1. PRAŽIVALI

Uvod- so mikroskopsko majhne celice, redko vidne s prostim očesom- so evkariontske celice, ki opravljajo številne življenjske procese- so prosto živeče, parazitske ali simbiotske- gibljejo se s pomočjo bičkov ali migetalk- pri korenonožcih se pojavijo posebni organeli PSEVDOPIJI ali PANOŽICE:

o nastanejo kot posledica gibanja ali pretakanja tekoče citoplazme - imajo stalno telesno zgradbo:

o zagotavlja jim jo zrnata citoplazma EKTOPLAZMA tik pod površino membraneo notranji del citoplazme ENDOPLAZMA je tekoč

Prehranjevanje- FAGOCITOZA (celično žretje)

o poteka na različnih koncih telesao migetalkarji imajo točno določeno mesto:

imajo celična usteca CITOSOM vodijo v celični požiralnik, na koncu katerega nastane prebavna vakuola potuje po točno določeni poti po živali – CIKLOZA prebavnih vakuol ta čas se spreminja pH encimi razgrajujejo organsko snov hranljive snovi se vsrkajo v telo, odpadne izločijo preko celične zadnjice

CITOPIGE način prehranjevanja HOLOZOIČNO ( usta zadnjica )

- sladkovodne živali živijo v hipotoničnem okolju, voda neprestano vdira v telo- voda se zbira v organelu KONTRAKTIVNI VAKUOLI ali KRČLJIVEM MEHURČKU

o opravlja nalogo preprostih izločalo zgrajen iz radialnih kanalov (5):

zbirajo vodo nato jo prek ampule praznijo v osrednji mehur ko je poln se vakuola približa membrani in se izprazni navzven

o izločajo se strupene snovi in elektrolitio žival tako vzdržuje OZMO regulacijo ( konst. ozmotski tlak )

Razmnoževanje- nespolno z delitvijo- spolno z nastankom spolnih celic- migetalkarji KONJUGACIJA

Sistem- bičkarji- korenonožci- trosovci- migetalkarji

Pomen- za evolucijo in ekosistem- predstavljajo začetni del prehranjevalnih veriG- sodelujejo pri razgradnji organskih snovi - samoočiščevalne sposobnosti vode

- za evolucijo bičkarji in migetalkarji:o bičkarji so najpreprostejše praživalio razvili iz rastlinskih bičkarjev ( izguba bičkov, preide na heterotrofno

prehranjevanje )o iz njih razvile vse ostale skupine praživalio iz kolonijskih bičkov OVRATNIČARJEV razvile SPUŽVE

o migetalkarji imajo jedrni DUALIZEM ( 2 jedri, različni nalogi)o v procesu CELULARIZACIJE ali OCELIČENJA ( postopek nastajanja celic) iz njih

razvijejo pravi mnogocelični organizmi

BIČKARJIo nevaren krvni parazit TRIPANOSOMAo povzroča spalno bolezeno prenaša s pomočjo muhe ce-ce v krio hitro se namnožio najprej utrujenost, glavobol, omoticoo potem dolga obdobja spanja, preidejo v nezavest, komo in smrt

o parazit TRIHOMONASo živi na sluznicah človekao prekomerna namnožitev so bolezenske spremembe

KORENONOŽCIo vrsta amebe ENTAMEBA HISTOLICAo živi v debelem črevesju z drugimi mikroorganizmio nevarna prekomerna namnožitev ali zaužitje s hranoo zajeda v črevesno sluznicoo povzroča krvave razjede amebina krvava grižao diareja je in zato zelo nevarnao Afrika, Azijao vrsta amebe živi v zobeh, kjer je zobna gniloba

TROSOVCIo parazitski – ENDOPARAZITI

preprosta zgradba metageneza; menjava gostitelja:

spolno se PLAZMODIJ razmnožuje v samici komarja mrzličarja prenašalec nespolno razmnožuje v vretenčarjih

vse vrste plazmodija povzročajo MALARIJOo človek se okuži:

samica komarja mrzličarja preko žlez slinavk izloči podolgovate kali SPOROZOITI

imajo bičke naselijo v eritrocite – nespolno razmnoževanje nastajajo bolj okrogle kali brez bičkov MEROZOITI propadanje eritrocitov, mrzlični napad

o posledice: slabost, bruhanje zelo visoka T; hladen znoj telo popolnoma izčrpano, parazit spolno dozori oblika parazita GAMONT

o krog je sklenjen: bolnika ponovno piči samica komarja vase sprejme gamont v njenem črevesju spolno razmnoževanje po oploditvi nastanejo SPOROZOITI naselijo v žlezi slinavki komarjao obvezno cepljenje, ni 100% zaščita, telo delno pripravljenoo različna zdravila, hudi stranski učinkio zavarujemo se: z izsuševanjem močvirij ( prizadete so druge živali ) ribami gambuzijami, hranijo z ličinkami komarjev pesticidio parazit TOKSOPLAZMA tudi pri nas bolezen z istim imenom prenašalci mačke, nevarna za človeka spremembe kože podobne ekscemom ( koža hrapava, majhne rane ) nevarna za nosečnice

2. MNOGOČLENARJI

Uvod- telo zgrajeno iz večjega števila členov

Zgradba- dva osnovna gradbena tipa:

o kolobarniki telo enakomerno členjeno posamezni členi so med seboj enaki nekaj sprednjih in zadnjih delov je različnih

o členonožci posamezni deli so se združili nastale so telesne regije

glava, oprsje, zadek ( žuželke ) glavoprsje, zadek ( raki in pipalkarji ) glava, trup ( stonoge )

na vsakem členu en par členkastih okončin ( ekstremitet )koža:

- telo pokrito s pokožnico ali kutikuloo pri kolobarnikih dovolj tanka

da omogoča izmenjavo plinov zgrajena iz kologenskih in elastičnih vlaken

o pri členonožcih otrdela zgrajena pretežno iz hitina in tvori hitinjačo ( kutikula ) – zunanje

ogrodje ne raste vzporedno z živaljo, zato se morajo leviti

dihala:- pri vodnih organizmih so škrge- pri kopenskih členonožcih pa se pojavi poseben tip dihal – traheje ali vzdušnice

o dovajajo kisik direktno do celic ( žuželke, pajkovci, stonoge )- krvožilje:- kolobarniki

o sklenjen, nekateri v krvi hemoglobin- členonožci

o nesklenjen, odprto cevasto srce leži na hrbtni strani nad črevesom, v osrčniku

- izločala:- v obliki metanefridijev

o odpirajo se na površino telesao lahko so spremenjeni in tvorijo koksalne ali kolčkove žleze ( raki )

- poseben tip izločal – malphidijeve cevke ( žuželke, stonoge )- prebavilo:- dobro razvito- razdeljeno na posamezne odseke- razgrajujejo hrano s pomočjo encimov- živčevje:- dobro razvito v obliki možganov ali nadžrelnih gangijev

- po telesu potekajo živčne vrviceo med seboj povezujejo posamezne živčne vozle

- pri kolobarnikih je en par živčnih vozlovo med seboj so prečno in vzdolžno povezani in tvorijo lestev – lestvičasta

trebušnjača- pri členonožcih so združeni kolobarji

o združili so se tudi živčni vozli in tvorijo vrvičasto trebušnjačočutila:

- pri nekaterih zelo dobro razvita, najbolje pri žuželkah ( 5 osnovnih ), slabo pri kolobarnikih

Nepravi mnogoceličarji

SPUŽVE

Sesilne živali: - nimajo pravih tkiv in organov- živijo le v vodi (večinoma v slani)- velike od nekaj mm pa do več metrov (kolonije)- razmnožujejo se z brstenjem (hčerinski osebek zraste na

materinskem)

Odprtine: - voda v telo priteka skozi zelo majhne luknjice – dotekalke, ki so po vsej spužvini telesni površini

- skozi večje, ki jih je manj – izmetalke, pa voda odteka- pore se nadaljujejo v cevke, te pa vodijo v kamrice. Steno kamric tvorijo

celice ovratničarke, te z utripanjem bičkov povzročajo usmerjeno pretakanje vode.

- Glede na povezavo kamric z zunanjostjo, ločimo tri tipe spužev

Tipi spužev: - Askon tip; ena votlina pokrita s hoanocitami- Sikon tip; ovratničarke le v prebavnih votlinicah, ki so v steni med

telesno votlino in zun.- Levkon tip; prebavne votlinice so povezane s številnimi kanalčki

med seboj; del kanalčkov vodo dovaja, drugi del pa jo odvaja.

Telo: - iz treh plasti- telo spužev pokrivajo pinakocite, ki gradijo pinakoderm- v notranjosti je votlina hoanoge, ki jo obdajajo celice ovratničarke ali hoanocite.

Plast hoanocit se imenuje hoanoderm, vmes pa je mezogleja. V mezogleji so iglice – spikule, ki gradijo ogrodje spužev, ki jih delimo na makrosklere in mikrosklere. Zgrajene iz CaCO3 ali SiO2. Nekatere pa imajo skelet iz beljakovinskih vlaken – spongin

- v mezogleji so tudi ameboidne celice, namenjene dovajanju hrane drugim celicam

- povrhnjica iz pinakodit ⇒ pinakoderm- na vrhu odmetalka

Razmnoževanje: - nespolno: 1. Z brstenjem, brsti ne zapustijo materinskega osebka

2. S prezimitvenimi brsti ali gemulami (spongila lacutris), nastane jeseni, ostane do spomladi

- spolno: iz zigote se razvijejo običkana ličinka parenhimula, nekaj časa prosto plava, nato se pritrdi in razvije v pravo spužvoso obojespolniki, do samooploditve ne pride

Glavne skupine: - 1. Razred apnenjače, spikule iz CaCO3

- 2. Razred steklenjače, spikule iz SiO2

- 3. Razred kremenjače in roženjače

pravi mnogoceličarji

OŽIGALKARJI

Uvod- večina morski organizmi, tudi sladkovodni- zvezdasto somerni ( radialna simetrija )- dva morfološka tipa

o agilna ali gibajoča oblika MEDUZA o pritrjena POLIP

Zgradba- osnovna zgradba enaka:

o telo pokrito z EKTODERMOM, podoben koži pravih mnogoceličnih organizmov

o vmesna plast zdrizasta medceličnina MEZOGLEJ ( mezohil )o notranja plast ENDODERM – GASTRODERM

obdaja osrednjo votlino GASTROVASKULARNA VOTLINA poteka prebava izmenjava plinov, vsrkavanje hranilnih snovi iz nje vodi ena odprtina – ustno-zadnjična odprtina

obdana z lovkami TENTAKLI, tam tudi OŽIGALNICE

OŽIGALNICE: različno zgrajene, delujejo po istem principu zgrajene iz osrednjega mehurja:

strup zvita votla cevka pokrit z pokrovčkom, na njem ČUTILNA DLAKA dlaka se premakne, pokrovček se odpre, cevka se izstreli strup prehaja po cevki

o zgradba POLIPA kot meduza: pritrjen z bazalno ploščo sesilni ali slabo gibljivi

na površini nalaga kalcij ali kremen – zunanje ogrodje KORALE večji del iz vode – hidroskelet mišična vlakna v koži dajejo stalno obliko mezogleja manj

poleg čutnih še živčne celice povezane v mrežo – mrežast živčni sistem

o čutila redko razvita: očesne pege pri nekaterih klobučnjakih zaznavajo svetlobo ( simbioza z algami;

alge vršijo FST; organske snovi za meduzo in zaščita alg )

Sistem- trije razredi:

KORALNJAKI:

o zelo poudarjena polipna generacijao izključno v morjiho koralni grebeni in atolio povezani drug z drugim – izgledajo kot kolonijao ponavadi nestrupenio prehranjujejo z organskimi ostanki

KLOBUČNJAKI:

o dobro razvita meduzna generacijao polipi slabo razviti, včasih prisotni kratek časo v morjiho najbolj strupeneo metageneza; prevladuje spolna meduzna generacijao meduze enospolniki, izločajo spolne celice v morjeo po oploditvi razvije migetalčasta ličinka PLANULA

pritrdi na morsko dno preobrazi v majhen polip SKIFOPOLIP – nespolna generacija

ko zraste razmnožuje z brstenjem ali z obliko STROBILACIJA

odrasel polip razdeli na odseke STROBILE zasučejo na 180° in ločijo od matičnega osebka nastane klobuk mlade meduze EFIRA

• razvije vse sestavne dele• spolno dozori• spolno razmnožuje naprej

TRDOŽIVNJAKI

o morski ali sladkovodni ( stoječe vode )o poudarjena polipna generacijao pri sladkovodnih meduzne generacije nio pri nas sladkovodni trdoživ HIGRA

jeseni preide na spolno razmnoževanje tvori brste ( spolne )

PLOSKI ČRVI ali PLOSKAVCI

Uvod- sesači ( veliki in mali metljaj )- trakulje- vrtinčarji

Zgradba- dorzivetralno sploščeno telo- dvobočna simetrija- telo pokrito s kožo

o migetalčasta ( vrtinčarji )o povrhnjica pogrezne, postane zdrizasta PSEVDOKUTIKULA ( sesači, trakulje )

ščiti žival pred prebavnimi encimi gostitelja omogoča sprejem hranljivih snovi

o pod povrhnjico MEZODERM vsebuje mišična vlakna

o pod njim ENDODERM obdaja črevesno stenoo prebavilo reducirano ( sesači, trakulje )

- čutila slabo razvitao pri vrtinčarjih prvič preproste čašaste oči

na glavi zaznava svetlobo

- živčevjeo vrtinčarji in sesači:

v obliki možganov v glavi dve živčni vrvici v telesu

o trakulje brez- dihal in ožilja ni- izmenjava plinov preko kože- izločala razvita v obliki preprostih sečnih cevk:

o začnejo z vijastim delom vstopa telesna tekočina filtrira

o potuje naprej po sečni cevki odpira v primarno telesno votlino

brez lastnega epitela ( prazen prostor med organi )Razmnoževanje

- vrtinčarji nespolno – možna regeneracijao v celinskih vodah in morjih

- sesači, trakulje spolno – menjava gostiteljao vsi dvospolnikio vsi notranji parazitio hiperkondukcija ( hitro se namnožijo znotraj gostitelja )

Razmnoževanje sesačev:- z izmenjavanjem spolnih in partenogenetskih generacij

- poznamo dva metljaja ( velikega in malega ):o imata enak krog razmnoževanjao razlika v gostiteljiho veliki metljaj:

pogost parazit v jetrih sesalcev 1. gostitelj je polž – mali mlakar

o mali metljaj: parazit v ovcah 1. gostitelj je kopenski polž, vmesni tudi mravlja ( poje jajce, ovca pa

mravljo ) prenaša iz travnika na travnik ni potrebna voda za razmnoževanje parazita

KROG:1. odrasla žival spolno dozori le v gostitelju ( človek, ovca govedo )- vseli se lahko v črevesju ali jetrih- v črevesju preko blata izloča spolne celice- iz tega se razvije 1. ličinka – MIRACIDIJ

o migetalčastao ima očio ima zasnove za mišičevje in živčevjeo preživi lahko le 24 ur v vodi

v tem času mora najti ustreznega gostitelja v 1. gostitelju se začne nespolno razmnoževanje in v gostitelju nastajajo

različne stopnje ličink najprej SPOROCISTIS:

ima že zasnovo za kutikulo ( ščiti pred delovanjem gostitelja )

zelo škodi gostitelju spremeni način obnašanja in življenja, gostitelj ponavadi

umre ko nastane CERKARIJA:

ima zraven že zasnove za razmnoževalne organe potreben še toplokrvni sesalec, da pride do končne preobrazbe velikega

metljaja če ga ne najde, odvrže repek in se obda s čvrsto ovojnico – nastane

CISTA

Razmnoževanje trakulj:- dvospolnik, za razmnoževanje rabi toplokrvnega sesalca- več vrst, mnoge od njih se razmnožujejo v človeku- razmnoževalni krog in način okužbe pri vseh enak- okužba zaradi neustreznih higienskih razmer, uživanja premalo termično

obdelanega mesa

- če se človek okuži z oplojenimi jajčeci trakuljeo se jajčni ovoj razgradi tekom prebaveo sprosti se ličinka, ki ima že kaveljčke in pripono

pride v krvni obtok in kri jo lahko zanese v katerikoli del telesa jetra ( hrana na razpolago, visoka T ) mišičevje ( višja T, dobro prekrvljena hrana )

razvije se mehurjasta tvorba – MEHORNJAK zasnova za vse dele telesa potrebno, da se ovoj razgradi in nast. majhna trakulja

( prebavila ) če ostane v jetrih, mišičevju, raste ( poškoduje in ovira

delovanje organov )- človeku najbolj nevarna je pasja trakulja, bolezen EHINOKOKOZA- glavna prenašalca sta pes in mačka- nevarna, ker je v odraslem stanju majhna -1 cm, zelo težko opaziti ( razen iztrebki-

brezbarvna )- lahko pride v katerikoli organ in ga okuži ( hudi problemi )

Valjasti črvi ali valjavciVALJASTI ČRVI ali VALJAVCI

Uvod- v prečnem prerezu dajejo okrogel videz- sem sodijo GLISTE in KOTAČNIKI

Gliste:- prosto živeče ali parazitske, kopenske ali vodne- prosto živeče: enospolniki, razvito prebavilo, ki se konča z analno odprtino –

EVPROKOTNO PREBAVILO

Zgradba:- telo prekrito s kutikolo, pod njo plast vzdolžnih mišičnih celic ( gibanje po vzorcu

kače )- izločala: iz ene same celice v obliki črke H- več vrst glist, za vse velja HIPERKONDUKCIJA

Okužba in razmnoževanje:- človek se ponavadi okuži preko blata ali vode ali preko domačih živali- jajčeca se v gostitelju razvijajo- s krvnim obtokom lahko pridejo v katerikoli organ telesa in tam razvijejo ličinke- pogosto se naselijo v pljučih in potujejo proti ustni in nosni votlini- s kašljanjem se odstranijo navzven- odrasla glista se lahko razvije le v prebavilih in tu tudi spolno dozori- povzročajo številne strupe = slabost, glavoboli, bolečine v trebuhu

Lasnice- so posebej nevarne- prenašajo se preko okuženega mesa ( slabo pečeno )- pogosto tvorijo ciste, lahko vodijo do smrti

Filarija:- v tropskih krajih- povzroča SLONOVO BOLEZEN

- naseli se v limfni sistem, zlasti v okončine ( gleženj = otekline )- ponoči lahko pridejo iz črevesja ven in se naselijo na koži

Kotačniki:- mikroskopsko majhni organizmi- pomembni v prehrambeni verigi- razmnožujejo s partenogenezo

NITKARJI

Zgradba:- večinoma morski organizmi- veliki od nekaj mm do nekaj cm- posebnost je rilec, s katerim lovijo hrano in se branijo ( gleda iz peska )- so črvaste, nitaste oblike- pri vodnih organizmih je povrhnjica še migetalčasta in pogosto barvasta – vzorci se

ponavljajo- v notranjosti telesa so pomnoženi črevesni izrastki in prečne krvne žile

o pomembna vloga v evoluciji ( možen prehod k mnogočlenarjem )- prvič krvno-žilni sistem

o sklenjeno brez srca

- prvič sekundarna telesna votlina celom – RILHOCEL ( vanjo se skrije rilec )o ima lastno ovojnico o lahko opravlja različne naloge

- dihal še ni- izločala so v večini primerov PROTONIFRIDIJI

MEHKUŽCI

Uvod:- so najvišje razviti nečlenarji in jih delimo v 3 skupine

o polži ( nekateri tudi v kraških jamah – endemiti )o školjkeo glavonožci ( v svojem ekosistemu predvsem plenilci )

- znanstveniki ugotavljajo, da jim možgani dajo tudi sposobnost učenja ( so zelo veliki )

- lignji in sipe lahko zelo spreminjajo barvo telesa in posnemajo vzorce iz narave

Zgradba:- deljeno na 3 dele: glava, noga, drobovnjak- posebna kožna guba PLAŠČ

o pri mnogih na površino izloča lupino ali hišico- prostor med plaščem in preostalim delom telesa je PLAŠČEVA VOTLINA

o tu so škrge in izvodila izločal, spolnih organov in zadnjična odprtina ( tu najprej voda )

- dihala v obliki škrg- pri kopenskih in nekaterih morskih polžih ( pljučarji ) pa deluje plaščeva votlina kot

preprosta pljuča- krvožilje je nesklenjeno, razen pri glavonožcih

o razvito je srce, ki leži v lastni ovojnici – OSRČNIK ali PERIKARD- izločala v obliki METANEFRIDIJEV

o po zgradbi podobni PROTONEFRIDIJEM, vendar se odpirajo na površino- prebavila so dobro razvita

o začnejo se z ustno votlino v njem je jeziku podoben organ s hitinastimi zobci STRGAČA ali

RADULA z njim polžki strgajo rastlinsko hrano

pri glavonožcih pa je izoblikovan v močne zobeo sledi prebavna cev

v njej poteka razgradnja hrane s pomočjo encimov, ki pridejo iz žleze opravlja nalogo jeter in trebušne slinavke ( tu prvič žleza vklopljena v

prebavo )- čutila so dobro razvita

o vsi preproste mehurčaste oči glavonožci imajo lečast tip očesa ( kot vretenčarji ) in tu je oko

izpopolnjenoo glavonožci imajo tudi ravnotežen organ

čutne celice povsod po telesu, zelo veliko na lovkah- živčevje najbolj razvito pri glavonožcih

o razviti možgani ( nimajo še prave zaščite )o polži in školjke ganglijski tip živčevja

posamezni živčni vozli – gangliji so razporejeni po telesu

KOLOBARNIKI

valjaste večinoma enakomerno členjene živali živijo v morju, celinskih vodah in v prsti najpomembnejša znaka sta členjenost telesa in celom v obliki celiomskih

vrečk okrog prebavila v vsakem segmentu ja par živčnih vozlov, par metanefridijev in par celomskih

vrečk sosednji členi ločeni s pregradami = disepimenti v prvem segmentu so usta, možgani( cerebralni ganglij ) in nekatera čutila prebavilo se v zadnjem segmentu konča z zadnjično odprtino členjenost je lahko enakolična (homonomna) ali raznolična (heteronomna) v vsakem členu, razen prvem in zadnjem je par celomskih vrečk, napolnjenih s

celomsko tekočino izločala so metanefridiji ( v vsakem členu 1 par ) lijakasto ustje metanefridija je na robu migetalkasto sklenjeno krvožilje,

nekateri imajo v krvi hemoglobin dihajo s kožo ali škrgami eno- ali dvospolniki živčevje je iz možganov, obžrelnega ganglija in lestvičaste trebušnjače gangliji povezani prečno in vzdolžno – videz vrvne lestve vrvičasto živčevje – živčni vrvici združita v enotno trebušnjačo, tudi par

ganglijev se v vsakem kolobarju združi v en ganglij ( ima deževnik )

MNOGOŠČETINCI

najpreprostejši kolobarniki na vsakem členu, razen nekaj sprednjih in zadnjih ja par bočnih

prinožic prinožica (parapodij) je značilna okončina mnogoščetincev, zgrajene

iz hrbtne in trebušne krpe, ki ju sestavljajo mišičje in hitinaste ščetine. Omogočajo plavanje ali pa odrivanje od podlage (ostriga) Dihalna vloga; skozi njihovo tanko površino se izmenjujeta kisik in

ogljikov dioksid Na začetku telesa običajno več parov izrastkov – tipalnic (pri tistih, ki

živijo v cevkah so daljši in številnejši – lovke) Dihajo prek tanke kožemišičnice, zgrajene iz povrhnjice (kutikola) z

veliko vsebnostjo kolagenskih vlaken ter prečnih, krožnih in vzdolžnih mišic

Prebavilo se zaključi z zadnjično odprtino v zadnjem telesnem členu izločala so metanefridiji. dobro razvit sklenjen krvožilni sistem nekateri imajo v krvi hemoglobin drugi pa zeleno obarvan prenašalec kisika klorokruorin glavno dihalo je koža, sodelujejo še parapodiji ločenih spolov zunanja oploditev – cel izločijo prosto v morje razvije se migetalkasta ličinka trohofora

nekateri se razmnožujejo še nespolno, s sočasno prečno delitvijo (fragmentacijo) telesa na več delov

živčevje sestavljajo možgani in lestvičasta trebušnjača v trebušnjači so orjaška živčna vlakna (večja od navadnih => impulzi

prevajajo hitreje) na sprednjem delu so preproste oči z lečo Delimo jih v prosto živeče mnogoščetince (morska striga) in pritrjene

mnogoščetince (cevkarji)

MALOŠČETINCI

razvili iz mnogoščetinskih prednikov ni več prinožic, ohranjene le maloštevilne ščetine, tudi tipalnic

praviloma ni več večina živi v prsti in sladkih vodah sedlo = značilnost maloščetincev in pijavk izloča cevaste ovojnice it trdnejše sluzi ( deževnika in pijavke se z

njo ovijeta med parjenjem in vanjo odložita oplojena jajčeca => zaščitena)

pijavke in maloščetince združujemo v skupino sedlašev deževniki neprebavljene snovi iztrebljajo na vedno istih mestih =>

glistine dihajo z celotno telesno površino nimajo oči (svetlobo zaznavajo z čutilnimi celicami v koži) mišičje iz krožnih, vzdolžnih in prečnih mišic => močna

kožemišica deževniki imajo poseben način premikanja pri gibanju se izmenično stiskata krožna in vzdolžna plast mišic krčenje mišic poteka ponavljajoče od sprednjega dela proti

zadnjemu => peristaltično gibanje deževniki so dvospolniki z zapleteno zgrajenim spolnim aparatom

PIJAVKE

razvile iz maloščetinskih prednikov z izgubo ščetin značilna 2 priseska: sprednji in zadnji večina pijavk ima nekoliko sploščeno telo večina plenilcev in pogoltne plen ali ga ubije in izsesa njegove

telesne sokove krvosese pijavke imajo ostre čeljusti, s katerimi naredijo ranico,

vanjo pa izločijo hirudin, ki preprečuje strjevanje krvi hrano lahko dal časa skladiščijo v slepih črevesnih izrastkih

POMEN KOLOBARNIKOV

morski mnogoščetinci pomemben člen prehranjevalnih verig na kopnem najpomembnejši deževniki sodelujejo pri nastajanju rodovitne prsti=> prehranjujejo se z

razkrajajočimi org. snovmi ter mešajo talne plasti

org. snovi odnašajo golobje v zemljo, rudninske pa odlagajo na površini tal

z rovi sodelujejo pri prezračevanju tal ČLENONOŽCI

Trokrparji ali trilobiti

PIPALKARJI

Zgradba- nimajo tipalnic, čeljusti- imajo dva para pipalk, ki nista povezani s čutno funkcijo

o 1. par je pogosto spremenjen v helicereo 2. par so PEDIPALPI – paritveni organ ( samci )

sodelujejo pri prehranjevanju ( zgrabi plen )- telo je dvodelno ( glavoprsje + zadek )

o glavoprsje ima 4 pare nog

Sistem- morske palke- ostvarji- pajkovci

o ščipalci ( škorpijoni ) lahko se sami usmrtvijo z zadkom na trebušni strani so dihalnice ima glavniček – kemoreceptor, ki zaznava kemijske snovi v zraku

o paščipalci nimajo zadka živijo v gozdih, za kamni

o pajki preščipnjeno telo

o suha južina telo nima preščipnjeno na zadek ima oči z lahkoto odvrže nogo ( regeneracija )

o pršice zelo veliko alergija zaradi iztrebkov ( astma )

človekov srbec povzroča garje ( srbi razjede ) klop ( samice so krvosese ) v obdobju razmnoževanja povzroča

okužbe bolezen klopni meningitis povzroča vnetje možganskih

ovojnic bolerioza – bakterija – zravi se z antibiotiki

• povzroča v koži rdeč madež• nevaren za živčni sistem => glavoboli, bolečine v

mišicah• smrtna za plod nosečnice

dihala:vsi dihajo s trahejamio so v obliki cevk ali listov

- krvožilje je povsod nesklenjeno, živčevje je vrvičasta trebušnjača- čutila – večina ima pikčaste oči

prebava:o izločijo strupe in encime ( razgradijo notranji del živali )o razgrajeni del posrkajo

ŠČIPALCI PAŠČIPALCI PAJKI SUHA JUŽINA

PRŠICE

TELO glavoprsje in zadek ločena; zadek členjen;rep z žlezo čutnico

male helicere;velike kleščate pedipalpe

podobni škorpijonom, le manjši

male helicere; škarjaste pedipalpe

gavoprsje in zadek močno preščipnjena

pipalke s strupno žlezo;pedipalp in paritveni organ

glavoprsje in zadek na široko povezana

ni strupnih žlez , pač pa smradnice

vrečasto, enotno telo

helicere škarjaste ali bodalaste za sesanje, ščipanje, zbadanje

PREBAVA zunanja zunanja zunanja zunanja --------------------

KRVOŽILJE nesklenjeno nesklenjeno nesklenjeno nesklenjeno nesklenjenoDIHALA listaste

zračnicelistaste zračnice

cevaste zračnice

cevaste zračnice

Plenilci, zajedalci

ČUTILA češljasti organ

--------------------

2-8 pikčastih oči; čutilne dlake

par oči na očesnem hribčku

--------------------

ŽIVČEVJE vrvičasta trebušnjača

vrvičasta trebušnjača

vrvičasta trebušnjača

vrvičasta trebušnjača

vrvičasta trebušnjača

IZLOČALA koksalne žleze

koksalne žleze

koksalne žleze

koksalne žleze

koksalne žleze

RAKI

Uvod- so obsežna skupina členonožcev, ki živijo v morju, sladkih vodah in kopnem

Zgradba- so zelo raznolika skupina- vsi imajo 2 para tipalnic

o zgrajene so iz velikega števila kratkih členovo imajo čutno funkcijo ( ime tipalke )o z njimi lahko tudi plavajo ( nižje razviti raki )

- hitinjača – zunanje ogrodje

o pokriva sprednji del telesao lahko tvori koš ( pri rakovicah zelo dobro viden )

to je čvrsto ogrodje in nudi zaščito- pri večini telo vidno členjeno na dva dela – glavoprsje in zadek- pri nižjih rakih ( vodne bolhe ) glava in oprsje jasno ločena- vsi raki imajo členjene okončine

o prvotno zgrajene iz dveh vej zunanje in notranje okončine so se razvile iz panožic mnogoščetincev

- višje razviti raki imajo obe veji združenio nastanejo enotne členjene okončine, zlasti mišičevje

- krvožilje je nesklenjeno, srce na hrbtni strani telesa- primarno dihalo so škrge- izločala so podobna pajkovcem – kolčkove / koksalne žleze- čutila so dokaj dobro razvita; oba tipa oči – pikčaste in sestavljene

o sestavljene oči so pri višje razvitih rakih na posebnih očesnih pecljih- živčevje je dobro razvito v obliki možganov in vrvičaste trebušnjače

Razmnoževanje- spolno; večina jih je enospolnikov- razvoj ni direkten; poteka preko ličinke

Sistem- listonožci ( vodna bolha )

o dvoklopnikio telo zgrajeno iz dveh lupino metlice ( antene )

- ceponožci ( samook )o oko v sredini glave

- vitičnjaki ( morski rakci )o pritrjen na skalaho noge ven molijo

- višji raki ( postranice, rarogi, jastogi, kozice, kratkorepci )o postranice plavajo tako, da se vržejo na bok

VIŠJI RAKI:- imajo zelo veliko okončin- koš- zadek različno členjen- na vsakem členu je par členkastih različno oblikovanih okončin s specifično vlogo- spredaj 2 para tipalnic; 1. je krajši- sledi 6 parov obustnih okončin- prvi 3 pari so sprednje, srednje in zadnje čeljusti

o sprednje so najbolj razvite – drobi in žveči- za čeljustmi so 3 pari čeljustnih nožic; hrano prijema in jo podaja čeljustim

o te pripadajo členom oprsja, kjer je še 5 parov nog hodilk => deseteronožci- prvi par je preoblikovan v škarje- na spodnji strani zadka je več parov zadkovih nožic

o 1. par je pri samcu paritveni organ; pri samici zakrnel

Stnonoge

ŽUŽELKE

Uvod- so najobsežnejša živalska skupina ( preko milijon )- posebna veja biologije je entomologija- najdemo jih v vseh kopenskih ekosistemih

Zgradba- zgrajeno iz 3 delov, ki so ločeni: glava, oprsje in zadek- glava:

o tipalnice na glavi so členjene njihova površina zelo povečana kot pri raznih veščah njihova naloga je čutna – kemoreceptorji – zaznavajo kemične dražljaje

samci tako najdejo samico, dobro razvit voh delujejo kot čutilo za tip

o blizu tipalnic imajo preproste pikčaste očio glavno funkcijo očesa imajo sestavljena očesa / fasetno oko

sestavljeno iz velikega števil majhnih očesc OMATIDOV vsako oko ima svojo šest-kotno lečo, ki da določen del slike

dobro zaznavajo barve in polarizirano svetlobo ( na daleč ) vidijo slabše kot mi

o dobro razviti obustni aparati različno zgrajeni; odvisno od načina prehranjevanja lahko imajo grizalo, sesalo, lizalo in bodalo zgrajeni so iz zg., sr. in sp. čeljusti – en par obustnih okončin

- oprsje:o 3 členi – vsak nosi en par členkastih nog

končajo se s krempeljcemo sprednji in srednji del nosita še po en par krilo zadnja krila so zakrnela – utripačeo lahko je en del močno zakrnel – pokripačeo lahko pa so krila mrežasta

- zadek:o dobro viden, členjeno na njem so posebne odprtinice – stigme / dihalne odprtinice

s pomočjo mišic zadka se odpirajo in zapirajo tako kontrolirajo vstop zraka v trahejalni ali vzdušni sistem

o imajo cevaste zračnice, razvejane po celem telesuo končni deli so TRAHEOLE in nimajo kutikoleo sledi medceličnina s pomočjo katere potujejo plini do celic

- krvožilni sistem je nesklenjen ( limfa zapusti sistem žil )- transportna tekočina je hemolimfna- src je lahko več, potiskajo hemolimfo proti glavi- preskrba celic je pomembna, zadeva je direktna zato niso večje- izločala – poseben tip – malphigijeve cevke

o slepo zaprte cevke vezane na srednji del črevesja

o s pomočjo njih se maksimalno absorbira hrana v telo žuželkeo dušikove spojine se koncentrirajo in nastane sečna kislina, ki lahko kristalizirao z blatom se izločijo navzven

- prilagodila so se na ekosisteme, kjer primanjkuje vode- dušikove spojine nastanejo z razgradnjo beljakovin- prebavila so zgrajena iz 3 delov – sprednje, srednje in zadnje črevesje- sprednje prežveči s pomočjo zobcev in žvekalnika- srednje s pomočjo encimov, hranilne snovi se vsrkavajo- skozi zadnje gredo iztrebki- živčevje je dobro razvito v obliki možganov, ki so v glavi- vrvičasta trebušnjača- čutila so dobro razvita- poleg tipalnic imajo po telesu nameščene senzile

o to so majhne dlačice vezane na čutilne celice, ki zaznavajo dotike, gibanje zraka in kemične dražljaje

- nekatere dobro slišijo s pomočjo timpanalnih organov, ki so lahko na nogah- nekatere tudi same proizvajajo različne zvoke

o murni in kobilice cvrčijo rob ene pokrovke drgne ob rob druge pokrovke stridulacija – zvoki, ki nastanejo ob drgnjenju dveh hitinskih struktur

- razmnoževanjeo spolno in partenogenetskoo so ločenih spolovo razvoj lahko poteka preko bube ali ne

- popolna preobrazba – iz oplojenega jajčeca se razvije ličinka, ki se večkrat levi in se na koncu še zabubi – HOLOMETABOLNE ŽUŽELKEo buba je samo na videz mirujoč stadij in ima zelo debelo kutikolo

čuva jo pred izušitvijo in zunanji mehanizmi v času bube potekajo izrazite spremembe iz bube se razvije odrasla žval, ki je popolnima drugačna ( hrošči,

metulji, kožokrilci, dvokrilci )- nepopolna preobrazba – razvoj poteka brez bube – ličinka ali larva –

HEMIMETABOLNE ŽUŽELKEo ličinka se večkrat levio jajčeca – ličinka – odrasla žival ( kljunati pastir, kljunate žuželke )

- sistem – delimo:- pražuželke – imajo preprosto organizacijo telesa in so brez kril ( skakači –

pomembni pri nastajanju prsti, ščetinorepke )- krilate žuželke – delimo na dve skupini glede na preobrazbo

o nepopolna preobrazba ( kačji pastir, ravnokrilci – kobilica, paličnjak, srigalice, ščurki, bogomoljke, termiti, uši, kljunate žuželke – stenice, drsalci )

o popolna preobrazba – buba ( metulji, molji, vešče, hrošči, kožokrilci – ose, srženi, čebele, čmrlji, mravlje, dvokrilci – muhe komarji, obadi, bolhe )

- tipi kril:- mrežasto ožiljena ( kačji pastir, mrežekrilci,- dlakava ( mladoletnice,- krila z luskami ( metulji,- prvi par kril otrdel in obarvan ( hrošči, stenice,- prosojna ( kožekrilci,

- drugi par kril spremenjen v utripači ( dvokrilci,- obustni aparati:- grizalo ( ose )- sesalo ( uši, kljunate žuželke, mrežekrilci, metulji, dvokrilci )- lizalo ( čebele )- bodalo ( kljunate žuželke, dvokrilci )

IGLOKOŽCI

Uvod- najštevilčnejša skupina maločlenarjev- pritrjeni – pelmatozoa ali pecljati iglokožci – MORSKE LILIJE- prostogibajoči – eleutherozoa – MORSKI JEŽKI, MORSKE ZVEZDE, BRIZGAČI,

KAČJEREPI

Zgradba- vseh 5 skupin ima enako telesno zgradbo- osnovni gradbeni tipi so:

o brazdne nožiceo endoskeleto usta

- za vse je značilna telesna simetrijao odrasli so radialno somernio ličinke iglokožcev pa so dvobočno somerni

- notranje ogrodje ali endoskeleto sestoji iz apnenčastih ploščico pri večini je endoskelet iz apnenčastih ploščic tik pod povrhnjicoo pri brizgačih so ohranjeni le še njihovi ostankio pri morskih ježkih in zvezdah so na skeletne ploščice pritrjene bodice

Premikanje- brazdne nožice – morske zvezde in ježki

o to so slepi izrastki vodovodnega sistema v notranjosti živalio vsaka brazdna nožica ima na koncu prisesek

- zvijanje krakov – kačjerepi- pritrjeni – nekatere morske lilije

Vodovodni / ambulakralni sistem- ima vlogo pri:

o premikanju v prostoru ali lokomocijio izmenjavanju plinovo izločanju presnovkovo prehranjevanju

- sestoji iz:o cevja, napolnjenega z morsko vodoo začenja se s skeletno ploščico z mnogimi luknjicami – sitasto ploščico

je na hrbtni strani živalio skoznjo priteka v sistem cevi morska voda po kratki cevi v krožni kanal

obdaja prebaviloo iz krožnega kanala izhaja 5 radialnih kanalov, v vsak krak edeno z njimi so povezane številne krčljive mehurjaste tvorbe – ampule

nadaljujejo se v brazdne nožice te molijo skozi ploščice navzven

z njimi se morska zvezda premika ali pa pritrdi na podlago, tudi razklene školjčni lupini

o krčenje mišic povzroči, da iztisnejo krčljivi mehurčki morsko vodo v brazdne nožice te se podaljšajo oz. iztegnejo

o ko mišice mehurčkov popustijo, se nožice skrajšajoo izmenično krčenje in iztezanje brazdnih nožic omogoča polzenje iglokožcev po

podlagi

Prehranjevanje- morski ježki – z brazdnimi nožicami- morske zvezde – svoj plen obdajo z izvihljivim želodcem in prebavljajo izven telesa- morske lilije – z drobnimi organskimi delci- kačjerepi – - brizgači – s hrano iz očiščenega peska

Prebavilo- začenja se z usti na spodnji strani, končuje pa z zadnjično odprtino zgoraj

o morski ježek ima razvejano črevo

Izločala- jih ni- nalogo deloma prevzema vodovodni sistem- deloma pa zepleten sistem celomskih votlin, podoben krvožilju

Krvožilje- ga nimajo- imajo t. i. hemalni orgn, ki ga tvori sistem lakum celomskega izvora

o poteka skupaj s perihemalnim in vodovodnim sistemom

Živčevje- preprosto iz živčnega obroča in posameznih žarkastih radialnih živcev- nima možgane

Čutila- očesne pege- posamezne čutilne celice

Obramba- morski ježki – z bodicami, v katerih so strupne žleze- brizgači – izvržejo prebavilo, ki se regenerira- za večino je značilna sposobnost regeneracije, kar je en od načinov obrambe in

način nespolnega razmnoževanja ( morska zvezda, kačjerep )

Razmnoževanje- nespolno z delitvijo celic- spolno

o samec in samicao spolni organi imajo obliko preprostih grozdastih žlez z izvodilio spolne celice vbrizgavajo kar v morje

osemenitev in oploditev je zunanjao ličinke prosto plavajo vse od oploditve jajčec do odrasle živali

večina jih ima venec migetalk za usmerjanje hrane proti ustom in za razširjenje ličink

Sistem

morski ježki

o okrogle, ploščate in dikaste živali brez lovko zapleten žvekalni aparat – Aristotelova svetilkao apnenčaste ploščice s povezane v oklepo škrge so glavni dihalni aparat

morske zvezde

o so živo obarvaneo imajo 5 ali več krakovo v vsakem kraku je en par spolnih organovo so aktivni plenilci ali rastlinojede

morske lilije

o so nejpreprostejši iglokožcio telo je čašaste obike in živoobarvanoo telo je nasajeno na pecljuo iz telesa se iztezajo lovke

kačjerepi

o so podobni morskim zvezdamo nikoli nimajo več kot 5 krakovo kraki so gibljivi, pri gibanju pa se zvijajoo osrednji del je močneje razvit

brizgači

o so klobasasto oblikovanio imajo reducirano apnenčasto ogrodjeo se gibljejo ali pa so zakopani v pesku

RAMENONOŽCIMAHOVNJAKISTRUNARJI

brezglavci

plaščarji

vretenčarji

Obloustke

Ribe

dvoživke

plazilci

ptice

sesalci