B I L T E N B r . B I L T E N B r . B I L T E N B r . B I L T E N B r . B I L T E N B r . 44444

1 0 . 0 6 . 2 0 0 51 0 . 0 6 . 2 0 0 51 0 . 0 6 . 2 0 0 51 0 . 0 6 . 2 0 0 51 0 . 0 6 . 2 0 0 5

2

Za ‘al, u{te edna{ mora da gi demantirame nekoi oddnevnite vesnici, za nivnoto pi{uvawe deka nema PUBLIKAna Festivalot. Onie {to bea prisutni i {to go sledeaFestivalot znaat deka PUBLIKA IMA[E I ]E IMAPOSTOJANO VO PRILEP!

Za ovoj broj vi ja podgotvivme listata so nagradi, nekoiod standardnite rubriki, kako i edna FESTIVALSKAFOTOTEKA vo koja se smesteni fotografii od site denovina Festivalot, a koi ne uspeavte da gi vidite vo prethodnitebroevi na Biltenot.

Redakcijata na Biltenot mu se zablagodaruva naFestivalot, na negovite prvi lu|e za iska‘anata doverba, kojase nadevame deka ne ja izneverivme. Isto taka sezablagodaruvame na site u~esnici na Fesitvalot koimaksimalno ni izlegoa vo presret. U{te edna golemablagodarnost do Institutot za teatrologija pri FDU-Skopje,za otstapenite materijali I za poddr{kata na Festivalot.Blagodarnost i do PUBLIKATA {to kako i sekoga{ vernogo slede{e Festivalot. Vi blagodarime. I se gledameDOGODINA!!!

FESTIVALOT KAKO [TO NI SE ^INE[E

Deneska zavr{uva ^etiriesettoto izdanie naMakedonskiot teatarski festival “Vojdan ^ernodrinski”-Prilep. Jubilejniot Festival se slu~uva{e spored zamislata.Denovite bea ispolneti so programa, pretstavi, promocii nateatrolo{ka literatura, den posveten na Platnarot,Razgovori so Jordan Plevne{. Od planiranite dvaeset i petpretstavi, festivalskata publika vide dvaeset i ~etiri.Poradi opravdai pri~ini, bugarskiot teatar “Solza i smea”ne uspea da stigne vo Prilep i da ja izvede pretstavataFILOKTET.

3

Ocenuva~kata komisija na 40. MTF “Vojdan ^ernodrinski” - Prilep, vo sostav: QUBI[AGEORGIEVSKI - pretsedatel, RUSOMIR BOGDANOVSKI i BAJRU[ MJAKU - ~lenovi,otkako gi poglednaa site pretstavi vo oficijalna konkurencija i zablagodaruvaj}i im se nasite u~esnici, gi dodeluva slednive nagradi:

1. NAGRADA ZA REKLAMEN MATERIJAL se dodeluva na IGOR I VLADIMIR\OR\IJOSKI za pretstavata RIBARSKI KARANICI (NT Prilep)

2. NAGRADA ZA KOREOGRAFIJA I SCENSKI DVI@EWA se dodeluva naALEKSANDRA HONG za pretstavata CRNILA (NT [tip)

3. NAGRADA ZA MUZIKA se dodeluva na TURGAJ ERDENER za muzikata vo pretstavataAZIZNAME (Turski teatar - Skopje)

4. NAGRADA ZA KOSTIMOGRAFIJA se dodeluva na BLAGOJ MICEVSKI zakostimografijata vo pretstavata LET VO MESTO, Dramski teatar-Skopje

5. NAGRADA ZA SCENOGRAFIJA se dodeluva na KRSTE S.XIDROV za scenografijatavo pretstavata VI[NOVATA GRADINKA (NT Kumanovo)

6. NAGRADA ZA MLAD AKTER “TRAJKO ^OREVSKI” se dodeluva na KAMKATOCINOVSKI za ulogata na Mala vo pretstavata DRUGA STRANA (Dramski teatar -Skopje)

7. NAGRADA ZA EPIZODNA ULOGA “DIM^E TRAJKOVSKI” se dodeluva naMUSTAFA JA[AR za ulogata vo pretstavata AZIZNAME (Turski teatar - Skopje)

8. NAGRADA ZA AKTERSKO OSTVARUVAWE se dodeluva na akterite: GABRIELAPETRU[EVSKA za ulogata na Slobodata vo pretstavata DUHOT NA SLOBODATA(NT Bitola), REFET ABAZI za ulogata na Azalkanov vo pretstavata VI[NOVATAGRADINKA (NT Kumanovo) i IRENA RISTI] za ulogata na Lili vo pretstavataDRUGA STRANA (Dramski teatar - Skopje)

9. NAGRADA ZA TEKST se dodeluva na DEJAN DUKOVSKI za tekstot DRUGA STRANA

10. NAGRADA ZA RE@IJA se dodeluva na QUP^O \ORGIEVSKI za pretstavata LETVO MESTO, Dramski teatar-Skopje

11. NAGRADA ZA UMETNI^KO OSTVARUVAWE VO CELINA se dodeluva zapretstavata LET VO MESTO, Dramski teatar-Skopje

@IRITO NA OFF PROGRAMATA na 40-ot Makedonski teatarski festival “Vojdan^ernodrinski”, vo sostav: Iskra Ge{oska, Ivan Dodovski i Ana Stojanoska vo ponudenatakonkurencija od deset pretstavi, ednoglasno odlu~i Nagradata za umetni~ko ostvaruvawe napretstava vo celina da ja dodeli na pretstavata BURA od Vilijam [ekspir, vo re`ija naAleksandar Popovski, a vo produkcija na Turskiot teatar - Skopje.Za svojata odluka go dade slednovo obrazlo`enie: Pretstavata Bura e vpe~atliva po svojatasovremena teatarska forma, vo koja briljira koncentriran akterski izraz {to dinami~noistra`uva sledej}i smel re`iserski koncept. Re`iserot Aleksandar Popovski hrabro gokontekstualizira i osovremenuva [ekspir. Travestiraj}i gi likovite vo Bura, toj suptilnogi dekonstruira aktuelnite op{testveni kodovi za qubovta, za slobodata na individuatai za nestabilnosta na vrednostite. Stanuva zbor za kreativen proces vo koj e ostvarenokolektivno avtorstvo. Bura e pretstava so ednostavna estetika, neoptovarena so lesnodopadlivi efekti, no promislena vo site detali. Akterskata izvedba pulsira so precizniscenografski i kostimografski re{enija, zaokru`uvaj}i konzistenten koncept na sovrementeatar.

N A G R A D I

4

Bilten: Kako odli~enpoznava~ na teatarot i nazbidnuvawata vo teatarskataumetnost, {to spored vasbe{e “presudno” za pro-dukcijata na godine{notoizdanie na MTF “Vojdan^ernodrinski”?

\uner Ismail: Teatarot isamo teatarot! Se drugo koekako nekakov “kriterium” evidlivo, ili pak bi mo`eloda se pomisli, vsu{nost,spa|a vo ona {to se narekuvaTeatar razbran vo sitenegovi dimenzii. Se razbira,jas nikako ne smeev da jaispu{tam i generalnatakulturna dimenzija i samoto mesto naFestivalot vo makedonskiot kulturenprostor, pa zatoa od bogatata produkcijaodbrav taka kako {to odbrav.

B: Na Festivalot se prika‘aa rekorden brojpretstavi. U~estvuvaa site profesionalniteatarski ansambli od zemjava. Tuka se ina{ite dramski klasici, re‘iseri i novatageneracija teatarski tvorci. Dali ovojimperativ proizleze od povodot-jubilejot naFestivalot?

\.I.: Ka‘av pred malku. Sumata na slu~uvawa(pretstavi) vodi smetka za site aspekti,vklu~itelno i za toa deka teatarskite ku}ivo zemjata, sepak, se gravitacionoto jadro naceloto tetarsko tvore{tvo i pokraj moetopo~ituvawe koe go neguvam kon site oblicina alternativen izraz, ili pak alternativnioblici na organizirawe na teatrskataprodukcija. Koga sme kaj pisatelite ire‘iserite e sosema razbirlivo da se vodismetka za tnr.aspekt-sredba, ili ako sakate„sudir” na generaciite. Sakav da poka‘amdeka tkivoto na makedonskiot teatar e mnogu‘ivo i ‘ivotosposobno!

I N T E R V J U

B: Ne pomalku zna~aen zaFestivalot e i pridru‘niotdel ili popularnata offprograma. Od {to se rako-vodevte pri izborot?

\.I.: Produkcijata namakedonskite teatri e mnogubogata. Imate duri iparadoksi, vo pozitivnasmisla, koga pomalite teatri(pomal broj na akteri) imaatisklu~itelno bogataprodukcija, skoro identi~na(barem kvantitativno!) kakoi drugite, pogolemi teatri.Tokmu zaradi toa, smetavdeka }e bide grev akopublikata vo Prilep i

delumi~no vo Bitola, ne gi vidi nekoi odovie, i toa kako, kvalitetni pretstavi.Velam, ova e eden od kriteriumite. Potoa,stanuva zbor, vo nekoi slu~ai za tnr. pomaliprodukcii, no sepak va‘ni zaradi avtorot,re‘iserskoto prosede, isklu~itelniotakterski anga‘man itn. Vo slu~ajot, naprimer, so @IV ^OEK mo‘ebi i nadobromo‘e da se sogledaat site ovie pri~ini-kriteriumi. Go imate Goran, ve}e tretpat-zna~i tradicija, imate odli~na re‘ija, imateodli~ni akteri i ...{to u{te ne!

B: Festivalot “^ernodrinski” ja naglasuvapotrebata da go neguva i poddr‘uva doma{-noto dramsko tvore{tvo, avtenti~niot izraz.Na{ite avtori koi se prisutni na scenite vostranstvo, doa|aat doma preku Festivalot?

\.I.: Pa toa e edna od zada~ite za koi, doprva,}e treba da gradime re{enija. Mo‘ebi eto~no deka doma{niot avtor, osobeno kako(naj)novi imiwa i go nemame vo vkupnataprodukcija, no Festivalot ne e edinstvenataadresa koja {to }e treba da go razre{uva. Niesite (Festivalot, teatrite, Ministerstvotokako nositel na nekoja kulturna politika)

Biltenot za posledniot broj na ovoj jubileen Festival, vo rubrikava re{i da im otstapi prostorna glavnite protagonisti na Festivalot: Umetni~kiot direktor i Pretsedatelot naSobranieto na MTF.

\UNER ISMAIL, Umetni~ki direktor na Festivalot

5

sme vo pozicija da go “barame avtorot”! Sega-zasega sme tri subjekti, zna~i i dovolno imalku. Pirandelovski-ama re{livo!

B: Po zavr{uvaweto na Festivalot planiratemonografija, kako poddr{ka i potkrepa najubilejot. Dali monografijata }e bidesublimat na raste‘ite i dilemite vo na{iotteatar za da mo‘e da pomogne vo negovotoidno profilirawe?

\.I.: Taa e ve}e gotova, za prethodnite trieseti devet godini, pa }e se dopi{e samo~etiriesettata. Se razbira site standardi zaedna vakva monografija }e bidat zapazeni, za{to garancija se imiwata na avtorskiottandem (Ivan Ivanovski i RistoStefanovski) kako i redaktorskiotanga‘man na izdava~ot-Sovetot naTeatarskite igri.

B: Kako go gledate likot na Festivalot napragot od negovata petta decenija?

\.I.: Kako vetuva~ki, so ogled na ona {to gogledam kako volja za rabota, kako nadoa|a~kigeneracii na re‘iseri, akteri i kakoogromna, neugasnata ‘elba za sozdavawe kajsite onie koi dosega i taka mnogu daleku goodnesoa glasot za kvalitetot na makedonskiotteatar. Ednostavno e: Festivalot ima(l)sosema solidna baza vo makedonskite teatri,a tie ne samo {to sozdavaat, tuku nemaatnamera da zastanat. Fizionomiraweto }eprozleze od taa sodr‘ina-su{tina.

B: Ve molime da ja dadete Va{ata ocenka zaFestivalot?

\.I.: Sre}en sum zaradi toa {to spored mojaocenka obezbediv dobar presek na ona {to emakedonskiot teatar deneska, barem sporedona {to se slu~uva na scena. Imame dovolenbroj pretstavi spored koi sekoj dobronamereni upaten, }e mo‘e i }e znae od ova da vidi -kade e makedonskiot teatar denes sega i ovde{to e edna mnogu bitna rabota. Isto taka summnogu zadovolen {to se potvrdi ne{to {togo znaevme site, deka ovoj Festival, ovoj gradima odli~na publika, mnogubrojna publika{to e kvalitet se razbira, da imate vo ovavreme olkava koli~ina qubopitstvo naso~enokon teatarot. I toa ne e sekojdnevna rabota

vo senkata na toa {to vo Makedonija te~eeden paralelen proces na osiroma{uvawe naduhot i naso~uvawe na gra|aninot kon ona {toe ne samo psevdo kultura, ne samo masovnakultura od najnizok vid, tuku e ednostavnoedna manipulacija i od najgrozen karakter. Voovoj grad, a toa mo‘ebi e slu~aj vo nekoi drugipriliki, poka‘uva deka vo osum dena, {to eedna zavidna koncentracija, mo‘e da obezbedisekoja ve~er prepolna sala za bilo koj tippretstavi, a kako {to znaete programata be{ekomponirana taka - ne za da ima za sitevkusovi, tuku razli~ni teatarski ire‘iserski prosedea mo‘ea da se vidat sekojave~er i sekoja od niv privle~e zavidna brojkaod gleda~i koi {to nekoga{ e nevozmo‘nonitu vo Skopje da gi na~ekate tolku mnogu,iako Skopje e pet-{est pati pogolem grad odPrilep.

Toa se tie raboti okolu koi jas nemamdilemi i me ohrabruvaat, dogodina sega ve}eda gi re{avame ovie drugi, nedore~eni,nedozatvoreni pra{awa. Mo‘ebi sega e vremei ne{to da najavam. Idnata godina se razbiraovoj teatar, ovoj teatarski festival }e imaoblik koj{to porano se narekuva{etrkalezna masa, no toa nema da bide takvatrkalezna masa tuku }e bide namenska,obrabotena preku celata godina, sotriesetina kvalifikuvani sogovornici koinema da zboruvaat samo za teatarot generalno,ne samo za makedonskiot teatar, tuku }ezboruvaat i za konkretnite pretstavi. Vo taasmisla, nie ve}e go rabotime proektot, ve}ese anga‘irani jadroto na sorabotnicite iottuka gore-dolu nasokite i poukite i seizvle~eni. Od druga strana ako se vratime naona moe prvo zadovolstvo, sega ve}e go imampresekot, sega znam otprilika koi }e bidatstandardite za idnata selekcija. Osven ovojgeneralniot teatarski standard, kakvaprograma, od koj obem mo‘eme da izdr‘ime.Ova e edna prili~no obemna programa, idnatagodina sigurno }e bide nekoja otprilikapomala od godine{nava, i vo taa smisla, osven{to vo teatarot }e bideme naso~eni da gipo~ituvame ili razvivame teatarskitestandardi, verojatno sekoga{ kogapretstavite }e bidat izedna~eni sporedteatarskitekvaliteti,j as predimstvo }e imdadam na dela koi{to se napi{ani od avtorikoi ‘iveat na teritorijata na Makedonija.

6

Bilten: G-ne Ristoski ikako akter i kako ~ovekvie ste so Festivalot odnegovoto postoewe. Ednadecenija ste prv ~oveknaFestivalot, a tojgodinava slavi jubilej 4ogodini postoewe. [to potolku godini mo‘e da sere~e za negoviot lik i zanegovoto zna~ewe?

Kiril Ristoski: ^ovekotne mo‘e racionalno ijasno da definira ne{to{to se slu~uvalo vo podolgvremenski period. Pove}ebi bilo toa subjektiven sud, poglednanazad, za ne{to {to zaminalo, za koe vevrzuvaat se}avawa za mnogu ubavi nastani,emocii i tn. Vo taa smisla, kako nafilmska lenta se vrtat slikite ispomenite. Taka, koga se odr‘aa prvite,toga{, Teatarski igri 1965 godina, jasimav 17 godini, vquben vo teatarot dou{i, se mi izgleda{e bajkovito, so silnojarki boi, sve~enost, kako za golem svedenili dr‘aven praznik. Toa e slikata kojadlaboko ja nosam vo sebe, taa emocija,radost i son, toa e li~no, dlaboko vo mene.Od tie teatarski igri izrasna MTF„Vojdan ^ernodrinski” , najstar voRepublika Makedonija, daleku, dalekuposlo‘en vo svojata struktura. Zaposlednive deset godini od koga sum na~elo na Festivalot mo‘am poobjektivnoda zboruvam, za{to ima pe~ateni ielektronski zapisi, a i sve‘i sese}avawata bidej}i se slu~eni vobliskoto minato, a to~kata naprekr{uvawe sum bil jas. Zna~i, sepominalo niz mene, no poop{irno }epi{uvam za toa vo druga prilika bidej}itreba pove}e vreme i prostor.

B: Festivalot ne retko otvora{e i bolnito~ki vo makedonskiot teatar, dramatur-

KIRIL RISTOSKI, Pretsedatel na Sobranieto na Festivalot

gijata, uslovite na tvor-cite, duri i marketingot.Se trgnalo li napred vore{avaweto na oviesu{testveni odrednici?

K.R.: Fakt e deka Festi-valot od godina vo godinase zbogatuva so novisodr‘ini i ima nagornalinija. Nekoi posakuvaatodredeni raboti da sepovtoruvaat, drugi da semenuvaat poradikalno i see toa normalno. Noviteokolnosti nalagaat novna~in na mislewe, novite

generacii poinaku go poimaat svetot kako{to bilo otsekoga{, od vekutumaveka itoa taka i }e bide, nema kraj ne postoikraj, nema to~ka kade ne{to prestanuva,zavr{uva, toa e principot na ‘ivotot, naprirodata na kosmi~kite sili. Spored toane postoi formula dadena edna{zasekoga{, problemite gi imalo, gi imai }e gi ima, dodeka postoi ~ovekot i dobroe {to e taka, za{to toa ve prinuduva dabarate re{enija, da gi re{avate tieproblemi i taka toa ve~no. Ako e taka vo‘ivotot, toga{ na umetnosta toa najmnogui prilega za{to sekoga{ e ili treba dabide ~ekor pred ‘ivotot. Vo teatarot nese nudat re{enija, recepti, tuku samo seotvoraat pra{awa vo toa e i negovatasu{tina.

B.: Za Festivalot se govori so respekt iza negovata publika. Lanskata godinabe{e rekordna po posetiteli napretstavite, istoto se slu~uva i godinava,osoben interes ima kaj mladite lu|e. Dalipublikata go najde toa {to go posakuva,ona {to treba da go vidi, ili ima i ne{tokoe treba da i se ponudi?

K.R.: Prilep ima teatarska tradicija i jaima sre}ata da go ima ovoj festival koj

7

niz svoite 4o godini sozdade kriti~ka ikultivirana publika koja izgradi svojkriterium. Za toa, ~esto govorat i samitetvorci. No, ona {to posebno raduva emnogubrojnata mlada publika, koja gipolni salite, osobeno polno}niteprogrami koi imaat ili neguvaat ednapoinakva estetika. Toa u{te edna{ pokojznae koj pat potvrduva deka ima mnogumlad svet koj ~uvstvuva potreba odkulturni slu~uvawa nasproti kafu-liwata i diskotekite, zatoa za niv vlezote besplaten za{to toa go zaslu‘uvaat.

B: Festivalot niz godinite gi menuva{ekonceptite. Se vostanovi i kako festivalna doma{nata drama, sega ima i svojumetni~ki direktor, no nema na primer,trkalezni masi . Zna~i li ova potraga ponov moderniziran, tranzitiran Fes-tival?

K.R.: Sekoe ne{to na svetot se ra|a, ‘ivee,postignuva svoj zenit, zaminuva, seobnovuva,se vidoizmenuva,taka {tonegledam zo{to da ne sme vo postojanapotraga po ne{to novo. Nemalo trkaleznimasi pa gi imalo, pa bile dobri , pa nebile dobri, gi zgazilo vremeto, is~eznalekako takvi, se pojavile vo drugiokolnosti, vo nekoja nova forma. Voteatarot odli~noto v~era{no - denes ebajato itn. Postojano sme vo potraga pone{to novo. Ima{e inicijativa i taa nee zgasnata se razbira,Festivalot da bidena doma{na drama kako stimulacija zanovi dramski tekstovi i avtori, vremetopoka‘a deka toa e nedovolno. Nemaloselektori, pa imavme selektori, dojdovmedo Umetni~ki direktor. Na Festivalot,porano teatarite predlagaa svoi pret-stavi, sega Umetni~kiot direktor ja gleda

PLAKETI I BLAGODARNOST ZA TEATRITE

Sobranieto na MTF „Vojdan ^ernodrinski” za svojot 40 godi{en jubilej na site

profesionalni teatri vo Makedonija im dodeluva plaketi. Plaketite se izraz

na blagodarnost za pridonesot na teatarskite ku}i za raste`ot na Festivalot.

skoro celokupnata teatarska produkcijavo Makedonija i taka, rabotite se menuvatse dvi‘at, taka, kako {to nalagat noviteokolnosti. Toa e ‘iv organizam koj voosnova zna~i promena, i se razbirapotraga po ne{to {to e pointeresno,poprovokativno, vo odredeni noviokolnosti. Inaku, {to zna~i novmoderniziran Festival - ako ne seprethodno od ka‘anoto.

B: Festivalot godinava e jubileen, ve}e esrednove~en, a nudi najobemna programa?

K.R. 4o godini Festival e vreme dostojnoza respekt i za po~it za site onie {tovgradile del od sebe vo ovoj Festival idlaboko im se poklonuvam i im sezablagodaruvam na site koi ovozmo‘iledenes da imame Festival so ~etiridecenisko iskustvo, na edinstvenata odvakov vid manifestacija vo dr‘avava.Festivalot ponudi 24 pretstavi, beavideni site teatri, alternativni grupi isite onie {to zna~at: od doajenite,majstorite na teatarot, pa se donajmladite koi doprva doa|aat.

B: Edna va{a ocenka za godine{niotjubileen Festival?

K.R.: Pokraj site te{kotii vo odnos napove}e pati spomnatite hotelskismestuvawa, gledate deka Festivalotorganizaciski besprekorno pomina.Imavme navistina edna bogata,isklu~itelno bogata programa, kako vopretpladnevnite ~asovi taka i nave~er.Pominaa 24 pretstavi i {to e mnoguubavo, veli~enstveno, salonite beaprepolni i se bara{e bilet pove}e.

8

Tretata verzija na tekstot na Goran Stefanovski (po angliskata i srpskata, i site

odigrani na Festivalot) e vsu{nost prva izvedena od makedonski ansambl. Toa e nov

predizvik i za akterskata ekipa na Dramski i na re‘iserot Damjanovski. So bogatstvo

od znaci i simboli rabotite se postaveni od naopaku: ~ovekot e toj {to si igra igra~ki

so smrtta koja ima kriza na identitetot. Akterskata igra pleni, zaedno so scenskata i

muzi~kata dimenzija se vo celina, nadopolnuvaj}i i napati objasnuvaj}i go tekstot na

Stefanovski.

G L E D A V M E . . .

V o ~ e t v r t o kVo pridru‘niot del od programata na

scenata od Bitolskiot naroden teatar

publikata ima{e mo‘nost da ja

prosledi pretstavata @IV ^OEK

(Everyman) od Goran Stefanovski vore‘ija na Dean Damjanoski, a vo

izvedba na Dramski teatar od Skopje.

Scenata i kostimite se avtorsko delo

na Blagoj Micevski, muzika i dizajn na

zvuk Oliver Josifovski, asistent na

muzika Vera Milo{evska, a asistent-

dramaturg Katerina Momeva. Vo

pretstavata igraa akterite: Irena

Risti}, Milica Stojanova, Branko

\or~ev, Biljana Beli~anec-Aleksi},

Dejan Lili}, Iva Zendelska, Vasil

Zafir~ev i Zoran Qutkov.

Z a p r e t s t a v a t a , o t p o s l e . . .

DEAN DAMJANOVSKI, re‘iser

Pretstavata e izgradena na metaforoatana ogledaloto. ^ovekot i negoviot odraz:dva sveta, tolku bliski i tolku sli~ni,koi nikoga{ (ili barem vo bliska idnina)nema da se doprat. Dvata sveta, vo na{iotslu~aj se Istok i Zapad, mladosta istarosta, idealizmot i pragmatizmot,Duhot i Materijata, Teatarot i @ivotot...

BILJANA BELI^ANEC-ALEKSI],akter

Mene mi be{e prvpat da rabotam soDamjanovski. Toj doa|a od druga {kola, odBugarija. Za mene e ova sosema poinakvoiskustvo od ona {to dosega sum gorabotela so drugite re‘iseri. I kako‘anr, toa e moe prvo iskustvo. Mo‘ebi na

po~etok ne mu go razbirav jazikot na kojgovore{e, no so tekot na vremeto senajdovme na ista branova dol‘ina. Mnogume raduva{e reakcijata na samiot avtor(Stefanovski) koj ja gleda{e pretstava ise izjasni deka ova viduvawe e najbliskodo ona {to toj go zamislil.

BRANKO \OR^EV, akter

Prvo iskustvo so re‘iserot. Gi nemavgledano drugite izvedbi (angliskata ibelgradskata) pa taka nemav predrasudi.Dobrodetelta od celata rabota e {tonapravivme uspe{na pretstava, sezapoznavme so nov re‘iser, ostvarivmenovi dimenzii, novi prostori i mislamdeka pretstavata dolgo }e ‘ivee.

9

Qubov, sonce, voda, smea, zadovolstvo... Vo takva klima se gradi prikaznata za sre}ata i‘ivotot na ribarskata nasselba. I ne samo na ribarskata naselba, tuku i ovde, onde i sekadekade ima lu|e, vakvi ili takvi. Stavaj}i ja vrz fundamentot na qubovta, pretstavata egradena kako slo‘uvalka na situacii od koi sekoja pointeresna, pokomi~na pozapletkana.A sekoj lik „carstvo” za sebe. Za pogodokot da bide vistinit-zadovolstvo kaj publikata. Ataa go po~uvstvuva i mirisot na ribite i sve‘inata na ezerskata voda. Se po~uvstvuva silatna qubovta. Ubava, rastreperena, razleana, lesna i interesna pretstava.

Narodniot teatar „Vojdan ^erno-drinski” Prilep, vo oficijalnatakonkurencija, vo 19.30 ja izvede

pretstavata RIBARSKI KARANICIRIBARSKI KARANICIRIBARSKI KARANICIRIBARSKI KARANICIRIBARSKI KARANICI

od Karlo Goldoni. Pretstavata e vo

re‘ija na Kole Angelovski, a

adaptacijata na tekstot na Marija

NOVAK. Scenografijata e na Valentin

SVETOZAREV, a kostimografijata na

Rade VASILEV. Avtor na muzikata e

kompozitorot Venko SERAFIMOV, a

na koreografijata Sawa [UTEVSKA.

Vo pretstavata igraat akterite: Marjan

^AKMAKOSKI - Padron Toni,

Cvetanka ^AVLESKA - Dona Paskva,

Jasmina MICOVSKA - Lu~ieta, Igor

ANGELOV - Tita Nane, Andon

JOVANOSKI - Bepo, Najdo TODESKI

- Padron Fortunato, Marija NOVAK -

Dona Libera, Marina POP-PANKOVA

- Orseta, Andrijana BO[KOSKA -

Keka, Vineta DAM^ESKA - Vineta,

Dimitar VANDESKI - Padron

Vin~enco, Vladimir \OR\IJOSKI -

Tofolo, Traj~e IVANOSKI - Izidoro

i Aleksandar TODESKI - Kurir

KOLE ANGELOVSKI, re‘iser:

Ribarski karaniciRibarski karaniciRibarski karaniciRibarski karaniciRibarski karanici e ubava, pozitivnapretstava. So mnogu energija, so sve‘i idei,ubavi glumci. Toa e pretstava koja dolgo }ese zadr‘i na repertoarot na Prilepskiotteatar, zatoa {to na nekoj na~in vo nea evklu~ena mlada generacija mladiakteri,{to go nemalo dosega voPrilepskiot teatar. Karakteristi~ni sequbovnite karanici, ona {to e zna~ajno zarenesansnite komedii. Specifikata napretstavata e {to e na ohridski dijalekt.

NAJDO TODESKI, akter:

Ova e specifi~en lik. Naizgled izgledamnogu interesen i sme{en, me|utoa toa etragi~en i specifi~en vo odnos na toa {toima govorna mana. Tie likovi se te{ki zaizveduvawe na scena, zatoa {to prvintekstot treba da se nau~i vo normalnaverzija, potoa da se svedi za da mo‘e{ dakomunicira{ so kolegite, dijalogot da bidedijalog, a potoa se varira. Jas sum presre}en,a deka likot e dobar govorat aplauzite naotvorena scena.

MARJAN ^AKMAKOSKI, akter:

Mnogu sum sre}en {to imav mo‘nost daigram vo vakva pretstava so vakvi kolegi sopodmladen ansambl, so mnogu energija idobra perspektiva. Sre}en sum {to ve~ervapretstavata pomina odli~no.

ANDRIJANA BO[KOSKA, akter:

Ovaa pretstava se igra ve}e edna sezona.Odli~na pretstava, ubava ekipa, odli~naenerija. Procesot na rabota be{e pozitiveni mislam deka mnogu dolgo }e se igra narepertoarot.

Z a p r e t s t a v a t a , o t p o s l e . . .

10

Pretstavata LET VO MESTO LET VO MESTO LET VO MESTO LET VO MESTO LET VO MESTO od na{iot dramski avtor Goran Stefanovski povtornoo‘ivuva na scenata so aktuelnost koja boli kako ‘iva rana. Makedonskoto raspetierazotkrieno preku obi~nite lu|e, onie koi sakaat, a nemo‘at, onie koi mo‘at i sakaat ionie koi nesakaat i ne mo‘at da letaat. Pretstavata gi otkriva brojnite li~ni drami nalu|eto koi ne se slobodni vo sopstvenata zemja i onie koi ne umeat ili umeat da ja najdatslobodata vo sebe. Ovaa ta‘na makedonska prikazna re‘iserot ja osve‘uval so repliki isituacii koi iznuduvaat smea, {to mu uspeva so ogled na temata i nejzinata bolka. Publikataja pozdravi pretstavata i akterite so silen aplauz.

Dramskiot teatar od Skopje vo 22.00 na

scenata na Centarot za kultura „MarkoCepenkov” ja prika‘a pretstavata od

Goran Stefanovski LET VO MESTOLET VO MESTOLET VO MESTOLET VO MESTOLET VO MESTO, vo

re‘ija na Qup~o \orgievski. Sceno-grafijata e na Miodrag TABA^KI, a

kostimografijata na Blagoj

MICEVSKI. Kompozitorot Qup~o

KONSTANTINOV e avtor na muzikata.

Vo pretstavata nastapuvaat akterite:

Dejan LILI] – Mihajlo, Branko\OR^EV – Efto, Sne‘ana STAMESKA– Sultana, Biljana DRAGI^EVI]-PROJKOVSKA - Rajna, Vladimir

ANGELOVSKI - Kir Panajotis,

Sofija KUNOVSKA-MATEVSKA -

Elena, Jovica MIHAJLOVSKI - Kiro,

Rubens MURATOVSKI - Gavril, Dragan

SPASOV - Angele, Meto

JOVANOVSKI - Kajmakamot, Blagoj

^OREVSKI - Gospodin Ostoji}, \okica

LUKAREVSKI - Gospodin Velkov i

Goce TODOROVSKI - Aramijata.

DRAGAN SPASOV, akter:

Likot na Angele mislam deka go napravivonaka kako go zamisluvam i o~ekuvampublikata da go ka‘e svoeto. Inaku, kako isekoga{, prilepskata publika e navistinafantasti~na publika. Go sledam celiotFestival, preku ona {to mi go ka‘uvaatkolegite, deka salite se polni i dekapublikata so du{a gi ~eka pretstavite.Inaku nastapuvam i vo pretstavata vo ~estna nagradenite ^ija si^ija si^ija si^ija si^ija si. Mo‘ebi ne epoznato, no jas imam koren od ovde, odPrilep preku majka mi.

DEJAN LILI], akter:

Mo‘e ~ovek da leta. Ne mu trebaat ni krilanitu ne{to drugo, treba samo dlaboko darazmisli, da gi dopre svoite misli, voglavata, vo du{ata, mo‘e, da odi kade saka.Mmnogu bi bilo podobro da bide slobodenvo svojata zemja, toga{ letaweto bi mu bilopo{iroko, vaka, malku pote{ko }e bide dase izdigne i da po~ne da leta. ^ovek, akter,najmnogu leta i na vakov aplauz kakov {todobiva ovde, toga{ najmnogu leta, toga{ neti treba ni nagrada.

BRANKO \OR^EV, akter:

Treba{e da se iskopaat mnogu raboti koisigurno nekade tlele vo mene, koiednostavno gi nosi samata sitauacija,samoto ‘iveewe. Deka Efto e krikot naMakedonecot, jas go barava toj krik vo menei mislam deka toj ne samo kako materijal vomene kako emotiven materijal, tukuednostavno postoi vo na{eto op{testvenobitie i ‘iveewe na Makedonecot i mislamdeka uspeavme da go izvadime toj krik kakoposledna {ansa za na{ata samosvest.

Z a p r e t s t a v a t a , o t p o s l e . . .

11

Prikazna {to odi paralelno niz dva razli~ni jazi~ni sistemi kako zborovna poraka. Za od druga stranaakterskiot jazik e toj koj ispolnuva sinxir me|u dvata pola, kako dve edinki. Ima li ne{to poubavo odqubovta protkaena so muzikata, a vo osnovata pra{aweto za sebepostoeweto, za sega i vo idnina. I kogaednostavno }e te ponese ni{alkata na teatarskata igra zborovite se marginaliziraat, akterskata igrableska, porakite stignuvaat do publikata. A zgora na seto vo toj izraz mo‘ebi sekoj mo‘e{e da ja napravisvojata prikazna onaka kako go tolkuva{e pogledot od drugata strana.

Na polno}, na scenata na Narodniot teatar,Theatre Ephemeride – Roan, Francija iTeatarska grupa „Planeta” - Skopje jaizvedoa pretstavata od Jordan Plevne{:POSLEDNIOT MA@, POSLEDNATAPOSLEDNIOT MA@, POSLEDNATAPOSLEDNIOT MA@, POSLEDNATAPOSLEDNIOT MA@, POSLEDNATAPOSLEDNIOT MA@, POSLEDNATA@ENA@ENA@ENA@ENA@ENA, vo re‘ija na Dimitar Stankoski.Kompozitorot Venko SERAFIMOVeavtor na muzikata. Vo pretstavata igraatakteri od Makedonija i od Francija. Toa se:Vasil ZAFIR^EV i Sa{ka DIMITROV-SKA i Arno FEFER i @oan TIBO.

GOSTUVAWETO NA PRETSTAVATAPOSLEDNIOT MA@, POSLEDNATA@ENA, FINANSISKI GO POMOGNAFRANCUSKIOT KULTUREN CENTARFRANCUSKIOT KULTUREN CENTARFRANCUSKIOT KULTUREN CENTARFRANCUSKIOT KULTUREN CENTARFRANCUSKIOT KULTUREN CENTAR- SKOPJE- SKOPJE- SKOPJE- SKOPJE- SKOPJE

DIMITAR STANKOSKI, re‘iser:Sorabotkite se ra|aat i se pravat. Sorabotkataso Plevne{, so teatarot „Efemerid” efantasti~na. Sorabotkata so Vasil Zafir~ev,so Sa{ka Dimitirovska, so Venko Serafimove kako „vodewe na qubov so najubavata ‘ena nasvetot {to sum ja sretnal”. Pretstavata e plodna edna zaedni~ka rabota na site u~esnici vopretstavata i toa e eden od retkite sonovi koisum gi sonuval vo mojata rabota vo teatarskiot‘ivot.

VENKO SERAFIMOV, kompozitor:Ova e pretstava koja ja rabotevme so golemozadovolstvo, so entuzijazam. Toa se golemikreacii na site glumci vo pretstavata. Toa efenomenalen tekst na Jordan Plevne{ inapravivme pretstava koja so publikatakomunicira na pove}e nivoa. Toa e pretstavakoja e zabavna. Na nekoj na~in aktuelna ipretstava koja }e ja sakaat pove}e lu|e. Mnogumi e drago {to sme vo Prilep. Sekoga{ sumsre}en koga sum tuka. Priemot kaj publikata enavistina odli~en.

VASIL ZAFIR^EV, akter:Prvo, mi e drago {to pretstavata {to jarabotevme vo koprodukcija so teatarot„Efemerid” od Francija kone~no ja videprilepskata publika. Iskustvoto odsorabotkata so francuskite kolegi e odli~no.Rabotevme na tekst na Plevne{ i tokmu vo taakombinacija na dvojazi~nost, na dva razli~nisenzibiliteta, pogledi, na ~itawe, mislewe ipravewe teatar se rodi edna interesnapretstava, niz koja taa dvojnost ja otkrivauniverzalnata poraka za umetnikot, i za belatanade‘ na umetnosta koja edinstveno mo‘e da gospasi ovoj svet. Pretstavata, pokraj toa {toima{e premiera vo Ruan, Francija i Parizkone~no ja do‘ivuva premierata vo Prilep ise nadevam deka }e bide prisutna naFestivalite niz svetot.

@OAN TIBO, akter:Zboruvam vo moe ime i od imeto na kolegataArno. Zadovolna sum, iako znam deka del odpublikata ne ne razbra {to govorevme nascenata. No, nie bevme podgotveni da i dademena lu|eto prikazna. Imam golemo iskustvo vorabotata so Vasil, Sa{ka, so re‘iserot. Imblagodaram zatoa {to ni ovo‘mo‘ija dabideme del od ovoj Festival.

SA[KA DIMITROVSKA, akter:Imavme vo Ruan premiera, ja igravme i vo Parizi eve sega sme tuka. Imavme ubava sorabotka sokolegite. Ve~erva prika‘avme {tosrabotivme, a da napomenav deka ova {to gogledavte tuka be{e vo edna poinakva varijanta.

Z a p r e t s t a v a t a , o t p o s l e . . .

12

Ovde }e gi sretnete mislite na u~esnicite, publikata, organizatorite zaFestivalot, za jubilejot, za ...

O D N A S Z A N A S

O D D R U G A T A S T R A N A . . .Ja pra{avme publikata za pretstavite {to gi gledavme

Za pretstavata @IV ^OEK

Pretstavata be{e daleku podobra od onaa sosrpskite akteri {to imavme mo‘nost da javidime na festivalot. Sodr‘inata ni ja davafakti~kata sostojba: Nie sme Vizantijci, a setrudime da bideme Rimjani. Zatoa smeizve{ta~eni, anoreksi~ni, bulemi~ari. Koga}e sfatime deka sme Istok, deka smepravoslavci, toga{ }e bideme normalni. Sedodeka sosila sakame da bideme Zapadni }ebide vaka kako {to e.

Mnogu podobra verzija od belgradskata {to jagledav. Mi se ~ini akterite vnesoa du{a vopretstavata.

Za pretstavata RIBARSKI KARANICIZa pretstavata RIBARSKI KARANICIZa pretstavata RIBARSKI KARANICIZa pretstavata RIBARSKI KARANICIZa pretstavata RIBARSKI KARANICI

Ne deka se na{i, najdobri se! Da zinat meteraat na smeewe!

Dobra pretstava, posebno glumata na akterite,re‘ijata i tekstot.

Sme{na, humoristi~na pretstava.

Za Pretstavata LET VO MESTOZa Pretstavata LET VO MESTOZa Pretstavata LET VO MESTOZa Pretstavata LET VO MESTOZa Pretstavata LET VO MESTO

Majstori se nema {to, pretstavata mnogu mise dopadna.

Ubava pretstava, ubava muzika, ~estitki zaakterite, posebno za Dejan Lili}.

Prestavata mnogu me bendisa, scenografski,ulogite i sekako muzikata.

Za pretstavata POSLEDNIOT MA@,POSLEDNATA @ENA

Odli~na pretstava. Zadovolna sum.

Pretstavata za mene be{e ne{to posebno. Miostavi golem vpe~atok. iako ,francuskiotjazik ne go razbiram, sepak se ~uvstvuva{epozitivnata energija.

Dobra pretstava so odli~na igra na akterite.

Humanizmot definitivno nema mesto idni-nata na ~ove{tvoto. dijalog

BOR^E GROZDANOV, teatarski kriti~ar

Da se do~ekaat ~etiri decenii od edna vakvamanifestaciija e golema rabota. Vo taa smislamo‘e i da se opravda obemnata i terminskipreblokirana programa. Nikoj ne mo‘e da gi sopre{pekulaciite i navodnite kujni koi ponekoga{znaat da bidat i tovar za eden dobro organiziranfestival. Zna~i, sekoga{ }e ima onepravdani inezadovolni, porazeni i pobednici. No rabotatae vo toa {to treba da se gleda umetnosta.

EMILIJA MATANI^KOVA, postdiplomec poteatrologija

Da se odr`i MTF po ~etiriesetti pat egolem nastan, dostoen za po~it. „Vojdan^ernodrinski” bi go vbroila vo redot na zna~ajniumetni~ki nastani vo na{ata dr‘ava, kako {tose: Skopskiot Xez Festival, Ohridsko leto,MOT,... Posakuvam ovoj Festival da prodol‘i sou{te pogolema po kvalitet teatarska produkcija,so radikalno novi pristapi, so u{te pohrabrieksperimenti i so ponovi, poinakvi viduvawa vosite segmenti na teatarot.

Qup~o PE^IJAREVSKI, sociolog i esteti~ar

Jubileite, tie prazni~no vidlivi znaci na

na{eto kulturno i op{testveno opstojuvawe,

sekoga{ odnovo ne potsetuvaat na ona {to sme

bile, na ona {to sme, istovremeno anticipiraj}i

go ona {to mo‘eme da bideme. 40 godini MTF

Vojdan ^ernodrinski, i toa ne kade bilo, tuku

tokmu tuka, vo Prilep, vo gradot koj znael i znae

da se raduva, da strada, da raste so svojot festival.

Niz kulturata, niz teatarot, niz tvore{tvoto

ome|uvame edno par~e prostor so avtonomniot

makedonski tvore~ki habitus, ostavame trajno

estetsko, no i eti~ko svedo{tvo za duhot na eden

narod. Zatoa, bez preteruvawe mo‘e da se ka‘e

deka sekoj od nas, koj imal mo‘nost, vo izminatite

40 godini da bide del od ovoj Festival,kako

u~esnik ili recipient, vgradil eden pomal ili

pogolem del od sebesi vo kulturnata samobitnost

na makedonskiot narod.

13

K R A T K I V E S T I

Prvata vest e eden ednostaven razgovor so Kole ^a{ule. Gopredizivka na{eto vnimanie, se nadevame deka istoto }e sigo pomislite i vie:Sredba so ^a{ulePOSTAMENTOT PLA^E ZA NEGO

Jubileen ^etiriesetti makedonski teatarski festival“Vojdan ̂ ernodrinski”. Se isper~il Prilep, otvoril gradiza akteri, re`iseri i toa po 40-ti pat. Sosema slu~ajno gosretnav Kole ̂ a{ule. Go vidov nata`en so navedena glava ibaven ~ekor. Zamislen. Ne me pozna. Go pra{av {to mu e?- Go boleduvam Kuzman! - mi odgovori.- Zo{to?- Zo{to go potturnale bezdu{no, zad kup |ubre na plo{tadot,a na drugiot kraj od plo{tadot postamentot pla~e za nego!A bolkata mi e zatoa {to vo toa ete ne go poznavam MOJOTPrilep - kako nekoj da go ukral i potomoril!

Na Festivalot go sretnavme re‘iserot Mil~oMan~evski. Povle~eno, bez mnogu vreva gi sledi pretstavite.Novinarite, razbirlivo baraat izjava od nego, barem da sedoznae {to go interesira tuka na Festivalot. Mil~oqubezno se sme{ka i... tolku.-Nemam {to da ka‘am. Ovde sum privatno. Gledam teatar -kuso odgovara na site qubopitni nastojuvawa. Novinaritene dobija potvrda na kuloarskite muabeti deka Mil~o baraglumci za noviot filmski proekt. Mo‘ebi e taka. No i zatoa }e se ~ue.

Akterot Igor Trp~evski, koj vo pretstavataSovr{enstvo ili smrt go igra{e likot na Kuzman Siljan,Festivalskata premiera ja do~eka vo gips, so skr{ena noga.Bolelo ne bolelo, da se leta mora, inaku nikoj ne }e muveruva, deka na scenata e sinot na golemokowarecot Siljan{trkot.

Iskra [ukarova ostanala bez gumeniot kau~ koj be{eedinstveniot rekvizit vo performansot Ouch-couch.Nepoznati storiteli go ukrale kau~ot od nejziniot parkiranavtomobil no}ta po igraweto na pretstavata. O~iglednodeka prilep~ani imaat “vkus” za dobri raboti! Nejziniotperformans predizvika golem interes kaj teatarskatapublika koja o~igledno padnala vo “isku{enie” da probakolku e udoben kau~ot!

Bifeto vo Centarot za kultura “Marko Cepenkov”be{e mesto za sredba, razgovor i razladuvawe po pretstavite.Koga devojkata od bifeto go pra{ala direktorot na MNT,Qup~o Petru{evski {to treba da go poslu`i, toj kulturnoodgovoril deka ne treba ni{to. Za samo po nekolku minutiod najloskata kesa da go izvadi pivoto. “Skopsko” i se emo`no! Ne i se, sekako “Skopsko” be{e generalniot sponzorna Festivalot koj ima oset za teatar!

FESTIVALSKAFOTOTEKA

14

H R O N O L O G I J AFestivalot niz godinite

1996: Strog kriterium na selektorot. Samo {est pretstavi se vokonkurencijata za nagradi. Sostojbite vo teatrite se lo{i, pred se

finansiski. Se odr‘uva tribina: Mladite govorat kakov festival sakame.

Festivalski kuriozitet: [ekspirovata Son na letnata no} na Kumanovskiot

teatar se odigruva na Mogilata na Nepobedenite. Toa predizvikuva polemiki.

Skandalozna zavr{nica na Festivalot: revolt od odlukite na ‘irito. Del

od laureatite odbivaat da gi primat nagradite. Osum ~lena na Sovetot kako

moralen ~in si podnesuvaat ostavki. Protest i na akterite. Ne se odigruva

Glembaevi na MNT vo ~est na nagradenite. Najdobra pretstava Majstorot i

Margarita na NT Bitola.

1997: Festivalot e posveten na doma{niot avtor. Selekcionata komisijaizbira sedum pretstavi vo konkurencija. Godinava, ‘irito namesto, tri broi

pet ~lena. Nova festivalska klima. Najdobra pretstava MME koj prv po~na

na MNT.

1998: Prv nau~en simpozium: Makedonska teatarska kritika. Najdobrapretstava Polkovnikot Ptica na NT Prilep.

1999: Godina{niot simpozium e nasloven: Akterstvoto i re‘ijata vomakedonskiot teatar. Najdobra pretstava Ludiot Ibrahim od Teatarot na

narodnostite - Turska drama.

2000: Sto godini od praizvedbata na Makedonska krvava svadba. Tokmu zatoa,Festivalot e posveten na makedonskata dramaturgija. Nau~en simpozium:

Istorijata na makedonskiot teatar. Najdobra pretstava Makedonska krvava

svadba od NT Bitola.

2001: Moto na festivalot e: Igrame za qubov, a ne za omraza. Ne u~estvuvaAlbanskata drama. Najdobra pretstava Divo meso na Dramski teatar.

2002: Najdobra pretstava: Parite se otepuva~ka od NT Bitola.

2003: Najdobra pretstava: Ku}a na granica od Turska drama pri Teatarot nanarodnostite.

2004: Najdobra pretstava: Tatko - Nezavisna produkcija

2005: Najdobra pretstava: Let vo mesto - Dramski teatar - Skopje

15

D E N E S , Z A K R A J . . .

Denes vo 20.00Denes vo 20.00Denes vo 20.00Denes vo 20.00Denes vo 20.00 vo Centarot za kultura „Marko Cepenkov”, }e bidat dodeleni nagradite. Vo~est na nagradenite Univerzalna sala - Skopje }e ja prika`e pretstavata:

Sa{ko NASEV^IJA SI

Re‘ija:Violeta XOLEVAScenografija:Valentin SVETOZAREVKostimografija:Roza TRAJ^ESKA-RISTOVSKAMuzika:Slave DIMITROV

Akteri:Kaliopi BUKLE - NinaDragan SPASOV - Aco [prtDejan LILI] - Kiro StapVasil ZAFIR^EV - Ringo [atkaSlavica KOVA^EVI]-JOVANOVSKA - Menka\okica LUKAREVSKI - RistoPetar MIR^EVSKI - ^kembarEkrem HUSEIN - BaletanAleksandra PE[EVSKA - Ver~ePetar ARSOVSKI - Inspektorot

E K S K L U Z I V N Oza Biltenot, rekoa nagradenite:

SILVIJA STOJANOVSKA, direktor na Dramski teatar - Skopje:

Ovoj pat, za prvpat, ja ~uvstvuvam radosta na malku poinakov na~in, kako direktor naDramski teatar, prezadovolna {to i ovde, na ovoj festival, se potvrduvaat ve}e poznatitevrednosti na Kolektivot na Dramski teatar. [est od oficijalnite nagradi za Dramski ina{iot koproducent Futura2/2 i Teatar-fest, se golem uspeh i pri~ina za ogromnozadovolstvo.

GABRIELA PETRU[EVSKA, akter:

Mnogu mi e drago {to ja dobivam ovaa nagrada na jubilejniot Festival “Vojdan ̂ ernodrinski”.Za mene nagradata e golema satisfakcija za ona {to go rabotam. Zna~i, za ona {to go rabotamdobivam priznanie. Ima ubavina vo seto toa, ama utre e nov den. Bitkata so samiot sebeprodol`uva.

BLAGOJ MICEVSKI, kostimograf

Zadovolen sum {to povtorno dobiv nagrada na festivalot. Ova mi e osma nagrada zakostimografija na “Vojdan ^ernodrinski”. Toa e potvrda za mojot anga`man. Osobeno milomi e {to so mojot trud, moite kostimi pridonesov pretstavata “Let vo mesto” da bideproglasena za najdobra na jubilejniot Festival.

16

Bilten na 40.MTF „Vojdan ^ernodrinski” - Prilep

Za izdava~ot: Kiril Ristoski

Urednik: m-r Ana Stojanoska

Novinari: Elizabeta Angeleska-Atanasoska, Elizabeta Mitreska, Karolina Micevskai Svetlana Risteska.

Koristeni materijali: Teatrolo{ka data baza na Institutot za teatrologija pri FDU-Skopje, Gradska biblioteka Prilep i Arhivata na Festivalot

Fotografii: Milan Temelkoski i fotografii od Teatrolo{kata data baza naInstitutot za teatrologija pri FDU-Skopje

Pe~at: „Tireks” - Prilep

Prilep, 10.06.2005g.

Makedonski teatarski festival

„VOJDAN ^ERNODRINSKI” - PRILEP

Centar za kultura „Marko Cepenkov”

7500 Prilep

tel: (048) 40 16 30 ili 42 55 20

faks (048) 40 16 31

e mail: mtf_vc@mt.net.mkwww.mtf.com.mk

ZA PRV PAT OVAA GODINA BILTENOT ]E GO IMATE DOSTAPEN

I NA INTERNET STRANICATA NA FESTIVALOT

w w w . m t f . c o m . m k