Zoran PAVLOVRepubli~ki zavod za za{tita

na spomenici na kulturata – Skopje

PRILOG KON PROUЧUVAWETO NA XAMIJATA VO S. BANICA – STRUMICA

So svojot prodor na Balkanot, Osmanliite vo ovie kraevi prenesuvaat i del od dostignuvawata kako od duhovnata taka i od materijalnata islamska kultura. Nivnata graditelska aktivnost e naso~ena vo gradba na xamii, amami, bezisteni, turbiwa i drugo, pri {to, pokraj gotovi re{enija za gradba, ne retko go koristat i iskustvoto i ume{nosta na ve}e potvrdenite lokalni neimari.

Me|u najbrojnite objekti od Osmanliskata arhitektura, gradeni nasekade so {ireweto na Osmanliskata vlast pretstavuvaat xamiite. Osnova~i na ovie objekti bile poedinci, muslimanski golemci, vladeteli i pobogati gra|ani koi gi podigale kako svoi zadu`bini {to e potvrdeno so brojnite pi{ani dokumenti, vakafnami. Za bogatstvoto na graditelite svedo~at samite objekti, so svojata golemina, forma i luksuzniot materijal koj e upotrebuvan pri gradeweto i dekoriraweto.

Najrasprostranetiot tip na xamii vo Makedonija vo tekot na 16 vek pretstavuva standardniot tip na ednoprostorna kupolna xamija so trem prekrien so tri mali kupoli. Na~inot na gradba se poistovetuva so graditelskite konstrukcii koi se primenuvani vo Evropskiot del na Turcija i Mala Azija. Fasadite na xamiite vo Makedonija skoro sekoga{ bile izveduvani so vizantiskata tehnika na `ivopisno postavuvawe na naizmeni~ni redovi od kamen i tula (opus kloazone), za razlika od xamiite vo Bosna i Hercegovina koi bile gradeni isklu~ivo so kamena obrabotka na fasadite.

Vo periodot na Osmanliskata vlast, vo Strumica i okolinata izgradeni se golem broj objekti od profan i religiozen karakter. Do denes sè u{te se zapazeni ostatoci od amam, xamija i turbeto na Mesi Beg vo s. Bansko, Orta xamija i Hun}ar xamija vo Strumica,

2 ZORAN PAVLOV

xamija i ostatoci od amam vo s. Banica i dr. Samo vo Strumica, za vreme na Prvata Svetska Vojna, me|u objektite koi bile koristeni za voeni potrebi se nao|ale 6 xamii, 1 amam, 8 tekii, 3 mesxidi, 3 medresi i 5 anovi. Golem broj od ovie objekti se uni{teni a od nekoi se so~uvani samo ostatoci. Od samite ostatoci se gleda kako ume{nosta na starite graditeli taka i bogatstvoto na nivnite donatori.

Banica, na 3 km severozapadno od Strumica, nekoga{ pretstavuvala zna~ajna naselba – grad, poznata pod imeto Baja, za koja me|u narodot e prisutno veruvawe deka postoela i vo ona vreme koga ne postoela Strumica. Spored predanieto, vo Baja `iveel carot Konstantin so }erkata Struma, za {to svedo~i i lokalitetot Strumin grob, koj se nao|a pokraj samoto selo. Banica se spomenuva i vo popisot od 1570 godina, no ovojpat so karakteristi~noto vtoro ime [ehirazad (Şehir – Azad), t.e. Sloboden Grad, i e objasneto deka „se smeta kako maalo na gradot (Strumica)“.1

Za goleminata na Banica kako zna~ajno tursko selo, svedo~at i ubavata xamija i amam smesteni vo sredinata na seloto. Vo minatoto imalo i edna tekija, koja vo periodot od 1912-18 godina e napu{tena i sravneta so zemja, a vo koja se nao|al grob na nekoj poznat turski pa{a. Mo}ta na begovite od seloto e izrazena i vo gradba na objekti za `iveewe (do denes se za~uvani dve begovski ku}i).2

Od mno{tvoto primeri ja izdvojuvame xamijata vo s.Banica koja na najplasti~en i najubedliv na~in zboruva za graditelskoto majstorstvo na voglavno bezimenite majstori, koi pokraj ve{tinata na graditelstvoto prezentiraat i odredeni stilski i estetski vrednosti {to ovaa arhitektura na mnogu na~ini ja pravat interesna.

Xamijata, kako nem svedok na edno vreme, odamna ja izgubila svojata funkcija i namena i do sega ne go predizvikala vnimanieto koe go zaslu`uva. Po ka`uvaweto na eden selanec, xamijata vo Banica bila ograbena od bugarskite okupatori vo 1913 godina, no sepak, turcite od seloto ja odr`uvale se do 1955 godina koga pogolemiot del od niv se iselile.3

1 Aleksandar Stojanovski, „Gradovite na Makedonija od krajot na 14 do 17 vek“, INI - Zavod za unapreduvawe na stopanstvoto vo SRM, Skopje, 1981, 54; Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, Op{irni popisni defteri od 16 vek za }ustendilskiot sanxak, tom V, kn. III, Arhiv na Makedonija, Skopje, 1982, 130. Vo istiot popis seloto Banica, kako Sloboden grad (Şehir – Azad), se spomenuva i vo blizina na Valandovo (selo so toa ime denes ne postoi).

2 ]ornakov D., Balabanov K., Nikolovski A., „Begovskite konaci vo selo Banica – strumi~ko“ Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 132.

3 Jovan Trifunoski, „O tekijama u strumi~kom kraju“, Balcanica XXIV, Belgrade 1993, 232; Amamot koj se nao|al vo neposredna blizina na xamijata e

PRILOG KON PROUЧUVAWETO NA XAMIJATA VO S. BANICA – STRUMICA

Godinata na gradba na xamijata ne ni e poznata. Ne e so~uvan nitu natpisot nad vratata nitu bilo kakov pi{an dokument koj poodblizu bi ni ja opredelil godinata na nejzinoto podigawe. Kako dokaz za postoeweto na xamija vo s. Banica kon krajot na 16 vek e i popisot od 1570 godina kade me|u drugite se zapi{ani i Haxi Dervi{ – imam (glaven slu`benik vo sekoja xamija) i Mustafa Jahja – muezin (duhovno lice koe od minareto povikuva na molitva).4 Na~inot na gradewe i stilskite osobenosti ne upatuvaat na krajot na 16 vek, klasi~niot period na osmanskoto graditelstvo i umetnost. Toa e periodot koga turskata arhitektura i umetnost go dostignuva svojot procvat, {to e evidentno i vo gradbata na xamijata vo s. Banica, koja, iako selska, dava svoj beleg na toa vreme.

Taa e od tipot na ednoprostornite kupolni xamii so trem na severnata strana. Yidana e so naizmeni~no postaveni redovi na dobro obraboten kamen i dva reda tuli, so nasati~no postavena tula pome|u sekoj kamen, (star vizantiski na~in na gradewe, osobeno dominanten i upotrebuvan od osmanliskite neimari vo Ranocarigradskiot stil). Objektot e nadsveden so kupola gradena od tula koja verojatno, spored ostatocite na terenot, bila prekrien so turska keramida. Postoeweto na kupoli vo tremot, koj se nao|al na severnata strana i denes ne postoi, zasega ne mo`eme da go potvrdime, no istiot verojatno bil potpren na ~etiri drveni stolba, a mo`ebi i strani~no zatvoren. Na ova ne naveduva faktot {to vleznata fasada na xamijata (za razlika od ostanatite fasadi) e malterisana. Vo molitveniot prostor, kade e ostvareno edinstvo na prostorot, e smesten polukru`en mihrab so pet reda na stalaktna dekoracija, dodeka od minbarot ne se so~uvani ostatoci. Na severnata strana, vo vnatre{nosta, vidlivi se ostatoci od drveniot mahvil, preku koj e ostvarena vrskata so minareto. Od dekorativnite slikani elementi samo fragmentarno e so~uvana bordurata (vo sina i oker boja) so koja e ozna~en preminot od yidnite masi vo kupolata. Osvetluvaweto na objektot e preku prozorskite otvori postaveni vo dva reda po dva na sekoj od yido-vite, osven na severniot, kade ima samo dva vo dolnata zona dodeka gornite se zayidani.5 Ova dvoredno postavuvawe na prozorite e obele`je koe gi karakterizira turskite gradbi. Prozorite vo dolnata zona odvnatre se zatvoreni so drveni kapci. Celiot objekt e poplo~en so kvadratni kameni plo~i. Minareto, ~ija visina

napu{ten mnogu porano i e dosta o{teten. Od nego denes ima samo mali ostatoci.

4 Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, Op{irni popisni defteri od 16 vek za ]ustendilskiot sanxak, tom V, kn. III, Arhiv na Makedonija, Skopje, 1982, 130.

5 Zayiduvaweto na prozorite e vidlivo na samiot objekt. Pri~inata za nivnoto zatvorawe kako i periodot na prepravkite ne ni se poznati.

ISLAMSKA CIVILIZACIJA NA PO^VATA NA MAKEDONIJA

3

4 ZORAN PAVLOV

e srazmerna so goleminata na xamijata, e re{eno kru`no a nad {erefeto poligonalno. Pro{iruvaweto kon {erefeto plasti~no e obraboteno so tri reda stalaktiti koi se vo vid na visulki.6

* * *Ona {to privlekuva osobeno vnimanie kaj ovaa xamija e

pojavata na manastirskiot svod kako varijanta za pokrivawe na molitveniot prostor. Samiot svod, kupola, ne se potpira nitu na pandantifi nitu na trompi, tuku taa le`i direktno na yidnite masi. Iako osmanliskite graditeli gi koristele manastirskite i koritasti svodovi pa i polusvodovi za pokrivawe na nekoi prostori vo amamite, bezistenite, medresite i karavansaraite, tie retko gi primenuvale kaj xamiite, osobeno ne za pokrivawe na harimot (molitveniot prostor). Zasveduvawe so manastirski svod, no ovojpat na bo~nite prostori i mihrabot, zabele`uvame i na xamijata na Murat III vo Manisa, Turcija (1586),7 i Ferhadije xamija vo Bawa Luka, Bosna, (1579).8 Sli~en e slu~ajot i so Burmali xamija vo Skopje (1495)9, kade molitveniot prostor bil presveden so tri longitudinalno postaveni poluobli~asti svoda.10 Pojavata i upotrebata na manastirskiot svod pri gradeweto na xamijata vo s.Banica sekako e rezultat na koristewe na iskustvata od vizantisko - orientalnite umetni~ki i graditelski tradicii. Vo ovie uslovi Osmanliskite neimari, pod ~ie vodstvo se gradele objektite, sozdavaat nov kvalitet vo svojata umetnost so golemo u~estvo na lokalnite majstori, koi vo potpolnost go sovladale vizantiskiot na~in na gradewe.

Malata zastapenost na ovoj konstruktiven element, osobeno {to e ova zasega edinstven primer prenesen vo na{ite kraevi od graditelite koi se formirale vo graditelskite rabotilnici vo Edrene i Istanbul, u{te pove}e ja zgolemuva va`nosta na xamijata vo s.Banica.

* * *Teritorijata na Makedonija, kako eden mikro region, e bogata

so objekti izgradeni vo prvite godini po doa|aweto na Osmanliite na

6 Ekrem Hakki Ayverdi, Avrupa'da Osmanlx Mimarx Eserleri – Yugoslavya, XXX. Cild, 3. Kitab, Istanbul 1981, 7.; Krum Tomovski, Dimitar ]ornakov, „Za nekoi spomenici od jugo-isto~na Makedonija“, Kulturno nasledstvo V, Skopje 1959, 35.

7 Godfrey Goodwin, A History of Ottoman Architecture, London 1992, 317–321.8 Andrej Andrejevi}, „Islamska monumentalna umetnost...“, 64.9 Burmali xamija e sru{ena vo 1925 godina.10 Andrej Andrejevi}, Islamska Monumentalna Umetnost 16 veka u

Jugoslaviji, Kupolne xamije, Beograd 1984, 58, 64.

PRILOG KON PROUЧUVAWETO NA XAMIJATA VO S. BANICA – STRUMICA

ovie prostori, so golemi umetni~ki, estetski, arhitektonski i kulturni vrednosti.

Potrebata od istra`uvaweto na Islamskata kultura i umetnost, razmenata na informaciite za kulturnite dobra za nau~na i kulturna cel, gi prodlabo~uvaat soznanijata za civilizacijata na ~ovekot, go zbogatuvaat kulturniot `ivot na site narodi i sozdava nivno vzaemno po~ituvawe i razbirawe.So urivaweto na Sungur ^au{ xamija vo Bitola, Jelen Kapan xamija vo Skopje i drugi, i sekako posledniot primer na urivawe na Imaret xamija vo Ohrid, kako i bezmilosnoto prepu{tawe na objektite me|u koi i xamijata vo s.Banica na zabot na vremeto, se gubi u{te edna alka od sinxirot koi gi povrzuva dvete kulturi vo sverata na graditelstvoto, umetni~koto izrazuvawe i tvorewe. Vinovnici za takvata sostojba ima, no dali spomenicite treba da bidat onie koi najmnogu }e stra-daat. Dali nivnata sudbina treba da se svati kako „neminovnost“?

ISLAMSKA CIVILIZACIJA NA PO^VATA NA MAKEDONIJA

5