ПРЕДЛАГАЧ ВладатанаРепубликаМакедонија...

ПРЕДЛАГАЧ: Владата на Република Македонија

ПРЕТСТАВНИЦИ:

Михајло Маневски, министер за правда и Сашо Василевски, заменик на министерот за правда

ПОВЕРЕНИК: Никола Лазаров, државен секретар во Министерството за правда и Здравка Скалова, раководител на Сектор во Министерството за правда

ПРЕДЛОГ – ЗАКОН

за меѓународно приватно право

Скопје, април 2007 година

P R E D L O G NA ZAKONOT ZA ME\UNARODNO PRIVATNO PRAVO

G l a v a p r v a

OSNOVNI ODREDBI

Podra~je na primena

^len 1

(1) Ovoj zakon sodrì pravila za opredeluvawe na merodavnoto pravo za li~nite (statusnite), semejnite, rabotnite, imotnite i drugi materijalno-pravni odnosi so me|unaroden element.

(2) Ovoj zakon sodrì i pravila za nadle`nosta na sudovite i drugite organi na Republika Makedonija za raspravawe na odnosite od stavot (1) na ovoj ~len, pravila na postapkata i pravila za priznavawe na stranskite sudski odluki i odluki na drugite organi na stranska dràva.

^len 2

Odredbite na ovoj zakon ne se primenuvaat na odnosite od ~lenot 1 na ovoj zakon, ako se regulirani so drug zakon ili so me|unarodni dogovori.

Klauzula za samoisklu~uvawe

^len 3

(1) Pravoto na koe upatuvaat odredbite na ovoj zakon, po isklu~ok, nema da se primeni, dokolku so ogled na site okolnosti e o~igledno deka odnosot so toa pravo nema pozna~ajni vrski, a postoi su{testveno potesna vrska so nekoe drugo pravo.

(2) Odredbata na stav 1 na ovoj ~len, ne se primenuva vo slu~aj koga strankite izbrale pravo.

Popolnuvawe na pravnite praznini

^len 4

Ako ovoj zakon ne sodrì odredbi za pravoto merodavno za nekoj odnos od ~lenot 1 stav (1) na ovoj zakon, soodvetno se primenuvaat odredbite i na~elata na ovoj zakon, na~elata na pravniot poredok na Republika Makedonija i na~elata na me|unarodnoto privatno pravo.

Javen poredok

^len 5

Pravoto na stranskata dràva ne se primenuva dokolku posledicite od negovata primena bi bile sprotivni na javniot poredok na Republika Makedonija.

Vozvra}awe i upatuvawe

^len 6

(1) Ako spored odredbite od ovoj zakon bi trebalo da se primeni pravoto na stranska dràva, se zemaat predvid negovite pravila za opredeluvawe na merodavnoto pravo.

(2) Ako pravilata na stranskata dràva za opredeluvawe na merodavnoto pravo vozvra}aat na pravoto na Republika Makedonija, }e se primeni pravoto na Republika Makedonija, ne zemaj}i gi predvid pravilata za opredeluvawe na merodavnoto pravo.

(3) Odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len ne se primenuvaat vo slu~aite koga strankite imaat pravo da izvr{at izbor na merodavnoto pravo.

Forma na pravnata rabota i pravnoto dejstvie

^len 7

Ako so ovoj ili so drug zakon ne e poinaku opredeleno, se smeta deka pravnata rabota i pravnoto dejstvie vo pogled na formata se polnova`ni, ako se polnova`ni bilo spored pravoto na mestoto kade {to pravnata rabota e

sklu~ena odnosno pravnoto dejstvie e prezemeno, bilo spored pravoto {to e merodavno za sodrìnata na pravnata rabota, odnosno na pravnoto dejstvie.

Zastarenost

^len 8

Za zastarenost e merodavno pravoto {to e merodavno za sodrìnata na pravnata rabota, odnosno na pravnoto dejstvie.

Primena na stranskoto pravo

^len 9

Pravoto na stranskata dràva se primenuva spored svojata smisla i poimite {to gi sodrì.

Needinstven praven poredok

^len 10

(1) Ako e merodavno pravoto na dràvata ~ij praven poredok ne e edinstven, a pravilata na ovoj zakon ne upatuvaat za opredeleno pravno podra~je vo taa dràva, merodavnoto pravo se opredeluva spored pravilata na toj praven poredok.

(2) Ako na na~inot predviden vo stavot (1) na ovoj ~len ne e mo`no da se utvrdi koe pravo e merodavno od dràvata ~ij praven poredok ne e edinstven, merodavno e pravoto na podra~jeto vo taa dràva so koe postoi najtesna vrska.

Lica so pove}e dràvjanstva

^len 11

(1) Ako liceto koe e dràvjanin na Republika Makedonija ima dràvjanstvo i na nekoja druga dràva, za primenata na ovoj zakon se smeta deka ima dràvjanstvo samo na Republika Makedonija.

(2) Ako liceto koe ne e dràvjanin na Republika Makedonija ima dve ili pove}e stranski dràvjanstva, za primenata na ovoj zakon se smeta deka ima dràvjanstvo na onaa dràva ~ij{to dràvjanin e i vo koja ima ìveali{te.

(3) Ako liceto od stavot (2) na ovoj ~len nema ìveali{te vo nitu edna od dràvite ~ij{to dràvjanin e, za primenata na ovoj zakon se smeta deka ima dràvjanstvo na onaa dràva ~ij{to e dràvjanin i so koja e vo najtesna vrska.

Lica bez dràvjanstvo

^len 12

(1) Ako liceto nema dràvjanstvo ili negovoto dràvjanstvo ne moè da se utvrdi, merodavnoto pravo se opredeluva spored negovoto ìveali{te.

(2) Ako liceto od stavot (1) na ovoj ~len nema ìveali{te ili toa ne moè da se utvrdi, merodavnoto pravo se opredeluva spored negovoto prestojuvali{te.

(3) Ako ne moè da se utvrdi ni prestojuvali{teto na liceto od stavot (1) na ovoj ~len, merodavno e pravoto na Republika Makedonija.

Utvrduvawe na stranskoto pravo

^len 13

(1) Sudot ili drug organ opredelen so zakon po slu`bena dol`nost }e ja utvrdi sodrìnata na merodavnoto stransko pravo.

(2) Organot od stavot (1) na ovoj ~len moè da pobara izvestuvawe za sodrìnata na merodavnoto stransko pravo od organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite na pravdata.

(3) Strankite vo postapkata moàt da podnesat i javna isprava za sodrìnata na stranskoto pravo.

(4) Ako vo odreden slu~aj sodrìnata na stranskoto pravo ne e mo`no da se utvrdi na nekoj od na~inite so stavovite (1), (2) i (3) na ovoj ~len, se primenuva pravoto na Republika Makedonija.

Normi so neposredna primena

^len 14

Odredbite za opredeluvawe na merodavnoto pravo za odnosite od ~lenot 1 na ovoj zakon, ne ja isklu~uvaat primenata na imperativnite pravila na Republika Makedonija, za koi so ovoj ili so drug zakon e predvideno deka se primenuvaat nezavisno od pravilata za odreduvawe na merodavnoto pravo.

G l a v a v t o r a

MERODAVNO PRAVO

Pravna i delovna sposobnost na fizi~ko lice

^len 15

(1) Za pravnata i delovnata sposobnost na fizi~ko lice, merodavno e pravoto na dràvata ~ij{to dràvjanin e toa lice.

(2) Fizi~koto lice koe bi bilo delovno nesposobno spored pravoto na dràvata ~ij{to dràvjanin e, delovno e sposobno ako ima delovna sposobnost spored pravoto na mestoto kade {to nastanala obvrskata.

(3) Za li{uvawe ili ograni~uvawe na delovnata sposobnost na fizi~ko lice e merodavno pravoto od stavot (1) na ovoj ~len.

(4) Odredbata na stavot (2) na ovoj ~len ne se primenuva na semejnite i naslednite odnosi.

Pravna i delovna sposobnost na pravno lice

^len 16

(1) Za pravnata i delovnata sposobnost na pravno lice, merodavno e pravoto na dràvata na koja toa i pripa|a.

(2) Pravnoto lice ima pripadnost na onaa dràva, spored ~ie pravo bilo osnovano.

(3) Ako pravnoto lice ima stvarno sedi{te vo druga dràva, a ne vo onaa vo koja e osnovano i spored pravoto na taa druga dràva ima nejzina pripadnost, }e se smeta kako pravno lice na taa dràva.

Staratelstvo i privremeni za{titni merki

^len 17

(1) Za stavawe pod staratelstvo i za prestanok na staratelstvoto, kako i za odnosite pome|u staratelot i liceto pod staratelstvo ({titenikot) merodavno e pravoto na dràvata ~ij{to dràvjanin e liceto pod staratelstvo.

(2) Privremeni za{titni merki sprema stranski dràvjanin i sprema lice bez dràvjanstvo koi se nao|aat vo Republika Makedonija se opredeluvaat spored pravoto na Republika Makedonija i traat dodeka nadle`nata dràva ne donese odluka i ne prezeme potrebni merki.

(3) Odredbata od stavot (2) na ovoj ~len se primenuva i vo pogled na za{titata na imotot na otsuten stranski dràvjanin i na lice bez dràvjanstvo {to se nao|a na teritorijata na Republika Makedonija.

Proglasuvawe na is~eznato lice za umreno

^len 18

Za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno, merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin bilo toa lice vo vremeto na is~eznuvaweto.

Ime na fizi~ko lice

^len 19

Za odreduvawe ili promena na imeto na fizi~ko lice, merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e toa lice.

Sopstvenost i drugi stvarni prava na predmeti

^len 20

(1) Za sopstveni~ko-pravnite odnosi i za drugite stvarni prava na predmeti, merodavno e pravoto na mestoto kade {to se nao|a predmetot.

(2) Za odnosite od stavot (1) na ovoj ~len vo pogled na predmeti {to se nao|aat vo prevoz, merodavno e pravoto na mestoto na opredeluvaweto.

(3) Za odnosite od stavot (1) na ovoj ~len na prevozni sredstva, merodavno e pravoto na dràvata ~ija dràvna pripadnost ja imaat tie sredstva, ako so propisite na Republika Makedonija poinaku ne e opredeleno.

Dogovor - op{to pravilo

^len 21

(1) Za dogovor e merodavno pravoto {to go izbrale dogovornite strani, ako so ovoj zakon ili so me|unaroden dogovor ne e poinaku opredeleno.

(2) Voljata na stranite za izbranoto pravo moè da e izrazena izre~no ili da proizleguva od odredbite na dogovorot ili od drugi okolnosti.

(3) Strankite moàt da odredat merodavno pravo za celiot dogovor ili samo za eden negov del.

(4) Polnova`nosta na dogovorot za izbor na merodavno pravo se ocenuva spored izbranoto pravo.

Merodavno pravo za dogovorot vo otsustvo na izbor na merodavnoto pravo

^len 22

(1) Ako ne e izbrano merodavno pravo, za dogovorot e merodavno pravoto na dràvata so koja toj dogovor e vo najtesna vrska.

(2) Se smeta deka najtesna vrska postoi so onaa dràva vo koja vo momentot na priemot na ponudata se nao|a ìveali{teto, odnosno sedi{teto na strankata koja e obvrzana da ja ispolni karakteristi~nata obvrska za toj vid dogovor, osven ako od posebni okolnosti na slu~ajot ne proizleguva deka dogovorot e vo pobliska vrska so nekoja druga dràva.

(3) Nezavisno od stavot (2) na ovoj ~len, za dogovorot za prevoz na stoki se pretpostavuva deka ima najbliska vrska so dràvata vo koja vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot prevoznikot imal ìveali{te - ako e fizi~ko lice, odnosno sedi{te - ako e pravno lice, samo ako vo taa dràva se nao|a i mestoto na natovar, istovar ili ìveali{teto na korisnikot na prevozot koj e fizi~ko lice, odnosno sedi{teto na korisnikot na prevozot koj e pravno lice.

Dogovori {to se odnesuvaat na nedvi`nosti

^len 23

Za dogovori {to se odnesuvaat na nedvi`nosti isklu~ivo e merodavno pravoto na dràvata na ~ija teritorija se nao|a nedvi`nosta.

Dogovor za vrabotuvawe

^len 24

(1) Za dogovor za vrabotuvawe, dokolku strankite ne izvr{ile izbor na merodavnoto pravo, merodavno e pravoto na dràvata, vo koja spored dogovorot rabotnikot voobi~aeno ja vr{i svojata rabota, duri i koga rabotata privremeno ja vr{i vo druga dràva.

(2) Ako spored dogovorot, rabotnikot ne ja vr{i svojata rabota samo vo edna dràva, merodavno e pravoto na dràvata vo koja rabotodavecot ima sedi{te, odnosno ìveli{te.

(3) So dogovorot za izbor na pravo, strankite ne moàt da ja isklu~at primenata na imperativnite pravila za za{tita na pravata na rabotnikot {to gi sodrì pravoto na dràvata vo koja rabotodavecot koj e pravno lice ima sedi{te, odnosno ìveli{te ako e fizi~ko lice.

Potro{uva~ki dogovor

^len 25

(1) Kako potro{uva~ki dogovor za primenata na ovoj zakon, se smeta dogovorot za isporaka na podvi`ni predmeti ili prava na potro{uva~ot i dogovorot za vr{ewe na uslugi na potro{uva~ot.

(2) Kako potro{uva~, za primenata na ovoj zakon, se smeta sekoe fizi~ko lice koe kupuva proizvodi ili koristi uslugi za neposredna li~na potro{uva~ka za celi {to ne se nameneti za vr{ewe na negovoto zanimawe ili drugi delovni dejnosti.

(3) Spored ovoj zakon, ne se smetaat kako potro{uva~ki dogovor: 1. dogovorot za prevoz i 2. dogovorot za vr{ewe na uslugi na potro{uva~ot, dokolku vo celost

se izvr{uva nadvor od dràvata vo koja potro{uva~ot ima svoe ìveali{te.

(4) Nezavisno od ostanatite odredbi na ovoj zakon, na potro{uva~kiot dogovor se primenuva pravoto na dràvata vo koja potro{uva~ot ima ìveali{te ako:

1. sklu~uvaweto na dogovorot e posledica na ponuda ili na reklama vo taa dràva i ako potro{uva~ot vo taa dràva gi prezel dejstvijata potrebni za sklu~uvawe na dogovorot;

2. sprotivnata dogovorna strana na potro{uva~ot ili nejziniot zastapnik ja primil pora~kata od potro{uva~ot vo taa dràva;

3. kupoproda`niot dogovor bil sklu~en vo druga dràva, odnosno potro{uva~ot dal pora~ka vo druga dràva, a patuvaweto bilo organizirano od strana na prodava~ot so cel da se pottikne potro{uva~ot na sklu~uvawe na takov dogovor.

(5) Vo slu~aite od stavot (4) na ovoj ~len, izborot na merodavnoto pravo koj go napravile strankite, ne moè da ja isklu~i primenata na imperativnite pravila za za{tita na pravata na potro{uva~ite, sodràni vo pravoto na dràvata vo koja se nao|a ìveli{teto na potro{uva~ot.

Podra~je na primena na merodavnoto pravo za dogovor

^len 26

Vo odnosite pome|u dogovornite strani, ako dogovornite strani ne dogovorile poinaku, pravoto od ~lenovite 21, 22 i 23 na ovoj zakon e merodavno i za:

1. opredeluvawe na ~asot od koj steknuva~ot, odnosno prezema~ot na podvi`niot predmet ima pravo na proizvodite i plodovite na predmetot; i

2. opredeluvawe na ~asot od koj steknuva~ot, odnosno prezema~ot go podnesuva rizikot vo vrska so predmetite.

Na~in na predavawe na predmetot

^len 27

Pravoto na mestoto kade {to predmetot treba da se predade e merodavno za na~inot na predavawe na predmetot i za merkite {to treba da se prezemat ako se odbie prezemawe na predmetot, osven ako dogovornite strani ne dogovorile poinaku.

Otstapuvawe na pobaruvawe i prezemawe na dolg

^len 28

Na dejstvoto na otstapuvawe na pobaruvawe ili na prezemawe na dolg sprema dol`nikot, odnosno doveritelot {to ne u~estvuvale vo otstapuvaweto odnosno prezemaweto, }e se primeni pravoto {to e merodavno za pobaruvaweto, odnosno dolgot.

Akcesorna pravna rabota

^len 29

Na akcesorna pravna rabota, ako so pravna rabota ili so zakon ili so me|unaroden dogovor ne e poinaku opredeleno, }e se primeni pravoto {to e merodavno za glavnata pravna rabota.

Ednostrana pravna rabota

^len 30

Za ednostrana pravna rabota merodavno e pravoto na dr`avata na `iveali{teto na dol`nikot koj e fizi~ko lice, odnosno na sedi{teto na dol`nikot koj e pravno lice.

Steknuvawe bez osnov

^len 31

Na steknuvawe bez osnov se primenuva pravoto merodavno za pravniot odnos {to nastanal, bil o~ekuvan ili pretpostaven, a po povod koj nastanalo steknuvaweto.

Rabotovodstvo bez nalog i drugi vondogovorni obvrski

^len 32

(1) Za rabotovodstvo bez nalog merodavno e pravoto na mestoto kade {to e izvr{eno dejstvieto na rabotovoditelot.

(2) Za obvrskite od upotreba na predmeti bez rabotovodstvo i za drugite vondogovorni obvrski {to ne proizleguvaat od odgovornosta za {teta merodavno e pravoto na mestoto kade {to se slu~ile faktite {to ja predizvikale obvrskata.

Vondogovorna odgovornost za {teta

^len 33

(1) Za vondogovorna odgovornost za {teta, merodavno e pravoto na mestoto kade {to dejstvieto e izvr{eno. Po isklu~ok, na barawe na o{teteniot, }e se primeni pravoto na mestoto kade {to nastapila posledicata, ako {tetnikot moèl i moral da gi predvidi posledicite.

(2) Ako pravoto odredeno vrz osnova na stavot (1) na ovoj ~len, nema potesna vrska so odnosot, a postoi o~igledna vrska so nekoe drugo pravo, }e se primeni toa pravo.

(3) Nezavisno od odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, otkako {tetniot nastan }e nastapi, strankite moàt da go izberat merodavnoto pravo.

Nadomest na {teta od nastan na brod na

otvoreno more ili vo vozduhoplov

^len 34

Ako nastanot od koj prizleguva obvrska za nadomest na {teta se slu~il na brod na otvoreno more ili vo vozduhoplov, kako pravo na mestoto kade {to se slu~ile faktite {to predizvikale obvrska za nadomest na {teta se smeta pravoto na dràvata ~ija pripadnost ja ima brodot, odnosno pravoto na dràvata vo koja vozduhoplovot e registriran.

Nasleduvawe

^len 35

Za nasleduvawe merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin bil ostavitelot vo vremeto na smrtta.

Sposobnost za sostavuvawe na testament

^len 36

Za sposobnosta za sostavuvawe na testament merodavno e pravoto na dràvata ~ie {to dràvjanstvo zave{tatelot go imal vo momentot na sostavuvaweto na testamentot.

Forma na testamentot

^len 37

(1) Testamentot e polnovaèn vo pogled na formata, ako e polnovaèn spored edno od slednite prava:

1. pravoto na mestoto kade {to testamentot e sostaven; 2. pravoto na dràvata ~ij dràvjanin bil zave{tatelot bilo vo

vremeto na raspolagaweto so testamentot bilo vo vremeto na smrtta; 3. pravoto na ìveali{teto na zave{tatelot bilo vo vremeto na

raspolagaweto so testamentot bilo vo vremeto na smrtta; 4. pravoto na prestojuvali{teto na zave{tatelot bilo vo vremeto na

raspolagaweto so testamentot bilo vo vremeto na smrtta; 5. pravoto na Republika Makedonija; i 6. za nedvi`nost spored pravoto na mestoto kade {to se nao|a

nedvi`nosta. (2) Otpovikuvaweto na testament e polnova`no vo pogled na formata,

ako taa forma e polnova`na spored koe i da bilo pravo spored koe, vo soglasnost so odredbite od stavot (1) na ovoj ~len, testamentot moèl polnova`no da bide sostaven.

Uslovi za sklu~uvawe na brak

^len 38

(1) Vo pogled na uslovite za sklu~uvawe na brak, za sekoe lice merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e toa lice vo vremeto na stapuvaweto vo brak.

(2) I koga postojat uslovi za sklu~uvawe na brak spored pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e liceto {to saka da sklu~i brak pred nadle`niot organ na Republika Makedonija, nema da se dozvoli sklu~uvawe na brak ako vo

pogled na toa lice, spored pravoto na Republika Makedonija postojat pre~ki {to se odnesuvaat na postoeweto na porane{en brak, rodninstvo i nesposobnost za rasuduvawe.

Forma na brakot

^len 39

Za formata na brakot merodavno e pravoto na mestoto kade {to brakot se sklu~uva.

Neva`nost na brakot

^len 40

Za neva`nost na brakot merodavno e koe i da bilo pravo spored koe brakot e sklu~en vo smisla na ~lenot 38 od ovoj zakon.

Razvod na brak

^len 41

(1) Za razvod na brak merodavno e pravoto na dràvata ~ii dràvjani se dvajcata bra~ni drugari vo vremeto na podnesuvaweto na tu`bata.

(2) Ako bra~nite drugari se dràvjani na razli~ni dràvi vo vremeto na podnesuvaweto na tu`bata, za razvod na brakot e merodavno pravoto na dràvata vo koja tie imale posledno zaedni~ko ìveali{te, a ako voop{to nemale zaedni~ko ìveali{te merodavno e pravoto na dràvata na sudot pred koj se rasprava za razvod na brakot.

(3) Ako eden od bra~nite drugari e dràvjanin na Republika Makedonija, nezavisno od odredbata od stavot (2) na ovoj ~len, za razvod na brakot merodavno e pravoto na Republika Makedonija.

Li~ni i zakonski imotni odnosi na bra~nite drugari

^len 42

(1) Za li~nite i zakonskite imotni odnosi na bra~nite drugari merodavno e pravoto na dràvata ~ii dràvjani se tie.

(2) Ako bra~nite drugari se dràvjani na razli~ni dràvi merodavno e pravoto na dràvata vo koja imaat ìveali{te.

(3) Ako bra~nite drugari nemaat nitu zaedni~ko dràvjanstvo nitu ìveali{te vo ista dràva, merodavno e pravoto na dràvata vo koja imale posledno zaedni~ko ìveali{te.

(4) Ako merodavnoto pravo ne moè da se opredeli spored stav (1), (2) i (3) na ovoj ~len, merodavno e pravoto na Republika Makedonija.

Dogovorni imotni odnosi na bra~nite drugari

^len 43

(1) Za dogovornite imotni odnosi na bra~nite drugari merodavno e pravoto {to vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot bilo merodavno za li~nite i zakonskite imotni odnosi.

(2) Nezavisno od odredbata od stavot (1) na ovoj ~len, bra~nite drugari moàt pismeno da se spogodat za nivnite dogovorni imotni odnosi da bide merodavno:

1. pravoto na dràvata ~ie dràvjanstvo ima eden od bra~nite drugari; ili

2. pravoto na dràvata vo koja ima ìveali{te najmalku eden od bra~nite drugari, ili

3. za nedvi`nosti, pravoto na mestoto kade {to tie nedvi`nosti se nao|aat.

Li~ni, zakonski i dogovorni imotni odnosi na bra~nite drugari

vo slu~aj na neva`nost ili prestanok na brakot

^len 44

(1) Ako brakot e nevaè~ki ili prestanal, za li~nite i zakonskite imotni odnosi merodavno e pravoto opredeleno vo ~len 42 na ovoj zakon.

(2) Vo slu~aite navedeni vo stavot (1) na ovoj ~len, za dogovornite imotni odnosi na bra~nite drugari merodavno e pravoto opredeleno vo ~len 43 od ovoj zakon.

Imotni odnosi na lica {to ìveat vo vonbra~na zaednica

^len 45

(1) Za imotnite odnosi na lica {to ìveat vo vonbra~na zaednica merodavno e pravoto na dràvata ~ii dràvjani se tie.

(2) Ako licata od stavot (1) na ovoj ~len nemaat isto dràvjanstvo, merodavno e pravoto na dràvata vo koja imaat zaedni~ko ìveali{te.

(3) Za dogovornite imotni odnosi pome|u licata {to ìveat vo vonbra~na zaednica merodavno e pravoto {to vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot bilo merodavno za nivnite imotni odnosi.

Odnosi me|u roditelite i decata

^len 46

(1) Za odnosite me|u roditelite i decata merodavno e pravoto na dràvata ~ii dràvjani se tie.

(2) Ako roditelite i decata se dràvjani na razli~ni dràvi, merodavno e pravoto na dràvata vo koja site tie imaat ìveali{te.

(3) Ako roditelite i decata se dràvjani na razli~ni dràvi, a nemaat ìveali{te vo ista dràva, merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e deteto.

Priznavawe, utvrduvawe ili osporuvawe na

tatkovstvo, odnosno maj~instvo

^len 47

Za priznavawe, utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e deteto.

Obvrska za izdrùvawe

^len 48

Za obvrskata za izdrùvawe me|u krvni srodnici, osven roditelite i decata, ili za obvrskata za izdrùvawe na srodnici po svatovstvo, merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e srodnikot od kogo se bara izdrùvawe.

Pozakonuvawe

^len 49

(1) Za pozakonuvawe na vonbra~no dete po pat na dopolnitelno sklu~uvawe na brak merodavno e pravoto na dràvata ~ii dràvjani se roditelite, a ako roditelite ne se dràvjani na ista dràva - pravoto na dràvata na onoj roditel spored koj pozakonuvaweto e polnova`no.

(2) Za soglasnosta na deteto, na drugo lice ili na dràven organ za pozakonuvawe merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e deteto.

Uslovi za zasnovuvawe i prestanok na posvojuvawe

^len 50

(1) Za uslovite za zasnovuvawe na posvojuvawe i za prestanok na posvojuvaweto merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjani se posvoitelot i posvoenikot.

(2) Ako posvoitelot i posvoenikot se dràvjani na razli~ni dràvi, za uslovite za zasnovawe posvojuvawe i za prestanuvawe na posvojuvaweto kumulativno se merodavni pravata na dvete dràvi ~ii dràvjani se tie.

(3) Ako bra~nite drugari zaedni~ki posvojuvaat, pokraj pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e posvoenikot, za uslovite za posvojuvawe i prestanok na posvojuvaweto merodavni se i pravata na dràvite ~ii dràvjani se i edniot i drugiot bra~en drugar.

(4) Za formata na posvojuvaweto merodavno e pravoto na mestoto kade {to se zasnovuva posvojuvaweto.

Dejstvo na posvojuvaweto

^len 51

(1) Za dejstvoto na posvojuvaweto merodavno e pravoto na dràvata ~ii dràvjani se posvoitelot i posvoenikot vo vremeto na zasnovuvaweto na posvojuvaweto.

(2) Ako posvoitelot i posvoenikot se dràvjani na razli~ni dràvi, merodavno e pravoto na dràvata vo koja imaat ìveali{te.

(3) Ako posvoitelot i posvoenikot se dràvjani na razli~ni dràvi, a nemaat ìveali{te vo ista dràva, merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e posvoenikot.

G l a v a t r e t a

ME\UNARODNA NADLE@NOST I POSTAPKA

1. Nadle`nost na sudovite i na drugi organi na Republika Makedonija vo rabotite so me|unaroden element

Op{to pravilo za me|unarodnata nadle`nost

^len 52

(1) Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi ako tuèniot ima ìveali{te, odnosno sedi{te vo Republika Makedonija.

(2) Ako tuèniot nema ìveali{te vo Republika Makedonija nitu vo nekoja druga dràva, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi ako tuèniot ima prestojuvali{te vo Republika Makedonija.

(3) Ako vo parnicata ima pove}e tuèni so svojstvo na materijalni soparni~ari, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi i koga eden od tuènite ima ìveali{te odnosno sedi{te vo Republika Makedonija.

(4) Ako so istata tu`ba se tuèni i glavniot dol`nik i garantot, sudot na Republika Makedonija e nadleèn i toga{ koga e nadleèn za tu`ba protiv glavniot dol`nik.

(5) Sudot na Republika Makedonija e nadleèn i za protivtu`ba, dokolku baraweto od protivtu`bata e vo vrska so tu`benoto barawe.

Nadle`nost vo vonparni~na postapka

^len 53

Koga za praven odnos se odlu~uva vo vonparni~na postapka, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi ako liceto sprema koe e podneseno barawe ima ìveali{te odnosno sedi{te vo Republika Makedonija, a koga vo postapkata u~estvuva samo edno lice - ako toa lice ima ìveali{te odnosno sedi{te vo Republika Makedonija, osven ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Isklu~iva me|unarodna nadle`nost - op{to pravilo

^len 54

Sudot na Republika Makedonija e isklu~ivo nadleèn, koga toa e izri~no opredeleno so ovoj ili so drug zakon.

Nadle`nost vrz osnova na kriteriumi sodràni vo stransko pravo

^len 55

Ako vo stranska dràva postoi nadle`nost na stranski sud vo sporovi protiv dràvjani na Republika Makedonija spored kriteriumi za nadle`nost {to gi nema vo odredbite za nadle`nosta na sud na Republika Makedonija, tie kriteriumi }e bidat merodavni za postoeweto nadle`nost na sud na Republika Makedonija vo sporovite vo koi tuèniot e dràvjanin na taa stranska dràva.

Spogodba za me|unarodna nadle`nost

^len 56

(1) Strankite moàt da se dogovorat za nadle`nosta na stranski sud samo ako barem ednata od niv e stranski dràvjanin ili pravno lice so sedi{te vo stranstvo, a ne e vo pra{awe spor za koj, spored odredbite na ovoj ili na drug zakon, postoi isklu~iva nadle`nost na sudot na Republika Makedonija.

(2) Nezavisno na odredbite od stavot (1) na ovoj ~len, strankite ne moàt da se dogovorat za nadle`nost na stranski sud vo sporovi od odnosi so

potro{uva~i i vo sporovi od odnosi na osiguruvawe, ako potro{uva~ot odnosno osigurenikot koj e fizi~ko lice ima ìveli{te vo Republika Makedonija.

(3) Strankite moàt da se dogovorat za nadle`nosta na sudot na Republika Makedonija ako barem ednata stranka e dràvjanin na Republika Makedonija ili pravno lice so sedi{te vo Republika Makedonija.

(4) Odredbite od stav (1), (2) i (3) na ovoj ~len ne se primenuvaat koga e vo pra{awe nadle`nost vo rabotite od ~len 73 do 83 na ovoj zakon.

Me|unarodna nadle`nost vrz osnova na soglasnost na tuèniot

^len 57

(1) Vo slu~aite vo koi e dozvoleno dogovorawe na nadle`nost na sudot na Republika Makedonija soglasno odredbite od ~lenot 56, stavovite (3) i (4) od ovoj zakon, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija moè da postoi i vrz osnova na soglasnosta na tuèniot.

(2) Se smeta deka tuèniot se soglasil so nadle`nosta na sudot na Republika Makedonija, dokolku podnel odgovor na tu`bata ili prigovor protiv platniot nalog, ili ako na podgotvitelnoto ro~i{te, odnosno koga takvo ro~i{te nemalo na prvoto ro~i{te za glavna rasprava, se vpu{til vo rasprava po glavnata rabota, a ne ja osporil nadle`nosta.

Posebna me|unarodna nadle`nost za licata bez dràvjanstvo

^len 58

(1) Koga so odredbite od ovoj zakon nadle`nosta na sudot na Republika Makedonija e opredelena pod pretpostavka parni~nata strana da ima dràvjanstvo na Republika Makedonija, taa nadle`nost postoi i za licata bez dràvjanstvo {to imaat ìveali{te vo Republika Makedonija.

(2) Odredbata od stavot (1) na ovoj ~len soobrazno se primenuva i na nadle`nosta na drugi organi na Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za sporovi protiv dràvjani na Republika Makedonija {to se na slu`ba stranstvo

^len 59

Vo sporovite protiv dràvjani na Republika Makedonija {to ìveat vo stranstvo, kade {to na slu`ba ili na rabota gi upatil dràven organ, nadle`nost na sud na Republika Makedonija postoi ako tie vo momentot na takvoto upatuvawe imale ìveali{te vo Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za sporovi

za vondogovorna odgovornost za {teta

^len 60

(1) Vo sporovite za vondogovorna odgovornost za {teta, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija isto taka postoi i ako {tetnoto dejstvie e izvr{eno ili {tetnata posledica nastapila na teritorijata na Republika Makedonija.

(2) Odredbata od stavot (1) na ovoj ~len }e se primenuva i vo sporovite protiv osiguritelnoto dru{tvo za osiguruvawe na imoti i lica zaradi nadomest na {teta na treti lica vrz osnova na propisite za neposredna odgovornost na osiguritelnoto dru{tvo, kako i vo sporovite za regresni barawa po osnova na nadomest na {teta protiv regresnite dol`nici.

Me|unarodna nadle`nost za sporovi od dogovorni odnosi spored mestoto na ispolnuvawe na obvrskata

^len 61

Vo sporovi od dogovorni odnosi, sudot na Republika Makedonija isto taka e nadleèn i toga{ koga predmetot na sporot e obvrska koja treba, odnosno koja bi trebalo da se ispolni vo Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost vrz osnova na mestoto na nao|awe na predmetot na sporot

^len 62

(1) Vo sporovite za imotnopravni barawa, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi ako na teritorijata na Republika Makedonija se nao|a predmetot na koj se odnesuva tu`bata.

(2) Ako na teritorijata na Republika Makedonija se nao|a nekoj imot na tuèniot, sudot na Republika Makedonija isto taka e nadleèn i toga{ koga tuìtelot ima ìveali{te, odnosno sedi{te vo Republika Makedonija, ako tuìtelot stori verojatno deka od toj imot }e bide mo`no da se ispolni presudata.

Me|unarodna nadle`nost za sporovi za obvrski nastanati za vreme na prestojot na tuèniot vo Republika Makedonija

^len 63

Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi i vo sporovite poradi obvrski nastanati za vreme na prestojot na tuèniot vo Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za sporovi za obvrski {to nastanale ili treba da se izvr{at vo Republika Makedonija

^len 64

Vo sporovite protiv fizi~ko lice ili pravno lice {to ima sedi{te vo stranstvo, za obvrskite {to nastanale vo Republika Makedonija ili {to moraat da se izvr{at na teritorijata na Republika Makedonija, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi i ako toa lice na teritorijata na Republika Makedonija ima svoja podru`nica ili pretstavni{tvo ili ako vo Republika Makedonija e sedi{teto na liceto na koe mu e dovereno vr{eweto na negovite raboti.

Isklu~iva me|unarodna nadle`nost za sporovite za osnovawe, prestanok i statusni promeni na pravni lica

^len 65

Sudot na Republika Makedonija isklu~ivo e nadleèn za sporovi za osnovawe, prestanok i statusni promeni na trgovsko dru{tvo, na drugo pravno lice ili na zdruènie na fizi~ki ili pravni lica, kako i za sporovite koi se odnesuvaat na polnova`nosta na odlukite na nivnite organi, ako dru{tvoto, drugoto pravno lice ili zdruènie ima sedi{te vo Republika Makedonija.

Isklu~iva me|unarodna nadle`nost za sporovite vo vrska so polnova`nost na upisot vo javni registri

^len 66

Sudot na Republika Makedonija isklu~ivo e nadleèn za sporovite vo vrska so polnova`nosta na upisot vo javnite registri koi se vodat vo Republika Makedonija.

Isklu~iva me|unarodna nadle`nost za sporovite vo vrska so prijavuvaweto i polnova`nosta na pravata od industriska sopstvenost

^len 67

Sudot na Republika Makedonija isklu~ivo e nadleèn za sporovite vo vrska so prijavuvaweto i polnova`nosta na pravata od industriska sopstvenost, ako prijavata bila podnesena vo Republika Makedonija.

Isklu~iva me|unarodna nadle`nost za odobruvawe i sproveduvawe na izvr{uvaweto

^len 68

Sudot ili lica koi vr{at javni ovlastuvawa soglasno so zakon isklu~ivo se nadle`ni za odobruvawe i sproveduvawe na izvr{uvaweto, ako toa se sproveduva na terиtorijata na Republika Makedonija.

Isklu~iva me|unarodna nadle`nost

za sporovite vo vrska so nedvi`nosti

^len 69

Sudot na Republika Makedonija isklu~ivo e nadle`en za sporovite za sopstvenost i drugite stvarni prava na nedvi`nosti, vo sporovite poradi sme}avawe na vladenie na nedvi`nosti, kako i vo sporovite nastanati od naemni ili zakupni odnosi na nedvi`nosti, ili od dogovori za koristewe na stan ili delovni prostorii, ako nedvi`nosta se nao|a na teritorijata na Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za sporovite poradi sme}avawe na vladenie na podvi`ni predmeti

^len 70

Vo sporovite poradi sme}avawe na vladenie na podvi`ni predmeti, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija isto taka postoi i ako na teritorijata na Republika Makedonija nastanalo sme}avaweto.

Me|unarodna nadle`nost za odredeni sporovi vo vrska so vozduhoplov ili brod

^len 71

(1) Vo sporovite za stvarnite prava na vozduhoplov ili brod i vo sporovi od zakup na vozduhoplov ili brod, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi i koga na teritorijata na Republika Makedonija se vodi upisnikot vo koj vozduhoplovot odnosno brodot e zapi{an.

(2) Vo sporovite za sme}avawe na vladenie na vozduhoplov ili brod od stavot (1) na ovoj ~len sudot na Republika Makedonija e isto taka nadle`en i ako na teritorijata na Republika Makedonija se vodi upisnikot vo koj e vpi{an

vozduhpolovot odnosno brodot, ili koga na teritorijata na Republika Makedonija nastanalo sme}avaweto.

Me|unarodna nadle`nost za odredeni sporovi za imotnite odnosi na bra~ni drugari vo pogled na imot vo Republika Makedonija

^len 72

(1) Vo sporovite za imotnite odnosi na bra~ni drugari vo pogled na imot vo Republika Makedonija, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi i koga tuèniot nema ìveali{te vo Republika Makedonija, a tuìtelot vo vremeto na podnesuvaweto na tu`bata ima ìveali{te ili prestojuvali{te vo Republika Makedonija.

(2) Ako preteèn del od imotot se nao|a vo Republika Makedonija a drugiot del vo stranstvo, sudot na Republika Makedonija moè da odlu~uva za imotot {to se nao|a vo stranstvo samo vo spor vo koj se odlu~uva i za imotot vo Republika Makedonija, i toa samo ako tuèniot se soglasuva da sudi sud na Republika Makedonija.

(3) Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za imotni odnosi na bra~ni drugari spored odredbite od ovoj zakon postoi bez ogled na toa dali brakot trae ili prestanal, ili e utvrdeno deka brakot ne postoi.

Me|unarodna nadle`nost za bra~nite sporovi

^len 73

(1) Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi vo sporovite zaradi utvrduvawe na postoewe ili nepostoewe na brak, poni{tuvawe na brak ili razvod na brak (bra~ni sporovi) i koga tuèniot nema ìveali{te vo Republika Makedonija ako:

1. dvajcata bra~ni drugari se dràvjani na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade imaat ìveali{te, ili

2. tuìtelot e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te vo Republika Makedonija, ili

3. bra~nite drugari imale svoe posledno ìveali{te vo Republika Makedonija, a tuìtelot vo vremeto na podnesuvaweto na tu`bata ima ìveali{te ili prestojuvali{te vo Republika Makedonija.

(2) Ako tuèniot bra~en drugar e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te vo Republika Makedonija, nadle`nosta na sudot na Republika Makedonija e isklu~iva.

Me|unarodna nadle`nost za bra~nite sporovi vrz osnova na poslednoto zaedni~ko ìveali{te na bra~nite drugari

^len 74

Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite od ~len 73 na ovoj zakon postoi i koga bra~nite drugari se stranski dràvjani koi imale posledno zaedni~ko ìveali{te vo Republika Makedonija, no samo ako vo tie slu~ai tuèniot se soglasuva da sudi sud na Republika Makedonija i ako spored propisite na dràvata ~ii dràvjani se bra~nite drugari e dozvolena taa nadle`nost.

Me|unarodna nadle`nost za sporovite za razvod na brak

^len 75

Vo sporovite za razvod na brak nadle`nost na sud na Republika Makedonija postoi i ako tuìtelot e dràvjanin na Republika Makedonija, a pravoto na dràvata ~ij sud bi bil nadleèn ne go predviduva razvod na brak.

Me|unarodna nadle`nost za sporovite za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo

^len 76

(1) Vo sporovite za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi i koga tuèniot nema ìveali{te vo Republika Makedonija i toa ako:

1. tuìtelot i tuèniot se dràvjani na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade imaat ìveali{te, ili

2. tuìtelot e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te vo Republika Makedonija.

(2) Ako e podnesena tu`ba protiv dete koe e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te, odnosno prestojuvali{te vo Republika Makedonija, nadle`nosta na sud na Republika Makedonija e isklu~iva.

Me|unarodna nadle`nost za sporovite me|u stranski dràvjani za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo

^len 77

Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite od ~len 76 na ovoj zakon postoi i koga strankite se stranski dràvjani, ako tuìtelot ili eden od tuìtelite ima ìveali{te vo Republika Makedonija, no samo ako tuèniot se soglasuva da sudi sud na Republika Makedonija i ako spored propisite na dràvata ~ij dràvjanin e toj e dopu{tena taa nadle`nost.

Me|unarodna nadle`nost za sporovite za ~uvawe, podigawe i vospituvawe na deca koi se pod roditelska grià

^len 78

(1) Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi vo sporovite za ~uvawe, podigawe i vospituvawe na deca koi se pod roditelska grià i koga tuèniot nema ìveali{te vo Republika Makedonija, ako dvajcata roditeli se dràvjani na Republika Makedonija ili ako deteto e dràvjanin na Republika Makedonija so ìveali{te vo Republika Makedonija.

(2) Ako tuèniot i deteto se dràvjani na Republika Makedonija i ako dvajcata imaat ìveali{te vo Republika Makedonija, nadle`nosta na sudot na Republika Makedonija e isklu~iva.

(3) Odredbite od stav (1) i (2) na ovoj ~len, kako i odredbite od ~len 52 na ovoj zakon, soodvetno se primenuvaat i na opredeluvaweto na nadle`nosta na drugi organi na Republika Makedonija koga odlu~uvaat za ~uvawe, podigawe i vospituvawe na deca pod roditelska grià.

Me|unarodna nadle`nost za sporovite za zakonsko izdrùvawe na deca

^len 79

(1) Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za zakonsko izdrùvawe na deca postoi i koga tuèniot nema ìveali{te vo Republika Makedonija ako:

1. deteto podnesuva tu`ba i ima ìveali{te vo Republika Makedonija; ili

2. tuìtelot i tuèniot se dràvjani na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade imaat ìveali{te; ili

3. tuìtelot e maloletno dete i e dràvjanin na Republika Makedonija.

(2) Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za zakonsko izdrùvawe me|u bra~ni drugari i me|u porane{i bra~ni drugari postoi i ako bra~nite drugari imale svoe posledno zaedni~ko ìveali{te vo Republika Makedonija, a tuìtelot vo momentot na podnesuvaweto na tu`bata i natamu ima ìveali{te vo Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za sporovite za zakonsko izdrùvawe vrz osnova na imot od koj moè da se naplati izdrùvaweto

^len 80

Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za zakonsko izdrùvawe postoi i ako tuèniot ima imot vo Republika Makedonija od koj moè da se naplati izdrùvaweto.

Me|unarodna nadle`nost za sporovite za za{tita, vospituvawe i izdrùvawe na deca

^len 81

Sudot na Republika Makedonija e nadleèn za odlu~uvawe za za{tita, vospituvawe i izdrùvawe na deca i toga{ koga tie sporovi se re{avaat zaedno so sporovite od pozakonuvawe ili sporovite za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo, za koi spored ovoj zakon e nadleèn sudot na Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za sporovite vo vrska so roditelsko pravo

^len 82

(1) Pri odlu~uvawe za li{uvawe i vra}awe na roditelsko pravo, prodolùvawe na roditelsko pravo, stavawe na roditelot vo polo`ba na staratel vo pogled na upravuvaweto so detskiot imot, oglasuvawe na dete za rodeno vo brak, kako i pri odlu~uvawe za drugi raboti {to se odnesuvaat na li~nata sostojba i na odnosite me|u roditeli i deca, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi i koga ne postojat pretpostavkite od ~len 52 stavot 3 na ovoj zakon, ako podnositelot na baraweto i liceto sprema koe se podnesuva baraweto se dràvjani na Republika Makedonija, odnosno koga vo postapkata u~estvuva samo edno lice, ako toa lice e dràvjanin na Republika Makedonija.

(2) Za rabotite od stavot (1) na ovoj ~len, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi i toga{ koga deteto e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìvelai{te vo Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za davawe na dozvola za stapuvawe vo brak na maloletnik

^len 83

(1) Za davawe na dozvola za stapuvawe vo brak na maloletnik, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi ako podnositelot na baraweto e dràvjanin na Republika Makedonija, odnosno ako eden od podnositelite na baraweto e dràvjanin na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade licata {to sakaat da stapat vo brak imaat ìveali{te.

(2) Nadle`nosta na sudot na Republika Makedonija e isklu~iva ako maloletnikot koj bara dozvola za stapuvawe vo brak e dràvjanin na Republika Makedonija, odnosno ako dvete lica {to sakaat da stapat vo brak se dràvjani na Republika Makedonija, a brakot se sklu~uva vo stranstvo.

Me|unarodna nadle`nost za raspravawe na ostavina na makedonski dràvjanin i za sporovi od naslednopravni

odnosi i za pobaruvawe na doveritelite sprema ostavinata na makedonski dràvjanin

^len 84

(1) Sudot na Republika Makedonija isklu~ivo e nadleèn za raspravawe na nedvi`na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija, ako taa ostavina se nao|a vo Republika Makedonija.

(2) Ako nedvi`na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija se nao|a vo stranstvo, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi samo ako spored pravilata na dràvata vo koja se nao|aat nedvi`nostite ne e nadleèn nejzin organ.

(3) Nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za raspravawe na podvi`na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija postoi ako podvi`nostite se nao|aat na teritorijata na Republika Makedonija ili ako spored pravoto na dràvata vo koja podvi`nostite se nao|aat ne e nadleèn stranskiot organ, odnosno ako toj organ odbiva da ja rasprava ostavinata.

(4) Odredbite od stavovite (1), (2) i (3) na ovoj ~len se odnesuvaat i na nadle`nosta vo sporovi od naslednopravni odnosi i na sporovi za pobaruvawe na doveritelite sprema ostavinata.

Me|unarodna nadle`nost za raspravawe na ostavina na stranski dràvjanin i za sporovi od naslednopravni odnosi

i za pobaruvawe na doveritelite sprema ostavinata na stranski dràvjanin

^len 85

(1) Za raspravawe na nedvi`na ostavina na stranski dràvjanin isklu~ivo e nadleèn sudot na Republika Makedonija, ako nedvi`nostite se nao|aat vo Republika Makedonija.

(2) Za raspravawe na podvi`na ostavina na stranski dràvjanin koja se nao|a vo Republika Makedonija, nadleèn e sudot na Republika Makedonija, osven ako vo dràvata na ostavitelot sudot ne e nadleèn za raspravawe na podvièn imot na dràvjanin na Republika Makedonija.

(3) Odredbite od stav (1) i (2) na ovoj ~len se odnesuvaat i na nadle`nosta vo sporovi od naslednopravni odnosi i vo sporovi za pobaruvawa na doveritelite sprema ostavinata.

(4) Koga ne postoi nadle`nost na sud na Republika Makedonija za raspravawe na ostavina na stranski dràvjanin, sudot moè da opredeli merki za obezbeduvawe na ostavinata i za za{tita na pravata sprema ostavinata koja se nao|a vo Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za raspravawe na ostavina na lice bez dràvjanstvo i za sporovi od naslednopravni

odnosi i za pobaruvawe na doveritelite sprema ostavinata na lice bez dràvjanstvo

^len 86

(1) Za raspravawe na nedvi`na ostavina na lice bez dràvjanstvo, lice ~ie dràvjanstvo ne moè da se utvrdi ili lice {to ima status na begalec, isklu~ivo e nadleèn sudot na Republika Makedonija ako nedvi`nosta se nao|a na teritorijata na Republika Makedonija.

(2) Za raspravawe na podvi`na ostavina na lice bez dràvjanstvo, na lice ~ie dràvjanstvo ne moè da se utvrdi ili na lice {to ima status na begalec, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi ako podvi`nostite se nao|aat na teritorijata na Republika Makedonija ili ako ostavitelot vo vremeto na smrtta imal ìveali{te vo Republika Makedonija.

(3) Odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len se odnesuvaat i na nadle`nosta vo sporovi od naslednopravni odnosi i vo sporovi za pobaruvawe na doveritelite sprema ostavinata.

(4) Ako ostavitelot nemal ìveali{te vo Republika Makedonija, soobrazno }e se primenuvaat odredbite {to vaàt za raspravawe na ostavina na stranski dràvjanin, podrazbiraj}i ja pod stranska dràva dràvata vo koja ostavitelot vo vremeto na smrtta imal ìveali{te.

Me|unarodna nadle`nost za posvojuvawe

^len 87

(1) Organot na Republika Makedonija isklu~ivo e nadleèn da odlu~uva za posvojuvaweto i za prestanokot na posvojuvaweto na lice koe e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te vo Republika Makedonija.

(2) Organot na Republika Makedonija e nadleèn da odlu~uva za posvojuvawe i za prestanok na posvojuvaweto ako liceto {to posvojuva e

dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te vo Republika Makedonija.

(3) Koga bra~nite drugari zaedni~ki posvojuvaat, za da postoi nadle`nost na organot na Republika Makedonija dovolno e eden od bra~nite drugari da e dràvjanin na Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za rabotite na staratelstvoto

^len 88

Organot na Republika Makedonija isklu~ivo e nadleèn vo rabotite na staratelstvoto na dràvjani na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade imaat ìveali{te, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno .

Neprezemawe merki vo rabotite na staratelstvoto na

dràvjanin na Republika Makedonija koj ima ìveali{te vo stranstvo

^len 89

Organot na Republika Makedonija nema da donese odluka i da prezema merki vo rabotite na staratelstvoto na dràvjanin na Republika Makedonija koj ima ìveali{te vo stranstvo, ako utvrdi deka organot nadleèn spored pravoto na stranskata dràva donel odluka ili prezel merki so koi e obezbedena za{tita na li~nosta, pravata i interesite na dràvjaninot na Republika Makedonija.

Me|unarodna nadle`nost za prezemawe na privremeni

merki sprema stranski dràvjanin

^len 90

(1) Organot na Republika Makedonija }e prezeme neophodni privremeni merki zaradi za{tita na li~nosta, pravata i interesite na stranski dràvjanin koj se nao|a ili ima imot vo Republika Makedonija, za {to }e go izvesti organot na dràvata ~ij dràvjanin e toa lice.

(2) Organot na Republika Makedonija }e donese odluka i }e prezeme merki vo rabotite na staratelstvoto na stranski dràvjanin koj ima ìveali{te vo Republika Makedonija, ako za{tita na negovata li~nost, prava i interesi ne obezbedil organot na dràvata ~ij dràvjanin e toj.

Me|unarodna nadle`nost za proglasuvawe

na is~eznazto lice za umreno

^len 91

(1) Sudot na Republika Makedonija isklu~ivo e nadleèn za proglasuvawe na iz~eznat dràvjanin na Republika Makedonija za umren, bez ogled na toa kade imal ìveali{te.

(2) Pred sudot na Republika Makedonija moè spored pravoto na Republika Makedonija da se dokaùva smrtta na stranski dràvjanin {to umrel na teritorijata na Republika Makedonija.

2. Drugi odredbi za postapkata so me|unaroden element

Strane~kata i parni~nata sposobnost na fizi~ko lice

^len 92

(1) Za strane~kata i parni~nata sposobnost na fizi~ko lice merodavno e pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e toa.

(2) Ako stranskiot dràvjanin ne e parni~no sposoben spored odredbata od stavot (1) na ovoj ~len, a parni~no e sposoben spored pravoto na Republika Makedonija, samiot moè da prezema dejstvija vo postapkata.

(3) Zakonskiot zastapnik na stranski dràvjanin od stavot (2) na ovoj ~len moè da prezema dejstvija vo postapkata samo dodeka toj stranski dràvjanin ne izjavi deka samiot go prezema vodeweto na postapkata.

(4) Za strane~kata sposobnost na stransko pravno lice merodavno e pravoto predvideno vo ~len 16 od ovoj zakon.

Stranska litispendencija

^len 93

Sudot na Republika Makedonija po barawe na strankata }e ja prekine postapkata, ako e vo tek parnica pred stranski sud vo istata pravna rabota i me|u istite stranki, i toa ako:

1. prvo pred stranskiot sud e povedena odnosnata parnica po odnosniot spor;

2. e vo pra{awe spor za ~ie sudewe ne postoi isklu~iva nadle`nost na sud na Republika Makedonija.

Ocena na nadle`nosta na sud na Republika Makedonija

^len 94

Za ocena na nadle`nosta na sud na Republika Makedonija se zna~ajni faktite {to postojat vo vremeto koga parnicata po~nuva da te~e.

Obvrska za obezbeduvawe na parni~nite tro{oci (cautio iudicatum solvi)

^len 95

(1) Koga stranski dràvjanin ili lice bez dràvjanstvo {to nema ìveali{te vo Republika Makedonija poveduva parnica pred sud na Republika Makedonija, dolèn e na tuèniot koj e dràvjanin na Republika Makedonija, po negovo barawe da mu gi obezbedi parni~nite tro{oci.

(2) Tuèniot e dolèn baraweto od stavot (1) na ovoj ~len da go stavi najdocna na podgotvitelnoto ro~i{te, a ako podgotvitelno ro~i{te ne e odràno - na prvoto ro~i{te za glavna rasprava pred da se vpu{ti vo raspravawe za glavnata rabota, odnosno {tom soznal deka postojat pretpostavki za barawe na obezbeduvawe.

(3) Obezbeduvaweto na parni~nite tro{oci se dava vo pari, no sudot moè da odobri obezbeduvawe da se dava i na drug na~in.

Osloboduvawe od obvrskata za obezbeduvawe na parni~nite tro{oci

^len 96

(1) Tuèniot nema pravo na obezbeduvawe na parni~nite tro{oci ako: 1. vo dràvata ~ij dràvjanin e tuìtelot, dràvjanite na

Republika Makedonija ne se dol`ni da davaat obezbeduvawe; 2. tuìtelot uìva pravo na azil vo Republika Makedonija;

3. tu`benoto barawe se odnesuva na pobaruvawe na tuìtelot od negoviot raboten odnos vo Republika Makedonija;

4. se vo pra{awe bra~ni sporovi ili sporovi za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo, i ako e vo pra{awe zakonsko izdrùvawe;

5. e vo pra{awe meni~na ili ~ekovna tu`ba, protivtu`ba ili izdavawe na platen nalog.

(2) Vo slu~aj na somnevawe dali dràvjanite na Republika Makedonija, vo smisla na stav (1) to~ka 1 na ovoj ~len, se dol`ni da dadat obezbeduvawe vo dràvata ~ij dràvjanin e tuìtelot, objasnuvawe dava organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite na pravdata.

Re{enie za obezbeduvawe na parni~nite tro{oci

^len 97

(1) Sudot vo re{enieto so koe se usvojuva baraweto za obezbeduvawe na parni~nite tro{oci }e go opredeli iznosot na obezbeduvaweto i rokot vo koj obezbeduvaweto mora da se dade, a tuìtelot }e go predupredi na posledicite {to zakonot gi predviduva ako ne bide dokaàno deka obezbeduvaweto e dadeno vo opredeleniot rok.

(2) Ako tuìtelot vo opredeleniot rok ne dokaè deka dal obezbeduvawe na parni~nite tro{oci, }e se smeta deka tu`bata e povle~ena, odnosno deka tuìtelot se otkaàl od pravniot lek ako baraweto za obezbeduvawe e staveno duri vo postapkata po povod pravniot lek.

(3) Tuèniot koj navreme stavil barawe tuìtelot da mu gi obezbedi parni~nite tro{oci, ne e dolèn da ja prodolì postapkata vo glavnata rabota se dodeka pravosilno ne se odlu~i za negovoto barawe, a ako baraweto bide usvoeno - dodeka tuìtelot ne poloì obezbeduvawe.

(4) Ako sudot go odbie baraweto za obezbeduvawe na parni~nite tro{oci, moè da se odlu~i postapkata da prodolì i pred re{enieto za odbivawe da stane pravosilno.

Osloboduvawe od pla}awe na parni~nite tro{oci

^len 98

(1) Stranskite dràvjani imaat pravo na osloboduvawe od pla}awe na parni~nite tro{oci pod uslovi na zaemnost.

(2) Vo slu~aj na somnevawe vo postoeweto na zaemnost, vo pogled na osloboduvaweto od pla}awe na parni~nite tro{oci, objasnuvawe dava organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite na pravdata.

(3) Zaemnosta od stavot (1) na ovoj ~len ne pretstavuva uslov za ostvaruvawe na pravoto za osloboduvawe od pla}awe na parni~nite tro{oci, ako stranskiot dràvjanin ima ìveali{te vo Republika Makedonija.

(4) Liceto bez dràvjanstvo ima pravo na osloboduvawe od pla}awe na parni~nite tro{oci ako ima ìveali{te ili prestojuvali{te vo Republika Makedonija.

G l a v a ~ e t v r t a

PRIZNAVAWE NA STRANSKI SUDSKI ODLUKI

1. Poim

Stranska sudska odluka

^len 99

(1) Kako stranska sudska odluka se smeta odluka na sud na stranska dràva.

(2) Kako stranska sudska odluka vo smisla na stavot (1) od ovoj ~len se smeta i poramnuvaweto sklu~eno pred sud (sudsko poramnuvawe).

(3) Kako stranska sudska odluka se smeta i odlukata na drug organ {to vo dràvata vo koja e donesena e izedna~ena so sudska odluka, odnosno so sudsko poramnuvawe, ako so nea se reguliraat odnosite predvideni vo ~len 1 od ovoj zakon.

Priznavawe

^len 100

Stranska sudska odluka se izedna~uva so odluka na sud na Republika Makedonija i proizveduva pravno dejstvo vo Republika Makedonija samo ako ja priznae sudot na Republika Makedonija.

2. Uslovi za priznavawe

Potvrda za pravosilnost

^len 101

(1) Podnositelot na baraweto za priznavawe na stranska sudska odluka e dolèn kon predlogot za priznavawe na stranskata sudska odluka, da ja priloì stranskata sudska odluka vo original ili zaveren prepis i da priloì potvrda od nadle`niot stranski sud odnosno drug organ za pravosilnosta na odlukata spored pravoto na dràvata vo koja e donesena.

(2) Ako originalot na stranskata sudska odluka ili nejziniot zaveren prepis ne se sostaveni na jazikot koj e vo slu`bena upotreba pred sudot pred koj se poveduva postapkata za priznavawe na taa odluka, strankata {to bara priznavawe na odlukata mora da podnese i zaveren prevod na stranskata sudska odluka na jazikot koj e vo slu`bena upotreba pred toj sud.

Potvrda za izvr{nosta na stranskata sudska odluka

^len 102

Ako so baraweto za priznavawe na stranskata sudska odluka se bara i priznavawe na nejzinata izvr{nost, podnositelot na baraweto za priznavawe na taa stranska sudska odluka, pokraj potvrdata od ~len 101 stavot (1) na ovoj zakon, treba da podnese i potvrda za izvr{nosta na taa odluka spored pravoto na dràvata vo koja e donesena.

Nepo~ituvawe na pravoto na odbrana

^len 103

(1) Sudot na Republika Makedonija }e go odbie priznavaweto na stranskata sudska odluka, ako edna od strankite dokaè deka:

1. poradi nepravilnosti vo postapkata, ne moèla da gi istaknuva svoite sredstva za odbrana, ili

2. pokanata, tu`bata ili re{enieto so koe e zapo~nata postapkata ne & bile dostaveni na na~in predviden so pravoto na dràvata vo koja odlukata e donesena, odnosno deka voop{to nemalo nitu obid za takvo dostavuvawe, osven ako na koj i da bilo na~in se vpu{tila vo raspravawe za glavnata rabota vo prvostepenata postapka.

Isklu~iva nadle`nost na sud na Republika Makedonija

^len 104

(1) Stranska sudska odluka nema da se priznae ako vo odnosnata rabota postoi isklu~iva nadle`nost na sud ili na drug organ na Republika Makedonija.

(2) Ako tuèniot bara priznavawe na stranska sudska odluka {to e donesena vo bra~en spor ili ako toa go bara tuìtelot, a tuèniot ne se protivi,

isklu~ivata nadle`nost na sudot na Republika Makedonija ne e pre~ka za priznavawe na taa odluka.

Nepriznavawe poradi zasnovawe na nadle`nosta na stranskiot sud isklu~ivo vrz osnova na dràvjanstvoto na tuìtelot,

odnosno poradi nezemawe vo predvid na dogovorot na strankite za nadle`nost na sudot na Republika Makedonija

^len 105

(1) Sudot }e go odbie priznavaweto na stranskata sudska odluka, ako po prigovor na liceto za koe taa odluka e donesena, utvrdi deka nadle`nosta na stranskiot sud bila zasnovana isklu~ivo vrz osnova na dràvjanstvoto na tuìtelot.

(2) Sudot }e go odbie priznavaweto na stranskata sudska odluka, ako po prigovor na liceto za koe taa odluka e donesena, utvrdi deka stranskiot sud koj ja donel odlukata ne go zemal predvid dogovorot na strankite za nadle`nost na sudot na Republika Makedonija.

Pravosilna odluka vo istata rabota me|u istite stranki

^len 106

(1) Stranskata sudska odluka nema da se priznae ako vo istata rabota sud ili drug organ na Republika Makedonija donel pravosilna odluka ili ako vo Republika Makedonija e priznaena nekoja druga stranska sudska odluka {to e donesena vo istata rabota.

(2) Sudot }e zapre so priznavaweto na stranskata sudska odluka ako pred sud na Republika Makedonija e vo tek porano povedena parnica vo istata pravna rabota i me|u istite stranki, i toa do pravosilnoto zavr{uvawe na taa parnica.

Povreda na javniot poredok

^len 107

Stranskata sudska odluka nema da se priznae, ako dejstvoto na nejzinoto priznavawe e vo sprotivnost so javniot poredok na Republika Makedonija.

Stranska sudska odluka za li~nata sostojba (statusot)

na dràvjanin na Republika Makedonija

^len 108

Ako pri odlu~uvaweto za li~nata sostojba (statusot) na dràvjanin na Republika Makedonija trebalo, da se primeni pravoto na Republika Makedonija, spored ovoj zakon, stranskata sudska odluka }e se priznae i koga e primeneto stransko pravo, ako taa odluka su{tinski ne otstapuva od pravoto na Republika Makedonija {to se primenuva na takviot odnos.

Stranska sudska odluka za li~nata sostojba (statusot) na stranec koj e dràvjanin na dràvata na sudot

^len 109

(1) Odlukite na stranskite sudovi {to se odnesuvaat na li~nata sostojba (statusot) na dràvjanin na dràvata ~ija odluka e vo pra{awe se priznavaat vo Republika Makedonija bez preispituvawe od strana na sudot spored ~lenovite 104 i 107 na ovoj zakon.

(2) Ako nadle`niot organ na Republika Makedonija smeta deka stranskata sudska odluka se odnesuva na li~nata sostojba (statusot) na dràvjanin na Republika Makedonija, takvata odluka, za da bide priznaena, podleì na preispituvawe spored odredbite od ~lenovite 101 do 107 na ovoj zakon.

Stranska sudska odluka za li~nata sostojba (statusot) na stranec koj ne e dràvjanin na dràvata na sudot

^len 110

Ako stranskata sudska odluka se odnesuva na li~nata sostojba (statusot) na stranci {to ne se dràvjani na dràvata {to ja donela taa odluka, odlukata }e se priznae samo ako gi ispolnuva uslovite za priznavawe vo dràvata ~ii dràvjani se odnosnite lica.

3. Postapka za priznavawe na stranski sudski odluki

^len 111

(1) Postapkata za priznavawe na stranska sudska odluka se poveduva so predlog.

(2) Priznavawe na stranska sudska odluka vo raboti {to se odnesuvaat na li~nata sostojba (status), moè da bara sekoj koj za toa ima praven interes.

^len 112

(1) Za priznavaweto na stranska sudska odluka odlu~uva sudija poedinec na osnovniot sud.

(2) Za priznavaweto na stranska sudska odluka mesno e nadleèn sekoj stvarno nadleèn sud.

(3) Ako za priznavaweto na stranskata sudska odluka ne e doneseno posebno re{enie, sekoj sud moè za priznavawe na taa odluka da re{ava vo postapkata kako za prethodno pra{awe, no samo so dejstvo za taa postapka.

^len 113

(1) Vo postapkata za priznavawe na stranska sudska odluka sudot }e se ograni~i na toa da ispita dali postojat uslovite od ~lenovite 101 do 110 od ovoj zakon.

(2) Ako sudot utvrdi deka nema pre~ki za priznavawe, }e donese re{enie za priznavawe na stranskata sudska odluka.

(3) Sudot }e go dostavi re{enieto za priznavawe na sprotivnata stranka, odnosno na drugite u~esnici vo postapkata vo koja stranskata sudska odluka bila donesena i }e gi pou~i deka protiv re{enieto za priznavawe moàt da podnesat prigovor vo rok od 15 dena od denot na priemot.

(4) Po prigovorot od stavot (3) na ovoj ~len odlu~uva sudot koj go donel re{enieto za priznavawe, vo sostav od trojca sudii. Ako odlukata po prigovorot zavisi od sporni (fakti), sudot odlu~uva po odrànoto ro~i{te.

(5) Protiv re{enieto so koe sudot go odbil predlogot za priznavawe i protiv re{enieto po prigovorot od stavot (4) na ovoj ~len, dozvolena e àlba do nadle`niot apelacionen sud vo rok od 8 dena od denot na priemot na odlukata.

(6) Bez ogled na odredbite od stavot (3) na ovoj ~len, sudot nema da go dostavi re{enieto za priznavawe na stranskata sudska odluka za razvod na brak na sprotivnata stranka, ako liceto koe go bara priznavaweto e dràvjanin na Republika Makedonija, a sprotivnata stranka nema ìveali{te odnosno prestojuvali{te vo Republika Makedonija.

^len 114

Za tro{ocite na postapkata za priznavawe na stranskata sudska odluka, sudot odlu~uva spored pravilata koi bi se upotrebuvale vo slu~aj koga za istata rabota bi odlu~uval sudot ili drug organ na Republika Makedonija.

^len 115

Ako vo ovaa glava nema posebni odredbi, na postapkata za priznavawe na stranski sudski odluki soodvetno se primenuvaat odredbite od vonparni~nata postapka.

^len 116

Odredbite od ~lenovite 111 do 115 od ovoj zakon, soobrazno se primenuvaat i na postapkata za priznavawe na stranski arbitra`ni odluki.

GLAVA PETTA

POSEBNI ODREDBI

Sklu~uvawe brak pred ovlasteno konzularno ili diplomatsko pretstavni{tvo na

Republika Makedonija vo stranstvo

^len 117

(1) Dràvjanite na Republika Makedonija moàt vo stranstvo da sklu~at brak pred ovlasteno konzularno pretstavni{tvo ili pred diplomatsko pretstavni{tvo na Republika Makedonija {to vr{i konzularno-pravni raboti, ako na toa ne se protivi dràvata vo koja se nao|a pretstavni{tvoto na Republika Makedonija ili ako toa e predvideno so me|unaroden dogovor.

(2) Ministerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava nadleèn za nadvore{ni raboti }e gi opredeli pretstavni{tvata na Republika Makedonija pred koi moàt da se sklu~uvaat brakovi vo stranstvo pome|u dràvjani na Republika Makedonija.

Vr{ewe na rabotite na staratelstvoto za dràvjanite na Republika Makedonija {to se nao|aat vo stranstvo

^len 118

Rabotite na staratelstvoto za dràvjanite na Republika Makedonija {to se nao|aat vo stranstvo gi vr{i konzularnoto pretstavni{tvo ili diplomatskoto pretstavni{tvo na Republika Makedonija, ako na toa ne se protivi dràvata vo koja se nao|a pretstavni{tvoto na Republika Makedonija ili ako e toa predvideno so me|unaroden dogovor.

Sostavuvawe na testament na dràvjanin na Republika Makedonija vo stranstvo

^len 119

Konzularnoto pretstavni{tvo ili diplomatsko pretstavni{tvo na Republika Makedonija {to vr{i konzularno-pravni raboti moè da mu sostavi testament na dràvjanin na Republika Makedonija vo stranstvo, spored odredbite {to vaàt za sostavuvawe na sudski testament.

Zaverka na potpisi, rakopisi i prepisi od strana na konzularnite ili diplomatskite pretstavni{tva

na Republika Makedonija vo stranstvo

^len 120

(1) Konzularnite pretstavni{tva na Republika Makedonija ili diplomatskite pretstavni{tva na Republika Makedonija vo stranstvo {to vr{at konzularno-pravni raboti moàt da vr{at zaverka na potpisi, rakopisi i prepisi vo soglasnost so me|unarodni dogovori i propisite na zemjata na priemot.

(2) Ministerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava nadleèn za nadvore{ni raboti go opredeluva vr{eweto na rabotite od stavot (1) na ovoj ~len.

Uverenie za propisite {to vaàt ili {to vaèle vo Republika Makedonija

^len 121

(1) Uverenie za propisite {to vaàt ili {to vaèle vo Republika Makedonija, zaradi nivna upotreba pred organite na stranska dràva, izdava organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite na pravdata.

(2) Vo uverenieto od stavot (1) na ovoj ~len se naveduva nazivot na propisot, datumot koga e donesen odnosno koga prestanal da vaì i doslovniot tekst na soodvetnite odredbi na toj propis.

G l a v a { e s t a

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

Vaèwe na ovoj zakon

^len 122

(1) Odredbite na ovoj zakon za opredeluvawe na merodavnoto pravo nema da se primenuvaat na odnosite koi nastanale pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

(2) Ako pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon e donesena prvostepena presuda ili re{enie so koe postapkata pred prvostepeniot sud se zavr{uva, natamo{nata postapka }e se sprovede spored dotoga{nite propisi za nadle`nosta i postapkata vo rabotite so me|unaroden element i odredbite za priznavaweto na stranskite sudski odluki.

(3) Ako po denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon bide ukinata prvostepenata odluka od stavot (2) na ovoj ~len, natamo{nata postapka }e se sprovede spored odredbite za nadle`nosta i postapkata vo rabotite so me|unaroden element i odredbite za priznavaweto na stranskite sudski odluki na ovoj zakon.

Prestanok na va`eweto na zakonite

^len 123

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da se primenuva Zakonot za re{avawe na sudirite na zakonite so propisite na drugi zemji vo opredeleni odnosi (“Slu`ben list na SFRJ“ br. 43/82 i 72/82).

Vleguvawe vo sila na ovoj zakon

^len 124

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.

O B R A Z L O @ E N I E Sobranieto na Republika Makedonija na 31-ta sednica odràna na 27

fevruari i 7 mart 2007 godina go razgleda i utvrdi Predlogot za donesuvawe na Zakonot za me|unarodno privatno pravo i ja zadolì Vladata na Republika Makedonija da podgotvi i do Sobranieto na Republika Makedonija da dostavi Predlog na Zakon, a pri toa da se imaat predvid predlozite i mislewata sodràni vo izve{taite na rabotnite tela i od raspravata na sednicata na Sobranieto na Republika Makedonija.

Postapuvaj}i po zaklu~okot, Ministerstvoto za pravda go podgotvi Predlogot na Zakonot, pri {to gi ima{e predvid i predlozite {to bea izneseni na raspravata na sednicata na Zakonodavno-pravnata komisija i Komisijata za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite, plenarnata sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, kako i od javnata rasprava so pretstavnici na pravosudnite organi, so cel za podobruvawe na tekstot na predloèniot zakon preku konsultirawe na stru~nata, nau~nata javnost i prakti~arite.

Imaj}i predvid deka pri~inite za donesuvawe na Zakonot za me|unarodno privatno pravo se mnogubrojni i deka sekoga{ se vrzani so obvrskata da se po~ituvaat stranskite re{enija na podra~jeto na me|unarodnoto privatno pravo, bidej}i samo na toj na~in }e se ovozmoì koordinacija na pravniot poredok na Republika Makedonija so stranskite pravni poredoci, prifateni se odredeni predlozi i mislewa, a nekoi predlozi ne se prifateni.

Od Komisijata za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite pri Sobranieto na Republika Makedonija ne e prifatena zabele{kata {to se odnesuva za prerabotka na ~len 3 od Zakonot, zaradi nepreciznost i nejasnost na odredbata, od pri~ina {to vakvata odredba sodrì ~len 2 od Slovene~kiot Zakon za me|unarodno privatno pravo i ~len 15 od [vajcarskiot Zakon za me|unarodno privatno pravo i ~lenot 19 od Zakonot za me|unarodnoto privatno pravo na Belgija od 2004 godina. So ovaa odredba se voveduva novina vo makedonskoto me|unarodno privatno pravo i na sudot mu se dava ovlastuvawe za otstapuvawe od kolizionite normi predvideni so ovoj zakon, zatoa {to slu~ajot za koj re{ava e vo mnogu pobliska vrska so nekoja druga dràva, a ne so onaa na koja upatuvaat odredbite od ovoj zakon. Vgraduvaweto na ovoj nov me|unarodno praven institut e so cel da se obezbedi maksimalno po~ituvawe na eden od osnovnite principi na koi po~ivaa sovremenite re{enija za re{avawe na sudirot na zakonite – principot na najbliska vrska me|u pravniot odnos i

pravoto koe e merodano za negovoto regulirawe. Na toj na~in se otstranuva nedostatokot koj proizleguva od faktot {to kolizionite normi vo Zakonot za me|unarodno privatno pravo se postaveni odnapred i na apstrakten na~in.

Vo odnos na misleweto od Komisijata za ~len 5 od Predlogot na Zakonot, zborovite "javen poredok" da se zamenat so zborovite "praven poredok" zaradi usoglasuvawe na terminite upotrebeni vo ovoj zakon, Ministerstvoto za pravda ukaùva deka terminot "javen poredok" e klasi~en me|unaroden privatno praven institut, koj na sudot mu dava ovlastuvawe da ne go primeni merodavnoto stransko materijalno pravo, zatoa {to istoto e sprotivno na osnovnite vrednosti na pravniot poredok na Republika Makedonija. Ovoj termin e op{to prifaten i vo pravoto na Evropskata unija, poto~no vo ~len 16 od Rimskata konvencija za merodavno pravo za dogovornite odnosi od 1980 godina. Javniot poredok kako institut na me|unarodnoto privatno pravo pretstavuva zbir na osnovnite na~ela i vrednosti vrz koi se temeli pravniot poredok na edna dràva (na primer, zabranata za diskriminacija po osnov na rasa, vera, pol, etni~ko ili socijalno poteklo, zabranata za trguvawe so ~ovekovi organi, osnovnite moralni vrednosti, monogamniot heteroseksualen brak, zabranata za sklu~uvawe na brak me|u bliski rodnini i tn.).

Celite {to treba da se postignat so donesuvaweto na Zakonot za me|unarodno privatno pravo se pove}eslojni. Najnapred, se ovozmoùva pravno regulirawe na ovaa materija so zakon od strana na Republika Makedonija, so {to }e se zamenat propisite doneseni od strana na porane{nata Federacija, koi sega se vo primena. Vtoro, se ovozmoùva podobruvawe na postojnite zakonski re{enija vrz osnova na rezultatite od nivnata primena vo praktikata na sudovite i drugite organi, kako i popolnuvawe na pravnite praznini koi so dosega{noto zakonodavstvo ne bea voop{to regulirani. Treto, se ovozmoùva implementirawe na sovremenite dostignuvawa od ovaa oblast na pravoto, sledej}i gi komparativnite iskustva i standardite vo pravoto na EU vo odnos na modernizirawe na me|unarodnoto privatno pravo, a vo isto vreme podignuvaj}i ja za{titata na odredeni celni grupi, kako na primer, potro{uva~ite, rabotnicite, decata i dr.

Predloèniot zakon regulira dve podra~ja koi se sostavni delovi na me|unarodnoto privatno pravo: prvo, sudirot na zakonite - ~ii pravila go odreduvaat merodavnoto pravo za regulirawe na gra|anskopravnite odnosi so stranski element i vtoro, me|unarodnata gra|anska postapka - so ~ii{to normi se reguliraat pravilata na postapuvaweto vo situaciite koga pred sudovite i drugite dràvni organi treba da se rasprava i odlu~uva vo vrska so gra|anskopravni odnosi so stranski element.

Nazivot Zakon za me|unarodno privatno pravo e izbran kako najsoodveten, zatoa {to so takviot naziv se pokriva materijata koja e predmet na negovo regulirawe. Imeno, so Zakonot se opfateni dve podra~ja na me|unarodnoto privatno pravo: sudirot na zakonite i me|unarodnata gra|anska postapka. Takov pristap e usvoen i vo sovremenite svetski kodifikacii na me|unarodnoto privatno pravo, kako na primer, [vajcarskiot Zakon za me|unarodno privatno pravo od 1987 godina; Avstriskiot Sojuzen zakon za me|unarodnoto privatno pravo od 1978 godina; Zakon za reformata na italijanskiot sistem na me|unarodno privatno pravo od 1995 godina; Uredbata so zakonska sila za me|unarodnoto privatno pravo na Ungarija od 1979 godina; Belgiskiot Zakon za me|unarodnoto privatno pravo od 2004 godina i dr. So toa se otstranuva eden od najgolemite nedostatoci na porane{niot sojuzen zakon, ~ij naziv implicira{e deka vo nego e regulirana samo materijata na sudirot na zakonite, a ne i me|unarodnata gra|anska postapka.

Predloèniot Zakon e sostaven od {est glavi i toa: Glava prva: Osnovni odredbi (~len 1 - 14); Glava vtora: Merodavno pravo (~len 15 - 51); Glava treta: Nadle`nost i postapka (~len 52 - 98); Glava ~etvrta: Priznavawe na stranski sudski odluki (~len 99 - 116); Glava petta: Posebni odredbi (~len 117 - 121); i Glava {esta: Preodni i zavr{ni odredbi (~len 122 - 124).

Vo Glavata prva (~len 1 - 14), sodràni se osnovnite odredbi. Vo ~lenot 1 e definiran predmetot na regulirawe na Zakonot: opredeluvawe na merodavnoto pravo za li~nite, semejnite, rabotnite, imotnite i drugite materijalno-pravni odnosi so stranski element; nadle`nosta na sudovite i drugite organi na Republika Makedonija za raspravawe na ovie odnosi i postapkata i uslovite za priznavawe na stranskite sudski odluki i odluki na drugi organi na stranska dràva so koi se odlu~uva za gorespomenatite odnosi.

So ~lenot 2 na odredbite od Zakonot im se dava dejstvo na op{t zakon (lex generalis) vo odnos na me|unarodnite dogovori i drugite zakoni so koi se regulira istata materija, koi dobivaat tretman na specijalen zakon (lex specialis) poradi {to imaat prioritet vo primenata vo odnos na normite od ovoj Zakon.

So ~lenot 3 se voveduva novina vo makedonskoto me|unarodno privatno pravo, preku propi{uvawe na t.n. "klauzula za samoisklu~uvawe". So ovaa klauzula, se dava ovlastuvawe na organot na primena, namesto pravoto koe e odredeno kako merodavno so odredbite na ovoj zakon a so koe odnosot nema pozna~ajni vrski, da go primeni pravoto na druga dràva so koja odnosot e vo su{testveno pobliska vrska. Pritoa, zaradi dosledno po~ituvawe na slobodata na dogovarawe na strankite, ovaa odredba ne se primenuva vo slu~aj koga e

izvr{en izbor na merodavnoto pravo od strana na samite stranki. Vakva odredba sodràt nekolku ponovi me|unarodno privatnopravni kodifikacii vo svetot i toa: i ~len 15 od [vajcarskiot Zakon za MPP i ~len 2 od Slovene~kiot ZMPP od 1999 godina; ~len 3082 od Gra|anskiot zakonik na Kvebek od 1991 godina i ~lenot 19 od Zakonot za me|unarodno privatno pravo na Belgija od 2004 godina. Republika Makedonija e zna~i, petta dràva vo svetot koja vgraduva vakva norma vo svoeto me|unarodno privatno pravo.

^lenot 4 sodrì odredba so koja se regulira na~inot na tolkuvawe na odredbite na Zakonot i na~inot na popolnuvawe na pravnite praznini.

Vo Glavata prva od Zakonot se predvideni i nekoi op{ti ustanovi na

me|unarodnoto privatno pravo: vozvra}aweto (~len 6); na~inot na primena na pravoto na stranska dràva (~len 9); primena na merodavnoto pravo od sloèni pravni sistemi (~len 10); na~inot na utvrduvawe na sodrìnata na merodavnoto stransko pravo (~len 13); i na~inot na primenata na odredbite na zakonot sprema licata bez dràvjanstvo (apatridi) kako i sprema licata so dve ili pove}e dràvjanstva (bipatridi) (~len 11 i 12).

Vo tekot na javnata rasprava po zakonot se javija dilemi po odnos na ustanovata javen poredok (~len 5), pa zatoa nu`no e da se napomene deka stanuva zbor za eden klasi~en me|unarodnoprivatno praven institut, koj na sudot mu dava ovlastuvawe da ne go primeni merodavnoto stransko materijalno pravo, zatoa {to istoto e sprotivno na osnovnite vrednosti na pravniot poredok na Republika Makedonija. Vo ~lenot 5 od Zakonot e upotreben generi~kiot termin "javen poredok", po primerot na re~isi site soveremeni evropski zakonodavstva, a istiot termin se upotrebuva i vo Pravoto na Evropskata unija, poto~no vo ~lenot 16 od Rimskata konvencija za merodavnoto pravo za dogovornite obvrski od 1980 godina.

Novina pretstavuva i nepredviduvaweto na institutot "izigruvawe na zakonite", koj be{e reguliran vo ~len 5 od stariot sojuzen zakon, so {to Republika Makedonija go sledi primerot na sovremenite Evropski me|unarodnoprivatno pravni kodifikacii, koi isto taka ne go poznavaat ovoj institut, kako na primer [vajcarskiot Zakon za me|unarodno privatno pravo od 1987 godina; Avstriskiot Sojuzen zakon za me|unarodnoto privatno pravo od 1978 godina; Zakonot za reformata na italijanskiot sistem na me|unarodno privatno pravo od 1995 godina i dr.

Poslednata novina vo ovoj del pretstavuva odredbata od ~lenot 14, vo koja e sodràna definicija na poimot na "normi so neposredna primena" (lois d’application immédiate, lois de police, ili mandatory rules). Toa

se materijalno-pravni normi so koi na neposreden na~in se reguliraat odredeni pra{awa i za pra{awata koi se regulirani so niv nema mesto za sudir na zakoni, odnosno za odreduvawe na merodavnoto pravo. Stanuva zbor za imperativni pravila, koi poradi isklu~itelnoto zna~ewe i cel se isklu~eni od opfatot na kolizionite normi, odnosno vo pogled na pra{awata regulirani so vakvi normi nema mesto za sudir na zakoni. Prakti~no, preku ova re{enie se obezbeduva imperativnoto dejstvo na odredeni makedonski materijalnopravni normi i vo situaciite so me|unaroden element. Ovoj institut za prv pat e propi{an vo ~lenot 7 od Rimskata konvencija za merodavnoto pravo za dogovornite obvrski od 1980 godina, a podocna stanuva sostaven del od sovremenite nacionalni kodifikacii, ako na primer, vo ~len 18 od [vajcarskiot ZMPP, ~lenot 20 od Belgiskiot ZMPP i dr. Preku odredbata od ~lenot 14 od Zakonot, vo makedonskoto me|unarodno privatno pravo }e se vgradi re{enieto od ~len 7, stav 2 od Rimskata konvencija za merodavnoto pravo za dogovornite odnosi od 1980 godina, koj se odnesuva na normite so neposredna primena na sudot (forumot), odnosno sudot (ili drug organ) na Republika Makedonija }e vodi smetka samo za sopstvenite normi na neposredna primena. Normite na neposredna primena na treta dràva nema da imaat takvo dejstvo, odnosno ne se vgraduva ~lenot 7, stav 1 od Rimskata konvencija, po primerot na Republika Slovenija.

Glavata vtora od Zakonot (~len 15-51) ja regulira materijata na sudirot

na zakonite, odnosno vo nea se sodràni kolzionite normi so koi se odreduva merodavnoto pravo za pooddelnite vidovi na gra|anskopravni odnosi so stranski element.

Odredbite od ~lenovite 15 i 16 go reguliraat merodavnoto pravo za pravnata i delovnata sposobnost pra{awata (pravniot status) na fizi~kite i pravnite lica. Preku ~lenot 16 se vnesuva edna nova koliziona norma vo na{eto pravo, so koja se ureduva pravniot status na pravnite lica. Primarna to~ka na vrzuvawe e mestoto na osnovawe na pravnoto lice, a supsidierno e mestoto na stvarnoto sedi{te na pravnoto lice. ^lenot 17 go regulira staratelstvoto, a vo ~lenot 18 proglasuvaweto na is~eznato lice za umreno, za kone~no vo ~lenot 19 da bide regulirano odreduvaweto i promenata na imeto na fizi~kite lica. Kako primarna to~ka na vrzuvawe za ovie odnosi e usvoeno dràvjanstvoto na fizi~koto lice (lex nationalis), kako i vo dosega{noto na{e zakonodavstvo. Propi{uvaweto na posebna koliziona norma za odreduvawe ili promena na imeto na fizi~koto lice vo ~lenot 19, pretstavuva novina vo na{eto zakonodavstvo.

^lenot 20 go odreduva merodavnoto pravo za sopstveni~ko-pravnite odnosi i drugi prava na predmeti, pri {to kako i dosega to~kata na vrzuvawe e mestoto na nao|awe na stvarta (lex rei sitae) (stav 1). Za ovie odnosi vo vrska so stvarite vo prevoz, to~ka na vrzuvawe e mestoto na opredeluvaweto (lex loci destinationis) (stav 2), a za osnovnite sredstva za prevoz mestoto na nivnata dràvna pripadnost (stav 3). Ovie odredbi se identi~ni so onie sodràni vo dosega{noto zakonodavstvo.

^lenovite 21 i 22 sodràt kolizioni normi so koja se odreduva merodavnoto pravo za dogovornite odnosi. Vo ~lenot 21 kako primarna osnovna to~ka na vrzuvawe e predvidena avtonomijata na voljata (lex autonomiae) na strankite (stav 1), {to e re{enie koe i dosega vaè{e vo na{eto pravo, a istovremeno e i osnoven princip na site sovremeni zakonodavstva od oblasta na me|unarodnoto privatno pravo. Novina pretstavuva odredbata od stavot 2, vo koi se regulira na~inot na koj moè da se izrazi voljata na dogovornite strani za izbor na merodavnoto pravo - eksplicitno ili implicitno, po primerot na ~lenot 3 stav 1 od Rimskata konvencija za merodanoto pravo za dogovornite odnosi od 1980 godina (Rimska konvencija), koja e vo sila pome|u zemjite ~lenki na Evropskata unija. Ponatamu, so odredbata od stavot 3 od ~lenot 20 na Zakonot, vo na{eto zakonodavstvo se voveduva u{te eden institut od Pravoto na Evropskata unija, a toa e mo`nosta za cepewe na dogovorot, odnosno mo`nosta strankite da odredat merodavno pravo i samo za eden del od dogovorot. Vo stavot 4 od ovoj ~len, e sodràna koliziona norma za odreduvawe na polnova`nosta na dogovorot za izbor na pravo, {to e isto taka novina vo na{iot praven sistem.

^lenot 22 gi sodrì supsidiernite to~ki na vrzuvawe za dogovornite odnosi, koi se primenuvaat vo otsustvo na izbor na merodavnoto pravo od strankite. Toa e pravoto koe e vo najbliska vrska so dogovorniot odnos (stav 1), so {to se akceptira identi~noto re{enie od ~lenot 1 stav 1 od Rimskata konvencija od 1980 godina. Vo ovoj ~len e sodràno i pojasnuvawe, spored koe se smeta deka dogovorniot odnos e vo najtesna vrska so onaa dr`va vo koja vo momentot na priemot na ponudata se nao|a ìvelai{teto, odnosno sedi{teto na strankata koja e obvrzana da ja ispolni karakteristi~nata obvrska za toj vid dogovor (stav 2). Stavot 3 od ovoj ~len dosledno go prezema re{enieto od ~lenot 4, stav 4 od Rimskata konvencija i precizira pod koi uslovi prevoznikot se smeta za nositel na karakteristi~nata obvrska od dogovorot za prevoz.

^lenot 23, kako i dosega predviduva deka za dogovorite {to se odnesuvaat na nedvi`nosti, isklu~ivo e merodavno pravoto na dràvata vo koja se nao|a nedvi`nosta.

^lenot 24 e novina vo na{eto me|unarodno privatno pravo, zatoa {to opfa}a edno pra{awe koe dosega ne be{e regirano vo na{eto me|unarodno privatno pravo. Vo ovoj ~len e sodràna posebna kolizina norma za dogovorite za vrabotuvawe, pri {to osnovna to~ka na vrzuvawe e mestoto (dràvata) vo koe rabotnikot ja vr{i rabotata, pri {to se onevozmoùva so dogovor za izbor na merodavno pravo da se isklu~at imperativnite pravila za za{tita na pravata na rabotnikot {to gi sodrì dràvata vo koja rabotodavecot ima sedi{te (ako e pravno lice), odnosno ìvelali{te (ako e fizi~ko lice). Stavot 3 od ovoj ~len vsu{nost pretstavuva konkretizirana norma so neposredna primena od ~lenot 14 od ovoj Zakon. Ovaa odredba vo celost korespondira so onaa sodràna vo ~lenot 6 od Rimskata konvencija od 1980 godina.

^lenot 25 go regulira merodavnoto pravo za potro{uva~kiot dogovor. Poimite na potro{uva~ki dogovor i potro{uva~ se prezemeni od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite. Osnovna to~ka na vrzuvawe kaj ovoj vid na dogovor e mestoto (dràvata) vo koja potro{uva~ot ima ìvelai{te, pri {to izborot na merodavno pravo od strana na strankite ne vlijae vrz dejstvoto na prisilnite propisi za za{tita na pravata na potro{uva~ite, sodràni vo pravoto na dràvata vo koja se nao|a ìvelai{teto na potro{uva~ot. I ovaa odredba koja e novina vo na{eto pravo, e usoglasena so ~lenot 5 od Rimskata konvencija od 1980 godina.

^lenovite 26, 27 i 28 go opredeluvaat merodavnoto pravo za pooddelni aspekti od ispolnuvaweto i dejstvoto na dogovorite, pri {to se sodràni re{enija koi se identi~ni so dosega{noto zakonodavstvo.

^lenot 29 za akcesorna pravna rabota predviduva merodavnost na pravoto koe e merodavno za glavnata pravna rabota.

^lenot 30 za ednostrana pravna rabota predviduva merodavnost na pravoto na dràvata vo koj e sedi{teto (ako e pravno lice), odnosno ìveali{teto (ako e fizi~ko lice) na dol`nikot.

^lenot 31 predviduva deka na steknuvaweto bez osnov }e se primeni pravoto merodavno za pravniot odnos {to nastanal, bil o~ekuvan ili pretpostaven, a po povod koj nastanalo steknuvaweto.

^lenot 32, za rabotovodstvo bez nalog kako to~ka na vrzuvawe go predviduva mestoto kade {to e izvr{eno dejstvieto na rabotovoditelot (stav 1). Za obvrskite od upotreba na predmeti bez rabotovodstvo i za drugite vondogovorni obvrski {to ne izviraat od odgovornosta za {teta, predvidena e merodavnost na pravoto na mestoto kade {to se slu~ile faktite {to ja predizvikale obvrskata (stav 2).

^lenot 33 sodrì koliziona norma za vondogovornata odgovornost za {teta. Ovaa odredba se razlikuva od onaa sodràna vo dosega{noto zakonodavstvo, a ~ija cel be{e maksimalna za{tita na o{tetenata strana. Novata odredba e postavena pouramnoteèno, so uvaùvawe na iteresite na dvete strani vo odnosite za nadomest na {teta. Taka, kako primarna to~ka na vrzuvawe, kako i dosega e predvideno mestoto na izvr{uvaweto na privpravnoto dejstvie (lex loci delicti commissi). No, za razlika od porane{nata odredba koja predviduva{e alternativna primena na pravoto na mestoto kade nastapila posledicata so samo eden dopolnitelen uslov - toa pravo da e popovolno za o{teteniot, predloènoto novo re{enie ovozmoùva primena na pravoto na mestoto kade nastapila posledicata na barawe na o{teteniot, no samo ako {tetnikot moèl i moral da gi predvidi posledicite (~len 31, stav 1). Primenuvaj}i go dosledno principot na najtesna vrska, vo stavot 2 od ovoj ~len e predvideno deka ako pravoto odredeno vrz osnova na stavot 1 od ovoj ~len, nema potesna vrska so odnosot, a postoi o~igledna vrska so nekoe drugo pravo, }e se primeni toa pravo. Ova e novina vo na{eto pravo, kako i odredbata od stavot 3 na ovoj ~len, koja im dozvoluva na strankite po nastapuvaweto na {tetniot nastan, da go izberat merodavnoto pravo za nadomestot na {teta. So toa se prifa}a edno od sovremenite stojali{ta na komparativnoto me|unarodno privatno pravo, deka na avtonomijata na voljata na strankite treba da i se ostavi maksimalen prostor, pa duri i na podra~jeto na gra|anskopravnite delikti, koe do neodamna se smeta{e za zona isklu~ena od dejstvoto na strane~kata avtonomija. Sli~no re{enie e predvideno i vo ~lenot 132 od [vajcarskiot Zakon za MPP od 1987 godina.

^lenot 34 go regulira merodavnoto pravo za nadomest na {teta nastanata na brod na otvoreno more ili vo vozduhoplov, pri {to to~ka na vrzuvawe e dràvata ~ija poripadnost ja ima brodot, odnosno dràvata vo koja vozduhoplovot e registriran.

^lenot 35 go odreduva merodavnoto pravo za nasleduvawe, a toa e pravoto na dràvata ~ij dr`vjanin bil ostavitelot vo vremeto na smrtta.

^lenot 36 za sposobnosta za sostavuvawe na testament, kako to~ka na vrzuvawe go predviduva isto taka dràvjanstvoto na testatorot vo vremeto na sostavuvaweto na testamentot.

^lenot 37 go odreduva merodavnoto pravo za formata na testamentot, pri {to se predvideni duri 6 alternativni to~ki na vrzuvawe. Vakvoto re{enie pretstavuva celosna implementacija vo na{eto vnatre{no zakonodavstvo odredbite od Ha{kata konvencija za sudirot na zakonite vo pogled na formata na testamentalnite odredbi od 1971 godina (Sl. List na SFRJ, MD 26/76).

^lenot 38 od Zakonot, za uslovite za sklu~uvawe brak predviduva za sekoe lice oddelno primena na pravoto na dràvata ~ie dràvjanstvo ima toa vo momentot na sklu~uvawe na brakot, pri {to se odreduva i prisilnoto dejstvo na odredbite od makedonskoto semejno pravo so koi kako bra~ni pre~ki se predvideni postoeweto na prethoden brak, rodninstvoto i nesposbnosta za rasuduvawe.

Vo ~lenot 39, za formata na brakot kako to~ka na vrzuvawe e predvideno mestoto na sklu~uvawe na brakot (lex loci celebrationis).

^lenot 40 za neva`nosta na brakot predviduva merodavnost na bilo koe pravo spored koe brakot bil sklu~en.

^lenot 41 go regulira merodavnoto pravo za razvod na brakot, pri {to kako primarna to~ka na vrzuvawe e predvideno zaedni~koto dràvjanstvo na bra~nite drugari (stav 1). Vo stavot 2, se napu{ta dosega{noto koliziono re{enie - kumulativnata primena za dràvjanstvata na bra~nite drugari koi imaat razli~no dràvjanstvo i istata se zamenuva so poslednoto zaedni~ko ìveali{te na bra~nite drugari, odnosno so pravoto na sudot (Republika Makedonija) vo slu~aite koga tie nikoga{ nemale zaedni~ko ìveali{te. okumulativna primena na pravoto na dràvite ~ie dràvjanstvo imaat bra~nite drugari vo vremeto na podnesuvaweto na tu`bata za razvod. Vo stavot 3, se predviduva zadolìtelna merodavnost na pravoto na Republika Makedonija, sekoga{ koga eden od bra~nite dtuigari e doma{en dràvjanin.

Kolizionite normi so koi se odreduva merodavnoto pravo za li~nite i zakonskite imotni odnosi na bra~nite drugari (~len 42 i ~len 44 stav 1) za imotnite odnosi na licata {to ìveat vo vonbra~na zaednica (~len 45) i za odnosite me|u roditeli i deca (~len 46), se identi~ni so onie koi bea sodràni vo dosega{noto zakonodavstvo, poradi {to nema da im bide posveteno posebno vnimanie. Novina vo ovoj del e odredbata od ~lenot 43 vo koja se ureduvaat dogovornite imotni odnosi na bra~nite drugari. Vo stavot 2 od ovoj ~len dadena e mo`nost bra~nite drugari da izvr{at izbor na merodavnoto pravo, pri {to se predvideni i ograni~uvawa na pravoto na izbor. Vakvata izmena e so cel da se pro{iri slobodata na dogovaraweto na bra~nite drugari.

^lenot 47 donesuva nova to~ka na vrzuvawe za priznavaweto, utvrduvaweto ili osporuvaweto na tatkovstvoto, odnosno maj~instvoto. Toa e dràvjanstvoto (lex nationalis) na deteto, namesto dràvjanstvoto na liceto ~ie tatkovstvo, odnosno maj~instvo se priznava, utvrduva ili osporuva, koe be{e predvideno vo dosega{noto zakonodavstvo.

Kolizionite normi za obvrskata za izdrùvawe me|u krvnite srodnici (~len 48); za uslovite za zasnovuvawe posvojuvawe i prestanok na posvojuvaweto

(~len 50) i za dejstvoto na posvojuvaweto (~len 51) se identi~ni so onie koi bea sodràni vo dosega{noto zakonodavstvo. Novina vo ovoj del e novata formulacija na kolizionata norma za pozakonuvaweto (~len 49), kade e precizirano deka pozakonuvaweto pretstavuva dodeluvawe na vonbra~no rodenoto dete status na dete rodeno vo brak, preku dopolnitelno sklu~uvawe na brak me|u roditelite.

Glavata Treta od Zakonot regulira dve grupi na pra{awa od

me|unarodnata gra|anska postapka: me|unarodnata nadle`nost na sudovite i drugite organi na Republika Makedonija vo rabotite so stranski (me|unaroden) element i procesnata polo`ba na strancite pred sudovite vo Republika Makedonija.

Me|unarodnata nadle`nost na sudovite i drugite organi na Republika Makedonija vo rabotite so stranski (me|unaroden) element e regulirana vo to~ka 1 od ovaa glava, so ~lenovite 52 do 91 od Zakonot. Regulirani se tri vida na me|unarodna nadle`nost: op{ta, posebna i isklu~iva.

Op{tata me|unarodna sudska nadle`nost e regulirana vo ~len 52 od

Zakonot, pri {to osnova za nejzinoto opredeluvawe pretstavuva vrskata so tuèniot, ostvarena preku negovoto ìveali{te (za fizi~kite lica), odnosno sedi{te (za pravnite lica). ^lenot 53 ja predviduva istata osnova i vo pogled vonprani~nata postapka - ìveali{teto odnosno sedi{teto na liceto sprema koe se poveduva postapkata.

Osnovnoto pravilo vo pogled na isklu~ivata nadle`nost e sodràno vo ~lenot 54, pri {to e opredeleno deka sudot moè da bide isklu~ivo nadleèn samo ako e toa izre~no opredeleno so zakon.

^lenot 55 ja regulira t.n. "retorziona nadle`nost" na sudovite na Republika Makedonija, koja postoi sprema dràvjanite na onaa stranska dràva vo koja postoi nadle`nost na nejzinite sudovi vo sporovi protiv dràvjani na Republika Makedonija spored kriteriumi za nadle`nost {to gi nema vo odredbite za nadle`nosta na sud na Republika Makedonija. Spored istite tie kriteriumi i sudovite na Republika Makedonija }e imaat nadle`nost vo sporovite vo koi se tuèni dràvjani na taa stranska dràva.

^lenovite 56 i 57 ja reguliraat t.n. "prorogaciona sudska nadle`nost", odnosno nadle`nost na sudovite zasnovana na dogovor na strankite. Odredbata od ~lenot 56 stav 1 gi postavuva istite uslovi za dopu{tenost na prorogacija na nadle`nost na stranski sud: barem ednata od strankite da e stranski dràvjanin ili pravno lice so sedi{te vo stranstvo i da ne e vo pra{awe spor za koj postoi

isklu~iva nadle`nost na sudovite na Republika Makedonija. Za prorogacija na nadle`nosta na sud na Republika Makedonija, odredbata od stav 3 predviduva barem edna od strankite da e dràvjanin na Republika Makedonija ili pravno lice so sedi{te vo Republika Makedonija. Stavot 2 od ovoj ~len sodrì novina vo na{eto pravo, so toa {to ja isklu~uva mo`nosta za prorogacija na nadle`nost na stranski sud vo sporovite od odnosi so potro{uva~i i vo sporovi od osiguruvawe, ako potro{uva~ot odnosno osigurenikot koj e fizi~ko lice ima ìveali{te vo Republika Makedonija. Celta na ova ograni~uvawe e za{tita na dve kategorii na lica - potro{uva~ite i osigurenicite, koi se inaku poslaba dogovorna strana, poradi {to e nu`no da im se garantira za{tita na pravata isklu~ivo od strana na sudovite na dràvata vo koja tie imaat ìveali{te, odnosno vo Republika Makedonija. Identi~ni odredbi se sodràni i vo ~lenovite 12 i 16 od Regulativata na Sovetot na EU br. 44/2001 za nadle`nosta i priznavaweto i izvr{uvaweto na sudski odluki vo gra|anskite i trgovskite raboti (Regulativa 44/01).

^lenot 57 ja regulira t.n. "premol~na" prorogacija, koja se zasnovuva po soglasnost na tuèniot, a po ve}e podnesena tu`ba do sudot na Republika Makedonija. Novina vo ovoj ~len vo odnos na porane{noto re{enie e {to e precizirano vo koj moment vo postapkata se smeta deka tuèniot dal soglasnost: ako na podgotvitelnoto ro~i{te, odnosno koga takvo ro~i{te nemalo na prvoto ro~i{te za glavna rasprava, se vpu{til vo rasprava po glavnata rabota, a ne ja osporil nadle`nosta.

^lenot 58 go sodrì praviloto spored koe vo slu~aite koga postoi nadle`nost na sud ili drug organ na Republika Makedonija vrz osnova na dràvjanstvoto na fizi~koto lice, taa nadle`nost postoi i za licata bez dràvjanstvo koi imaat ìveali{te vo Republika Makedonija (t.n. posebna nadle`nost za licata bez dràvjanstvo).

^lenot 59 ja pro{iruva nadle`nosta na sudot na Republika Makedonija i na sporovite vo koi e tuèno lice koe ìvee vo stranstvo, kade {to na slu`ba ili na rabota go upatil dràven organ, po uslov toa lice vo momentot na takvoto upatuvawe da imalo ìveali{te vo Republika Makedonija.

^lenot 60 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija (i ako tuèniot ne e lice koe ima ìveali{te, odnosno sedi{te vo Republika Makedonija) za sporovite za vondogovorna odgovornost za {teta, ako ako {tetnoto dejstvie e izvr{eno ili {tetnata posledica nastapila na teritorijata na Republika Makedonija.

^lenot 61 e novina vo na{eto pravo, pri {to predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za sporovite od dogovorni odnosi,

pod uslov predmet na sporot da e obvrska koja treba, odnosno trebalo da se ispolni vo Republika Makedonija.

^lenot 62 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za imotnopravnite sporovi vo vrska so predmet koj se nao|a na teritorijata na Republika Makedonija. Isto taka, vo stavot 2 od ovoj ~len e regulirana posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vrz osnova na faktot {to tuèniot ima imot na tuèniot, pri {to kako novina vo na{eto pravo e voveden doponitelen uslov za postoewe na vakov vid nadle`nost: tuìtelot da stori verojatno deka od toj imot }e bide mo`no da se ispolni presudata.

^lenot 63 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za sporovite poradi obvrski nastanati za vreme na prestojot na tuèniot vo Republika Makedonija.

^lenot 64 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za sporovite protiv fizi~ko ili pravno lice {to ima sedi{te vo stranstvo, za obvrskite {to nastanale vo Republika Makedonija ili {to moraat da se izvr{at na teritorijata na Republika Makedonija, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi ako toa lice na teritorijata na Republika Makedonija ima svoja podru`nica ili pretstavni{tvo ili ako vo Republika Makedonija e sedi{teto na liceto na koe mu e dovereno vr{eweto na negovite raboti.

^lenot 65 predviduva isklu~iva nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za sporovi za osnovawe, prestanok i statusni promeni na trgovsko dru{tvo, na drugo pravno lice ili na zdruènie na fizi~ki ili pravni lica, kako i za sporovite koi se odnesuvaat na polnova`nosta na odlukite na nivnite organi, ako dru{tvoto, drugoto pravno lice ili zdruènie ima sedi{te vo Republika Makedonija. Ovaa odredba e novina vo na{eto zakonodavstvo, a pri~inata za nejzinoto propi{uvawe leì vo okolnosta {to vo Republika Makedonija e izvr{en upis vo soodvetniot registar na pravni lica i tie se tretiraat kako pravni lica so pripadnost na Republika Makedonija. Poradi toa ne se tolerira za ovie sporovi da rasprava i odlu~uva sud na druga dràva.

^lenot 66 predviduva isklu~iva nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za sporovite vo vrska so polnova`nosta na upisot vo javnite registri koi se vodat vo Republika Makedonija. I ovaa odredba e novina vo na{eto zakonodavstvo, a nejzinoto ratio e da se onevozmoì za sporovite vo vrska so polnova`nosta na upisot vo registrite izvr{en od strana na organite na Republika Makedonija da rasprava i odlu~uva sud na druga dràva,

^lenot 67 predviduva isklu~iva nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za sporovite vo vrska so prijavuvaweto i polnova`nosta na pravata od industriska sopstvenost, ako prijavata bila podnesena vo Republika Makedonija. I ovaa odredba e novina vo na{eto zakonodavstvo i e predvidena od isti pri~ini kako i odredbata od prethodniot ~len.

^lenot 68 predviduva isklu~iva nadle`nost na sudot ili drug organ na Republika Makedonija opredelen so zakon za odobruvawe i sproveduvawe na izvr{uvaweto, ako toa se sproveduva na podra~jeto na Republika Makedonija. So ovaa odredba se garantira edno od osnovnite na~ela na me|unarodnoto privatno pravo - zabrana za odobruvawe i sproveduvawe na prisilno izvr{uvawe na teritorijata na edna dràva od strana na organi na druga dràva. Konkretniot organ na Republika Makedonija (sud ili drug organ) vo ~ija nadle`nost }e bidat ovie pra{awa, se opredeluva so poseben zakon i ova pra{awe ne e predmet na ovoj zakon. Zna~i, celta na ovaa odredba e da se propi{e deka na teritorijata na Republika Makedonija, ne smeat i ne moàt da odobruvaat i da sproveduvaat prisilno izvr{uvawe organi na vlast na stranska dràva, tuku samo organite na vlast na Republika Makedonija. Takvoto re{enie proizleguva od dosednoto po~ituvawe na principot na suverenitet na dràvite.

^lenot 69 predviduva isklu~iva nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za sporovite za sopstvenost i drugite stvarni prava na nedvi`nosti, vo sporovite poradi sme}avawe na vladenie na nedvi`nosti, kako i vo sporovite nastanati od naemni ili zakupni odnosi na nedvi`nosti, ili od dogovori za koristewe na stan ili delovni prostorii, ako nedvi`nosta se nao|a na teritorijata na Republika Makedonija.

^lenot 70 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite poradi sme}avawe na vladenie na podvi`ni predmeti, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija, ako na teritorijata na Republika Makedonija nastanalo sme}avaweto.

^lenot 71 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za stvarnite prava ili za sme}avawe na vladenie na vozduhoplov ili brod i vo sporovi od zakup na vozduhoplov ili brod, pod uslov na podra~jeto na Republika Makedonija se vodi upisnikot vo koj vozduhoplovot odnosno brodot e zapi{an, ili ako na teritorijata na Republika Makedonija nastanalo sme}avaweto.

^lenot 72 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za imotnite odnosi na bra~ni drugari vo pogled na imot vo Republika Makedonija, pod uslov tuìtelot vo vremeto na podnesuvaweto na tu`bata ima ìveali{te ili prestojuvali{te vo Republika

Makedonija (stav 1). Ako preteèn del od imotot se nao|a vo Republika Makedonija a drugiot del vo stranstvo, sudot na Republika Makedonija moè da odlu~uva za imotot {to se nao|a vo stranstvo samo vo spor vo koj se odlu~uva i za imotot vo Republika Makedonija, i toa samo ako tuèniot se soglasuva da sudi sud na Republika Makedonija.

^lenot 73 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za sporovite zaradi utvrduvawe na postoewe ili nepostoewe na brak, poni{tuvawe na brak ili razvod na brak (bra~ni sporovi), pod tri alternativno postaveni uslovi: ako obata bra~ni drugari se dràvjani na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade imaat ìveali{te, ili ako tuìtelot e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te vo Republika Makedonija, ili ako bra~nite drugari imale svoe posledno ìveali{te vo Republika Makedonija, a tuìtelot vo vremeto na podnesuvaweto na tu`bata ima ìveali{te ili prestojuvali{te vo Republika Makedonija (stav 1). Vo stavot 2 od ovoj ~len predvidena e isklu~iva nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za bra~nite sporovi ako tuèniot bra~en drugar e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te vo Republika Makedonija.

^lenot 74 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za bra~nite sporovi koga bra~nite drugari se stranski dràvjani koi imale posledno zaedni~ko ìveali{te vo Republika Makedonija, no samo ako vo tie slu~ai tuèniot se soglasuva da sudi sud na Republika Makedonija i ako spored propisite na dràvata ~ii dràvjani se bra~nite drugari e dozvolena taa nadle`nost.

^lenot 75 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za razvod na brak, pod uslov tuìtelot da e dràvjanin na Republika Makedonija, a pravoto na dràvata ~ij sud bi bil nadleèn ne ja predviduva ustanovata razvod na brak.

^lenot 76 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo, vo dva slu~ai: ako tuìtelot i tuèniot se dràvjani na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade imaat ìveali{te, ili ako tuìtelot e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te vo Republika Makedonija (stav 1). Odredbata od stavot 2 na ovoj ~len predviduva isklu~iva nadle`nost na sudovite na Republika Makedoinija za ovoj vid na sporovi, dokolku e podnesena tu`ba protiv dete koe e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te, odnosno prestojuvali{te vo Republika Makedonija.

^lenot 77 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo i za slu~ajot koga strankite se stranski dràvjani, ako tuìtelot ili eden od tuìtelite ima ìveali{te vo Republika Makedonija, no samo ako tuèniot se soglasuva da sudi sud na Republika Makedonija i ako spored propisite na dràvata ~ij dràvjanin e toj e dopu{tena taa nadle`nost.

^lenot 78 predviduva posebna nadle`nost na sudot ili drug organ na Republika Makedonija vo sporovite za ~uvawe, podigawe i vospituvawe na deca koi se pod roditelska grià, ako obata roditeli se dràvjani na Republika Makedonija ili ako deteto e dràvjanin na Republika Makedonija so ìveali{te vo Republika Makedonija (stav 1). Odredbata od stavot 2 na ovoj ~len predviduva isklu~iva nadle`nost na sudot ili drug organ na Republika Makedonija dokolku tuèniot i deteto se dràvjani na Republika Makedonija i ako obajcata imaat ìveali{te vo Republika Makedonija.

^lenot 79 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za zakonsko izdrùvawe na deca, vo tri slu~ai: ako deteto podnesuva tu`ba i ima ìveali{te vo Republika Makedonija; ili ako tuìtelot i tuèniot se dràvjani na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade imaat ìveali{te; ili ako tuìtelot e maloletno dete i e dràvjanin na Republika Makedonija (stav 1). Odredbata od stavot 2 na ovoj ~len predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite zakonsko izdrùvawe me|u bra~ni drugari i me|u porane{ni bra~ni drugari, dokolku bra~nite drugari imale svoe posledno zaedni~ko ìveali{te vo Republika Makedonija, a tuìtelot vo momentot na podnesuvaweto na tu`bata i natamu ima ìveali{te vo Republika Makedonija.

^lenot 80 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite zakonsko izdrùvawe, pod uslov tuèniot ima imot vo Republika Makedonija od koj moè da se naplati izdrùvaweto.

^lenot 81 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za odlu~uvawe za za{tita, vospituvawe i izdrùvawe na deca i toga{ koga tie sporovi se re{avaat zaedno so sporovite od pozakonuvawe ili sporovite za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo, za koi nadleèn sudot na Republika Makedonija.

^lenot 82 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za odlu~uvawe za li{uvawe i vra}awe na roditelsko pravo, prodolùvawe na roditelsko pravo, stavawe na roditelot vo polo`ba na staratel vo pogled na upravuvaweto so detskiot imot, oglasuvawe na dete za rodeno vo brak, kako i pri odlu~uvawe za drugi raboti {to se odnesuvaat na

li~nata sostojba i na odnosite me|u roditeli i deca, ako podnositelot na baraweto i liceto sprema koe se podnesuva baraweto se dràvjani na Republika Makedonija, odnosno koga vo postapkata u~estvuva samo edno lice, ako toa lice e dràvjanin na Republika Makedonija, ili ako deteto e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìvelai{te vo Republika Makedonija.

^lenot 83 predviduva posebna nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za davawe na dozvola za stapuvawe vo brak, ako podnositelot na baraweto e dràvjanin na Republika Makedonija, odnosno ako eden od podnositelite na baraweto e dràvjanin na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade licata {to sakaat da stapat vo brak imaat ìveali{te (stav 1). Odredbata od stavot 2 na ovoj ~len predviduva isklu~iva nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo slu~aite koga maloletnikot koj bara dozvola za stapuvawe vo brak e dràvjanin na Republika Makedonija, odnosno ako obete lica {to sakaat da stapat vo brak se dràvjani na Republika Makedonija, a brakot se sklu~uva vo stranstvo.

^lenot 84 predviduva isklu~iva nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za raspravawe na nedvi`na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija, ako taa ostavina se nao|a vo Republika Makedonija (stav 1). Spored stavot 2 od ovoj ~len, ako nedvi`na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija se nao|a vo stranstvo, nadle`nost na sudot na Republika Makedonija postoi samo ako spored pravilata na dràvata vo koja se nao|aat nedvi`nostite ne e nadleèn nejzin organ. Odredbata od stavot 3 ja regulira posebnata nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za raspravawe na podvi`na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija.

^lenot 85 ja regulira nadle`nosta na sudot na Republika Makedonija za raspravawe na ostavina za stranski dràvjani, a ~lenot 86 za licata bez dràvjanstvo.

^lenot 87 ja regulira nadle`nosta na organite na Republika Makedonija za posvojuvaweto i prestanokot na posvojuvaweto, pri {to e predvidena isklu~iva nadlènost, dokolku liceto koe se posvojuva e dràvjanin na Republika Makedonija i ima ìveali{te vo Republika Makedonija.

^lenot 88 predviduva isklu~iva nadle`nost na organot na Republika Makedonija vo rabotite na staratelstvoto na dràvjani na Republika Makedonija, bez ogled na toa kade imaat ìveali{te. ^lenot 89 predviduva isklu~ok od ova pravilo, koga organot na Republika Makedonija nema da donese odluka i da prezema merki vo rabotite na staratelstvoto na dràvjanin na Republika Makedonija koj ima ìveali{te vo stranstvo, ako utvrdi deka organot nadleèn spored pravoto na stranskata dràva donel odluka ili prezel merki so

koi e obezbedena za{tita na li~nosta, pravata i interesite na dràvjaninot na Republika Makedonija.

^lenot 90 ja regulira posebnata nadle`nost na organot na Republika Makedonija za prezemawe na neophodni privremeni merki zaradi za{tita na li~nosta, pravata i interesite na stranski dràvjanin koj se nao|a ili ima imot vo Republika Makedonija.

^lenot 91 predviduva isklu~iva nadle`nost na sudot na Republika Makedonija za proglasuvawe na iz~eznat dràvjanin na Republika Makedonija za umren, bez ogled na toa kade imal ìveali{te (stav 1). Spored stav 2 od odvoj ~len, pred sudot na Republika Makedonija moè spored pravoto na Republika Makedonija da se dokaùva smrtta na stranski dràvjanin {to umrel na teritorijata na Republika Makedonija.

Vtoriot del od Glavata treta na Zakonot (~len 92-98) ja regulira

procesno-pravnata polo`ba na stranskite subjekti vo Republika Makedonija. Vo odredbite od ovoj del od Zakonot, ne e izvr{ena nikakva

intervencija vo odnos na re{enijata od postojnoto zakonodavstvo. Vo ^lenot 92 od Zakonot regulirana e strane~kata i parni~nata

sposobnost na fizi~ko lice, pri {to e predvidena merodavnost na pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e toa lice. No, ako stranskiot dràvjanin ne e parni~no sposoben spored pravoto na dràvata ~ij dràvjanin e, a e parni~no sposoben spored pravoto na Republika Makedonija, samiot moè da prezema dejstvija vo postapkata. Za strane~kata sposobnost na stransko pravno lice merodavno e pravoto na dràvata spored koe toa e osnovano.

^lenot 93 go regulira dejstvoto na stranskata litispendencija vo odnos na sudskite postapki vo Republika Makedonija.

Odredbata od ~lenot 94 precizira deka za ocena na nadle`nosta na sud na Republika Makedonija se zna~ajni faktite {to postojat vo vremeto koga parnicata po~nuva da te~e.

Vo ~lenovite 95, 96 i 97 e regulirana mo`nosta da se pobara polagawe parni~nite tro{oci (t.n. aktorska kaucija, cautio iudicatum solvi) od tuìtelot koj e fizi~ko lice so stransko dràvjanstvo, odnosno bez dràvjanstvo i so ìveali{te vo stranstvo. Regulirani se uslovite i rokovite pod koi moè da se pobara deponiraweto na ovaa kaucija, nejzinoto dejstvo, kako i uslovite za osloboduvawe od nejzino poloùvawe.

Vo ~lenot 98 e regulirano t.n. "siroma{ko pravo" na stranskite dràvjani, odnosno mo`nosta tie da bidat oslobodeni od pla}aweto na parni~nite tro{oci vo Republika Makedonija.

Glavata ~etvrta od Zakonot gi regulira poimot, uslovite i postapkata

za priznavawe na stranskite sudski odluki (~len 99 - 116). Usvoena e koncepcijata deka Republika Makedonija generalno dozvoluva sudskite odluki doneseni od sudovi na drugi dràvi da proizveduvaat pravno dejstvo na nejzina teritorija, no samo ako se ispolneti propi{anite uslovi (pretpostavki). Takvo be{e i dosega{noto zakonodavstvo, poradi {to intervenciite koi se izvr{eni se vo pravec na olesnuvawe na mo`nosta za priznavawe na stranskite odluki.

Prviot del od ovaa Glava e posveten na poimot na stranska sudska

odluka (~len 99) i priznavawe i na stranska sudska odluka (~len 100). Vtoriot del od ovaa glava (~len 101 - 110) gi regulira uslovite za

priznavawe na stranskite sudski odluki. ^lenot 101 gi regulira formalno-pravnite uslovi za priznavawe na

stranskite sudski odluki, odnosno gi propi{uva neophodnite ispravi koi treba da bidat priloèni kon predlogot za priznavawe na stranskata sudska odluka. Ovaa odredba e dopolneta vo odnos na dosega vaè~kata, vo smisol na toa {to vo nea e predvideno deka mora da bide priloèn originalot na odlukata ili negov zaveren prepis so potvrda na pravosilnosta na odlukata i eventualno, zaveren prevod na stranskata sudska odluka na jazikot koj ne vo slu`bena upotreba pred sudot pred koj se poveduva postapkata za priznavawe na taa odluka. Na toj na~in se otstranuvaat site nejasnotii okolu toa {to treba da bide sodràno vo predlogot za priznavawe na stranskite sudski odluki, so {to se zgolemuva pravnata sigurnost na strankite i ednovremeno se olesnuva rabotata na sudot. Vo vrska so ovaa odredba e i ~lenot 102 od Zakonot, kade e regulirano deka dokolku so baraweto za priznavawe na stranskata sudska odluka se bara i priznavawe na nejzinata izvr{nost, pokraj potvrda za pravosilnosta na odlukata treba da se podnese i potvrda za izvr{nosta na taa odluka spored pravoto na dràvata vo koja e donesena.

^lenovite 103 do 110 od Zakonot gi reguliraat materijalno-pravnite uslovi za priznavawe na stranskite sudski odluki. Tie se negativno postaveni, vo forma na pre~ki za priznavaweto. Na postoeweto na najgolemiot del od niv sudot vnimava po slu`bena dol`nost (ex officio).

^lenot 103 kako prva pre~ka za priznavaweto i izvr{uvaweto go predviduva po~ituvaweto na pravoto na odbrana na strankite vo postapkata vo koja e donesena stranskata sudska odluka. Na ovaa pre~ka se vodi smetka samo po prigovor na protivnikot na priznavaweto. Vrz osnova na javnata rasprava, izvr{ena be{e preformulacija na ovaa odredba, vo pravec na izre~no

predviduvawe deka tovarot na dokaùvaweto na povredata na na pravoto na odbrana vo postapkata pred stranskiot sud e na tovar na strankata koja se povikuva na vakva povreda.

^lenot 104 kako vtora pre~ka za priznavaweto na stranskata sudska odluka go predviduva postoeweto na isklu~iva nadle`nost na sudot ili drug organ na Republika Makedonija.

^lenot 105 voveduva novina vo pravniot sistem na Republika Makedonija, preku propi{uvawe na dva novi uslova za priznavaweto na stranskite sudski odluki, za koi sudot vodi smetka samo po prigovor od strankite. Prviot od niv e zasnovuvaweto na nadle`nosta na stranskiot sud isklu~ivo vrz osnova na dràvjanstvoto na tuìtelot. Celta na ovaa odredba e da go spre~i priznavaweto na onie odluki koi se doneseni od stranski sudovi ~ie {to zakonodavstvo sodrì strogo nacionalno protekcinisti~ki kriteriumi za nadle`nosta na svoite sudovi, odnosno propi{uva nadle`nost na svoite sudovi za sekoj slu~aj vo koj kako tuìtel se pojavuva doma{en dràvjanin. Hipoteti~ki, vakvite odredbi bi moèle da dovedat do toa stranski sud da zasnova nadle`nost protiv makedonski dràvjanin so ìveali{te vo Republika Makedonija, samo zaradi toa {to tuìtelot e dràvjanin na dràvata na sudot. Vtoriot nov voveden uslov e naso~en kon za{tina na slobodata na dogovarawe na strankite, koga taa e izrazena preku sklu~uvawe na dogovor za izbor na nadleèn sud (prorogacionen dogovor). Zatoa, vo stavot 2 od ~lenot 100 od Zakonot ja predviduva ovaa pre~ka za priznavaweto, odnosno nepo~ituvaweto na dogovorot na strankite za nadle`nost na sudot na Republika Makedonija od strana na strankiot sud koj ja donel odlukata. Vakvo re{enie e sodràno i vo ~len 98 od Slovene~kiot Zakon za MPP od 1999 godina.

^lenot 106 go predviduva postoeweto na pravosilna odluka na sud ili drug organ na Republika Makedonija, odnosno prethodnoto priznavawe nekoja druga stranska sudska odluka {to e donesena vo istata rabota vo Republika Makedonija kako pre~ka za priznavaweto na stranskata sudska odluka (stav 1). Odredbata od stav 2 na na ovoj ~len kako pre~ka go predviduva i postoeweto na porano povedena parnica vo istata pravna rabota i me|u istite stranki vo Republika Makedonija.

^lenot 107 ja predviduva sprotivnosta na odlukata so javniot poredok na Republika Makedonija, kako pre~ka za nejzinoto priznavawe. Ova e standardna pre~ka koja e usvoena vo zakonodavstvata na site dràvi vo svetot.

Novina vo Zakonot e napu{taweto na zaemnosta kako uslov za priznavaweto na stranskite sudski odluki. Od javnata rasprava jasno proizleze deka ovoj uslov pretstavuva nepotreben tovar za sudot. Isto taka, vo na{ata

pravna nauka nedvosmisleno se zastapuva stojali{teto za nu`nost od napu{tawe na ovoj uslov. Kone~no, vo sovremenite evropski zakonodavstva ovoj uslov ne se predviduva, a isto taka i vo Pravoto na EU.

^lenovite od 104 do 106 od Zakonot, sodràt otstapuvawa od uslovite za priznavawe propi{ani vo ~len 97 do 103 od Zakonot, za stranski sudski odluki koi se odnesuvaat na li~nata sostojba na makedonski dràvjkani ili na stranski dràvjani. Ovie odredbi se so identi~na sodrìna so onie sodràni vo stariot Zakon, poradi {to ne e potrebno da se iznesuva nivnata sodrìna.

Tretiot del od Glavata ~etvrta od Zakonot (~len 111-116) e posvetena

na postapkata za priznavawe na stranskite sudski odluki. Novina e toa {to e propi{ana posebna vonparni~na postapka. Vakvoto re{enie proizleguva od golemite praznini koi gi sodrè{e stariot zakon, a koi mora{e da se popolnuvaat poreku tolkuvawe od strana na sudskata praktika. Predloènite novi odredbi vo Zakonot se vsu{nost samo imlementirawe na stojali{tata od sudskata praktika, zazemano od strana na najvisokite sudski instanci. Vakvi re{enija ima usvoeno i Slovene~kiot Zakon za MPP od 1999 godina, od istite pri~ini od koi tie se predlagaat vo Republika Makedonija.

Postapkata za priznavawe zapo~nuva po predlog od strankite. Po predlogot za priznavawe, sudot odlu~uva vo nekontradiktorna postapka, po {to odlukata se dostavuva do sprotivnata stranka, koja {to moè preku podnesuvawe na prigovor da ja transformira postapkata vo kontradiktorna. Po prigovorot odlu~uva istiot sud koj ja donel prvostepenata odluka za priznavawe, no vo sostav od trojca sudii. Pri odlu~uvaweto po prigovorot, dokolku odlukata po istiot zavisi od sporni fakti, mo`no e duri i odrùvawe na ro~i{te. Protiv re{enieto so koe e odbien predlogot za priznavawe, kako i protiv re{enieto po prigovorot od strankata, dozvolena e àlba vo rok od 8 dena od priemot na istoto.

^lenot 116 ja pro{iruva primenata na odredbite na postapkata za priznavawe na stranskite sudski odluki i na postapkata za priznavawe na stranski arbitra`ni odluki. Uslovite za priznavawe na stranskite arbitra`ni odluki, spored Zakonot za me|unarodnata trgovska arbitraà na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 39/2006), se regulirani so Wujor{kata konvencija za priznavawe i izvr{uvawe na stranskite arbitra`ni odluki od 1958 godina. Wujor{kata konvencija ne ja regulira postapkata za priznavaweto i izvr{uvaweto na stranskite arbitra`ni odluki, taka {to ovaa materija ostanuva da bide regulirana so vnatre{noto

zakonodavstvo na sekoja od dràvite. Vo Republika Makedonija, taa postapka se regulira so istite odredbi koi se primenuvaat na priznavaweto i izvr{uvaweto na stranskite sudski odluki, odnosno odredbite od ~len 111 - 115 od Zakonot za me|unarodno privatno pravo.

Glavata petta od Zakonot (~len 117 - 121) se sodràni posebni

odredbi, vo koi se regulirani ovlastuvawata na diplomatsko-konzularnite organi da postapuvaat po pra{awa koi se od domenot na me|unarodnoto privatno pravo. Toa se sklu~uvaweto na t.n. "diplomatsko-konzularni brakovi" (brakovi me|u dràvjani na Republika Makedonija sklu~eni vo stranstvo pred ovlasteno konzularno pretstavni{tvo ili pred diplomatsko pretstavni{tvo na Republika Makedonija {to vr{i konzularni raboti) - ~len 117; nadle`nost za vr{ewe rabotite na staratelstvoto za dràvjanite na Republika Makedonija {to se nao|aat vo stranstvo od strana na diplomatsko-konzularnite pretavni{tva - ~len 118; sostavuvaweto na testament na dràvjani na Republika Makedonija od strana na diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva - ~len 119; zaverka na potpisi, rakopisi i prepisi od strana na diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva - ~len 120; kako i izdavawe na uverenija za propisite {to vaàt ili {to vaèle vo Republika Makedonija, zaradi nivna upotreba pred organite na stranska dràva, od strana na organot na upravata nadleèn za rabotite na pravdata - ~len 121. Ovie odredbi ostanuvaat vo primena onaka kako {to bea predvideni vo stariot zakon, poradi {to ne e potreben poseben komentar za nivnata sodrìna.

Glavata {esta od Zakonot gi sodrì preodnite i zavr{nite odredbi

(~len 122-124). Vo ~lenot 122 e regulirano vremenskoto va`we na Zakonot. Izvr{ena e

podelba vo pogled na vremenskoto vaèwe na normite za re{avawe na sudirot na zakonite (glava prva i vtora od Zakonot) od normite za nadle`nosta, postapkata i priznavaweto na stranskite sudski odluki. Prvite, odnosno normite za re{avawe na sudirot na zakonite (za odreduvawe na merodavnoto pravo) }e se primenuvaat isklu~ivo na odnosite koi nastanale po stapuvaweto na ovoj Zakon vo sila (pro futuro). Za razlika od niv, normite za nadle`nosta, postapkata i priznavaweto na stranskite sudski odluki (glava treta, ~etvrta i petta od Zakonot), situacijata e poinakva. Nivnoto vremensko vaèwe e usoglaseno so principite na gra|anskoto procesno pravo, kade vaì praviloto deka noviot zakon se primenuva na site nezavr{eni postapki. Pa taka, vo soglasnost so preodnite odredbi od Zakonot za parni~nata postapka, vo stavot (2) od ~lenot 122

na ovoj Zakon predvideno e deka ako pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon e donesena prvostepena presuda ili re{enie so koe postapkata pred prvostepeniot sud se zavr{uva, natamo{nata postapka }e se sprovede spored dotoga{nite propisi za nadle`nosta i postapkata vo rabotite so me|unaroden element i odredbite za priznavaweto na stranskite sudski odluki. Ako po denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon bide ukinata prvostepenata odluka od stavot (2) na ~lenot 122 od ovoj Zakon, natamo{nata postapka }e se sprovede spored odredbite za nadle`nosta i postapkata vo rabotite so me|unaroden element i odredbite za priznavaweto na stranskite sudski odluki na ovoj zakon, odnosno na noviot Zakon za me|unarodnoto privatno pravo (stav 3).

^lenot 123 predviduva prestanok na primenata na dosega va`e~kiot sojuzen propis, koj be{e prezemen soglasno ~len 5, stav 1 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, a toa e Zakonot za re{avawe na sudirite na zakonite so propisite na drugi zemji vo opredeleni odnosi (“Slu`ben list na SFRJ“ br. 43/82 i 72/82).

^lenot 124 od Zakonot predviduva deka toj vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.

ПРЕДЛАГАЧ ВладатанаРепубликаМакедонија...

Documents

Transcript of ПРЕДЛАГАЧ ВладатанаРепубликаМакедонија...