaa moeto srce." (Eremija 15,16)

Pod tie zborovi sekako se podrazbiraat zborovite na vistinata. (Efesjanite 1,13; Kolosjanite 1,5). Zna~i deka desetokot stoi vo direktna vrska so vistinata. Kako {to e mo`no da ima nedostatok na zemska hrana, isto taka e mo`no da ima nedostatok i na duhovna hrana. Kako posledica na toa se pojavuva izumirawe na duhovniot ìvot kaj ~ovekot i toj so tekot na vremeto umira - go kr{i Bo`jiot zakon i ìvee vo grev (Efesjanite 2,1). Kakva hrana mu e potrebna denes na stadoto nao|ame vo spisite na Duhot na proro{tvoto:

"Vo Bo`jata Re~ ima mnogu dragoceni vistini, no "sega{nata vistina" e ona {to na Bo`jeto stado mu e najpotrebna vo ovoj moment. Vidov deka postoi opasnost vesnicite da preminuvaat preku va`ni to~ki na sega{nata vistina a da se zadrùvaat na pra{awa koi ne doprinesuvaat za edinstvo na zaednicata i za posvetuvawe na du{ite. Sotonata }e ja iskoristi sekoja mo`na prilika na vakov na~in da mu na{teti na Bo`jeto delo.

Me|utoa, predmetite kako {to se naukata za Svetili{teto, proro{tvoto za 2300 denovi i no}i, Bo`jite zapovedi i verata Isusova, se sovr{eno prikladni za da se objasni minatoto na adventnoto dvièwe, da se iznese na{iot sega{en stav, da se utvrdi verata na onie {to se somnevaat i da im se ponudat silni dokazi za slavnata idnina. Pove}e pati mi be{e pokaàno deka toa se glavnite predmeti so koi {to treba da se zanimavaat vesnicite na Evangelieto." (Early Writings, 63)

Kakvi }e bidat posledicite ako navedenite to~ki od vistinata ne bidat pove}e glavni predmeti vo objavuvaweto na vistinata? Dali stadoto seu{te }e prima hrana koja {to mu e nu`no potrebna? Ili, dali e mo`no poradi nedostatok na vistina za sega{novo vreme da se slu~i stadoto da gladuva?

Celta na ovaa bro{ura e da ukaè na aspektite i citatite koi {to dosega na mnogumina im bea nepoznati. Poradi toa na{a èlba i molitva za sekoj onoj {to }e ja dobie bro{urava vo svoite race e najnapred nepristrasno da izleze pred Boga i da Go zamoli da mu ja otkrie vistinata. Bog neka ve blagoslovi vo prou~uvaweto na Negovata Re~.

- od preveduva~ot

4

Dali vo dlabo~inata na tvoeto srce navistina postoi èlba za skore{no doa|awe na Isusa Hrista? Postoi li? Toga{ morame da imame na um deka toa nema da se slu~i se dodeka ve~noto Evangelie ne stigne do site narodi i jazici (Matej 21,14; Otkrovenie 14,6-7). Isus sigurno ne bi upatil misionski povik a da ne postoi plan za negovo ispolnuvawe. Toj plan e sosema jasno opi{an vo Biblijata. Me|utoa poradi na{ata duhovna mrzlivost i nemo} da gi spoznaeme Bo`jite nameri, Bog se spu{til na na{e nivo za podetalno da ni go objavi svojot plan za zavr{etokot na deloto preku spisite na Duhot na proro{tvoto.

Bog ima pati{ta i na~ini da gi sprovede site svoi nameri

Za sekoj plan {to Bog go zacrtal za zavr{uvawe na svoeto delo, predvidel i na~in na rabota, pa zatoa ni dal i upatstva za da bideme zapoznaeni so negovata funkcija i da znaeme da go podrìme. Na primer, kolporterite bi trebalo da se izdrùvaat od proda`bata na knigite. Prihodite na lekarite i na medicinskite sestri bi trebalo da doa|aat od sumata na parite so koi {to pacientite gi pla}aat uslugite vo na{ite bolnici i lekuvali{ta. Primawata na zemjodelcite i na trgovcite bi trebalo da bidat zasnovani na rodot, to est na ostvarenite rezultati.

No postoi odredena grupa na lu|e vo deloto koi za svoeto izdrùvawe ne bi trebalo da zarabotuvaat izvr{uvaj}i voobi~aena, sekojdnevna rabota. Vo ovaa grupa spa|aat lu|eto koi sorabotuvaat vo deloto na propovedawe na evangelieto, i toa ne samo onie koi {to obi~no gi narekuvame "propovednici"; Duhot na proro{tvoto preku Elen Vajt vo ovaa grupa gi vbrojuva i slednive sorabotnici:

"Instituciite so koi Bog se sluì vo vodeweto na svoeto delo na Zemjata moraat da bidat izdrùvani. Treba da se gradat crkvi, moraat da se osnovaat u~ili{ta, a na izdava~kite ku}i im e potreben odreden kapital za da moè deloto da napreduva so krupni ~ekori i za da moè vistinata da se prenese vo site delovi na svetot. Vakvite institucii se odredeni od Boga i bi trebalo da bidat izdrùvani od desetokot i od dobrovolnite darovi." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol 4, 464)

"Onie koi {to vesta na vistinata ja objavuvaat pred golemi sobiri a pokraj toa odat i od ku}a na ku}a, izvr{uvaat dvojno misionsko delo. Nivnite primawa poradi toa vo nikakov slu~aj ne treba da bidat namaleni. Upotrebata na desetokot za na{ite lu|e mora da bide sveto ne{to." (E. G. White, Echoes from the Field, 21. june 1905)

"Dobiv od Boga posebno upatstvo deka desetokot mu e odreden i posveten na Boga za posebna namena, za izdràvawe na onie koi {to Toj gi izbral ne samo da propovedaat tuku i na nekoj drug na~in da sluàt vo svetoto delo. Tie treba da razberat {to se e opfateno so toa." (E. G. White, Manuscript Releases, vol 1, 187)

"Nekoi ne gledaat korist vo toa decata da ni bidat vospituvani da stanat lekari na duhot i teloto. Tie velat deka desetokot ne bi trebalo da se koristi za izdrùvawe na lekarite-misioneri koi svoeto vreme go pominuvaat grièj}i se za bolnite. Bev upatena na vakvite tvrdewa da odgovoram deka na{iot na~in na razmisluvawe ne treba da bide taka tesen i da se spu{ta na takvo nivo {to pove}e ne bi bile vo mo`nost da ja prepoznaeme vistinskata sostojba." (E. G. White, Medical Ministry, 245)

"Dadena ni e sosema jasna svetlina deka onie {to vo na{ite u~ili{ta ja pou~uvaat Bo`jata Re~, go tolkuvaat Pismoto i gi usovr{uvaat studentite za Bo`jeto delo, treba da bidat izdrùvani od desetokot. Ova upatstvo e ve}e od poodamna dadeno i sekoga{ odnovo se povtoruva." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol 6, 215)

"So namaluvaweto na platata na stare{inata Haskel, zgre{ivte pred Boga. Takvata postapka dokaùva golem nedostatok na sila na ostroumnost. Podu~ena sum deka vo takvite slu~ai platata vo potpolnost treba da bide isplatena od desetokot. Treba budno da se vnimava onie koi {to svoite najubavi godini gi pominale vo Bo`jeto delo da ne bidat zapostaveni. Neisplateniot del od minatoto mora da bide isplaten. Na na{ite propovednici crnci ne bi trebalo da im se davaat taka niski plati da ne moàt da si gi

5

izdràt ni svoite semejstva. Jas vodam evidencija za onie na koi na ova pole im e potrebno da im se posveti posebno vnimanie. Na taa lista se nao|aat i imiwa na vdovici ~ii {to maì rabotej}i vo deloto zaspale vo Gospoda, a zad sebe nezgrièni, gi ostavile svoite soprugi i deca. Na takvite postapki odgovaram so slednive zborovi: 'Taka veli Gospod'." (E. G. White, Manuscript Releases, vol 15, 230)

"Desetokot treba da se koristi za onie koi {to rabotat vo re~ta i naukata, bilo toa da se maì ili èni" (E. G. White, Evangelism, 492)

Vistina e deka apostol Pavle povremeno se izdrùval vr{ej}i zanaet~iska dejnost "za da im ponudi prakti~en primer na posvetenite ~lenovi na crkvata {to bi moèle samite da napravat na mnogu mesta kade {to Evangelieto seu{te ne doprelo". (E. G. White, The Acts of the Apostles, 353). No toa ne e vistinskiot Bo`ji plan za izdrùvawe na deloto na Evangelieto pa zatoa Elen Vajt ve}e na slednata stranica }e napi{e:

"Spored Bo`jata namera, takvite rabotnici bi trebalo da se oslobodat od nepotrebnite griì za fizi~kiot opstanok za da im se dade celosna mo`nost da go poslu{aat nalogot {to mu go dal Pavle na Timoteja: 'Ispolnuvaj go toa, bidi vo toa, i tvojot napredok da im bide vidliv na site!' (1. Timotej 4,15). Iako tie mora da se trudat so rabota i so ve`bawe da ja odrùvaat vitalnosta na duhot i teloto, sepak, ne e Bo`ji plan tie da bidat prisileni golem del od svoeto vreme da go posvetuvaat na zemnite raboti." (E. G. White, The Acts of the Apostles, 354)

Nie sme odgovorni za upotrebata na na{iot desetok

Po ova pra{awe Evangelieto go smeta za odgovoren sekoj od nas poedine~no. Od takvata odgovornost vo nikoj slu~aj ne moème da se odre~eme ili otfrlaj}i ja od sebe da mu ja prefrlime na nekoj drug. Ako Bog ne u~i deka desetokot se upotrebuva samo za deloto na Evangelieto, toga{ nema da ni prosti ako tie sredstva gi upotrebuvame za nekakvi drugi celi. Ako celiot desetok go namenime samo za deloto na Evangelieto i ako od nego ni{to ne zadrùvame, ne upotrebuvaj}i go za nepredvideni celi, dali moète da si zamislite {to bi moèlo da se slu~i vo eden takov slu~aj?

Bog nema da ni prosti ako so desetokot go potpomagame {ireweto na otpadot - propovedaj}i la`na nauka - ili za sekakva druga potreba, a ne za to~no opredeleni celi:

"Te{ko na onie koi ja propovedaat vistinata, a ne se posveteni so nea. Toa vaì i za onie koi takvite gi primaat i gi podrùvaat, i se pou~uvaat od niv vo re~ta i naukata."(E. G. White, Testimonies for the Church, vol 1, 261-262)

"Kako {to predupreduvaweto im e upateno na onie koi {to ja propovedaat vistinata no taa ne gi posvetila nivnite srca i ìvoti, isto taka im e upateno i na onie koi takvite neposveteni lica gi primaat i gi izdrùvaat na dol`nosti vo slu`bata koi tie ne se sposobni pravilno da gi izvr{uvaat." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol 2, 552)

"Na{ite crkvi moraat da se razbudat. Vernicite moraat da go prekinat sonot i da se zapra{aat: Kako se upotrebuvaat sredstvata {to gi priloùvame vo riznicata? Bog saka toa ne{to da bide temelno ispitano. Dali sme zadovolni so napredokot na deloto vo poslednite petnaesetina godini? Kade e dokazot deka sme rabotele vo zaednica so Boga? Vo koja od na{ite crkvi moè da se slu{ne molitva upatena do Svetiot Duh za pomo{? Nezadovolni i obeshrabreni ja svrtuvame glavata nesakaj}i da i pogledneme na vistinata vo lice.

Na{ite crkvi i institucii moraat povtorno da se vratat tamu kade {to nekoga{ se nao|ale, pred pojavata na otpadot i pred da po~nevme da se potpirame na lu|e i na ~ove~ka sila. Zarem ne ni e dosta od ~ove~ka mudrost? Zarem ne treba so seta ozbilnost i krotost da go pobarame Boga i da Mu sluìme so seto srce i du{a i sila?

Izraelskiot narod ima{e mo`nost na Sinaj da ja gleda veli~estvenata pojava na Bo`jeto prisustvo koe {to im vleva{e stravopo~it. No ve}e u{te vo vremeto na Mojseevoto ~etiriesetdnevno otsustvo zapo~naa da mu sluàt namesto na Boga na zlatnoto tele. Sli~ni ne{ta se slu~uvaat i vo na{ata sredina. Zatoa da se svrtime povtorno kon

6

Boga so ponizno i pokajni~ko srce. Da gradime doverba vo Nego, a ne vo lu|eto." (E. G. White, Kress Collection, 120)

Nenamenska upotreba na desetokot

Edna od glavnite sotonski celi e da go odvoi dotokot na sredstva {to se nameneti za vo Bo`jata riznica. Negova èlba e na takov na~in da go prekine prilivot na sredstva koj {to e potreben za zavr{uvawe na Bo`jeto delo.

"Kaj pobogatite lu|e doa|a do odumirawe na duhovniot ìvot, zatoa {to propu{taat so sredstvata {to im gi dal Bog na raspolagawe da pomognat vo spasuvaweto na svoite bli`ni." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol 2, 664)

"Postoi mo`nost da ni se ukaè primamliva prilika da gi vloìme parite vo legalni, navidum izvonredni biznisi, no koi {to se opkruèni so vol{ebnata mreà na sotonskata mo}. Mo`nosta parite so vloùvawe navidum podobro da se so~uvaat, brzo i mnogu lesno vodi vo zabluda. Iako moèbi ve}e sme se odlu~ile tie sredstva da gi priloìme vo Bo`jata riznica, na krajot sepak gi vloùvame vo taa nesigurna investicija. Pri toa veruvame deka sredstvata vo golema mera }e ni se umnoàt i so toa }e moème vo u{te pogolema koli~ina da gi priloìme za Bo`jeto delo. No vo toj moment ne ja gledame mo`nosta za neuspeh. Sredstvata ni izleguvaat od kontrola i naskoro za na{a sopstvena nesre}a uviduvame deka sme napravile gre{ka. Primamlivata slika toga{ izbleduva. Na{ite o~ekuvawa ne se ostvareni. Sme bile zavedeni. Sotonata ne izmamil.

Prigrabuvaj}i gi na{ite sredstva, toj ne nadmudril i go spre~il prilivot na sredstva za Bo`jeto delo. Tie sredstva trebalo da bidat upotrebeni za propovedawe na vistinata i za spasuvawe na du{ite za koi {to umrel Hristos ." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol 2, 665)

"Ne retko se slu~uva na decata i vnucite vo nasledstvo da im se ostavi imotot na nivna sopstvena {teta. Tie ne pokaùvaat qubov ni sprema Boga ni sprema vistinata. Toa e pri~inata zo{to site tie sredstva, koi inaku mu pripa|aat na Boga, doa|aat vo sotonski race. Vo zdobivaweto na sredstva sotonata e mnogu pobuden, pomudar i pospreten od na{ite bra}a, zadolèni za za~uvuvawe na Bo`jiot imot." (E. G. White, Counsels to Stewardship, 323)

"Vistinskoto dobrodetelstvo gi podiga du{evnite i moralnite sili na ~ovekot i gi pottiknuva na najzdrava aktivnost, na blagoslov na potrebite i potpomagawe na Bo`jeto delo. Koga sopstvenicite na sredstva bi sfatile deka za sekoj potro{en denar moraat da snosat odgovornost, toga{ i boèmnite potrebi zna~itelno bi im se namalile. Koga sovesta ne bi im bila mrtva, toga{ toa bi se zabeleàlo vo promenata na navikite - nepotrebnoto izdvojuvawe na pari za zadovoluvawe na èlbite, gordosta, suetata i qubovta kon svetovnite uìvawa. Sovesta bi im prorabotila i bi im ukaàla na rasturaweto na Bo`jite sredstva koi, i toa kako, bi trebalo da mu bidat posveteni na Negovoto delo. Onie koi {to go rasturaat imotot na svojot Gospodar, naskoro }e moraat da mu poloàt smetka. Koga Hristovite sledbenici pomalku bi go tro{ele svoeto bogatstvo na ukrasuvawe na telata i na razubavuvawe na domovite, koga na nivnite masi bi imalo pomalku nezdravi i prekumerni koli~ini na hrana, toga{ bi moèle da priloàt mnogu pogolemi sumi na sredstva vo Bo`jata riznica." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol 3, 401)

Nie snosime odgovornost da vnimavame dali na{iot desetok i darovite navistina }e bidat upotrebeni za objavuvawe na vistinata i za Bo`jeto delo. Morame da bideme vnimatelni za da ne ne nadmudri sotonata, taka {to sredstvata {to ni gi dal Bog da upravuvame so niv da ne se slu~i da gi naso~ime vo pogre{na riznica.

[to e Bo`ja riznica?

Ako sakame da doneseme ispravna, odgovorna i korisna odluka za Bo`jeto delo {to se odnesuva do desetokot, toga{ najnapred treba da znaeme {to e Bo`ja riznica. Vo svetot vo koj {to ìveeme postojat samo dve riznici.

7

"Vo voj svet postojat samo dve mesta kade {to moème da go vloìme svoeto bogatstvo - vo Bo`jiot sklad ili vo sotonskiot. Se {to ne i e posveteno na Bo`jata slu`ba, doa|a vo sotonski race i sluì za unapreduvawe na negovoto delo." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol 6, 447)

"Kako i Avram, i nie treba da dademe desetok od seto ona {to go poseduvame i primame. Bo`ji del e cela desetina. Da se zadrì desetokot zna~i da se ukrade od Boga. Sekoj bi trebalo da bide spremen dobrovolno i dare`livo da go priloì svojot desetok i svoite darovi vo Bo`jiot sklad. Onoj {to postapuva taka, }e primi blagoslov. Onoj {to }e go zadrì delot {to mu pripa|a na Boga, nema da ima sigurnost." (E. G. White, Kress Collection, 60)

Izrazite "sklad" i "riznica" imaat isto zna~ewe. "Koga celiot desetok bi bil donesen vo Bo`jiot sklad, Bo`jata riznica ne bi bila prazna." (E. G. White, Pacific Union Recorder, 10 September, 1901)

Od Bo`jata riznica primame bogati darovi kako {to se ve~niot ìvot i site zemski blagoslovi. Vo znak na blagodarnost kon na{iot Golem Darodavec, bi trebalo da mu vozvratime vo onaa mera vo koja {to sme go primile blagoslovot i na toj na~in da go razvivame na~eloto na nesebi~nost vo svoite srca.

"Isus Hristos e neiscrpen sklad od koj {to lu|eto primaat sila i hrabrost." (E. G. White, The Faith I Live by, 156)

"Onoj komu Bog mu doveruva posebni darovi, dolèn e povtorno da gi vrati vo Negoviot sklad. Toa toj go pravi so izobilno prenesuvawe na primenite blagoslovi na svoite bli`ni." (E. G. White, In Heavenly Places, 221)

Ako gi donesuvame sredstvata vo Bo`jiot sklad, toga{ sobirame bogatstvo na Neboto. "Mnozina bi moèle da sobiraat bogatstvo na Neboto koga del i od darovite {to Bog gi

bara bi gi priloìle vo Negoviot sklad." (E. G. White, Messages to Young People, 307) Ako svojot desetok i darovi mu gi davame na Boga, toga{ moème da bideme obilno

blagosloveni. "Potrebite na deloto sega baraat daleku pogolemi sredstva otkolku bilo koga porano.

Gospod go povikuva svojot narod da napravi se {to e vo negova mo} da gi namali svoite tro{oci. Povtorno ve zamoluvam da gi prenaso~ite svoite sredstva i da ne gi tro{ite na slikawe i portretirawe na vas samite i na va{ite prijateli. Dozvolete sredstvata koi {to nekoga{ ste gi tro{ele za zadovoluvawe na sebi~nosta, sega da bidat priloèni vo Bo`jata riznica kako potpora za onie koi rabotat na spasuvawe na du{ite od propast. Onie koi {to poseduvaat ku}i i zemja neka obrnat vnimanie na porakata: 'Prodajte se {to imate i dajte im na siroma{nite!' 'Donesete gi site desetoci vo riznicata, za da ima hrana vo Mojot Dom. Toga{ ispitajte Me - zboruva Gospod nad vojskite - ne }e li vi gi otvoram nebesnite brani i ne }e li izleam vrz vas blagoslov so polna merka'." (E. G. White, 1888 Materials, 1132)

Elen Vajt na Bo`jata riznica i na Bo`jeto delo im pridava isto zna~ewe. Pod Bo`je delo se podrazbira se {to pottiknuva {irewe na vistinata i e vo pravec na spasuvawe na du{ite. Pro~itaj go u{te edna{ citatot od Testimonies for the Church, vol 2, 665 , {to se nao|a na prethodnata strana od ovaa bro{ura.

Kade e Bo`jiot sklad?

Ako sakame svoite desetoci i darovi da gi doneseme vo Bo`jiot sklad, morame najnapred da znaeme kade se nao|a toj. Nekoi mislat deka toj se nao|a vo Italija vo blizina na rekata Tiber. Drugi pak veruvaat deka se nao|a vo Merilend, dodeka pak treti smetaat deka se nao|a vo nivnata mesna crkva. No Bo`jiot sklad sepak gi nadminuva site navedeni mesta. Pri~inata poradi koja denes na ova pole vladee tolkavo nedorazbirawe se nao|a vo faktot {to pove}eto lu|e ne znaat koja e vistinska crkva. Da zabeleìme kakov sovet ni dava Bog preku sledniov citat:

"Jas svojot desetok im go davav na onie na koi {to im be{e najpotreben, kon ~ija {to potreba mi be{e naso~eno vnimanieto. Bev upatena na takva postapka. Mislam deka ne treba nitu da se rasprava deka na toj na~in ne sum ja uskratuvala Bo`jata riznica, zatoa

8

{to vo toj slu~aj bi bila primorana da go objavam toa. Toa sepak ne sakam da go napravam zatoa {to ne bi bilo najdobro. So tekot na godinite mi bea predo~eni nekolku slu~ai ~ii potrebi, spored Bo`je upatstvo, gi pokrivav so desetok. I dokolku sega me zamoli nekoj: 'Sesto Vajt, te molam, }e saka{ li mojot desetok da go odnese{ tamu kade {to znae{ deka }e bide najpotreben', jas bi mu rekla: 'Da, }e go napravam toa'; a toa ve}e i go imam napraveno. Sakam da gi pofalam site bra}a i sestri vo verata koi {to go priloìja svojot desetok tamu kade {to be{e najpotreben, za zavr{uvawe na nedorabotenoto delo. Dokolku toa se pojavi vo javnost, lu|eto }e se zapoznaat. No bi bilo podobro koga bi ostanalo vaka. [to se odnesuva do mene li~no, jas nemam nikakvi problemi da go objavam deloto, koe kako i na ostanatite, mi go doveri Bog." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 215)

Elen Vajt im go davala svojot desetok direktno na onie koi sorabotuvale vo objavuvawe na Evangelieto. Pri takvata svoja postapka potvrdila deka so toa ne bile uskrateni sredstva od Bo`jata riznica. Pokraj toa taa ukaàla i na faktot deka Bog ne ja upatil samo nejze na edna takva postapka, tuku i nekoi drugi. Od ova moè o~igledno da se zaklu~i deka Bo`jiot sklad daleku gi nadminuva granicite na edna organizacija ili zbir na lu|e. Vsu{nost Bog zabranil parite da se slevaat samo vo edna edinstvena organizacija:

"Pove}e konferencii padnaa pod vlijanie na vode~kite lu|e vo Batl Krik, bez ~ie {to odobruvawe ne moèle da donesat niedna pova`na odluka. Sklonosta kon toa ne{to stanuva{e se pogolema, dodeka ne stana ozbilna prepreka za napredokot na Bo`jeto delo. Takvite merki ne smeelo nikoga{ da bidat doneseni. Bog saka Negoviot narod da bide pod Negov glaven nadzor..... Ureduvaweto spored koe site sredstva mora da minuvaat preku Batl Krik, i taka da bidat pod nadzot samo na nekolkumina, e pogre{en na~in na rakovodewe." (E. G. White, Testimonies to Ministers, 321)

"Na~inot na koj {to se postapuvalo vo u~ili{teto za misioneri (doma{ni i stranski) vo Medison (Tenesi), kako i vo pomalite u~ili{ta osnovani na inicijativa na u~itelite od Medison, e primer kako treba da se objavuva porakata. Na rabotnicite vo site tie u~ili{ta bi sakala da im kaàm:

Prodolète da u~ete od Hrista. Nemojte da se pla{ite. Bidete slobodni vo Gospoda; bidete slobodni....

Neka stanat sega ~lenovite na na{ite crkvi da ja prevzemat svojata odgovornost i svoite prava. Neka tro{at pomalku za sopstveni uìvawa i nepotreben nakit. Parite potro{eni za taa cel mu pripa|aat na Boga i se nameneti za izvr{uvawe na Negovoto sveto delo. Vospitajte gi decata za misija, spremni da donesuvaat plodovi.

Vi kaàv samo eden mal del vo sporedba so seto ona {to bi moèlo da se kaè za ovoj predmet. Grev e da se kritikuvaat i da se napa|aat onie ~ij {to na~in na rabota ne odgovara na sopstvenite zamisli.

Gospod raboti preku razni orudija. Dokolku postojat lu|e koi imaat èlba da za~ekorat vo novi mesta i da upotrebat novi metodi na rabota, ohrabrete gi vo takvoto delo....

Nemojte da se zagriùvate ako del od tie sredstva im bidat upateni direktno na onie koi se obiduvaat, na miren i delotvoren na~in, da go izvr{at svoeto misionersko delo. Ne treba site sredstva da se slevaat na edno mesto ili vo edna edinstvena organizacija. Ima u{te mnogu rabota {to za Bo`jeto delo mora najsovesno da se izvr{i. Pomo{ treba da se o~ekuva od sekoj moèn izvor. Postojat lu|e sposobni da obezbedat sredstva za Bo`jeto delo. I dokolku tie lu|e rabotat sovesno, vo sklad so sovetite na svoite sorabotnici na poleto koe {to go pretstavuvaat, toga{ ne treba na niv da se podiga raka so namera da se zaprat. Tie bez somne` se sorabotnici na Onoj {to go dal svojot ìvot za spasenie na du{ite.

Bra}ata Saterlend i Megan bi trebalo da bidat ohrabreni da gi prisoberat nu`nite sredstva za da ja zavr{at svojata rabota. Nivno pravo e da primaat darovi od sekoj poedinec od na{eto verni{tvo koj, pod Bo`jeto vlijanie se ~uvstvuva deka moè da im pomogne." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 421-422)

Za onie koi {to zaminale na misionerska rabota na koja {to bile povikani a ne primaat pomo{ od konferencijata, Bo`jiot sovet e da se obratat direktno do vernicite.

"Me pra{uva{ {to da prevzeme{ so ogled na faktot {to vo podra~jeto vo koe {to raboti{ na jugot od zemjata pristiga tolku malku pomo{. Mojot odgovor e: Imaj doverba vo

9

Boga. Vo tvojot slu~aj postoi otvoren pat za sobirawe na sredstva za tvoeto podra~je: upati povik do vernicite. So ogled na situacijata, toa e edinstveniot na~in {to ti preostanuva. Nemoj da objavuva{ nikakov izve{taj za aktuelnata sostojba vo na{iot pe~at zo{to toa ne bi bilo najmudro. Obrati se direktno do vernicite. Na na~inot i sredstvata so koi {to se sluì Bog ne bi trebalo da im se sprotivstavuvame so ~ove~ki metodi. Ima takvi koi poseduvaat sredstva i spremni se da gi dadat vo pomali ili pogolemi iznosi. Upotrebi gi tie sredstva direktno za tvojot del od lozjeto koj {to e zapostaven. Bog ne odredil kanal niz koj bi trebalo da protekuvaat site sredstva." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 498)

"Nikoj nema pravo da podigne raka i da kaè: Ne, vie ne smeete da odite tamu; nema da ve podrìme ako odite tamu. Zo{to? Kakva vrska imate vie so podr{kata? Sredstvata doa|aat od vernicite i lu|eto koi se nao|aat vo zapostavenite podra~ja. Bo`jiot glas mi re~e da gi pou~am deka za svoite sopstveni potrebi treba da im se obratat direktno na vernicite. Tie bi trebalo da gi pridobijat site lu|e da rabotat nasekade kade {to im e ovozmoèno takvo ne{to, za da moè deloto nasekade da napreduva." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 168)

Vi{ok na desetok

Za da moème da razbereme kako moè da se spre~i zloupotreba na desetokot, morame da bideme zapoznaeni so upotrebata na vi{okot na desetok. Vi{okot na desetok ne bi trebalo da se odvojuva za onie podra~ja vo deloto koi Bog ne gi navel posebno. So toj vi{ok treba da se finansiraat evangelski rabotnici vo onie podra~ja na svetot kade {to prilivot na desetok e premal ili voop{to go nema:

"Misionerskite stanici vo podra~jata kade {to nema crkvi i desetok moraat da bidat pari~no potpomognati. Toa istoto vaì i za podra~jata so novi vernici i ograni~en desetok. Otkako va{ite propovednici }e bidat velikodu{no isplateni, dokolku poseduvate vi{ok na sredstva, ispratete gi Gospodovite pari vo ovie nu`ni mesta." (E. G. White, Manuscript Releases, vol 1, 184)

Slu`beni i neslu`beni kanali

Ako sakame da ja izbegneme nenamenskata upotreba na desetokot, morame da razbereme {to kaàla Elen Vajt za slu`benite i neslu`benite kanali vo deloto na Evangelieto. Vo nejzino vreme onie koi {to rabotele vo Generalnata konferencija na adventistite na sedmiot den se narekuvale "slu`beni sorabotnici", a samata rabota "slu`beno delo". Osven niv imalo isto taka i nekolku propovednici i bibliski rabotnici koi ne bile vraboteni od Generalnata konferencija, no na koi {to Bog im ja doveril slu`bata na {irewe na Evangelieto, na edno ili na pove}e mesta.

Eden od niv bil bratot [ireman. Denes za sekoj adventist na sedmiot den bi bilo mnogu pou~no da gi pro~ita site kontakti i pisma preku koi Elen Vajt im se obra}ala na razli~ni sorabotnici vo vrska so "slu~ajot [ireman".

Tie rabotnici, koi ne bile vraboteni od strana na crkovnata organizacija, bile narekuvani "neslu`beni sorabotnici", vo najmala raka od onie koi sebesi se smetale za "slu`beni sorabotnici" i bile vraboteni vo "slu`benoto delo". Osvrnuvaj}i se na situacijata vo koja {to se nao|ale, Elen Vajt se koristela so nivnata terminologija. Izrazot "neslu`beni sorabotnici" bi go imal istoto zna~ewe kako i "nezavisni sorabotnici vo deloto" (na angliski: independent ministries), onaka kako {to denes gi narekuvaat "slu`benite sorabotnici". Eden od glavnite problemi na adventistite vo vremeto na Elen Vajt bila pojavata na "carska mo}" vo "slu`benoto delo". Bo`jiot sovet, upaten do toga{niot Bo`ji narod, e daleku poupotrebliv za dene{no vreme.

"Morame da kaème deka Bog ne vospostavil carska mo} vo na{ite redovi za da se kontrolira ovaa ili onaa granka na deloto. Vloùvaj}i napori vo nadgleduvawe na site granki, deloto stana mnogu ograni~eno. Pred nas e lozje koe {to na nekoi mesta ukaùva na

10

neplodnost i na nezavr{ena rabota. I koga nekoj bi trgnal vo Bo`je Ime da gi obraboti tie mesta, nikoj ne bi mu priskoknal na pomo{ a da ne dobie prethodno dozvola od nekoj od malubrojnite krugovi na vlijatelni lu|e. No Bo`ja namera e Negovite sorabotnici da dobivaat pomo{. Koga stotina takvi bi go otpo~nale deloto vo tie zapostaveni podra~ja i bi go proslavile Boga, toga{ Toj bi im go otvoril patot pred niv. Dozvolete mi da vi kaàm: ako so srce ste vklu~eni vo deloto i ako imate vera vo Boga, toga{ ne morate da zavisite od dozvolata na bilo kakov propovednik ili nekoj drug. Dokolku na vistinski na~in, vo Bo`je Ime i so poniznost, napravete se {to moète vo objavuvaweto na vistinata, toga{ }e dobiete odobruvawe od Boga." (E. G. White, General Conference Bulletin, 1901)

"Farisejstvoto vo dene{niot hristijanski svet vo nikoj slu~aj ne e izumreno. Bog saka da se napu{ti takviot pravec na preterana to~nost. Toj tolku silno se vgnezdil {to go spre~uva deloto, namesto da go pottiknuva....Mora da i se dade dovolno prostor na Bo`jata mudrost za da moè da deluva. Taa mora da napreduva bez molba za odobruvawe ili podr{ka od onie koi {to si prisvoile carska mo}. Vo minatoto edna grupa na lu|e se obiduva{e so svoite sopstveni race da upravuva so site crkovni sredstva.... Tie na sebe si navlekoa te{ka odgovornost poradi zadrùvawe na Bo`jeto delo onamu kade {to toa treba{e da se pottiknuva i da se {iri. Im be{e prepu{teno samo na nekolkumina "dobronamerni lu|e" da odlu~uvaat vo koi podra~ja da se raboti. Nekolkumina lu|e ja zadrùvaa vistinata vo ramkite na propi{anite kanali, zatoa {to vleguvaweto vo novi podra~ja so sebe povlekuva{e pove}e pari. Tie bea spremni da gi vloùvaat svoite sredstva samo vo onie podra~ja kade ve}e imaa probiv." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 174)

"So godini se se odviva{e na ist na~in. Poradi toa napredokot na Bo`jeto delo vo golema mera be{e popre~uvan.

"Bog povikuva na budewe i reforma. 'Slu`benoto delo' ne ja ispolni zada~ata {to Bog saka da ja vidi ispolneta. Budeweto i reformata neka donesat promeni. Ne{to ve}e be{e napraveno vo toj pravec, no ne dozvoluvajte deloto tuka da zastane. Ne! Otfrlete go sekoj tovar od sebe. Dozvolete lu|eto da se razbudat i da spoznaat deka sekoj snosi sopstvena odgovornost.

Spomenatite primeri se dovolen pokazatel za onie {to poseduvaat vistinski misionerski duh deka 'slu`benoto delo' moè da se pokaè kako zamka i neuspeh. Bog neka mu e na pomo{ na svojot narod onoj krug na carevi, koj si dozvoli da navle~e na sebe taka golema odgovornost, nikoga{ pove}e da ne ja koristi svojata neposvetena mo} preku takanare~enoto 'slu`beno delo'. Na neobratenite i nenanovorodenite ~ove~ki orudija im be{e dodelena pregolema mo}." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 175)

"Dali 'slu`benoto delo', koe {to misli vo toj pravec deka sekoj poedinec mora da bide pod nadzor na nekolku glavi vo Batl Krik, treba i ponatamu da go zadrùva èzloto vo svoi race? Makedonskiot povik odeknuva od site strani. Dali lu|eto treba da mu se obra}aat na 'slu`benoto delo' za da dobijat dozvola za rabota? Ili bi trebalo da odat, i kolku {to moàt podobro, da se vklu~at vo rabotata potpiraj}i se na sopstvenite sposobnosti i so doverba vo pomo{ta od Boga? Zarem ne treba na ednostaven na~in da se zapo~ne so budewe na svesta za vistinata, i toa tokmu na onie mesta kade {to seu{te ni{to ne e storeno vo propovedaweto na Evangelieto i predupreduvaweto na lu|eto?" (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 176)

"Bog ja blagoslovi rabotata na jugot od zemjata {to be{e pottiknata od J. E. White. Toj ne dozvoli da se poslu{aat glasovite na onie koi tolku revnosno se zalagaa site sredstva nameneti za Bo`jeto delo obavezno da moraat da pominat preku propi{anite kanali do Batl Krk. Vernicite na koi {to Bog im gi doveril svoite sredstva, samo Nemu mu se dol`ni da mu polagaat smetka. Nivno pravo e direktno da ja pomagaat i podrùvaat rabotata za Boga. Zaradi zloupotreba na sredstvata sostojbata vo ju`nite podra~ja se do den dene{en se nema podobreno.

Ne go smetam za obvrska toa deka na{eto delo na jug, koe {to e odgovorno za objavuvawe i izdavawe na knigi, da mora da im se pot~ini na na{ite postoe~ki izdava~ki ku}i. I dokolku se iznajde na~in za namaluvawe na tro{ocite za izdavawe i po{tarina, toga{ toa treba da se stori. Moram da ti kaàm, brate moj, deka nemam èlba da gledam kako deloto na jug napreduva na stariot, slu`ben na~in." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 176-177)

11

"Nezavisnite sorabotnici" vo deloto imaat pravo da primaat sredstva

Vo svoite objasnuvawa za Bo`jata riznica, kako {to ve}e be{e spomenato vo bro{urava, Elen Vajt dala jasno do znaewe deka "nezavisnite sorabotnici" vo deloto treba da primaat finansiska pomo{ i deka za nea treba direktno da im se obratat na vernicite. Taa isto taka sovetuvala deka osven direktna pomo{ od vernicite, tie sorabotnici isto taka imaat pravo da primaat sredstva i od strana na crkovnata organizacija.

"Ti stori mnogu vo minatoto vo sobirawe na sredstva za Bo`jeto delo. I sega ne treba da ti se zadava grià da primi{ darovi i dobrovolni prilozi. Tie ti se potrebni vo pripremaweto na mom~iwa i devojki za rabota vo Bo`jeto lozje. Se dodeka tvoite pobaruva~ki se vo sklad so Bo`jata volja, ne treba postojano da razmisluva{ kako }e dojde{ do sredstva potrebni za prodolùvawe na rabotata. Neka Gospod go spre~i yidaweto na yidovi i vrzuvaweto na race na Negovite iskusni sorabotnici vo deloto, koi verno gi izvr{uvaat Negovite naredbi.

Ve}e e izgubeno mnogu dragoceno vreme zatoa {to ~ove~kite pravila i ograni~uvawa ponekoga{ bea postavuvani nad Bo`jite planovi i nameri. Vo Bo`je Ime gi povikuvam na{ite sorabotnici od konferencijata da gi hrabrat i potpomagaat bra}ata vo Medison, i vo harmonija so niv da sorabotuvaat vo rabotata {to im ja doveril Bog." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 411-412)

"So ogled na oskudnite pari~ni sredstva, na bra}ata Saterlend i Megan i na nivnite verni sorabotnici ne im be{e lesno da ja vr{at rabotata vo Medison (Tenesi). Tie se soo~uvaa so mnogu pote{kotii i prepreki koi ne treba{e nikoga{ da se pojavat vo deloto." (E. G. White, Special Testimonies Series B, The Madison School, 30)

"Na pionerite na u~ili{teto vo Medison na patot im bea postavuvani mnogu prepreki so cel da bidat obeshrabreni i izgoneti. Takvite prepreki ne bea postaveni od Boga. Vo nekoi situacii na Boga mu se sprotivstavuvaa so svoeto deluvawe ograni~enoto planirawe i ~ove~kata mudrost. Bra}a, tokmu zatoa treba da bideme vnimatelni da ne deluvame na {teta na drugite spre~uvaj}i go nivniot napredok i so toa zadrùvaj}i go {ireweto na Evangelieto. Tokmu toa se slu~uva{e vo minatoto, i poradi toa denes sum prisilena da zboruvam vaka otvoreno. Da mu be{e ponudena potrebnata pomo{ na u~ili{teto vo Medison, deloto tamu sega }e be{e mnogu ponaprednato otkolku {to toa e slu~aj. Rabotata vo Medison napreduva{e sporo. No i pokraj site prepreki i pote{kotii, tie rabotnici vo deloto ne se umorija nitu dozvolija da bidat obeshrabreni. Tie bea osposobeni da zavr{at dobro delo za Boga.

Bog ne im postavuva granici na svoite sorabotnici kako {to toa go pravat lu|eto vo poedini slu~ai. Na bra}ata Saterlend i Megan nepotrebno im se stoe{e na patot. Nim ne im bea dodeleni sredstva zatoa {to u~ili{teto vo Medison so svoeto ureduvawe i uprava ne be{e pod nadzor na konferencijata. No pri~inite poradi koi toa u~ili{te ne stana sopstvenost na konferencijata a i ne treba{e da podlegne pod nejzina kontrola, ne se zemeni na razgleduvawe onaka kako {to vistinski dolikuva. Nedovolnata zainteresiranost za toa delo {to ja pokaàa nekoi, be{e ogromna gre{ka. Na{ite bra}a treba da vnimavaat takvite raboti da ne im se povtorat.

Bog ne bara celokupna promena na vospitnoto delo vo Medison se dodeka ne se primi obilna pomo{ od na{ite vernici. Toj go priznava deloto {to e sraboteno tamu i zabranuva toa da se napu{ta. Bog i ponatamu }e se griì za tie lu|e i }e gi blagoslovuva dokolku prodolàt da gi sledat Negovite soveti.

Na bra}ata Saterlend i Megan im e dovereno Bo`je delo vo Medison, kako {to i mnogumina drugi se povikani da go dadat svojot pridones za vistinata za sega{noto vreme. Sprema svetlinata {to ja dobiv, i nie bi trebalo da im pomogneme na tie bra}a i na nivnite sorabotnici, zatoa {to tie rabotat nad granicite na svoite mo`nosti srede golemi pote{kotii. Poradi toa da nastojuvame da ja svatime situacijata i da vloìme napor pri raspredelbata na pari~nite sredstva milosta i pravdata da ne ostanat zapostaveni.

12

Voda~ite na deloto vo Medison se Bo`ji sorabotnici. Nivnite bra}a }e moraat da storat ne{to pove}e za niv. Tie moraat vo svojata rabota da bidat potpomognati so Bo`ji sredstva. Tie imaat pravo na del od sredstvata {to se nameneti za napredokot na deloto." (E. G. White, Special Testimonies Series B, The Madison School, 31-32)

Ograni~uvawa

"Vo spisanieto The Review bea objaveni zaklu~oci vo koi na onie koi moàt da bidat isprateni da sobiraat sredstva za planirawe na misionski proekti vo potrebnite i oskudni kraevi im bea postavuvani raznorazni ograni~uvawa. Site tie ograni~uvawa me pravat da bidam ta`na. Drugo ne mi ni preostanuva, zatoa {to se dodeka Bo`jata preobrazuva~ka milost ne najde vlez vo na{ite konferencii, }e se ~ekori po pat {to }e bide propraten so Bo`je negoduvawe. Navistina ni e dosta od takviot duh na zabrani.

Ve~erva posle polno} ne bev vo sostojba pove}e da zaspijam. Se razbudiv optovarena so vesta koja im be{e nameneta na na{ite vode~ki bra}a: Otfrlete go sekoj tovar {to bi moèl da ja popre~uva ili ograni~uva tretata angelska vest. Povicite na velikodu{nost i dare`livost, koi me|u vernicite naidoa na blagoroden odziv, treba{e da razbudat ~uvstvo na doverba i blagodarnost, a ne celiot tovar da im bide obesen na vratot na Bo`jite slugi. Sekoga{ treba da mu dozvolite na Svetiot Duh, Toj da bide onoj {to }e ve vodi vo postavuvawe na barawata. Ako slu`benicite na Generalnata konferencija dozvolile da bidat vovedeni vakvi ograni~uvawa, toga{ toa e samo dokaz deka im nedostasuvaat duhovni o~i zatoa {to ne primile nebesno pomazanie.

Mi bea pokaàni postapki {to Bog ne gi odobruva{e. Sekoe ograni~uvawe {to gi onevozmoùva{e nastojuvawata na onie koi {to sakaa da odat po gradovite da gi predupredat lu|eto na slu~uvawata {to naskoro }e se slu~at, treba da bide otstraneto. Ne treba nikoj da se spre~uva vo objavuvaweto na vistinata za sega{noto vreme. Dozvolete im na lu|eto da primaat upatstva od Boga. Ako vernikot pod vlijanie na Svetiot Duh e spremen da napravi nekoe delo, prepu{tete mu go toj slu~aj nemu i na Gospoda. Bev upatena da vi kaàm da go otfrlite sekoj tovar {to sozdava prepreka vesta so seta mo} i sila da prodre vo gradovite. Za da vesta bide objavena vo gradovite potrebni se sredstva, a takvoto delo, od druga strana, }e donese povtorno novi sredstva. Moè{e da se zavr{i mnogu pogolema rabota ako lu|eto ne bea tolku revnosni vo kontrolirawe i spre~uvawe na onie koi {to baraa sredstva za izgradba i napredok na Bo`jeto delo. (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 435)

"Ta`na sum {to se opravduva{ za svojata nedobronamernost sprema evangelskite rabotnici vo Medison. Vistina e deka napravija nekolku gre{ki, no tie so skr{eni srca gi priznaa i prevzedoa se {to e mo`no da gi popravat.

Ti mi be{e prikaàn kako li~nost koja {to se drì ladno sprema tie bra}a. Da im prijde{e vo Hristov duh, i da razgovara{e za potrebite na poleto, toga{ bi rekol: 'I tie bra}a treba da dobijat svoj del od sredstvata {to gi raspredeluvame'. Da se raspra{a{e za nivnite potrebi i da se zavzeme{e pri raspredelbata na sredstvata za deloto vo toa podra~je, }e naprave{e pred Boga dobro delo. Bog so site onie {to na svoite soborci im ja uskratuvaat svojata naklonost i pomo{, }e postapi na takov na~in {to mnogu dobro }e go po~uvstvuvaat Negovoto negoduvawe. Toj ne o~ekuva od svoite slugi site da bidat aktivni na ist na~in....

Silata na Otecot, Sinot i Svetiot Duh im se dava na site vernici za da gi so~uvaat edinstvoto i qubovta, i da im osigura pomo{ vo deloto na spasuvawe na izgubenite du{i. Ako sme povrzani so Hrista toga{ slo`no }e sorabotuvame vo spasuvaweto na du{ite." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 410)

"Gospod Isus eden den }e gi povika na odgovornost site onie {to sakaat da vi gi vrzat racete za da vi se onevozmoì napreduvawe vo sklad so Bo`jata volja. 'Zlatoto e Moe, srebroto e Moe - zboruva Gospod nad Voinstvata'." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 411)

13

Posebni soveti za bibliski rabotnici

Mnogu se rasprava okolu toa dali smee nekomu {to ne e vraboten od konferencijata da mu se dozvoli da prima desetok. Toa pra{awe se postavuvalo u{te vo vremeto na Elen Vajt, iako ne vo tolkava mera kako denes. No Elen Vajt davala komentari i vo vrska so taa sporna tema:

"Me|u nas se nekolku soprugi na propovednici, sestrite Star, Haskel, Vilson i Robinson, koi so celo srce se predadeni i ozbilni bibliski rabotnici. Tie se podednakvo uspe{ni vo davawe bibliski ~asovi kako i svoite sopru`nici, posetuvaat semejstva, se molat so niv i im pomagaat vloùvaj}i sopstven trud. Tie èni na takov na~in go vloùvaat seto svoe vreme, za da posle toa im se kaè deka za svojata rabota nema da dobijat ni{to zatoa {to nivnite maì ve}e primaat plata. Jas im kaàv smelo da prodolàt napred so rabotata {to ja rabotat i deka treba da bidat sigurni deka site tie odluki eden den }e bidat poni{teni. Bo`jata re~ veli: 'Rabotnikot si ja zasluùva svojata plata'. Ako nekoga{ bide donesena takva odluka, jas }e protestiram vo Imeto Bo`je. Toga{ }e mi bide obvrska od svojot sopstven desetok da otvoram fond od koj {to }e bidat plateni takvite èni. Tie izvr{uvaat isto tolku va`no delo kako i propovednicite. Toj desetok bi bil upotreben za ist vid na rabota koja {to ja izvr{uvaat i samite propovednici - barawe i lovewe na du{i. Go znam i toa deka tie verni èni treba da bidat plateni isto onolku kolku i samite propovednici. Tie go nosat tovarot na du{ite i ne treba kon niv da se postapuva nepravedno. Ovie sestri pominuvaat vreme za da gi pou~at onie koi se novi vo verata. Poradi toa moraat da gi pla}aat onie {to vo nivnite sopstveni domovi ja vr{at nivnata rabota. Za da bide pravdata zadovolena, toa mora da se popravi i da se dovede vo red. Lu|eto koi vo svoite kancelarii vr{at korekcija na tekstovi, primaat dva i pol do tri dolari sedmi~no. Tolku gi pla}av jas, a i nekoi drugi. A soprugite na propovednicite, koi snosat tolku golema odgovornost i go vloùvaat celoto svoe vreme, za svojata rabota ne dobivaat ni{to. Seto ova bi trebalo da ti dade uvid vo odnos na ne{tata {to se slu~uvaat vo ovaa konferencija. Ovde vo edna crkva se prisutni sedumdeset i pet du{i koi go davaat svojot desetok na konferencijata. I za da se za{tedi ne{to od sredstvata, se smeta{e za nu`no tie siroma{ni du{i da ja izvr{uvaat rabotata bez nikakov nadomest! No bez ogled na seto ova, takov tek na ne{tata nema pove}e da dozvolam." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 117)

O~igledno e deka istiot sovet moè i denes da se primeni na bibliskite rabotnici so polno rabotno vreme. Samo mal broj na mladi lu|e e vospitan za takva rabota. Nim im se veli deka za takvo ne{to nema slobodni mesta (ili podobro re~eno desetok)! Pred pove}e od sedum godini, dodeka predavav na adventisti~kiot kolex Sautvestern, za seto moe vreme pominato tamu sretnav samo edna edinstvena li~nost koja se {koluva{e za bibliski rabotnik. Kako posledica na vakvata sostojba vo ovie klu~ni momenti, koga ni se potebni iljadnici takvi {koluvani mladi lu|e da pominat niz Evropa, Rusija, Kina i niz drugi zemji, ako pogledneme naokolu, }e morame da zaklu~ime deka {irum svetot imame nedostatok na {koluvani bibliski rabotnici. Samo ovoj edinstven fakt, dokolku nemate drugi dopolnitelni informacii za soveti od Boga za na{ata zdravstvena, literarna ili propovedni~ka rabota, e dovolen dokaz deka vo dene{nata Adventisti~ka crkva vladee golem otpad. Po definicija otpad zna~i koga edna ili pove}e li~nosti (grupa) }e se odale~at od vistinata {to ja imale. Tie pove}e ne ja sledat vistinata {to im ja doveril Bog. Ako poedinecot ili crkvata go toleriraat otpadot i ne mu se sprotivstavuvaat govorej}i i deluvaj}i protiv nego, toga{ tie i samite imaat udel vo nego i vo stvarnosta se nao|aat vo otpad.

Celta poradi koja se osnovaat na{ite adventisti~ki u~ili{ta ne e samo za da se zadràt mladite vo Crkvata, kako {to i pri {koluvaweto na spasuva~ite vo voda ne e dovolno samo da se nau~at da plivaat. Tie moraat da u~at kako se spasuvaat davitelite.

Dobroto hristijansko vospituvawe e vistinskiot temel za ostvaruvawe na Bo`jiot plan i za zavr{uvawe na Negovoto delo. Sekoj hristijanin mora da u~estvuva vo toj zavr{en ~in. Bog ne predvidel da {koluvame samo propovednici i bibliski rabotnici, tuku i lekari,

14

kolporteri, medicinski sestri, u~iteli i drugi spremni lu|e za da moè deloto na Evangelieto da bide zavr{eno.

Posebna potreba za bibliski rabotnici

"Bo`ja volja e da osposobime iljadnici lu|e za bibliska rabota." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol 9, 126) "Vo sekoe u~ili{te {to e osnovano od Boga, kako nikoga{ dosega postoi potreba za biblisko podu~uvawe." (E. G. White, Evangelism, 474) [to bi trebalo da se postigne so takvoto biblisko podu~uvawe? Odgovorot go nao|ame vo slednava re~enica: "Na{ite studenti i u~enici treba da bidat {koluvani za bibliska rabota. Vo sekoj grad bi trebalo da postoi dobro organizirana grupa na bibliski rabotnici; ne samo eden ili dvajca, tuku bi trebalo da rabotat celo mno{tvo." (Christian Service, 72)

Za taa rabota se potrebni sredstva. "Vo pove}eto slu~ai verojatno nikoj ne si dozvoluva da zamoli eden bibliski rabotnik da odi vo nekoj grad i tamu da zapo~ne so rabota, i toa samo poradi sredstvata {to se potrebni za takvo odlu~no i temelno deluvawe. Vistina e deka ni se potrebni visoki koli~ini na sredstva so cel da gi ispolnime obvrskite sprema onie koi odlu~ile da ìveat i rabotat na takvi mesta. Bog saka da go podigneme svojot glas i vlijanie za da moè pari~nite sredstva mudro da se vloùvaat za ovoj poseben vid na rabota." (E. G. White, Evangelism, 42)

Ako potfrlime nie, Bo`jiot plan }e go ispolnat drugi

Ako nikoj od nas ne se ~uvstvuva odgovoren za potpolnuvawe na dupkite da se obu~i za bibliska rabota i potoa da pomogne vo osposobuvawe na drugi, Bog }e ne odmine nas i }e go zavr{i svoeto delo so nekoi drugi. Toj moè da gi upotrebi svoite "deca", kako pri triumfalniot vlez vo Erusalim, a moè da napravi i kamewata da progovorat. No ako se slu~i toa, nie }e go izgubime blagoslovot {to ni e podgotven od Boga, a so toa i ve~niot ìvot. Ako ne ~uvstvuvame odgovornost deka celiot desetok e namenet za propovedawe na tro-angelskata poraka, Bog moè vo sekoe vreme da pronajde drugi orudija i izvori na materijalni sredstva potrebni za dovr{uvawe na Negovoto delo. No vo toj slu~aj nie }e se najdeme na stranata na gubitnicite. Ako so svojot desetok i darovi go potpomagame otpadot, toga{ ne go potpomagame zabrzuvaweto na Hristovoto doa|awe i ne ja {irime poslednata vest. Na toj na~in go zabavuvame Negovoto doa|awe i se nao|ame vo opasnost na krajot da bideme proglaseni za zli i neverni slugi (Matej 24, 44-51)

Preku spisanieto Our Firm Foundation Bog pra}a{e predupreduvawe preku predupreduvawe i na toj na~in vo najsitni detali go razotkri vladee~kiot otpad vo na{ite redovi. Toa spisanie im be{e ispra}ano na site propovednici {irum svetot. Pa zatoa ne e vistina dokolku se tvrdi deka "nezavisnite sorabotnici vo deloto" (independent ministries) ne prevzedoa ni{to za da se ukaè na zloto vo crkvata i za da moè da dojde do budewe i reforma. Ako predupreduvawata {to Bog gi pra}a{e za reforma i pro~istuvawe na Crkvata se otfrlat, toga{ na krajot preostanuva Bog da gi isprati svoite sudovi.

Naskoro }e dojde vreme koga Bog }e go privede svoeto delo kon kraj, i toa na sosema poinakvi na~ini otkolku {to sme o~ekuvale. Dokolku mu se sprotivstavime na Bo`jeto deluvawe samo poradi toa {to Negovata postapka ne odgovara na na{ite o~ekuvawa, }e se smeta deka sme se pobunile protiv Boga i taka so sigurnost }e gi izgubime svoite du{i isto kako i Evreite. Da obrneme vnimanie na slednovo proro{tvo:

"Dozvolete mi da vi kaàm deka Bog vo svojot posleden ~in }e deluva na takov na~in koj za nas }e bide potpolno neobi~en i vo sprotivnost so site ~ove~ki planovi. Pome|u nas }e ima takvi koi {to postojano }e nastojuvaat Bo`jeto delo da go dràt pod svoj nadzor. Tie samite sakaat da izdavaat naredbi za sekoj napraven ~ekor, iako deloto ~ekori napred pod vodstvo na onoj angel koj mu se priklu~il na tretiot angel vo upatuvaweto na porakata nameneta za svetot. Bog }e upotrebi sredstva i na~ini da pokaè deka sam gi prevzel koncite v race. Rabotnicite }e bidat iznenadeni so kakvi ednostavni sredstva }e se sluì za da go privr{i svoeto pravedno delo." (E. G. White, Testimonies to Ministers, 300)

15

"Naskoro }e dojde do budewe koe mnogumina potpolno }e gi iznenadi. Onie koi vo tie momenti nema da znaat {to treba da napravat, }e bidat izostaveni. Nebesnite vesnici }e sorabotuvaat so obi~nite lu|e i }e gi osposobat da ja prenesat vesta na mnogu mesta. Sega e vreme da se razbudime i da prevzememe se {to e vo na{a mo}." (E. G. White, Loma Linda Messages, 83)

"Vremeto si minuva i Bog go povikuva sekoj straàr da bide na svoeto mesto. Toj smeta{e deka e potrebno da ne vodi niz najgolemata kriza, pogolema od bilo koja od prvoto doa|awe na na{iot Spasitel. [to treba da napravime sega? Bo`jiot Duh ni kaà {to treba da pravime. No kako {to Evreite vo Hristovo vreme ja otfrlija svetlinata i ja izbraa temninata, isto taka i sega{niot verski svet }e ja otfrli dene{nata poraka na vistinata. Lu|eto {to za sebe smetaat deka ìveat poboèn ìvot, go prezrea Hrista vo li~nosta na Negoviot glasnik. Kako i Evreite, i tie ja otfrlaat Bo`jata poraka." (E. G. White, Review and Herald, 17 august 1897)

"Dokolku nekoi od na{ite bra}a smisluvaat planovi so ~ija pomo{ bi moèle da si osiguraat monopol vo bilo koj del od Bo`jeto delo, toga{ treba da znaat deka po toa pra{awe se razre{eni od sekakva odgovornost. Ispolnuvaj}i gi svoite obvrski vo so godini odnapred predvidenite slu~uvawa, sekoj od nas li~no pretstavuva del od golemata celina. So Bo`ja odluka na sekoe ~ove~ko su{testvo mu e dodeleno negovoto mesto. Sekoj e obvrzan da gi vloì site svoi sposobnosti, vlijanie i sila na celoto svoe su{testvo za preku ozbilni nastojuvawa da moè da ja opravda primenata odgovornost." (E. G. White, Review and Herald, 23 july 1897)

"Ako sakame da go dademe svojot pridones vo zavr{etokot na deloto, toga{ morame da bideme svesni za faktot deka na Bo`jiot narod }e mu pristigne pomo{, i toa na neo~ekuvan na~in. Isto taka morame da bideme svesni deka }e naideme na otpor vo deloto, i toa tokmu od onie od koi {to sme o~ekuvale podr{ka. ôvekot {to iskreno postapuva pogre{no, so samoto toa ne e osloboden od vinata." (E. G. White, 1888 Materials, 1024)

Desetokot i reformata vo obrazovanieto

Bo`jiot plan za brz zavr{etok na deloto vklu~uva i reforma vo obrazovanieto. Ako se prifati takvata reforma, taa }e go izmeni misleweto na lu|eto okolu pra{awata kako {to se: {to e Crkvata, koj i {to e propovednikot, koj ima ovlastuvawe da go prima desetokot i kakov vid na vospituvawe mu e potrebno.

"So takva vojska na pravilno izve`bani rabotnici kakva {to bi moèla da bide na{ata mladina, vesta za raspnatiot i voskresnatiot Spasitel koj naskoro }e dojde - bi moèla mnogu brgu da mu se odnese na celiot svet! Kolku brgu bi moèl da dojde krajot - krajot na stradawata, àlosta i grevot! Kolku brgu namesto zemski posedi, odbeleàni so grev i bolka, na{ite deca bi moèle da primat nasledstvo tamu kade {to 'pravednicite }e ja nasledat zemjata i }e ìveat na nea doveka', kade {to nikoj od ìtelite nema da re~e: 'bolen sum', i kade {to nikoga{ pove}e 'nema da se slu{ne... pla~ i stenkawe'." (E. G. White, Education, 271)

Zatoa "denes kako nikoga{ porano, morame da go razbereme vlijanieto na vistinskata nauka na obrazovanieto. Ako tuka doìveeme neuspeh i ne dojdeme do pravilno razbirawe, za nas nikoga{ nema da ima mesto vo Bo`jeto carstvo." (E. G. White, Spalding and Magan Collection, 56)

Ako potfrlime vo reformata na obrazovanieto, toga{ }e imame iskriveni stavovi i po predmetite kako {to se: {to e Crkvata, koj e propovednik i koj treba da prima desetok.

Reformiraniot sistem na vospituvawe, kreiran od Boga, kako sostaven del na obrazovanieto, vklu~uva isto taka i reforma vo prakti~nata rabota, oblekuvaweto, ishranata i rekreacijata. Bo`jata namera be{e zamjodelcite, finansiskite ~inovnici, grade`nite rabotnici, kako i lekarite, medicinskite sestri, kolporterite i bibliskite rabotnici da bidat osposobeni za evangelsko delo (pogledni E. G. White, Medical Ministry, 194 i 331).

Za osposobuvawe na takvi rabotnici adventistite na sedmiot den go primija sledniov sovet:

16

"Da doneseme cvrsta odluka deka nema da dozvolime so ni{to da bideme vrzani za vospitnite na~ela na onie koi ne go raspoznavaat Bo`jiot glas i gi zanemaruvaat Negovite zapovedi." (E. G. White, Medical Ministry, 61-62)

Biblijata treba da e sredi{te na se

Ponudenoto obrazovanie vo adventisti~kite u~ili{ta bi trebalo da bide bibliski vtemeleno. Biblijata treba da bide sredi{te na se. Vo na{iot ìvot taa bi trebalo da go zavzeme prvoto, poslednoto i najvisokoto mesto. Vo na{ite u~ili{ta Biblijata ne bi trebalo da se me{a so ostanatite svetovni predmeti za da ne dojde do namaluvawe na nejzinata vrednost. "Vo na{ite u~ili{ta Biblijata ne bi trebalo da se doveduva vo sostojba da bide prigu{ena od ostanatite svetovni predmeti." (Counsels to Parents, Teachers and Students, 16) Na{eto obrazovanie ne bi trebalo da sodrì klasi~ni i sovremeni dela, zatoa {to tie se protkaeni so svetoven na~in na rzmisluvawe i paganstvo koe vodi vo propast. Isto taka tuka ne bi trebalo da se najde mesto i za ~itawe na beletristika i studirawe na svetovna filosofija. (Counsels to Parents, Teachers and Students, 25-28; Ministry of Healing, 439-450)

Obuka za misioneri

Vo obukata za misioneri mladite lu|e bi trebalo, {to e mo`no poskoro, da bidat osposobeni za korisen hristijanski ìvot, bilo tie sami da se izdrùvaat, bilo da se izdrùvaat od nekoj misiski fond. Mladite adventisti bi trebalo da bidat podu~eni vo golemite reformi {to Bog im gi dal na svojot narod vo pogled na oblekuvaweto, ishranata, vospituvaweto, rekreacijata, zdraviot na~in na ìvot, na~inite na le~ewe kako i vo pogled na reformite vo organizacijata i administracijata.

Prakti~na obuka na selo

Adventisti~kite u~ili{ta bi trebalo da se nao|aat vo selski sredini kade {to site studenti bi trebalo da izu~at nekakov zanaet: "Sekoj ma`, èna i dete treba prakti~no da se obu~at za nekakva korisna rabota. Sekoj treba da izu~i nekakov zanaet. Toa moè da bide tekstilna ili bilo koja druga granka od proizvodnata dejnost, no site treba da nau~at celishodno da gi koristat svoite telesni sili. Bog e spremen da ja zgolemi prilagodlivosta i korisnosta na sekoj poedinec koj so sopstveno obrazovanie saka da stekne rabotni naviki." (E. G. White, SDA Bible Commentary, vol 7, 912; pogledni E. G. White, Education, 218) Prakti~nata rabota gi osposobuva mladite lu|e kako za deluvawe taka i za razmisluvawe. Bez nea tie stanuvaat beskorisni i nesposobni da mu ja upatat na svetot poslednata poraka na predupreduvawe - glasniot povik.

Igri i zabavi

Adventisti~koto obrazovanie ne bi trebalo da sodrì atletika ili ostanati vidovi na sportovi i igri, zatoa {to tie ne ne osposobuvaat da mu ja objavime poslednata poraka na milost na svetot.

"Mi bea pokaàni gletki vo koi {to na{ite studenti u~estvuvaa vo igrawe tenis i kriket. Toga{ bev pou~ena za vistinskiot karakter na takvite sportovi. Tie mi bea prikaàni kako eden vid idolopoklonstvo, tokmu kako kaj neznabo{cite. Na igrali{teto ne se nao|aa samo vidlivi nabquduva~i. Tuka bea prisutni sotonata i negovite angeli koi vr{ea vlijanie na ~ove~kiot duh. Bea prisutni i Bo`jite angeli koi im se slu`beni duhovi na onie koi }e go nasledat spasenieto, no ne za da gi odobrat, tuku za da gi osudat takvite slu~uvawa. Tie bea posrameni od gletkata na boèmnite Bo`ji deca. Silite na neprijatelot ostvarija jasna pobeda, i taka Bog be{e obes~esten. Onoj koj go dal svojot

17

ìvot za da go oblagorodi, posveti i vozdigne ~ove~koto bitie, so takvoto odnesuvawe be{e oàlosten." (E. G. White, Counsels to Prents, Teachers and Students, 350)

Ednostavni gradbi

Gradbite na adventisti~kite u~ili{ta treba da bidat ednostavni, i vo nikoj slu~aj ne treba da nalikuvaat na svetovnite u~ili{ta. Toa be{e najgolemata gre{ka {to be{e napravena vo na{eto adventisti~ko obrazovanie.

"Na{ite zamisli vo odnos na gradbata i opremata vo na{ite institucii treba da bidat pod vlijanie na vistinskoto prakti~no iskustvo od koe {to }e se vidi deka ni e poznato zna~eweto na ponizniot od so Boga. Nikoga{ ne treba da i se dozvoli na èlbata so nadvore{nosta da se pobuduva vpe~atok na bogatstvo. Nikoga{ ne treba da se potpirame na nadvore{nosta kako klu~ za uspeh. Toa e zabluda. @elbata ne{tata da i se prikaàt na javnosta {to vo nikoj slu~aj ne se povrzuvaat so deloto koe ni e dovereno, nadvore{nosta koja {to moè da se odrùva samo so golemi pari~ni sredstva, e nemilosrden tiranin. Taa e kako rak-rana koja {to postojano, do samiot kraj, gi jade site vitalni organi." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol 7, 93)

Koga nekoj student koj {to diplomiral vo u~ili{te so ednostavna i ekonomi~na arhitektura dojde kako misioner vo nekoe tu|o podra~je, toj znae deka i bez golemi tro{oci moè da se osnova u~ili{te. Toga{ }e moè da se ostvari i Bo`jiot plan {irum svetot da se osnovaat mnogu drugi mali u~ili{ta. No dokolku biv{iot student e na mislewe deka samo, prostrani, skapi gradbi i od strana na svetot visoko priznati u~ili{ta moàt da ponudat dobro obrazovanie, vo toj slu~aj }e moàt da se osnovaat samo mal broj na drugi u~ili{ta. Dokolku u~ili{tata se navistina osnovani na toj na~in, neretko se slu~uva da ponudat lo{o obrazovanie zatoa {to site takvi institucii se nao|aat pod postojano vospitno vlijanie na arhitekturata na svoite gradbi.

Obuka za samostojno razmisluvawe

Adventisti~koto obrazovanie kaj mladite lu|e treba da razvie samostojno razmisluvawe za da bidat sposobni samite da donesuvaat odluki, a ne da se poveduvaat po mislewata na drugite. Hristijaninot {to e vospitan na toj na~in, samiot da upravuva so sebe, }e ìvee vo sklad so bibliskite na~ela. Koga Svetiot Duh }e go povika na poslu{nost i iznesuvawe na vistinata, toj nema da im robuva na obi~aite, tradiciite, organizaciite i na nivnite voda~i kako nekakov sluga. Sfa}aweto na ovie na~ela e od vitalna va`nost dokolku saka da se razbere zo{to protestanskite crkvi vo 1840 godina go otfrlile polno}niot povik. Site onie koi denes go o~ekuvaat glasniot povik moàt da bidat pou~eni od nivnoto iskustvo.

"Deloto ne se potpira{e na ~ove~ka mudrost i znaewe, tuku na Bo`ja sila. Prvi go slu{nale i poslu{ale povikot onie koi bile najponizni i najverni, a ne najnadarenite. Zemjodelcite gi ostavale svoite posevi na nivite, mehani~arite svojot alat i so solzi radosnici trgnale vo objava na predupreduvaweto. Onie koi {to prethodno go vodele deloto bile me|u poslednite {to mu se priklu~ile na ova dvièwe. Crkvite voglavnom i gi zatvorile vratite na ovaa poraka i golem broj na onie {to ja prifatile istata istapile nadvor od nivnite redovi." (E. G. White, Great Controversy, 402)

Otfrlawe na glasniot povik

Kako `rtvi na pogre{noto vospituvawe koe {to lu|eto gi doveduva vo sostojba slepo da se dràt do zastarenite i konzervativni stavovi, i od strav da ne gi napu{tat dotoga{ izgazenite pateki, crkvite okolu 1844 godina go otfrlile polno}niot povik. Na ist na~in

18

site onie koi {to se `rtvi na pogre{no vospituvawe, vo koe {to ne se u~i samodisciplina, }e go otfrlat glasniot povik. (pogledni Studies in Christian Education by E. D. Sutherland, M. D.)

Vo o~ekuvawe na vtoroto Hristovo doa|awe, denes i vo na{ite redovi ni se zakanuva istata opasnost da se povtori iskustvoto na ostanatite protestanski crkvi. Zatoa {to ja otfrlile reformata vo obrazovanieto, nivnite voda~i i laici ne bile podgotveni za polno}niot povik. Poradi toa {to toga{ ne bila prifatena reformata vo obrazovanieto, preovladuvalo op{to mislewe deka samo onie koi steknale vospituvawe vo sklop na crkovniot sistem moèle da bidat propovednici i da imaat pravo na primawe desetok. Tie vospostavile crkoven red koj {to kone~no gi prisilil site Bo`ji deca (Negovata vistinska crkva na Zemjata) da izlezat od nivnite "crkvi". Dokolku nekoj od vistinskite Bo`ji deca, bilo toa da e propovednik ili nekoj drug koj i bil posveten na vistinata, bi bil isklu~en, so toa vo nikoj slu~aj ne bi trebalo da mu se odzema pravoto da prima pomo{ od ostanatite Bo`ji deca, zatoa {to toj i ponatamu ostanuva ~len na vistinskata Crkva. (Vo ovoj svet da bide{ ~len na crkovna organizacija ne zna~i avtomatski da i pripa|a{ i na vistinskata Hristova Crkva. Vistinskata Crkva e sostavena od onie {to go qubat Boga i gi dràt Negovite zapovedi. Pogledni The Upward Look, 315)

Koga na{ite ~elni lu|e kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek ja otfrlile reformata vo obrazovanieto i trgnale po patot koj ne dovede do situacijata vo koja {to se nao|ame denes, Elen Vajt napi{ala:

"Gospod ne saka deloto na jug da bide pritesneto so takanare~enite, slu`beni kanali. Se pokaà deka negovoto ograni~uvawe preku slu`benite kanali ne moè da dovede do uspeh. Rabotnicite koi sekojdnevno se ispolneti so nebesna mudrost i revnost, moraat da postapuvaat spored Bo`jiot nalog. Tie ne treba da ~ekaat ~ove~ki upati." (E. G. White, Selection from the Testimonies for the Church, 62)

Ona {to nekoga{ se pokaà kako nevozmo`no, i vo izminatite dekadi sekoga{ odnovo se pokaùva{e isto tolku nevozmo`no.

Povrzanost na hristijanskoto vospituvawe i desetokot

Sovr{enoto scenario koe {to ja pokaùva povrzanosta pome|u hristijanskoto vospituvawe i odnosot sprema desetokot Dr. Saterlend go sumiral so slednive zborovi:

Prvobitnite hristijani brzo i delotvorno go nosele Evangelieto po celiot svet. Vo nivnite {koli se izu~uvale samo onie predmeti koi gi pripremale u~enicite za Bo`jeto delo. Svetot nivnite u~iteli gi smetal za ~udni, neobi~ni i konzervativni ekstremisti. No tie hristijanski u~iteli davale se od sebe za da {to poskoro od svoite u~enici napravat dobri borci. U~enicite ne bile zadrùvani vo u~ili{tata samo za da diplomiraat i za da steknat titula kako {to toa e voobi~aeno na svetovnite u~ili{ta. Podocna, preku poluobratenite neznaboà~ko-hristijanski u~iteli, se vovlekla idejata za studii i stepeni na {koluvawe, koja prerasnala vo sozdavawe na vospiten monopol pod nadzor na crkovnite lideri. Bez priloùvawe na zavr{na diploma i titula nikomu ne mu bilo dozvoleno pou~uvawe ili propovedawe. (Treba da se istakne i toa deka kako posledica na takvata sostojba desetokot im se ispla}al samo na onie koi pominale niz takviot sistem na odredeno vospituvawe.)

Edna od najserioznite pri~ini za protivewe na takviot obi~aj e zatvarawe na duhot na studentite sprema vistinata. Skoro sekoja religiozna reforma bila zapo~nata od ednostavni laici zatoa {to crkovnite lideri so steknuvaweto na svoeto vospituvawe kako po pravilo stanuvale konzervativni.

Konzervativizmot e posledica na tvrdokorni, mehani~ki studii so cel da se zdobie titula. Studentite po sila na navikata se dràt kako vo nekoe vodeni~ko trkalo; sli~ni mu se nekomu koj postojano odi no nikade ne stignuva. Ako na takvite apsolventi im se iznese vistinata, toa ne gi voodu{evuva premnogu, posebno ako toa go pravi nekoj laik. Spored nivnoto sva}awe tie bi trebalo da bidat kanalite niz koi {to svetlinata bi doa|ala do lu|eto ( i edinstveni koi imaat pravo na desetok).

Vistinitosta na takvata izjava e potkrepena so istoriski dokumenti. Motli, koj ni iznesuva iskustva od reformacijata vo Holandija, po toj povod pi{uval za ograni~uvawata

19

na laicite od strana na papskiot sistem na obrazovanie: 'Na site laici im zabranuvame da razgovaraat za vistinite na Svetoto pismo i da go istraùvaat - bilo javno ili tajno - toa posebno se odnesuva na nejasnite i te{ki predmeti. Toa ne smee da se ~ita, pou~uva ili tolkuva od strana na onoj koj ne ja izu~uval propi{anata teologija, priznaena od strana na nekoj ugleden univerzitet.' Kon ova toj u{te dodava i deka 'do{lo do takvo gadewe, {to nemoèlo da se opi{e so zborovi, kaj konzervativcite vo Crkvata i dràvata sprema lu|eto so nizok stepen na obrazovanie i nepoznavawe na evrejskiot jazik - sedlari, koàri, glasnici i sli~ni na niv - koi po~nale da propovedaat i verojatno prekumerno po~nale da podse}aat na toa deka prvite u~enici - izbrani od osnova~ite na hristijanstvoto - ne bile doktori po teologija so diplomi od poznati univerziteti.'

Pove}eto od {koluvanite lu|e ja otfrlile prvata angelska vest vo 1844 godina, zatoa {to taa ne im bila objavena na voobi~aeniot, slu`ben na~in. 'Faktot {to ovaa vest vo pogolem broj slu~ai ja propovedaa obi~ni ~lenovi na crkvata be{e istaknuvan kako dokaz protiv nea... Mnozina, koi slepo im veruvaa na svoite duhovni pastiri, odbivaa da ja poslu{aat opomenata.' E. G. White, Great Controversy, 380 (Spacial Studies in Education, 96,97)

Kako {to tie ne mu se odzvale na polno}niot povik, isto taka pod vlijanie na svetovnoto vospituvawe }e bide otfrlen i glasniot povik. Naskoro Bog }e go zavr{i svoeto delo na potpolno neo~ekuvan na~in. Dali toga{ }e go otfrli{ zatoa {to ne se odvivalo onaka kako {to samiot si o~ekuval? Dali }e ja otfrli{ poslednata objava na vistinata ako taa bide upatena od strana na neovlasteni lica ili lica koi ne dobile odobrenie od crkvata? Dali }e ja otfrli{ ne podaruvaj}i i go svoeto vreme, talenti i pari zatoa {to pristignala od onamu od kade {to ne si se nadeval? Zarem tvojot duhoven pogled navistina e tolku zatvoren i ja gleda{ samo nadvore{nata forma na organizacijata so nejzinite verski opredelbi? Zarem ne moè{ da go razlikuva{ samo ispovedaweto na verata od ona {to e realnost? Dali patot po koj {to odi{ vo golemata borba si go izbral samo vrz osnova na ona {to go gleda{ so sopstvenite o~i? Dali si navistina sposoben pravilno da go proceni{ ona {to ne zavisi samo od nadvore{nosta? (Jovan 7,24)

Vo pslednoto golemo Bo`je delo za ovoj svet "Gospod }e se posluì so ponizni orudija, }e go vodi umot na onie {to se posvetile na Negovata slu`ba. Rabotnicite pove}e }e bidat osposobeni so pomazanie na Svetiot Duh otkolku so obrazovanieto vo {kolite." (E. G. White, Great Controversy, 606)

Da go naso~ime svoeto vnimanie sega na sledniot del vo koj Dr. Saterlend mudro go razgledal na~inot na koj sotonata }e se obide da gi zavede adventistite za da gi natera da go otfrlat glasniot povik. Da go zabeleìme me|usebnoto vlijanie na vospitnite metodi i sistemi od edna strana so desetokot od druga strana. Ako so ogled na vospituvaweto si onevozmoèn da gi procenuva{ i razbira{ duhovnite ne{ta, toga{ instinktivno }e izvle~e{ zaklu~ok deka Crkvata (koja {to nesomneno e ne{to duhovno) se sostoi od ona {to moè da se vidi. Koga se zboruva za nea }e bide{ sklon da veruva{ deka se raboti za obi~na zemska organizacija so site svoi odredbi, statuti, zakoni, infrastruktura i administrativna dokumentacija. Takvoto sfa}awe najnapred }e go odredi tvoeto mislewe za toa koj e priznat pastor ili propovednik, a kako vtoro, koj treba da bide potpomagan so darovi i desetoci.

"Sotonata }e ja upotrebi seta svoja zavodni~ka sila za da za vreme na glasniot povik si obezbedi svoja druìna na lu|e vo samiot vrv na Crkvata na Adventistite na sedmiot den. Tie na rabotata na poniznite, skromno obrazovani no od Svetiot Duh vodeni orudija }e gledaat so istata odbojnost kako {to vo 1844 godina toa go pravele voda~ite na protestanskite zaednici. Bog saka vo na{ite u~ili{ta da se vospituvaat golem broj lu|e, no ne saka tie da bidat educirani so istiot odnos kon vistinata kako apsolventite na drugite verski zaednici pred 1844 godina." (Special Studies in Education, 97,98)

Koga stanuva zbor za desetokot i darovite, toga{ se raboti za ne{to pova`no otkolku {to e pra{aweto na koja organizacija }e im gi ispratime svoite pari. Ovde se raboti za ne{to {to e pove}e od samite pari, imeno, se odnesuva i na toa koj }e upravuva so Bo`jite pari vo ovoj svet. So toa e tesno povrzan i zavr{etokot na Bo`jeto delo. Onolku dolgo kolku {to so svoite pari }e mu pomaga{ na verskiot otpad, nema da doìvee{ budewe i reforma "za{to kade e tvoeto bogatstvo tamu }e bide i tvoeto srce" (Matej 6,21)

20

Dodatok

Drugi citati za upotreba na desetokot

(sostaveni od strana na preveduva~ot)

Namenet e za propovedni~ka slu`ba, to est za objavuvawe na Evangelieto

"Bog denes od nas ne o~ekuva ni{to pomalku od ona {to go o~ekuval nekoga{ od svojot narod. Vo sporedba so starozavetniot Izrael, Toj nas ne obdaril vo u{te pogolema mera. Negovoto delo i sega i vo idnina }e ima potreba od sredstva. Golemoto delo na spasuvawe na du{i mora da napreduva. Vo vid na desetok, zaedno so darovi i `rtva, Bog prevzel dovolno merki za da osigura sredstva za svoeto delo. Negova namera e deloto na Evangelieto vo potpolnosta da se izdrùva. Toj go bara desetokot kako svoja li~na sopstvenost. Tie sredstva treba da se smetaat kako svet zalog i treba da se priloùvaat vo Negovata riznica za da moàt da sluàt za napredok na Negovoto delo i da ovozmoàt Negovite vesnici da bidat ispra}ani vo dale~ni oblasti, do najodale~enite delovi na svetot." (E. G. White, Review and Herald, 8. december 1896)

"Gospod napravil objavuvaweto na Evangelieto da bide zavisno od posvetenite sposobnosti, dobrovolnite darovi i `rtvite na Negoviot narod. Dodeka lu|eto gi povikal na propovedawe na Re~ta, na celata Crkva i dodelil ovlastuvawe davaj}i podr{ka so svoite sredstva da u~estvuva vo Deloto. Nejzina ponatamo{na zada~a, kako Negov pretstavnik, e da se griì za siroma{nite. Bog go bara desetok kako svoja li~na sopstvenost od na{ite celokupni primawa. Toj moè da se upotrebuva samo kako podr{ka na onie koi se obvrzale da go objavuvaat Evangelieto. Osven toa, Bog od nas bara i darovi i `rtvi za Negovoto delo, kako i vodewe smetka za potrebite na siroma{nite. Toj ne moli da Mu sluìme i da mu gi predademe svoite darovi ne za da moème so toa da ja pokaème svojata qubov kon Nego i kon svoite bli`ni, tuku zatoa {to slu`bata i spremnosta na `rtva vo korist na drugite go jakne duhot na dobrotvornost vo srceto na darodavecot. Toa isto taka ne doveduva vo potesna zaednica so Onoj koj be{e bogat, no koj poradi nas osiroma{i, za da nie preku Negovata siroma{tija staneme bogati. Samo ako na toj na~in go sledime primerot na na{iot Spasitel, na{iot karakter }e zali~i na Negoviot." (E. G. White, Review and Herald, 9. may, 1893)

"Instituciite so koi Bog se sluì vo vodeweto na svoeto delo na Zemjata moraat da bidat izdrùvani. Treba da se gradat crkvi, moraat da se osnovaat u~ili{ta, a na izdava~kite ku}i im e potreben odreden kapital za da moè deloto da napreduva so krupni ~ekori i za da moè vistinata da se prenese vo site delovi na svetot. Vakvite institucii se odredeni od Boga i bi trebalo da bidat izdrùvani od desetokot i od dobrovolnite darovi. Za obemot so koj se {iri deloto, potrebni se i sredstva so ~ija pomo{ }e se ovozmoì razvoj vo sekoja negova granka. Onie koi {to se obratile kon vistinata i stanale sou~esnici vo Negovata milost, moàt da stanat Hristovi sorabotnici prinesuvaj}i dobrovolni `rtvi. Ako vo srcata na ~lenovite na Crkvata postoi èlba Bo`jeto delo pove}e da ne se povikuva na dobrovolnoto sobirawe na sredstva, tie so toa pokaùvaat deka se zadovolni so negoviot zastoj." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol. 4, 464)

"Primiv posebno jasna i odredena poraka upatena do na{ite vernici. Bev zamolena da im prenesam deka pravat gre{ka {to go koristat desetokot za razli~ni celi. Tie samite po sebe se dobri, no ne se takvi za koi {to desetokot spored Bo`jata Re~ e vsu{nost predviden. Onie koi {to se odnesuvaat sprema desetokot na takov na~in, otstapuvaat od Bo`jiot plan. Toj poradi toa }e gi povika na odgovornost. Nekoi se na mislewe deka desetokot moè da se

21

koristi za u~ili{ni potrebi, drugi mislat deka od nego moàt da se pla}aat kolporteri. No se pravi golema gre{ka ako na desetokot mu se uskrati negovata vistinska namena - izdrùvawe na propovednici. Denes bi bilo potrebno onamu kade {to imame samo eden osposoben propovednik da gi ima stotina. Bog ne moè so odobruvawe da ja gleda na{ata sega{na sostojba. Od Negovata riznica se ottu|uvaat sredstva koi se nameneti za deloto na Evangelieto vo pobliskite i vo podale~nite oblasti. Onie koi {to vesta na vistinata ja objavuvaat pred golemi sobiri a pokraj toa odat i od ku}a na ku}a, izvr{uvaat dvojno misionsko delo. Nivnite primawa poradi toa vo nikakov slu~aj ne treba da bidat namaleni. Upotrebata na desetokot za na{ite lu|e mora da bide sveto ne{to." (E. G. White, Echoes from the Field, 21. june 1905)

"Upatuvaj}i gi svoite u~enici da odat po celiot svet i da go propovedaat Evangelieto na sekoe sozdanie, Hristos im dal zada~a na lu|eto da ja ra{irat Radosnata vest po svetot. No dodeka edni zaminuvaat da propovedaat, drugi se povikani dosledno da gi ispolnuvaat svoite obvrski vo vrska so desetokot i darovite. Na takov na~in bi trebalo da se izdrùva propovedni~kata slu`ba i da se ra{iri vistinata po celiot svet vo pe~aten oblik. Toa e sredstvo so koe {to Bog se sluì za da go vozdigne ~ovekot. Toa e tokmu ona {to mu e potrebno na ~ovekot za da gi razbudi i aktivira za rabota najdlabokite kopneì na srceto i najgolemite sposobnosti na duhot." (E. G. White, Testimonies for the Church, vol. 4, 472)

Ne e namenet za odrùvawe na molitveniot dom

"'Naredi im na Izraelcite da ti donesuvaat za osvetlenie ~isto maslo od istol~eni maslinki, za da gori svetiloto postojano.' (Izlez 27, 20) Toa trebalo da bide postojana `rtva za da moèl Bo`jiot dom propisno da bide obezbeden i osposoben za bogosluènie. Denes Bo`jiot narod bi trebalo da se prisetuva deka Bo`jiot dom e Gospodova sopstvenost i deka za negovo odrùvawe potrebno e da se vodi sovr{ena grià. No sredstva za taa namena ne bi trebalo da se zemaat od desetokot. Desetokot bi trebalo da se upotrebuva samo za edna cel - izdrùvawe na propovednicite koi Bog gi povikal vo deloto. Toj e namenet za izdrùvawe na onie koi na lu|eto im ja davaat Re~ta na ìvotot i go nosat tovarot na Bo`jeto stado." (E. G. White, Echoes from the Field, 21. june 1905)

"Ima propovednici na koi im e uskratena platata. Vo nivniot slu~aj Bo`jata Re~ ne be{e po~ituvana. Onie koi {to se odgovorni za odrùvawe na crkovnite prostorii treba da primaat posebni sredstva za da moàt da gi odrùvaat vo dobra sostojba. No pari za taa namena ne bi trebalo da se zemaat od desetokot." (E. G. White, Echoes from the Field, 21. june, 1905)

Ne e namenet za sporedni crkovni tro{oci

"Sekomu komu mu e dodelena ~est da se griì za crkovnata blagajna, mora vnimatelno da upravuva so desetokot. Bog ne odobruva od nea da se izdvojuvaat i da se koristat pari za drugi celi. Toa isto vaì i za sporednite crkovni tro{oci. Za taa namena treba da se otvori fond od redovnite prihodi. Koga ~lenovite na crkvata bi pokaàle samootkaùvawe i {tedlivost vo oblekuvaweto i vo site ostanati tro{oci, toga{ ne bi imalo nedostatok na sredstva. Toga{ desetokot bi porasnal i bi bile priloèni dovolno sredstva za da se pokrijat site crkovni tro{oci." (E. G. White, An Appeal for Mission, 24)

"Pokaàno mi e deka za pokrivawe na sporednite crkovni tro{oci e pogre{no da se upotrebuvaat pari od desetokot. Vo takov slu~aj se vr{i otstapka od negovata pravilna upotreba. Za pokrivaweto na tie tro{oci bi bilo mnogu podobro koga ne bi se oblekuvale taka skapoceno, koga bi go ograni~ile svojot rasko{en ìvot i koga bi se odrekle od samite sebe. Ako pravite taka, sovesta }e vi bide ~ista. No znajte deka sekoga{ koga }e se doprete do sredstvata od Bo`jata riznica za da gi pokriete redovnite crkovni tro{oci, vie go kradete Boga." (E. G. White, Spacial Testimony to Battle Creek Church, 6-7)

22

Ne e namenet za pomo{ na siroma{nite

"Svetlinata {to ja dobiv od Boga e sosema jasna i razbirliva. Sekoja crkva treba da si go nosi svojot sopstven tovar. Vo odredeni okolnosti se slu~uva nekoi da osiroma{at. Mo`no e do toa da do{lo zatoa {to ne bile {tedlivi i ne znaele kako da upravuvaat so parite. Kaj nekoi pri~ina za siroma{tijata moè da bide bolest, nespretnost ili nesre}a. Bez ogled na pri~inata, fakt e deka im e potrebna pomo{. Davaweto na pomo{ e vaèn sostaven del na evangelskoto delo za krajot vo koj ìveeme. Na tie nesre}ni lu|e {to se nao|aat vo nevolja nikoga{ ne smee da im se zatvara vratata da pobaraat pomo{ na nekoe drugo mesto. Sekoja crkva neka ja po~uvstvuva svojata sopstvena odgovornost i so posebno interesirawe neka gi primi tie ujadeni i nezgrièni du{i. So sigurnost bi moèla da se griì za edna ili dve takvi li~nosti. No za taa cel ne treba da se upotrebuva desetokot. Bo`jata Re~ ni ja propi{uva negovata upotreba. Upraviteli se i siromaviot i bogatiot, i bez ogled na svojata materijalna sostojba odgovorni se da go donesat celiot desetok vo riznicata. Bog sekomu mu dodelil rabota spored negovite sposobnosti. Crkvite svojata zada~a na zgriùvawe na bli`nite ne bi smeele da ja prefrlat na drugi. Toa ne e vo red." (E. G. White, Manuscript Releases, vol. 3, 218)

"Desetokot e namenet za posebna cel. Toj ne bi smeel da se smeta kako fond za siroma{ni. Toj e namenet voglavnom za izdrùvawe na onie koi ja {irat i mu ja objavuvaat Bo`jata Re~ na svetot. Taa namena ne smee da mu se odzeme na desetokot." (E. G. White, Review and Herald, 1. december, 1896)

Se upotrebuva vo isklu~itelni slu~ai (kade {to ima golema siroma{tija) za izgradba na mesta za sobirawe

"Postojat isklu~itelni slu~ai koga poradi golema siroma{tija potrebno e da se posegne po desetokot za da se ovozmoì izgradba na najskromni mesta za sobirawe. No toa vo nikoj slu~aj ne se odnesuva na Batl Krik ili Ouklend. Onie koi {to se sobiraat na bogosluènie neka go istaknat Hristovoto samootkaùvawe i samopo`rtvuvanost. Bra}ata koi se smetaat za Bo`ji deca neka razmislat od {to bi moèle da se otkaàt i koi idoli bi morale da gi otfrlat za da moàt vo sekoj pogled da bidat mnogu {tedlivi. Vo sekoj dom bi trebalo da se nao|a kutiv~e vo koe bi se stavale parite koi bi se koristele za potrebite na crkvata. Koga crkvite kako {to se onie vo Batl Krik i Ouklend bi pokaàle duh na samootkaùvawe pove}e otkolku dosega, Bo`jata riznica bi bila prepolna so sredstva, pa sprema sekogo {to u~estvuva vo pou~uvawe i objavuvawe na vistinata bi moèlo da se pokaè korekten odnos." (E. G. White, Spacial Testimony to the Oakland and Battle Creek Churches, 10-11)

Ne e namenet za nedelotvorna rabota

"Onie koi i se posvetuvaat na propovedni~kata slu`ba, prevzemaat na sebe posebno golema odgovornost. Propovedaweto na Evangelieto e vozvi{en i svet poziv. Dokolku pravilno se izvr{uva, rabotata na evangelskiot rabornik bi trebalo da donese mnogu du{i vo Crkvata. Mnozina pogre{ile {to se opolnomo{tile za taa dol`nost. Namesto so objavuvawe na Re~ta, bi bilo podobro da se zafatat so nekoja druga rabota koja odgovara spored nivnite sposobnosti. Nivnite primawa se obezbeduvaat od desetokot, no bidej}i vloùvaat premalku napor, toa ne bi smeelo pove}e da se dozvoli. Vo toj slu~aj propovedni~kata slu`ba go gubi svojot svet karakter." (E. G. White, Manuscript Releases, vol. 17, 305)

"Bog ima svoi barawa za ozbilite i istrajni rabotnici. Dosega desetokot go smetavme za blagoslov. Neka ne se slu~i da dojde do toa so razvojot na otpad na mnozina koi go primaat da im stane stapica. Mnogu seriozno e ako lu|eto koi se izdrùvaat so desetok vrz osnova na plodovite na svojata rabota se samo potro{uva~i, a ne i proizveduva~i. Rabotnicite moraat da pokaàt podobri rezultati otkolku {to toa be{e slu~aj vo

23

minatoto, zatoa {to onaka kako {to dosega rabotea ne si pravat usluga nitu na sebesi, nitu na Bo`jeto delo. Bra}a, rabotete! Odete vo Bo`jeto lozje i rabotete za du{ite. Niedna rabota neka ne vi bide prete{ka. Bog gleda deka nekoi koi ve}e podolgo se vo deloto, i koi primaat sredstva za taa rabota, neguvaat sebi~nost. Pogodnite situacii koi im bile ponudeni, ostanale neiskoristeni. So neaktivnosta i nezainteresiranosta tie gi oslabnale svoite duhovni i telesni sili." (E. G. White, Manuscript Releases, vol. 17, 248-249)

"Vozvi{ena cel na na{eto delo e da im se odnese svetlinata na onie koi se nao|aat vo temnina. Vo taa cel e opfaten celiot svet. Bo`jite verni slugi ne bi trebalo predolgo da se zanimavaat so vernicite koi ve}e podolgo vreme se vo vistinata. So toa golem del od rabotata nepotrebno se sveduva na crkvata. Bo`jiot narod ne treba da se potpira na toa drugite da ja izvr{uvaat negovata rabota. Bo`jite izbranici neka ja nosat pobedata na krstot vo odale~enite kraevi. Tie istovremeno bi trebalo da gi povikuvaat ~lenovite na crkvata na molitva, kako ostri srpovi na ètvenite poliwa. Crkvata neka izbere propovednici i stare{ini {to mu se verni na Boga. Tie treba da izberat slu`benici koi verno }e ja vr{at svojata dol`nost vo sobirawe na desetokot. Ako propovednicite se pokaàt kako nedorasnati za svojata zada~a, ako ne ja izvestuvaat crkvata za site va`ni raboti, ako na Boga ne mu go vra}aat nazad ona {to mu pripa|a Nemu, ako ne vodat grià za ~esnosta i vernosta na slu`benicite koi im se podredeni, ako ne se griàt za prilivot na desetok, toga{ se nao|aat vo opasnost. Tie ja zanemaruvaat mo`nosta {to na crkvata i nosi blagoslov ili prokletstvo, i zatoa treba da bidat razre{eni od svojata dol`nost, a na nivnite mesta da im se dade {ansa na drugi." (E. G. White, Review and Herald, 1. december, 1896)

Moè da se koristi vo zdravstveno-evangelskoto delo

"Toj (Kelog) re~e deka, dokolku ne i bidat odobreni sredstva na crkvata za da se objavi Evangelieto preku zdravstvenite rabotnici, za taa cel bi trebalo da se napravi rekonstrukcija na desetokot namenet za konferencijata. Vie treba da se dogovorite i da soraboruvate harmoni~no. Mislam deka za nego (za Kelog) e najva`no da odvoi sredstva od riznicata. Ako tie rabotnici davaat redovno desetok, se pra{uvam zo{to bi trebalo da pretstavuva problem da se izdvoi taa suma na pari za unapreduvawe na zdravstveno-evangelskoto delo?" - Pismo 51a, 1898, str. 1, upateno do Urija Smit i G. A. Irvin, 6. maj 1898. (E. G. White, Manuscript Releases, vol 7, 366)

Ne e namenet za politika

"Onie u~iteli koi vo crkvata i vo u~ili{tata se bavat so politika, vedna{ treba da bidat razre{eni od nivnite dol`nosti zatoa {to Bog nema da sorabotuva so takvite. Desetokot ne bi trebalo da se upotrebuva za finansirawe na ne~ii govori vo koi se obrabotuvaat politi~ki pra{awa. Sekoj u~itel, propovednik ili voda~ vo na{ite redovi, koj ima potreba da gi iznesuva i da gi objasnuva svoite politi~ki gledi{ta, kako prvo, mora da se obrati ili da se odre~e od svojata slu`ba. Negovoto vlijanie kako na Bo`ji sorabotnik mora da se po~uvstvuva vo osvojuvaweto na du{i za Hrista ili vo sprotivno mora da mu se uskrati ukaànata doverba. Ako vo negoviot ìvot ne dojde do promena, toga{ postojano }e nanesuva samo {teta." (E. G. White, Fundamentals of Christian Education, 477)

Da ima hrana vo Mojot dom

Documents

Transcript of Da ima hrana vo Mojot dom