S promocijo zdravja S promocijo zdravja proti trpinčenju na proti trpinčenju na

delovnem mestudelovnem mestuTanja Urdih Lazar Tanja Urdih Lazar in Eva Stergarin Eva Stergar

PROMOCIJA ZDRAVJA PROMOCIJA ZDRAVJA (1)(1)

= STRATEGIJA POSREDOVANJA MED LJUDMI IN NJIHOVIM

OKOLJEMZA ZDRAVJE

PROMOCIJA ZDRAVJA PROMOCIJA ZDRAVJA (2)(2)

≠ oglaševanje zdravja

= splet ukrepov/aktivnosti za: • boljšo osveščenost, • spremembe življenjskega sloga in• oblikovanje okolja, ki omogoča in podpira

zdrave prakse.

KORISTI KORISTI (1)(1)

Nacionalna raven:- Zmanjšanje potrebe po storitvah

zdravstvenega sistema, prihranek izdatkov za javno zdravstveno službo

- Podaljšanje delovnega življenja

- Zmanjšanje stroškov z delom povezanih bolezni in poškodb

Raven podjetja:- Delavci: bolj zdravi, bolj motivirani, večja

produktivnost, večja kakovost, večja učinkovitost

- Podjetje: boljše zdravje, manjši BS, manj stroškov za zdravljenje in odškodnine, večja produktivnost, boljša zunanja podoba

KORISTI KORISTI (2)(2)

ČILI ZA DELOČILI ZA DELO

DOLGOROČNI CILJI DOLGOROČNI CILJI

1. Doseči boljše zdravje in počutje zaposlenih, večjo produktivnost, motivacijo za delo in pripadnost podjetju.

2. Zmanjšati število poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, na katerih nastanek je vplivalo tudi delo.

3. Zmanjšati število delovnih invalidov in odstotek bolniškega staleža zaradi določenih bolezni.

3 FAZE PROGRAMA3 FAZE PROGRAMA

RAZISKAVA: oktober 2004 – avgust 2005

PROJEKT PHARE – IZOBRAŽEVANJE ZA ZDRAVO DELO IN ŽIVLJENJE: maj 2005 – september 2006

• IMPLEMENTACIJA: od januarja 2007

NAMENNAMEN

Dolgoročno vplivati na izboljšanje zdravja aktivne populacije z vplivanjem na

delodajalce in delavce, da bodo v okviru vseživljenjskega učenja osvajali znanje in veščine za zdrav delovni in življenjski slog in uvajali v delovno okolje spremembe, ki

koristijo zdravju.

CILJICILJI• Okrepitev izobraževanja in osveščanja o

zdravem delovnem in življenjskem slogu• Povezovanje izobraževalnih,

javnozdravstvenih in drugih ustanov kot ponudnikov znanja z gospodarstvom

• Vzpostavitev mreže znanja in strokovnosti• Oblikovanje infrastrukture za izobraževanje

svetovalcev za PZD • Razvoj in izvedba izobraževanja za zdravo

delo in življenje

IZDELKI IZDELKI (1)(1)

IZDELKI IZDELKI (2)(2)

IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE (1)(1)

• Uvod (potek izobraževanja, PZ, mreža za PZD in vloga svetovalcev)

• Andragoška znanja

• Analiza zdravja delavcev• Preprečevanje obremenitev zaradi

izpostavljenosti kemijskim dejavnikom tveganja pri delu

IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE (2)(2)

• Preprečevanje poškodb pri delu

• Preprečevanje uporabe PAS

• Ergonomski ukrepi na delovnem mestu

• Obvladovanje doživetij preobremenjenosti

• Organizacijski ukrepi v delovnem okolju

POT DO ORGANIZACIJPOT DO ORGANIZACIJ• Izobraževanje svetovalcev za PZD (KIMDPŠ)

• Oblikovanje in usposabljanje skupine za zdravje v podjetju (svetovalci za PZD)

• Izvajanje programa (skupina za zdravje: analiza, izbor modula, izvajanje modula)

• Evalvacija (skupina za zdravje, svetovalec, KIMDPŠ)

PROGRAM PROGRAM PREPREČEVANJA IN PREPREČEVANJA IN

OBVLADOVANJA TDMOBVLADOVANJA TDM

GLAVNE NALOGEGLAVNE NALOGE

• Predlog poimenovanja in definicije

• Preventivni program za organizacije (Čili za delo)

• Izvedba nacionalne raziskave

• Koncept mreže institucij in organizacij

• Organizacija društva (Pogum, Društvo za dostojanstvo pri delu)

• Predlog zakonske ureditve

DEFINICIJADEFINICIJA»TDM je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, neetično in žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, usmerjeno proti drugi osebi ali več osebam, ki povzroča socialno izključevanje in ogroža psihično, fizično in socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje in žaljenje dostojanstva pri delu. Posamični primeri negativnega vedenja, kot ga opisuje definicija, lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med trpinčenje na delovnem mestu.«

RAZŠIRJENOST RAZŠIRJENOST - TUJINA- TUJINA

• 1-4% – žrtve resnih dejanj TDM (5 % - raziskava Dublinske fundacije)

• 8-10% – žrtve občasno • 10-20% – negativna socialna vedenja• pogosteje v javnem sektorju, večje

organizacije• ženske pogosteje žrtve, moški pogosteje

povzročitelji• na vseh organizacijskih ravneh• več povzročiteljev – nasilje dlje traja

RAZŠIRJENOST RAZŠIRJENOST – SLO (1)– SLO (1)

• V zadnjih 6 mesecih:

10,4%, 1,5% pogosto• V zadnjih 5 letih:

19,4%• Delež prič: 18,8%• Po spolu: 37,2% M, 62,8% Ž• Zasebni vs. javni sektor:

48,1% vs. 49,9%

• Velikost organizacije: – velika: 45,3%– srednje velika: 24,4% – mala: 30,2%

• Število izpostavljenih: – samo respondent: 9,4% – 63,5% več sodelavcev– 27,1% vsi v delovni skupini

RAZŠIRJENOST RAZŠIRJENOST – SLO (1)– SLO (1)

STATUS ŽRTVESTATUS ŽRTVE

67

24

9

višji menedžment srednji menedžment delavci

STATUS POVZROČITELJASTATUS POVZROČITELJA

Nadrejeni: 81%

Sodelavci: 33%

Podrejeni: 14,9%

Stranke/bolniki/študenti: 17,2%

1,3

1,3

28,2

1,3

1,3

7,7

5,1

3,8

10,3

10,3

6,4

12,8

1,3

9

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo

Rudarstvo

Predelovalna dejavnost

Oskrba z energijo

Gradbeništvo

Trgovina

Gostinstvo in turizem

Promet, sklad., poštne st.

Finančno posredništvo

Javna uprava, obramba...

Izobraževanje

Zdravstvo in socialno varstvo

Dej. pos., delodaj. in strok. združenj

Drugo

Deja

vn

ost

% trpinčenih respondentov

TDM PO DEJAVNOSTIHTDM PO DEJAVNOSTIH

1. pretirana delovna obremenitev,2. širjenje govoric,3. opravljanje nalog pod ravnijo zmožnosti,4. zadrževanje informacij, kar je negativno

vplivalo na delo,5. odvzem odgovornosti na ključnih področjih,6. žaljenje in neprijetno komentiranje osebnosti,7. poniževanje ali posmehovanje v zvezi z

delom8. ignoriranje mnenj in pogledov

NAJPOGOSTEJŠA DEJANJANAJPOGOSTEJŠA DEJANJA

ČILI ZA DELO – MODUL ČILI ZA DELO – MODUL (1)(1)

Splošna poglavja:• glavni pojmi, • vzroki• posledice • podatki o razširjenosti• opis pravnega varstva.

Priporočila organizacijam za ukrepanje:

• politika varovanja dostojanstva pri delu (s primerom organizacijskega dogovora)

• vloga različnih služb znotraj in zunaj organizacije

• konkretni ukrepi: organizacijski ukrepi (vodenje, komuniciranje itd.); osveščanje in izobraževanje; reševanje posamičnih primerov.

ČILI ZA DELO – MODUL ČILI ZA DELO – MODUL (2)(2)

Priporočila posameznikom:

• iskanje prvih stikov v organizaciji;

• pravne poti znotraj in zunaj organizacije;

• psihološka pomoč (mreža)

ČILI ZA DELO – MODUL ČILI ZA DELO – MODUL (3)(3)

• Širitev programa Čili za delo v podjetja (izobraževanje svetovalcev, osveščanje delodajalcev)

• Vzpostavljanje mreže pomoči (psihološke in pravne)

• Izobraževanje zaupnih oseb

NAČRTINAČRTI

HVALA ZA POZORNOSTHVALA ZA POZORNOST