SPREMLJANJE VEGETACIJE NA RAVNEH I IN IISPREMLJANJE VEGETACIJE NA RAVNEH I IN IIs poudarkom na pestrosti lesnatih rastlin

Lado KUTNAROddelek za gozdno ekologijo, 

Gozdarski inštitut Slovenije LjubljanaGozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana lado.kutnar@gozdis.si

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute GIS, Ljubljana, 19. september 2013

NAMEN PREDSTAVITVE

• Analiza vrstne sestave lesnatih rastlin (drevesne ingrmovne vrste ter olesenele vzpenjavke/plezalke) nag p j /p )primerljivo velikih popisnih površinah.

• V analizo so vključene ploskve za spremljanje stanjagozdov na sistematični mreži (16x16 km) ravni 1 ingozdov na sistematični mreži (16x16 km) ravni 1 inploskve za intenzivno spremljanje stanja gozdov naravni 2.P i j i b ih išč ih i j ih čil i• Primerjava izbranih rastiščnih in sestojnih značilnostiploskev.

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Drevo je najmanj pet metrov visoka olesenela rastlina zl č ž d bl k k š š l drazločno izraženim deblom, ki se razveji v krošnjo šele nad

tlemi (KOTAR & BRUS, 1999).

Grm je lesnata rastlina, ki se že takoj pri tleh razveji v več debelin razvije nizko krošnjo. V višino redko zraste več kot pet

d l ( )metrov, v drevo pa se razvije le izjemoma (BRUS, 2008).V strnjenih gozdnih sestojih je njihov delež (obilje in zastiranje)praviloma manjši kot v presvetljenih, odprtih sestojih.p j p j , p jNajvečkrat gradijo gozdni rob in pogosto kot pionirji poraščajoizčrpane gole površine.

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Vertikalne plasti vegetacije

Popis rastlinskih vrst in ocena njihovega zastiranja/obilja poPopis rastlinskih vrst in ocena njihovega zastiranja/obilja po vnaprej določenih (mednarodno usklajenih – ICP Forests) vertikalnih plasteh:‐ drevesna plast (samo lesnate rastline, ki presegajo višino 5 m; vključene tudi vzpenjavke v tej višini),grmovna plast ( klj če e sa o les ate rastli e ki‐ grmovna plast (vključene samo lesnate rastline, ki dosegajo višino nad 0,5 m in so pod 5 m; poleg teh so vključene tudi vzpenjavke v tem pasu),

‐ zeliščna plast (vključene vse ostale neolesenele rastline – zelnate rastline; poleg teh tudi lesnate rastline, ki ne dosegajo 0 5 m višine)dosegajo 0,5 m višine),

‐ mahovna plast (vključeni na tleh rastoči mahovi in lišaji)

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Raven RAVEN 1: MREŽA 16x16 km RAVEN 2: INTENZIVNI MONITORING

Ploskve

#

#

#

#

#

BRDO

KLADJE

TEMENJAK MURSKA ŠUMAKRUCMANOVE KONTE1

4

6

7

11

#

#

#

#

#

#

FONDEK

GORICA

BOROVEC

LONTOVŽ

GROPAJSKI BORI

KRAKOVSKI GOZD2

3

5

8

9

10

Število ploskev

39 11

Popisna površina

400 m2

(krožna ploskev r=11,28 m)400 m2

(4 kvadratne podploskve: 4 x 100 m2)

Razporeditev  3

a) NEOGRAJENA b) OGRAJENA (INTENZIVNEJŠA)

(pod)ploske ­popisnapovršina

1

2

50 m

50 m

25 m

2x2 m

10x10 m

OSREDNJI DEL CENTRAL PART

ROBNI PAS / BUFFER ZONE

50 m

50 m

25 m

100 m 2x2 m

10x10 mOSREDNJI DEL CENTRAL PART

ROBNI PAS / BUFFER ZONE

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Lestvicavrednotenja

Barkman et al. 1964 Barkman et al. 1964100 m

Splošne značilnosti ploskev za popis pritalne vegetacije na obeh ravneh spremljanja 

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

BRDO

FONDEK

KLADJ E

GORICA

BOROVEC

LONTOVŽ

TEMENJAK MURS K A ŠUMA

GROPAJSKI BORI

KRAKOVSKI GOZD

KRUCMANOVE KONTE1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

RAVEN 1 RAVEN 2 SKUPAJ39 ploskev 11 ploskev 50 ploskev

min. maks. povp. min. maks. povp. min. maks. povp.

5

p p p p p pNadmorska višina (m) 190 1490 613 160 1397 734 160 1490 640Nagib (°) 0 42 21 0 27 12 0 42 19Skalnatost (%) 0 65 11 0 40 8 0 65 10Odmrli les (%) 1 15 6 2 9 5 1 15 5

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Zastiranje plasti vegetacije, vrstna pestrost lesnatih rastlin in indeksi pestrosti na ploskvah za popis pritalne vegetacije 

b h h lna obeh ravneh spremljanja#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

BRDO

FONDEK

KLADJE

GORICA

BOROVEC

LONTOVŽ

TEMENJAK MURSKA ŠUMA

GROPAJSKI BORI

KRAKOVSKI GOZD

KRUCMANOVE KONTE1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

RAVEN 1 RAVEN 2 SKUPAJ39 ploskev 11 ploskev 50 ploskevpovp. povp. povp.

Z ti j     l ti  t ij  (%) 98 99 98Zastiranje vse plasti vegetacije (%) 98 99 98Zastiranje pritalnih plasti vegetacije (%) 57 77 62Zastiranje drevesne plasti (%) 87 86 87Zastiranje grmovne plasti (%) 27 8 23Število drevesnih vrst 8,7 6,8 8,3Število grmovnih vrst 6,4 6,5 6,4g , , ,Števil vseh lesnatih rastlin 15,2 13,3 14,8Shannon indeks H 2,6 2,4 2,6

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Najpogostejše drevesne vrste:

• Fagus sylvatica• Picea abies• Acer pseudoplatanus• Quercus petraeaQ p• Prunus avium• Abies alba• Carpinus betulus• Fraxinus excelsior

Najpogostejše grmovnice in olesenele vzpenjavke: • Sorbus aucuparia

• Sorbus aria• itd. • Rubus hirtus

• Hedera helix• Corylus avellana

vzpenjavke: 

• Corylus avellana• Daphne mezereum• Clematis vitalba• Sambucus nigra• Rosa arvensis• Rosa arvensis• Euonymus europaea• Rubus idaeus• itd. 

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Ordinacija ploskev za spremljanje pritalne vegetacije glede na pojavljanje lesnatih rastlin in njihove značilnosti (ekološke, vrstna pestrost)vrstna pestrost)

4BRDO

60

DCA

raven monitoringa

raven 1 (16x16km)

D8

G6

H6

H7

I2

L3

N350

raven 1 (16x16km)

raven 2 (IM)Pinus sylvestris

1KRUK

6KLAD

8LONT

10KRAG

11MURŠ

B6C3

C4

D4

E4

F9G4

H3

H4

I4

I8J2J3

J6

J8

K4L4

M4

N2

nad višina zast. grmovna pl.

40

os 2

Picea abies

Quercus roburF l ti

Quercus petraea

2FOND

7TEME

9GORI

C5

C6 D9E5

F8

G7

H5

H8H9

I6

I9

nad. višina

skalnatostšt. drevesnih v.

H20

30 Quercus robur-Carpinus betulus

Fagus sylvatica

5BORO

F7

št. grmovnih v.št. vseh. lesnatih v.

H

10

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

3GROG

C8

0

0

20 40 60 80 100

os 1

Pinus nigra

POVZETEK:Vrstna pestrost – lesnate rastline (raven 1 in 2)

• Na 50 ploskvah (raven 1 in 2; popisna površina 400m2)Na 50 ploskvah (raven 1 in 2; popisna površina 400m )smo določili 102 različni lesnati rastlini.

• Število popisanih drevesnih vrst je bilo 46 ‐ dve tretjinivseh avtohtonih drevesnih vrst pri nas (KOTAR & BRUSp (1999, BRUS 2008).

• Število popisanih grmovnih vrst je bilo 56 ‐ dobra petinavseh avtohtonih grmovnih vrst (BRUS 2008).g ( )

• V vseh plasteh vegetacije (drevesna, grmovna, zeliščnaplast) smo v povprečju popisali 15 lesnatih rastlin naploskev, od tega je bilo 8 drevesnih vrst.

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

BRDO

FONDEK

KLADJE

GORICA

BOROVEC

LONTOVŽ

TEMENJAK MURSKA ŠUMA

GROPAJSKI BORI

KRAKOVSKI GOZD

KRUCMANOVE KONTE1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11