232kem Rovtu iz zgodovine in geografije) - MSSmss.si/datoteke/dokumenti/diplomske/2015/vengar... ·...

1

ŠOLA V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU IZ ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE

Izvleček: Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, katere bistvo je v tem, da celoten razred ali več njegovih vzporednic za nekaj časa odide v neko naravno, čim manj urbano okolje zunaj kraja stalnega bivanja, kjer se v posebnih okoliščinah in po posebnem vzgojno-izobraževalnem programu nadaljuje smotrno pedagoško delo, ki temelji na izkustvenem učenju, katerega del je tudi terensko delo. V diplomskem delu je predstavljen primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu, s poudarkom na pouku zgodovine in geografije. Zgodovinske in geografske danosti Javorniškega Rovta, ki jih v diplomskem delu podrobno opišemo, predstavljajo odlično izhodišče za izvajanje šole v naravi s poudarkom na terenskem delu in medpredmetnem povezovanju. Na podlagi učnih načrtov za osnovne in srednje (splošna gimnazija) šole je opisano, s katerimi vsebinami o Javorniškem Rovtu bi se dalo doseči posamične učne cilje, ki so zapisni v učnih načrtih. Prav ti cilji skupaj z vsebinami o Javorniškem Rovtu predstavljajo osnovo za opis primerov aktivnosti v šoli v naravi za osnovno in srednjo šolo. Ugotovljeno je bilo, da so učni cilji, ki jih lahko povežemo z zgodovinskimi in geografskimi vsebinami o Javorniškem Rovtu najlažje dosegljivi pri pouku zgodovine in geografije v 6. in 9. razredu, pri pouku zgodovine v 3. in 4. letniku ter pri pouku geografije v 1. in 4. letniku. Čeprav se šola v naravi v Javorniškem Rovtu že izvaja v objektu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, lahko opisan primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu služi kot alternativna izbira za izvajanje le te, s poudarkom na izkustvenem učenju, kjer je učenec aktiven udeleženec v učnem procesu in pridobiva znanje na podlagi lastne izkušnje.

Ključne besede: Javorniški Rovt, šola v naravi, zgodovina, geografija, osnovna šola, srednja šola, učni načrti, izkustveno učenje, terensko delo, medpredmetno povezovanje.

2

OUTDOOR EDUCATION AT JAVORNIŠKI ROVT WITH HISTORY AND GEOGRAPHY AS MAIN SUBJECTS

Extract: Outdoor education is a special form of teaching, the basis of which is a whole class or more classes of the same generation of pupils gathered in a natural, non-urban environment, located outside their place of permanent residence for a certain period of time, where in special circumstances and in line with a specific educational programme systematic scholarly work, based on experimental learning, a part of which is also field work, is carried out. In this thesis an example of an outdoor teaching camp at Javorniški Rovt with an emphasis on history and geography is presented. The historical and geographical resources of Javorniški Rovt, described in the thesis in detail, represent a great basis for outdoor education with emphasis on field work and inter-subject connection. With reference to curriculums for primary and secondary schools (general grammar school) the content, connected to Javorniški Rovt, is described, by means of which individual educational objectives, listed in curriculums, could be achieved. Together with the contents, connected to Javorniški Rovt, these goals represent the basis for example descriptions of activities at outdoor teaching camps for primary and secondary schools. It was established that the easiest way of reaching educational objectives, which could be linked to historical and geographical contents of Javorniški Rovt, is through history and geography lessons in the 6th and 9th grade of primary school, through history lessons in the 3rd and 4th grade of secondary school and through geography lessons in the 1st and 4th grade of secondary school. Although an outdoor education camp at Javorniški Rovt already takes place within the facilities of the Centre for School and Outdoor Education (CŠOD), the herein described case serves as an alternative for executing the mentioned type of education, with emphasis on experiential learning, where the pupil is an active participant in the teaching process and is gaining knowledge with the “learning-by-doing” method.

Key words: Javorniški Rovt, outdoor education camp, history, geography, primary school, secondary school, curriculum, experiential learning, fieldwork, inter-subject connection.

3

ZAHVALA Zahvaljujem se mentoricama izr. prof. dr. Danijeli Trškan in izr. prof. dr. Tatjani Resnik Planinc za vso strokovno pomoč, nasvete, usmeritve in popravke. Zahvaljujem se tudi Alenki Klinar za čudovite fotografije, s katerimi sem obogatil svoje diplomsko delo. Zahvaljujem se sodelavcem na LIP-u (SKI), ki so me tekom pisanja diplomskega dela spodbujali in poskrbeli za številne življenjske nasvete. Najlepše se zahvaljujem Ediju, Magdi, Urbanu, Mihu in Ani za vso ljubezen in podporo, ki sem je bil deležen tekom študija. Hvala, ker ste verjeli vame in me potrpežljivo čakali ter spodbujali pri pisanju diplomskega dela. Nazadnje se zahvaljujem vsem mojim prijateljem, s katerimi sem tekom študija preživel mnogo lepih in nepozabnih trenutkov, ki bodo del mene ostali za vedno.

4

IZJAVA

Izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom »Šola v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije« v celoti moje avtorsko delo.

Rok VENGAR

5

KAZALO

1. UVOD .......................................................................................................................................... 9

1.1. NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA .................................................................... 9

1.2. DELOVNE HIPOTEZE .................................................................................................. 10

1.3. METODE IN VSEBINA DIPLOMSKEGA DELA ........................................................ 10

2. FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI JAVORNIŠKEGA ROVTA ............................ 12

2.1. LEGA JAVORNIŠKEGA ROVTA ................................................................................ 12

2.2. GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI ......................................................................................... 13

2.3. GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI .......................................................................... 14

2.4. PEDOLOŠKE ZNAČILNOSTI ...................................................................................... 14

2.5. PODNEBNE ZNAČILNOSTI ........................................................................................ 15

2.6. HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI .................................................................................... 16

3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI JAVORNIŠKEGA ROVTA ................... 19

3.1. ZGODOVINSKI RAZVOJ ŠIRŠEGA OBMOČJA JAVORNIŠKEGA ROVTA ......... 19

3.2. RUDARSTVO IN ŽELEZARSTVO NA OBMOČJU JAVORNIŠKEGA ROVTA ..... 20

3.3. NASTANEK IN RAZVOJ NASELJA JAVORNIŠKI ROVT ....................................... 21

3.3.1. NASTANEK NASELJA .......................................................................................... 21

3.3.2. TIP NASELJA IN PREBIVALSTVO ..................................................................... 22

3.3.3. JAVORNIŠKI ROVT DO 2. SVETOVNE VOJNE ................................................ 23

3.3.4. JAVORNIŠKI ROVT OD 2. SVETOVNE VOJNE DO DANES ........................... 25

4. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA V JAVORNIŠKEM ROVTU ......................... 28

4.1. NARAVNA DEDIŠČINA ............................................................................................... 28

4.1.1. ZOISOV PARK NA PRISTAVI .............................................................................. 28

4.1.2. JAVORNIŠKI SLAPOVI ........................................................................................ 29

4.1.3. SPODNJA POČIVALA ........................................................................................... 29

4.1.4. NARCISE ................................................................................................................. 30

4.1.5. MEDJI DOL ............................................................................................................. 31

4.1.6. NATURA 2000 ........................................................................................................ 31

4.2. KULTURNA DEDIŠČINA ............................................................................................. 32

4.2.1. OSNOVNA ŠOLA V JAVORNIŠKEM ROVTU ................................................... 32

4.2.2. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO JAVORNIŠKI ROVT ...................... 33

4.2.3. PRISTAVA .............................................................................................................. 35

6

4.2.4. CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI – DOM TRILOBIT .......... 36

4.2.5. VODNA ZAJETJA POTOKA JAVORNIK IN HIDROELEKTRARNA JAVORNIŠKI ROVT ............................................................................................................ 37

4.2.6. METEOROLOŠKA POSTAJA JAVORNIŠKI ROVT ........................................... 38

4.2.7. SPOMENIK PADLIM V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU (NOB) ............. 38

4.2.8. GOSTILNA ŽVAB (KONGO) ................................................................................ 39

4.2.9. ZNAMENJA V JAVORNIŠKEM ROVTU ............................................................ 39

4.3. ŠEGE IN OBIČAJI .......................................................................................................... 44

4.4. TEMATSKE POTI V JAVORNIŠKEM ROVTU IN OKOLICI ................................... 48

4.4.1. SLOVENSKA PLANINSKA POT ALI TRANSVERZALA ................................. 49

4.4.2. SLOVENSKA GEOLOŠKA POT ........................................................................... 49

4.4.3. NARAVOSLOVNA IN RUDARSKA UČNA POT ............................................... 49

4.4.4. GAJŠKOVA POT .................................................................................................... 50

4.4.5. KOLESARSKI IZLETI – »VRAŽJA TURA« ........................................................ 50

4.4.6. VODENI IZLETI ..................................................................................................... 52

5. ŠOLA V NARAVI ................................................................................................................. 54

5.1. RAZVOJ ŠOLE V NARAVI SKOZI ČAS ..................................................................... 54

5.1.1. ŠOLA V NARAVI V TUJINI .................................................................................. 54

5.1.2. ŠOLA V NARAVI V SLOVENIJI DO LETA 1991 ............................................... 55

5.1.3. ŠOLA V NARAVI V SLOVENIJI PO LETU 1991 ................................................ 57

5.2. ZAKONSKA PODLAGA ............................................................................................... 58

5.3. VLOGA IN POMEN ŠOLE V NARAVI ........................................................................ 59

5.3.1. IZKUSTVENO UČENJE ......................................................................................... 60

5.3.2. TERENSKO DELO ................................................................................................. 62

5.3.3. NAČELA PROGRAMA ŠOLE V NARAVI ........................................................... 65

5.3.4. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI ŠOLE V NARAVI .................................... 66

5.3.5. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE VSEBINE ŠOLE V NARAVI ........................... 67

5.3.6. IZHODIŠČA IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA ORGANIZACIJO ŠOLE V NARAVI ................................................................................................................................ 70

5.3.7. VLOGA IN POMEN CENTRA ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI PRI IZVAJANJU ŠOLE V NARAVI ........................................................................................... 72

5.3.8. ORGANIZACIJSKA IN VSEBINSKA PRIPRAVA ŠOLE V NARAVI ............... 75

5.3.9. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ................................................................... 76

7

6. UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE V UČNIH NAČRTIH .......... 83

6.1. UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE V OSNOVNI ŠOLI ...................................... 83

6.1.1. OPREDELITEV PREDMETA ................................................................................ 83

6.1.2. SPLOŠNI CILJI PREDMETA ................................................................................. 84

6.1.3. IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ....................................................... 85

6.1.3.1. Cilji in vsebine 6. razreda ................................................................................. 86




6.1.4. MEDPREDMETNE POVEZAVE ........................................................................... 97

6.2. UČNI CILJI PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI ..................................... 98

6.2.1. OPREDELITEV PREDMETA ................................................................................ 98

6.2.2. SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................... 100

6.2.3. IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ..................................................... 101

6.2.3.1. Cilji in vsebine 6. razreda ............................................................................... 102




6.2.4. MEDPREDMETNE POVEZAVE ......................................................................... 112

6.3. UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE V SREDNJI ŠOLI (SPLOŠNA GIMNAZIJA) 112

6.3.1. OPREDELITEV PREDMETA .............................................................................. 112



6.3.3.1. Cilji in vsebine 1. letnika ................................................................................ 116





6.4. UČNI CILJI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SREDNJI ŠOLI (SPLOŠNA, KLASIČNA, EKONOMSKA GIMNAZIJA) ................................................................................................ 127

6.4.1. OPREDELITEV PREDMETA .............................................................................. 128


8





6.4.3.4. Cilji in vsebine za programe, ki izvajajo maturo iz geografije ....................... 145


6.5. UGOTOVITVE ............................................................................................................. 146

7. PRIMER ŠOLE V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU ................................................ 148

7.1. URNIK ŠOLE V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU ........................................... 148

7.2. PRIMERI AKTIVNOSTI V ŠOLI V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU ............ 150

7.2.1. AKTIVNOSTI ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (ZGODOVINA) .................. 150

7.2.2. AKTIVNOSTI ZA 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (ZGODOVINA) .................. 151

7.2.3. AKTIVNOSTI ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (GEOGRAFIJA) ................. 153

7.2.4. AKTIVNOSTI ZA 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (GEOGRAFIJA) ................. 155

7.2.5. AKTIVNOSTI ZA 3. LETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE (ZGODOVINA) .......... 157

7.2.6. AKTIVNOSTI ZA 4. LETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE (ZGODOVINA) .......... 159

7.2.7. AKTIVNOSTI ZA 1. LETNIK SPLOŠNE, KLASIČNE IN EKONOMSKE GIMNAZIJE (GEOGRAFIJA) ............................................................................................ 161

7.2.8. AKTIVNOSTI ZA 4. LETNIK SPLOŠNE, KLASIČNE IN EKONOMSKE GIMNAZIJE (GEOGRAFIJA) ............................................................................................ 163

8. POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ ...................................................................... 165

8.1. POTRDITEV ALI ZAVRNITEV PRVE HIPOTEZE .................................................. 165

8.2. POTRDITEV ALI ZAVRNITEV DRUGE HIPOTEZE ............................................... 165

9. SKLEP .................................................................................................................................. 167

10. CONCLUSION ................................................................................................................ 170

11. SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC ................................................................................ 173

11.1. SEZNAM SLIK ......................................................................................................... 173

11.2. SEZNAM PREGLEDNIC ......................................................................................... 174

12. SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................................. 177

9

1. UVOD

Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, katere glavni namen je, da učenci ali dijaki odidejo v čim manj urbano okolje izven kraja stalnega bivanja, kjer se pedagoško delo nadaljuje po posebnem, vnaprej določenem programu (Kristan, 1998, str. 8). Šolo v naravi spremljajo tri glavne komponente, in sicer: osebnosti in socialni razvoj, aktivnosti v naravi in spoznavanje okolja. Šola v naravi predstavlja izkustven način učenja, pri katerem se učenec ali dijak do novih spoznanj dokoplje preko konkretnih izkušenj, poleg tega pa pojem šole v naravi predstavlja pokrajino samo, ki kot taka postane prostor učenja in cilj raziskovanja (Gregorčič, 2005, str. 57). Javorniški Rovt s svojimi specifičnimi geološkimi, geomorfološkimi, pedološkimi, podnebnimi in hidrološkimi značilnostmi na eni strani, ter bogato zgodovino in naravno in kulturno dediščino na drugi strani, predstavlja odličen prostor za izvajanje šole v naravi.

V tem diplomskem delu bomo proučili geografske in zgodovinske značilnosti Javorniškega Rovta in s pomočjo učnih načrtov za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije preverili, ali so posamezni učni cilji dosegljivi z vsebinami, ki jih ponuja Javorniški Rovt. Na podlagi ugotovitev bomo podali primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije.

1.1. NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je ugotoviti, preko katerih vsebin o Javorniškem Rovtu bi se dalo doseči posamične učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo pri predmetu zgodovine in geografije, ter oblikovati primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije.

Pri pisanju diplomskega dela smo si zadali naslednje cilje:

• predstaviti geografski oris Javorniškega Rovta; • predstaviti zgodovinski oris Javorniškega Rovta; • predstaviti naravno in kulturno dediščino Javorniškega Rovta; • predstaviti vlogo in pomen izvajanja šole v naravi; • ugotoviti, ali se v Javorniškem Rovtu že izvaja šola v naravi; • s pomočjo učnih načrtov za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije

ugotoviti, preko katerih vsebin o Javorniškem Rovtu bi se dalo doseči posamične učne cilje;

• oblikovati primer šole v naravi za osnovno in srednjo šolo pri predmetu zgodovine in geografije.

10

1.2. DELOVNE HIPOTEZE

Na začetku pisanja diplomskega dela smo postavili dve delovni hipotezi:

1. Javorniški Rovt s svojimi geografskimi značilnostmi in zgodovino ponuja možnosti za izvajanje šole v naravi.

2. Učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije, je mogoče doseči na primeru šole v naravi v Javorniškem Rovtu.

1.3. METODE IN VSEBINA DIPLOMSKEGA DELA

Začetno delo je temeljilo na pregledu precej obsežnega nabora domačih virov in literature. Proučili smo številne knjige, priročnike, diplome, nekatere prispevke in članke ter štiri učne načrte. Tekom pisanja diplomskega dela je bilo uporabljeno preko 100 različnih virov in literature. Med njimi še posebej velja izpostaviti knjigo Javorniški Rovt (Konobelj, 2006), ki je bila uporabljena predvsem pri opisu fizičnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti Javorniškega Rovta ter pri opisu naravne in kulturne dediščine, priročnik Šola v naravi (Kristan, 1998), ki je bil uporabljen pri opisu vloge in pomena šole v naravi ter po dva učna načrta za osnovno in srednjo šolo pri predmetih zgodovina in geografija. Poleg kabinetnega dela je bilo opravljeno tudi terensko delo, saj je bilo potrebno pregledati številne poti ter najti naravne in kulturne znamenitosti, ki se nahajajo v Javorniškem Rovtu.

Diplomsko delo je razdeljeno na enajst sklopov. V prvem sklopu so predstavljeni nameni in cilji diplomskega dela, delovne hipoteze ter vsebina diplomskega dela.

V drugem sklopu sledi pregled fizičnogeografskih značilnosti Javorniškega Rovta s poudarkom na geoloških, geomorfoloških, pedoloških, podnebnih in hidroloških značilnostih. V tretjem sklopu se seznanimo z družbenogeografskimi značilnostmi Javorniškega Rovta, posamezna poglavja pa so namenjena zgodovinskemu razvoju širšega območja Javorniškega Rovta, rudarstvu in železarstvu na območju Javorniškega Rovta ter nastanku in razvoju naselja. Četrti sklop je namenjen naravni in kulturni dediščini v Javorniškem Rovtu, kjer spoznamo posamezne primere naravne in kulturne dediščine, šege in običaje ter tematske poti v Javorniškem Rovtu in okolici.

Peti sklop je namenjen šoli v naravi. Razdeljen je na tri poglavja, kjer so opredeljeni razvoj šole v naravi skozi čas, zakonske podlage šole v naravi ter vloga in pomen šole v naravi. Poglavje vloga in pomen šole v naravi je razdeljeno na številna podpoglavja, kjer je natančneje opredeljeno izkustveno učenje, terensko delo, vzgojno-izobraževalni cilji in vsebine šole v naravi ter načela, izhodišča in priporočila za izvajanje šole v naravi. Posebna podpoglavja so namenjena tudi vlogi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) pri izvajanju šole v naravi, organizacijski in vsebinski pripravi šole v naravi ter medpredmetnemu povezovanju.

11

V šestem sklopu se seznanimo z učnimi cilji pri pouku zgodovine in geografije v učnih načrtih. Obravnavani so učni cilji pri pouku zgodovine in geografije v osnovni in srednji šoli. V tem delu diplomskega dela je bilo ugotovljeno, katere učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije, je mogoče doseči z vsebinami o Javorniškem Rovtu. Obravnavani učni načrti predstavljajo izhodišče za sedmi sklop – primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu. V tem sklopu je predstavljen predviden urnik šole v naravi v Javorniškem Rovtu ter primeri aktivnosti v šoli v naravi v Javorniškem Rovtu.

V osmem sklopu pojasnimo potrditev ali zavrnitev v uvodu postavljenih hipotez, v devetem in desetem sklopu pa povzamemo glavne ugotovitve diplomskega dela. Enajsti sklop predstavlja seznam slik in preglednic, dvanajsti sklop pa seznam virov in literature.

12

2. FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI JAVORNIŠKEGA ROVTA

2.1. LEGA JAVORNIŠKEGA ROVTA

Naselje Javorniški Rovt se nahaja v zahodnih Karavankah na severozahodu Slovenije. Leži v povirju potoka Javornik na prisojnih predelih pod grebeni Karavank. Kmetije, stanovanjski objekti in počitniške hiše so razporejene na nadmorski višini od 840 do 1100 metrov nad morjem (Krajevni leksikon dravske banovine, 1937, str. 540).

Na zahodu je naselje omejeno z vrhovi Špik ( 967 m n.v.), Jelenkamen (1096 m n.v.) in Lenčkov Špik (1217 m n.v.), na severozahodu pa Javorniški Rovt od sosednje Planine pod Golico ločujeta Španov (1334 m n.v.) in Črni vrh (1366 m n.v.) (Konobelj, 2006. str. 5). Proti severu, severovzhodu ter vzhodu je naselje omejeno z glavnim grebenom Karavank, ki se vleče od Ptičjega vrha (1550 m n.v.) preko Struške (1943 m n.v.) do Vajneža na vzhodu (2104 m n.v.), proti jugu pa se naselje odpira proti gornje Savski dolini oziroma Jesenicam (Ogrin in sod., 2009, str. 9).

Slika 1: Javorniški Rovt iz Boncle

Avtor: Andraž Smolej, 2013

13

Javorniški Rovt spada v občino Jesenice, ki jo poleg Javorniškega Rovta sestavlja še 12 drugih naselij – Jesenice, Koroška Bela, Hrušica, Slovenski Javornik, Blejska Dobrava, Lipce, Kočna, Planina pod Golico, Potoki, Podkočna, Prihodi in Plavški Rovt (Gaberšček, 2014, str. 17). Je del Krajevne skupnosti Slovenski Javornik – Koroška Bela, kamor spadajo še Slovenski Javornik, Koroška Bela, Potoki in Podkočna (KS Slovenski Javornik – Koroška Bela, 2014).

2.2. GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Širše območje Javorniškega Rovta je del 50 kilometrov dolge geološke poti, ki poteka od Jezerskega preko Karavank vse do Javorniškega Rovta in Jesenic. Rudni pojavi, zanimiva geološka zgradba in lega Karavank med Centralnimi in Južnimi Alpami so prve geološke raziskovalce privabile na to območje že pred več kot 150 leti. O izbranem območju je pisal že Morlot (predvsem o karbonskih plasteh širše okolice Javorniškega Rovta), svoj delež pa so dodali še Lipold, Stur, Voss, Kostić – Podgorska ter Ramovš in Buser (Buser, 1991, str. 17−19).

Pomemben delež k določitvi geološke zgradbe območja so dodali še raziskovalci, ki so s pomočjo fosilov in okamnin določili relativno starost kamnin in zemeljskih plasti. Med njimi velja omeniti Bediča, Mikuža, Vando Kochansky – Devide in Ramovša (Ramovš, 1978, str. 9−10).

Obravnavano območje spada v zahodni del Karavank, ki v geološkem pogledu pripada gorotvornemu elementu Dinaridov, in ne Alpidov, kar je posledica delitve po periadriatskem šivu. Kamnine na tem območju so pretežno nastajale v plitvem morju, bila pa so tudi obdobja vulkanske dejavnosti (Buser, 1991, str. 27−28).

V zahodnih Karavankah prevladuje apnenec, na območju Planine pod Golico in Javorniškega Rovta pa je obsežno območje konglomerata in peščenjaka, ki sta slabo odporna na erozijo (Močnik, 2014, str. 21). Poleg že naštetih so na območju prisotni tudi dolomiti, laporji in breče (Ramovš, 1969, str. 233–234).

Na območju so prisotne številne kamnine in fosili iz obdobja zgornjega karbona; spodnjega, srednjega in zgornjega perma; spodnjega, srednjega in zgornjega triasa; spodnje jure; eocena in kvartarja (Ramovš, 1969, str. 233–234). Najpomembnejše obdobje za to območje je karbon, saj so v tem obdobju nastale z železovo rudo bogate karbonske plasti, kar je posledično pripeljalo do podrobnih raziskav in opisov tega območja, predvsem za potrebe rudarjenja, po čimer je znano širše območje Jesenic. Železova ruda je prisotna predvsem na območju sosednjih Savskih jam, medtem ko so v Javorniškem Rovtu izkoriščali predvsem manganovo rudo, prisotna pa je tudi svinčeva in cinkova mineralizacija (Buser, 1975, str. 44–46).

14

2.3. GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Javorniški Rovt, ki se nahaja na območju Karavank, spada med alpska visokogorja, ki so večinoma kraška in posledično razčlenjena za globokimi ledeniško preoblikovanimi dolinami (Ogrin, Plut, 2010). V tem delu prevladuje rečno-denudacijski tip reliefa z globokimi debri potoka Javornik, kjer zaradi delovanja koncentriranih vodnih tokov in odnašanja delcev s pobočja pod vplivom gravitacije delujeta erozija in denudacija (Klinar, 2007, str. 19).

Zaradi relativno odpornih kamnin je značilno površinsko odtekanje vode, zato ob močnem deževju posledično nastanejo številni hudourniki. Erozijska moč je zelo povečana in presega povprečje Zahodnih Karavank, ki znaša okoli 3000 m3/km2/leto (Ogrin, Plut, 2010).

Glavne površinske oblike, ki jih najdemo na območju Javorniškega Rovta so erozijski jarki in rečne V doline, zaradi velike količine padavin in samega naklona pa so za širše območje značilni tudi zemeljski plazovi (Ogrin, Plut, 2010).

V bližini CŠOD Trilobit se nahajajo ogromni bloki dachsteinskega apnenca, ki jih je prinesel ledenik in jih odložil v čelni moreni. Ledenik se je pomikal v smeri Medji dol in tukaj zapustil debelozrnato moreno (Buser, 1991, str. 87).

Na vse te procese vpliva tudi tektonska zgradba območja, in sicer je pomemben Košutin pokrov, kjer poteka dinarski prelom. Tektonska zgradba pokrova je enostavna in sprva tvori monoklinalo, nato pa se severno od preloma v Medjem dolu vpad obrne proti severu in tvori prelomljeno antiklinalo dachsteinskega apnenca. Na širšem območju je pomemben še Jeseniški prelom (Buser, 1975, str. 37).

Zanimiv proces v preteklosti je bil tudi odlaganje prodnih nanosov Save, ki se danes nahajajo na pobočjih Javornika, vendar kar 300 metrov nad nivojem današnje Save (Prav tam, str. 35).

2.4. PEDOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Za nastanek prsti sta najbolj pomembna dejavnika matična podlaga in relief. Za širše območje Javorniškega Rovta je značilna apnenčasta matična podlaga ter strm in hribovit svet z nadmorskimi višinami do 1000 metrov. Prsti na tem območju zato uvrščamo med prsti vzpetega sveta, ki so nastale na trdih karbonatnih kamninah (Ogrin, Plut, 2010, str. 59–61).

Prevladujoča prst na območju Javorniškega Rovta je rendzina. Rendzina ima temnorjav oziroma temen humusno-akumulacijski horizont, ki nastane na karbonatni matični podlagi, za katero je značilno več kot 60 % kalcijevega karbonata (CaCO3). Glede na slovensko klasifikacijo rendzine uvrščamo med avtomorfne prsti, v razred humusno-akumulativnih. Zaradi njene plitvosti in slabe odpornosti proti eroziji so tovrstne prsti bolj primerne za pašnike in gozd kot pa za travnike in njive (Lovrenčak, 1994, str. 94).

15

2.5. PODNEBNE ZNAČILNOSTI

Podnebje v Javorniškem Rovtu uvrščamo med zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije. Povprečna temperatura najtoplejšega meseca presega 15 °C, prav tako pa povprečne mesečne temperature najhladnejšega meseca ne padejo pod -3 °C (Ogrin in sod., 2009, str. 13).

Najhladnejši je mesec januar, s povprečno temperaturo -2,4 °C, sledita pa mu februar in december s povprečnima temperaturama -1,5 °C in -1,1 °C. Julij je najtoplejši mesec s povprečno temperaturo 15,5 °C, sledita mu avgust in junij s povprečnima temperaturama 15,3 °C in 13,7 °C. Povprečna letna temperatura zraka znaša 6,5 °C (Ogrin in sod., str. 13).

Kljub relativno visoki nadmorski višini (940 m n.v.) so temperature bolj podobne tistim v nižinskih predelih, kot pa tistim v visokogorskih predelih. Na to vpliva lega Javorniškega Rovta v termalnem pasu, ki je bistveno toplejši od dna dolin, kotlin in kraških depresij. To nam dokazuje tudi primerjava Javorniškega Rovta z nekoliko nižjimi Ratečami (863m n.v.), saj imajo slednje kljub nižji nadmorski višini za 1,5 °C nižjo letno minimalno temperaturo (Ogrin in sod., 2009).

Povprečna letna količina padavin za obdobje od leta 1961 do leta 2011 (50-letno obdobje) znaša 1958 mm. Najbolj namočen mesec je november, ko povprečno pade 211 mm padavin. Velika količina padavin pade tudi v obdobju med aprilom in novembrom, ko vsak mesec pade vsaj 170 mm padavin.

Takšna količina padavin je posledica izpostavljenosti jugozahodnim vetrovom. Kljub temu, da Zahodne Karavanke ležijo v zavetrni legi Julijskih Alp je tukaj drugo najbolj namočeno območje v državi. Dejstvo, da večina padavin pade v obdobju med aprilom in novembrom kaže na pojav konvekcijskih padavin, ki so značilne za gorski svet (Ogrin in sod., 2009, str. 13).1

1 Uporabljeni podatki o bioklimatskih razmerah in bioklimatskih analizah za Planino pod Golico so reprezentativni tudi za Javorniški Rovt (Ogrin in sod., 2009, str. 5)

16

Slika 2: Klimogram Planine pod Golico za obdobje 1977−−−−2006

* za eno leto podatki manjkajo

Vir: Ogrin in sod., 2009, str. 13

Preglednica 1: Povprečna mesečna količina padavin v Javorniškem Rovtu za obdobje 1961-2011

jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec leto

Padavine (mm)

98,1 92,7 126,0 172,4 177,5 190,1 179,6 173,4 193,0 204,0 211,3 140,3 1958,3

Vir podatkov: arhiv ARSO

Avtor preglednice: Rok Vengar, 2014

2.6. HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI

Hidrološke značilnosti so tesno povezane s podnebnimi značilnostmi. Za območje Javorniškega Rovta je značilna velika količina padavin in vododržna kamninska podlaga, zato je za to območje značilno površinsko odtekanje padavinske vode. Na širšem območju se nahaja večji vodotok Javornik, ki ima, tako kot njegovi številni pritoki, hudourniški značaj. Ob obilnejših padavinah Javornik in njegovi hudourniški pritoki močno in hitro narastejo, številni erozijski jarki pa se šele ob obilnejših padavinah napolnijo z vodo – nastanejo hudourniki (Ogrin, Plut, 2010, str. 98).

17

Potok Javornik se pri naselju Slovenski Javornik kot levi pritok izliva v Savo Dolinko, ki je osrednja in najdaljša reka, ki izvira na ozemlju Slovenije (Plut, 2000, str. 54). Za Javornik je, tako kot za Savo Dolinko, značilen snežno-dežni pretočni režim z dvema pretočnima viškoma in nižkoma. Primarni višek nastopi v pozni pomladi in je posledica taljenja snega, sekundarni višek pa nastopi v novembru zaradi obilnih jesenskih padavin. Do primarnega nižka pride pozimi zaradi snežne retinence, do sekundarnega nižka pa poleti zaradi večjega izhlapevanja (Kolbezen, Pristov, 1998, str. 27).

Potok Javornik ima gosto in razvejano rečno mrežo, kar je značilno za vse večje leve pritoke Save Dolinke – Dobršnik, Jesenico, Jelenji potok, Beli potok, Črni potok, Ukovo in Javornik. Rečna mreža v občini Jesenice je sicer izrazito asimetrična, saj Sava Dolinka večino pritokov dobi iz severne karavanške strani, medtem ko zaradi zakraselosti in karbonatne sestave Mežakle pritokov iz južne strani občine praktično ni (Ilijev, 2010, str. 21–22).

Slika 3: Rečna mreža v občini Jesenice

Vir: Ilijev, 2010, str. 22

Kljub svojemu hudourniškemu značaju je bil potok Javornik v preteklosti načrtno izrabljen za gospodarsko dejavnost in posledično reguliran. Konec 19. stoletja je Kranjska industrijska družba (KID) postopoma začela podirati zastarele plavže in graditi moderno valjarno v Trebežu na Slovenskem Javorniku. Večino strojev v valjarni so gnale vodne turbine, zato je bilo potrebno zagotoviti dovolj vodne energije, ki so jo našli v številnih pritokih potoka Javornik. V povirnem delu Javornika so zgradili umetno jezero »jezervar« in vanj napeljali dva močna izvira Velikega in Malega Javornika. Iz »jezervarja« so do valjarne napeljali 3900 metrov dolg visokotlačni cevovod in tako zagotovili dovolj vodne energije za pogon strojev.

Ker je iz lesenega vodnega zajetja »jezervar« odtekala velika količina vode so problem rešili tako, da so leta 1908 zgradili majhno hidroelektrarno. Energija, ki jo je proizvajala elektrarna, je poganjala črpalke, ki so iz nižjih ležečih vodnih zajetij črpale in vračale vodo nazaj v vodni zbiralnik »jezervar« (Konobelj, 2006, str. 30–31).

18

Kljub veliki izgubi vode v povirnem delu Javornika zaradi gospodarskih potreb precej vode odteče naprej proti dolini. Ob današnji cesti, ki pelje v Javorniški Rovt, so Javorniški slapovi, ki so nastali zaradi različne odpornosti lehnjaka in dolomita ter tektonske dejavnosti v preteklosti (Geister in sod., 1998, str. 65).

19

3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI JAVORNIŠKEGA ROVTA

3.1. ZGODOVINSKI RAZVOJ ŠIRŠEGA OBMOČJA JAVORNIŠKEGA ROVTA

Gornjesavska dolina je bila zaradi neugodnih podnebnih razmer in razgibanega reliefa naseljena dokaj pozno. Redke arheološke najdbe iz območja Javorniškega Rovta vseeno dokazujejo, da je bilo območje v najstarejših časih že poseljeno. O tem nam pričajo koščena igla s Klobučne nad Jelenkamnom, bronasto bodalo z Medvedjaka nad Medjim dolom, bronasta sulica z Jezerc in železna sulična ost iz 9. stoletja (Konobelj, 2006, str. 6).

Prvi naseljenci so se na tem območju pojavili v 2. stoletju pred našim štetjem, in sicer v času noriškega kraljestva, ki je bilo del rimskega imperija. Rimljani so v teh krajih kupovali znamenito »noriško železo« za izdelavo orožja. V planinskih predelih Belščice so se z železarsko dejavnostjo ukvarjali predvsem staroselci, ki so se v slabo dostopne kraje zatekli med preseljevanjem ljudstev. Dokaz za to je naselbina na Ajdni (Prav tam).

V 6. stoletju so se na območje naselili Slovani. V tem času je za nekaj časa ponehala železarska dejavnost. V 9. stoletju so si Slovane podredili Franki, v 10. stoletju pa je bila gorenjska komorna posest razdeljena med loško gospostvo (v lasti freisinških škofov), blejsko gospostvo (v lasti briksenških škofov) in belopeško gospostvo (v lasti ortenburških vojvod). Po zaslugi blejskega gospostva je na tem območju ponovno oživela železarska dejavnost (Prav tam).

Številne naravne danosti (gozdovi, pašniki in travniki) so v dolino ter na strmine nad njo pritegnile pastirje, ki so si tu uredili prva bivališča. To je bil čas tako imenovane »višinske kolonizacije«. V tem obdobju so ljudje začeli kopati železovo rudo, kar je omogočilo postopen razvoj rudarstva in železarstva. Ob vznožju Karavank so zrasla prva naselja. Med večjimi je bila Koroška Bela, ki je po zapisu iz urbarja leta 1253 imela kar 15 kmetij (Prav tam).

V 16. stoletju je prišlo do nove naselitve, tako imenovane »rovtarske kolonizacije«, ki je zajela gozdne, neobljudene in težko dostopne gorske predele, saj so bili nižinski oziroma dolinski predeli že poseljeni. Fevdalni gospodje so hoteli imeti gospodarske koristi tudi od teh (do sedaj neizkoriščenih) nedostopnih in neposeljenih gorskih predelov, zato so z raznimi olajšavami in ugodnostmi spodbujali krčenje gozdov in poselitev rovtov. Novi naseljenci, »rotarji«, so začeli postavljati kmetije, kmetovati in rediti živino (Prav tam, str. 6–7).

Skozi Javorniški Rovt je potekala tudi tovorna pot, ki je iz Bleda vodila preko Medjega dola v Rute in v Bistrico pri Rožu. Po tej poti so tovorili predvsem rudo, oglje in les v dolino, omogočala pa je tudi neposreden prehod na koroško stran (Prav tam, str. 7).

20

3.2. RUDARSTVO IN ŽELEZARSTVO NA OBMOČJU JAVORNIŠKEGA ROVTA

Železarska dejavnost je bila za širše območje Javorniškega Rovta značilna že od rimskih časov, ko je območje spadalo v noriško kraljestvo (2. stoletje pr. n. št.). Vendar pa o pravem rudarjenju na tem območju lahko govorimo šele od 14. stoletja dalje, ko so nastali prvi rudniki železove rude v Savskih jamah nad Planino pod Golico. Kmalu za tem so odprli prve rudnike tudi na pobočjih nad Javorniškim Rovtom (Konobelj, 2006, str. 7).

To dokazuje listina iz leta 1403, s katero je briksenški škof območje Belske planine (in s tem rudna bogastva) podelil Hermanu von Eselu (Mohorič, 1969, str. 31).

V bližini rudnikov so zgradili preproste peči za taljenje rude – »kmečke plavže«. Le ti so za svoje delovanje potrebovali železovo rudo, vodo in gorivo (oglje). Ker je bilo v okolici na voljo dovolj zalog železove rude, številni potoki ter gozdovi, se je dejavnost hitro in vse bolj širila (Konobelj, 2006, str. 7).

V 16. stoletju je bila rudarska in železarska dejavnost že tako razvita, da je postala zanimiva tudi za vlagatelje iz tujine, predvsem za trgovce in fužinarje. Med bolj znane sodijo Bucelleniji, ki so opustili zastarele »kmečke plavže« v Planini pod Golico in jih nadomestili z bolj modernimi »italijanskimi plavži«, ki so potrebovali precej več vodne energije, kar je posledično pomenilo selitev železarske dejavnosti v dolino, kjer so ob reki Savi Dolinki zgradili nove peči. Novi fužinski obrati so nastali tudi ob potoku Javornik, ki priteče iz Javorniškega Rovta. Razvilo se je novo naselje – Javornik (Prav tam).

Številne težave so lastnike javorniških fužin prisilile v prodajo rudnikov v Lepeni in pod Belščico. Lastniki javorniških fužin so tako postali Bucelleniji, ki so popestrili proizvodnjo s tem, da so začeli izdelovati šest različnih vrst jekla (Konobelj, 2006, str. 8).

Toda tudi Bucelleniji so morali čez čas rudnike in fužine prodati. Kupila jih je družina Pasarelli iz Koroške, ki je zgradila mogočno rudarsko hišo na Pristavi v Javorniškem Rovtu. V njej so rudarski nadzorniki spremljali rudarsko proizvodnjo in transport v dolino (Prav tam).

Lastniki rudnikov v Lepeni in pod Belščico, ter fužin na Javorniku so se vseskozi menjavali, dokler jih ni leta 1752 kupila znamenita družina Zois iz Ljubljane. V obratih je bilo takrat zaposlenih 286 delavcev iz območja Javornika, Koroške Bele in Javorniškega Rovta. Zoisi so bili lastniki javorniških rudnikov in fužin vse do leta 1869 (Prav tam, str. 8). Zaradi potreb po posodobitvi savskih (v lasti Ruardov) ter plavških in javorniških železarskih obratov (v lasti Zoisov), ki bi zahtevale ogromne denarne vložke, je bila leta 1869 ustanovljena nova delniška družba pod imenom Kranjska industrijska družba (KID). Družba je leta 1870 od Zoisov kupila vsa njihova posestva na Javorniku, v Bohinju, v Mostah in Radovni, ter gozdove na Jelovici in rudarske revirje v Lepeni nad Javorniškim Rovtom, na Belščici in Begunjščici. Ko so leta 1873 odkupili še železarne v Tržiču, so se prvič vse fužine na Gorenjskem združile pod skupnim upravnim (v Ljubljani) in tehničnim (na Jesenicah) vodstvom. Rudnike je vodstvo ob koncu 19. stoletja in začetku 20. stoletja zaprlo, železarske obrate na Javorniku pa obnovilo in povečalo (Štular, 1999, str. 20-21).

21

3.3. NASTANEK IN RAZVOJ NASELJA JAVORNIŠKI ROVT

3.3.1. NASTANEK NASELJA

Ime kraja Javorniški Rovt je nastalo iz »rovta nad Belo«, saj se v starih listinah med leti 1493 in 1501 še imenuje »gereuter…Velach« (Konobelj, 2006, str. 9). V 16. stoletju je v dolini zraslo fužinarsko in stanovanjsko naselje Javornik, zato se je tudi območje nad njim preimenovalo v Javorniški Rovt. Ob koncu 16. stoletja so se na tem območju za stalno naselili prvi »Rotarji« in do leta 1602 postavili prve tri samostojne kmetje in eno kajžo. S krčenjem gozda so pridobili dovolj zemlje za ukvarjanje s kmetijstvom in živinorejo, vendar jim to ni omogočalo preživetja, saj so polja obrodila le enkrat letno, sadje pa je dozorelo zelo pozno. Zato so se začeli ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi, med katerimi so prednjačili tovorjenje, rudarjenje in oglarjenje, nekateri pa so hodili tudi na delo v dolino (Prav tam).

Naselje se je konec 18. stoletja podvojilo. Takrat so naše kraje obiskali dunajski kartografi, ki so za potrebe izdelave avstrijske vojaške karte zbirali podatke o gozdovih, poljih, naseljih, rekah in drugem. V Javorniškem Rovtu so zabeležili 11 objektov, med drugimi tudi mogočno rudarsko postojanko Pristava iz leta 1647 (Prav tam, str. 10).

Število prebivalstva je vseskozi naraščalo, saj so se v Javorniškem Rovtu naselili novi naseljenci, ki so iskali priložnosti za zaslužek. Ob večjih kmetijah, na manj obljudenih predelih in na robu gozda so zrasli novi objekti – koče in kajže. Kajže so bile manjše hiše brez obdelovalne zemlje, v katerih so živeli revnejši naseljenci, ki so se preživljali z delom na večjih kmetijah ali v rudnikih ter z različnimi obrtmi (Prav tam).

V prvi polovici 19. stoletja je število hiš v Javorniškem Rovtu zraslo na 19. Oprijela so se jih hišna oziroma domača imena, ki so se kljub zamenjavi gospodarjev ohranila do danes (Prav tam). Pomembna so zato, ker njihova imena najpogosteje izvirajo iz lokacije domačije, krajevnih imen, osebnih imen, priimkov, vzdevkov ter poimenovanj za poklice in dejavnosti (Klinar, Železnikar, 2013, str. 3).

Hišna imena, ki jih danes najdemo v Javorniškem Rovtu, so: Urenc, Suhar, Vrban, Kogovšek, Šmon, Jencel, Skednač, Noč, Kajžnek, Lenček, Miševc, Mihelj, Vervač, Zimovc, Šronc, Mokerl, Mišišnik, Rezervar, Žvab, Jur, Bogman in Kvadnik (Klinar, Železnikar, 2013, str. 9–10).

Priimki so se skozi čas spreminjali, domačije pa so kljub temu ohranile svoja prvotna imena. Priimki, ki jih danes najdemo v Javorniškem Rovtu, so: Arhar, Erlah, Klinar, Koblar, Kogovšek, Kosmač, Lipovec, Nadižar, Noč, Razinger, Rekar, Smolej, Šmit, Tavčar, Zaveljcina, Zupančič in Žvab. Danes sta gospodarjev priimek in hišno ime enaka samo še pri eni kmetiji v Javorniškem Rovtu – to je kmetija Noč. Pri ostalih sta se priimek in hišno ime že davno razšla (Konobelj, 2006, str. 10−11).

22

Javorniški Rovt je leta 1857 spadal v krajevno občino Koroška Bela in sodni okraj Krajnska Gora. V naselju je bilo 25 hiš in 99 prebivalcev (Prav tam, str. 11).

3.3.2. TIP NASELJA IN PREBIVALSTVO

Javorniški Rovt je stara, razložena vas, ki je od Koroške Bele oddaljena približno 4 kilometre (Javorniški Rovt, 2014). Za razložena naselja je značilno, da so hiše postavljene razmaknjeno in v neenakomernih medsebojnih razmikih, med katerimi pa ni velikih razdalj. Nastala so z zgoščanjem domačij z izvorno samotnimi kmetijami na območjih, kjer so bili nekdaj rovti in planine (Geografija, 2001, str. 461). Vas je razdeljena na tri strnjena območja poselitve, in sicer na spodnji, srednji in zgornji del Javorniškega Rovta. Netipično vaško jedro kot povezovalni dejavnik predstavlja gasilski dom, ki je bil zgrajen na mestu nekdanje šole in se nahaja v srednjem delu Javorniškega Rovta.

Javorniški Rovt je dostopen iz dveh smeri, in sicer po asfaltirani cest, ki se vijugasto in strmo dviga iz Koroške Bele ali iz sosednje vasi Planina pod Golico od koder pelje makadamska gozdna cesta čez Križovce. Glavni migracijski center predstavljajo Jesenice, kamor se večina prebivalcev odpravlja na delo in po vsakodnevnih opravkih (Močnik, 2014, str. 25). Vzpostavljena je tudi avtobusna povezava z Jesenicami na relaciji Jesenice Bolnica – Koroška Bela – Pristava, in sicer predvsem zaradi potreb po vsakodnevnem prevozu otrok v šolo na Koroški Beli (Mestni promet Jesenice, 2014).

Naselje Javorniški Rovt se nahaja na 5,8 km² velikem območju, kjer je leta 2002 živelo 189 prebivalcev. V naselju je bilo 126 stanovanj, gostota prebivalstva pa je znašala 33 prebivalcev/km² (Statistični podatki o Javorniškem Rovtu, 2014). Naraščanje števila prebivalcev v Javorniškem Rovtu je značilno za obdobje med letoma 1869 in 1953. Nato sledi obdobje upadanja števila prebivalcev vse do leta 1971. Po tem letu število prebivalcev začne ponovno naraščati.

Občuten porast števila prebivalstva je opazen med letoma 2002 in 2011, zato se je povečala tudi gostota prebivalstva, ki je leta 2014 znašala 46 prebivalcev/km² (Statistični podatki o Javorniškem Rovtu, 2014). Slednje je posledica gradnje številnih novih montažnih hiš v naselju in posledično priseljevanja novih prebivalcev v Javorniški Rovt.

Podatki za leto 2014 kažejo, da v Javorniškem Rovtu živi 264 prebivalcev (Statistični podatki o Javorniškem Rovtu, 2014). Število prebivalcev se ob koncih tedna poveča zaradi lastnikov počitniških hiš. Številne počitniške hiše se nahajajo v zgornjem delu vasi, kjer je locirano »vikend naselje«.

23

Preglednica 2: Število prebivalstva v Javorniškem Rovtu

Leto Število prebivalcev

1869 99

1880 109

1890 127

1900 127

1910 121

1931 124

1948 140

1953 152

1961 147

1971 119

1981 136

1991 140

2002 189

2011 249

2012 254

2013 259

2014 264

Vir podatkov: SURS, GURS


Večina prebivalcev Javorniškega Rovta je dnevnih migrantov, ki se na delo odpravljajo predvsem na Jesenice ter dalje proti Kranju in Ljubljani. Zaposleni so v sekundarnem, terciarnem in kvartarnem sektorju. Prebivalcev, ki bi živeli izključno od ukvarjanja s kmetijstvom, ni, saj je vsaj eden od članov gospodinjstva zaposlen v enem od preostalih treh sektorjev. Glavni dejavnosti primarnega sektorja, ki sta prisotni v Javorniškem Rovtu, sta kmetijstvo (živinoreja) in gozdarstvo, vendar ne prednjačita.

3.3.3. JAVORNIŠKI ROVT DO 2. SVETOVNE VOJNE

Življenje v Javorniškem Rovtu je bilo podobno tistemu v drugih karavanških naseljih, le da je bilo tu zaradi nedostopnosti in nadmorske višine še nekoliko oteženo. Kajžarji in manjši

24

posestniki so bili vezani na dninarsko delo na večjih kmetijah, ter na delo v rudnikih in železarskih obratih v dolini. Večji kmetje so imeli zaradi gozda in boljše zemlje boljše pogoje za ukvarjanje z gozdarstvom, kmetijstvom, živinorejo in sadjarstvom (Konobelj, 2006, str. 12).

Kmetije so bile zgrajene v alpskem stilu in so jih postavili na izkrčenih rovtih v bližini poti ali studencev. Za gradbeni material so uporabljali kamen in les, ki so ju dobili v bližnjih kamnolomih ter gozdu. Strešna kritina je bila narejena iz lesenih desk – skodel.

Stanovanjski del kmetije so sestavljali štirje glavni prostori: veža, dnevna soba ali »hiša« ter črna kuhinja s shrambo. Največ prostora je zavzemala »hiša«, kjer je bila kmečka peč ter spalnica hišnega gospodarja in njegove žene. Črne kuhinje so se obdržale vse do 20. stoletja.

Stanovanjski del kmetije se je držal hleva, nad katerim je bil skedenj, pod njim pa »pod« (prostor za vozove). Skedenj je bil namenjen shranjevanju slame v otepih ali sena oziroma otave. V hlevu so kmetje imeli živino, predvsem govedo, konje, prašiče in kokoši. Ovce so bile v posebnem prostoru – ovčjaku.

Nekatere kmetije so imele ob bližnjih potokih ali »grabnih« vodne mline in kovačnice. V mlinih so mleli žito, ko so ga pridelali doma, v kovačnicah pa so izdelovali ali popravljali kmečko orodje.

Na kmetijah so imeli največ dela poleti in jeseni, predvsem na številnih poljih in travnikih. Na poljih so sejali pšenico, ječmen, oves, proso, ajdo in bob, na vrtovih pa solato, krompir, fižol, korenje, peso in repo. V sadovnjakih so rasle številne vrste jabolk, hrušk, sliv in češenj.

Najpomembnejša žival na kmetiji je bila krava, poleg nje pa še vol in včasih konj, ki so ju uporabljali za prevoz večine tovorov, predvsem sena in lesa. Živino so poleti pasli v planinskih predelih na Mavrah, na Stamarah, na Pustem Rovtu, na Belščici in na Sečah. Kmetje iz Javorniškega Rovta so živino pasli na Pustem Rovtu, kmetje iz Koroške Bele pa na Belščici. Zgodaj spomladi in pozno jeseni, torej pred odhodom in po vrnitvi živine iz planin, so kmetje pasli živino tudi na domačih travnikih. Največje kmetije pred 1. svetovno vojno so bile Lenčkova, Miševčeva, Skednjačeva, Mihelnova in Mokerlova kmetija (Prav tam, str. 12–17). Danes največji kmetiji v vasi predstavljata Šroncova (Smolej) in Lenčkova (Razinger) kmetija.

Širše območje Javorniškega Rovta je bilo že od nekdaj znano tudi po tihotapski dejavnosti, ki jo je omogočila ugodna prehodna lega med Javorniškim Rovtom in Koroško. O tihotapcih, ki so čez Karavanke tihotapili sol, med, brinje, vino in žganje, je pisal že Valvasor. Prisotni so bili tudi divji lovci, ki so tu plenili srnjake, divje koze, divje peteline in skalne orle. Tihotapska oziroma »švercarska« dejavnost je bila nevarna zaradi čuvajev, ki so se nahajali predvsem na koroški strani. Nevarnost je postala toliko večja po 1. svetovni vojni, ko je po grebenu Karavank stekla meja med Avstrijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nova meja je tudi uradno pomenila zaprtje stoletnih poti, ki so povezovale Koroško in Kranjsko (Prav tam, str. 18).

Med 1. svetovno vojno so bili na fronto vpoklicani tudi domačini iz Javorniškega Rovta. Nekateri so se vojni izognili tako, da so se zatekli v gozd oziroma »gmajno« in se tam skrivali štiri leta. V času bojev za severno mejo (leta 1918 in 1919) je svojo postojanko v Medjem dolu imela Alpinska četa, ki je nadzorovala mejo s Koroško. Po koroškem plebiscitu, ki je dokončno določil

25

državno mejo po Karavankah, so v Javorniški Rovt prišli graničarji, ki so se naselili v karavlah na Sečah in pri »jezervarju« (Prav tam, str. 19–20).

Po koncu 1. svetovne vojne se je življenje na vasi v marsičem spremenilo, predvsem v organizacijskem smislu je vas postala bolj povezana. Da bi imeli vsi kmetje enake pravice in dolžnosti so leta 1934 sestavili imenik agrarnih upravičencev ter določili gospodarski odbor, ki je odločal o vseh pomembnejših vaških zadevah. Že od leta 1899 je vas imela enorazredno podružnično šolo na Pristavi, ki jo je leta 1928 nadomestila novozgrajena samostojna enorazredna šola, ki so jo postavili na mestu, kjer se danes nahaja gasilski dom (Prav tam, str. 20–22).

Večina domačinov si je že od nekdaj prizadevala, da bi vas imela svojo cerkev in, da jim nebi bilo potrebno hoditi k maši na Koroško Belo. Kljub številnim prizadevanjem le te niso nikoli zgradili. Ker vas ni imela svoje cerkve in pokopališča, so vaščani pokojnike pokopavali na Koroški Beli (Prav tam, str. 21–22). Odkar so pokopališče na Koroški Beli leta 1961 opustili, so pokojniki pokopani na pokopališču na Blejski Dobravi (Pogrebna služba JEKO-IN, 2014).

3.3.4. JAVORNIŠKI ROVT OD 2. SVETOVNE VOJNE DO DANES

2. svetovna vojna je svoj pečat pustila tudi v Javorniškem Rovtu. Med okupacijo so Nemci naselje preimenovali v Jauerburger Gereuth, prav tako so ponemčili imena in priimke domačinov (npr. Noč – Notsch). Fante, ki so bili sposobni za vojsko, so vpoklicali na fronto. Ko so prišli na dopust, jih je večina dezertirala in se priključila partizanom. Tudi tisti, ki so ostali doma so se aktivno vključili v narodnoosvobodilni boj v okviru partizanskih kurirskih zvez in odborov osvobodilne fronte. Nemci so zavzeli karavlo pri »jezervarju« in tam za štiri leta nastanili stalno nemško posadko. Kljub temu so domačini na skrivaj pomagali partizanom, saj je bil Javorniški Rovt zavedna partizanska vas (Konobelj, 2006, str. 24).

Domačini so v težkih časih vojne partizanom pomagali predvsem s hrano, oblekami in informacijami. Za organizacijo partizanske mladine je bil v tistem času zadolžen član okrožnega komiteja Jože Zupan – Ježek. Kljub temu, da je bil star samo 16 let, je bil izjemno priljubljen in spoštovan med borci in mladino. 21. novembra 1944 so ga smrtno ranili Nemci. Ponoči so ga soborci na skrivaj pokopali v bližini hiše, kjer je bil Ježek ubit. Spomenik še danes stoji tam. Po vojni so po njem poimenovali osnovno šolo na Koroški Beli, po njem pa se je imenovalo tudi šolsko glasilo – Ježkov rod (Noč, 2014, str. 64).

V vasi je bilo kar nekaj žrtev krute vojne, na katero spominjajo številna obeležja ob poteh in spomenik Narodnoosvobodilne borbe (NOB) pod Pristavo (Konobelj, 2006, str. 24).

Po koncu vojne se je večina domačinov zaposlila v železarskih obratih in začela obnavljati stare domačije in graditi nove stanovanjske hiše. Število prebivalcev je naraščalo, veliko je bilo otrok, ki so zaradi slabih poti v dolino še vedno obiskovali domačo šolo v Javorniškem Rovtu. Pouk je potekal izmenično, in sicer eno leto za prvi in tretji razred, naslednje leto pa za drugi in četrti razred. Šola v vasi je delovala vse do leta 1966, ko so jo dokončno zaprli. Od takrat naprej učenci iz Javorniškega Rovta obiskujejo osnovno šolo na Koroški Beli. Najprej so v šolo na Koroški

26

Beli hodili peš, pozimi pa s sanmi, dokler niso organizirali prevozov s kombijem. Prvi avtobus je v Javorniški Rovt pripeljal 1. aprila 1980 (Prav tam, str. 24–25).

Cesto v Javorniški Rovt so začeli graditi postopoma, saj so še do sredine šestdesetih let do vasi vodile le stare kolovozne poti. Na Spodnjih počivalih se je pot razcepila v dve smeri. Proti vzhodu je peljala pot proti Kvadniku (domačije Jur, Bogman in gostilna Žvab) in naprej do križišča »pri Leščanu«. Tu je pred 2. svetovno vojno živel kovač in samotar Janez Kapus iz Lesc. V gozdu nad odcepom si je zgradil nekaj lesenih barak in živel osamljeno življenje s številnimi mačkami in psi. Umrl je v požaru leta 1934, domačini pa še danes temu kraju rečejo »pri Leščanu«. Danes se »pri Leščanu« cesta razdeli na dva kraka – eden pelje do Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), drugi pa naprej proti Pristavi. Prvi krak je bil nekdaj stara tovorna pot, ki je mimo žage »pri Miklavkah« in »jezervarja« vodila proti Medjemu dolu na koroško stran, drugi krak pa se vzpenja proti Pristavi in naprej proti Križovcu in Pustemu rovtu. Drugi odcep je peljal proti zahodu mimo Mokerla, Šronca in Zimovca (Prav tam, str. 25).

Leta 1965 je bila zgrajena makadamska cesta do Spodnjih počival. S pomočjo jugoslovanske vojske so jo do leta 1967 uredili do Leščana in do karavle jugoslovanske vojske pri »jezervarju«. Po letu 1970 je bila cesta speljana skozi gozd do Pristave in naprej proti Križovcu. Leta 1995 so cesto asfaltirali vse do Pristave in naprej do kmetije »pri Lenčku«. Postopoma so se obnavljali tudi nekateri stari mostovi, ki so jih nadomestili z betonskimi, v zadnjem desetletju pa se je začela tudi postopna obnova posameznih odsekov ceste v Javorniški Rovt (Prav tam, str. 26).

Leta 1988 je naselje dobilo samostojno Pašno skupnost Javorniški Rovt (danes Agrarna skupnost Javorniški Rovt – Slovenski Javornik) in svoje Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt (Konobelj, 2014, str. 21). Pašna skupnost skrbi za ureditev planin na Pustem Rovtu in na Belški planini ter tvori organizacijsko povezano skupnost lastnikov kmetij in kmetijskih površin iz Javorniškega Rovta, gasilsko društvo pa s svojo preventivno dejavnostjo skrbi za varnost vasi pred naravnimi in drugimi nesrečami ter predstavlja povezovalni dejavnik v vasi, saj je večina domačinov tudi prostovoljnih gasilcev.

V vasi danes živi več kot 250 prebivalcev, število hiš pa je naraslo na 114 in več. Dobro polovico vseh hiš predstavljajo počitniške hiše v »vikend naselju«. Nekdaj značilna arhitektura alpskih hiš se je že skoraj povsem izgubila, še vedno pa je na nekaterih domačijah možno zaslediti ostanke nekdanje arhitekture kot so ganki, lesene strehe in skednji. Ohranilo se je tudi precej materialne dediščine, med njimi staro orodje, pohištvo, kmečke naprave, vozovi itd. Danes jih domačini bolj ali manj uspešno čuvajo kot spomin na svoje prednike, le redki primerki materialne dediščine pa so še danes v uporabi (Prav tam).

Vaščani Javorniškega Rovta so deloma ohranili tudi svojo govorico. Predvsem starejši prebivalci še vedno govorijo narečje, ki se delno razlikuje od govorice sosednjih karavanških vasi. Domačini sami sebe imenujejo »Rotarji«, medtem ko se prebivalci sosednje Planine pod Golico imenujejo »Rovtarji« (Prav tam).

Vpliv številnih priseljencev iz doline je spremenil nekdanjo podobo Javorniškega Rovta, ki pa je kljub temu, da ni imel tipičnega vaškega središča in cerkve, ohranil značaj karavanške vasi, ki se

27

je razvijala odmaknjeno od industrijske doline. Njena naravna dediščina še danes privablja številne raziskovalce in ljubitelje, ki tukaj odkrivajo sledi geološke in rudarske preteklosti, ter lepoto in bogastvo rastlinskega in živalskega sveta (Konobelj, 2006, str. 22).

28

4. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA V JAVORNIŠKEM ROVTU

Človek že tisočletja živi z naravo, jo spreminja in izkorišča. Danes je človeško izkoriščanje preseglo že vse meje dovoljenega, kar je povzročilo rušenje ravnovesja v naravi. Zato je dandanes še toliko bolj pomembno aktivno zavedanje in ukrepanje pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Naravna in kulturna dediščina namreč nima le kulturnih, ampak tudi etnološke, arheološke in zgodovinske vrednote, po katerih se ceni kultura naroda (Heberle Perat, 1994, str. 89).

V Javorniškem Rovtu najdemo številne naravne in kulturne znamenitosti, kar je posledica lege kraja in burne zgodovinske preteklosti, ki je izoblikovala svojevrstno naravno in kulturno krajino (Prav tam).

4.1. NARAVNA DEDIŠČINA

Med naravno dediščino uvrščamo sledeče:

- geomorfološko dediščino (zajema različna naravna okna in mostove, doline in vrhove gora, soteske, narodne parke itd.),

- geološko dediščino (zajema predvsem minerale in fosile), - hidrološko dediščino (predstavljajo jo stoječe in tekoče vode – barja, jezera, reke,

slapovi), - gozdno dediščino (pragozdovi, posamezna drevesa, skupine dreves in gozdni rezervati), - zoološko dediščino (predstavljajo jo živali, ki prebivajo v naših krajih, ter ogrožene

živalske vrste), - botanično dediščino (ogrožene rastlinske vrste, ter rastline, ki rastejo le na določenih

rastiščih) in - krajinska območja (grajski in botanični parki, zoološki vrtovi itd.) (Heberle Perat, 1994,

str. 90–91).

4.1.1. ZOISOV PARK NA PRISTAVI

V času, ko je bil lastnik rudnikov in fužin na Javorniku Žiga Zois, je hodil v Javorniški Rovt in okoliške planine njegov brat botanik Žiga Zois. Živel je na gradu Brdo pri Kranju in občasno hodil v graščino na Javorniku. Bil je med prvimi gorniki in predvsem botaniki, ki so nabirali rastline v Julijskih in Kamniških Alpah, ter Karavankah. Večino svojih podatkov je pošiljal svojim botaničnim kolegom in mentorjem v Celovec, na Dunaj, v Berlin in Prago. Odkril je »hči slovenskih planin« oziroma Zoisovo zvončnico (Campanula zoysii) in Zoisovo vijolico (Viola zoysii), ki jo najdemo samo na pobočjih Karavank, najpogosteje na pobočjih Belščice in Stola (Praprotnik, 1999, str. 2).

29

Zoisov park, ki so ga poimenovali v spomin na botanika Karla Zoisa, je poln sledov davnega življenja v teh krajih. Okamneli rastlinski in živalski svet, kulturna dediščina kraja, smrekovi gozdovi in gozdna učna pot ter smaragdno zelena jezera (umetno zgrajena v 18. stoletju), botanični vrt Karla Zoisa, bližina planinskih poti in še marsikaj omogoča zanimivo preživljanje prostih dni (Geister in sod., 1998, str. 64).

Seznanjanje z nastajanjem okamnin, z živalmi in rastlinami, ki so živele na tem območju pred milijoni let, je danes zanimivo za številne strokovnjake in mlade raziskovalce, ki na širšem območju Javorniškega Rovta odkrivajo fosile praprotnic, preslic, mahovnjakov, morskih lilij, ježkov, školjk in polžkov. Na novo odkrite okamnine v latinščini nosijo imena slovenicus, jesenicensis in savensis, kar priča o sistematičnem geološkem raziskovanju v tem delu Karavank (Prav tam).

Zoisov park krasijo številne prvotne (avtohtone) in tujerodne (alohtone) drevesne vrste. Med domačimi drevesnimi vrstami iglavcev tukaj rastejo smreka (Picea abies), jelka (Abies alba) in macesen (Larix decidua), med tujimi pa bodeča ali srebrna smreka (Picea pungens), omorika (Picea omorika), smreka duglazija (Pseudotsuga menziesii), kanadska čuga (Tsuga canadensis) in grška jelka (Abies cephalonica).

Med domačimi in tujimi drevesnimi vrstami listavcev najdemo veliki jesen (Fraxinus excelsior), črno jelšo (Alnus glutinosa), hrast (Quercus), lipo (Tilia platyphyllos), jerebiko (Sorbus aucuparia), vrbo ivo (Salix caprea), navadno lesko (Corylus avellana), črni topol (Populus nigra), gorski javor (Acer pseudoplatanus), navadno brezo (Betula pendula), evropsko bukev (Fagus sylvatica), domači kostanj (Castanea sativa), divjo češnjo (Prunus avium) in gorski brest (Ulmus glabra) (Konobelj, 2006, str. 29).

4.1.2. JAVORNIŠKI SLAPOVI

Potok Javornik s preostankom vode, ki ne steče po cevovodu do javorniških turbin, hiti po ozkem koritu med številnimi skalnimi bloki proti dolini. Pri Spodnjih počivalih potok Javornik nekajkrat preskoči kamnite ovire v obliki treh slapov, kar je posledica različne odpornosti lehnjaka, ki nastaja od zadnje ledene dobe dalje, in dolomita, ki je nastal sredi triasa pred 230 milijoni let, ter tektonske dejavnosti. Zgornji slap pada 8 metrov, drugi 10 metrov in tretji 3 metre globoko. Pod spodnjim slapom je še nekaj manjših slapov. Vsi slapovi so vidni le ob obilnem deževju (Ramovš, 1983, str. 136–140).

4.1.3. SPODNJA POČIVALA

Spodnja počivala se nahajajo ob cesti, ki vodi v Javorniški Rovt, nasproti Javorniških slapov. So najbolj znano nahajališče fosilov na območju Javorniškega Rovta. Tu so geologi že v 19. stoletju odkrili številne fosile – okamnele rastline in živali. V 20. stoletju, predvsem po 2. svetovni vojni, so na Lepeni, na Spodnjih počivalih in pod Pristavo odkrili nekatere nove vrste in rodove, ki so dobili ime po potoku Javorniku (jauornikensis) in po Karavankah (carauancensis). Najbolj

30

znane so nove vrste trokrparjev (trilobitov), Pseudophillipsia (Carniphillipsia) ogivalis javornikensis, Pseudophillipsia (Carniphillipsia) semicircularis savensis in Paladin (Kaskia) bedici (Ramovš, 1978).

Številni znanstveniki in ljubitelji na tem območju iščejo sledi davnega življenja, saj je območje del Slovenske geološke poti, ki poteka od Dolžanove soteske nad Tržičem do nahajališč v Javorniškem Rovtu in v Zahodnih Karavankah (Konobelj, 2006, str. 33).

4.1.4. NARCISE

Maja pobočja Zahodnih Karavank pobelijo ozkolistne narcise ali ključavnice, kot jim pravijo domačini. Narcisa izhaja iz družine Narcissus, njeno latinsko ime pa je Narcissus poeticus radiflorus. Največ teh prečudovitih rastlin se razprostira na travnikih med gorskimi vasicami Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico in Javorniški Rovt (TIC, 2015).

Ime ključavnica ima logično razlago v dejstvu, da ima narcisa pod cvetom v stebelcu bunčico, ki preprečuje sladkemu soku oziroma nektarju dohod v cvet. To pa pomeni, da je čebelam onemogočeno nabiranje nektarja. O izvoru imena obstaja tudi sledeča pravljica. Nekoč je Bog posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Ker ga čebele niso ubogale, jim je Bog med v ključavnicah »zaključil«. Pred tem je namreč sladki sok neovirano prihajal v cvet, nato pa je Bog ključavnicam pod cvetom v stebelcu ustvaril bunčico in z njo preprečil dohod sladkega soka v cvet, tako da ga čebele ne morejo več srkati (Prav tam).

Slika 4: Narcisa

Avtor: Alenka Klinar, 2013

31

Narcisa ali ključavnica ima 5 do 8 mm široke liste, krpe cvetnega odevala so narobne jajčaste oblike in se med seboj prekrivajo, prašniki so različno dolgi, privenček pa je skledičaste oblike s škrlatno rdečim valovitim robom. Spada med čebulnice, njena čebulica pa ozeleni takoj, ko skopni sneg. Življenjska doba čebulice je 3 leta. Po cvetenju je pomembno, da listi ostanejo zeleni in s tem omogočijo nalaganje zalog hrane v čebulico za rast v naslednjem letu. Dokler so listi zeleni, so za živino strupeni.

Ohranjanje narcis omogoča le tradicionalni način kmetovanja ter redna pozna košnja v juniju. Gnojenje travnikov kjer rastejo narcise je dovoljeno le z doma pridelanimi gnojili. V preteklosti se je zaradi uporabe umetnih gnojil število narcis oziroma travnikov z narcisami močno zmanjšalo, danes pa njihovo število ponovno narašča zaradi osveščanja in ponovnega prehoda na tradicionalni način kmetovanja. Prav tako ni dopustno zaraščanje terena (Prav tam). Narcise so zaščitene z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04), ki prepoveduje uničevanje in trganje rastlin (Uradni list RS, 2004).

4.1.5. MEDJI DOL

Medji dol je dokaj globoka in zaprta dolina, ki preko planine Seče omogoča dostop do Belščice in Stola, hkrati pa predstavlja najlažji naravni prehod na Koroško stran na tem območju. Začenja se na razpotju poti »pri Leščanu« in poteka dalje mimo vodnega zbiralnika in izvira Javornika vse do planine Seče. Na koncu Medjega dola se nahaja vrtača Ride (TIC, 2015). Skozi Medji dol je v preteklosti vodila stara tovorniška pot, ki je iz Bleda vodila preko Medjega dola v Rute in v Bistrico pri Rožu. Po njej so popotniki hodili na Koroško stran, tovornikom pa je omogočala prevoz rude, oglja in lesa v dolino (Čušin, 1990, str. 4).

4.1.6. NATURA 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Glavni namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti z varovanjem habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Slovenija je, tako kot vse države članice, dolžna določiti območja Natura 2000 in jih ustrezno ohranjati. Pravno podlago predstavljata Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in Direktiva o ohranjanju prosto živečih ptic (Natura 2000, 2015).

Vlada Republike Slovenije je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih leta 2004 določila območja Natura 2000. Določenih je 354 območij, od tega jih je 323 določenih na podlagi Direktive o habitatih in 31 na podlagi Direktive o pticah. Območja predstavljajo 37 odstotkov površine Slovenije. Od tega gozdovi pokrivajo 70,7 odstotkov površine območij Natura 2000, 4,7 odstotkov območij se nahaja nad gozdno mejo (nad 1600 m n.v.), 29 odstotkov območij Natura 2000 pa se nahaja znotraj zavarovanih območij Triglavskega parka, regijskih in krajinskih parkov

32

ter rezervatov in naravnih spomenikov. Skupna površina območij Natura 2000 je 7683 km², od tega je 7677 km² na kopnem in 6 km² na morju (Natura 2000 v Sloveniji, 2015).

Območje Natura 2000 znotraj Občine Jesenice predstavlja 15,6 odstotkov površin in zajema 3 območja. Prvo območje je v območju Julijskih Alp in zajema območje Triglavskega narodnega parka do severnega roba Mežakle, drugo območje je v območju Radovne, tretje območje pa je v območju Karavank. V območje Karavank v jeseniški občini je zajet greben od Dovške babe do Hruškega vrha, Rožce, Kleka, Velike Golice ter do Male Golice in od Korenščice, Struške vse do Vajneža in Stola. Greben med Korenščico in Stolom predstavlja tudi širše območje Javorniškega Rovta, ki je posledično del Nature 2000. Ogrožene živalske vrste na tem območju sta metulja Lorkovićev rjavček in črtasti medvedek, hrošč alpski kozliček in netopir mali podkovnjak. Med rastlinami najdemo na tem območju lepi čeveljc, Zoisovo zvončnico in močvirski meček (TIC, 2015).

4.2. KULTURNA DEDIŠČINA

Med kulturno dediščino uvrščamo sledeče:

- arheološko dediščino (razni predmeti in objekti, ali pa kar celotna območja, ki jih je prekrivala zemlja, a so bili z izkopavanji odkriti in znanstveno proučeni),

- zgodovinsko dediščino (kraji in objekti, ki so pomembni zaradi določenih zgodovinskih dogodkov ali znamenitih ljudi),

- naselbinsko dediščino (stara jedra naselbin, mest in vasi), - tehnološko dediščino (stare obrti, tehnologije, prometna sredstva in načini gradenj), - etnološko dediščino (domačije in gospodarski objekti ob njih ter domače delavnice) in - umetnostno dediščino (utrdbe, gradovi, dvorci, pristave, znamenja, kapelice, cerkve,

meščanska arhitektura itd.) (Heberle Perat, 1994, str. 91–92).

4.2.1. OSNOVNA ŠOLA V JAVORNIŠKEM ROVTU

Prva osnovna šola v Javorniškem Rovtu je bila ustanovljena leta 1899. Šlo je za enorazredno podružnično ljudsko šolo na Pristavi. V razredu je bilo šest klopi in tabla s stojalom. Pouk je potekal dvakrat tedensko, ob sredah in četrtkih, od aprila do oktobra vse do leta 1923. Takrat so se domačini odločili, da zgradijo novo šolo. Nova samostojna enorazredna osnovna šola je bila zgrajena leta 1928 nad kmetijo Šronc. V novi šoli je pouk potekal od oktobra do junija. Nižja dva razreda sta imela pouk v popoldanskem času, višja dva pa v dopoldanskem času. Poleg obveznih predmetov so učenci imeli tudi izven šolske dejavnosti. Nova šola je imela tudi knjižnico in prostor za sestanke, spomladi leta 1936 pa so na podstrešju uredili dvorano z odrom. Zaživel je dramski krožek in učenci so skupaj z odraslimi odigrali številne igrice: Siroto Jerico, Šolo v nebesih, Trojčke, Grudico, Lovskega tatu, Razvalino življenja, Vdovo Rošlinko, Divjega lovca, Pastirja in Županovo Micko (Konobelj, 2006, str. 22–23). Leta 1953 so vaščani kupili

33

kinoprojektor in v dvorani na podstrešju uredili kino, kjer so dvakrat tedensko predvajali filme (Noč, 2014, str. 63). Številni otroci so bili vključeni tudi v tamburaški orkester. Število učencev je iz leta v leto naraščalo in višek doseglo leta 1938, ko je osnovno šolo obiskovalo kar 38 učencev (Konobelj, 2006, str. 22−23).

Osnovna šola je imela tudi šolski odbor, ki je po izgradnji reševal gospodarske zadeve. Leta 1933 so v šolo napeljali vodo, pet let kasneje pa so stara stranišča zamenjali z modernimi »angleškimi«. Šolske prostore so razsvetljevali s petrolejkami.

Poleg rednih učencev je učiteljica ob zimskih večerih poučevala tudi starejše fante in dekleta. Fante je učila srbohrvaškega jezika, da bi jim bilo lažje v vojski, in matematiko, da so se lažje znašli pri delu in v gostilni, dekleta pa so imela ročna dela, gospodinjstvo in kuhanje (Prav tam, str. 23).

Do 2. svetovne vojne je na vaški šoli poučevalo šest učiteljic in en učitelj. Po nemški okupaciji naših krajev je na šolo prišla nemška učiteljica. Le ta je ušla že junija 1941, saj so se zaradi partizanskega delovanja nemški učitelji bali poučevati na tej šoli. Posledično pouka na tej šoli ni bilo do konca 2. svetovne vojne (Prav tam).

Tudi po koncu vojne je zaradi slabih prometnih povezav z dolino pouk potekal na domači šoli. Potekal je izmenično, in sicer eno leto za prvi in tretji razred, naslednje leto pa za drugi in četrti razred. Šola je delovala do leta 1966, ko so jo dokončno zaprli. Od takrat naprej učenci obiskujejo osnovno šolo na Koroški Beli. Sprva so jo obiskovali peš in pozimi s sanmi, dokler leta 1980 ni bila vzpostavljena prva redna avtobusna linija z Javorniškim Rovtom (Prav tam, str. 24–25). Na mestu kjer je nekoč stala osnovna šola, je bil leta 1984 zgrajen gasilski dom (PGD Javorniški Rovt, 2008, str. 43).

4.2.2. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO JAVORNIŠKI ROVT

V 2. polovici 19. stoletja se je v Sloveniji začelo razvijati prostovoljno gasilstvo. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo leta 1869 ustanovljeno v Metliki, leta 1870 so ga ustanovili v Ljubljani in leta 1876 v Škofji Loki. Razlog za ustanovitev prostovoljnih gasilskih društev so bili številni požari (Božič, 1988).

Leta 1896 so na Koroški Beli ustanovili požarno brambo, katere poveljniki so bili župani občine Koroška Bela, kamor je spadal tudi Javorniški Rovt. Med letoma 1961 in 1967 so na Koroški Beli zgradili nov dom gasilcev. Prostovoljno gasilsko društvo Koroška Bela, del katerega so bili tudi vaščani Javorniškega Rovta, je bilo ustanovljeno leta 1897 (Zaveljcina, Čušin, 1987).

Gasilska desetina v Javorniškem Rovtu je bila oblikovana na pobudo Jožeta Remarja, po sestanku vaščanov Javorniškega Rovta in predstavnikov Gasilskega društva Koroška Bela 23. maja 1980 na Pristavi, saj gasilci iz Javorniškega Rovta niso imeli lastnih prostorov oziroma gasilskega društva. Delovanje gasilske desetine je potekalo ob podpori matičnega gasilskega društva iz Koroške Bele (PGD Javorniški Rovt, 1998, str. 11–12).

34

Že v naslednjem letu so se začela prizadevanja za izgradnjo gasilskega orodišča oziroma gasilskega doma v Javorniškem Rovtu, ki je bil dokončno zgrajen leta 1984 nad kmetijo Šronc, na mestu, kjer je nekoč stala osnovna šola. Gasilni dom sestavljajo prostor z operativno opremo gasilcev, garaža z gasilskim orodjem in gasilskim vozilom ter dvorana za družabne prireditve in sestanke (PGD Javorniški Rovt, 2008, str. 22–23).

Izgradnja lastnega gasilskega doma je bil le eden od ciljev gasilcev iz Javorniškega Rovta, saj je že leta 1986 potekala razprava o ustanovitvi lastnega gasilskega društva. Le to je bilo ustanovljeno leta 1988 na ustanovnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Javorniški Rovt (Prav tam, str. 23).

Danes je Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt najmlajše gasilsko društvo v Gasilski zvezi Jesenice, ki je bila ustanovljena leta 1955 in jo sestavljajo prostovoljna gasilska društva iz občin Jesenice in Žirovnica. Območje, ki ga pokriva Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt, je po površini sicer veliko, po številu prebivalcev pa majhno. Društvo pokriva območje, ki na vzhodu sega do potoka Javornik, na jugu do Trebeža, na zahodu do Jelenkamna in na severu do Pustega Rovta (Prav tam, str. 8–13).

Nastanek društva izvira iz tesne povezanosti vaščanov s svojo vasjo in med seboj. V Javorniškem Rovtu je društvo prinašalo svoj prispevek k povezovanju vaščanov, saj se je ob prizadevanju za delovanje pri zagotavljanju usposobljenosti za varstvo pred požari in drugimi naravnimi nesrečami, pri organiziranju družabnih prireditev in pri skrbi za izgradnjo in vzdrževanje gasilskega doma krepilo sodelovanje in čut za sočloveka. Dosežki društva so vidni tudi na tekmovalnem področju, saj se tako člani kot mladina redno udeležujejo gasilskih tekmovanj, s čimer urijo svoje sposobnosti, ki jim pridejo prav na operativnem področju. Geslo gasilcev iz Javorniškega Rovta je: »Mi pripravljeni pomoči smo podnevi in ponoči.« (Prav tam, str. 12–13).

Gasilski dom v Javorniškem Rovtu predstavlja:

- družabni in kulturni center vasi (prireditev ob materinskem dnevu 25. marca, prireditev ob obisku sv. Miklavža 5. decembra, mašne slovesnosti ob cerkvenih praznikih, gasilske vaje za člane in mladino, verouk, sestanki članov PGD Javorniški Rovt in Agrarne skupnosti Javorniški Rovt – Slovenski Javornik itd.),

- športno – rekreativni center vasi (asfaltirana talna površina in športni rekviziti omogočajo igranje nogometa, košarke in hokeja ter izvajanje gasilskih vaj) in

- operativni center gasilcev (prostor za gasilsko opremo in orodje).

Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt predstavlja:

- operativni element na vasi (gasilci skrbijo za preventivo in ukrepanje ob požarih in drugih naravnih nesrečah),

- povezovalni element na vasi (večina vaščanov je tudi članov društva), - družabni element na vasi (organizacija družabnih prireditev in oddaja prostorov za

izvajanje le teh) in

35

- izobraževalni element na vasi (izobraževanje članov društva za potrebe tekmovanj in operativnega delovanja).

4.2.3. PRISTAVA

Leta 1647 je rudarska družina Pasarelli iz Koroške v Javorniškem Rovtu zgradila mogočno rudarsko hišo Pristavo. V njej so prebivali rudarski nadzorniki, ki so spremljali in nadzirali rudarsko proizvodnjo in transport rude v dolino. Danes je zaradi zgodovinskega pomena Dom Pristava zaščiten (Konobelj, 2006, str. 8). Objekt oziroma stavba se imenuje Dom Pristava, medtem ko se izraz Pristava uporablja za celotno posestvo, ki obsega bližnjo okolico doma, vključno s Zoisovim parkom, pašnikom in Kurirskim domom.

Vse do leta 1952 je bila lastnica Pristave Železarna Jesenice. Pristava je s hlevi in pašniki nudila prostor za izvajanje kmečke dejavnosti. Posestvo je obsegalo 12 hektarov obdelovalne zemlje in 12 hektarov travnikov, v hlevu pa je bilo 23 glav goveje živine in konj. Proizvodnja mleka je bila tolikšna, da so ga dostavljali tudi v otroške jasli na Jesenicah. Leta 1953 je Železarna Jesenice celotno posestvo ponudila v upravljanje Planinskemu društvu Javornik – Koroška Bela. Planinsko društvo je leta 1955 v celoti opustilo kmetijsko dejavnost, objekt pa spremenilo v planinski dom (50 let PD Javornik – Koroška Bela, 1996, str. 46). Leta 1974 so objekt dozidali in povečali, ter uredili dostop in parkirni prostor pred domom. Dom Pristava je postal prostor za številna planinska in druga srečanja, osnovnošolci iz Koroške Bele in Jesenice pa so vsako leto (25. maja) organizirali množični pohod ob dnevu mladosti (50 let PD Javornik – Koroška Bela, 1996, str. 56).

Pristava je postala prostor, kjer so se vse bolj srečevali domačini. Sčasoma so uredili nogometno igrišče, igrišče za odbojko na mivki in balinišče ter prirejali proslave ob državnih praznikih, zabave ob srečanju z Miklavžem, ob silvestrovanjih, majskih kresovanjih, materinskem dnevu, ob »vlečenju ploha« itd. V osemdesetih letih je v domu delovala celo folklorna skupina (Konobelj, 2006, str. 27). Nekdanjo vlogo in pomen, ki ga je za družabno življenje v Javorniškem Rovtu imela Pristava, je po izgradnji v letu 1984 delno prevzel gasilni dom.

Po 2. svetovni vojni je bila Pristava središče planinsko – rekreativnega turizma v Javorniškem Rovtu, ki pa se je razvijal v senci Planine pod Golico in žičnice v Španovem vrhu. Smučarski turizem se nikoli ni razmahnil, čeprav je Pusti rovt že pred 2. svetovno vojno (leta 1938) gostil smučarje, ki so tekmovali na državnem prvenstvu v alpskih disciplinah. Še najbolj se je uveljavilo tekmovanje imenovano »Kurirski smuk«. Prirejali so ga v spomin na partizanske kurirje, ki so januarja 1945 padli v Medjem dolu. Sprva je potekal s Seč po plazovih Medjega dola. Prireditev je bila množično obiskana, zato so posledično smuk prestavili na Pristavo in zgradili Kurirsko kočo v bližini (Prav tam, str. 27–28).

Vedno večji obisk številnih planincev, pohodnikov, turistov in družin je bil povod, da so leta 1990 dali Dom Pristava v najem novemu oskrbniku, ki je poskrbel, da je dom odprt skozi vse

36

leto. Obisk je največji v mesecu maju, ko cvetijo narcise oziroma ključavnice (Prav tam, str. 28). Do danes je dom zamenjal že kar nekaj oskrbnikov.

12. oktobra 2005 je prišlo do požara v Domu na Pristavi. Zagorela je drvarnica, ogenj pa se je razširil na celotno ostrešje. Pri nočnem gašenju požara so sodelovali prostovoljni gasilci iz Javorniškega Rovta, Koroške Bele in Jesenic ter poklicni gasilci iz GARS Jesenice (PGD Javorniški Rovt, 2008, str. 43). Dom na Pristavi je bil obnovljen, nov lastnik pa je postala Občina Jesenice, ki je nasledila Planinsko društvo Javornik – Koroška Bela.

Leta 2011 so na Pristavi odprli novo otroško igrišče z lesenimi igrali, in tako zamenjali prejšnja dotrajana igrala. Nova igrala skupaj z okolico (Zoisov park, jezera, prostor za piknik itd.) predstavljajo pomembno pridobitev pri razvijanju Pristave kot izletniške točke za družine z otroki (Peternel, 2011, str. 1).

Dom Pristava danes nudi 36 ležišč za prenočitev ter prostore za zaključene družbe in piknike, in se ponaša s široko izbiro jedi. Pristava tako spet postaja center družabnega življenja na vasi oziroma si to vlogo deli z gasilnim domom, prav tako pa širi svojo prepoznavnost kot izletniška točka za planince, pohodnike, rekreativce in družine, ki Pristavo obiskujejo predvsem v poletnem času ob vikendih.

Pristava (z okolico) v Javorniškem Rovtu predstavlja:

- družabni center vasi (kresovanje in pustovanje, gostilna Pristava), - družabno – kulturno destinacijo v Občini Jesenice (prireditev ob prazniku dela 1. maja,

sestanki predstavnikov Občine Jesenice, pikniki, »Kurirski smuk« itd.), - športno – rekreativni center vasi (nogometno igrišče, balinišče, drsanje na zaledenelih

jezerih), - športno – rekreativno destinacijo v Občini Jesenice (smučanje, tek na smučeh, drsanje,

sankanje) in - izletniško destinacijo v Občini Jesenice (izhodišče in cilj planinskih izletov).

4.2.4. CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI – DOM TRILOBIT

Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) – Dom Trilobit se nahaja na pobočju Karavank, na bregu manjšega umetnega jezera, ob stari hidroelektrarni Javorniški Rovt. Obdan je z gozdovi in gorskimi pašniki (Dom Trilobit, 2015). Ustanovljen je bil leta 1992 v okviru CŠOD s strani Vlade Republike Slovenije, njegovo delovanje pa zagotavljajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Nekdanji vojaški objekt oziroma karavlo (zgrajena po 1. svetovni vojni) »pri Jezervarju« so obnovili in v njem uredili CŠOD Trilobit, ki je dobil ime po fosilu trokrparju (Heberle Perat, 1994, str. 7).

37

Dom Trilobit ima na voljo 59 ležišč, jedilnico, učilnico in večnamenske prostore, ter številne pripomočke za poučevanje naravoslovja in izvajanje športnih vsebin. Na jezeru je urejen pristan s kanuji, ob domu pa sta večnamenski igrišči za igraje malega nogometa, košarke, odbojke in badmintona ter umetna stena za plezanje. Posebnost doma sta geološko – paleontološka delavnica ter stalna razstava kamnin in okamnin s področja Karavank (Dom Trilobit, 2015).

Dom Trilobit predstavlja izhodišče za številne krajše in daljše ture v okolico, sosednje doline in na pobočja in vrhove Karavank. Med bolj znane pohodniške cilje spadajo Medji dol, Belščica, Golica, Stol in Ajdna (Prav tam).

Da bi pri izvajanju šole v naravi zajeli čim več značilnost kraja, ki bi bile povezane z dejavnostmi centra, so v centru uredili tudi učno pot, ki se imenuje Naravoslovna in rudarska učna pot (Konobelj, 2006, str. 34).

4.2.5. VODNA ZAJETJA POTOKA JAVORNIK IN HIDROELEKTRARNA JAVORNIŠKI ROVT

Ob prelomu stoletja je Kranjska industrijska družba (KID) zaradi visokih stroškov pridobivanja železa zapadla v krizo. Zaprli so rudnike manganove in železove rude, proizvodnjo pa je bilo potrebno modernizirati. Posledica tega je bila, da so podrli plavž na Javorniku, na njegovem mestu pa so leta 1901 zgradili moderno valjarno železa, katere posebnost je bila, da so vse stroje poganjale vodne turbine. Za pogon turbin so morali zagotoviti dovolj vodne energije (HE Javorniški Rovt, 2014).

Našli so jo v potoku Javornik in njegovih številnih pritokih, ki so jih zajezili in leta 1901 zgradili umetno jezero »jezervar«. Umetno zajetje je bilo sprva leseno, leta 1930 pa so ga zabetonirali. Površina jezera je 3366 m² in globina od 2 do 4 metre (Jezero Javorniški Rovt, 2014). V zajetje so speljali dva močna izvira Velikega in Malega Javornika. Veliki Javornik, ki prihaja na dan v šestih krakih, izvira tik nad zajetjem, Mali Javornik pa ob poti proti Medjemu dolu na nadmorski višini 1082 metrov. Voda Malega Javornika je po 120 metrih v večini zajeta in po cevovodu speljana do izvirov Velikega Javornika (Sistem vodnih zajetij, 2014). Od »jezervarja« dalje so valjarne napeljali 3900 metrov dolg visokotlačni cevovod, po katerem je voda s padcem 370 metrov tekla do turbine s premerom 9,16 metra. Turbina je bila v tistem času največja te vrste na svetu, teža njenega rotorja je bila 90 ton, danes pa je razstavljena kot tehniški spomenik pred karavanškim predorom na Hrušici (HE Javorniški Rovt, 2014). Tovrsten sistem vodnih zajetij in cevovodov je edinstven v Sloveniji, redek tudi v Evropi, saj so na podoben način vodne potenciale izkoriščali le še v Avstriji in Švici (Sistem vodnih zajetij, 2014).

Da bi uredili problem odtekanja velikih količin vode iz lesenega vodnega zajetja in izkoristili pritoke potoka Javornik, je KID leta 1908 zgradila majhno hidroelektrarno. Pridobljena energija je poganjala črpalke, ki so iz nižje ležečih vodnih zajetij črpale in vračale vodo nazaj v glavni vodni zbiralnik »jezervar« (HE Javorniški Rovt, 2014).

Razen hiš ob hidroelektrarni so prve hiše v vasi dobile elektriko leta 1939, zadnje pa šele 15 let kasneje. Posodobljeno električno napeljavo iz doline so v vasi dobili šele konec sedemdesetih let,

38

vaščani pa so morali sami izkopati jame za drogove (PGD Javorniški Rovt, 1998, str. 8). Elektrarna je bila za vaščane pomembna, saj so poleg napeljave električne energije po letu 1939 lahko tudi telefonirali s »fabrškega« telefona. To je bila najhitrejša povezava z dolino, kadar je bilo treba klicati zdravnika, veterinarja ali opraviti kakšno drugo nujno stvar (Noč, 2014, str. 62).

Hidroelektrarna Javorniški Rovt je ena najstarejših elektrarn v Sloveniji, katere nastanek sega v začetke elektrifikacije pri nas. S svojo starostjo, edinstvenim sistemom vodnih zajetij in cevovodov predstavlja svojevrsten tehniški spomenik (HE Javorniški Rovt, 2014).

4.2.6. METEOROLOŠKA POSTAJA JAVORNIŠKI ROVT

Meteorološka postaja Javorniški Rovt se nahaja v Javorniškem Rovtu, v Karavankah. Je ena izmed 176-tih padavinskih meteoroloških postaj Hidrometeorološkega zavoda v Sloveniji (Nadbath, 2001, str. 17–18).

Z opazovanji in meritvami na meteorološki postaji v Javorniškem Rovtu so začeli oktobra 1952. Delo je opravljal Ivan Noč, leta 1969 pa je delo meteorološke opazovalke prevzela njegova žena Mira Noč, ki ga opravlja še danes. Postaja je postavljena ob hidroelektrarni Javorniški Rovt na nadmorski višini 940 metrov (Prav tam).

Že od samega začetka na postaji opazujejo važnejše meteorološke pojave (megla, nevihta, viharni veter, snežna odeja) in merijo višino padavin, višino snežne odeje ter višino novozapadlega snega. Višino padavin merijo z dežemerom (ombrometrom). Poleg višine padavin na postaji opazujejo tudi obliko ali vrsto padavin – dež, sneg, dež in sneg, toča, rosa, slana, dež, ki zmrzuje, babje pšeno, sodra, ivje in ploha (Prav tam).

Od leta 1966 merijo višino padavin v Javorniškem Rovtu tudi z ombrografom. Ta instrument zvezno riše višino tekočih padavin in prikazuje kdaj v dnevu in kako intenzivno je deževalo. Ombrograf je v zimskih mesecih potrebno ogrevati. Ker ogrevanje ni dovolj močno, da bi talilo snežne padavine, z njim ne merijo trdnih padavin (snega), ampak le tekoče (Prav tam).

4.2.7. SPOMENIK PADLIM V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU (NOB)

Spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju (NOB) se nahaja v bližini doma na Pristavi v Javorniškem Rovtu in je bil odkrit leta 1981. Posvečen je vsem padlim v 2. svetovni vojni z območja te vasi. Zasnovan je v obliki pokončnega betonskega stebra z bronasto ploščo in centralnim reliefom, ki ponazarja osvobodilni boj. Avtorja ureditvenega načrta za spomenik sta arhitekta Radovan Jemc in Milan Jerala, avtor reliefa pa je akademski slikar in kipar Jaka Torkar (Geister in sod., 1998, str. 31).

39

4.2.8. GOSTILNA ŽVAB (KONGO)

V Javorniškem Rovtu dolgo časa ni bilo gostilne, zato so domačini prirejali zabave po kmetijah. Po 1. svetovni vojni so vaščani Javorniškega Rovta dobili prvo manjšo gostilno pri Bogmanu, dokler ni v letih 1934 in 1935 trgovec in gostilničar Franc Žvab iz Javornika postavil leseno gostilno »pri Žvabu« (Kolman, 2014, str. 77). Gostilna je imela en večji prostor, kuhinjo in verando za ples, gostom pa so stregli vino, pivo, čaj, žganje in malinovec, med jedmi pa največkrat žgance, krompir, golaž in klobase. Ob koncih tedna so v gostilni za domačine in goste iz doline prirejali zabave s plesom. Obisk je bil še posebej velik pozimi, ko so se Belani (prebivalci Koroške Bele) in Javorničani (prebivalci Slovenskega Javornika) hodili sankat v dolino (Konobelj, 2006, str. 18–19).

Po 2. svetovni vojni je gostilno najel pilot, ki je nekdaj služil vojsko v afriškem Kongu. Lastnik se je rad pobahal z velikim slonovim oklom, ki ga je imel obešenega na steni, gostilne pa se je kmalu oprijelo ime »Kongo«, ki se je drži še danes (Prav tam, str. 19). Leta 1979 je bila gostilna prodana, novi lastnik pa je v njej uredil stanovanjske prostore, gostilno pa zaprl (Kolman, 2014, str. 77). Zunanjost stavbe je s stenami, ki so prekrite z lesenimi deskami in pločevinasti streho še vedno ista kot je bila pred desetletji.

4.2.9. ZNAMENJA V JAVORNIŠKEM ROVTU

Pot iz Javorniškega Rovta v dolino, ter nekdanja tovorna pot, ki je preko Javorniškega Rovta vodila čez Seče na sosednjo Koroško, je že od nekdaj predstavljala pomembno povezavo s svetom. Po njej so prevažali tovore in hodili po opravkih, trgovali z lesom, prevažali oglje in talilne surovine iz Lepen v železarno na Javorniku, hodili k maši v farno cerkev sv. Ingenuina in sv. Albuina na Koroški Beli ter pokopavali pokojnike na Koroški Beli. Tudi šolarji iz Javorniškega Rovta so po teh poteh odhajali k pouku v osnovno šolo na Koroški Beli. Poti so vodile do oddaljenih kmetij in kajž, v dolino ter na Koroško stran mimo številnih znamenj, ki so jih postavili naši predniki v zahvalo ali spomin na določene dogodke (Razinger, 2014, str. 83).

KRIŽ ZA PEČJO

Križ je nekoč stal na delu poti, kjer se pot iz soteske Javornika začne vzpenjati proti Javorniškemu Rovtu. Križ je bil v obliki preprostega razpela z lesenim korpusom, ki je bilo oskrunjeno in uničeno po vojni okoli leta 1948.

FANTOVSKO ZNAMENJE POD KOKARJEM

Fantovsko znamenje predstavlja upodobitev življenjskih obdobij. V začetku 80. let prejšnjega stoletja je bilo premeščeno na avtobusno obračališče pod Pristavo, kjer stoji še danes. Znamenje

40

je bilo na pobudo vaških fantov obnovljeno leta 2011. Na njem je zapisano: »Kar te peče in boli, tega drugemu ne stori, in resnico le govori, ostani mož do konca dni«.

Slika 5: Fantovsko znamenje na Pristavi


ZNAMENJE SV. EME

Znamenje sv. Eme se je nahajalo pod Suharjevim poljem, kjer je stal križ, na katerem je bila naslikana podoba sv. Eme. Po legendi naj bi sv. Ema Krška (god 27. junija) potovala iz Celovca preko Seč po pešpoti na Bled. Znamenja ni več.

ZNAMENJE »PR KOGOVŠK«

V fasadni niši stare domačije (hišna številka 4) je bil nameščen kip Matere Božje. Po podrtju domačije leta 2010 je bil kip premeščen k družini Tomažin, kjer ga danes hranijo kot zasebno znamenje. Znamenje je bilo postavljeno v zahvalo, da so se domov vrnile sestre, ki so bile razseljene oziroma internirane med 2. svetovno vojno.

41

JENCELJNOVO ZNAMENJE

Leseno razpelo je stalo na razpotju poti od Kogovška proti Jenceljnu in Šroncu in je skozi leta propadalo, tako da ga danes ni več.

SKEDNAČEVO ZNAMENJE

Znamenje s podobo sv. Cirila in sv. Metoda (god 5. julija) je bilo obnovljeno in stoji na prvotnem mestu ob Skednačevi domačiji (hišna številka 8). Na njem je zapisano: »Kar sebi slabega ne želiš, tega drugemu ne stori. Kakor si boš postlal, tako boš ležal«.

LENČKOVA KAPELICA

Je zidana kapelica s kipom Marije v niši. V zahvalo za uslišanje jo je leta 1969 dal postaviti Peter Razinger starejši – Lenčkov (hišna številka 12). Vsako leto se 29. junija, ob godu sv. Petra in sv. Pavla, pri kapelici zberejo vaščani Javorniškega Rovta, ki molijo za rovtarsko polje. Kapelica je v zasebni lasti.

KRIŽ NA KRIŽOVCU

Gre za obeležje grobišča francoskih oziroma Napoleonovih vojakov, ki jih je jeseni leta 1813 presenetila zima in so na tem območju umrli (po ustnem izročilu). Obstoječi križ (nahaja se na nadmorski višini 1227 metrov) je bil nadomeščen in blagoslovljen leta 1992. Na pobudo Franca Noča se vsako leto obhaja obletna spominska sv. maša (prvo soboto v septembru).

42

Slika 6: Križ na Križovcu


ZNAMENJE »PR KVADNK«

Pri domačiji Kvadnik je bilo izobešeno znamenje farnih zavetnikov sv. Ingenuina in sv. Albuina. Danes je podoba zavetnikov v hrambi pri Kvadniku (hišna številka 31).

43

PETROVO ZNAMENJE

Znamenje obeležuje mesto poškodbe Petra Noča – Šmonovega, ki je zaradi posledic nesreče umrl. Na tabli je priprošnja molitve za pokojnika.

ZNAMENJE POD SEČAMI

Znamenje pod Sečami »pri gospodovih kočah« je bilo postavljeno v spomin na pastirja Lovrenca Noča – Vampretovega iz Koroške Bele z napisom: »Popotnik postoj, tu bil je konec moj, nekoč nekje bo tudi tvoj«. Po ustnem izročilu naj bi se pastir zarekel, da naj ga zadane strela, če bo še kdaj pasel belške vole na planini. Kasneje naj bi ga zadela strela z jasnega.

Slika 7: Znamenje pod Sečami


44

ROVTARSKI ZVON

Leta 1980 je bil iz župnijske cerkve v vas pripeljan zvon. Prvotno naj bi bil v graščini na Javorniku, ki pa je bila zaradi potreb železarne podrta. V vasi so postavili lesen zvonik in vanj namestili zvon. Ker je bil za nekatere prebivalce moteč, so ga morali odstraniti. Zvon je bil prenesen k Miševcu (hišna številka 13).

MEŠIŠNIKOV KRIŽ

Križ je bil postavljen v spomin in osebno zahvalo za srečno vrnitev Jožeta Zupančiča iz vojne. Še danes se nahaja pri domačiji Mešišnik.

Čas in minljivost storita svoje. Verjetno so obstajala tudi druga, starejša in že pozabljena znamenja. Obeležja nam pomagajo ohranjati spomin na dogodke v kraju, kjer so se skozi čas prepletale poti staroselcev, domačinov, rudarjev, popotnikov, oskrbnikov, učiteljev, tujcev, vojakov, beguncev, graničarjev in ostalih (Razinger, 2014, str. 85). Danes znamenja oziroma obeležja predstavljajo pomembno kulturno dediščino kraja.

4.3. ŠEGE IN OBIČAJI

Šege so tesno povezane z ljudmi in naravo. So del kulturne dediščine narodov in imajo simboličen pomen. Gre za podedovano ali prevzeto družbeno priznano in obvezujoče ravnanje posameznika ali skupnosti od določeni priložnost, z namenom da se povzdigne nad vsakdanjik. Ko se simbolni pomen izgubi, govorimo le še o navadah (Markovčič, Primožič, 2006).

V nadaljevanju bodo opisane šege in običaji, ki so še danes prisotni v Javorniškem Rovtu.

VLEKA PLOHA

Ploh se vleče skozi vas takrat, ko v vasi od božiča do pusta ni nobene poroke oziroma ohceti. Nekdaj je bila ravno zima čas kmečkih porok, saj so imeli kmetje takrat največ časa. Ploh je velika smreka in predstavlja ženina. Neporočeni fantje jo v posmeh vsem dekletom, ki se niso hotela poročiti, vlečejo skozi vas (Vleka ploha, 2015). V Javorniškem Rovtu ploh vlečejo neporočeni fantje od 15. leta starosti dalje. Poleg glavne smreke oziroma ploha vaški fantje podrejo tudi nekaj drugih smrek, ki jih ponavadi v znak dobre volje prispevajo vaški kmetje oziroma posamezne domačije. Trasa »vleke ploha« poteka od Mlake do Pristave, na koncu pa sledi licitacija ploha in družabno srečanje v gasilnem domu ali na Pristavi.

45

Slika 8: »Vleka ploha«


ŠRANGANJE

Šranganje ali postavljanje šrange je običaj, ko vaški fantje postavijo ovire na cesti za odhajajočo nevesto (če nevesta zapušča kraj). Ženin mora v zameno, da lahko odpelje nevesto iz vasi, plačati določeno vsoto denarja, ki predstavlja odkupnino za to, ker so vaški fantje tako dolgo skrbeli za »nedotakljivost« neveste. Z denarjem od odkupnine vaški fantje kupijo darilo za mladoporočenca. Ponavadi vaški fantje šrangajo odhajajoči nevesti, občasno pa šrango postavijo tudi dekleta za odhajajočega ženina (Šranganje, 2015).

46

Slika 9: Postavljanje šrange

Avtor: Rok Vengar, 2008

POSTAVLJANJE MLAJEV

Mlaj je visoka in enakomerno ozka smreka, ki se jo olupi vse do njenega vrha. Vrh mora ostati zelen in košat. Včasih so mlaje postavljali neporočeni fantje v pozdrav ženinu in nevesti oziroma bodoči družini, pa tudi kot opomin na slovo od samskega življenja (Šranganje, 2015). Danes se mlaje v vasi postavlja večinoma ob praznovanjih oziroma okroglih obletnicah katerega izmed vaščanov. S postavitvijo mlaja se izkaže čast in spoštovanje do slavljenca. Mlaje se postavlja tudi ob nekaterih drugih priložnostih, kot je sveto obhajilo in birma. Ob tovrstnih dogodkih, zdaj že tradicionalno, za postavitev mlajev ob farni cerkvi na Koroški Beli poskrbijo rovtarski fantje.

FANTOVŠČINA / DEKLIŠČINA

Teden dni pred poroko fantje za ženina pripravijo fantovščino, dekleta pa dekliščino za nevesto. Tako pri fantovščini, kot pri dekliščini gre za zabavo oziroma druženje ob izključno moški

47

(fantovščina) ali ženski (dekliščina) družbi. Fantovščina in dekliščina predstavljata še zadnjo zabavo pred zapustitvijo samskega stanu (Konobelj, 2006, str. 21).

PUSTOVANJE

V pustnem času se vaški otroci našemijo v pustne šeme in se odpravijo po vasi. Obiščejo vsako hišo v vasi. Lastniki obiskanih hiš njihov obisk in izvirnost pri izbiri pustne maske nagradijo s sladkarijami, sadjem ali denarjem.

V zadnjih letih se je uveljavilo tudi pokopavanje pusta, ki poteka na Pristavi na pustno sredo.

GREGORJEVO

Gregorjevo praznujemo 12. marca in velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi. Za ta dan oziroma predvečer je značilno spuščanje osvetljenih barčic in splavov po potokih in rekah. Običaj je značilen za obrtniško in delavsko okolje, saj so tako opozorili na prihod pomladi, ko je dan daljši in je zato mogoče pri dnevni svetlobi dela opravljati dalj časa (Markovčič, Primožič, 2006). V Javorniškem Rovtu ta običaj do pred nekaj leti ni bil prisoten, zadnja leta pa se je uveljavil na Pristavi, kjer Zveza društev prijateljev mladine Jesenice vsako leto pripravi delavnice, kjer otroci izdelajo barčice in jih potem spustijo po bližnjem potoku v Zoisovem parku.

ADVENTI ČAS

Advent predstavlja štiritedenski čas pred božičem. Obsega štiri nedelje pred božičem in predstavlja štiri obdobja stare zgodovine od Adama do Kristusa. To je čas duhovne priprave na božič. Družine po domovih postavijo adventne venčke s štirimi adventnimi svečami (Markovčič, Primožič, 2006). V Javorniškem Rovtu se je ohranil običaj, da v adventnem času v vas prinesejo kip Marije iz župnijske cerkve na Koroški Beli. Vsaka hiša v vasi za 2 dni sprejme kip Marije v svoj dom, kjer nato ob večerih potekajo molitve. Na predvečer božiča vaščani kip Marije peš odnesejo nazaj v cerkev na Koroški Beli in se udeležijo polnočnice.

VELIKONOČNI ČAS

Velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, torej med 22. marcem in 25. aprilom. Teden pred veliko nočjo se imenuje veliki teden (Markovčič, Primožič, 2006). V soboto pred velikonočno nedeljo v Javorniškem Rovtu poteka žegnanje velikonočnih jedi na dveh lokacijah – pri Kogovšku in v gasilnem domu.

48

Teden dni pred veliko nočjo, na cvetno nedeljo, vaščani izdelajo butare ali »begance« iz sedmih vrst lesa: vrbe, drena, bezga, leske, pušpana, oljke in brinja.

ŠMARNICE

V mesecu maju v gasilnem domu v Javorniškem Rovtu potekajo šmarnice. Dogodek je dobil ime po šmarnici (Convallaria majalis), ki cveti v mesecu maju. Mesec maj predstavlja Marijin mesec, in ker se vaščani (predvsem otroci) niso morali udeležiti vsakodnevne večerne maše na Koroški Beli, se je uveljavilo »vaško bogoslužje.« Vsak večer v mesecu maju se tako otroci zberejo v dvorani gasilnega doma in molijo k kipu Marije.

MIKLAVŽEVANJE

Na predvečer sv. Miklavža (5. decembra) poteka v gasilnem domu v Javorniškem Rovtu predstava in obdarovanje otrok s strani sv. Miklavža. Že teden dni pred 6. decembrom se neporočeni vaški fantje napravijo v parkeljne in v večernem času hodijo strašit otroke po domovih.

MATERINSKI DAN

Vsako leto 25. marca v gasilnem domu v Javorniškem Rovtu poteka kulturna prireditev za materinski dan. Pred proslavo v dvorani gasilnega doma poteka sveta maša, potem pa sledi nastop otrok iz Javorniškega Rovta, ki zaigrajo igrico in zapojejo številne pesmice.

Vsaka dežela ali kraj ima svojo tradicijo, običaje, šege in navade, ki se prenašajo iz roda v rod. Tako stare kot tudi novejše šege ne smejo utoniti v pozabo, saj predstavljajo dediščino različnih zgodovinski obdobij na Slovenskem. Šege in običaji že stoletja usmerjajo življenje skupnosti, še posebej tako majhnih kot so vasi (Markovčič, Primožič, 2006).

4.4. TEMATSKE POTI V JAVORNIŠKEM ROVTU IN OKOLICI

V Javorniškem Rovtu je veliko možnosti za izvajanje pohodniških izletov po Karavankah in tematskih izletov v bližnji okolici Javorniškega Rovta. Osnovno izhodišče za izlete so največkrat Jesenice zaradi svoje dobre prometne dostopnosti, za posamezne izlete pa so izhodišče posamezna podeželska naselja v občini Jesenice, med katere spada tudi Javorniški Rovt. Nekateri izmed izletov so vključeni tudi v turistično ponudbo občine Jesenice, za katero skrbi Turistično informacijski center Jesenice (Pohodništvo, 2014).

49

4.4.1. SLOVENSKA PLANINSKA POT ALI TRANSVERZALA

Slovenska planinska pot ali »transverzala« je planinska pot, ki poteka od Maribora do Ankarana in se razteza čez večino slovenskega gorskega sveta. Je najstarejša vezna pot v Evropi in na svetu, odprta pa je bila leta 1953. Celotna dolžina Slovenske planinske poti je 599 kilometrov (SPP, 2014).

Del Slovenske planinske poti poteka tudi po grebenu Karavank. Karavanke so podolgovato gorovje, ki s svojim zahodnim delom predstavljajo izrazito naravno državno mejo s sosednjo Avstrijo, v vzhodnem delu pa se širi proti Kamniško – Savinjskim Alpam. Zaradi prisojne lege in večinoma nezahtevnega reliefa so Karavanke priljubljena pohodniška destinacija. Med najbolj obiskanimi točkami v Zahodnih Karavankah so: Stol (2236 m n.v., najvišji vrh Karavank), Kepa (2143 m n.v.), Dovška Baba (1891 m n.v.), Hruški vrh (1776 m n.v.), sedlo Rožca (1587 m n.v.), Klek (1753 m n.v.), Golica (1835 m n.v.), sedlo Suha (1439 m n.v.), sedlo Kočna (1469 m n.v.), Veliki vrh (1944 m n.v.), sedlo Medvedjak (1698 m n.v.) in Vajnež (2104 m n.v., najvišji vrh občine Jesenice). Za številne od naštetih vrhov sta najbolj primerni izhodišči vasi Planina pod Golico in Javorniški Rovt (Pohodništvo, 2014).

4.4.2. SLOVENSKA GEOLOŠKA POT

Del Slovenske geološke poti, ki poteka po Zahodnih Karavankah od Jezerskega preko Tržiča do Jesenic, sega tudi na območje Javorniškega Rovta. Zahodne Karavanke so v geološkem smislu prava »mala geološka šola«, ki obiskovalcem omogoča spoznavanje geoloških znamenitosti. Na to območje prihajajo številni znanstveniki in ljubitelji fosilov in iščejo sledi davnega življenja. Danes številne fosile najdemo v Lepenah, pri Spodnjih počivalih in na Pristavi, velika zbirka le teh pa se nahaja tudi v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah (SGP, 2014).

4.4.3. NARAVOSLOVNA IN RUDARSKA UČNA POT

Leta 1992 so opuščeno vojaško karavlo pri jezervarju obnovili in v njem uredili nov Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ter ga poimenovali Dom Trilobit. Da bi v čim večji meri zajeli vse značilnosti kraja, ki bi bile povezane z dejavnostmi centra, so uredili učno pot in jo poimenovali Naravoslovna in rudarska učna pot (Konobelj, 2006, str. 34). Učna pot je dolga 8 kilometrov, z višinsko razliko 600 metrov, na njej pa je 15 opazovanih točk, na katerih so postavljene ustrezne table in smerokazi. Na poti najdemo številne naravne in zgodovinske značilnosti, ki jih mladi raziskujejo in na podlagi lastnih izkušenj odkrivajo zakonitosti narave in ostanke preteklosti. Učna pot je primarno namenjena učnim skupinam iz doma Trilobit, vendar je primerna tudi za občane in turiste (Naravoslovna in rudarska učna pot, 2014).

50

4.4.4. GAJŠKOVA POT

25. marca 1968 so v nesreči na Slemenu pod Mojstrovko umrli štirje mladi smučarji – planinci, med katerimi je bil tudi 26-letni Alojz Gajšek, ki je bil 2 meseca pred tem izvoljen za novega predsednika Planinskega društva Javornik – Koroška Bela. Planinsko društvo je po njem poimenovalo planinsko pot s Kresa v Javorniški Rovt, ki so jo začeli graditi prav to leto, le nekaj tednov pred njegovo smrtjo (Gajškova pot, 2014).

Izhodišče Gajškove poti je na Kresu pri opuščenih teniških igriščih v zgornjem delu Koroške Bele. Na tem mestu je postavljena tudi tabla z osnovnimi podatki o poti in Koroški Beli. Pot se iz nadmorske višine 711 metrov ob levem bregu potoka Javornik zložno vzpenja po gozdu do Pristave v Javorniškem Rovtu (975 m n.v.). Gre za lahko in nezahtevno pot, ki je dolga približno 4 kilometre. Ob poti se nahajajo tri informativne table z informacijami o poti in lokalnem okolju Koroške Bele in Javorniškega Rovta, za počitek pa so postavljene lesene klopi (Prav tam).

4.4.5. KOLESARSKI IZLETI – »VRAŽJA TURA«

Kolesarski izleti po občini Jesenice so zasnovani kot krožne ture in načrtovani za različne zahteve: družinsko kolesarjenje, rekreativno kolesarjenje in zahtevno gorsko kolesarjenje. Vsak kolesarski izlet je specifičen in ponuja panoramske razglede, ogled naravnih in kulturnih znamenitosti ob poti ter raznoliko gostinsko ponudbo. V občini Jesenice obstajajo štiri različne kolesarske ture: »Okoli Španovega vrha«, »Vražja tura«, »Savska« in »Po Jesenicah«. »Vražja tura« poteka tudi skozi Javorniški Rovt, kjer si kolesarji med počitkom ob poti lahko ogledajo Javorniške slapove, nahajališče fosilov – Spodnja počivala, Zoisov park in travnike narcis v mesecu maju (Kolesarski izleti in kolesarjenje, 2014).

Preglednica 3: »Vražja tura«

Potek izleta Jesenice (Gledališče Toneta Čufarja)–Slovenski Javornik–Trebež–Javorniški Rovt–Pristava–Križovec–Planina pod Golico–Jesenice

Dolžina 20,3 km

Težavnost zelo zahtevna

Višinska razlika 700 m

Najvišja točka 1222 m

Najnižja točka 560 m

Čas vožnje 1h 40` do 2h 10`

51

Legenda: ----------- asfalt ----------- makadam

Vir podatkov: Kolesarski izleti in kolesarjenje, 2014

Avtor: Rok Vengar, 2014

Kolesarjenje je v Sloveniji vse bolj priljubljeno. O tem priča tudi ekipno tekmovanje za Pokal Jeklene klučavn`ce. TD Rekreatur vsako leto organizira »Turo pod Golico.« Gre za 57,8 km dolgo traso s štartnim izhodiščem in ciljem na Stari Savi na Jesenicah. Proga poteka od Jesenic, mimo Slovenskega Javornika v Javorniški Rovt do najvišje točke, ki se nahaja na nadmorski višini 1275 metrov. Od tu se proga mimo travnikov z narcisami spusti v Planino pod Golico in ponovno vzpne mimo Plavškega Rovta in po gorskih cestah do vasi Dovje, od koder se proga spusti v Mojstrano in ponovno vzpne do slapa Peričnik. Zadnji del proge poteka po kolesarski stezi Mojstrana – Jesenice in se zaključi na Stari Savi. Dogodek poteka v mesecu maju in vsako leto privabi vedno več sodelujočih (Tura pod Golico, 2014).

Slika 10: Podolžni profil trase »Tura pod Golico«

Vir: Tura pod Golico, 2014

52

4.4.6. VODENI IZLETI

V občini Jesenici je pripravljenih več programov za izvajanje vodenih izletov po Jesenicah in okolici, kamor spada tudi Javorniški Rovt. Izleti so zanimivo zasnovani in vsebujejo ogled številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, namenjeni pa so vsem, ki si želijo odkriti mesto Jesenice in okoliške kraje v Karavankah (Vodeni izleti, 2014).

Na voljo so izleti s sledečimi tematikami:

- »Skrivnost vasi pod Golico« (narcisne poljane), - »Mesto jekla« (Jesenice skozi čas), - »Mesto železarstva in hokeja« (Jesenice), - »Železarstvo skozi stoletje« (fužinska pot), - »Rovte nad Jesenicami v vsej svoji lepoti« (panoramski razgledi), - »Stoletje gorenjskih elektrarn«, - »Na obali Panonskega morja«, - »Okamenela pravljica« (samostojni izlet), - »Mesto jekla in narcis« (za šolske skupine) in - »Iz mesta jekla v naravo« (za šolske skupine) (Prav tam).

Javorniški Rovt je vključen v štiri vodene izlete: »Rovte nad Jesenicami v vsej svoji lepoti«, »Stoletje gorenjskih elektrarn«, »Na obali Panonskega morja« in v šolski izlet »Iz mesta jekla v naravo« (Prav tam).

»ROVTE NAD JESENICAMI V VSEJ SVOJI LEPOTI«

Rovte nad Jesenicami so znane kot območje, kjer je največje naravno rastišče narcis. Pohodniški del izleta vodi do vasi Planina pod Golico, ki se nahaja pod vznožjem Golice. Kraj je bil nekdaj zibelka jeseniškega železarstva, danes pa predstavlja izhodiščno točko za vzpone na okoliške vrhove. V vasi si je možno ogledati staro hišo s črno kuhinjo, nato pa sledi vožnja z žičnico do Španovega vrha, kjer je lep razgled na Jeseniško dolino. Pot se nadaljuje mimo travnikov z narcisami do sosednjega Javorniškega Rovta, kjer najdemo nekdanjo Zoisovo upravno stavbo (danes Dom Pristava) in Zoisov park s številnimi eksotičnimi in domačimi drevesnimi vrstami ter tremi pretočnimi jezerci (Prav tam).

53

»STOLETJE GORENJSKIH ELEKTRARN«

Vodeni izlet ponuja ogled treh elektrarn. Izlet se začne z ogledom akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste, sledi ogled največje gorenjske elektrarne HE Moste. Nato sledi izlet v Završnico, kjer je na voljo ogled najstarejše elektrarne dežele Kranjske, to je HE Završnica. Zadnja izmed treh je na vrsti HE Javorniški Rovt, ki spada med najstarejše v Sloveniji. Sledi kosilo na Pristavi in ogled Zoisovega parka ter zaključek izleta na avtocestnem počivališču na Hrušici, kjer stoji vodna turbina, ki je bila v času svoje postavitve med največjimi na svetu (Prav tam).

»NA OBALI PANONSKEGA MORJA«

Začetek izleta je v Gornjesavskem muzeju, v katerem si je mogoče ogledati bogato zbirko fosilnih najdb iz obdobja terciarja (45-50 milijonov let pr. n. št.), ko je širše območje Jesenic prekrivalo Panonsko morje. Sledi izlet, ki nas vodi mimo Pristave do paleontološkega nahajališča v dolini Lepene, kjer si obiskovalci v naravi lahko ogledajo fosile polžev, školjk, morskih lilij in rastlin ter ostanke starodavnih pražilnih peči, ki so jih že v pradavnini uporabljali za proizvodnjo jekla. Sledi povratek na Pristavo in ogled Zoisovega parka (Prav tam).

»IZ MESTA JEKLA V NARAVO«

Prva postaja opisanega izleta je na Stari Savi, kjer je v Bucelleni – Ruardovi stavbi na voljo ogled paleontološke, rudarske in železarske zbirke. V tem delu se nahajata tudi jezuitska cerkev Marijinega vnebovzetja in delavska stavba Kasarna, kjer je na ogled etnološka zbirka. Sledi vožnja do Pristave v Javorniškem Rovtu, kjer stoji rezidenca nekdanjega barona in botanika Karla Zoisa, ki je na pobočjih Karavank odkril Zoisovo zvončnico in Zoisovo vijolico. Poleg mogočne stavbe si je možno ogledati tudi Zoisov park s tremi jezerci in bele poljane narcis v bližnji okolici. Po ogledu Pristave sledi pot do doma Trilobit in ogled tretje najstarejše hidrocentrale v Sloveniji z edinstvenih sistemom vodnih zajetij v Evropi (Prav tam).

54

5. ŠOLA V NARAVI

»Šola v naravi je strokovni izraz (termin), zato natančno ločimo, kaj to je in kaj ni. Šola v naravi je opredeljena kot posebna vzgojno-izobraževalna oblika, katere bistvo je v tem, da cel razred ali več vzporednic odide za nekaj časa v neko naravno, čim manj urbano okolje zunaj kraja stalnega bivanja (k morju, reki, jezeru, v gozd, gore, zasneženo naravo in podobno), kjer se v posebnih okoliščinah in po posebnem vzgojno-izobraževalnem programu nadaljuje smotrno pedagoško delo« (Kristan, 1998, str. 8).

Slika 11: Shema definicije šole v naravi

Vir: Gregorčič, 2005, str. 57

5.1. RAZVOJ ŠOLE V NARAVI SKOZI ČAS

5.1.1. ŠOLA V NARAVI V TUJINI

Šola v naravi ni izvirna slovenska zamisel, saj jo v takšni ali drugačni obliki poznajo po celem svetu. Prvi začetki so bili v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so začeli v Franciji povezovati učenje smučanja in redni pouk (Razvoj šole v naravi, 2015). Svetovni kongres za telesno kulturo v Bruslju je francosko pobudo pozdravil in v resoluciji tovrstno prakso priporočil vsem deželam (Kristan, 1998, str. 13).

55

Na Švedskem morajo učenci vsako leto v naravi preživeti štiri do osem dni. Različne dejavnosti so smiselno in enakomerno porazdeljene, med njimi pa prevladujejo življenje na deželi, prebivanje v gozdu, različni načini orientiranja itd. (Prav tam).

Nemčija ima okoli 408 središč za izvajanje programov, ki jim pri nas pravimo šola v naravi, vendar pa z njimi nismo natančneje seznanjeni. Veliko bolj poznan nam je koncept šole v naravi, ki ga izvajajo v sosednji Avstriji. V avstrijski osnovni šoli imajo dva smučarska tečaja ter plavalni in šolski športni teden. V srednji šoli imajo dijaki obvezen smučarski tečaj, poleg tega pa še tri športne dni. Obvezne smučarske tečaje za osnovne in srednje šole v Avstriji organizirajo že več kot sedemdeset let, medtem ko poletne športne tedne prirejajo že več kot dvajset let. Osrednja pozornost je namenjena športnim dejavnostim, ki so povezane z naravo. Med njimi je na prvem mestu smučanje, sledijo gorništvo, kolesarjenje, jahanje in jadranje na vodi (Prav tam).

Primerjava avstrijskih programov in našega pojmovanja šole v naravi nam pokaže, da v Avstriji prevladujejo predvsem športne vsebine, medtem ko se pri nas zavzemamo za bolj celostno vzgojno-izobraževalno oblikovanje učencev (Prav tam, str. 13-14).

5.1.2. ŠOLA V NARAVI V SLOVENIJI DO LETA 1991

Ideja šole v naravi se pri nas pojavi leta 1962, ko je Jože Beslič, takratni svetovalec za telesno vzgojo na Zavodu za telesno vzgojo Ljubljana, predlagal, da naj četrti razredi osnovne šole odidejo na sedemdnevni tečaj plavanja na morje, peti razredi pa na tečaj smučanja v zimski počitniški center. Glavni vzgojno-izobraževalni cilj te zamisli je bil, da se otroci najprej naučijo plavati in smučati. Že leto kasneje so se otroci osnovnih šol iz občine Ljubljana Center udeležili plavalnega tečaja v Savudriji in smučarskega tečaja v Gorjah pri Bledu. Leta 1964 se tudi prvič pojavi ime šola v naravi, ker pa je šlo za dve vrsti, sta se uveljavila izraza poletna in zimska šola v naravi (Kristan, 1998, str. 15). Tudi pri nas so v šoli v naravi sprva prevladovale športne vsebine, šele sčasoma pa je prišlo do bolj celostnega vzgojno-izobraževalnega oblikovanja učencev.

V šolskem letu 1964/1965 je Zavod za telesno vzgojo Ljubljana izdal prvi priročnik za šolo v naravi. Napisala sta ga J. Beslič in J. Mesesnel, poleg športnih vsebin pa so bile v njem tudi že vsebine drugih učnih predmetov (Prav tam).

V naslednjih letih se je vse več šol iz različnih občin (predvsem na širšem območju Ljubljane) odločalo za organizacijo šole v naravi. Zavod za telesno vzgojo Ljubljana je namenil veliko pozornosti šoli v naravi kot obvezni obliki šolskega dela, čeprav le ta v zakonskih listinah še ni bila obvezna. Že takrat so si prizadevali, da bi tako poletna, kot tudi zimska šola v naravi postali obvezni za vse otroke (Prav tam, str. 15–16).

Največ težav za izvajanje šole v naravi je predstavljalo njeno neurejeno financiranje, ki ni bilo sistemsko urejeno. Kljub temu je v šolskem letu 1980/1981 več kot polovica osnovnih šol organizirala vsaj eno (zimsko ali poletno) šolo v naravi. Zaradi velikega razmaha šole v naravi je bilo pričakovati, da bo novi šolski zakon, ki je bil sprejet leta 1981, uzakonil tovrstno vzgojno-izobraževalno obliko. Do tega ni prišlo, saj bi država s priznanjem tovrstne vzgojno-

56

izobraževalne oblike morala posledično prevzeti tudi finančno odgovornost za izvajanje šole v naravi (Prav tam, str. 16–17).

Leta 1983 je bil sprejet nov učni načrt, ki poleg rednega pouka navaja še športne dneve, aktivni odmor, minuto za zdravje in tečaje (plavanje, smučanje, kolesarjenje, športna značka), vendar pa je bila v njem izpuščena šola v naravi, ki jo učni načrt priporoča le kot sredstvo za doseganje nekaterih drugih nalog (npr. pri pouku plavanja) (Prav tam, str. 17). Uvrstitev šole v naravi med neobvezni del vzgojno-izobraževalnega programa je pomenila, da država ni dolžna zagotoviti denarnih sredstev za izvedbo šole v naravi, to pa je imelo za posledico dejstvo, da se je vse več šol odločalo za neizvajanje šole v naravi, izvajanje le te v okrnjeni obliki ali pa so šolo v naravi nadomestili z raznimi tečaji, saj so šole vedno težje zbrale denar za organizacijo šole v naravi (Prav tam, str. 18–20).

Po letu 1985 je prišlo do naglega upadanja števila šol, ki so izvajale šole v naravi, zato je leta 1986 Zveza prijateljev mladine Slovenije organizirala javni posvet glede problematike zmanjševanja števila šol v naravi in njihove kakovosti. Na posvetu je bilo sprejetih 12 sklepov, ki so v strnjeni obliki povzeti v naslednji misli:

»Šola v naravi kot oblika sodobnega pouka pomembno dopolnjuje vzgojno-izobraževalni program osnovne šole. Poleg vzgojno-izobraževalne vrednosti je njeno koristnost mogoče pozitivno ocenjevati tudi z zdravstvenega, športno-vzgojnega in psihosocialnega zornega kota. Zato mora šola v naravi postati obvezen del vzgojno-izobraževalnega programa osnovne šole. S tem bi dali vsem učencem možnosti neodvisno od organizacijskih sposobnosti in zagnanosti vodstev šol, razumevanja ožjega družbenega okolja in socialnega stanja učencev. Hkrati je seveda treba poenotiti nekatera osnovna gledanja na šolo v naravi in izboljšati njeno kakovost« (Prav tam, str. 21).

Posvet Zveze prijateljev mladine Slovenije je oživil misel na šolo v naravi in nekoliko zavrl njeno nazadovanje, hkrati pa od pristojnih oblasti zahteval, da se vprašanje šole v naravi sistemsko uredi (Prav tam).

Za razvoj šole v naravi do osamosvojitve Slovenije leta 1991 so značilna tri obdobja:

1. obdobje (do leta 1970): razširitev šole v naravi po šolah ljubljanske organizacijske enote Zavoda za telesno vzgojo Ljubljana.

2. obdobje (1970 – 1985): razširitev šole v naravi po vsej Sloveniji. Izvajali sta se poletna in zimska šola v naravi.

3. obdobje (po letu 1985): postopno zmanjševanje števila šol, ki so izvajale šolo v naravi (Prav tam).

57

Dejavniki, ki so zavirali uresničitev zamisli o kakovostni šoli v naravi so bili:

- uvrstitev šole v naravi v razširjen in neobvezen program, - neurejeno financiranje, - napačno razumevanje šole v naravi pri vodstvih šol ter med ravnatelji in učitelji drugih

učnih predmetov, - neizdelan program in vzgojno-izobraževalne oblike šole v naravi, - nezainteresiranost nekaterih vodstev šol, športnih pedagogov in staršev, ter - zmanjševanje življenjskega standarda staršev, ki so v veliki meri financirali večji del šole

v naravi (Prav tam, str. 22).

5.1.3. ŠOLA V NARAVI V SLOVENIJI PO LETU 1991

Po osamosvojitvi Slovenije je prišlo do šolske reforme. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport je leta 1991 izdal gradivo Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje – koncepcija in strategija šolske športne vzgoje v Sloveniji, kjer so med drugim zapisali, da naj bosta poletna in zimska šola v naravi enakovredni ter da tečaji plavanja in smučanja ne morejo v celoti nadomestiti njune dolgoročne naravnanosti. Poleg tega se je v gradivu pojavila tudi zahteva po tretji obliki šole v naravi, ki bi jo lahko predstavljal teden taborjenja, povezan z ostalimi vsebinami in interesi mladih. Tretja oblika šole v naravi bi bila namenjena višjim razredom osnovne šole (šesti, sedmi in osmi razred) (Kristan, 1998, str. 23).

Leta 1992 je sledil nov dokument, in sicer Smernice šolske športne vzgoje, kjer je zapisano, da je potrebno ohraniti in oživiti dosedanji obliki šole v naravi (poletna in zimska), v višjih razredih dodati tretjo obliko (teden taborjenja, planinski tabor, športni teden) ter v srednji šoli uvesti teden življenja v naravi. Smernice, ki jih je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije, so nekoliko nasprotujoče, saj se v njih zavzemajo za tri šole v naravi, nato pa zahtevajo, da se ena uveljavi z zakonom. To je protislovno, saj če so predlagane in strokovno utemeljene tri šole v naravi, potem je samoumevno, da morajo biti vse tri tudi zakonsko podprte (Prav tam, str. 23–24).

Leta 1996 je začel veljati Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki osnovne šole obvezuje, da organizirajo vsaj eno šolo v naravi, ki pa za učence še vedno ni obvezna (Prav tam, str. 26–27).

V letu 2001 je bil sprejet Koncept šole v naravi, ki opredeljuje šolo v naravi, njena načela in cilje ter organizacijska in didaktična priporočila, prav tako pa je bil sprejet Pravilnik o financiranju šole v naravi (Kolar, 2012, str. 2).

Pomemben korak k vzpostavitvi boljših pogojev za izvajanje šole v naravi je bila ustanovitev Centra šolskih in obšolskih dejavnosti leta 1992. Ugodni finančni pogoji, dobra tehnična opremljenost objektov (dvorane, plezalne stene, bazeni, igrišča) in izobražen pedagoški kader, ki skrbi za športne, naravoslovne in družboslovne aktivnosti, omogočajo izvajanje kvalitetnih šol v naravi. Domovi CŠOD se nahajajo na različnih lokacijah po Sloveniji, kar udeležencem šole v naravi omogoča, da spoznajo različne predele Slovenije (Razvoj šole v naravi, 2015).

58

5.2. ZAKONSKA PODLAGA

Šola v naravi se z besedo prvič pojavi v Zakonu o osnovni šoli (20. člen), ki obsega obvezni in razširjeni program. Šola v naravi spada v razširjeni program, zato je organizacija le te za šolo obvezna. Udeležba otrok je tako kot pri drugih oblikah razširjenega programa prostovoljna (Komljanc, Lipovšek, Cankar, 2001, str. 4).

Šola mora učencem ponuditi program šole v naravi. V času obveznega izobraževanja je šola dolžna organizirati vsaj dve, priporočljivo je, da se šolo v naravi organizira vsaj enkrat ob koncu vsakega vzgojno-izobraževalnega obdobja (Prav tam).

Z Zakonom o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja (81. člen) je določeno financiranje šole v naravi, ki se deli na dva dela. Prvi del določa, da se iz sredstev državnega proračuna v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo zagotavljajo osebni prejemki tudi za program šole v naravi, drugi del pa določa, da preostali materialni del prispevajo starši in/ali drugi (Prav tam).

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (83. člen) poleg tega določa, da za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi, sredstva v skladu z normativi in standardi zagotovi država (Prav tam).

Šola mora ob soglasju staršev zagotoviti pogoje za šolo v naravi in jo organizirati. Šola je dolžna sama oblikovati izvedbeni program, pri čemer mora upoštevati cilje in načela splošnega programa šole v naravi ter okoliščine in materialne zmožnosti učencev (Golub, Gumilar, 2003, str. 8).

Pri organizaciji šole v naravi je potrebno upoštevati naslednje zakonske in podzakonske akte:

- Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29.2.1996), - Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96

z dne 29.2.1996), - Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v

programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95 z dne 21.7.1995), - Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list

RS, št. 57/07 z dne 29.6.2007), - Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 75/04 z

dne 13.7.2004), - Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok (Uradni

list RS, št. 23/09) in - Pravilnik o zdravstveno-higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in

prostori osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20/69 in 5/80) (Prav tam, str. 8–9).2 2 Šola v naravi se lahko odvija v zgradbah, ki izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika o zdravstveno-higienskih razmerah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole (Golub, Gumilar, 2003, str. 9)

59

Šola lahko pod določenimi pogoji organizira in ponudi tudi več kot dve izvedbi šole naravi, in sicer:

- šolo v naravi v času osnovnošolskega izobraževanja učencu financirajo starši, - šola mora izvesti vse aktivnosti, da se vanjo vključijo tudi otroci, katerih starši prispevka

ne zmorejo plačati, - šola v naravi je organizirana znotraj števila ur osnovnošolskega izobraževanja in

uresničuje izbrane cilje učnega načrta, zato mora šola za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, v tem času organizirati primerljiv program, ki prav tako omogoča doseganje ciljev šole v naravi in

- šola mora za izvedbo šole v naravi pridobiti soglasje večine staršev (Komljanc, Lipovšek, Cankar, 2001, str. 4)

5.3. VLOGA IN POMEN ŠOLE V NARAVI

Šola v naravi je posebno vzgojno-izobraževalna oblika, katere bistvo je, da celoten razred ali več paralelk za nekaj časa odide v čim manj urbano okolje zunaj kraja stalnega bivanja. Pedagoško delo se v šoli v naravi nadaljuje po posebnem vzgojno-izobraževalnem programu, saj ima pedagoški proces v šoli v naravi nekoliko drugačne razsežnosti in značilnosti (Kristan, 1998, str. 8). S pojmom šola v naravi je mišljen izkustven način učenja, pri katerem pride učenec do novih spoznanj skozi konkretne izkušnje, po drugi strani pa je s pojmom šola v naravi mišljena pokrajina sama, ki kot taka postane prostor učenja in cilj raziskovanja (Gregorčič, 2005, str. 57). Bistveno prednost šole v naravi v primerjavi s klasičnim poukom predstavljajo: sproščeno in spodbujajoče vzdušje, pozitivni socialni in psihološki učinki dela v skupini, večja motiviranost, zgoščeno delo in ekonomizacija pouka. Takšen integralen način pouka s pedagoškimi in izobraževalnimi učinki omogoča dvig kakovosti pri vzgoji in izobraževanju (Gros, 2005, str. 288).

Šola v naravi je opredeljena s Konceptom šole v naravi, ki ga je leta 2001 sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V konceptu je navedeno, da šola v naravi s svojo specifično organizacijo dela uresničuje programe, katerih cilji, dejavnosti in vsebine so vezane na nekoliko drugačno izvedbo (npr. terensko delo, projektne naloge, športne dejavnosti itd.). Za drugačno izvedbo je pomembna vključenost medpredmetnega povezovanja, prepletanje znanja iz različnih predmetnih področij ter vpetost v okolje v katerem poteka šola v naravi (Komljanc, Lipovšek, Cankar, 2001, str. 4).

60

PREDNOSTI IN POSEBNOSTI:

- povezanost in prepletenost vzgojne in izobraževalne funkcije (prednost) in

- medpredmetno povezovanje (posebnost).

Zaradi specifičnih okoliščin, v katerih poteka šola v naravi so mnogi cilji lažje dosegljivi, kot pri klasičnem pouku. Učenci z aktivnimi oblikami dela (problemski pouk, terensko delo, sodelovalno učenje, razgovor, raziskovalno učenje) izkustveno spoznavajo različne učne vsebine, ki so opredeljene z učnimi načrti, hkrati pa razvijajo zanje opredeljene sposobnosti in spretnosti. Poseben poudarek je namenjen razvijanju gibalnih sposobnosti, poleg tega pa se otroci zaradi odsotnosti od doma naučijo skrbeti za varnost, osebno higieno, primernost oblačil in obutve itd. (Gros, 2005, str. 290).

5.3.1. IZKUSTVENO UČENJE

OPREDELITEV IZKUSTVENEGA UČENJA

Izkustveno učenje je širok in kompleksen pojem, ki posledično nima enotne definicije oziroma opredelitve. Gre za obliko učenja, pri kateri se poskušajo neposredna izkušnja (doživljanje), opazovanje (percepcija), spoznavanje (kognicija) in ravnanje (akcija) povezati v celoto. Izkustveno učenje omogoča, da učenci razvijajo kompetence, ki jih potrebujejo v prihodnosti (Opravž, 2010, str. 7).

Izkustveno učenje ima naslednje pozitivne učinke:

- spodbuja motivacijo, - dviga osebno zavzetost, - poveča osebno zavedanje in vživljanje (empatijo) v druge ljudi, - razvija občutljivost zase in za druge ljudi, - razgrne protislovja med lastno in tujo izkušnjo, med pričakovanji in dogajanjem, med cilji

in procesi, - pomaga sprejemati utrjena stališča, - razširi perspektivo pogleda na vsakdanje pojave, - razvija sposobnost prilagajanja na nove okoliščine, - poveže prej ločene vidike (spoznavni, čustveni, akcijski), - razvija se zmožnost celovitega dojemanja, sinteza integracije in - pomaga pridobiti razne spretnosti komunikacijske spretnost in sodelovanje z drugimi

ljudmi (Marentič Požarnik, 1987, str. 90).

61

Izkustveno učenje je nastalo kot odgovor na vprašanje, kako teorijo povezati s prakso, to pa je hkrati tudi bistvo šole v naravi, katere glavni element je izkustveno učenje.

Izkustveno učenje učenca postavi v aktivno vlogo v učnem procesu, kjer pridobi novo znanje na podlagi lastne izkušnje. Glavno sporočilo izkustvenega učenja je torej, da je učenje veliko bolj učinkovito, v kolikor je učenec bolj aktivno vpleten v proces učenja, pri tem pa uporablja kar največ svojih sposobnosti, zmožnosti in spretnosti (Potočnik, 2008, str. 9).

METODE IZKUSTVENEGA UČENJA

Učne metode so v splošni didaktiki opredeljene kot najboljši možni način pridobivanja znanja ter razvijanja posameznikovih sposobnosti in navad, skupaj s sodelovanjem med učencem in učiteljem. Učna metoda je torej postopek, pri katerem učenci pod neposrednim ali posrednim učiteljevim vodstvom na čim lažji in gospodaren način pridobivajo in utrjujejo znanje, sposobnosti in navade, obenem pa razvijajo svoje sposobnosti, osebnost ter se pripravljajo za življenje in delo v družbi (Brinovec, 2004, str. 49).

Razlika med tradicionalnimi učnimi metodami in metodami izkustvenega učenja je v tem, da je pri tradicionalnih učnih metodah kot najvišji cilj opredeljeno pridobivanje abstraktnega znanja, medtem ko je glavni cilj metod izkustvenega učenja doživljanje in podoživljanje lastnih izkušenj ter učenje iz konkretnih situacij (Cencič, Cencič, 1992, str. 9).

Nepogrešljiv del izkustvenega učenja, in šole v naravi v celoti, predstavlja terensko delo. Tako pri pouku geografije, kot pri pouku zgodovine se učenci tekom šolanja seznanijo z različnimi terenskimi metodami, ki pa so specifične za vsak predmet posebej (Trškan, 2006, str. 59).

Metode neposrednega opazovanja pri pouku geografije so:

1. metoda opazovanja: je temeljna geografska metoda pri terenskem delu. Učenci opazujejo predmete in pojave, kar jim predstavlja izhodišče spoznanja o objektivni stvarnosti. Učenci opazujejo pojave, procese in predmete, ter na posameznih primerih na podlagi lastne aktivnosti spoznavajo splošno;

2. metoda risanja: terensko delo pogosto zahteva risanje geografskih pojavov in objektov v naravi, zato morajo učenci obvladati osnovne načine geografskega risanja (skica, panoramska slika itd.);

3. metoda merjenja: pri metodi merjenja učenci spoznajo instrumente za merjenje, način dela z njimi in rezultate merjenja. S takšnim pristopom dosežemo funkcionalno znanje in spretnosti;

4. metoda zbiranja vzorcev: nekatere geografske elemente lahko dodobra spoznamo v razredu, če imamo na voljo ustrezno zbirko vzorcev. Zbiranje vzorcev poteka na terenu, prav tako razvrščanje in klasifikacija;

62

5. metoda intervjuja in anketiranja: geografsko delo v pokrajini je zelo različno. Včasih je dovolj zgolj opazovanje, spet drugič je potrebno zbiranje podatkov, pri čemer si pomagamo z intervjuvanjem prebivalstva;

6. metoda zbiranja podatkov: razumevanje procesov in njihova interpretacija sta mnogokrat odvisna od podatkov, ki jim imamo na voljo. Zbiranje podatkov seže na različna področja (npr. štetje prometa, prebivalstva, pogostnost nekaterih pojavov itd.);

7. metoda kartiranja: kartiranje je najpopolnejša metoda evidentiranja in prostorskega prikazovanja geografskih pojavov, ki jih je treba ugotoviti na terenu (Brinovec, 2004, str. 51–69).

Zgodovinske terenske metode pri pouku zgodovine so:

1. metoda opazovanja: pri tej metodi je poudarek na tem, kaj učenci vidijo, slišijo in občutijo na samem terenu. Glavni namen uporabe te metode je razumevanje prostora oziroma kraja, v katerem opazovanje poteka. Poleg opazovanja se učenci poslužujejo tudi risanja, fotografiranja in snemanja;

2. metoda odkrivanja: pri tej metodi je pomembno, kaj učenci vidijo in kaj jim to pove. Učenci si pri tej metodi zastavljajo različna vprašanja, ki se nanašajo na objekt preučevanja (stavba, spomenik, zgodovinski predmet). Metoda se lahko kombinira tudi z metodo merjenja, anketiranja, kartiranja itd.;

3. metoda postavljanja hipotez ali domnev: pri tej metodi učenci sklepajo od splošnega k posebnemu (dedukcija) in od znanega k neznanemu (indukcija). Na podlagi različnih dokazov učenci lahko sklepajo in preverjajo posamezna zgodovinska dejstva (Trškan, 2006, 61–63).

5.3.2. TERENSKO DELO

OPREDELITEV TERENSKEGA DELA

Terensko delo je način učenja in poučevanja, kjer je verodostojnost podatkov najbolj točna, saj so podatki pridobljeni z aktivno udeležbo, iz prve roke. Pri terenskem delu ne gre le za usvajanje nove učne vsebine, temveč za neposredno seznanitev z dejanskim problemom (Radanovič, 2009, str. 2).

Terensko delo je vključeno v več predmetov v osnovni in srednji šoli. Gre za zahtevnejšo obliko pouka, ki zahteva dobro pripravo in načrtovanje, ter je časovno zamudna, nepredvidljiva ter vezana na šolsko okolico in vreme. Terensko delo ima svoje prednosti in slabosti, vendar je nujno potrebna oblika pouka, saj učencem omogoča edinstveno neposredno izkušnjo. Tudi zato je terensko delo v učnih načrtih opredeljeno kot eno izmed specialno-didaktičnih priporočil in je nepogrešljiv del šole v naravi (Prav tam).

63

Pomen terenskega dela za učence:

- učinkovito delo, - aktivni učenci, - motivirani učenci in - možnost diferenciacije (Brinovec, 2004, str. 165).

Pomen terenskega dela za učitelje:

- sprememba stila dela, - potreba po študiju, - vključevanje strokovnjakov in - možnost napredovanja (Prav tam, str. 166).

Terensko delo se izvaja z uporabo različnih aktivnosti in metod. Kent s sodelavci je, glede na aktivnosti učencev, terensko delo razdelil na:

1. opazovalno terensko delo: pri opazovalnem terenskem delu učitelj vodi celoten postopek, od učencev pa se zahteva le njihova prisotnost. Učenci pri tem načinu terenskega dela zelo hitro izgubijo koncentracijo, saj pouk zamenja le prostor izvajanja. Zato je pomembno, da pri tovrstni obliki terenskega dela učitelj z učenci vzpostavi dialog (dvosmerna komunikacija), njihovo zanimanje pa dodatno vzpodbudi z delovnim listom. Z njegovo pomočjo so učenci bolj pozorni in zbrani, saj vedo na kaj točno se morajo pri svojem opazovanju osredotočiti.

2. sodelovalno terensko delo: pri sodelovalnem terenskem delu so v ospredju posamezne skupine učencev, učitelj pa celoten proces terenskega dela samo povezuje in nadzoruje. Tovrstno terensko delo od učitelja zahteva bolj temeljito pripravo in več časa za izvedbo. Sodelovalno terensko delo je sicer težje nadzorovati in je za učitelja tudi bolj stresno, vendar pa je za učence bolj zanimivo, saj morajo sami voditi posamezne skupine in opravljati različne naloge (npr. pobiranje vzorcev, anketiranje ljudi itd.).

3. začetno praktično delo in opazovanje z udeležbo: pri tej obliki terenskega dela se učenci priključijo posameznim socialnim skupinam in so udeleženi v njihovem življenjskem stilu. Učenci opazujejo in so hkrati udeleženi v učni proces, saj se lahko vživijo v vlogo turističnega vodiča, okoljevarstvenika, upravnika itd. (Kent, 1997; v: Opravž, 2010, str. 20–22).

64

Preglednica 4: Opredeljevanje učiteljev geografije o prednostih in slabostih pri izvajanju pouka geografije v naravi v objavljenih prispevkih v reviji Geografija v šoli za obdobje 1995-2005

PREDNOSTI + SLABOSTI -

Večja motiviranost in aktivnost učencev za učenje.

Neekonomičnost, velika poraba časa,, močno povečan obseg pedagoškega dela.

Uspeh lahko dosegajo tudi učenci, ki so drugače manj uspešni.

Pomanjkanje finančnih sredstev za nakup materiala (učnih pripomočkov).

Večja vzgojna in izobraževalna vrednost ter učinkovitost pouka.

Dodatni stroški za prevoz učencev (prevoz, prehrana).

Uveljavitev učencev, učitelja, predmeta na šoli in izven z rezultati dela (plakati, predstavitve).

Skromna podpora vodstva šole, sodelavcev in staršev za takšen način dela.

Večja učna nazornost pouka. Vandalizem (npr. uničevanje učnih poti, terenskih opazovalnic)

Možnost izmenjave gradiv med učitelji (npr. ekskurzij).

Problem varnosti, možnost poškodb in nezgod.

Boljše poznavanje učencev, več različnih možnosti za vrednotenje učenčevih znanj, veščin in izdelkov.

Premalo znanj in samozavesti, neinformiranost o različnih, že izdelanih, primerih pouka v naravi.

Večja pestrost in raznolikost dela. Iskanje strokovnih (zunanjih) sodelavcev.

Negotovost pri vrednotenju in ocenjevanju rezultatov.

Premalo časa, težave z urnikom in odhodom na teren.

Preveliko število učencev v skupinah, iskanje spremstva.

Vir: Kolenc Kolnik, 2005, str. 30

FUNKCIJE IN ORGANIZACIJA TERENSKEGA DELA

Terensko delo je kot učna oblika veliko bolj priznano in uporabljeno v tujini. Izobraževanje bi moralo biti tesno povezano s terenskim delom, saj predvsem pri pouku geografije in zgodovine poučevanje ni mogoče brez terenskega dela (Job, 2006; v: Pevec, 2011, str. 13).

65

Funkcije terenskega dela delimo na pet vzgojno-izobraževalnih ciljev:

1. pojmovni razvoj: učenec mora okrepiti razumevanje relacije med skupinami geografskih pojmov, pojavov in procesov, s čimer lahko naredi preskok med učilnico in stvarnim svetom.

2. veščine in spretnosti: pri terenskem delu učenec dobi možnost »pravega« raziskovanja, ki pospešuje razvoj različnih veščin in spretnosti (spraševanje, opazovanje, zbiranje podatkov, analiziranje, kartiranje itd.).

3. čustveno učenje: delo na terenu pripomore k razvoju učenčeve sposobnosti doživljajskega razumevanja in dojemanja različnih okolij. Poleg tega terensko delo pomaga pri razvoju spoštovanja in varovanja okolja ter pospešuje izkustveno učenje.

4. vrednote: terensko delo omogoča, da učenci razvijejo toleranco do različnih pogledov na politična, socialna in okoljevarstvena vprašanja. To dosegajo s pomočjo zagovarjanja in pojasnjevanja lastnih mnenj, posledično pa se učijo priznavati in spoštovati mnenja in vrednote drugih ljudi.

5. družbeni in socialni razvoj: terensko delo ima velik vpliv na učenčev osebni in družbeni razvoj. Učenci prevzemajo odgovornost za lastno učenje, terensko delo pa pomaga graditi učenčevo samozavest in odpornost na različne manipulacije. Terensko delo omogoča razvijanje spretnosti kot so vodenje, timsko delo, komunikacijske spretnosti itd. (Prav tam, str. 13–14).

Terensko delo mora biti dobro strokovno in didaktično-metodično oblikovano. Za dobro terensko delo je bistvena sama priprava terenskega dela. Pripravi mora biti namenjenega več časa kot pa sami izvedbi terenskega dela – to je dokaz, da je bila priprava na terensko delo izvedena pravilno in dovolj temeljito. Ključno vprašanje, ki si ga mora vsak učitelj zastaviti pred pripravo terenskega dela je: Kaj želim, da učenci po izvedbi terenskega dela dosežejo oziroma znajo? Glavni cilj terenskega dela je doseči čim večjo aktivnost učencev (Radanovič, 2009, str. 12).

Priprava oziroma organizacija terenskega dela se razlikuje od avtorja do avtorja, vendar je v svojem bistvu razdeljena na tri sklope:

- priprava terenskega dela (učitelja in učenca), - izvedba terenskega dela (potek učnega procesa na terenu) in - zaključek terenskega dela (vrednotenje in sinteza) (Prav tam, str. 12–25).

5.3.3. NAČELA PROGRAMA ŠOLE V NARAVI

Pri organizaciji šole v naravi mora šola upoštevati številna načela, med katerimi je še posebej pomembno načelo enakih možnosti in prostovoljnosti. To pomeni, da je potrebno pomagati učencem, katerih starši ne morejo zagotoviti sredstev za vključevanje otrok v program, upoštevati posebnosti posameznih otrok (npr. zdravstveno stanje), zagotoviti ustrezen nadomestni program za učence, ki se ne vključijo v šolo v naravi itd. (Golub, Gumilar, 2003, str. 7).

66

Program šole v naravi mora biti oblikovati tako, da:

- omogoča in spodbuja povezovanje med različnimi disciplinarnimi znanji (medpredmetno povezovanje),

- uvaja in spodbuja različne oblike in načine dela (npr. terensko, skupinsko ali projektno delo),

- zagotavlja uresničitev ciljev iz različnih predmetnih področij in sklopov, - je naravnan k večanju socialno-integracijske vloge šole oziroma vzgojno-izobraževalnega

procesa (program mora spodbujati sodelovanje z okoljem, razvijati nove oblike sodelovalnega učenja in skupinskega dela),

- zagotavlja avtonomnost učitelja, podpira njegovo strokovnost in odgovornost oziroma omogoča šoli suvereno izbiranje vsebin in ciljev šole v naravi,

- spodbuja sodelovanje vseh, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces (učitelj, učenci, straši, okolje),

- učencu omogoča samooblikovanje vsebin, predvsem aktivnosti prostega časa, - šola v naravi ostaja posebna organizacijska oblika dela, ki temelji na izvedbi zunaj šolskih

prostorov oziroma izven urbanih okolij (Prav tam, str. 7–8).

5.3.4. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI ŠOLE V NARAVI

Šola v naravi se je razvila iz želje, da bi se učenci osnovne šole naučili plavati in smučati, vendar je sčasoma ta ozko usmerjen vzgojno-izobraževalni cilj prerasel v širšega. Šola v naravi se je skozi čas vsebinsko dopolnjevala, njeni vzgojno-izobraževalni cilji pa so se razširili in preoblikovali, tako da danes šolo v naravi definiramo kot integralni vzgojno-izobraževalni proces v posebnem oziroma naravnem okolju (Kristan, 1998, str. 34).

Osnovni splošni vzgojno-izobraževalni cilj šole v naravi je z neposrednim in smiselnim izobraževanjem v naravi ter doživljanjem narave in različnih dejavnosti v njej izobraziti in vzgojiti mladega človeka za dejavno življenje v naravi in z naravo, hkrati pa doseči, da bo naravo vgradil v svoj sistem vrednot. Tako bo vedno in povsod pripravljen ohranjati in varovati naravno okolje ter naravno in kulturno dediščino v njem (Prav tam).

Poleg osnovnega vzgojno-izobraževalnega cilja šola v naravi uresničuje še veliko drugih, bolj specifičnih, ciljev, ki jih pri rednem pouku ne moremo uresničiti, ali pa je le to manj uspešno. Šola v naravi je namreč ena redkih vzgojno-izobraževalnih oblik, pri kateri se enakovredno prepletajo spoznavne, gibalne, čustvene, socialne, moralne in estetske razsežnosti vzgoje, ki pomagajo pri zorenju učencev. Vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi so torej večplastni, saj šola v naravi že dolgo časa ni več le del športne vzgoje, ampak je del celotnega procesa oblikovanja učenčeve osebnosti (Prav tam, str. 34–35).

67

Vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi so:

- učenec povečuje trajnost in kakovost znanja, - učenec razvija sposobnosti za opazovanje naravnega in družbenega okolja ter samostojno

in odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja, - učenec pridobiva socialne in komunikacijske spretnosti ter veščine, - učenec pridobiva sposobnost samospoštovanja in spoštovanja drugih oseb ter

vzpostavljanja družbenih in medosebnih odnosov, - učenec razvija sposobnost ustvarjalnega mišljenja in presojanja ter se usposablja za

soočanje z življenjskimi problem in reševanje le teh, - učenec razvija pozitiven odnos do zdravega načina življenja in sprejema odgovornost za

lastno varnost in zdravje, - učenec razvija skrb za skladen telesni in duševni razvoj, - učenec osvoji plavalno in smučarsko znanje, - učenec razvija odgovoren odnos do okolja, - učenec spoznava različne možnosti pridobivanja znanja (vseživljenjsko učenje), - učenec se seznani z različnimi prostočasnimi dejavnostmi, ki jih ni mogoče izvajati med

rednim poukom v šoli itd. (Kristan, 1998, str. 40–41; Golub, Gumilar, 2003, str. 8).

Šola v naravi ima kratkoročne in dolgoročne učinke. Kratkoročnost in nenadomestljivost šole v naravi se kažeta v izbranem programu, ki ga med rednim poukom na šoli ni mogoče izvajati. Poleg tega so tu še učinki vsakodnevne zgoščene vadbe in dela v homogenih skupinah, kar učencem omogoča hitrejše napredovanje, prav tako pa ne gre zanemarjati socioloških in vzgojnih učinkov. Dejstvo je, da je šola v naravi predvsem dolgoročna naložba, ki z vsebinami, ki jih pri pouku v razredu ni mogoče posredovati, širi učenčevo obzorje. Šola v naravi učencem približa predvsem naravo in jih seznanja z različnimi vsebinami zdravega življenja v prostem času. Zavedati pa se moramo, da šola v naravi sama po sebi nima navedenih učinkov, saj lahko le ljudje, ki so del tega procesa (učenci, učitelji, zunanji sodelavci), omogočijo doseganje zastavljenih/predpisanih ciljev. Tudi zato je šola v naravi odgovorno in zahtevno vzgojno-izobraževalno delo, ne pa počitnice (Kristan, 1998, str. 41–42).

5.3.5. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE VSEBINE ŠOLE V NARAVI

Vzgojno-izobraževalne cilje je mogoče doseči le takrat, kadar je šola v naravi vsebinsko bogata. Šola v naravi pa je vsebinsko bogata takrat, ko je:

- poučna in vzgojna, - gibalno in fiziološko učinkovita, - doživljajsko bogata, - ustvarjalna ter - prijetna in zabavna (Kristan, 1998, str. 43).

68

Vzgojno-izobraževalni program šole v naravi sestavljajo različni vsebinski sklopi. Osnovni vsebinski sklopi so:

1. športni vzgojno-izobraževalni program s prvinami osebne in družbene samozaščite, 2. redni pouk po izbranem programu s prvinami raziskovalnega dela (naravoslovni ali

naravovarstveni program s prvinami zemljepisa/geografije ali zgodovine), 3. dejavnosti kulturno-umetniške izraznosti, 4. družabni in zabavni program ter 5. dopolnilni pouk (za manj uspešne učence) (Prav tam).

V šoli v naravi bi morali biti v ustreznem razmerju (glede na vrsto šole v naravi) zastopani vsi vsebinski sklopi z izjemo dopolnilnega pouka. V prvem in drugem sklopu se učenci ne glede na kraj in letni čas seznanijo s prvinami preživetja v naravi, tretji in četrti sklop pa se večinoma prepletata. Razmerje med posameznimi vsebinskimi sklopi je odvisno od tega, kateri razred gre v šolo v naravi, za kakšno vrsto šole v naravi gre in kaj je osrednji vsebinski sklop. Vsebinski sklop, ki prevladuje, je odločilni faktor pri poimenovanju vrste šole v naravi. Tako v osnovi ločimo poletno, zimsko, planinsko ali gorniško, naravoslovno, raziskovalno, taborniško in športno šolo v naravi. Klasifikacija ni popolnoma logična, vendar pa nam pove, kateri je osrednji vsebinski sklop (Kristan, 1998, str. 43–44).

ŠPORTNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

Pri »klasični« (poletna in zimska) šoli v naravi bi morale prevladovati vsebine iz športnega in samozaščitnega sklopa. Osrednji namen poletne šole v naravi je, da učenci dosežejo ustrezen nivo gotovosti in samozaupanja v vodi, pri zimski šoli v naravi pa, da se učenci seznanijo s smučanjem in drugimi zimskimi dejavnostmi. Nesmiselno in neekonomično bi bilo, da bi učence na škodo športnega vzgojno-izobraževalnega programa učili nekaj povsem drugega. Pomembno je, da se v šoli v naravi izvaja le izbran vzgojno-izobraževalni program, saj bi bilo nesmotrno, da bi v naravi počeli stvari, ki jih je mogoče početi doma oziroma v šoli (Kristan, 1998, str. 44–50).

REDNI POUK PO IZBRANEM PROGRAMU S PRVINAMI RAZISKOVALNEGA DELA

Ob nastajanju šole v naravi so učitelji izdelali poseben učni načrt za vsak predmet posebej (slovenski jezik, spoznavanje narave in družbe, matematika, glasba itd.). Predviden obseg trajanja šole v naravi je bil 14 dni, danes pa so šole v naravi precej krajše, zato jih je potrebno smiselno obogatiti z izbranimi naravoslovnimi in drugimi vsebinami, ki jih ponuja okolje v katerem poteka šola v naravi (Kristan, 1998, str. 50)

Za sklop športnih vsebin je mogoče natančno opredeliti delež posameznih športnih vsebin, vendar to ni mogoče storiti pri drugih učnih področjih. Šola v naravi je namreč integralen pedagoški proces, ki mora biti del vsake šole posebej, saj ima vsaka šola svoje želje, programe in načrte, ki

69

jih želi uresničiti v šoli v naravi. Tudi kraji, kjer poteka šola v naravi, ne omogočajo izvajanja vseh vsebin enako, zato je potrebno smiselno izbrati prevladujoče vsebine. Tudi na nešportnih učnih področjih mora biti vzgojno-izobraževalni program skrbno izbran, saj bi bilo nesmiselno, da učenci v šoli v naravi počnejo tisto, kar bi lahko počeli pri rednem pouku. V šoli v naravi je treba izkoristiti vse možnosti, da učenci vsebine, ki so jih teoretično spoznali že v šoli, na novo spoznajo, doživijo, poglobijo in utrdijo. Prevladovati mora predvsem doživljajska razsežnost oziroma izkustveno učenje (Prav tam, str. 50–52).

Primeri:

Spoznavanje narave: organizirano opazovanje okolice med vožnjo, imena krajev, rek, gora in znamenitosti ob poti, zbiranje rastlin za herbarij, sredozemsko/alpsko podnebje, kompas, branje karte, orientiranje v naravi, itd.

Spoznavanje družbe: promet, branje avtokarte, gospodarski pomen morja, turizem, etnološke posebnosti kraja, vloga in pomen gorništva na Slovenskem, itd.

Slovenski jezik: branje besedil, ki se nanašajo na novo okolje, doživljajski spis, obravnava pesmi z izbrano tematiko (npr. Tone Seliškar, Bratovščina Sinjega galeba), itd.

Matematika: uporabne naloge v zvezi s potovanjem, različne meritve in računanja pri eksperimentalnem delu, itd. (Prav tam, str. 51–52).

DEJAVNOSTI KULTURNO-UMETNIŠKE IZRAZNOSTI

Z ustreznim kadrom je mogoče organizirati interesne krožke, v katere se potem vključijo učenci glede na njihovo zanimanje (npr. likovni krožek, biološko raziskovalni krožek, dramski krožek, plesni krožek itd.), poleg tega pa lahko potekajo tudi druge dejavnosti, ki niso vpete v posamezne krožke (npr. izdelovanje spominčkov iz priročnega materiala, priprava glasila o šoli v naravi, pisanje dnevnika itd.) (Kristan, 1998, str. 52–53).

DRUŽABNI IN ZABAVNI PROGRAM

Organiziran družabni in zabavni program je nepogrešljiv del vzgojno-izobraževalnega procesa šole v naravi. Običajno tovrstne dejavnosti pridejo na vrsto po večerji, vendar jih je mogoče vključiti tudi v dnevne dejavnosti. S tovrstnim programom prispevamo k dobremu razpoloženju učencev, poleg tega pa številne naloge in igre zahtevajo iznajdljivost, ustvarjalnost, gibčnost in sposobnost hitrega odzivanja, kar dodatno prispeva k doseganju vzgojno-izobraževalnih ciljev šole v naravi. Skozi takšne sproščujoče dejavnosti učence spoznavamo in vsakemu od njih poskušamo dati možnost sodelovanja, uveljavljanja in potrjevanja (Kristan, 1998, str. 53).

70

5.3.6. IZHODIŠČA IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA ORGANIZACIJO ŠOLE V NARAVI

Šola lahko organizira šolo v naravi v različnih krajih, v različnih letnih časih in v različnem obsegu trajanja. Šola v naravi se izvaja v okviru števila ur osnovnošolskega izobraževanja, sestavljena pa je iz:

1. Dela, ki ga opredeljujejo temeljni vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi (npr. poudarja naravoslovne dejavnosti in jih povezuje s športnimi, družboslovne in umetniške dejavnosti vključuje v športne aktivnosti). Obseg dela je odvisen od vzgojno-izobraževalnih ciljev in vsebin šole v naravi.

2. Rekreacijsko-sprostitvenih dejavnosti, ki temeljni program šole v naravi dopolnjujejo. Tovrstne dejavnosti obsegajo odmore med pedagoškimi urami (namenjeni so sprostitvi in počitku), usmerjen prosti čas, ki ga učenci preživijo po lastni izbiri (učenci izbirajo med možnostmi v okolici, vendar pri tem ne uresničujejo temeljnih vzgojno-izobraževalnih ciljev) in večerne aktivnosti oziroma animacije, ki so sestavljene iz dveh delov. V prvem delu poteka analiza opravljenega dela in predstavitev aktivnosti naslednjega dne, drugi del pa je namenjen sprostitvi ob kulturnih in družabnih aktivnostih.

3. Ostalih dejavnosti med katere sodijo prehrana in osebna higiena, dnevni počitek in spanje (Golub, Gumilar, 2003, str. 9–10).

POLETNA ŠOLA V NARAVI

Za poletno šolo v naravi je priporočljivo, da poteka na morju, saj je specifična teža slane morske vode eden od poglavitnih didaktičnih pripomočkov pri učenju plavanja in drugih aktivnostih v vodi. To velja predvsem v primeru, če vsebinski sklop šole v naravi temelji na športnem vzgojno-izobraževalnem programu. Poleg tega izbira kraja ob morju ponuja veliko možnosti s področja naravoslovja. Ker je vrhunec turistične sezone v obmorskih krajih julija in avgusta, se šole odločajo za izvedbo šole v naravi v juniju ali septembru, kljub temu da sta julij in avgust najprimernejša meseca (Kristan, 1998, str. 71–72).

Kraj izvedbe poletne šole v naravi mora biti izbran tako, da so zagotovljene varnostne in didaktične zahteve. Tudi zato se šole največkrat odločajo za šole v naravi, kjer otroci bivajo v zidanih objektih, čeprav o pravi poletni šoli v naravi lahko govorimo takrat, ko le ta poteka v šotorih (Prav tam).

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI

Zimska šola v naravi mora potekati na snegu, zato je v primeru, da ni snega, šolo v naravi najbolje odpovedati. Pri načrtovanju zimske šole v naravi se največkrat pojavlja vprašanje kdaj in predvsem kam. Pri tem vprašanju pride do dileme ali naj bo zimska šola v naravi v večjem smučarskem centru, ali tam kjer ni žičnic oziroma je na voljo samo ena. Večina se zavzema za

71

zimsko šolo v naravi ob žičnicah, in sicer zato, ker moramo v šoli v naravi doseči, da učenci smučanje vzljubijo. To pa je mogoče le takrat, ko je učencem omogočena najbolj prijazna in ekonomična izraba časa, se pravi, da učenci kar največ časa preživijo na smučeh. Ko izbiramo kraj za zimsko šolo v naravi moramo upoštevati tudi možnosti za izvajanje drugih dejavnosti kot so hoja in tek na smučeh, skoki na improvizirani skakalnici, drsanje itd. (Kristan, 1998, str. 73–79).

Temeljni pogoji za učinkovito zimsko šolo v naravi so:

- smučarski center z bogato in raznovrstno ponudbo smučišč, ki so opremljena z žičnico, - nastanitev čim bližje smučišču, - izogibanje gneči na smučiščih (termini izven časa šolskih počitnic), - dovolj časa za doseganje ciljev zimske šole v naravi (vsaj 1 teden), - daljši dan (februar, marec), - možnost različnih zimskih dejavnosti (smučanje, drsanje, tek na smučeh itd.) in - ustrezen prostor za pouk, predavanje in izvajanje kulturnih in družabnih dejavnosti (Prav

tam, str. 79).

PLANINSKA ALI GORNIŠKA ŠOLA V NARAVI

Planinska šola v naravi naj bi potekala v sredogorju, da učenci lahko spoznajo in doživijo gorski svet. Seveda bi bilo primernejše, da bi planinska šola v naravi potekala v predalpskem ali alpskem svetu, vendar pa je to zaradi specifičnih značilnosti gorskega sveta z vidika organizacije planinske šole v naravi nemogoče oziroma precej oteženo. Za izvedbo planinske šole v naravi sta najbolj primerna meseca junij in september (izven pohodniške sezone), pri izbiri kraja pa je pomembno, da izberemo kraj, kjer je mogoče tudi v nekoliko slabšem vremenu izvajati krajše in varne izlete (Prav tam, str. 79–80).

NARAVOSLOVNA ŠOLA V NARAVI

Naravoslovno šolo v naravi ponavadi načrtuje naravoslovno usmerjen učitelj, ki tudi izbere kraj kjer bo naravoslovna šola v naravi potekala. Program in kraj naravoslovne šole v naravi morata biti v skladu z vzgojno-izobraževalnim cilji, ki jih učitelj želi doseči, prav tako pa se ne sme zanemariti pomena ustreznih vsakodnevnih športnih dejavnosti, ki pa pri tovrstni šoli v naravi niso v ospredju (Prav tam, str. 80).

72

5.3.7. VLOGA IN POMEN CENTRA ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI PRI IZVAJANJU ŠOLE V NARAVI

Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) je javni zavod, ki ga je leta 1992 ustanovila Vlada Republike Slovenije, ter mu dala v upravljanje vrsto objektov in zemljišč nekdanje Jugoslovanske armade. Delovanje CŠOD podpira država, zato je bivanje v njegovih domovih cenejše kot v drugih domovih ali centrih, ki so predvsem tržno usmerjeni. Prednost CŠOD je tudi v tem, da so domovi odprti deset mesecev na leto (Kristan, 1998, str. 81).

Domovi CŠOD so naslednji: Ajda, Avrikelj, Bohinj, Breženka, Burja, Cerkno, Čebelica, Fara, Gorenje, Jurček, Kavka, Kranjska Gora, Lipa, Medved, MP Kurent, Peca, Planica, Planinka, Radence, Rak, Soča, Škorpijon, Štrk, Trilobit in Vojsko (Domovi CŠOD, 2015).

Slika 12: Domovi CŠOD

Vir: Domovi CŠOD, 2015

CŠOD je bil ustanovljen za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog, povezanih s posredovanjem znanja, z uvajanjem v raziskovalno delo, s kulturnimi dejavnostmi in za realizacijo posameznih delov programa na področju vzgoje in izobraževanja. Njegovo delovanje sega na področje šolstva, športa, znanosti in kulture. Programi CŠOD se izvajajo v domovih

73

CŠOD ter v dnevnih centrih po vsej Sloveniji. To udeležencem omogoča, da ob pestrosti naravne in kulturne dediščine realizirajo zastavljene cilje na področju znanja, veščin in spretnosti, poleg tega pa uresničujejo cilje s socialno-emocionalnega področja in se navajajo na različne načine dela v skupinah (bivanje, oblikovanje stališč, skupno delo) (Ustanovitev CŠOD, 2015).

Dejavnosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti so:

1. izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki so povezane z življenjem v naravi ter so del programa osnovne šole in vzgojno-izobraževalnih programov na ravni srednje šole in visokošolskega izobraževanja;

2. nudenje bivanja in prehrane, učnih ter športnih sredstev in objektov, ter pedagoških storitev (strokovno osebje) za izvedbo naravoslovnih, kulturnih in interesnih dejavnosti ter dejavnosti iz 1. točke;

3. izvajanje stalnih projektov vključevanja mladih v raziskovalno delo, kot so tabori, poletne šole, mladinske raziskovane skupine in podobno (seminarji, predavanja, ekskurzije);

4. dejavnosti dijaških domov; 5. sodelovanje s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in tujini, ter vključevanje v

mednarodna združenja in ustanove; 6. svetovalne, razvojne, organizacijske, informacijske in finančno-ekonomske storitve v

okviru dejavnosti iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke ter uvoz in izvoz blaga in storitev v okviru dejavnosti;

7. nudenje bivalnih in prehranskih zmogljivosti drugim obiskovalcem v okviru prostih kapacitet (Prav tam).

Dejavnosti CŠOD se delijo na javno službo (šola v naravi, dnevi dejavnosti, programi šol ob vikendih, povezovanje s sorodnimi organizacijami iz tujine in aktivne počitnice) in tržni del poslovanja (za neprofitne organizacije, področje mladinskega turizma in dejavnosti za individualne goste). Kot javna služba se opravljajo dejavnosti, ki so opisane v točkah od 1 do 6, tržni del dejavnosti pa opredeljuje točka 7 (Prav tam).

Dejavnosti, ki so opisane v točkah od 1 do 3, se izvajajo v vseh domovih in izpostavah dnevnega centra CŠOD, dejavnosti pod točko 4 se izvajajo samo v dijaškem domu v Tolminu, dejavnosti pod točkama 5 in 6 izvajajo strokovne službe na centrali CŠOD, dejavnosti pod točko 7 pa izvajajo vsi domovi v času, ko ne morejo zagotoviti dejavnosti iz 1. točke (Prav tam).

Objekti in dejavnosti javne službe, ki jih ponuja CŠOD skupaj s programsko ponudbo, so pomembni za udejanjanje in širjenje šole v naravi, saj se mnoge šole odločijo za organizacijo šole v naravi v domovih CŠOD, ker le te zaradi visokih stroškov kje drugje ne bi bilo mogoče organizirati (Kristan, 1998, str. 81). Ugodne možnosti za izvajanje šole v naravi v okviru CŠOD so posledica dejstva, da CŠOD pri opredeljevanju programskih izhodišč upošteva:

- dejstvo, da je CŠOD javni zavod, ki s svojim poslanstvom v prvi vrsti izpolnjuje del programa javne službe na vzgojno-izobraževalnem področju,

74

- analizo stanja šole v naravi in statistične podatke (letno se šole v naravi udeleži več kot 65.000 učencev in 10.000 dijakov),

- »Koncept šole v naravi« (Komljanc, Lipovšek, Cankar, 2001), - izdelane smernice za oblikovanje individualnih programov domov, - dejstvo, da je treba programe oblikovati glede na potrebe slovenskega šolstva in - zavedanje, da je CŠOD javna služba, ki se dopolnjuje s tržno dejavnostjo, kar omogoča

znižanje fiksnih stroškov poslovanja (Ustanovitev CŠOD, 2015).

Program šole v naravi, ki se izvaja v okviru CŠOD, omogoča izpolnjevanje ciljev kurikularne prenove in uresničevanje njenih načel, učitelji pa uresničujejo vzgojno-izobraževalne cilje osnovnošolskega izobraževanja, saj je šola v naravi v prvi vrsti namenjena učencem osnovne šole (Splošni cilji šole v naravi, 2015).

Splošni vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi so:

- pridobivanje splošno uporabnih znanj in praktičnih veščin za življenje, - razvijanje učenčevih osebnostnih lastnosti v skladu z njegovimi sposobnostmi, - oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja, - dopolnjevanje in širjenje znanja o vsebinah, ki so del učnega načrta osnovne šole, - spoznavanje določenih vsebin iz naravoslovja, družboslovja, športa, kulture in življenja v

naravi z aktivnim vključevanjem v dejavnosti, - razvijanje pozitivnega in odgovornega odnosa do okolja, - socializacija posameznika in skupine, razvijanje medsebojne strpnosti, spoštovanje

drugačnosti, razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični skupnosti, - razvijanje odgovornosti za lastno varnosti in počutje, - spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti, - navajanje na samostojno učenje in - spodbujanje sproščenosti, prijateljstva in medsebojne pomoči (Prav tam).

75

Slika 13: CŠOD – Dom Trilobit v Javorniškem Rovtu

Vir: Dom Trilobit, 2015

5.3.8. ORGANIZACIJSKA IN VSEBINSKA PRIPRAVA ŠOLE V NARAVI

Šola v naravi zahteva resno in pravočasno pripravo, saj je uspešnost šole v naravi odvisna tudi od dobre priprave. Priprava se začne z letnim delovnim načrtom, ki je temeljni šolski dokument in vsebuje celoten obseg vzgojno-izobraževalnega dela posamezne šole. Odsotnost šole v naravi v letnem delovnem načrtu pomeni tudi izgubo pravic do uveljavljanja ustreznih finančnih sredstev, ki jih za šolo v naravi namenja država. Z umestitvijo šole v naravi v letni delovni načrt se prave priprave na šolo v naravi šele začnejo, saj je potrebno izdelati organizacijsko in vsebinsko pripravo (Kristan, 1998, str. 93).

ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA

Dobra organizacijska priprava mora upoštevati nekatere zakonske in podzakonske akte (poglavje 5.2. Zakonska podlaga) in je podlaga za uspešno šolo v naravi, hkrati pa tudi podlaga za vsebinsko pripravo (Prav tam).

76

Organizacijska priprava vključuje (v tem vrstnem redu):

1. izbiro termina (odvisno od vrste šole v naravi, npr. poletna, zimska, planinska itd.), 2. rezervacijo (pomembno je, da si vodstvo šole ali organizatorji šole v naravi predhodno

ogledajo kraj in bivališče, kjer se bo izvajala šola v naravi), 3. motiviranje učencev (učence je potrebno čim bolj motivirati in spodbuditi za udeležbo v

šoli v naravi, npr. večkratno pogovarjanje o šoli v naravi, predvajanje videoposnetkov in slik iz prejšnjih šol v naravi, povezovanje različnih tem s šolo v naravi itd.),

4. obvestilo staršem (obvestilo z informacijami o šoli v naravi, ki vsebuje odrezek za prijavo),

5. roditeljski sestanek (namenjen je vsem staršem, ne samo tistim, ki so otroke že prijavili. Namen sestanka je tudi pridobitev staršev, ki se še niso odločili, da bi otroka poslali v šolo v naravi),

6. seznam osebne opreme (prilagojen glede na načrtovani vzgojno-izobraževalni program, vrsto šole v naravi, lastne izkušnje in okolje v katerem bodo učenci živeli),

7. seznam skupne opreme (seznam je odvisen od vrste šole v naravi ter od programa in okolja kamor gremo),

8. seznam pedagoške zasedbe (domači in zunanji sodelavci), 9. dnevni red šole v naravi (dnevnih redov je toliko, kolikor je šol v naravi), 10. pripravo učencev (telesna priprava), 11. zdravniško mnenje (kdo se lahko udeleži šole v naravi oziroma posebnosti posameznih

učencev, npr. epileptiki, alergiki, astmatiki, sladkorni bolniki itd.), 12. seznam potnih nalogov in naročilnic, 13. rezervacijo prevoza in 14. zadnja navodila (dodatna navodila za starše, npr. kraj in čas odhoda, čas povratka iz šole

v naravi itd.) (Prav tam, str. 93–114).

VSEBINSKA PRIPRAVA

Vsebinska priprava je enako pomembna kot organizacijska. Če ne vemo, kaj bi v šoli v naravi počeli in kaj hočemo doseči, potem težko govorimo o pedagoškem procesu.

Za splošno vsebinsko pripravo (podpoglavje 5.3.6. Izhodišča in didaktična priporočila za organizacijo šole v naravi) poskrbi glavni organizator, ki je ponavadi tudi pedagoški vodja šole v naravi in usklajuje posamezne vsebinske sklope. Vsebinska priprava je odvisna tudi od tega za katero vrsto šole v naravi gre.

Za natančno vsebinsko pripravo (podpoglavje 5.3.5. Vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi) poskrbijo vodje posameznih vsebinskih sklopov (Prav tam, str. 115).

5.3.9. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

Obstaja več opredelitev medpredmetnega povezovanja. Med prvimi je bila Dresslova definicija iz leta 1958, ki v načrtovanih medpredmetnih povezavah vidi pridobitev celostnega pregleda znanja,

77

poleg tega pa medpredmetne povezave za učence predstavljajo tudi spodbudo za zaznavanje novih odnosov in posledično razvijanje novih modelov, sistemov in struktur (Lake, 1994, str. 2).

V osnovi gre pri medpredmetnem povezovanju za didaktični pristop oziroma učno strategijo, s katero dosegamo določene vzgojno-izobraževalne cilje. Medpredmetno povezovanje se od ostalih didaktičnih pristopov razlikuje v tem, da učitelj pri medpredmetnem povezovanju izhaja iz povezovanja učnih vsebin oziroma ciljev, določeno vsebino pa poskuša obravnavati čim bolj celostno in iz vidika več predmetov. Učitelj pri tem uporablja različne učne metode in oblike dela. Tovrstno delo od učitelja zahteva dobro in natančno opredelitev izbranih ciljev in vsebin predmetov ter njihovih povezav. Medpredmetne povezave morajo biti prilagojene predznanju in razvojni stopnji učencev, povezujemo pa samo, ko je to smiselno, oziroma obstajajo razlogi in ustrezne možnosti za to (Hodnik Čadež, 2008, str. 133).

Namen medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka je v tem, da bi znanja in veščine, ki jih učenci razvijajo v učnem procesu pri različnih šolskih predmetih, lahko smiselno povezali in nadgradili v uporabno vseživljenjsko znanje. Šola v naravi medpredmetno povezovanje oziroma interdisciplinarni pouk samo še nadgradi (Jesenek, 2005, str. 62). Medpredmetne povezave se izvajajo predvsem na dva različna načina. Pri vsebinskih medpredmetnih povezavah gre za obravnavanje istih vsebin nekega tematskega sklopa iz različnih vidikov, pri ciljnih medpredmetnih povezavah pa gre za izbiranje raznovrstnih vsebin različnih predmetov, s katerimi dosežemo iste cilje (Frim, Sardinšek, 2005, str. 158).

Izvajanje medpredmetnih povezav zahteva drugačne organizacijske oblike pouka, zato jih je najlažje izvajati kot dvojne ure, v šoli v naravi, pri dnevih dejavnosti (npr. ekskurzija, tehniški dan, športni dan itd.), pri projektnih dnevih in tednih, raziskovalnih nalogah, tečajnih oblikah itd. (Brodnik in sod., 2010, str. 19).

VRSTE MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA

Medpredmetne povezave lahko razvrščamo glede na širino in globino povezanosti med predmeti. Obstajajo različno stopenjske lestvice, ki so lahko zelo razširjene (občutljive, npr. 10 ali 11-stopenjske) ali pa bolj shematsko zasnovane (opredeljujejo zgolj temeljno morfologijo medpredmetnih povezav, npr. 3-4 stopenjske) (Pavlič Škerjanc, 2008, str. 177).

Fogarty in Stoehr sta leta 1991 medpredmetne povezave ločila na 10 stopenj, ki jih združujeta v 3 kategorije: intradisciplinarne povezave (znotraj predmeta), medpredmetne povezave in nadpredmetne povezave (na višjih stopnjah izobraževanja) (Fogarty, Stoehr, 1991; cv: Pavlič Škerjanc, 2010, str. 21–22).

78

Intradisciplinarne povezave so:

1. fragmentirana stopnja: učenec razvija znanje ločeno po predmetih, a s preglednimi notranjimi povezavami med vsebinami;

2. povezana stopnja: izhaja iz načrtnega povezovanja vsebin in veščin znotraj predmeta. Ker predmeti med seboj niso povezani, vsebine ostajajo znotraj posamezne discipline;

3. vpletena oziroma gnezdna stopnja: učitelj usmerja učence v povezave z navezave z drugimi predmeti skozi iste vsebine in procese znanja. Dinamiko učnega procesa narekujejo učenci, zato je potrebna fleksibilnost. Poudarek je na razvoju znanj znotraj predmeta (Prav tam, str. 21–22).

Interdisciplinarne oziroma medpredmetne povezave so:

4. zaporedna stopnja: učitelji različnih predmetov usklajujejo cilje med seboj in učni proces načrtujejo iz predmetnega zornega kota. Učenci dosegajo ista znanja pri različnih predmetih in prenašajo znanja med predmeti;

5. deljena stopnja: nekaj učiteljev skupno načrtuje medpredmetni pouk. Med seboj se dogovorijo o deležih vsebin, ki jih bodo učenci poglabljali pri posameznem predmetu. Vsebine se izvajajo predmetno ločeno;

6. prepletena stopnja: izhaja iz tematskega poučevanja, kjer je središče izvajanja učnega procesa pri različnih učnih predmetih skupna učna tema. Tematski sklop ni določen v učnem načrtu, ampak jih določajo učitelji sami glede na cilje predmetov. Pouk se izvaja predmetno ločeno;

7. nizana stopnja: različne predmete poveže razvijanje veščin (npr. kritičnost, fleksibilnost, odkrivanje, ustvarjanje itd.), od katerega so soodvisni spoznavni postopki in spretnosti. Učenci se naučijo učiti, sama vsebina pa je drugotnega pomena. Predmeti so med seboj ločeni;

8. povezana oziroma integrirana stopnja: skupno temo ali vsebino med predmeti poveže skupno izvajanje. Tovrstna stopnja zahteva veliko skupnega načrtovanja (Prav tam, str. 21–22).

Transdisciplinarne oz. nadpredmetne povezave so:

9. poglobljena stopnja: samostojno učenje učencev, ko osrednji problem v eni disciplini učenci dopolnjujejo z znanjem iz drugih povezanih področij. V procesu učenja je veliko interakcij med učenci;

10. mrežna stopnja: raziskovanje problema poteka v okviru različnih disciplinarnih in informacijskih omrežij. Učenci skozi proces učenja prihajajo do informacij, razvijajo sposobnosti in spretnosti ter tako poglabljajo razumevanje. Pri mrežni stopnji obstaja nevarnost pretirane usmeritve v zgolj proučevanje določenega področja (Prav tam, str. 21–22).

79

Pavlič Škerjanc loči tri vrste kurikularnih povezav:

1. enopredmetne (monodisciplinarne) povezave: povežejo uresničevanje učnih ciljev in izvajanje enega predmeta oziroma učitelje istega predmeta na šoli. Gre za intradisciplinarne oziroma znotrajpredmetne povezave, ki so lahko celovite ali delne ter navpične ali vodoravne;

2. večpredmetne (pluridisciplinarne) povezave: povežejo uresničevanje učnih ciljev in izvajanje več predmetov, ter s tem omogočajo boljše in učinkovitejše doseganje ciljev vseh vključenih predmetov. Večpredmetne povezave so lahko multidisciplinarne, interdisciplinarne in kombinirane;

3. kroskurikularne povezave: zanje je značilen specifičen način doseganja določenih ciljev učnega načrta, ki so opredeljeni kot skupni za en ali več predmetov ali za določena predmetna področja (Pavlič Škerjanc, 2008, str. 177–179).

NAČRTOVANJE MEDPREDMETNIH POVEZAV

Medpredmetno povezovanje je potrebno načrtovati že pred začetkom šolskega leta, če želimo, da je medpredmetno povezovanje čim bolj ustrezno (Štemberger, 2008, str. 94).

Medpredmetno povezovanje lahko uporabljamo na različnih stopnjah učnega procesa: pri motivaciji, obravnavi nove učne vsebine, utrjevanju, ponavljanju in preverjanju, vendar le takrat, ko je to smiselno (Bobnar, 2008, str. 182). V fazi posredovanja novih učnih vsebin poskušamo novo znanje povezati z že usvojenim, v fazi utrjevanja pa z že znanimi vsebinami drugih predmetov (Štemberger, 2008, str. 98). Medpredmetno povezovanje največkrat prevladuje tam, kjer v ospredju niso cilji, ampak motivacija. Gre torej za obravnavanje tematike iz različnih zornih kotov. S tem se posamezna področja nekoliko povežejo, vendar pa pri tem ni v ospredju povezovanje pojmov ter razvijanje problemskih in uporabnih znanj (Hodnik Čadež, 2008, str. 135).

Pri načrtovanju medpredmetnih povezav moramo:

- vedeti, katere cilje želimo doseči, - poznati cilje, postopke in vsebine različnih predmetov, - doseči sodelovanje učiteljev različnih predmetov, - upoštevati prilagojenost razvojni stopnji in predznanju otrok, ter - premišljeno načrtovati izvajanje in vrednotenje smiselnosti medpredmetnih povezav

(Kovač, Starc, 2002; cv: Štemberger, 2008, str. 100).

Pri načrtovanju medpredmetnih povezav mora biti največji poudarek pri načrtovanju skupnih vstopov z jasno opredeljenim skupnih rezultatom, ki predstavlja presežek – pri posameznih

80

predmetih ga torej ne bi mogli doseči na enako kakovosten način. Načrtuje se skupne rezultate, cilje in dejavnosti, čemur služi skupna priprava (Rutar Ilc, 2010, str. 109).

PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI MEDPREDMETNIH POVEZAV

Preglednica 5: Prednosti in pomanjkljivosti medpredmetnih povezav

PREDNOSTI + POMANJKLJIVOSTI -

Medpredmetne povezave učence pripravijo na celostno učenje.

Medpredmetno povezovanje lahko privede do preveč poenostavljenih didaktičnih rešitev.

Vsebina je predstavljena iz različnih zornih kotov.

Nejasnost učnih ciljev pri povezovanju različnih učnih vsebin.

Transfer učnih postopkov, podatkov, pojmov, zakonitosti, miselnih spretnosti, stališč, čustev, komunikacije itd., s katerimi presežemo »popredalčkanost« znanja.

Prevelika usmerjenost na izključno vsebinske povezave.

Ekonomična poraba časa. Zanemarjanje posebnih značilnosti posameznega predmeta.

Večje zanimanje in motivacija za učenje. Organizacijsko – izvedbene težave (neugodna razporeditev učnih ur, neustrezni prostori itd.)

Večja trajnost in kompleksnost znanja. Neustrezna strokovna usposobljenost učiteljev.

Uporaba sodobnih metod poučevanja (npr. projektno delo).

Pogosto izvajanje medpredmetnih povezav ne pomeni kakovosti (kvantiteta pred kvaliteto).

Učenci dosegajo boljše uspehe in kažejo bolj kakovostne medsebojne odnose.

Učenci so zmožni povezovati znanja in spretnosti iz različnih predmetnih področij.

Popestritev pouka za učitelje, saj medpredmetne povezave pomenijo nov pristop k delu.

Izmenjava izkušenj in usklajevanje s sodelavci.

Vir: Fabjan, 2010, str. 137; Sicherl-Kafol, 2008, str. 113–119

81

DIDAKTIČNA NAČELA PRI MEDPREDMETNEM POVEZOVANJU

Izobraževanje je zapletena in zahtevna dejavnost, zato je razumljivo, da so v didaktiki oblikovana številna načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu, če želi biti uspešen. Didaktična načela so usmeritev, ki učitelja vodi pri vzgojno-izobraževalnem delu, da uspešno uresniči svoje cilje. So torej temeljno pravilo oziroma primarna zahteva pri učiteljevem delu (Brinovec, 2004, str. 31).

Učna načela so določena posplošitev izobraževalnega procesa, učitelj pa jih mora neprestano upoštevati, od oblikovanja učnega dela do zaključka dela v razredu. Število didaktičnih načel ni določeno, uporabljajo pa se predvsem načela, ki upoštevajo znanstveno in vzgojno-izobraževalno usmerjenost, prilagodljivost pouka starostni stopnji učenca, zavestno aktivnost učenca ter sistematičnost in postopnost (Prav tam, str. 32).

Med splošna didaktična načela sodijo načelo prilagojenosti vzgoje starostni stopnji učenca, načela individualizacije in racionalizacije, načelo zavestne dejavnosti, načelo povezanosti teorije in prakse, načelo sistematičnosti in postopnosti, načelo nazornosti in konkretnosti, načelo pozitivne usmerjenosti, načelo večstranskega delovanja in načelo enotnosti vzgojnih vplivov. Didaktična načela pri pouku geografije in zgodovine so v večini povzeta splošna didaktična načela (Prav tam, str. 32–36).

Didaktična načela pri pouku geografije, s katerimi dosežemo objektivnost geografskega izobraževanja, so:

- načelo prostorske razmestitve pojavov in procesov ter njihovih medsebojnih odnosov, - načelo regionalnosti, - načelo kompleksnosti ali celostnosti in - načelo opazovanja (Prav tam, str. 36–38).

Didaktična načela pri pouku zgodovine so:

- nazornost, - postopnost, - sistematičnost, - aktualizacija, - individualizacija, - diferenciacija, - vzgojnost, - ustreznost, - socializacija, - ekonomičnost in - aktivnost (Trškan, 2008, str. 39).

82

Za razumevanje didaktičnih načel moramo upoštevati njihovo večplastnost, fleksibilnosti in posebnosti učnega okolja. V okviru medpredmetnega povezovanja lahko izpostavimo osem ključnih didaktičnih načel:

1. Načelo interdisciplinarnosti: doseganje večje stopnje povezanosti med različnimi predmeti, povezanost med formalnim in neformalnim izobraževanjem. Rezultat je kompetenčno avtonomen učenec.

2. Načelo avtonomnosti: načelo avtonomnosti se nanaša tako na učenca kot tudi učitelja. Učitelj se mora kot strokovnjak za poučevanje in kot vzgojitelj počutiti avtonomnega. Učenca mora znati pripraviti na soočenje in analizo različnih mnenj, stališč itd.

3. Načelo celosti: gre za razvijanje sposobnosti razumevanja in zavedanja soodvisnosti med delom in celoto, med posameznikom in družbo itd.

4. Načelo fleksibilnosti: razvijanje vztrajnosti, fleksibilnosti, kreativnosti itd. 5. Načelo individualizacije in diferenciacije: upoštevanje vsakega učenca kot individualne

osebe s svojim predznanjem, razvojno stopnjo, karakternimi sposobnostmi ter ga hkrati spodbujati pri premagovanju ovir, razvoju identitete in vključevanju v družbeno okolje.

6. Načelo življenjske bližine: z njim pomagamo učencem spoznavati, da zakonitosti in značilnosti primarnega okolja (npr. družina, šola) z nekaterimi posebnostmi držijo tudi v sekundarnem okolju (npr. narod, država).

7. Načelo odgovornosti: učenci spoznajo in razumejo odnos med pravicami in odgovornostjo.

8. Načelo doživljanja in vživljanja: mišljenje učencev preseže dojemanje drugačnosti oziroma različnosti v družbi, stereotipe in predsodke. Učenci se začnejo zavedati potrebe po sodelovanju med člani določene skupnosti (Karba, 2008, str. 192).

83

6. UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE V UČNIH NAČRTIH

Nove ali posodobljene učne načrte za devetletne osnovne šole in srednje šole je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V učnih načrtih so predvsem posodobljeni cilji oziroma vsebine posameznih predmetov. Učni cilji so oblikovani tako, da posegajo na različna področja učenčevega razvoja – od čustvenega, socialnega, spoznavnega, gibalnega do moralnega razvoja (Osnovna šola, 2015). S pomočjo učnih načrtov učitelji načrtujejo letni učni proces pri posameznih predmetih, poleg tega pa učni načrt opredeljuje splošne in operativne cilje, ki jih morajo doseči učenci, prav tako pa so v učnih načrtih določeni tudi standardi znanja in številna didaktična priporočila. Splošne in operativne cilje, ki so opredeljeni v učnih načrtih posameznih predmetov, je potrebno doseči tudi pri izvajanju teh predmetov v šoli v naravi.

Pri analizi učnih načrtov za srednje šole smo analizirali učni načrt za predmet zgodovina v splošni gimnaziji, ter učni načrt za predmet geografija v splošni, klasični in ekonomski gimnaziji. Za to smo se odločili zaradi večje preglednosti in poglobljenosti učnih načrtov za programe gimnazij, vendar po so opisani cilji dosegljivi tudi pri izvajanju šole v naravi za srednje tehnične, strokovne in poklicne šole.

6.1. UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE V OSNOVNI ŠOLI

Posodobljen učni načrt za predmet zgodovina v osnovni šoli je pripravila Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za zgodovino. Predmetna komisija je izhajala iz učnega načrta, ki je bil sprejet leta 1998. Posodobljen učni načrt je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil leta 2008, z vsebinskimi in redakcijskimi popravki pa je bil učni načrt sprejet leta 2011 (Kunaver in sod., 2011, str. 2).

6.1.1. OPREDELITEV PREDMETA

V osnovni šoli je zgodovina obvezni predmet od 6. do 9. razreda. Učni načrt je zasnovan učnociljno ter procesnorazvojno, tako da hkrati omogoča uresničevanje ciljev pouka zgodovine in osnovnošolskega izobraževanja oziroma doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev. Pouk zgodovine pri učencih spodbuja zanimanje za preteklost slovenskega naroda in prostora ter celotne človeške družbe. Učenci pri predmetu zgodovine spoznavajo in proučujejo zgodovinske dogodke ter pojave in procese iz lokalne, regionalne, slovenske, evropske in svetovne zgodovine. Raznovrstni primeri in zgledi pri učencih spodbujajo razumevanje življenja, delovanja, miselnosti in ustvarjalnosti v posameznih obdobjih zgodovine, poleg tega pa omogočajo spoznavanje in razumevanje sebe kot posameznika in člana lokalne skupnosti ter družbe. S pomočjo zgodovine učenec oblikuje svoja stališča in vrednote (Kunaver in sod., 2011, str. 4).

84

Učni načrt je zasnovan tako, da učitelj izbira, razširja in poglablja teme glede na zanimanje učencev. Približno 75 % vsebin je obveznih, 25 % vsebin pa je takšnih, da jih učitelj lahko izbira glede na zanimanje učencev in po svoji lastni strokovni presoji (Prav tam).

Učni načrt je zasnovan tematsko in kronološko progresivno, kar pomeni, da si posamezne teme sledijo v kronološkem zaporedju od starejših k novejšim zgodovinskim obdobjem. V 6. in 9. razredu prevladuje tematski pristop, v 7. in 8. razredu pa so teme razporejene enciklopedično z opredeljenimi obveznimi in izbirnimi temami (Prav tam).

Zasnova učnega načrta omogoča vključevanje številnih dejavnosti prek izbranih didaktičnih pristopov, ki se lahko izvajajo klasično oziroma v učilnici, ali pa zunaj v obliki ekskurzij, terenskega dela, projektnega dela itd. (Prav tam).

6.1.2. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Učenci3 so zmožni:

- »izgrajevati, razširjati in poglabljati znanje o najpomembnejših dogodkih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske, regionalne in nacionalne zgodovine ter razvijati sposobnost uporabe zgodovinskih pojmov in konceptov;

- izgrajevati, poglabljati in razširjati znanje o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v

posameznih zgodovinskih obdobjih in vzrokih za njihovo spreminjanje;

- prek stikov z učenci iz Slovenije in tujine primerjati različne načine življenja;

- razvijati spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti;

- z uporabo in učenjem ob raznovrstnih zgodovinskih virih razvijati spretnosti preproste uporabe zgodovinskih raziskovalnih metod, prilagojenih starosti in zmožnostim učencev;

- razvijati zmožnosti preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih podatkov in dokazov iz zgodovinskih virov in literature iz različnih medijev, za raziskovanje in poznavanje življenja ljudi v preteklosti;

- razvijati zmožnosti oblikovanja samostojnih utemeljenih zaključkov, pogledov, mnenj in stališč, vživljanja v različne perspektive in snovanja izvirnih predlogov in rešitev;

- po svojih zmožnostih razvijati spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo informacijske tehnologije (IT);

- z učenjem ob raznovrstnih in večperspektivnih zgodovinskih virih razvijati zmožnosti kritične presoje in razlage zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov v preteklosti in sodobnosti;

- razviti dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razumeti zakaj se pojavijo;

3 Izraz učenec velja enakovredno za učenca in učenko. Enako izraz učitelj velja enakovredno za učitelja in učiteljico (Kunaver in sod., 2011, str. 5).

85

- razviti sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino;

- predstaviti svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT itd.;

- ob izgrajevanju, poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske zgodovine razvijati zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti;

- poudariti pomen pozitivnih kulturnih vplivov znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi;

- na primerih iz krajevne zgodovine presojati pomen ohranjanja in varovanja kulturne dediščine ter razviti odgovoren odnos do okolja;

- oceniti pomen knjižnic, muzejev in arhivov;

- razvijati enakopraven odnos med spoloma;

- razvijati pozitiven odnos do ljudi s posebnimi potrebami;

- razvijati sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti;

- obsoditi zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja

človekovih pravic;

- obsoditi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic;

- razvijati dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva;

- pripravljati se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posamezniki in kot člani lokalne skupnosti in družbe« (Kunaver in sod., 2011, str. 5–6).

6.1.3. IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

V nadaljevanju smo v preglednicah 6 − 24 navedli, s pomočjo katerih zgodovinskih vsebin o Javorniškem Rovtu, ki so opisane v tem diplomskem delu, bi bilo mogoče doseči izbrane učne cilje, ki so zapisani v učnem načrtu za osnovne šole pri pouku zgodovine.

V 6. razredu je pouku zgodovine namenjenih 35 ur, v 7. in 8. razredu 70 ur in v 9. razredu 64 ur (Kunaver in sod., 2011, str. 1). V vsakem razredu morajo učenci poleg obveznih tem obravnavati tudi določeno število izbirnih tem, ki so prav tako opredeljene v učnem načrtu (Prav tam, str. 7).

86

6.1.3.1. Cilji in vsebine 6. razreda

1. OSTANKI PRETEKLOSTI (SPOZNAVAMO ZGODOVINO) – obvezna tema

Preglednica 6: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 1

CILJI

Učenci:

VSEBINE IZBRANE VSEBINE

- znajo določiti neki zgodovinski letnici ustrezno desetletje, stoletje, tisočletje.

Zgodovinski čas. - Javorniški Rovt do 2. svetovne vojne (3.3.3.)

- Javorniški Rovt od 2. svetovne vojne do danes (3.3.4.)

- Osnovna šola v Javorniškem Rovtu

- Pristava (4.2.3.)

- Vodna zajetja potoka Javornik in Hidroelektrarna Javorniški Rovt (4.2.5.)

Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 7


87

2. ČLOVEK RAZMIŠLJA, USTVARJA IN GRADI – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- opišejo primere človeških bivališč in naselij v posameznih zgodovinskih obdobjih;

Pregled gradnje človeških bivališč skozi zgodovinska obdobja.

- Nastanek naselja (3.3.1.)

- Tip naselja in prebivalstvo (3.3.2.)

- Javorniški Rovt do 2. svetovne vojne (3.3.3.)

- primerjajo in pojasnijo podobnosti in razlike v bivališčih in naseljih nekoč in danes;



- navedejo vrste gradbenega materiala ter sklepajo o namembnosti bivališč.





3. NAČIN ŽIVLJENJA – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- primerjajo in opišejo razlike in podobnosti v življenju na podeželju in v mestih skozi zgodovino.

Življenje na podeželju in v mestu nekoč in danes.



Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 8–9


88

4. KULTURNA DEDIŠČINA – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- pojasnijo razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina;

Kulturna dediščina. - Naravna dediščina (4.1.)

- Kulturna dediščina (4.2.)

- opišejo primere naravne in kulturne dediščine;

Kulturna dediščina. - Naravna dediščina (4.1.)


- na primerih iz krajevne zgodovine opišejo pomen ohranjanja kulturne dediščine;

Kulturna dediščina. - Osnovna šola v Javorniškem Rovtu (4.1.1.)

- PGD Javorniški Rovt (4.1.2.)

- Pristava (4.1.3.)

- CŠOD – Dom Trilobit (4.1.4.)


- Meteorološka postaja Javorniški Rovt (4.1.6.)

- Spomenik padlim v NOB (4.1.7.)

- Gostilna Žvab – Kongo (4.1.8.)

- Znamenja v Javorniškem Rovtu (4.1.9.)

- oblikujejo svoj načrt za ohranitev izbranega kulturnozgodovinskega spomenika iz domačega kraja;

Kulturna dediščina. - Osnovna šola v Javorniškem Rovtu (4.1.1.)

- PGD Javorniški Rovt (4.1.2.)

- Pristava (4.1.3.)


- Vodna zajetja potoka

89

Javornik in Hidroelektrarna Javorniški Rovt (4.1.5.)



- Gostilna Žvab – Kongo (4.1.8.)


- na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade;

Šege in navade. - Šege in običaji (4.3.)

- zberejo podatke o domačih obrteh, ki so se ohranile do danes;

Domača obrt. - Javorniški Rovt do 2. svetovne vojne (3.3.3.)

- navedejo primere domačih obrti in opišejo njihove izdelke.

Domača obrt. - Javorniški Rovt do 2. svetovne vojne (3.3.3.)



90


1. PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- opišejo glavne arheološke najdbe iz različnih obdobij prazgodovine na tleh današnje Slovenije;

Arheološka najdišča na Slovenskem.

- Zgodovinski razvoj širšega območja Javorniškega Rovta (3.1.)

- razložijo vpliv naravnih geografskih možnosti in sosednjih kultur na uveljavljanje sprememb in izboljšav v načinih življenja v posameznih obdobjih prazgodovine.

Od spodmolov in jam prek kolišč do gradišč.

- Geološke značilnosti (2.2.)

- Podnebne značilnosti (2.5.)

- Hidrološke značilnosti (2.6.)




2. RIMSKA DRŽAVA – obvezna tema


CILJI

Učenci:


- pojasnijo glavne spremembe, ki so jih Rimljani prinesli na ozemlje današnje Slovenije.

Rimljani na tleh današnje Slovenije.


- Rudarstvo in železarstvo na območju Javorniškega Rovta (3.2.)



91

3. ANTIČNO GOSPODARSTVO – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- razložijo vpliv trgovskih stikov na spremembe v načinu življenja in mišljenja.

Trgovina in denarništvo. - Zgodovinski razvoj širšega območja Javorniškega Rovta (3.1.)




4. SREDNJI VEK – OBLIKOVANJE NOVE KULTURNE IN POLITIČNE PODOBE EVROPE – obvezna tema


CILJI

Učenci:


- pojasnijo novi politični zemljevid Evrope po preseljevanju ljudstev;

Preseljevanje ljudstev – nastajanje nove Evrope.


- analizirajo pomen oblikovanja prvih slovanskih državnih tvorb v Vzhodnih Alpah.

Karantanija, Karniola in Spodnja Panonija.




92


1. KMEČKI UPORI, EPIDEMIJE IN NARAVNE NESREČE – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- pojasnijo, zakaj so se na Slovenskem med kmečkim prebivalstvom pojavile ljudske pobožnost.

Ljudske pobožnosti. - Znamenja v Javorniškem Rovtu (4.2.9.)

- Šege in običaji (4.3.)



2. OD FEVDALNE RAZDROBLJENOSTI DO KONCA STAREGA REDA


CILJI

Učenci:


- opredelijo vpliv različnih oblik vladanja na gospodarstvo;

Od česa je bila odvisna moč vladarja v kraljevinah v Franciji (absolutistična država) in Angliji (parlamentarna monarhija).



- opišejo glavne reforme Marije Terezije in Jožefa II.;

Slovenske dežele v času Marije Terezije in Jožefa II.


- na zemljevidu pokažejo obseg Ilirskih provinc in opišejo njihov vpliv na razvoj slovenske narodne zavesti.

Napoleon in njegove vojne. - Znamenja v Javorniškem Rovtu (4.2.9.)



93

3. INDUSTRIALIZACIJA – obvezna tema


CILJI

Učenci:


- opišejo značilnosti zgodnje kapitalistične proizvodnje;

Zgodnji kapitalizem . - Rudarstvo in železarstvo na območju Javorniškega Rovta (3.2.)


- na primerih sklepajo o pozitivnih in negativnih posledicah industrializacije.

Posledice industrijske revolucije.




4. PRVE KAPITALISTIČNE VELESILE IN IZUMI, KI SO SPREMENILI ŽIVLJENJE LJUDI – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- pojasnijo značilnosti razvoja naravoslovnih in družboslovnih znanosti.

Razvoj naravoslovnih in družboslovnih znanosti.




94

5. UMETNOST V 19. STOLETJU – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- primerjajo pojav prvih časopisov in kinematografov z današnjim časom.

Umetnost na koncu 19. stoletja in pojav množične kulture.

- Osnovna šola v Javorniškem Rovtu (4.2.1.)




1. POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. STOLETJA – obvezna tema


CILJI

Učenci:


- opišejo glavne značilnosti prve svetovne vojne;

Prva svetovna vojna in mirovne pogodbe po vojni.


- opišejo glavne značilnosti druge svetovne vojne ter pojasnijo njene posledice.

Druga svetovna vojna. - Javorniški Rovt od 2. svetovne vojne do danes (3.3.4.)





95

2. GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU – obvezna tema


CILJI

Učenci:


- pojasnijo, zakaj je industrializacija gibalo razvitega sveta.

Industrializacija kot gibalo razvitega sveta.





3. SLOVENCI V 20. IN 21. STOELTJU – obvezna tema


CILJI

Učenci:


- pojasnijo vzroke in potek nastanka kraljevine Jugoslavije;

Zadnja leta Avstro-Ogrske in nastanek Kraljevine Jugoslavije.


- opišejo gospodarski in kulturni razvoj Slovencev med obema svetovnima vojnama in navedejo primere za ponazoritev;

Gospodarski in kulturni razvoj Slovenije.



- z različnih perspektiv pojasnijo dogajanje na Slovenskem v času druge svetovne vojne;

Slovenci med drugo svetovno vojno.




- Znamenja v Javorniškem

96

Rovtu (4.2.9.)

- na primerih in z različnih perspektiv opišejo življenje Slovencev v socialistični Jugoslaviji.

Življenje Slovencev v socialistični Jugoslaviji.


- Pristava (4.2.3.)



4. OD TELEGRAFA DO SVETOVNEGA SPLETA – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- pojasnijo, kateri znanstveni dosežki so najpomembneje vplivali na življenjski slog ljudi v 20. stoletju (komunikacijsko omrežje, promet, medicina ipd.);

Spremembe življenjskega sloga.



- pojasnijo posledice prenosa znanstvenih dosežkov v gospodarstvo.

Prenos znanstvenih dosežkov v gospodarstvo.




97

5. SPREMINJANJE VSAKDANJIKA V 20. STOLETJU – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- pojasnijo pojem prostega časa v razvitem svetu in načine njegovega preživljanja.

Preživljanje prostega časa. - PGD Javorniški Rovt (4.2.2.)

- Pristava (4.2.3.)



6. VOJNE V 20. IN 21. STOLETJU – izbirna tema


CILJI

Učenci:


- primerjajo značilnosti osvobodilnih gibanj.

Osvobodilna gibanja. - Javorniški Rovt od 2. svetovne vojne do danes (3.3.4.)





6.1.4. MEDPREDMETNE POVEZAVE

Medpredmetne povezave se lahko izvajajo na ravni učnih ciljev, vsebin, didaktičnih pristopov, medpredmetnih tem in na ravni poglabljanja procesnih znanj. Tovrstne povezave se stalno pojavljajo pri pouku zgodovine, nekatere medpredmetne povezave pa se lahko uveljavijo na novo. Pri medpredmetnem povezovanju je priporočljivo skupinsko delo oziroma povezovanje med učitelji različnih predmetov (Kunaver in sod., 2011, str. 42).

98

Medpredmetne povezave pouka zgodovine najpogosteje potekajo s sledečimi predmeti: geografija, slovenščina, informatika, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, matematika, fizika, kemija, biologija (Prav tam, str. 42–43).

Tesnejše in časovno povezovanje z učnimi cilji in vsebinami predmeta geografija je priporočljivo predvsem pri temah, ki zahtevajo dobro prostorsko orientacijo. Uporaba zemljevida, in posledično povezovanje z geografijo, je priporočljiva predvsem pri sledečih temah: dežele starega Vzhoda, antični svet, Karantanija, velika geografska odkritja, 1. in 2. svetovna vojna, dekolonizacija, globalizacija itd. (Prav tam, str. 42).

6.2. UČNI CILJI PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI

Posodobljen učni načrt za predmet geografija v osnovni šoli je pripravila Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za geografijo. Predmetna komisija je izhajala iz učnega načrta, ki je bil sprejet leta 1998. Posodobljen učni načrt je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil leta 2008, z vsebinskimi in redakcijskimi popravki pa je bil učni načrt sprejet leta 2011 (Kolnik in sod., 2011, str. 2).


Pri pouku geografije v osnovni šoli učenci pridobivajo znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientirajo in razumejo ožje in širše življenjsko okolje, poleg tega pa jih vzgaja v pravilnem vrednotenju in spoštovanju okolja, s čimer si učenci pridobijo odnos do narave, sebe, sočloveka in družbe. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, ker vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in pravilnem gospodarjenju z njim (Kolnik in sod., 2011, str. 4).

Učenci ob spoznavanju in razumevanju različnih kultur, socialnih skupin, njihovih predstavnikov ter družbenih odnosov razvijajo pozitivna stališča do kulturne različnosti in razvijajo medkulturne odnose. Pouk geografije učence usposablja za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih vprašanj in vzajemno sožitje med naravo in človekom. Poleg naštetega učenci razvijajo tudi pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do naravne in kulturne dediščine. Tako geografija mladega človeka pripravlja za aktivno in odgovorno državljanstvo na lokalni, nacionalni in planetarni ravni. Vse te cilje pri pouku geografije razvijamo s tesnim navezovanjem na druge predmete, med katerimi prednjačijo slovenščina, tuji jeziki, zgodovina ter državljanska vzgoja in etika (Prav tam).

Z vsebinami in dejavnimi metodami pri pouku geografije učenci razvijajo svoje sposobnosti za uporabo preprostih geografskih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo potrebne informacije

99

o okolju in v okolju. Pouk geografije jih usposablja tudi za rabo različnih sredstev in medijev. Še posebej velja tu omeniti uporabo informacijske tehnologije (Prav tam).

Geografija dopolnjuje in povezuje znanje, ki ga učenci pridobivajo pri drugih predmetih, saj je geografija naravoslovni in družboslovni predmet, ki vzročno-posledično povezuje znanje o naravnem in družbenem okolju, ter tako mladega človeka uči razmišljati in se celostno izražati (Prav tam, str. 5).

Cilje pouka geografije dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi učnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšim neposrednim opazovanjem geografskih pojavov in procesov. Veliko pozornosti je potrebno nameniti pouku na prostem, saj s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk. Dober primer razvijanja vseživljenjskega znanja so medpredmetne šolske ekskurzije in terensko delo, s katerim učenci pridobivajo novo znanje, ga dopolnjujejo in izpopolnjujejo (Prav tam).

100


Učenci4 pri predmetu geografija razvijajo poznavanje in razumevanje:

- »lokacij in prostorov (lokalni, regionalni, planetarni vidik), da bi bili sposobni postaviti lokalne, nacionalne in mednarodne dogodke v geografski okvir in razumeti osnovne prostorske odnose;

- glavnih naravnih sistemov na Zemlji (relief, prst, vodovje, podnebje, rastlinstvo, živalstvo), v medsebojni pokrajinotvorni povezanosti, da bi razumeli součinkovanje v ekosistemih in med njimi;

- glavnih družbenoekonomskih sistemov na Zemlji (kmetijstvo, naselitev, gospodarstvo, energija, prebivalstvo in drugi), da bi pridobili občutek za prostor;

- različnosti ljudi in družb na Zemlji, da bi cenili kulturno bogastvo človeštva;

- pomembnejših geografskih pojavov in procesov v domači regiji (v domačem kraju,

občini) (lokalna raven), državi (regionalna raven) in na svetu (planetarna raven) z vidika časovnih sprememb, da bi spoznali, da je vse v nenehnem spreminjanju (procesni vidik);

- problemov, izzivov in možnosti v okviru planetarne soodvisnosti« (Kolnik in sod., 2011, str. 6).

Učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti:

- »uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele,

diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost);

- zbiranja in uporabe virov informacij s terenskimi metodami in tehnikami dela (risanje

panoramskih slik, tematskih zemljevidov, kartiranje, anketiranje, merjenje idr.);

- zbiranja in interpretiranja sekundarnih virov informacij ter uporabe statističnih podatkov;

- uporabe komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni, nacionalni in planetarni ravni;

- osnovnega geografskega proučevanja in raziskovanja domače pokrajine in Slovenije ter

sposobnost za uspešno vključevanje v odločanje o njunem razvoju;

- za vrednotenje protislovij v okolju (lokalnem, regionalnem, planetarnem) sodobnega sveta,

obenem pa se usposabljajo za prepoznavanje nujnosti trajnostnega razvoja ter odgovornosti do

ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije;

- pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah« (Prav tam).

4 Izraz učenec velja enakovredno za učenca in učenko. Enako izraz učitelj velja enakovredno za učitelja in učiteljico (Kolnik in sod., 2011, str. 6).

101

Učenci pri pouku geografije razvijajo vrednote, ki prispevajo k:

- »razvijanju pozitivnih čustev do domovine, občutka pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezni do njene naravne in kulturne dediščine;

- zanimanju za družbene potrebe, reševanju skupnih trajnostnih prostorskih vprašanj na lokalni, nacionalni, regionalni in planetarni ravni;

- vrednotenju raznolikosti in lepot naravnega okolja na eni strani in različnih življenjskih razmer ter družbenih potreb na drugi;

- skrbi za kakovost in načrtovanje uravnotežene rabe okolja ter skrbi za življenje prihodnjih

generacij (trajnostni razvoj);

- povezovanju različnih vidikov izobraževanja, kot so spoznavni, čustveni, etični, estetski,

motorični;

- razumevanju pomena odnosov in vrednot pri odločanju v posegih v prostor;

- pripravljenosti za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in javnem življenju;

- skrbi za ohranjanje zdravja okolja in lastnega zdravja;

- pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah;

- spoštovanju pravice do enakopravnosti vseh ljudi, ohranjanju kakovosti naravnega in

družbenega okolja za prihodnje generacije;

- reševanju lokalnih, regionalnih in planetarnih vprašanj po načelih trajnostnega razvoja in načelih Svetovne deklaracije o človekovih pravicah« (Kolnik in sod., 2011, str. 7).


V nadaljevanju smo v preglednicah 25 − 31 navedli, s pomočjo katerih geografskih vsebin o Javorniškem Rovtu, ki so opisane v tem diplomskem delu, bi bilo mogoče doseči izbrane učne cilje, ki so zapisani v učnem načrtu za osnovne šole pri pouku geografije.

V 6. razredu je pouku geografije namenjenih 35 ur, v 7. razredu 70 ur, v 8. razred 52,5 ure in v 9. razredu 64 ur (Kolnik in sod., 2011, str. 1).

102



CILJI

Učenec:


- uporablja različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij;




- se orientira na zemljevidu in giblje po pokrajini;

- Lega Javorniškega Rovta (2.1.)

- Zgodovinski razvoj širšega območja Javorniškega Rovta 3.1.)


- Naravna dediščina (4.1.)


- Tematske poti v Javorniškem Rovtu in okolici (4.4.)

- se zdravo in koristno giblje v naravi pri izvajanju terenskega dela in pri ekskurzijah;

- se usposablja za uporabo različni vrst zemljevidov;



- spoznava različne načine življenja ljudi in njihove prilagoditve na prevladujoče reliefne oblike, podnebje in rastlinstvo;



- Nastanek in razvoj naselja

103

Javorniški Rovt (3.3.)

- spoznava naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi;




- se usposablja za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih vprašanj na lokalni, regionalni in planetarni ravni;

- razvija sposobnost za osnovna proučevanja in raziskovanja pokrajine (lokalne, regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju;

- razvija pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine.

Vir podatkov za cilje: Kolnik in sod., 2011, str. 8



CILJI

Učenec:


- ob izbranih primerih opiše življenjske razmere ljudi ob morju, na otokih in celinah;

Življenje ob obalah in na otokih; Življenje na celini.




- ob slikovnem gradivu primerja prevladujoče



104

reliefne oblike na zemeljskem površju;

- Geomorfološke značilnosti (2.3.)

- ob izbranih primerih opiše življenjske razmere ljudi v odvisnosti od reliefnih oblik;





- se orientira in giblje v naravi s kompasom in zemljevidom;

Orientacija in

upodabljanje

Zemljinega površja;

Orientacija na Zemljini

obli, stopinjska mreža in

geografska lega,

orientacija v naravi in

na zemljevidu;

Upodabljanje

Zemljinega površja,

načini prikazovanja


Zemljevid.

- izdela svoj reliefni zemljevid in panoramsko sliko domače pokrajine;

Orientacija in

upodabljanje

Zemljinega površja;

Orientacija na Zemljini

obli, stopinjska mreža in

geografska lega,

orientacija v naravi in

na zemljevidu;

Upodabljanje


načini prikazovanja


105

zemljevid.

- primerja osnovne temperaturne in padavinske značilnosti posameznih toplotnih pasov ter njihov vpliv na rastlinstvo in živalstvo;

Podnebne značilnosti Zemlje.


- Zoisov park na Pristavi (4.1.1.)

- obišče vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna

ekskurzija);

Uporabimo znanje: šolska ekskurzija .

- spozna lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela;

Uporabimo znanje: šolska ekskurzija.

- pridobiva prostorske predstave o domačem kraju, pokrajini in državi;


- spoznava vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvija ljubezen

in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in

pripadnost slovenski državi;


- razvija sposobnost uporabe preprostih metod geografskega

raziskovanja, kot so opazovanje, merjenje, preprosta analiza, intervju,

kartiranje, uporaba statističnih in drugih virov ter literature na terenu.


Vir podatkov za cilje in vsebine: Kolnik in sod., 2011, str. 9–10


106



CILJI

Učenec:


- spoznava potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine;




- uporablja osnovne načine za zbiranje geografskih informacij v konkretnem primeru;

- pridobljeno znanje medpredmetno poglablja in nadgrajuje z interdisciplinarno ekskurzijo v izbrano naravno geografsko enoto Slovenije;

- usposablja se za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in planetarni ravni.




CILJI

Učenec:


- našteje največje reliefne oblike;

Naravnogeografske značilnosti Evrope in Azije (Evrazije).




107

- opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve;

Prebivalstvo in poselitev Evrope in Azije.



- Pedološke značilnosti (2.4.)





- na zemljevidu pokaže značilne pokrajinske enote in razloži prehodnost Srednje Evrope v reliefnem in prometnem smislu ter pomen te prehodnosti za življenje ljudi;

Srednja Evropa.

- na zemljevidu določi geografsko lego Alp in imenuje države v katere segajo Alpe;

Alpe.

- na zemljevidu ugotovi smer slemenitve;

Alpe. - Lega Javorniškega Rovta (2.1.)


- opiše preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje rečnih dolin;

Alpe. - Geomorfološke značilnosti (2.3.)

- sklepa o možnostih za življenje in gospodarjenje s poudarkom na turizmu, pašništvu;

Alpe. - Fizičnogeografske značilnosti Javorniškega Rovta (2.)

- Družbenogeografske značilnosti Javorniškega Rovta (3.)

- Naravna in kulturna dediščina v Javorniškem

108

Rovtu (4.)

- opiše pomen prelazov in predorov za prometno povezanost alpskih pokrajin;

Alpe. - Zgodovinski razvoj širšega območja Javorniškega Rovta (3.1.)

- Medji dol (4.1.5.)


- utemelji zakaj se podnebje in rastlinstvo spreminjata z nadmorsko višino.

Alpe. - Podnebne značilnosti (2.5.)





CILJI

Učenec:


- spoznava potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine;




- uporablja osnovne načine za zbiranje geografskih informacij v konkretnem primeru.



109



CILJI

Učenec:


- spoznava geografske značilnosti Slovenije;

- razvija prostorsko predstavo o Sloveniji, Evropi in svetu;

- ob primerih vrednoti in razvija odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine;




- na podlagi različnih virov, statističnih podatkov in digitalnih gradiv oblikuje izvlečke, sklepe in nakazuje rešitve;

- pridobljeno znanje medpredmetno poglablja in nadgrajuje z interdisciplinarno ekskurzijo v izbrano naravno geografsko enoto Slovenije.

Vir podatkov za cilje: Kolnik in sod., 2011, str. 16–17



CILJI

Učenec:


- na podlagi spoznanj terenskega dela ovrednoti pomen površja in kamninske zgradbe za človeka;

Naravnogeografske enote Slovenije.




110



- na zemljevidu omeji in razdeli pokrajine slovenskega alpskega sveta;

Alpske pokrajine; Visokogorja in alpske kraške planote; Alpske doline in kotline.

- ovrednoti pomembne reke glede na vodnatost in možnost izrabe vode;




- Javorniški slapovi (4.1.2.)

- Vodna zajetja potoka Javornik in Hidroelektrarna Javorniški Rovt (4.2.5)

- opiše primere prizadevanj in ukrepov za ohranjanje naravne in kulturne dediščine;


- Zoisov park (4.1.1.)

- Spodnja počivala (4.1.3.)

- Narcise (4.1.4.)

- Natura 2000 (4.1.6.)

- Vodna zajetja potoka Javornik in Hidroelektrarna Javorniški Rovt (4.2.5)




- Slovenska geološka pot (4.4.2.)

- Naravoslovna in rudarska učna pot (4.4.3.)

- Gajškova pot (4.4.4.)

- ob izbranem primeru Alpske pokrajine; - Fizičnogeografske

111

razloži medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in vodovja na gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin;

Visokogorja in alpske kraške planote; Alpske doline in kotline.

značilnosti Javorniškega Rovta (2.)


- razume najpomembnejše naravno- in družbenogeografske pojave in procese ter njihovo sovplivanje na prebivalstvo in gospodarstvo;

Geografski prostor Slovenije kot omejitveni in spodbujevalni dejavnik razvoja Slovenije.

- Fizičnogeografske značilnosti Javorniškega Rovta (2.)


- našteje gospodarske dejavnosti in razloži povezanost naravnih in družbenih razmer za razvoj gospodarstva;

Gospodarstvo. - Zgodovinski razvoj širšega območja Javorniškega Rovta (3.1.)




- ovrednoti pomen kmetijstva in sklepa o možnosti kmetijske dejavnosti v različnih predelih Slovenije;

Gospodarstvo. - Nastanek naselja (3.3.1.)


- našteje energijske vire v Sloveniji in ovrednoti pomen energije za človeka in družbo;

Gospodarstvo. - Rudarstvo in železarstvo na območju Javorniškega Rovta (3.2.)


- vrednoti naravno in kulturno dediščino Slovenije kot temelj za razvoj turizma.

Gospodarstvo. - Naravna in kulturna dediščina v Javorniškem Rovtu (4.)



112


Učenci pri pouku geografije razvijajo celostno geografsko mišljenje, ki temelji na povezovanju z vsemi predmetnimi področji. Povezovanje se izvaja na ravni vsebin, ciljev in dejavnosti. Za učitelje geografije je priporočljivo sodelovanje in usklajevanje z učitelji drugih predmetov (Kolnik in sod., 2011, str. 35).

Pouk geografije zajema veliko ciljev in vsebin trajnostnega razvoja, ki za svojo uresničitev zahtevajo timsko načrtovanje in poučevanje ter sodelovanje z drugimi predmeti. Učni načrt predlaga povezovanje geografije z drugimi šolskimi predmeti, povezovanje pa učitelju predstavlja izhodišče za prilagoditve individualnim in skupinskim potrebam učencev. Geografija se tako povezuje z naslednjimi predmeti: slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna vzgoja, zgodovina, državljanska in domovinska vzgoja in etika, fizika, kemija, biologija, naravoslovje, glasbena vzgoja, tehnika in tehnologija, gospodinjstvo in športna vzgoja. Medpredmetno povezovanje je mogoče tudi z izbirnimi predmeti kot so turistična vzgoja, kmetijstvo, življenje človek na Zemlji, raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja, etnologija ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (Prav tam, str. 35–36).

Pouk geografije in zgodovine se povezuje predvsem pri nastanku prvih visokih kultur – reke - zibelke civilizacije, selitvi ljudstev, antiki na tleh Sredozemlja, zgodovinskih spomenikih, ljudstvih, oblikovanju in razpadu držav ter nastajanju meddržavnih povezav, kolonizaciji in kolonijah, raziskovanju in poseljevanju celin ter razvoju gospodarstva (Prav tam, str. 36).

6.3. UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE V SREDNJI ŠOLI (SPLOŠNA GIMNAZIJA)

Posodobljen učni načrt za zgodovino v splošni gimnaziji je pripravila Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za zgodovino. Predmetna komisija je izhajala iz učnega načrta za zgodovino, ki je bil sprejet leta 1998. Posodobljen učni načrt je bil sprejet na seji Strokovnega sveta Republike Slovenije leta 2008 (Kunaver in sod., 2008, str. 2).


Zgodovina je v programu gimnazije obvezni učni predmet v obsegu 280 ur. Namen pouka zgodovine je spodbujanje radovednosti o življenju ljudi v preteklosti in sedanjosti, ter razvijanje sposobnosti boljšega razumevanja značilnosti različnih zgodovinskih obdobij, procesov, pojavov, sprememb in problemov v preteklosti in sedanjosti (Kunaver in sod., 2008, str. 7).

113

Učni načrt je zasnovan tematsko, tako da zajema ključne zgodovinske pojave in procese, ki so pomembni za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na socialnokulturnih temah in vsebinah z zgodovino vsakdanjega življenja, s prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v izbranih zgodovinskih obdobjih (Prav tam).

V učnem načrtu je zapisanih več širših tem, in sicer tri obvezne in štiri izbirne teme, izmed katerih učitelji glede na zanimanje dijakov, svojo strokovno presojo in možnosti pouka izberejo eno do dve. V vsakem letniku se tako obravnavajo tri širše teme oziroma v celotnem gimnazijskem programu dvanajst obveznih ter štiri do osem izbirnih tem (Prav tam).

Učni načrt se navezuje na znanja in vrednote, ki so jih dijaki osvojili v devetletni osnovni šoli, ter ta znanja in spretnosti nadgrajuje in poglablja (Prav tam). Poleg tega dijaki razvijajo osem ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja, ki so zapisane v Priporočilu Evropskega parlamenta in sveta z dne 18. decembra 2006. Pri pouku zgodovine dijaki uresničujejo sledeče kompetence: sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturno zavest in izražanje (Prav tam, str. 9–12).


CILJI, KI SE NANAŠAJO NA ZNANJE IN RAZUMEVANJE ZGODOVINSKIH DOGODKOV, POJAVOV IN PROCESOV

Dijaki5:

- »pojasnijo ključne pojave in procese iz svetovne, evropske, regionalne, slovenske in krajevne zgodovine;

- razložijo in ocenijo vplive evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino; - pojasnijo in primerjajo načine življenja in miselnosti ter znanstvene dosežke ter njihov vpliv na

gospodarske procese, socialne odnose in okolje v različnih zgodovinskih obdobjih; - razložijo in ocenijo človekovo delovanje v preteklosti in sedanjosti; - raziščejo zgodovinske pojave in procese s perspektive dobe, v kateri so se pojavili oziroma

potekali ter z današnje perspektive; - razlikujejo vzroke, povode in posledice ter ugotavljajo soodvisnost različnih pojavov in pro-

cesov, kontinuitete in sprememb v razvoju; - pravilno uporabljajo temeljno zgodovinsko terminologijo« (Kunaver in sod., 2008, str. 8).

5 Izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz profesor velja enakovredno za profesorja in profesorico.

114

CILJI, KI SE NANAŠAJO NA RAZVIJANJE SPRETNOSTI IN VEŠČIN

Dijaki:

- »razvijajo sposobnosti časovnih in prostorskih predstav; - razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in

uporabnosti informacij in zgodovinskih virov; - se zavedajo relativnosti informacij; - oblikujejo samostojne sklepe in mnenja o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih, stališča

do njih in njihove interpretacije; - se učijo iz večperspektivnih zgodovinskih virov, ki so dostopni prek vključevanja IKT v pouk

zgodovine; - razvijajo sposobnosti različnih oblik komunikacije (pisno, ustno, debatne tehnike, z uporabo

IKT …)« (Prav tam).

115

CILJI, KI SE NANAŠAJO NA RAZVIJANJE ODNOSOV, RAVNANJA, NARAVNANOSTI, STALIŠČ

Dijaki:

- »razvijajo zanimanje za zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega naroda in njegovih dosežkov ter utrjujejo narodno zavest in zavest o državni pripadnosti;

- poudarjajo pozitivne kulturne vplive znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi; - razvijajo individualno, narodno in evropsko identiteto; - ocenijo pomen ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine; - razvijajo odgovoren odnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediščine; - prek izbranih primerov iz zgodovine razvijajo poglede na svet, ki spoštujejo človekove pravice,

enakost in demokracijo ter demokratično in odgovorno državljanstvo; - obsodijo zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja

človekovih pravic; - razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje enakopravnosti med spoloma; - razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnosti in drugačnosti ver, kultur in

skupnosti; - razvijajo pripravljenost premagovati stereotipe in predsodke; - razvijajo odprtost do novih idej in previdnost pri izrekanju sodb; - razvijajo pozitiven odnos do raznolikosti, večkulturnosti in drugačnih družbenih modelov; - razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino; - razvijajo dovzetnost za različne poglede oziroma interpetacije ter razumejo, zakaj se pojavijo«

(Prav tam, str. 9).


V nadaljevanju smo v preglednicah 32 − 50 navedli, s pomočjo katerih zgodovinskih vsebin o Javorniškem Rovtu, ki so opisane v tem diplomskem delu, bi bilo mogoče doseči izbrane učne cilje, ki so zapisani v učnem načrtu zgodovine za program gimnazije.

Zgodovina je v programu gimnazije obvezni učni predmet v obsegu 280 ur. V vsakem letniku morajo dijaki poleg obveznih tem obravnavati tudi določeno število izbirnih tem, ki so prav tako opredeljene v učnem načrtu (Kunaver in sod., str. 7).

116

6.3.3.1. Cilji in vsebine 1. letnika

1. ZAKAJ JE POMEMBNA ZGODOVINA? – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- ponazorijo in ocenijo pomen različnih vrst zgodovinskih virov za zgodovino.

Pomen zgodovinski virov. - Zgodovinski razvoj širšega območja Javorniškega Rovta (3.1.)




2. OD MESTNIH DRŽAV DO PRVIH IMPERIJEV – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- sklepajo o naravnih in gospodarskih temeljnih življenja;

Človekovi začetki, Prve visoke kulture.



- umestijo ključne dogodke, pojave in procese iz obdobja prazgodovine in starega veka v ustrezen zgodovinski čas in prostor.

Prve visoke kulture, Grki in Rimljani.





117

3. PRAZGODOVINSKA IN ANTIČNA KULTURNA DEDIŠČINA NA TLEH DANAŠNJE SLOVENIJE – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- umestijo ključne dogodke, pojave in procese iz obdobja prazgodovine in rimskega obdobja v ustrezen čas in prostor;

Prazgodovina, Grki in Rimljani.



- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjene kulturne dediščine iz obdobja prazgodovine in rimskega obdobja na tleh današnje Slovenije v različnih arheoloških parkih, muzejskih zbirkah ipd.

Prazgodovina. - Zgodovinski razvoj širšega območja Javorniškega Rovta (3.1.)



4. STIČIŠČA KULTUR – izbirna tema


CILJI

Dijaki:


- raziščejo možnosti vzpostavljanja kulturnih stikov med posameznimi ljudstvi in območji ter predstavijo dokaze, da so takšni stiki obstajali.

Stiki med civilizacijami (življenje v miru, življenje v vojni).




118

5. OD MAGIJE DO RELIGIJE – izbirna tema


CILJI

Dijaki:


- preiščejo okoliščine nastanka krščanstva, značilnosti krščanstva, vzroke za njegovo širjenje in kaj pomeni sprejetje krščanstva za državno religijo.

Nastanek svetovnih religij. - Šege in običaji (4.3.)




1. RAZLIČNI MODELI VLADANJA – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- analizirajo značilnosti stanovske družbe in sklepajo o njenih spremembah v posameznih obdobjih;

Od razpada zahodnega dela rimskega cesarstva do stanovskih monarhij.


- različne modele vladanja umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor.

Od razpada zahodnega dela rimskega cesarstva do stanovskih monarhij.




119

2. ETNIČNE, DRUŽBENE IN GOSPODARSKE SPREMEMBE – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- pojasnijo etnične, gospodarske in družbene spremembe, ki jih je povzročila srednjeveška kolonizacija;

Srednjeveška kolonizacija, velika geografska odkritja, Gospodarski razvoj.


- ključne etnične, družbene in gospodarske spremembe umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor.

Srednjeveška kolonizacija, velika geografska odkritja, Gospodarski razvoj.




3. RAZVOJ ZGODOVINSKIH DEŽEL IN SLOVENCI – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- opredelijo obseg naselitve alpskih Slovanov v Vzhodne Alpe ter primerjajo prvi in drugi val naselitve;

Med alpskimi Slovani v Vzhodnih Alpah.


- ključne dogodke, pojave in procese iz srednjeveške in novoveške narodne zgodovine umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor.

Med alpskimi Slovani v Vzhodnih Alpah.




120

4. KAKO TEMAČEN JE BIL V RESNICI SREDNJI VEK? – izbirna tema


CILJI

Dijaki:


- ključne kulturne in družbene dogodke, pojave ali procese umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor;

Srednjeveška pobožnost. - Zgodovinski razvoj širšega območja Javorniškega Rovta (3.1.)



- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja slovenske in evropske kulturne dediščine.




5. NAČINI ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU IN V MESTIH NA TLEH DANAŠNJE SLOVENIJE OD 11. DO 18. STOLETJA – izbirna tema


CILJI

Dijaki:


- preiščejo in primerjajo značilnosti življenja na gradovih, v mestih in na podeželju (agrarno in neagrarno prebivalstvo);

Gospodje in podložniki. - Zgodovinski razvoj širšega območja Javorniškega Rovta (3.1.)



- Pristava (4.2.3.)

- razložijo vpliv zgodnje kapitalistične proizvodnje na podeželje in mesta;

Med rudarji, fužinarji in kovači.


121

- Pristava (4.2.3.)

- ključne dogodke in pojave umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor.

Gospodje in podložniki, Med rudarji, fužinarji in kovači.




- Pristava (4.2.3.)




1. VZPON MEŠČANSTVA IN UVELJAVITEV PARLAMENTARIZMA – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- ključne dogodke in pojave umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor.

Napoleonova diktatura (konec starega režima in stanovske ureditve družbe).




2. SLOVENSKO NACIONALNO OBLIKOVANJE – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- raziščejo gospodarski položaj slovenskih dežel;

Gospodarski razvoj. - Rudarstvo in železarstvo na območju Javorniškega Rovta (3.2.)

122



- Pristava (4.2.3.)

- ključne dogodke in pojave iz slovenske zgodovine 19. stoletja umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor.

Gospodarski razvoj. - Rudarstvo in železarstvo na območju Javorniškega Rovta (3.2.)

- Pristava (4.2.3.)



3. BLIŠČ IN BEDA INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA – izbirna tema


CILJI

Dijaki:


- raziščejo značilnosti industrijskega razvoja v 19. stoletju;

Industrijska revolucija. - Rudarstvo in železarstvo na območju Javorniškega Rovta (3.2.)

- Pristava (4.2.3.)


- analizirajo družbene spremembe in vsakdanje življenje.

Industrijska revolucija, Spremembe v družbeni strukturi.


- Javorniški Rovt do 2. svetovne vojne 3.3.3.)



123

4. VSAKDANJE ŽIVLJENJE V 19. STOLETJU – izbirna tema


CILJI

Dijaki:


- raziščejo značilnosti vsakdanjega življenja različnih družbenih skupin v 19. stoletju;

Bivalna kultura in higiena. - Nastanek naselja (3.3.1.)


- ocenijo pomen širjenja mreže šol in izobraževanja.

Širjenje šol in pomen izobraževanja.




5. RAZVOJ DRUŽBE NA SLOVENSKEM V 19. STOLETJU – izbirna tema


CILJI

Dijaki:


- raziščejo značilnosti vsakdanjega življenja različnih družbenih skupin na Slovenskem v 19. stoletju;

Kmečki položaj. - Nastanek naselja (3.3.1.)


- ocenijo pomen širjenja mreže šol in izobraževanja za Slovence.

Širjenje šol. - Osnovna šola v Javorniškem Rovtu (4.2.1.)



124


1. SODELOVANJE IN KONFLIKTI V 20. STOLETJU – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- ključne dogodke, pojave in procese umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor.

Prva in druga svetovna vojna – totalna vojna.









125

2. RAZVOJ SLOVENSKEGA NARODA V 20. STOLETJU – obvezna tema


CILJI

Dijaki:


- preiščejo in primerjajo reševanje mejnih vprašanj v različnih obdobjih;

Vprašanja meja. - Javorniški Rovt do 2. svetovne vojne (3.3.3.)

- ključne dogodke, pojave in procese iz slovenske zgodovine 20. stoletja umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor.

Nacionalni položaj slovenskega naroda, Vprašanja meja.






126

3. ZNANOST IN TEHNOLOGIJA V 20. STOLETJU – izbirna tema


CILJI

Dijaki:


- primerjajo ključne izume in odkritja;

Napredek tehnike (tekoči trak, računalniki, robotizacija itd.).


- ocenijo njihov vpliv na družbo in vsakdanje življenje;

Napredek tehnike (tekoči trak, računalniki, robotizacija itd.).


- raziščejo spremembe v izrabi prostega časa.

Družbene spremembe. - PGD Javorniški Rovt (4.2.2.)

- Pristava (4.2.3.)




4. SPREMINJAJOČI SE NAČINI ŽIVLJENJA NA SLOVENSKEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI – izbirna tema


CILJI

Dijaki:


- razvijajo pozitiven odnos do slovenske narodne identitete, državnosti in kulturne dediščine.

- Kulturna dediščina(4.2.)




127


Medpredmetno povezovanje pouka zgodovine v gimnaziji poteka z različnimi predmeti kot so na primer slovenščina, umetnostna zgodovina, geografija, sociologija, filozofija, knjižnična informacijska znanja, informatika itd. Povezave med temi predmeti so lahko horizontalne, vertikalne in kroskurikularne (Kunaver in sod., 2008, str. 56).

Medpredmetno povezovanje lahko poteka na več ravneh: multidisciplinarno povezovanje (preko skupnih oziroma sorodnih tem), interdisciplinarno povezovanje (preko skupnih tem in ciljev) in transdisciplinarno povezovanje (preko skupne problemske situacije). Načini medpredmetnega povezovanja so projektno delo, ekskurzija, terensko delo, timsko poučevanje itd. (Prav tam).

6.4. UČNI CILJI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SREDNJI ŠOLI (SPLOŠNA, KLASIČNA, EKONOMSKA GIMNAZIJA)

Posodobljen učni načrt za geografijo v splošni, klasični in ekonomski gimnaziji je pripravila Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za geografijo. Predmetna komisija je izhajala iz učnega načrta za geografijo, ki je bil sprejet leta 1998. Posodobljen učni načrt je bil sprejet na seji Strokovnega sveta Republike Slovenije leta 2008 (Polšak in sod., 2008, str. 2).

128


Pouku geografije je v programih splošne, klasične in ekonomske gimnazije namenjenih 210 ur in 105 ur za maturo (Polšak in sod., 2008, str. 2).

Geografija je veda o Zemljinem površju in ugotavlja razširjenost, vplive in soodvisnost tistih naravnih in družbenih pojavov, ki sodelujejo pri (pre)oblikovanju Zemljinega površja. Poleg tega raziskuje funkcijsko organizacijo prostora in odnos med človekom in pokrajino (Prav tam, str. 7).

Pouk geografije dijake usmerja v spoznavanje in obvladovanje življenjskih okoliščin, ki se nanašajo na človekov naravni in družbeni življenjski prostor. V programu srednje šole je geografija predmet, ki človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti, veščine in spretnosti, s katerimi lahko razume ožje in širše okolje. Znanje geografije je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter varovanju okolja in gospodarjenju z njim (Prav tam).

Z vsebinami in metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnost dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo, urejajo, razlagajo in posredujejo geografske informacije, ter sposobnost za uporabo medijev (Prav tam).

Pri pouku geografije dijaki uresničujejo naslednje kompetence: sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična pismenost, kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalne kompetence, učenje učenja, osebnostno–socialne zmožnosti, državljanske zmožnosti, podjetnost in kulturno zavest (Prav tam, str. 11–14).


CILJI, POVEZANI Z RAZUMEVANJEM PROSTORA

Dijaki6 :

- »pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju;

- ustvarjalno sprejemajo in razumejo dnevne informacije, ki imajo prostorsko razsežnost in vplivajo na njihovo lastno odgovorno ravnanje in odločanje;

- spoznajo različna merila za regionalizacijo (členitev pokrajin) in se hkrati zavedajo individual-nosti sleherne pokrajine na svetu;

6 Izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz profesor velja enakovredno za profesorja in profesorico.

129

- znajo umestiti pokrajine in kraje v neko širše okolje ali območje;

- naučijo se geografsko razmišljati o pokrajinah in ljudeh (opisati izbrano pokrajino in umestiti njen položaj in vlogo glede na državno, meddržavno in svetovno raven (npr. kisel dež, turizem, svetovno državljanstvo);

- znajo pojasniti, zakaj in kako se v pokrajini dogajajo spremembe in kako vplivajo na njen razvoj;

- znajo brati različne tematske in splošne zemljevide, tiskane in digitalne;

- naučijo se izdelati nekatere vrste tematskih zemljevidov;

- znajo se orientirati na različnih zemljevidih (po stopinjski mreži in v smislu najdenja različnih pokrajin, mest, rek ipd.);

- znajo se orientirati v naravi in uporabljati več ustreznih pripomočkov;

- vedo, kako z zemljevidi načrtovati pohode, ture, izlete ipd.« (Polšak in sod., 2008, str. 8).

CILJI, POVEZANI Z ZNANJEM IN RAZUMEVANJEM GEOGRAFSKIH STRUKTUR, PROCESOV IN ODNOSOV

Dijaki:

- »poskušajo razumeti pomen sodobnih geografskih konceptov pri preučevanju, členjenju in or-ganiziranju prostora na različnih ravneh, tj. od mikro do makro enot in svetovne oziroma glo-balne ravni, razumejo pomensko razliko med naravno- in družbenogeografskimi členitvami;

- zavedajo se pomena povezovanja različnih znanj in veščin kot načina celovitega obravnavanja sodobnih problemov za kakovostnejše razumevanje dogajanja okrog sebe;

- znajo geografsko razmišljati;

- razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike, pojave in procese – tako posamezne prvine kot njihove medsebojne vzročno-posledične zveze;

- razumejo zakonitosti razmestitev naravno- in družbenogeografskih pojavov in procesov ter njihov vpliv na razvitost posameznih (izbranih) držav;

- razumejo geografske vzroke za kulturno, civilizacijsko in politično pestrost sveta;

- vzgajajo se v duhu strpnosti in spoštovanja ljudi in ljudstev, ki so drugačni glede na jezik, vero, etnično sestavo, navade ipd.;

- razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena človeka kot preobli-kovalca geografskega okolja in prizadevanj družbe za vzdrževanje ravnovesja med človekovi-mi hotenji in naravo;

- pridobivajo sposobnost za vrednotenje protislovij v sodobnem svetu kot posledic razvoja prebivalstva in gospodarstva, ker to ne upošteva prostorske omejitve materialnih dejavnosti človeka;

- vrednotijo relativne prednosti različnega razvoja z vidika okoljskih problemov in pričakovanih posledic;

130

- usposabljajo se za prepoznavanje nujnosti sonaravnega razvoja ter odgovornosti do ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije« (Prav tam, str. 9).

CILJI, POVEZANI Z UPORABO ZNANJA IN VEŠČIN

Dijaki:

- »se naučijo samostojnega pridobivanja geografskega in splošnega znanja;

- se naučijo uporabljati učbenike in drugo strokovno literature;

- spoznavajo pravilno uporabo preprostejših geografskih metod in tehnik dela ter potrebne pripomočke;

- pridobivajo in razvijajo sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih in druž-benih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini;

- razvijajo zmožnosti za iskanje in izbiro relevantnih podatkov in informacij med številnimi možnostmi, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija;

- se usposabljajo za samostojno uporabo geografskih virov in literature (globusa, atlasov, kart, statističnega gradiva ter grafičnih prikazov, slikovnega gradiva, potopisov, člankov, knjižnega gradiva, zbirk geografskih podatkov ipd.) v/na različnih medijih (časopisu, knjižnici, medmrežju, TV);

131

- znajo zapisovati in prikazovati podatke v različnih oblikah in tehnikah (pisno, grafično, v ta-belah …);

- razvrstijo podatke v skupine po izbranih kriterijih in jih uredijo;

- obvladajo osnovne statistične metode (vsota, srednja vrednost, indeksi rasti oziroma zmanj-ševanja …);

- probleme preučijo sami ali v skupini, pri čemer upoštevajo načela individualiziranega ali skupinskega dela, motivacije, ustvarjalnosti, radovednosti, odgovornosti;

- s skupinskim delom, ekskurzijami in terenskim delom se naučijo prizadevati si za skupne cilje, razvijajo medosebne veščine, prevzemajo različne vloge, sodelujejo, se dogovarjajo, izražajo lastne ideje in upoštevajo različne poglede;

- so sposobni osnovnih oblik samostojnega geografskega raziskovanja na različnih ravneh, zlasti pa na primeru domače pokrajine/regije, naučijo se kritično vrednotiti vire in izbrati ustrezne argumente za podporo lastnih ugotovitev (z upoštevanjem njihove starosti in težavnosti problema);

- se dejavno udeležujejo ekskurzij in znajo o njih napisati ustrezno poročilo;

- znajo sami zaznati ključne geografske probleme in si zamisliti svojo pot njihovega preiskovanja (pristop k problemu in strategija njegovega reševanja);

- znajo sami vrednotiti svoje delo in predlagati spremembe pri prihodnjem delu;

- razvijajo sposobnost verbalnega, kvantitativnega in grafičnega izražanja geografskega zna-nja z uporabo sodobnih učil (besedila, slik, skic, kart, tabel, diagramov, grafikonov);

- se urijo v komuniciranju na različne načine, vključno z uporabo informacijske tehnologije;

- razvijajo jezikovne spretnosti, s priporočenim branjem vsebin v tujih jezikih pa jezikovne spretnosti v tujem jeziku;

- spoznajo različne pristope k učinkovitemu učenju geografije in jih povezujejo z učinkovitimi kognitivnimi (miselnimi) podporami in orodji (grafičnimi organizatorji, miselnimi vzorci, shemami, analogijami ipd.);

- se na podlagi geografskih znanj usposobijo za delovanje v različnih okoliščinah;

- si z raziskovanjem in lastnimi pobudami pridobivajo samozaupanje do lastnih sposobnosti« (Prav tam, str. 9−10).

VZGOJNI CILJI

Dijaki:

- »razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter spoštovanje njene naravne in kulturne dediščine;

- se vzgajajo v zanimanju za družbene potrebe, reševanje skupnih prostorskih (trajnostnih) problemov na nacionalni, širši regionalni in svetovni ravni;

- razvijajo sposobnost doživljanja raznolikosti in lepot naravnega okolja na eni strani ter vrednotenja različnih življenjskih okoliščin in družbenih potreb na drugi strani;

- privzemajo skrb za uravnoteženo rabo prostora ter ohranjanje kakovosti naravnega in družbenega okolja za prihodnje generacije (trajnostni razvoj);

132

- se vzgajajo v razumevanju pomena vrednot pri odločanju o posegih v prostor;

- razvijajo zavest o reševanju lokalnih, regionalnih in svetovnih problemov po načelih trajnostnega razvoja in načelih Svetovne deklaracije o človekovih pravicah;

- spoštujejo pravico do enakopravnosti vseh ljudi;

- s preučevanjem geografskih problemov drugih narodov in kultur razvijajo lastno zavedanje in njihovo spoštovanje;

- se vživljajo v položaj drugih ljudi in ljudstev;

- se učijo povezovati različne vidike izobraževanja, kot so spoznavni, čustveni, etični, estetski, motorični;

- se naučijo ceniti geografsko znanje;

- se zavedajo možnosti in odgovornosti za uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, profesionalnem in javnem življenju« (Prav tam, str. 10−11).

TERENSKO DELO

Dijaki:

- »načrtujejo in izvedejo terensko delo, s katerim osvetlijo geografski problem;

- na terenu uporabljajo različne karte, zemljevide in druge pripomočke za delo;

- uporabljajo geološki zemljevid in druge vire geološke vsebine kot pripomoček pri terenskem delu oziroma raziskovanju kamnin;

- v pokrajini prepoznajo značilne preoblikovalne procese;

- raziskujejo površje (reliefne oblike, naklon, geomorfološki procesi …);

- ugotavljajo vpliv kamninske zgradbe na površje;

- določajo kamninsko osnovo glede na prepoznavanje kamnine ali s geološkim zemljevidom in analizo vzorca, znajo vzeti vzorec kamnine in ga analizirati glede na trdoto, karbonatnost/nekarbonatnost, pojasniti barvo, sijaj, zrnavost, prisotnost fosilov, skrilavost ipd.);

- razložijo dejavnike pri nastajanju rečnega površja;

- izvedejo vajo v zvezi z onesnaženostjo zraka (vaja ugotavljanja trdnih delcev v zraku, ugotavljanje onesnaženosti z lišaji ipd.);

- merijo, zapisujejo in vrednotijo ter predstavijo vremensko dogajanje (temperaturo, padavine, zračni tlak, vlažnost, oblačnost, osončenost, smer in moč vetra, osnovne fenološke faze) ;

- s poskusi ugotavljajo lastnosti prsti (raziskujejo plasti (horizonte) v tleh, ugotavljajo globino, procese v prsti (spiranje ali kopičenje mineralov, procese redukcije), rišejo profil prsti, ločujejo sestavine prsti z vodo in sejanjem, merijo prostornino zraka in delež vode (vlažnost) v prsti, določajo vrednost pH, teksturo, barvo in prekoreninjenost), pripravijo zbirko prsti iz različnih okolij in izdelajo s tem povezano preglednico);

133

- z raziskovanjem in opazovanjem vrednotijo prst z vidika kmetijstva in njenega varstva (iščejo vzroke onesnaževanja in sklepajo o posledicah, vrednotijo poseganje človeka v naravo);

- ovrednotijo značilne prsti v domači pokrajini s stališča kmetijstva;

- pridobivajo veščine za izkop profila prsti in njegovo razlago;

- analizirajo ključne lastnosti voda (odvzem vzorca, temperaturo, širino vodotoka, padec vodnega toka, risanje ploščine preseka vodnega toka in struge, hitrost, pretok, energijo in delo vode, moč vodnega slapa, barvo, motnost, vonj, pH vode) in ovrednotijo problem onesnaževanja;

- anketirajo prebivalstvo glede na dano nalogo;

- kartirajo funkcijo stavb v naselju;

- z anketo raziskujejo probleme ljudi na podeželju;

- izvedejo preprosto raziskavo in analizo prometa (štetje vozil, analiza parkirišč, delo na letali-šču ipd.), analizirajo podatke in naredijo povzetek;

- napišejo poročilo o opravljenih vajah in ekskurzijah« (Prav tam, str. 40−41).


V nadaljevanju smo v preglednicah 51 − 73 navedli, s pomočjo katerih geografskih vsebin o Javorniškem Rovtu, ki so opisane v tem diplomskem delu, bi bilo mogoče doseči izbrane učne cilje, ki so zapisani v učnem načrtu geografije za splošne, klasične in ekonomske gimnazije.

Geografija je v programu splošne, klasične in ekonomske gimnazije obvezni učni predmet v obsegu 210 ur, 105 ur pa je namenjenih dodatno za programe, ki izvajajo maturo iz geografije (Polšak in sod., 2008, str. 2).

134



CILJI

Dijaki:


- prepoznajo notranje in zunanje dejavnike po učinkih;

Nastanek in zgradba Zemlje. - Geomorfološke značilnosti (2.3.)

- spoznajo delitev, značilnosti in uporabno vrednost kamnin.

Nastanek in zgradba Zemlje. - Geološke značilnosti (2.2.)

Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 16



CILJI

Dijaki:


- pridobivajo veščine za prepoznavanje značilnih preoblikovalnih procesov v pokrajini;

Površje Zemlje. - Geomorfološke značilnosti (2.3.)


- na slikovnem gradivu in v naravi prepoznajo reliefne oblike (tako površinske kot podzemne, prisojno in osojno stran, tipe erozije, denudacije in posledice drugih zunanjih dejavnikov);



- Slovenska planinska pot ali transverzala (4.4.1.)

- Slovenska geološka pot (4.4.2.)

- Naravoslovna in rudarska učna pot (4.4.3.)

- pojasnijo procese in posledice poledenitev;


- opišejo dejavnike procesa razvoja rečnega reliefa;




135

- razložijo nastanek površinskih oblik v različnih delih rečnega toka in oblik ledeniškega površja ter se naučijo sklepati o njihovem vplivu na človekovo dejavnost.






CILJI

Dijaki:


- spoznajo dejavnike pri nastanku različnih vrst padavin;

Vreme in podnebje. - Podnebne značilnosti (2.5.)

- s klimogrami razlikujejo toplotne pasove in podnebne tipe.

Vreme in podnebje. - Podnebne značilnosti (2.5.)




CILJI

Dijaki:


- se učijo razumeti povezanost nastanka, lastnosti in rodovitnosti prsti;

Prst. - Pedološke značilnosti (2.4.)

- s slikovnim gradivom ali vzorci prsti prepoznajo, razložijo in ovrednotijo nekaj značilnih prsti v svetovnem merilu in Sloveniji.

Prst. - Pedološke značilnosti (2.4.)



136


CILJI

Dijaki:


- krepijo zavedanje o pomenu varovanja naravnega rastlinstva in živalstva ter navedejo argumente za podporo svojih trditev temu v prid v konkretnih razmerah;

Rastlinstvo in živalstvo. - Natura 2000 (4.1.6.)

- prepoznavajo osnovne rastlinske in drevesne vrste.

Rastlinstvo in živalstvo. - Zoisov park (4.1.1.)

- Narcise (4.1.4.)

- Natura 2000 (4.1.6.)




CILJI

Dijaki:


- pokažejo pomembnejše reke, jezera, morje in druge hidrološke pojave na zemljevidu sveta, posameznih celin in Slovenije;

Vodovje. - Hidrološke značilnosti (2.6.)

- na podlagi meril, ki jih sami izberejo, vrednotijo pomen voda (rek, morij, jezer,…).

Vodovje. - Hidrološke značilnosti (2.6.)




137


CILJI

Dijaki:


- na podlagi statističnih in grafičnih podatkov ugotavljajo prebivalstvene strukture in vzroke za njihovo spreminjanje skozi različna zgodovinska in razvojna obdobja.

Prebivalstvo. - Tip naselja in prebivalstvo (3.3.2.)




CILJI

Dijaki:


- prepoznajo osnovno delitev naselij na podeželska in urbana ter njihove značilnosti;

Naselja. - Nastanek naselja (3.3.1.)


- razumejo širino problematike naselij (merila za razvrščanje naselij, funkcije in vlogo različnih tipov naselij, proces preobrazbe).

Naselja. - Nastanek in razvoj naselja Javorniški Rovt (3.3.)



138


CILJI

Dijaki:


- vrednotijo rabo tal na izbranih primerih;

Kmetijstvo. - Pedološke značilnosti (2.4.)



- si pridobivajo pozitiven odnos do pomena kmetijstva za oskrbo s hrano in surovinami ter ohranjanje kulturne krajine;

Kmetijstvo. - Nastanek naselja (3.3.1.)


- Narcise (4.1.4.)

- raziskujejo okoljske probleme intenzivnega kmetijstva in okoljske probleme z vidika vpliva narave ter negospodarnega ravnanja z njo.

Kmetijstvo. - Narcise (4.1.4.)




CILJI

Dijaki:


- analizirajo razloge za spreminjanje pomena in razmestitve različnih industrijskih panog skozi zgodovino;

Energetika in industrija. - Geološke značilnosti (2.2.)



- raziskujejo vpliv industrije na pokrajino z vidika njenega videza, onesnaževanja voda, zraka in prsti ter izberejo značilne primere v preteklosti in sedanjosti;

Energetika in industrija. - Pristava (4.2.3.)


- na osnovi podatkov presojajo vpliv industrije in drugih gospodarskih

Energetika in industrija. - Vodna zajetja potoka Javornik in Hidroelektrarna

139

dejavnosti na razvoj pokrajine.

Javorniški Rovt (4.2.5.)

Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 20-21



CILJI

Dijaki:


- razložijo razlike med prometom in prometnimi tokovi v preteklosti in sedanjosti.

Promet, telekomunikacijsko omrežje.







CILJI

Dijaki:


- zberejo podatke o turizmu na nekem območju (ali kraju) in naredijo plakat, referat ali seminarsko nalogo in jo predstavijo pred razredom ali pa z igranjem vlog motivirajo sošolce za obisk izbrane pokrajine.

Turizem. - Naravna in kulturna dediščina (4.)



140


CILJI

Dijaki:


- spoznajo koncept in bistvo trajnostnega razvoja in njegovih sestavin (okolja, prostora, vrednost prostora, gospodarstvo, razvoj človeške družbe).

Trajnostni razvoj. - Natura 2000 (4.1.6.)





CILJI

Dijaki:


- z zemljevidom in slikovnim gradivom orišejo površje Srednje Evrope ter razložijo notranje in zunanje preoblikovalne procese, ki so ga ustvarili;

Srednja Evropa. - Geološke značilnosti (2.2.)


- razložijo kamninsko zgradbo Alp.

Srednja Evropa. - Geološke značilnosti (2.2.)



141



CILJI

Dijaki:


- ugotavljajo vzroke za naravnogeografsko pestrost slovenskih pokrajin.

Lega Slovenije in njen pomen za naravno in družbeno okolje.







CILJI

Dijaki:


- z geološko in reliefno karto ter slikovnim gradivom razložijo razvoj in značilnosti kamninske zgradbe in površja Slovenije;

Površje in kamninska zgradba.



- pojasnijo vpliv kamninske zgradbe (karbonatne in nekarbonatne kamnine) na način oskrbovanja z vodo v različnih delih Slovenije (in domači pokrajini);




- utemeljijo vpliv površja na kmetijstvo v Sloveniji (in domači pokrajini).





142


CILJI

Dijaki:


- ob analizi klimogramov opredelijo, primerjajo in pokažejo na zemljevidu značilne tipe podnebja in rastlinstva v Sloveniji;

Podnebje, prsti, rastlinstvo, živalstvo in vode v Sloveniji kot dejavniki za življenje.


- poznajo nekaj značilnih prsti;


- Pedološke značilnosti (2.4.)

- opišejo rečno mrežo v Sloveniji;



- na podlagi hidrogramov sklepajo o pretočnih režimih slovenskih rek ter razložijo dejavnike, ki vplivajo na tip režima;



- navedejo primere vpliva človeka na izbrane rastlinske in živalske vrste v Sloveniji;


- Narcise (4.1.4.)

- izbirajo ključne podatke o podnebju za izbrane meteorološke postaje za različna podnebna območja Slovenije, ki jih ustrezno obdelajo in pripravijo poročilo (vaja ali naloga, plakat, krajši referat ipd.).




Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 31−32


143


CILJI

Dijaki:


- analizirajo različne tipe podeželskih naselij v Sloveniji;

Naselja. - Tip naselja in prebivalstvo (3.3.2.)

- glede na teoretično znanje prepoznajo v pokrajini in na slikovnem gradivu različne tipe naselij;

Naselja. - Lega Javorniškega Rovta (2.1.)


- iščejo vzroke nastanka naselij in njihove zgodovinske značilnosti ter sedanje stanje.

Naselja. - Rudarstvo in železarstvo na območju Javorniškega Rovta (3.2.)





CILJI

Dijaki:


- razložijo vzroke zmanjševanja števila kmečkega prebivalstva.

Kmetijstvo in podeželje. - Tip naselja in prebivalstvo (3.3.2.)



144


CILJI

Dijaki:


- naštejejo najpomembnejše HE v Sloveniji in vrednotijo izkoriščenost vodnih zmogljivosti slovenskih rek v primerjavi z zmogljivostjo vod v evropskih državah, npr. v Veliki Britaniji, Švici, na Norveškem idr.

Energetika in surovine. - Vodna zajetja potoka Javornik in Hidroelektrarna Javorniški Rovt (4.2.5.)




CILJI

Dijaki:


- naštejejo in na zemljevidu najdejo najpomembnejša industrijska središča v Sloveniji v preteklosti ter poznajo vzroke in posledice sprememb.

Industrija. - Rudarstvo in železarstvo na območju Javorniškega Rovta (3.2.)



145


CILJI

Dijaki:


- razložijo vzroke za oblikovanje zavarovanih območij.

Pokrajinska in okoljska protislovja v Sloveniji.

- Natura 2000 (4.1.6.)



6.4.3.4. Cilji in vsebine za programe, ki izvajajo maturo iz geografije


CILJI

Dijaki:


- razlikujejo med najbolj znanimi deli Julijskih Alp, Kamniško- Savinjskih Alp in Karavank;

Alpske pokrajine (visokogorja in visoke kraške planote, alpske doline in kotline).


- Geološka zgradba (2.2.)

- opišejo glavne značilnosti pokrajinske podobe;



- pojasnijo različno poseljenost alpskih pokrajin;



- vrednotijo pomen alpskega sveta za razvoj kmetijstva in prometa;






- vrednotijo privlačnost posameznih prvin visokogorskega sveta za turizem in rekreacijo.




146




Predmet geografija se povezuje z drugimi predmeti na ravni vsebin, ciljev in dejavnosti. Cilji in vsebine medpredmetnega povezovanja so opisani v učnem načrtu za geografijo v splošni, klasični in ekonomski gimnaziji (Polšak in sod., 2008, str. 51).

Cilji in vsebine pouka geografije se medpredmetno največkrat povezujejo s predmetom zgodovine (npr. geografska odkritja od 15. do 18. stoletja), poleg tega pa še s sociologijo (evropski prostori in kulture), fiziko (npr. razvoj Zemlje, geološke dobe in kamnine), kemijo (npr. prst) in biologijo (npr. rastlinstvo in živalstvo) (Prav tam, str. 51−55).

6.5. UGOTOVITVE

Na podlagi analize učnih načrtov je bilo glede izvajanja šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije ugotovljeno sledeče:

1. Pri izvajanju šole v naravi v Javorniškem Rovtu je mogoče doseči večino splošnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih za zgodovino in geografijo v osnovni in srednji šoli (splošna, klasična in ekonomska gimnazija).

2. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu je bolj primerno za osnovne šole, ker so vsebine o Javorniškem Rovtu bolj primerne za doseganje operativnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne šole.

3. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine je najbolj primerno za 6. in 9. razrede osnovne šole, ker je večino operativnih ciljev za 6. razred mogoče doseči z vsebinami o naravni in kulturni dediščini Javorniškega Rovta, večino operativnih ciljev 9. razreda pa je mogoče doseči z vsebinami kot so 1. in 2. svetovna vojna na območju Javorniškega Rovta, industrializacija in gospodarske spremembe v 20. stoletju.

4. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine je manj primerno za 7. in 8. razrede osnovne šole, saj so operativni cilji 7. (npr. antika, Rimljani na naših tleh) in 8. razreda (npr. fevdalna doba, začetki industrializacije) težje dosegljivi/povezljivi z vsebinami o Javorniškem Rovtu.

5. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije je najbolj primerno za 6., 7. in 9. razrede osnovne šole, ker je večino operativnih ciljev mogoče doseči z vsebinami o orientaciji (6. razred), Alpah (7. razred) in Sloveniji – Alpske pokrajine (9. razred).

6. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije je manj primerno za 8. razred osnovne šole, saj je vsebine o Afriki, Avstraliji in Oceaniji, Ameriki ter polarnih območjih težje povezati z vsebinami o Javorniškem Rovtu.

7. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine je bolj primerno za 3. in 4. letnike splošne gimnazije, saj je večino operativnih ciljev mogoče doseči z vsebinami o Javorniškem Rovtu, ki so vezane na Napoleonovo diktaturo, gospodarski razvoj v

147

19. stoletju, industrijsko revolucijo, širjenje šol in kmečki položaj (3. letnik), ter 1. in 2. svetovno vojno, vprašanja meja in družbene spremembe (4. letnik).

8. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine je težje v 1. in 2. letniku splošne gimnazije, ker so vsebine 1. (npr. Grki in Rimljani, antična kultura) in 2. letnika (npr. etnične, družbene in gospodarske spremembe, srednji vek) težje povezljive z vsebinami o Javorniškem Rovtu.

9. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije je najbolj primerno za 1. in 4. letnike splošne, klasične in ekonomske gimnazije, ker je operativne cilje 1. in 4. letnika najlažje doseči z vsebinami o Javorniškem Rovtu, ki so vezane na površje Zemlje, vreme in podnebje, prst, rastlinstvo in živalstvo, vodovje, prebivalstvo, naselja, kmetijstvo, energetiko, industrijo in turizem (1. letnik), ter Slovenijo (4. letnik).

10. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije je nesmiselno za 2. letnike splošne, klasične in ekonomske gimnazije, saj v 2. letniku dijaki obravnavajo posamezne celine (Afrika, Azija, Amerika, Avstralija in Oceanija ter polarna območja), zato je obravnavane vsebine nesmiselno povezovati z vsebinami o Javorniškem Rovtu. Pogojno je šolo v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije smiselno izvajati v 3. letniku splošne, klasične in ekonomske gimnazije, saj je vsebine o Javorniškem Rovtu mogoče povezati z vsebinami o Srednji Evropi.

11. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije je najbolj smiselno v 6. in 9. razredu osnovne šole, v 3. in 4. letniku splošne gimnazije (zgodovina) ter v 1. in 4. letniku splošne, klasične in ekonomske gimnazije (geografija).

148

7. PRIMER ŠOLE V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU

Šola v naravi v Javorniškem Rovtu se že izvaja v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) – Dom Trilobit, zato bomo v nadaljevanju predstavili alternativno možnost izvajanja šole v naravi. Poleg CŠOD-a je edini primeren objekt v Javorniškem Rovtu, ki zadostuje standardom za izvajanje šole v naravi, Dom Pristava z okolico.

Splošni načrt šole v naravi v Javorniškem Rovtu:

1. LOKACIJA (Dom Pristava): Dom Pristava nudi 36 prenočišč, večnamenski prostor za izvajanje pouka in drugih dejavnosti ter je del Zoisovega parka. Poleg tega so v okolici doma igrala, nogometno igrišče, balinišče in prostor za izvajanje športno – rekreativnih dejavnosti.

2. ČAS IZVAJANJA (poletna šola v naravi): Za izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu je najbolj primeren poletni čas, saj je takrat možno izvajati številne dejavnosti izven zidanih objektov oziroma v naravi. Najbolj primerni meseci za izvajanje šole v naravi so maj, junij, julij, avgust in september.

3. VSEBINA: Javorniški Rovt s svojo bogato zgodovino in lego pod Karavankami ponuja številne zgodovinske in geografske vsebine, s katerimi je mogoče doseči vzgojno-izobraževalne cilje šole v naravi ter splošne in operativne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri pouku zgodovine in geografije.

4. URNIK: Predviden obseg trajanja šole v naravi v Javorniškem Rovtu je 1 teden, možne pa so tudi krajše različice (2-3 dni).

5. PODATKI O OSNOVNI / SREDNJI ŠOLI: Katera osnovna ali srednja šola bo nastanjena v Domu Pristava, kateri učitelji bodo spremljevalci, katere aktivnosti bodo izvajali zunanji sodelavci in katere učitelji spremljevalci, število učencev/učenk oziroma dijakov/dijakinj itd.

6. CENA: Cena šole v naravi v Javorniškem Rovtu in kaj cena vključuje (npr. nočitev + pet obrokov/dan (zajtrk, kosilo, večerja in dvakrat malica) + aktivnosti).

7. OSTALO: Zavarovanje za otroke, razporeditev po sobah, zdravstvene omejitve otrok, otroci s posebnimi potrebami, omejitve pri hrani (diete, alergije,…) itd.

7.1. URNIK ŠOLE V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU

Predviden kraj izvajanja šole v naravi v Javorniškem Rovtu je Pristava oziroma Dom Pristava, čas izvajanja pa mesec maj. V nadaljevanju je predstavljen splošen urnik šole v naravi oziroma je opisan urnik enega dneva šole v naravi, saj je predviden urnik za vse dni šole v naravi enak, spreminjajo se le dopoldanske, popoldanske in večerne aktivnosti, ki se lahko prilagajajo glede na vreme.

149

Preglednica 74: Urnik šole v naravi

Čas trajanja (npr. 8.00 - 9.00) Datum (npr. 11.5., ponedeljek)

7.30 – 8.00 Vstajanje in priprave na zajtrk

8.00 – 8.30 Zajtrk

8.30 – 9.00 Priprave na aktivnosti

9.00 – 11.00 Aktivnosti v naravi (npr. raziskovanje Zoisovega

parka)

11.00 – 11.15 Malica

11.15 – 12.45 Nadaljevanje aktivnosti (npr. raziskovanje Zoisovega

parka)

12.45 – 13.00 Priprave na kosilo

13.00 – 13.30 Kosilo

13.30 – 15.00 Počitek, prosti čas

15.00 – 17.00 Aktivnosti v naravi (npr. izlet po Javorniškem Rovtu)

17.00 – 17.15 Malica

17.15 – 18.45 Nadaljevanje aktivnosti (npr. izlet po Javorniškem

Rovtu)

18.45 – 19.00 Priprave na večerjo

19.00 – 19.30 Večerja

19.30 – 20.00 Priprave na večerne aktivnosti

20.00 – 21.30 Večerne aktivnosti (npr. taborni ogenj, poročilo o aktivnostih, ples itd.)

21.30 – 22.00 Priprave na spanje

22.00 Spanje


150

7.2. PRIMERI AKTIVNOSTI V ŠOLI V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU

7.2.1. AKTIVNOSTI ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (ZGODOVINA)

Preglednica 75: Aktivnosti v šoli v naravi 1

PREDMET

Zgodovina

RAZRED

6. razred

AKTIVNOST

Po poteh naravne in kulturne dediščine

VSEBINA

Kulturna dediščina, Šege in navade

ČAS TRAJANJA

4 ure

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

Geografija, biologija, športna vzgoja


OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po poteh naravne in kulturne dediščine« je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu, ki traja 2 uri, se učenci odpravijo na izlet po Javorniškem Rovtu, kjer spoznajo naravno in kulturno dediščino kraja. V drugem delu učitelj ali zunanji sodelavec učencem predstavi šege in običaje, ki so značilni za Javorniški Rovt (1 ura). Nato učence razdelimo v več skupin in jim dodelimo obravnavo posameznih naravnih ali kulturnih znamenitosti. V 1 uri učenci pripravijo kratko predstavitev posamezne naravne ali kulturne znamenitosti. V večernem terminu vsaka skupina predstavi svojo naravno ali kulturno znamenitost ostalim učencem.

Izlet poteka na relaciji Pristava – Zoisov park – Mlaka – avtobusna postaja Pristava – dom gasilcev PGD Javorniški Rovt – Dom Trilobit – Pristava. Na izletu učencem predstavimo naslednje naravne in kulturne znamenitosti: Pristava, narcise, Zoisov park, spomenik padlim v NOB, fantovsko znamenje, PGD Javorniški Rovt, CŠOD (Dom Trilobit), vodna zajetja potoka Javornik in Hidroelektrarna Javorniški Rovt ter meteorološka postaja Javorniški Rovt.

151

DOSEŽENI CILJI

Učenci so zmožni:

- »na primerih iz krajevne zgodovine presojati pomen ohranjanja in varovanja kulturne dediščine ter razviti odgovoren odnos do okolja (…),

- predstaviti svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT itd.« (Kunaver in sod., 2011, str. 5),

- »pojasnijo razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina, - opišejo primere naravne in kulturne dediščine, - na primerih iz krajevne zgodovine opišejo pomen ohranjanja kulturne dediščine (…), - na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade« (Prav tam,

str. 9).

7.2.2. AKTIVNOSTI ZA 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (ZGODOVINA)


PREDMET

Zgodovina

RAZRED

9. razred

AKTIVNOST

Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne

VSEBINA

Prva svetovna vojna in mirovne pogodbe po vojni, Druga svetovna vojna, Slovenci med drugo svetovno vojno, Osvobodilna gibanja

ČAS TRAJANJA

4 ure


Geografija, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, športna vzgoja


OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne« je sestavljena iz treh delov. V prvem delu, ki traja 1 uro, učitelj učence seznani z glavnimi značilnostmi 1. in 2. svetovne vojne. V drugem delu, ki traja 2 uri, se učenci odpravijo na izlet po Javorniškem Rovtu, kjer iščejo sledi dediščine 1. in 2. svetovne vojne. Po končanem izletu učence razdelimo v tri skupine, ki v roku 1 ure pripravijo predstavitve s tematiko »1. in 2. svetovna vojna«, »1. in 2. svetovna vojna v Javorniškem Rotu« in »Dediščina 1. in 2. svetovne vojne v Javorniškem Rovtu«. Prva skupina se mora osredotočiti na glavne značilnosti 1. in 2. svetovne vojne, druga skupina se mora osredotočiti na vlogo osvobodilnega gibanja v

152

Javorniškem Rovtu, tretja skupina pa mora predstaviti spominska obeležja iz 2. svetovne vojne v Javorniškem Rovtu ter kulturno dediščino, ki je vezana na 1. in 2. svetovno vojno. V večernem terminu vsaka skupina predstavi svojo tematiko.

Izlet poteka na relaciji Pristava – avtobusna postaja Pristava – dom gasilcev PGD Javorniški Rovt – Ježkov grob – avtobusna postaja Kogovšek – Dom Trilobit – Pristava. Na izletu učencem predstavimo spomenik padlim v NOB, posamična spominska obeležja padlim v NOB (v Mlaki, Ježkov grob, »pri Bogmanu«) ter vlogo karavle pri »jezervarju« (danes Dom Trilobit).

DOSEŽENI CILJI

Učenci so zmožni:

- »izgrajevati, razširjati in poglabljati znanje o najpomembnejših dogodkih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske, regionalne in nacionalne zgodovine ter razvijati sposobnost uporabe zgodovinskih pojmov in konceptov (…),

- razviti dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razumeti zakaj se pojavijo (…),

- predstaviti svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT itd.,

- ob izgrajevanju, poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske zgodovine razvijati zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti« (Kunaver in sod., 2011, str. 5),

- »na primerih iz krajevne zgodovine presojati pomen ohranjanja in varovanja kulturne dediščine ter razviti odgovoren odnos do okolja (…),

- obsoditi zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja človekovih pravic,

- obsoditi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic« (Prav tam, str. 6), - »opišejo glavne značilnosti prve svetovne vojne (…), - opišejo glavne značilnosti druge svetovne vojne ter pojasnijo njene posledice« (Prav

tam, str. 22), - »z različnih perspektiv pojasnijo dogajanje na Slovenskem v času druge svetovne

vojne« (Prav tam, str. 23), - »primerjajo značilnosti osvobodilnih gibanj« (Prav tam, str. 25).

153

7.2.3. AKTIVNOSTI ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (GEOGRAFIJA)


PREDMET

Geografija

RAZRED

6. razred

AKTIVNOST

Izgubljeni v naravi

VSEBINA

Orientacija in upodabljanje Zemljinega površja; Orientacija na Zemljini obli, stopinjska mreža in geografska lega, orientacija v naravi in na zemljevidu; Upodabljanje Zemljinega površja, načini prikazovanja Zemljinega površja, zemljevid; Uporabimo znanje: šolska ekskurzija

ČAS TRAJANJA

4 ure


Zgodovina, športna vzgoja


OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Izgubljeni v naravi« je sestavljena iz treh delov. V prvem delu, ki traja 1 uro, učence seznanimo s kompasom, zemljevidom in uporabo kompasa. V drugem delu, ki traja 2 uri, se z učenci odpravimo na izlet po Javorniškem Rovtu. Na poti se učenci seznanijo z zgodovino ter naravno in kulturno dediščino kraja, poleg tega pa vadijo uporabo kompasa in spoznavajo alternativne možnosti orientacije. V tretjem delu imajo učenci na voljo 1 uro časa, da naredijo svoj zemljevid Javorniškega Rovta, ter nanj vrišejo pomembne stvari, ki so jih opazili na poti (npr. vodotok, cesta, spomenik itd.).

Izlet poteka na relaciji Pristava – Dom Trilobit – dom gasilcev PGD Javorniški Rovt – avtobusna postaja Pristava – Mlaka – Zoisov park – Pristava. Na izletu se učenci seznanijo z zgodovino kraja ter spoznajo osnove orientacije, CŠOD (Dom Trilobit), delovanje PGD Javorniški Rovt, fantovsko znamenje in Zoisov park.

154

DOSEŽENI CILJI

Učenci:

- »razvijajo poznavanje in razumevanje lokacij in prostorov (lokalni, regionalni, planetarni vidik), da bi bili sposobni postaviti lokalne, nacionalne in mednarodne dogodke v geografski okvir in razumeti osnovne prostorske odnose (…),

- razvijajo poznavanje in razumevanje pomembnejših geografskih pojavov in procesov v domači regiji (v domačem kraju, občini) (lokalna raven), državi (regionalna raven) in na svetu (planetarna raven) z vidika časovnih sprememb, da bi spoznali, da je vse v nenehnem spreminjanju (procesni vidik) (…),

- razvijajo spretnosti uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele, diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost),

- razvijajo spretnosti zbiranja in uporabe virov informacij s terenskimi metodami in tehnikami dela (risanje panoramskih slik, tematskih zemljevidov, kartiranje, anketiranje, merjenje idr.) (…),

- razvijajo spretnosti geografskega proučevanja in raziskovanja domače pokrajine in Slovenije ter sposobnost za uspešno vključevanje v odločanje o njunem razvoju« (Kolnik in sod., 2011, str. 6),

- »vrednote, ki prispevajo k razvijanju pozitivnih čustev do domovine, občutka pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezni do njene naravne in kulturne dediščine« (Prav tam, str. 7),

- »uporabljajo različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij, - se orientirajo na zemljevidu in gibljejo po pokrajini, - se zdravo in koristno gibljejo v naravi pri izvajanju terenskega dela in pri ekskurzijah

(…), - se usposabljajo za uporabo različni vrst zemljevidov (…), - spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi (…), - razvijajo sposobnost za osnovna proučevanja in raziskovanja pokrajine (lokalne,

regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju, - razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi

ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine« (Prav tam, str. 8), - »se orientirajo in gibljejo v naravi s kompasom in zemljevidom (…), - izdelajo svoj reliefni zemljevid in panoramsko sliko domače pokrajine (…), - obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija), - spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega

dela, - pridobivajo prostorske predstave o domačem kraju, pokrajini in državi, - spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in

spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi, - razvijajo sposobnost uporabe preprostih metod geografskega raziskovanja, kot so

merjenje, preprosta analiza, intervju, kartiranje, uporaba statističnih in drugih virov ter literature na terenu« (Prav tam, str. 9−10).

155

7.2.4. AKTIVNOSTI ZA 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (GEOGRAFIJA)


PREDMET

Geografija

RAZRED

9. razred

AKTIVNOST

Gospodarstvo in turizem v Javorniškem Rovtu

VSEBINA

Gospodarstvo

ČAS TRAJANJA

4 ure




OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Gospodarstvo in turizem v Javorniškem Rovtu« je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu, ki traja 3 ure, se učenci odpravijo na izlet po Javorniškem Rovtu, kjer spoznajo gospodarske in turistične potenciale kraja. V drugem delu, ki traja 1 uro, učence razdelimo v več skupin. Naloga vsake skupine je, da našteje in opiše čim več naravnih in kulturnih znamenitosti Javorniškega Rovta, ter izdela načrt turistične ponudbe kraja. V večernem terminu vsaka skupina predstavi svoj načrt turistične ponudbe kraja.

Izlet poteka na relaciji Pristava – Dom Trilobit – dom gasilcev PGD Javorniški Rovt – avtobusna postaja Pristava – Mlaka – Zoisov park – Pristava. Na izletu učencem predstavimo naslednje naravne in kulturne znamenitosti: CŠOD (Dom Trilobit), vodna zajetja potoka Javornik in Hidroelektrarna Javorniški Rovt, meteorološka postaja Javorniški Rovt, Medji dol, PGD Javorniški Rovt, fantovsko znamenje, Zoisov park, narcise, spomenik padlim v NOB, Pristava itd.

DOSEŽENI CILJI

Učenci:

- »razvijajo poznavanje in razumevanje pomembnejših geografskih pojavov in procesov v domači regiji (v domačem kraju, občini) (lokalna raven), državi (regionalna raven)

156

in na svetu (planetarna raven) z vidika časovnih sprememb, da bi spoznali, da je vse v nenehnem spreminjanju (procesni vidik) (…),

- razvijajo spretnosti uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele, diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost),

- razvijajo spretnosti zbiranja in uporabe virov informacij s terenskimi metodami in tehnikami dela (risanje panoramskih slik, tematskih zemljevidov, kartiranje, anketiranje, merjenje idr.) (…),

- razvijajo spretnosti geografskega proučevanja in raziskovanja domače pokrajine in Slovenije ter sposobnost za uspešno vključevanje v odločanje o njunem razvoju« (Kolnik in sod., 2011, str. 6),

- »razvijajo vrednote, ki prispevajo k razvijanju pozitivnih čustev do domovine, občutka pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezni do njene naravne in kulturne dediščine« (Prav tam, str. 7),

- »ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine (…),

- pridobljeno znanje medpredmetno poglabljajo in nadgrajujejo z interdisciplinarno ekskurzijo v izbrano naravno geografsko enoto Slovenije (…),

- naštejejo gospodarske dejavnosti in razložijo povezanost naravnih in družbenih razmer za razvoj gospodarstva (…),

- naštejejo energijske vire v Sloveniji in ovrednotijo pomen energije za človeka in družbo (…),

- vrednotijo naravno in kulturno dediščino Slovenije kot temelj za razvoj turizma« (Prav tam, str. 16−19).

157

7.2.5. AKTIVNOSTI ZA 3. LETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE (ZGODOVINA)


PREDMET

Zgodovina

RAZRED

3. letnik

AKTIVNOST

Po sledeh Napoleona, preko industrijske revolucije do šolstva

VSEBINA

Napoleonova diktatura (konec starega režima in stanovske ureditve družbe), Industrijska revolucija, Širjenje šol in pomen izobraževanja, Širjenje šol

ČAS TRAJANJA

5 ur


Geografija, športna vzgoja


OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po sledeh Napoleona, preko industrijske revolucije do šolstva« je sestavljena iz treh delov. V prvem delu, ki traja 1 uro, dijakom predstavimo osnovne značilnosti Napoleonove diktature, ter pomen industrijske revolucije in začetkov šolstva. V drugem delu, ki traja 3 ure, se dijaki odpravijo na izlet do Križovca, CŠOD-a in doma gasilcev PGD Javorniški Rovt. V tretjem delu, ki traja 1 uro, dijake razdelimo v 3 skupine. Naloga prve skupine je, da naredi kratko predstavitev Napoleonove diktature in kako je s tem povezan Javorniški Rovt, druga skupina predstavi pomen vodnih zajetij potoka Javornik v povezavi z industrijsko revolucijo, tretja skupina pa predstavi razvoj šolstva v Javorniškem Rovtu. V večernem terminu vsaka skupina predstavi svojo temo.

Izlet poteka na relaciji Pristava – Dom Trilobit – dom gasilcev PGD Javorniški Rovt – Mlaka – Križovc – Pristava. Na izletu dijake seznanimo s pomenom vodnih zajetij potoka Javornik za industrijsko revolucijo, z vlogo osnovne šole v Javorniškem Rovtu ter jim predstavimo križ na Križovcu in njegovo povezanost z Napoleonom.

158

DOSEŽENI CILJI

Dijaki:

- »pojasnijo ključne pojave in procese iz svetovne, evropske, regionalne, slovenske in krajevne zgodovine,

- razložijo in ocenijo vplive evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino (…),

- razvijajo sposobnosti časovnih in prostorskih predstav, - razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in

uporabnosti informacij in zgodovinskih virov« (Kunaver in sod., 2008, str. 8), - »razvijajo individualno, narodno in evropsko identiteto, - ocenijo pomen ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine, - razvijajo odgovoren odnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediščine«

(Prav tam, str. 9), - »ključne dogodke in pojave umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor« (Prav tam,

str. 30), - »raziščejo značilnosti industrijskega razvoja v 19. stoletju« (Prav tam, str. 33), - »ocenijo pomen širjenja mreže šol in izobraževanja« (Prav tam, str. 34), - »ocenijo pomen širjenja mreže šol in izobraževanja za Slovence« (Prav tam, str. 35).

159

7.2.6. AKTIVNOSTI ZA 4. LETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE (ZGODOVINA)


PREDMET

Zgodovina

RAZRED

4. letnik

AKTIVNOST

Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne

VSEBINA

Prva in druga svetovna vojna – totalna vojna, Nacionalni položaj slovenskega naroda, Vprašanja meja

ČAS TRAJANJA

4 ure


Geografija, športna vzgoja


OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne« je sestavljena iz treh delov. V prvem delu, ki traja 1 uro, dijake seznanimo z glavnimi značilnostmi 1. in 2. svetovne vojne ter problematiko določanja meja po vojni. V drugem delu, ki traja 2 uri, se dijaki odpravijo na izlet po Javorniškem Rovtu, kjer iščejo sledi 1. in 2. svetovne vojne. Po končanem izletu dijake razdelimo v tri skupine, ki v roku 1 ure pripravijo predstavitve s tematiko »1. in 2. svetovna vojna«, »1. in 2. svetovna vojna v Javorniškem Rotu« in »Dediščina 1. in 2. svetovne vojne v Javorniškem Rovtu«. Prva skupina se mora osredotočiti na glavne značilnosti 1. in 2. svetovne vojne, druga skupina se mora osredotočiti na vlogo osvobodilnega gibanja v Javorniškem Rovtu, tretja skupina pa mora predstaviti spominska obeležja iz 2. svetovne vojne v Javorniškem Rovtu ter kulturno dediščino, ki je vezana na 1. in 2. svetovno vojno. V večernem terminu vsaka skupina predstavi svojo tematiko.

Izlet poteka na relaciji Pristava – avtobusna postaja Pristava – dom gasilcev PGD Javorniški Rovt – Ježkov grob – avtobusna postaja Kogovšek – Dom Trilobit – Pristava. Na izletu učencem predstavimo spomenik padlim v NOB, posamična spominska obeležja padlim v NOB (v Mlaki, Ježkov grob, »pri Bogmanu«) ter vlogo karavle pri »jezervarju« (danes Dom Trilobit).

160

DOSEŽENI CILJI

Dijaki:

- »pojasnijo ključne pojave in procese iz svetovne, evropske, regionalne, slovenske in krajevne zgodovine,

- razložijo in ocenijo vplive evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino (…),

- razvijajo sposobnosti časovnih in prostorskih predstav, - razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in

uporabnosti informacij in zgodovinskih virov (…), - oblikujejo samostojne sklepe in mnenja o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih,

stališča do njih in njihove interpretacije« (Kunaver in sod., 2008, str. 8), - »ocenijo pomen ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine, - razvijajo odgovoren odnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediščine

(…), - obsodijo zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega

kršenja človekovih pravic« (Prav tam, str. 9), - »ključne dogodke, pojave in procese umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor«

(Prav tam, str. 38), - »preiščejo in primerjajo reševanje mejnih vprašanj v različnih obdobjih (…), - ključne dogodke, pojave in procese iz slovenske zgodovine 20. stoletja umestijo v

ustrezen zgodovinski čas in prostor« (Prav tam, str. 40), - »razvijajo pozitiven odnos do slovenske narodne identitete, državnosti in kulturne

dediščine« (Prav tam, str. 45).

161

7.2.7. AKTIVNOSTI ZA 1. LETNIK SPLOŠNE, KLASIČNE IN EKONOMSKE GIMNAZIJE (GEOGRAFIJA)


PREDMET

Geografija

RAZRED

1. letnik

AKTIVNOST

Po poteh naravne in kulturne dediščine

VSEBINA

Nastanek in zgradba Zemlje, Površje Zemlje, Rastlinstvo in živalstvo, Vodovje

ČAS TRAJANJA

4 ure


Zgodovina, biologija, športna vzgoja


OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po poteh naravne in kulturne dediščine« je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu, ki traja 2 uri, se z dijaki najprej odpravimo v Zoisov park, kjer jih v roku ene ure seznanimo z zgodovino in pomenom Zoisovega parka, Nature 2000 in narcis. Nato imajo dijaki na voljo eno uro časa, da v Zoisovem parku poiščejo in zapišejo čim več prvotnih (avtohtonih) in tujerodnih (alohtonih) drevesnih vrst. Vsaka drevesna vrsta v Zoisovem parku je namreč opremljena s tablico na kateri je zapisano njeno slovensko in latinsko poimenovanje. V drugem delu, ki traja 2 uri, se dijaki odpravijo do CŠOD-a, na poti do tja pa jih seznanimo z različnimi preoblikovalnimi procesi ter pomenom potoka Javornik iz vidika vodnih zajetij in Hidroelektrarne Javorniški Rovt.

Izlet poteka na relaciji Pristava – Zoisov park – Mlaka – avtobusna postaja Pristava – Dom Trilobit – Pristava. Na izletu se dijaki seznanijo z vlogo in pomenom Zoisovega parka, Nature 2000 in narcis, spoznajo različne preoblikovalne procese na območju Javorniškega Rovta, ter vrednotijo pomen vodotokov na območju Javorniškega Rovta.

162

DOSEŽENI CILJI

Dijaki:

- »pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju, - naučijo se geografsko razmišljati o pokrajinah in ljudeh (opisati izbrano pokrajino in

umestiti njen položaj in vlogo glede na državno, meddržavno in svetovno raven (npr. kisel dež, turizem, svetovno državljanstvo)« (Polšak in sod., 2008, str. 8),

- »znajo geografsko razmišljati, - razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike,

pojave in procese – tako posamezne prvine kot njihove medsebojne vzročno-posledične zveze (…),

- razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena človeka kot preoblikovalca geografskega okolja in prizadevanj družbe za vzdrževanje ravnovesja med človekovimi hotenji in naravo (…),

- usposabljajo se za prepoznavanje nujnosti sonaravnega razvoja ter odgovornosti do ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije,

- se naučijo samostojnega pridobivanja geografskega in splošnega znanja (…), - pridobivajo in razvijajo sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih

in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini« (Prav tam, str. 9),

- »s skupinskim delom, ekskurzijami in terenskim delom se naučijo prizadevati si za skupne cilje, razvijajo medosebne veščine, prevzemajo različne vloge, sodelujejo, se dogovarjajo, izražajo lastne ideje in upoštevajo različne poglede,

- probleme preučijo sami ali v skupini, pri čemer upoštevajo načela individualiziranega ali skupinskega dela, motivacije, ustvarjalnosti, radovednosti, odgovornosti (…),

- se dejavno udeležujejo ekskurzij in znajo o njih napisati ustrezno poročilo (…), - si z raziskovanjem in lastnimi pobudami pridobivajo samozaupanje do lastnih

sposobnosti, - razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi

ter spoštovanje njene naravne in kulturne dediščine (…), - privzemajo skrb za uravnoteženo rabo prostora ter ohranjanje kakovosti naravnega in

družbenega okolja za prihodnje generacije (trajnostni razvoj)« (Prav tam, str. 10), - »načrtujejo in izvedejo terensko delo, s katerim osvetlijo geografski problem (…), - v pokrajini prepoznajo značilne preoblikovalne procese, - raziskujejo površje (reliefne oblike, naklon, geomorfološki procesi …), - ugotavljajo vpliv kamninske zgradbe na površje (…), - razložijo dejavnike pri nastajanju rečnega površja« (Prav tam, str. 40), - »prepoznajo notranje in zunanje dejavnike po učinkih« (Prav tam, str. 16), - »pridobivajo veščine za prepoznavanje značilnih preoblikovalnih procesov v pokrajini, - na slikovnem gradivu in v naravi prepoznajo reliefne oblike (tako površinske kot

podzemne, prisojno in osojno stran, tipe erozije, denudacije in posledice drugih zunanjih dejavnikov) (…),

- pojasnijo procese in posledice poledenitev (…), - opišejo dejavnike procesa razvoja rečnega reliefa« (Prav tam, str. 17), - »krepijo zavedanje o pomenu varovanja naravnega rastlinstva in živalstva ter navedejo

argumente za podporo svojih trditev temu v prid v konkretnih razmerah, - prepoznavajo osnovne rastlinske in drevesne vrste (…), - na podlagi meril, ki jih sami izberejo, vrednotijo pomen voda (rek, morij, jezer,…)«

(Prav tam, str. 19).

163

7.2.8. AKTIVNOSTI ZA 4. LETNIK SPLOŠNE, KLASIČNE IN EKONOMSKE GIMNAZIJE (GEOGRAFIJA)


PREDMET

Geografija

RAZRED

4. letnik

AKTIVNOST

Raziskovanje Javorniškega Rovta

VSEBINA

Naselja, Energetika in surovine

ČAS TRAJANJA

4 ure




OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Raziskovanje Javorniškega Rovta« je sestavljena iz treh delov. V prvem delu, ki traja 1 uro, dijake seznanimo z nastankom in razvojem naselja Javorniški Rovt. V drugem delu, ki traja 2 uri, se dijaki odpravijo na izlet po Javorniškem Rovtu, kjer poleg razporeditve poselitve spoznavajo naravno in kulturno dediščino Javorniškega Rovta, poleg tega pa jim predstavimo še Hidroelektrarno Javorniški Rovt. V tretjem delu, ki traja 1 uro, dijakom razdelimo učne liste, na katerih je slika Javorniškega Rovta. Njihova naloga je, da na sliki označijo glavna območja poselitve (spodnji, srednji in zgornji del Javorniškega Rovta ter »vikend naselje«), ter napišejo glavne značilnosti poselitve Javorniškega Rovta (nastanek naselja, razporeditev poselitve, tip naselja, število prebivalcev itd.).

Izlet poteka na relaciji Pristava – Mlaka – »vikend naselje« - dom gasilcev PGD Javorniški Rovt – avtobusna postaja Kogovšek – Dom Trilobit – avtobusna postaja Pristava – Mlaka – Zoisov park – Pristava. Na izletu dijakom pojasnimo način poselitve v Javorniškem Rovtu, predstavimo jim pomen vodnih zajetij potoka Javornik in Hidroelektrarno Javorniški Rovt, ter jim predstavimo naravno in kulturno dediščino kraja (Zoisov park, fantovsko znamenje, PGD Javorniški Rovt, CŠOD (Dom Trilobit), vodna zajetja potoka Javornik itd.).

164

DOSEŽENI CILJI

Dijaki:

- »pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju (…), - naučijo se geografsko razmišljati o pokrajinah in ljudeh (opisati izbrano pokrajino in

umestiti njen položaj in vlogo glede na državno, meddržavno in svetovno raven (npr. kisel dež, turizem, svetovno državljanstvo) « (Polšak in sod., 2008, str. 8),

- »znajo geografsko razmišljati, - razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike,

pojave in procese – tako posamezne prvine kot njihove medsebojne vzročno-posledične zveze (…),

- razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena človeka kot preoblikovalca geografskega okolja in prizadevanj družbe za vzdrževanje ravnovesja med človekovimi hotenji in naravo (…),

- se naučijo samostojnega pridobivanja geografskega in splošnega znanja (…), - pridobivajo in razvijajo sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih

in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini« (Prav tam, str. 9), - »znajo zapisovati in prikazovati podatke v različnih oblikah in tehnikah (pisno,

grafično, v tabelah …) (…), - so sposobni osnovnih oblik samostojnega geografskega raziskovanja na različnih

ravneh, zlasti pa na primeru domače pokrajine/regije, naučijo se kritično vrednotiti vire in izbrati ustrezne argumente za podporo lastnih ugotovitev (z upoštevanjem njihove starosti in težavnosti problema) (…)

- se dejavno udeležujejo ekskurzij in znajo o njih napisati ustrezno poročilo (…), - si z raziskovanjem in lastnimi pobudami pridobivajo samozaupanje do lastnih

sposobnosti, - razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi

ter spoštovanje njene naravne in kulturne dediščine« (Prav tam, str. 10), - »analizirajo različne tipe podeželskih naselij v Sloveniji, - glede na teoretično znanje prepoznajo v pokrajini in na slikovnem gradivu različne

tipe naselij, - iščejo vzroke nastanka naselij in njihove zgodovinske značilnosti ter sedanje stanje

(…), - naštejejo najpomembnejše HE v Sloveniji in vrednotijo izkoriščenost vodnih

zmogljivosti slovenskih rek v primerjavi z zmogljivostjo vod v evropskih državah, npr. v Veliki Britaniji, Švici, na Norveškem idr.« (Prav tam, str. 33).

165

8. POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ

V diplomskem delu smo si postavili dve delovni hipotezi:

1. Javorniški Rovt s svojimi geografskimi značilnostmi in zgodovino ponuja možnosti za izvajanje šole v naravi.

2. Učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije, je mogoče doseči na primeru šole v naravi v Javorniškem Rovtu.

8.1. POTRDITEV ALI ZAVRNITEV PRVE HIPOTEZE

V prvem delu diplomskega dela smo podrobno opisali glavne geografske in zgodovinske značilnosti Javorniškega Rovta (sklop 2. fizičnogeografske značilnosti Javorniškega Rovta, sklop 3. družbenogeografske značilnosti Javorniškega Rovta in sklop 4. naravna in kulturna dediščina Javorniškega Rovta).

V 2. sklopu smo opisali lego Javorniškega Rovta ter geološke, geomorfološke, pedološke, podnebne in hidrološke značilnosti, sledil je pregled zgodovinskega razvoja širšega območja Javorniškega Rovta s poudarkom na rudarstvu in železarstvu ter opis nastanka in razvoja samega naselja (3. sklop). V 4. sklopu smo predstavili naravno in kulturno dediščino, šege in običaje ter tematske poti v Javorniškem Rovtu in okolici.

Ugotovljeno je bilo, da specifične geografske značilnosti ter bogata naravna in kulturna dediščina Javorniškega Rovta predstavljajo odlično izhodišče za izvajanje šole v naravi, zato je bila prva hipoteza »Javorniški Rovt s svojimi geografskimi značilnostmi in zgodovino ponuja možnosti za izvajanje šole v naravi« POTRJENA.

8.2. POTRDITEV ALI ZAVRNITEV DRUGE HIPOTEZE

V tretjem delu diplomskega dela smo podrobno proučili učne načrte za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije (sklop 6. učni cilji pri pouku zgodovine in geografije v učnih načrtih), ter podali primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu (sklop 7. primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu).

V 6. sklopu smo na podlagi učnih načrtov podrobno proučili učne cilje in vsebine pri pouku zgodovine v osnovni šoli, učne cilje in vsebine pri pouku geografije v osnovni šoli, učne cilje in vsebine pri pouku zgodovine v srednji šoli (splošna gimnazija) ter učne cilje in vsebine pri pouku geografije v srednji šoli (splošna, klasična in ekonomska gimnazija).

Na podlagi učnih načrtov za osnovne in srednje šole pri pouku zgodovine in geografije smo preverili kateri učni cilji so pri izvajanju šole v naravi v Javorniškem Rovtu dosegljivi z vsebinami o Javorniškem Rovtu, ki so opisane v 2., 3. in 4. sklopu diplomskega dela. Ugotovljeno je bilo, da je pri izvajanju šole v naravi v Javorniškem Rovtu mogoče doseči

166

večino splošnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih za zgodovino in geografijo v osnovni in srednji šoli (splošna, klasična in ekonomska gimnazija), ter da je izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu bolj primerno za osnovne šole. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je doseganje operativnih ciljev najbolj uresničljivo in smiselno v 6. in 9. razredu osnovne šole (pri pouku zgodovine in geografije), v 3. in 4. letniku srednje šole (pri pouku zgodovine) ter 1. in 4. letniku srednje šole (pri pouku geografije). Druga hipoteza »Učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije, je mogoče doseči na primeru šole v naravi v Javorniškem Rovtu« je bila POTRJENA. Na podlagi druge hipoteze je bil nato predstavljen primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu.

167

9. SKLEP

Javorniški Rovt s svojo lego v zahodnih Karavankah na severozahodu Slovenije ter specifičnimi geološkimi, geomorfološkimi, pedološkimi, podnebnimi in hidrološkimi značilnostmi predstavlja odličen kraj za izvajanje šole v naravi. Vendar pa kraj sam po sebi ni zanimiv samo zaradi fizičnogeografskih značilnosti, saj nam ponuja tudi izjemno bogato in zanimivo zgodovino, ki je povezana z razvojem rudarstva in železarstva na širšem območju, prav tako pa tu najdemo številne primere naravne in kulturne dediščine, med katere sodijo Zoisov park, Javorniški slapovi, narcise, Pristava, vodna zajetja potoka Javornik, hidroelektrarna Javorniški Rovt, številna znamenja itd. Javorniški Rovt je zanimiv tudi zaradi številnih tematskih poti, ki se nahajajo v širši okolici kraja, ter zaradi svojih zanimivih šeg in navad, ki so se razvile kot posledica nekoliko bolj odročne lege od bližnjih kulturnih centrov na Koroški Beli in Jesenicah. Zato je primeren za šolo v naravi za osnovne in srednje šole.

Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika dela z učenci ali dijaki. Njeno bistvo je v tem, da poteka nekje v naravi, stran od domačega območja šolanja oziroma stran od urbanih naselij. Šola v naravi predstavlja izkustveno učenje preko konkretnih izkušenj, ki je kot tako izjemno primerno za učence ali dijake, saj se lahko učijo preko lastnih izkušenj, poleg tega pa šola v naravi predstavlja pokrajino samo, ki tako postane predmet in cilj raziskovanja, ki je vezano predvsem na terensko delo. Učni načrt predstavlja osnovo za načrtovanje letnega učnega procesa s strani učiteljev. V učnih načrtih so opredeljeni splošni in operativni učni cilji, ki jih morajo doseči učenci ali dijaki pri posameznih predmetih. Prav zato je pomembno, da učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri posameznih predmetih, dosežemo tudi pri izvajanju šole v naravi, saj šola v naravi v bistvu predstavlja alternativno obliko pouka, ki poteka izven šolskih zidov.

Večino splošnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih za zgodovino in geografijo v osnovni in srednji šoli (splošna, klasična in ekonomska gimnazija), je mogoče doseči pri izvajanju šole v naravi v Javorniškem Rovtu. Vsebine o Javorniškem Rovtu so bolj primerne za doseganje operativnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne šole, zato je tudi izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu bolj primerno za osnovne šole.

Vsebine o Javorniškem Rovtu so najbolj primerne za doseganje operativnih ciljev v 6. in 9. razredu osnovne šole pri predmetih zgodovina in geografija, za doseganje operativnih ciljev v 3. in 4. letniku srednje šole (splošna gimnazija) pri predmetu zgodovina ter za doseganje operativnih ciljev v 1. in 4. letniku srednje šole (splošna, klasična in ekonomska gimnazija) pri predmetu geografija.

Tekom pisanja diplomskega dela smo potrdili obe postavljeni hipotezi, torej da »Javorniški Rovt s svojimi geografskimi značilnostmi in zgodovino ponuja možnosti za izvajanje šole v naravi« in da »Učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije, je mogoče doseči na primeru šole v naravi v Javorniškem Rovtu«.

Prav tako je bilo ugotovljeno, da se šola v naravi v Javorniškem Rovtu že izvaja, in sicer v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) – Dom Trilobit, naš namen pa je bil ponuditi alternativno možnost izvajanja šole v naravi, ki bi se izvajala na Pristavi, kjer se

168

nahaja edini primeren objekt, ki zadostuje standardom za izvajanje šole v naravi. S potrditvijo obeh delovnih hipotez je bilo omogočeno nadaljnje pisanje diplomskega dela, kjer smo predstavili urnik in primere aktivnosti po posameznih razredih (osnovna ali srednja šola) in predmetih (zgodovina ali geografija) za šolo v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije. Aktivnosti smo zasnovali tako, da učenci in dijaki tekom šole v naravi opravljajo različne naloge, preko katerih se na podlagi lastnih izkušenj dokopljejo do ugotovitev, poleg tega pa sami aktivno sodelujejo v učnem procesu. Učenci in dijaki morajo najprej pri izvajanju določene aktivnosti opazovati številne pojave, procese, naravne in kulturne znamenitosti, ter pozorno poslušati razlage o njih in o zgodovini kraja, saj so naloge, ki sledijo vezane na predhodno izvedene aktivnosti. V 6. razredu osnovne šole pri pouku zgodovine morajo učenci pri aktivnosti »Po poteh naravne in kulturne dediščine« pripraviti predstavitev posameznih naravnih in kulturnih znamenitosti v Javorniškem Rovtu, v 9. razredu osnovne šole pri pouku zgodovine morajo učenci pri aktivnosti »Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne« pripraviti predstavitve na temo 1. in 2. svetovna vojna, 1. in 2. svetovna vojna v Javorniškem Rovtu in dediščina 1. in 2. svetovne vojne v Javorniškem Rovtu, v 6. razredu osnovne šole pri pouku geografije morajo učenci pri aktivnosti »Izgubljeni v naravi« narediti lasten zemljevid Javorniškega Rovta, v 9. razredu osnovne šole pri pouku geografije morajo učenci pri aktivnosti »Gospodarstvo in turizem v Javorniškem Rovtu« našteti ter opisati čim več naravnih in kulturnih znamenitosti Javorniškega Rovta ter izdelati načrt turistične ponudbe kraja, v 3. letniku splošne gimnazije pri pouku zgodovine morajo dijaki pri aktivnosti »Po sledeh Napoleona, preko industrijske revolucije do šolstva« predstaviti glavne značilnosti Napoleonove diktature, pomen vodnih zajetij potoka Javornik ter razvoj šolstva v Javorniškem Rovtu, v 4. letniku splošne gimnazije pri pouku zgodovine morajo dijaki pri aktivnosti »Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne« pripraviti predstavitve na temo 1. in 2. svetovna vojna, 1. in 2. svetovna vojna v Javorniškem Rovtu in dediščina 1. in 2. svetovne vojne v Javorniškem Rovtu, v 1. letniku splošne, klasične in ekonomske gimnazije pri pouku geografije morajo dijaki pri aktivnosti »Po poteh naravne in kulturne dediščine« poiskati in zapisati čim več prvotnih in tujerodnih drevesnih vrst, ki se nahajajo v Zoisovem parku, v 4. letniku splošne, klasične in ekonomske gimnazije pri pouku geografije morajo dijaki pri aktivnosti »Raziskovanje Javorniškega Rovta« napisati glavne značilnosti Javorniškega Rovta ter na sliki Javorniškega Rovta označiti glavna območja poselitve. Izvajanje posameznih aktivnosti je namenjeno predvsem doseganju splošnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih, medtem ko so naloge namenjene predvsem doseganju operativnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih

Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, ki učencem in dijakom ponuja možnost aktivnega sodelovanja v učnem procesu na podlagi izkustvenega učenja. Prav zato je šola v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije primerna tako za osnovne kot srednje šole, saj kraj s svojo specifično zgodovino in lego ponuja možnost spoznavanja okolja, v okviru šole v naravi pa je mogoče izvajanje številnih aktivnosti. Z natančno analizo učnih načrtov za osnovne in srednje šole pri predmetih zgodovina in geografija smo določili smernice za izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije. Pomen šole v naravi v Javorniškem Rovtu je predvsem v tem, da učencem in dijakom ponuja alternativno možnost učnega procesa, ki temelji na terenskem delu in izkustvenem učenju. Šola v naravi ima vzgojno-izobraževalni pomen, vendar pa jo učenci in dijaki ne zaznavajo kot klasičen učni proces, ki poteka v šolskih ustanovah, zato so bolj dovzetni za sodelovanje ter doseganje in nadgrajevanje znanja pri pouku zgodovine in geografije. Javorniški Rovt tako s svojo bogato zgodovino, lego v specifičnem okolju, dostopnostjo in prenočitvenimi objekti nudi idealne pogoje za izvajanje šole v naravi pri pouku zgodovine in geografije.

169

Šola v naravi v Javorniškem Rovtu se že izvaja v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, vendar pa je le ta nekoliko odmaknjen iz samega centra dogajanja v Javorniškem Rovtu. Izvajanje šole v naravi je tako vezano predvsem na bližino centra, zato bi bilo v prihodnosti smiselno razmišljati o razširitvi ponudbe, ki bi jo lahko navezali na aktivnosti, ki so opisane v tem diplomskem delu, poleg tega pa bi k sodelovanju lahko pritegnili tudi lokalno prebivalstvo, ki trenutno v ponudbo šole v naravi v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ni vključeno. V kolikor to ne bi bilo mogoče oziroma ne bi bilo interesa se kot alternativna možnost ponuja izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu, ki ne bi bila vezana samo na predmeta zgodovine in geografije, kot je opisano v tem diplomskem delu. Center izvajanja šole v naravi v Javorniškem Rovtu, ali protiutež Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, bi tako lahko postala Pristava s svojimi prenočitvenimi kapacitetami in opisanimi aktivnostmi.

170

10. CONCLUSION

With its location in the west part of Karavanke mountain range in northwest Slovenia and its specific geological, geomorphological, pedological, climatic and hydrological features, Javorniški Rovt is perfect for educating pupils outdoors. But this place is not interesting only for its physical geographical features; it also offers rich and interesting historical insight, linked to mining and iron industry development in the settlement and surroundings. This is also a place of numerous examples of natural and cultural heritage landmarks, which include the Zois park, the Javornik waterfalls, daffodils, the Pristava lodge, water reservoirs of the Javornik stream, the hydroelectric power plant Javorniški Rovt, numerous stone plaques etc. Javorniški Rovt is also interesting because of the large number of theme paths located in the nearby surrounding of the settlement and also because of its interesting customs and traditions, developed as a consequence of having a slightly remote location with reference to nearby cultural centres at Koroška Bela and Jesenice. That is why it is suitable for outdoor education camps for primary and secondary schools.

Outdoor education camp is a special educational form of working with pupils. The basis of this method is the location: the camp has to be carried out in the heart of nature, away from the pupils’ everyday schooling area, in other words in a non-urban environment. Outdoor education is represented by experiential learning with actual experiences and is incredibly suitable for pupils, as they can gain knowledge with the “learning-by-doing” method. The outdoor education method also presents the landscape as a research subject and goal, linked primarily to field work. A curriculum is the basis for yearly educational process planning, composed by teachers. In the curriculums the general and operational educational objectives, that need to be achieved by pupils within individual subjects, are defined. It is therefore important that the educational objectives, included in the curriculums of individual subjects for primary and secondary schools, are also achieved within the framework of outdoor educational camps, as this educational method represents an alternative form of teaching, executed outside of the school facilities.

As a part of the outdoor education camp at Javorniški Rovt, most of the general goals from the history and geography curriculums for primary and secondary schools (general, classical grammar school and grammar school with specialisation in economy) can be achieved. The contents of Javorniški Rovt are more suitable for achieving operational objectives, listed in curriculums for primary schools; therefore an outdoor educational camp in Javorniški Rovt is more suitable for primary schools.

The contents of Javorniški Rovt are principally suitable for achieving operational objectives for the 6th and 9th grade of primary school in history and geography, for achieving operational objectives for the 3rd and 4th grade of secondary school (general grammar school) in history and for achieving operational objectives for the 1st and 4th grade of secondary school (general, classical grammar school and grammar school with specialisation in economy) in geography.

During the process of creating this thesis, both hypotheses were confirmed: “With its geographical features and history the settlement of Javorniški Rovt offers numerous possibilities for outdoor education” and “The educational objectives, defined in curriculums for primary and secondary schools could be achieved based on an example of outdoor education camp at Javorniški Rovt”.

171

It has also been established that an example of outdoor education in Javorniški Rovt already takes place in the Centre for School and Outdoor Education (CŠOD): in the Trilobit residential centre. The aim was to offer an alternative for executing the mentioned type of education at Pristava, where the only suitable facilities in line with the standards for outdoor education activities implementation are located. As both working hypotheses were confirmed, the writing of the thesis further on was enabled, where the timetable and examples of activities by individual classes (primary or secondary school) and by individual subjects (history or geography) for an outdoor education camp located at Javorniški Rovt with history and geography as the two main topics were presented. The activities were planned in such a way that the pupils have to complete different tasks during the camp, in that time they reach the necessary findings based on personal experiences and meanwhile they are actively participating in the educational process. With carrying out individual activities, pupils need to monitor numerous phenomena, processes, natural and cultural attractions and carefully listen explanations about the latter and about the history of the place, because the following tasks are connected to the beforehand executed activities. As a part of the “Path of Natural and Cultural Heritage (Po poteh naravne in kulturne dediščine)” activity in the 6th grade history class of primary school, pupils have to prepare a presentation of individual natural and cultural attractions of Javorniški Rovt; as a part of the “Trails of World Wars 1 and 2 (Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne)” activity in the 9th grade history class, pupils need to set up a presentation about the world wars 1 and 2 in Javorniški Rovt and about the Javorniški Rovt heritage of both wars; as a part of the “Lost in Nature (Izgubljeni v naravi)” activity in the 6th grade geography class, pupils have to create their own map of Javorniški Rovt; as a part of the “Economy and Tourism of Javorniški Rovt (Gospodarstvo in turizem v Javorniškem Rovtu)” activity in the 9th grade geography class, pupils have to list and describe as many natural and cultural attractions of Javorniški Rovt as possible and create an offer for tourists, visiting this settlement; as a part of the “Times of Napoleon, Industrial Revolution and Education Development (Po sledeh Napoleona, preko industrijske revolucije do šolstva)” activity in the 3rd grade history class of general grammar school, pupils need to present the main features of the Napoleon dictatorship, the meaning of the water reservoirs of the Javornik creek and the development of schooling in Javorniški Rovt; as a part of the “Trails of World Wars 1 and 2 (Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne)” activity in the 4th grade history class of general grammar school, pupils need to set up a presentation about the world wars 1 and 2, about both world wars in Javorniški Rovt and about the Javorniški Rovt heritage of both wars; as a part of the “Path of Natural and Cultural Heritage (Po poteh naravne in kulturne dediščine)” activity in the 1st grade geography class of general, classical grammar school and grammar school with specialisation in economy, pupils need to find and list as many original and non-native tree species, located at the Zois Park, as possible; as a part of the “Exploring Javorniški Rovt (Raziskovanje Javorniškega Rovta)” activity in the 4th grade geography class of general, classical grammar school and grammar school with specialisation in economy, pupils have to list the main features of Javorniški Rovt and mark the main areas of population density in Javorniški Rovt. Carrying out of individual activities is mostly a part of achieving general goals, listed in curriculums, and the tasks are primarily intended for executing operational objectives, listed in curriculums.

Outdoor education camp is a special educational method offering a chance of active participation of pupils in the learning process based on experiential learning. That is why outdoor education at Javorniški Rovt with history and geography as the two main topics is suitable for primary and also secondary schools, as the location with its specific history and geographical position offers the possibility of carrying out environment studies and different activities. With a detailed analysis of the primary and secondary school curriculums in history and geography the guidelines for outdoor education at Javorniški Rovt based on history and

172

geography were defined. The basis of organizing an outdoor education camp at Javorniški Rovt is mainly connected to offering an alternative educational method to pupils, based on field work and experiential learning. Teaching in the outdoors is an educational method, but the pupils do not perceive it as a classical learning process that takes place in schools, so they are prepared to cooperate more, to learn and upgrade the knowledge from their history and geography lessons. With its rich history, specific geographical position, accessibility and overnight accommodation, Javorniški Rovt offers the perfect conditions for teaching history and geography outdoors.

Outdoor education already takes place in Javorniški Rovt in the Centre for School and Outdoor Education, but the facilities are located somewhat outside the area with the main activities of Javorniški Rovt. Organizing an outdoor education camp is primarily linked to the vicinity of the centre, so it would be wise to consider expanding the existing offer, which could be connected to the activities, described in this thesis. Also the local community could become a part of the activities, as it is currently not the case with the Centre for School and Outdoor Education. If this is not possible or the local community is not interested, the alternative option is the outdoor education at Javorniški Rovt that is not based only on history and geography, as is the case with the example of this thesis. The Pristava lodge with its overnight accommodation offer and the descried activities could become an outdoor educational centre and simultaneously a counterweight to the Centre for School and Outdoor Education.

173

11. SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC

11.1. SEZNAM SLIK

Slika 1: Javorniški Rovt iz Boncle ........................................................................................... 12

Slika 2: Klimogram Planine pod Golico za obdobje 1977−2006 ............................................. 16

Slika 3: Rečna mreža v občini Jesenice ................................................................................... 17

Slika 4: Narcisa ........................................................................................................................ 30

Slika 5: Fantovsko znamenje na Pristavi .................................................................................. 40

Slika 6: Križ na Križovcu ......................................................................................................... 42

Slika 7: Znamenje pod Sečami ................................................................................................. 43

Slika 8: »Vleka ploha« ............................................................................................................. 45

Slika 9: Postavljanje šrange ...................................................................................................... 46

Slika 10: Podolžni profil trase »Tura pod Golico« .................................................................. 51

Slika 11: Shema definicije šole v naravi .................................................................................. 54

Slika 12: Domovi CŠOD .......................................................................................................... 72

Slika 13: CŠOD – Dom Trilobit v Javorniškem Rovtu ............................................................ 75

174

11.2. SEZNAM PREGLEDNIC

Preglednica 1: Povprečna mesečna količina padavin v Javorniškem Rovtu za obdobje 1961-2011 .......................................................................................................................................... 16

Preglednica 2: Število prebivalstva v Javorniškem Rovtu ....................................................... 23

Preglednica 3: »Vražja tura« .................................................................................................... 50

Preglednica 4: Opredeljevanje učiteljev geografije o prednostih in slabostih pri izvajanju pouka geografije v naravi v objavljenih prispevkih v reviji Geografija v šoli za obdobje 1995-2005 .......................................................................................................................................... 64

Preglednica 5: Prednosti in pomanjkljivosti medpredmetnih povezav .................................... 80

Preglednica 6: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 1 ................................................................... 86




Preglednica 10: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 5 ................................................................. 90





Preglednica 15: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 10 ............................................................... 92










Preglednica 25: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 20 ............................................................. 102







175




































176








Preglednica 74: Urnik šole v naravi ....................................................................................... 149

Preglednica 75: Aktivnosti v šoli v naravi 1 .......................................................................... 150








177

12. SEZNAM VIROV IN LITERATURE

• 50 let Planinskega društva Javornik – Koroška Bela. 1996. Jesenice, Planinsko društvo Javornik – Koroška Bela, 112 str.

• ARSO. URL: http://www.arso.si/ (Citirano 1. 12. 2014).

• Bobnar, M., 2008. Medpredmetno povezovanje matematike, naravoslovja in tehnike. V: Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl-Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, T. (ur.). Učitelj v vlogi raziskovalca. Akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, str. 181−196.

• Božič, B., 1988. Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941. Ljubljana, Gasilska zveza Slovenije, 297 str.

• Brinovec, S., 2004. Kako poučevati geografijo. Didaktika pouka. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 297 str.

• Brodnik, V., Popovič Lozar, G., Krivec Čarman, D., Stergar, T., Burjak, M., Bizjak, S., Globočnik, M., Gerden, V., Zgaga, S., 2010. Posodobitev pouka v gimnazijski praksi. Zgodovina. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 260 str. URL: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20gimnazijski%20praksi%20ZGODOVINA/ (Citirano 20. 2. 2015).

• Buser, S., 1980. Osnovna geološka karta SFRJ. Beograd, Zvezni geološki zavod, 62 str.

• Buser, S., 1991. Vodnik po slovenski geološki poti. Ljubljana, Geološki zavod, 122 str.

• Cencič, M., Cencič, M., 1992. Dodiplomsko praktično usposabljanje učiteljev. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, 75 str.

• Čušin, B., 1990. O zgodovini župnijske cerkve na Koroški Beli. Železar, 29, (23. 8. 1990), str. 4.

• Dom Trilobit, URL: http://www.csod.si/dom/trilobit (Citirano 22. 1. 2015).

• Domovi CŠOD. URL: http://www.csod.si/dom (Citirano 2. 2. 2015).

• Fabjan, V., 2010. Kako v pouk vpeljati čim več medpredmetnih povezav. V: Polšak, A. (ur.). Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Geografija. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 136−140.

• Frim, D., Sardinšek, N., 2005. Medpredmetne povezave pri obravnavanju vodovja na Ptujskem polju. V: Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, str. 158−164.

• Gaberšček, P., 2014. Onesnaženost okolja v jeseniški občini v zadnjih desetletjih. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 96 str.

• Gajškova pot. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/tematske-poti (Citirano 20. 12. 2014).

• Geister, I., Jamnik, P., Kerštajn, A., Leben, N., Pamić, R., Sagadin, M. Turistični vodnik po občini Jesenice. 1998. Jesenice, Občina, 81 str.

178

• Geografija. 2001.Tržič, Učila International, 682 str.

• Golub, Z., Gumilar, M., 2003. Na poti proti morju in soncu. Poletna šola v naravi. Nova Gorica, Melior, 60 str.

• Gregorčič, B., 2005. Šola v naravi v evropskem prostoru in položaj Slovenije v njem. V: Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, str. 56−61.

• Gros, J., 2005. Zakaj, kako v šolo v naravi. V: Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, str. 288−296.

• Heberle Perat, M., 1994. Na sončni strani Karavank. Ljubljana, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, 94 str.

• Hidroelektrarna Javorniški Rovt. URL: http://www2.arnes.si/~krcsod2s/ucna_pot_T12.htm (Citirano 15. 12. 2014).

• Hodnik Čadež, T., 2008. Učitelj kot raziskovalec medpredmetnega povezovanja. V: Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl-Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, V. (ur.). Učitelj v vlogi raziskovalca. Akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, str. 131−149.

• Ilijev, K., 2010. Možnosti turističnega razvoja v občini Jesenice. Diplomsko delo. Maribor, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 139 str.

• Javorniški Rovt. URL: http://kraji.eu/slovenija/javorniski_rovt/slo (Citirano 10. 12. 2014).

• Jeklo in ljudje. 1969. 2. izd. Jesenice, Skupščina občine Jesenice, 309 str.

• Jesenek, M., 2005. Medpredmetno povezovanje oz. interdisciplinarni pristop poučevanja v naravi. V: Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, str. 62−67.

• Jezero Javorniški Rovt. URL: http://www2.arnes.si/~krcsod2s/ucna_pot_T2.htm (Citirano 15. 12. 2014).

• Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli?. 2014. Jesenice, Ljudska univerza, 86 str.

• Karba, P., 2008. Medpredmetno povezovanje na področju družboslovnih predmetov v osnovni šoli. V: Turk Škraba, M. (ur.). Fleksibilni predmetnik. Pot do večje avtonomije, strokovne odgovornosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 190−196.

• Klinar, A., 2014. Fantovsko znamenje na Pristavi (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški Rovt.

• Klinar, A., 2014. Križ na Križovcu (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški Rovt.

• Klinar, A., 2014. Narcisa (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški Rovt.

• Klinar, A., 2014. »Vleka ploha« (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški Rovt.

• Klinar, A., 2014. Znamenje pod Sečami (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški Rovt.

179

• Klinar, K., Železnikar, U., 2013. Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Blejska Dobrava, Hrušica, Javorniški Rovt, Koroška Bela, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Potoki, Prihodi in Slovenski Javornik. Jesenice, Občina, 27 str.

• Klinar, K., 2007. Valorizacija degradiranih površin v občini Jesenice. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 118 str.

• Kolar, S., 2012. Model izvedbe poletne šole v naravi. Diplomsko delo. Ljubljana, Fakulteta za šport, Oddelek za geografijo, 122 str.

• Kolbezen, P., Pristov, J., 1998. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 98 str.

• Kolenc Kolnik, K., 2005. Didaktična vrednost učenja v naravi. Primer geografija. V: Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, str. 30.

• Kolesarski izleti in kolesarjenje. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/aktivnosti/item/631-kolesarski-izleti (Citirano 20. 12. 2014).

• Kolman, N., 2014. Žvabova gostilna. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.). Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 77.

• Kolnik, K., Otič, M., Cunder, K., Oršič, T., Lilek, D., 2011. Učni načrt. Program osnovna šola.Geografija. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 39 str. URL: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_geografija.pdf (Citirano 3. 3. 2015).

• Komljanc, N., Lipovšek, I., Cankar, F., 2001. Šola v naravi za devetletno osnovno šolo: koncept. Ljubljana, MŠŠ, 8 str. URL: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Sola__v__naravi.pdf (Citirano 2. 2. 2015).

• Konobelj, T., 2006. Javorniški Rovt: [tekst za kviz osnovnih in srednjih šol občine Jesenice, 15. marec 2004]. 2. izd. Jesenice, Občina, Gornjesavski muzej, 35 str.

• Konobelj, T., 2014. O Javorniškem Rovru. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.). Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 5−22.

• Krajevna skupnost Slovenski Javornik - Koroška Bela. URL: http://www.ks-sjkb.si/ (Citirano 15. 11. 2014).

• Krajevni leksikon dravske banovine. Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana, Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, 715 str.

• Kristan, S., 1998. Šola v naravi. Radovljica, Didakta, 210 str.

• Kunaver V., Brodnik, V., Gaber, B., Potočnik, D., Gabrič, A., Šifrer, M., Rode, M., Tawitian, E., Miranda Razpotnik, J., 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Zgodovina. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 45 str. URL: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_zgodovina.pdf (Citirano 3. 3. 2015).

180

• Kunaver, V., Gabrič, A., Brodnik, V., Razpotnik, J., Valič, A., Radosavljevič, B., Glaser Tehovnik, M., Bizjak, S., Zgaga, S., Globčnik, M., Globočnik, J., 2008. Učni načrt. Zgodovina. Gimnazija. Splošna gimnazija. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 61 str. URL: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2011/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_zgodovina_280_ur_gimn.pdf (Citirano 7. 3. 2015).

• Lake, C., 1994. Integrated Curriculum. URL: http://educationnorthwest.org/sites/default/files/integrated-curriculum.pdf (Citirano 18. 2. 2015).

• Lovrenčak, F., 1994. Pedogeografija. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo, 187 str.

• Marentič Požarnik, B., 1987. Nova pota v izobraževanju učiteljev. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 154 str.

• Markovčič, M., Primožič, T. 2006. Na podeželju. Etnološke raziskave na območju vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana. Ljubljana, Mestna občina, Oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem, Služba za kmetijstvo in upravne zadeve, CIZA, Zavod za razvoj podeželja, 302 str.

• Mestni promet Jesenice. URL: http://www.alpetour.si/mestni-promet-jesenice (Citirano 10. 12. 2014).

• Močnik, M., 2014. Trajnostni turizem kot razvojna možnost Planine pod Golico. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 81 str.

• Mohorič, I., 1969. Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem. 1. del. Doba samoniklega gospodarstva. Od pradob do ugasnitve plavžev in opustitve rudarjenja na Karavankah). Ljubljana, Mladinska knjiga, 434 str.

• Nadbath, M., 2001. Meteorološka postaja v Javorniškem Rovtu. Mesečni Bilten, 2001, 8, 1, str. 17−18.

• Naravoslovna in rudarska učna pot. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/tematske-poti (Citirano 20. 12. 2014).

• Natura 2000 v Sloveniji. URL: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=45 (Citirano 10. 1. 2015).

• Natura 2000. URL: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=44 (Citirano 10. 1. 2015).

• Noč, B., 2014. Ne smemo pozabiti. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.). Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 64−65.

• Noč, S., 2014. Pri Rezervarju. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.). Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 62−63.

• Ogrin, D., Plut, D., 2010. Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo, 246 str.

• Ogrin, M., Ogrin, D., Bunčič, G., Kozina, E., Rodman, N., Vengar, R., Močnik, M., Smolej, A., 2009. Študija klimatskih razmer za oceno smotrnosti širjenja smučišča

181

Španov vrh nad Jesenicami in bioklimatska študija za območje Planine pod Golico. Raziskovalna naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 84 str.

• Opravž, L., 2010. Geografska učna pot skozi Krajevno skupnost Senovo. Diplomsko delo. Maribor, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 167 str.

• Osnovna šola. URL: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/osnovna_sola/ (Citirano 3. 3. 2015).

• Pavlič Škerjanc, K., 2008. Integrativni kurikul ali kako povezati razdrobljeno. V: Polšak, A. (ur.). Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Geografija. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 176−182.

• Pavlič Škerjanc, K., 2010. Smisel in sistem kurikularnih povezav. V: Rutar Ilc, Z., Pavlič Škerjanc, K. (ur.). Medpredmetne in kurikularne povezave. Priročnik za učitelje. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 19−70.

• Peternel, U., 2011. Tematsko igrišče na Pristavi. Jeseniške novice, 2011, 17, str. 1.

• Pevec, M., 2011. Geografska učna pot skozi Podčetrtek in Olimje. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 170 str.

• Plut, D., 2000. Geografija vodnih virov. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 281 str.

• Pogrebna služba JEKO-IN. URL: http://pogrebna.jeko-in.si/pokopalisca_bd.html (citirano: 20. 12. 2014).

• Pohodništvo. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/aktivnosti/item/235-pohodnistvo (Citirano 20. 12. 2014).

• Polšak, A., Dragoš, A., Brodnik, V., Razpotnik, J., Valič, A., Radosavljevič, B., Glaser Tehovnik, M., Resnik Planinc, T., Škof, U., 2008. Učni načrt. Geografija. Gimnazija. Splošna, klasična, ekonomska gimnazija. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 61 str. URL: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2011/programi/media/pdf/un_gimnazija/geografija_spl_gimn.pdf (Citirano 7. 3. 2015).

• Potočnik, P., 2008. Izkustveno učenje pri pouku geografije v gimnaziji. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelke za geografijo, 131 str.

• Praprotnik, N., 1999. Ob 200-letnici smrti botanika Karla Zoisa (1756 – 1799). Muzejski časopis, 5, (10. november 1999), str. 2.

• Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt: 1988 - 1998. 1998. Javorniški Rovt, Prostovoljno gasilsko društvo, 25 str.

• Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt: 1988 - 2008. 2008. Javorniški Rovt, Prostovoljno gasilsko društvo, 50 str.

• Radanovič, A., 2009. Terensko delo pri pouku družbe. Diplomsko delo. Maribor, Pedagoška fakulteta, Oddelek za razredni pouk, 113 str.

• Ramovš, A., 1978. Okamnelo življenje v jeseniškem prostoru. Ljubljana, Tehniški muzej Železarne Jesenice, 84 str.

• Ramovš, A., 1983. Slapovi v Sloveniji. Ljubljana, Slovenska matica, 292 str.

182

• Razinger, M., 2014. Znamenja ob poti. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.). Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 83−85.

• Razvoj šole v naravi. URL: http://www.csod.si/stran/razvoj-sole-v-naravi (Citirano 2. 2. 2015).

• Rutar Ilc, Z., 2010. Medpredmetne in kurikularne povezave v kontekstu učnociljnega in procesnega načrtovanja in izvajanja pouka. V: Rutar Ilc, Z., Pavlič Škerjanc, K. (ur.). Medpredmetne in kurikularne povezave. Priročnik za učitelje. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 71−110.

• Sicherl-Kafol, M., 2008. Procesni in vsebinski vidiki medpredmetnega povezovanja. V: Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl-Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, T. (ur.). Učitelj v vlogi raziskovalca. Akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, str. 112−130.

• Sistem vodnih zajetij. URL: http://www2.arnes.si/~krcsod2s/ucna_pot_T3.htm (Citirano 15. 12. 2014).

• Slovenska geološka pot. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/tematske-poti (Citirano 20. 12. 2014).

• Slovenska planinska pot. URL: http://www.pzs.si/vsebina.php?pid=58 (Citirano 20. 12. 2014).

• Smolej, A., 2013. Javorniški Rovt iz Boncle (osebni vir, 14. 12. 2014). Javorniški Rovt.

• Splošni cilji šole v naravi. URL: http://www.csod.si/stran/splosni-cilji (Citirano 2. 2. 2015).

• Statistični podatki o Javorniškem Rovtu. URL: http://www.stat.si/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=JAVORNI%8AKI%20ROVT&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=1393 (Citirano 12. 12. 2014).

• Šranganje. URL: http://www.culturalcapitalcounts.eu/index.php/sl/nesnovna-kulturna-dediscina?area=5&category=0&country=0&search_string=&sent=1&detail=50 (Citirano 20. 1. 2015).

• Štemberger, V., 2008. Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V: Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl-Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, T. (ur.). Učitelj v vlogi raziskovalca. Akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, str. 93−111.

• Štular, N., 1999. Od trga do mesta. Kratka zgodovina mesta Jesenice. Jesenice, Občina, 72 str.

• Trškan, D., 2008. Didaktika zgodovine: prenovljeno gradivo za predavanja in vaje. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 349 str.

• Trškan, D., 2006. Učenje zgodovine z odkrivanjem in terenske metode dela. Zgodovina v šoli, 15, 3/4, str. 59-64.

• Tura pod Golico. URL: http://www.podgolico.si/2014/index.php (Citirano 22. 12. 2014).

183

• Turistično informacijski center Jesenice. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/znamenitosti/naravne-znamenitosti (Citirano 10. 1. 2015).

• Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. 2004. Uradni list RS, 46, str. 5933.

• Ustanovitev CŠOD. URL: http://www.csod.si/stran/ustanovitev-csod (Citirano 2. 2. 2015).

• Vengar, R., 2008. Postavljanje šrange (osebni vir, 14. 12. 2014). Javorniški Rovt.

• Vleka ploha. URL: http://www.karavanke.eu/dozivljaj/obicaji (Citirano 20. 1. 2015).

• Vodeni izleti. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/vodeni-izleti (Citirano 22. 12. 2014).

• Zaveljcina, J., Čušin, B., 1987. Gasilsko društvo Koroška Bela. 1897 – 1987. Koroška Bela, Gasilsko društvo, 27 str.

232kem Rovtu iz zgodovine in geografije) - MSSmss.si/datoteke/dokumenti/diplomske/2015/vengar... ·...

Documents

Transcript of 232kem Rovtu iz zgodovine in geografije) - MSSmss.si/datoteke/dokumenti/diplomske/2015/vengar... ·...