Post on 02-Feb-2020
Ta publikacija je financirana prek programa Justice (2014-2020) Evropske unije. Vsebina publikacije odraža samo stališča avtorjev in je njihova odgovornost. Evropska komisija ne prevzema odgovornosti za uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.
Priročnik za usposabljanje
mentorjev v zaporih
WP4 – Skupine za razprave in program usposabljanja za mentorje v zaporih
D30: Priprava skupnega programa
usposabljanja za mentorje v zaporih
Kazalo vsebine
Kazalo vsebine ............................................................................. 3
Uvod ............................................................................................. 4
Priročnik ....................................................................................... 8
Namen in področje uporabe ......................................................... 8
Vsebina in zgradba priročnika ...................................................... 9
Ključ .................................................................................... 10
Radikalizacija in ekstremna dejanja ..................................... 11
Lekcija 1: Kaj je radikalizacija? .................................................. 12
Lekcija 2: Poglobljen pogled v povezavo med verstvi,
radikalizacijo in terorizmom ........................................................ 30
Lekcija 3: Dejavniki vključevanja v nasilna skrajno radikalna
dejanja in terorizem .................................................................... 37
Lekcija 4: Radikalizacija in zapori: kakšna je povezava? ........... 49
Prepoznavanje in preprečevanje radikalizacije v zaporih ..... 61
Lekcija 5: Uporaba orodij za oceno tveganja ............................. 62
Lekcija 6: Razlike med spoloma in radikalizacija ....................... 69
Lekcija 7: Rehabilitacija v zaporih .............................................. 76
Spoprijemanje z radikalizacijo v zaporih .............................. 82
Lekcija 8: Namestitev zapornikov: integracija ali segregacija? ... 83
Lekcija 9: Sodelovanje z zunanjimi agencijami .......................... 90
Lekcija 10: Ponovno vključevanje v družbo ................................ 97
Dodatek ............................................................................. 102
Uvod FAIR (Fighting Against Inmates’ Radicalisation) je 2-letni projekt EU za
preprečevanje radikalizacije zapornikov, ki ga financira GD za pravosodje in ki
se je začel oktobra 2017. Združuje 10 partnerskih organizacij iz 9-ih držav – IT,
MT, SI, NL, FI, RO, LT, HU, PT – vključujoč evropske regije od severa do juga in od
vzhoda do zahoda. Preden predstavimo cilje projekta FAIR, je pomembno
izpostaviti prizadevanja partnerjev za določitev skupnega jezika za opis
raziskovanega pojava – radikalizacije. Radikalizacija je postala del našega
vsakdanjega besednjaka, a beseda se nanaša na različne stvarnosti. Lahko
rečemo le, da ostaja predmet polemik in nejasnosti. Radikalizacija sama po sebi
še ne predstavlja težave – težava je v nasilju, v nasilni radikalizaciji. Tako so na
primer Mahatma Gandhi, Lech Walesa in Martin Luther King veljali za 'radikalne',
in vendar so se borili za pravice, ki so danes del naših ustav. Hkrati pa ima lahko
radikalizacija globoko negativen učinek, ko nekdo verjame, da je nasilje proti
drugim oseben poziv k dejanjem. Radikalizacija je torej sama po sebi pomanjkljiv
koncept za katerega še vedno ni splošno sprejete definicije, kar velja tudi za
izraz 'terorizem'. Pri projektu FAIR smo sklenili upoštevati naslednjo definicijo
nasilne radikalizacije, ki jo podaja Evropska Komisija:
“ je pojav, ko ljudje sprejemajo mnenja, stališča in ideje, ki bi lahko vodile k terorističnim dejanjem”
Zavedati se je treba, da fenomen radikalizacije lahko temelji na katerikoli
ekstremistični ideologiji in se ne nanaša le na džihadistično matrico, s katero ga
običajno povezujemo. Nedavna teroristična dejanja v Evropi je dejansko
spodbudila tudi ideologija skrajne desnice ali skrajne levice, na primer napad na
Norveškem leta 2011. Po podatkih Europola največji delež aretacij v EU v zadnjih
treh letih predstavljajo džihadistični teroristi. Vendar pa so prisotne tudi
teroristične grožnje z etnonacionalističnim, separatističnim, levičarskim in
anarhističnim ozadjem. Poleg tega narašča zaskrbljenost zaradi vzpona
desničarskega ekstremizma. Najprimernejši izraz je torej nasilni ekstremistični
prestopniki – to je skupina, ki vključuje teroriste in osebe, pri katerih obstaja
tveganje za vključevanje v nasilni ekstremizem.
Pri projektu FAIR raziskujemo pojav radikalizacije v okvirju nacionalnega
političnega konteksta vsake partnerske organizacije. Treba je omeniti, da se v
nekaterih partnerskih državah ne soočajo z džihadistično radikalizacijo, ampak z
oblikami nasilnega ekstremizma povezanimi z drugimi političnimi ideologijami.
Vse oblike radikalizacije seveda niso prisotne v vseh državah, vendar pa
izmenjava izkušenj med partnerji projekta FAIR predstavlja priložnost za delitev
orodij, znanja in dobrih praks, s čimer omogoča pripravljenost na preprečevanje
in odzivanje, če do tega pojava pride. Zbiranje najboljših praks v Evropi v zvezi
s preventivnimi ukrepi in ugotavljanjem potreb mentorjev v zaporih spričo
radikalizacije sta temelja za oblikovanje uporabnih intervencij. Projekt FAIR bo
za vzpostavitev sinergije zbirko dobrih praks delil z RAN, mrežo za ozaveščanje
o radikalizaciji. Ocena potreb predstavlja osnovo za izboljšanje praks in
oblikovanje celovitega sistema zgodnjega zaznavanja znakov radikalizacije in
izvajanja strategij umika iz nasilja. Kot že omenjeno, je projekt FAIR namenjen
reševanju pojava, ki preti celotni Evropi. Namen projekta, z upoštevanjem
nacionalnih posebnosti, ki so bile obravnavane na okroglih mizah z
lokalnimi/nacionalnimi/regionalnimi deležniki, je priprava temeljev za izdelavo
skupnega programa za usposabljanje mentorjev in rehabilitacijskega programa
za zapornike ter testiranje na nadnacionalni ravni. Projekt FAIR se osredotoča na
zaporski sistem z namenom izdelave modela alternativnih centrov za pridržanje,
ki vključuje programe za umik iz nasilja in rehabilitacijo za radikalizirane
obsojence. Poudarka na zaporskem sistemu ni spodbudila le pomanjkljivost
zaporov pri obravnavi radikaliziranih storilcev kaznivih dejanj, ampak tudi
dejstvo, da so zapori “ranljivo okolje”, v katerem pride do radikalizacije. Kot je
bilo izpostavljeno na ministrski konferenci na visoki ravni o “odzivu kazenskega
pravosodja na radikalizacijo” oktobra 2015, zapore včasih označujemo kot
gojišča za radikalizacijo, ki lahko vodi v teroristična dejanja. Evropska agenda
za varnost, predstavljena 28. aprila 2015, in Sklepi Sveta o prenovljeni strategiji
notranje varnosti za Evropsko unijo 2015-2020 dajejo prednost preprečevanju
radikalizacije v zaporih in pripravi učinkovitih programov za deradikalizacijo in
umik iz nasilja. Priročnik Sveta Evrope glede radikalizacije in nasilnega
ekstremizma za službe za izvrševanje kazenskih sankcij in pogojni odpust
dejansko potrjuje, da so zapori gojišča za radikalizacijo in da radikalizirani
zaporniki, predvideni za odpust iz zapora, ali tisti na prestajanju pogojne
zaporne kazni, niso ustrezno rehabilitirani. Izpostavlja dejstvo, da je večina
povzročiteljev številnih terorističnih dejanj, izvršenih v Evropi v letih 2015 in 2016,
šla skozi zaporski sistem. Obenem pa čas, preživet v zaporu, predstavlja temeljno
fazo v življenju pridržane osebe in kako izkoristi ta čas ji lahko pomaga spremeniti
tako miselnost kot vedenje. Poročilo ICSR-ja navaja pomembno dejstvo:
‘zaporske uprave bi morale biti bolj ambiciozne pri spodbujanju pozitivnih vplivov znotraj zaporov in razviti inovativnejše pristope za lajšanje ponovnega vključevanja zapornikov v večinsko družbo’.
Za boj proti radikalizaciji ni dovolj, da ekstremistične storilce zapremo in osamimo,
ampak je treba razviti pristope, pri katerih sodelujejo različne agencije in
strokovnjaki in tem posameznikom preprečiti, da v času prestajanja kazni
intenzivirajo svoja prepričanja in z manipulacijo verskega in ideološkega diskurza
ostale zapornike prepričajo, da se jim pridružijo v njihovem boju in s tem
poskušajo vzpostaviti sistem nadzora znotraj zapora.
Poleg tega nudi projekt FAIR še en inovativen rezultat: model alternativnih centrov
za pridržanje radikaliziranih zapornikov, ki ne obstaja v sodelujočih državah, in
ki temelji na sodelovanju med različnimi strokovnimi profili in institucijami.
Zavedamo se, da cilji projekta FAIR predstavljajo velik izziv in jih ni enostavno
doseči. Treba je sprejeti skupen jezik za preiskovanje nejasno definiranega
pojava skozi dialog z različnimi deležniki s pristopom, ki združuje več agencij in
strokovnjakov. Partnerji projekta FAIR so se odločili spoprijeti z izzivi reševanja
pojava radikalizacije, ki spodkopava mednarodni in osebni mir v naših državah
in se z dialogom, znanjem in načelom krožne subsidiarnosti boriti proti vsem
oblikam nasilnega ekstremizma.
Delitta Berardinelli
Priročnik
Do danes je bilo napisanih že več učbenikov s področja terorizma in nasilnega
ekstremizma, kakor tudi priročnikov in vodnikov namenjenih zaporskemu osebju,
a le redki združujejo obe področji. Zaradi te pomanjkljivosti mnogi uslužbenci v
zaporih priznavajo, da se ne čutijo dovolj usposobljene za spoprijemanje z
radikalnimi nazori in radikalizacijo znotraj zapora. To predstavlja varnostno
tveganje ne le za službe za izvrševanje kazenskih sankcij, ampak tudi za Evropo
na splošno. Priča smo bili številnim terorističnim napadom, pri katerih se je storilec
radikaliziral med prestajanjem kazni zapora. Z ustreznimi intervencijskimi
mehanizmi lahko ta pojav bolje nadziramo.
Namen in področje uporabe
Ta priročnik je namenjen osebju, ki dela v evropskih zaporih. Nudi paket orodij v
obliki tečaja za usposabljanje, ki zajema različna področja v povezavi z
radikalizacijo v zaporih. Priročnik vsekakor ni vseobsegajoč in vsak tečaj
usposabljanja, ne glede na dolžino trajanja in institucijo, je mogoče nadgraditi z
dodatnim branjem. Avtorji priročnika se zavedajo globine in kompleksnosti
vprašanj, kot sta reforma zaporskega sistema in usposabljanje osebja, zato ne
pričakujejo, da bo ta priročnik rešitev za vse vrste usposabljanj ali da bo nudil
odgovore na vsa vprašanja, ki se lahko porodijo med podajanjem lekcij.
Vsekakor pa je namen priročnika temeljito predstaviti radikalizacijo in
radikalizacijo v zaporih. Temu bi morale slediti nadaljnje raziskave in dodatno
branje, predvsem publikacij svetovno priznanih teles kot je mreža za
ozaveščanje o radikalizaciji (RAN). Pomembno je slediti trendom in razvoju
dogodkov na področju zaporskega sistema in radikalizacije in s tem zagotoviti
boljše rezultate.
Vsebina in zgradba priročnika
Priročnik je sestavljen iz treh delov, vsak pa vključuje več lekcij. Del A vključuje
splošen uvod v koncept radikalizacije in nasilne radikalizacije (Lekcija 1),
povezavo med verstvi in radikalizacijo (Lekcija 2), osebne dejavnike, ki vodijo v
radikalizacijo (Lekcija 3) ter povezavo med nasilnim ekstremizmom in zapori
(Lekcija 4). Del B vsebuje lekcije o prepoznavanju in preprečevanju radikalizacije
v zaporih, vključno z uporabo ocenjevalnih orodij (Lekcija 5), o razlikah med
spoloma (Lekcija 6) in o preventivnih programih v zaporih (Lekcija 6). Del C pa
vsebuje lekcije, ki temeljijo izključno na zaporskem okolju, in sicer vprašanje
namestitve zapornikov – segregacija ali integracija radikalnežev? (Lekcija 7),
vloga nevladnih organizacij pri rehabilitaciji zapornikov (Lekcija 8) in nazadnje
priprave za ponovno vključitev v družbo (Lekcija 9).
Za obravnavanje celotnega priročnika za usposabljanje bi potrebovali 25
intenzivnih ur. To ne vključuje časa, namenjenega branju predlaganega materiala
v poglavju Dodatno branje na koncu vsake lekcije.
Vsaki lekciji lahko sledita dve različni skupini iz raznolikih kulturnih okolij in z
različnim znanjem in izobrazbo v povezavi z radikalizacijo: Uvod v lekcijo je
namenjen vsem. Poglavje Razvoj je sestavljeno iz dveh podpoglavij: Uvodna raven
in Napredna raven. Udeleženci na osnovni ravni lahko to poglavje zaključijo z
Uvodno ravnjo. Tisti, ki želijo razširiti svoje znanje, lahko to storijo z Napredno
ravnjo. Pri preostalih poglavjih lekcije, Zaključek in Bralno gradivo, naj bi vsi sledili
podpoglavju pod ustreznim naslovom. Na primer: udeleženci, ki so sodelovali pri
Napredni ravni v poglavju Razvoj, naj obravnavajo le podpoglavje Napredna
raven v poglavju Zaključek.
Učitelj, ki podaja vsebino, lahko spremeni karkoli se zdi potrebno za dosego
najboljših rezultatov. Razume se, da med državami obstajajo razlike v tarčah
radikalizacije in vrstah nasilnega ekstremizma, zato določena poglavja zahtevajo
spremembe po državah – predvsem tista, ki vključujejo zakonodajo in specifične
študije primerov. Za več informacij si poglejte spodnji ključ.
Ključ
Priročnik je namenjen uporabi v različnih evropskih državah. Vsaka država ima svoje zakone, pravila, prednostne naloge in interese. Zato mora država, v kateri se priročnik uporablja, prilagoditi študije in primere. Ta simbol prikazuje, da je poglavje specifično za določeno državo.
To poglavje vključuje uporabo video posnetka. Posnetke lahko najdete v mapi priročnika pod ustrezno številko lekcije.
To poglavje vključuje uporabo časopisnega članka na spletu. Članke lahko najdete v mapi priročnika pod ustrezno številko lekcije.
Lekcija 1: Kaj je
radikalizacija?
Uvod v koncept radikalizacije in vprašanje radikalizacije v zaporih.
Opis lekcije
Ciljna skupina
Višji vodstveni delavci zapora
Pravosodni policisti
Podporno osebje (učitelji, socialni delavci, psihologi, psihiatri, osebje nevladnih
organizacij/prostovoljnih organizacij)
Predlagano število udeležencev
14 udeležencev
Trajanje
3 ure
Pripomočki
� Magnetna tabla
� Prenosni računalnik
� Podatkovni projektor
� Flipchart tabla
� Zvokovni projektor
� (ali velik TV zaslon)
Cilji
Po zaključku te lekcije so udeleženci sposobni bolje razumeti, kaj pomenijo izrazi
• radikalizacija
• radikaliziran
• ekstremna radikalizacija
• nasilna radikalizacija
Učni izidi
Po zaključku te lekcije udeleženci pridobijo naslednje:
Znanje
Se zavedajo vprašanj radikalizacije in povezave med zapori in radikalizacijo.
Poznajo različne vrste in tipe radikalizacije, kot so:
• verska radikalizacija
• politična radikalizacija
• povezava med politično in versko radikalizacijo
• ekstremizem in radikalizacija
• nasilna radikalizacija
Spretnosti
Udeleženci so dobro seznanjeni z izrazi, ki so povezani s področjem radikalizacije
v zaporih. Te izraze znajo porabljati pravilno in v skupnem jeziku.
Odnos
Udeleženci se zavedajo nevarnosti radikalizacije in nasilne radikalizacije, hkrati
pa se znajo izogniti rasizmu ali cenzuri do drugače mislečih. So previdni pri tem,
kako označujejo druge.
Menim, da je preprečevanje radikalizacije
učinkovitejše od deradikalizacije, kar pomeni, da je veliko lažje nekomu preprečiti pridružitev kot je poskušati nekoga izvleči po pridružitvi. Maajid Nawaz, britanski aktivist in politik
Uvod v lekcijo
Video posnetek, 4:30 min
'Universities for terrorists' EU prisons turning into radicalization hotspots
https://www.youtube.com/watch?v=Pk8JtaJewsw
Razvoj
Uvodna raven
Korak 1: Razprava in odzivi na video posnetek:
Iztočnice za razpravo:
• S katero vero povezujejo terorizem v tem video posnetku? Ali je v vaši
državi podobno? (Prispevek se nanaša na muslimansko vero in dejstvo, da
je v Franciji do 70% zapornikov muslimanov.)
• Kaj je osamitev radikalizma? (Ločena namestitev radikalnih zapornikov.)
Ali se izvaja v vaši državi?
• Ali obstaja razlika med ekstremizmom in terorističnimi nagnjenji? Kakšna
je po vašem mnenju povezava med tema dvema pojavoma?
• Kateri so tradicionalni prepoznavni znaki skrajno radikaliziranih oseb? Kaj
je s temi znaki danes? (Brada, oblačila, ritualizirana molitev in prakse.)
(Danes so ti znaki skriti. Kaj bi po vašem morali storiti?) (dinamična varnost)
• Kakšna je po vašem mnenju razlika med teroristom in vojakom? Zakaj ISIS
svoje člane imenuje vojaki in ne teroristi?
• Ali ločena namestitev le še utrjuje radikalizem?
• Ali skupna namestitev spodbuja radikalizacijo ostalih zapornikov?
• Kdo je zmeren? Kdo je radikalen? Kako lahko to vemo?
• Kaj je po vašem mnenju rešitev tega družbenega in političnega problema?
Korak 2: Kaj je radikalizacija?
Radikalizacija:
• Ali je sama po sebi dobra ali slaba stvar?
• Podajte nekaj primerov oseb – ki jih poznate ali so znane iz zgodovine –
za katere menite, da so radikalne (Martin Luther King, Nelson Mandela,
Mahatma Gandhi, Abraham Lincoln)
Zakaj torej radikalizacija predstavlja težavo?
Korak 3:
Radikalizacija, ki vodi v terorizem
Težava pri radikalnih stališčih do katerihkoli vprašanj je, da ekstremna
radikalizacija lahko vodi v ekstremna dejanja, vključno s terorizmom. Seznanjeni
moramo biti z naslednjimi izrazi: terorizem, mednarodni terorizem in domači
ekstremizem.
Radikalen: če nekaj velja za ekstremistično ali se zelo razlikuje od česarkoli, kar je do sedaj veljalo
za običajno, potem rečemo, da je radikalno.
Radikalizacija je opredeljena kot dejanje ali proces, ki povzroči, da nekdo zavzame radikalna stališča do političnih
ali družbenih vprašanj.
Kaj je mednarodni terorizem?
Mednarodni terorizem s strani skupin kot sta Islamska država Iraka in Levanta
(ISIL) in Al Kaida predstavlja grožnjo od vsepovsod, ki presega nacionalne meje.
Sedež imajo na ozemljih z nefunkcionalno vlado, kar jim olajša usposabljanje
rekrutov in načrtovanje kompleksnih, zahtevnih napadov. Te skupine svoja dejanja
upravičujejo s skrajno interpretacijo islama in imajo pogosto željo in sposobnost
teroristične napade usmeriti proti zahodnemu svetu in navdihovati tiste, ki že živijo
tam, da izvedejo samostojne napade.
Kaj je domači ekstremizem?
Domači ekstremizem se nanaša predvsem na posameznike ali skupine, ki izvajajo
kazniva dejanja z namenom doseganja širših ciljev, kot so na primer "skrajno
desničarski ekstremisti". Lahko želijo spremeniti zakonodajo ali vplivati na
notranjo politiko in to poskušajo doseči izven meja običajnega demokratičnega
procesa.
Kaj je terorizem?
Teroristične skupine uporabljajo nasilje in grožnje z nasiljem za propagiranje svojih idej in kot sredstvo za dosego ciljev. Pogosto si prizadevajo vplivati ali izvajati pritisk na vlado in vladno politiko,
vendar zavračajo demokratične procese ali celo demokracijo samo.
Korak 4:
Z radikalizmom pogosto povezujemo še dva druga izraza:
• *Skrajna desnica je politična oznaka za stranke in gibanja, ki temeljijo na
fašističnih, rasističnih in/ali skrajno reakcionarnih ideologijah. Pripadniki
skrajne desnice podpirajo koncept neenakosti rezultatov, kar pomeni, da
je ena skupina ljudi že po naravi boljša od druge. Sprejemajo tudi
neenakost možnosti, podpirajoč koncepte, kot so segregacija, množični
izgon vseh, ki niso belci (ali na splošno pripadnikov drugih ras), in celo
genocid – čeprav včasih skrivajo ta grozovita stališča, razen ko anonimno
načrtno izzivajo po spletu. Oznaka "skrajna desnica" se lahko nanaša na
vse, od absolutne monarhije do nacizma, kar pomeni, da mnogi skrajni
desničarji nasprotujejo tistim na skrajni desnici, ki imajo drugačno
predstavo o tem, kateri razred bi moral biti vladajoči.
Podrobnejša razlaga v posnetku na Youtube: Right Wing Extremism
& Terrorism https://www.youtube.com/watch?v=3_QAPnotkIk
Džihad: boj proti sovražnikom islama
Skrajna desnica (radikalna desnica, desno krilo,
ekstremizem desnice*)
Primer verskega terorističnega napada:
Oglejte si posnetek na YouTube: One dead, four wounded in Paris knife attack;
assailant killed https://www.youtube.com/watch?v=LSdQQxkgM3w
Primer terorističnega napada skrajne desnice:
Desničarski terorizem je terorizem, ki ga motivirajo različne ideologije in
prepričanja, vključno z islamofobijo, antikomunizmom, neofašizmom in
neonacizmom, ter z nasprotovanjem pravici žensk do odločanja o prekinitvi
nosečnosti. Ta vrsta terorizma je samo sporadična, z malo mednarodnega
sodelovanja ali brez njega.
Glejte:
Anders Behring Breivik: Video Manifesto Has Camp Shooting Motivations;
Oslo, Norway (07.25.2011)
https://www.youtube.com/watch?v=oql83SSwpY8
Sklicujete se lahko tudi na članek BBC-ja: The clues right-wing terrorists
give away https://www.bbc.com/news/uk-42916391
12. maja 2018 je 21-letni francoski musliman rojen v Čečeniji, oborožen z nožem, blizu operne
hiše Palais Garnier v Parizu ubil enega mimoidočega in ranil več drugih, preden ga je ustrelila
policija. Napad z nožem se je zgodil na območju ulice Saint-Augustin in prehoda Passage
Choiseul. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je Francija "spet plačala s
krvjo, a ne bo niti najmanj popustila sovražnikom svobode". Osumljenec, identificiran kot
Khamzat Azimov, je bil od leta 2016 na seznamu posameznikov, ki bi lahko predstavljali
grožnjo nacionalni varnosti. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država prek svoje
tiskovne agencije Amak, ki je objavila video posnetek osebe, zakrite s kapuco, ki zaprisega
zvestobo Abu Bakr al-Baghdadiju, voditelju Islamske države Iraka in Levanta (ISIL). Europol je
napad označil za džihadistični terorizem.
Napada leta 2011 na Norveškem, v državi znana preprosto kot ‘22 julij’, sta bila dva zaporedna
teroristična napada, ki ju je ‘volk samotar’ Anders Behring Breivik izvedel na vlado, civilno
prebivalstvo, in poletni tabor podmladka laburistične stranke AUF. V napadu je bilo izgubljenih
77 življenj.
Prvi napad je bila eksplozija avtomobila bombe v Oslu v Regjeringskvartalet, vladni četrti
norveške, ob točnem času 15:25:22. Bombo je izdelal iz mešanice gnojila in kurilnega olja in jo
skril v dostavno vozilo, ki ga je pustil blizu sedeža norveškega premierja Jensa Stoltenberga.
Eksplozija je ubila osem ter ranila najmanj 209 ljudi, od tega dvanajst huje.
Drugi napad se je zgodil manj kot dve uri kasneje na poletnem taboru, ki je potekal na otoku
Utøya v fjordu Tyrifjorden, v regiji Buskerud. Tabor je organiziral podmladek vladajoče norveške
laburistične stranke AUF. Breivik, v doma izdelani policijski uniformi in s ponarejenimi dokumenti, je
s trajektom prispel na otok in pričel streljati na udeležence tabora in jih 68 ubil takoj. Ranjenih je
bilo najmanj 110 ljudi, od tega 55 huje; 69. žrtev je umrla v bolnišnici dva dni po pomoru. Med
smrtnimi žrtvami so bili tudi prijatelji premierja Jensa Stoltenberga in krušni brat norveške kronske
princese Mette-Marit.
Korak 5: Biti ekstremist ni protizakonito. Mnogi imajo ekstremističen pogled na
številne stvari, a to še ne pomeni, da kršijo zakon.
Ekstremist, ki postane terorist, z nezakonito uporabo sile, s terorjem ali z grožnjo
z nasiljem prepričuje druge, naj podprejo ekstremistična prepričanja.
Skozi zgodovino smo bili priča različnim ekstremističnim skupinam, ki so za dosego
svojih ciljev uporabljale nasilje, kot na primer Ku Klux Klan v ZDA.
Trenutno lahko z zanesljivostjo rečemo, da so teroristična dejanja povezana ali s
skrajno desnimi ekstremističnimi skupinami ali s skupinami, ki sledijo določenim
interpretacijam islama, kot je ISIS, ISIL, Daesh ali Da’ish. Znana je tudi kot IS
(Islamska država).
'Generacija džihad' se nanaša na skupino ljudi, ki so jim najverjetneje oprali
možgane z Al Kaidino propagando, predvsem preko interneta.
Preberite članek/izroček in o njem razpravljajte: ‘Generation Jihad:
Young people 'brainwashed with Al Qaeda propaganda on the internet'
'http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1251287/Generation-Jihad-
Young-people-brainwashed-Al-Qaeda-propaganda-internet.html
Napredna raven
Korak 6: Državni zakoni o terorizmu in z njim povezanih področjih
Kaj državni zakoni določajo o ekstremizmu in terorizmu?
Slovenski kazenski zakonik (v štirih členih) že obravnava terorizem, njegovo financiranje, poveličevanje in usposabljanje posameznikov zanj ter ga prepoznava kot kaznivo dejanje, za katero nalaga kazni
v razponu od treh do petnajstih let zapora. Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 108. do 111. člen KZ-1
Na podlagi dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ki ga je podpisala tudi RS in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E) - Uradni list RS, št. 27/2017 z dne 2. 6. 2017
Iz Kazenskega zakonika RS:
TERORIZEM
108. člen
(1) Kdor z namenom, da bi uničil ali hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne
ali politične temelje Republike Slovenije ali druge države ali mednarodne
organizacije, da bi hudo zastrašil prebivalstvo oziroma da bi prisilil vlado
Republike Slovenije ali druge države ali mednarodno organizacijo, da nekaj
stori ali opusti, stori ali grozi, da bo storil, eno ali več od naslednjih dejanj:
- napad na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine,
- ugrabitev ali zajetje talcev,
- precejšnje uničenje državnih ali javnih objektov ali predstavništev tujih
držav, prevoznega sistema, infrastrukture, javnega kraja ali zasebne lastnine,
- neupravičeno poseganje v informacijski sistem, ki pomeni resno oviranje ali
prekinjanje njegovega delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem,
brisanjem ali spreminjanjem podatkov ali s preprečevanjem ali onemogočanjem
dostopa do podatkov, in ki povzroči resno škodo ali je bilo storjeno z uporabo
računalniškega programa, gesel ali kod za dostop, zasnovanih ali prilagojenih
za namene storitve dejanja, ali neupravičeno poseganje v informacijski sistem
kritične infrastrukture, ki pomeni resno oviranje ali prekinjanje njegovega
delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem, brisanjem ali spreminjanjem
podatkov ali preprečevanjem ali onemogočanjem dostopa do podatkov,
-neupravičeno brisanje, poškodovanje ali spreminjanje podatkov v informacijskem
sistemu kritične infrastrukture ali preprečevanje ali onemogočanje dostopa do
takih podatkov,.
- zajetje ali prevzem nadzora nad pritrjeno ploščadjo v epikontinentalnem
pasu z uporabo sile ali grožnje ali drugega načina ustrahovanja ali nasilno
vedenje proti osebi na ploščadi, če tako dejanje ogroža njeno varnost, ali
uničenje pritrjene ploščadi v epikontinentalnem pasu oziroma povzročitev škode
na njej, ki lahko ogrozi njeno varnost, ali postavitev naprave zaradi uničenja
pritrjene ploščadi ali ogrožanja varnosti na njej, ali poškodovanje ali
povzročitev smrti osebe v povezavi s katerim od prej navedenih dejanj,
- ugrabitev zrakoplova, plovila, sredstev tovornega prevoza ali javnega
prevoznega sredstva,
- proizvodnjo, posest, pridobitev, prevoz, dobavo ali uporabo orožja,
razstreliva, jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja,
- raziskovanje in razvoj jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja,
- ogrožanje varnosti s spuščanjem nevarnih snovi oziroma povzročanjem
požarov, poplav ali eksplozij,
- motnjo ali prekinitev oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi za življenje ljudi
osnovnimi naravnimi viri, ki lahko ogrozijo življenje ljudi,
se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
(2) Kdor hoče doseči namen iz prejšnjega odstavka s tem, da uporabi ali grozi
z uporabo jedrske ali druge radioaktivne snovi ali naprave, s poškodovanjem
jedrskega objekta, tako da izpušča radioaktivno snov ali omogoča njen izpust, z
grožnjo ali uporabo sile zahteva jedrsko ali drugo radioaktivno snov, napravo
ali jedrski objekt, se kaznuje z zaporom do petnajstih let.
(3) Kdor pripravlja ali pomaga pri pripravljanju kaznivih dejanjih iz prejšnjih
odstavkov, tako da protipravno pridobi ali da na razpolago za storitev teh
kaznivih dejanj potrebna materialna sredstva ali z izsiljevanjem pripravi
drugega, da pri teh kaznivih dejanjih sodeluje, ali ponaredi uradne ali javne
listine, potrebne pri storitvi teh kaznivih dejanj, ali take listine uporabi, se
kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico
smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od osmih do petnajstih let.
(5) Če storilec pri storitvi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega
člena naklepoma vzame življenje eni ali več osebam, se kaznuje z zaporom
najmanj petnajstih let.
(6) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno v
hudodelski združbi ali skupini, ki ima namen izvrševati kazniva dejanja (v
nadaljevanju teroristična hudodelska združba ali skupina), navedena v teh
odstavkih, se storilec kaznuje z zaporom od osmih do petnajstih let.
(7) Kdor sodeluje v teroristični hudodelski združbi ali skupini, ki ima namen storiti
kazniva dejanja iz prvega, drugega, četrtega ali petega odstavka tega člena,
se kaznuje z zaporom do osmih let.
(8) Kdor ustanovi ali vodi hudodelsko združbo iz prejšnjega odstavka, se
kaznuje z zaporom najmanj petnajst let.
»Potovanje v tujino z namenom terorizma
108.a člen
(1) Kdor odpotuje iz države svojega državljanstva ali dejanskega
prebivališča z namenom storitve dejanj iz 108. člena tega zakonika, se kaznuje
z zaporom od enega do osmih let.
(2) Kdor odpotuje iz države svojega državljanstva ali dejanskega
prebivališča z namenom storitve dejanj iz drugega ali tretjega odstavka
111. člena tega zakonika, se kaznuje z zaporom do osmih let.
(3) Kdor ob vedenju, da gre za namen iz prvega ali drugega odstavka tega
člena, organizira ali drugače omogoča potovanja iz prvega ali drugega
odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.«.
FINANCIRANJE TERORIZMA
109. člen
Kdor zagotovi ali zbere denar ali premoženje z namenom, da bo deloma ali v
celoti uporabljeno za storitev dejanj iz 108.,108a,110. in 111. člena tega
zakonika , se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Enako se kaznuje storilec dejanja iz prejšnjega odstavka tudi, če z namenom
zagotovljen ali zbran denar ali premoženje ni bil dejansko uporabljen za
storitev v prejšnjem odstavku navedenih kaznivih dejanj.
(3) Če je bilo dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v teroristični hudodelski
združbi ali skupini za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj, se storilec kaznuje
z zaporom od treh do petnajstih let.
(4) Denar in premoženje iz prejšnjih odstavkov se vzameta.
ŠČUVANJE IN JAVNO POVELIČEVANJE TERORISTIČNIH DEJANJ
110. člen
Kdor ščuva k storitvi kaznivih dejanj iz 108. člena tega zakonika s tem da
razširja sporočila ali jih daje na razpolago drugim osebam na kakšen drug
način in tako povzroči nevarnost za storitev enega ali več takih kaznivih dejanj,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor neposredno ali posredno javno poveličuje ali
zagovarja kazniva dejanja iz 108. člena ali kaznivo dejanje iz prejšnjega
odstavka s tem, da razširja sporočila ali jih daje na razpolago javnosti in s tem
povzroči nevarnost za storitev enega ali več takih dejanj.
(3) Pregon za kazniva dejanja iz prejšnjih odstavkov se začne z dovoljenjem
ministra za pravosodje.
NOVAČENJE IN USPOSABLJANJE ZA TERORIZEM
111. člen
Kdor novači za terorizem s tem, da spodbuja drugo osebo k storitvi kaznivih
dejanj iz 108. člena tega zakonika ali k sodelovanju pri naročilu takega
terorističnega kaznivega dejanja ali k priključitvi k teroristični hudodelski
združbi ali skupini za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj, ki jih stori ta
hudodelska združba ali skupina, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor usposablja druge za kazniva dejanja iz 108. člena
tega zakonika s tem, da priskrbi navodila za izdelavo in uporabo razstreliva,
strelno ali drugo orožje, škodljive ali nevarne snovi, jih usposablja za druge
posebne metode ali tehnologijo za izvedbo ali sodelovanje pri terorističnem
dejanju.
(3) Enako se kaznuje, kdor se usposobi tako, da od drugega prejme navodila za
izdelavo ali uporabo razstreliva, strelnega ali drugega orožja, škodljivih ali
nevarnih snovi ali navodila za druge posebne metode ali tehnologijo z namenom
storitve ali sodelovanja pri terorističnem dejanju.
Zaključek
Uvodna raven
Naredite seznam razlogov, zaradi katerih po vašem mladi postanejo teroristi. Ali
menite, da lahko zapor posameznike spodbudi, da se radikalizirajo in sčasoma
celo izvedejo teroristična dejanja? Zakaj?
Napredna raven
Razpravljajte o povezavi med financiranjem terorističnega dejanja in izvedbo
terorističnega dejanja. Ali imata obe dejanji enako težo? Kaj se zgodi, če nekdo
iz vaše države pošlje denar v državo, kot je na primer Sirija? Ga aretirajo in
kazensko preganjajo? Kakšen je najmanjši znesek, ki ga nekdo lahko pošlje v te
države? Kako bi obravnavali tako osebo, če bi jo ujeli in obsodili na zaporno
kazen?
Evalvacija
S svojimi besedami razložite, kaj pomenijo naslednji izrazi:
• Radikalen
• Radikalizacija
• Terorizem
• Mednarodni terorizem
• Domači terorizem
• Džihad
• Skrajna desnica
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
Izroček: Kaj je radikalizacija?
https://www.livingsafetogether.gov.au/informationadvice/Documents/what-is-
radicalisation.pdf
Izroček: Kaj je nasilni ekstremizem?
https://www.livingsafetogether.gov.au/aboutus/Documents/what-is-violent-
extremism.pdf
SLO1 Izroček: Kaj je nasilna radikalizacija
https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/nasilna-radikalizacija#v
Dodatno branje:
Man who called for Muslims to be gassed and sterilised is jailed for hate
speech
https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/jonathan-jennings-
islamophobia-hate-speech-jail-jeremy-corbyn-a8484956.html
SLO2 Izroček: Na Dunaju šokiral sovražni govor proti muslimanski prvorojenki v
novem letu
https://insajder.com/svet/na-dunaju-sokiral-sovrazni-govor-proti-muslimanski-
prvorojenki-v-novem-letu
Napredna raven
Obvezno branje:
Izroček: Understanding the radicalisation process
https://www.livingsafetogether.gov.au/informationadvice/Documents/understan
ding-the-radicalisation-process.pdf
‘All radicalisation is local’ The genesis and drawbacks of an elusive
concept by Rik Coolseat
http://www.egmontinstitute.be/content/uploads/2016/05/ep84.pdf?type=pdf
SLO3 Izroček: Največ terorističnih napadov v EU izvedejo katoliški skrajneži http://donmarkom.blog/2015/11/24/najvec-teroristicnih-napadov-v-eu-izvedejo-katoliski-skrajnezi-najmanj-islamisticni/
Dodatno branje:
SLO 4 Izroček: Ne smamo se bati radikalizacije, moramo jo znati prepoznati
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/ne-smemo-se-bati-
radikalizacije-moramo-jo-znati-prepoznati-77328
Informacije za učitelja
Da zagotovite, da se udeleženci zavedajo razlike med verskim terorizmom in političnim terorizmom, naj doma opravijo naslednje naloge:
a) Najdite primere terorističnih napadov, povezanih z verskimi ideologijami b) Najdite primere terorističnih napadov, povezanih s političnimi ideologijami
Udeleženci na napredni ravni se lahko posvetijo državnim zakonom in preučijo, kakšna so njihova določila v zvezi
a) s terorističnimi dejanji, b) z dejanji, ki lahko vodijo v terorizem, vključno s financiranjem skupin, ki
veljajo za teroristične.
Lekcija 2: Poglobljen pogled v
povezavo med verstvi,
radikalizacijo in terorizmom
To lekcijo je pripravila organizacija DARTKE, Madžarska
Opis lekcije
Ciljna skupina
Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi
Pravosodni policisti
Vodstvo zapora
Nadzorniki za pogojno kazen
Nadzorniki za pogojni odpust
Uradniki za zvezo
Predlagano število udeležencev
14
Trajanje
2 uri
Pripomočki
� Podatkovni projektor ali velik
TV zaslon
� Prenosni računalnik
� Flipchart tabla
� Post-it samolepilni lističi
Cilji
Udeleženci razvijejo razumevajoč odnos do verstev in radikalizacije. Seznanjeni
so z glavnimi svetovnimi religijami in vedo, kaj pomeni verska radikalizacija.
Islamska radikalizacija je v današnjem času popularna tema, zato bo ta točka
obravnavana podrobneje. Udeleženci se naučijo tudi, kako prepoznati versko
radikalizacijo in o katerih varnostnih vprašanjih je treba razpravljati, ko do
radikalizma pride. Kljub aktivni in praktični naravi priročnika je ta lekcija zaradi
narave vsebine naravnana dokaj teoretično. Obravnavanje vere se med
državami razlikuje in zahteva previden pristop, zato je priporočljivo to lekcijo
prilagoditi potrebam vsake posamezne države.
Učni izidi
Znanje
Udeleženci so seznanjeni z osnovami najpomembnejših svetovnih religij. Pridobili
so tudi znanje o verski radikalizaciji, predvsem o islamski radikalizaciji. To je zelo
koristno, saj bo posameznik, ko bo pri zaporniku zaznal možnost verske
radikaliziranosti, vedel, kako ravnati v tej kočljivi situaciji.
Spretnosti
Verska toleranca – udeleženci so razvili nov odnos do zapornikov, da bi lahko
zagotovili pomoč pri odpravljanju njihovih radikalnih pogledov.
Odnos
Udeleženci so izboljšali sposobnosti na področju komunikacije in obvladovanja
stresa. Zmožnost zaznavanja in preprečevanja verskega radikalizma je pri tem
ključnega pomena, saj do nasilnih dejanj pogosto pride po odpustu obsojencev iz
zapora.
Uvod v lekcijo
Udeleženci bodo poslušali predavanje o verstvih in radikalizaciji. Predavanje
vsebuje le osnovne in nujne informacije o verstvih, saj drugi elementi pri
obravnavani temi niso pomembni. Posebna pozornost bo namenjena islamu in
islamistični radikalizaciji. Namen te lekcije je tudi pojasniti povezavo med vero in
nasilno radikalizacijo. Obvezni bralni material je treba razdeliti vnaprej, da se
zagotovi neprekinjen dialog o vsebini.
Ker živimo v Evropi, je pomembno predstaviti še en vidik v zvezi z verstvi.
Dandanes je islam pogosto v vlogi “slabe religije”, kar odvrača našo pozornost
od drugih religij, kot je krščanstvo, ki je zaznamovalo preteklost Evrope in je stalno
prisotno vse od takrat. Za razširjen vpogled bo predstavljen članek o krščanski
nasilni radikalizaciji. Za nadaljnjo razpravo in obogatitev znanja pa si udeleženci
lahko preberejo tudi članek o budizmu in budističnemu nasilnemu radikalizmu, ki
se nahaja v dodatku priročnika z bralnim gradivom.
Razvoj
Uvodna raven
Korak 1: Uvod v verstva (glej Obvezno branje: Gellman & Hartman)
Korak 2: Islamistična radikalizacija, islamistični terorizem
Korak 3: Obravnava različnih oblik nasilne verske radikalizacije (glej Obvezno
branje: Why Mark Anthony Conditt – a white Christian – isn't called a terrorist)
Korak 4: Prepoznavanje nasilne verske radikalizacije
Napredna raven
Korak 5: Zmerno reformno gibanje v islamu
Korak 6: Diagnoza in spremljanje – kako lahko
sami zmanjšamo možnosti za nasilno versko radikalizacijo?
Zaključek
Uvodna raven
Ob koncu lekcije sledi pogovor o prej predstavljeni temi. Udeleženci razpravljajo
o verski radikalizaciji, učitelj pa razpravo nadzoruje. Pomembno je primerjati
različna verstva in različne oblike radikalizacije ter najti skupne značilnosti, ki
bodo v prihodnosti pomagale pri preprečevanju radikalizacije.
Napredna raven
Nadaljnja razprava o gradivu na napredni ravni.
Evalvacija
Na kratko opišite najpomembnejša verstva in prikažite njihove “šibke točke”,
zaradi katerih bi lahko prišlo do radikalizma.
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
Gelllman, M., & Hartman, T. (2002). Religion for Dummies (1st edition).
New York: Wiley Publishing House (ISBN 978-0-7645-5264-9). (Appendix: A
Few Religions of the World: Buddhism, Christianity, Hinduism, Islam, Judaism.)
SLO 5 Vloga vere pri pojavu sodobnih oblik terorizma – diplomsko delo
https://core.ac.uk/download/pdf/67573251.pdf
Why Mark Anthony Conditt – a white Christian – isn't called a terrorist -
https://www.theguardian.com/commentisfree/2018/mar/23/mark-anthony-
conditt-terrorism-christianity
Dodatno branje:
The dawn of Buddhist radicalism -
https://dailytimes.com.pk/194214/dawn-buddhist-radicalism/
SLO 6 Izroček: Po budalizaciji še islamizacija?
https://www.casnik.si/po-budalizaciji-se-islamizacija/
Napredna raven
Obvezno branje:
Byron R. Johnson: Addressing Religion and Spirituality in Correctional
Settings: The Role of Faith-Based Prison Programs. In: APA handbook of
psychology, religion, and spirituality (Vol. 2) - An applied psychology of
religion and spirit.
Prisons and Terrorism Radicalisation and De-radicalisation in 15 Countries. pp. 25-37.: https://www.clingendael.org/sites/default/files/pdfs/Prisons-and-terrorism-15-countries.pdf
Dodatno branje:
Informacije za učitelja
Ker gre za občutljivo temo, mora učitelj poskrbeti, da vsak udeleženec razume,
da lekcija obravnava religijo, nikakor pa ne obsoja ali kritizira osebnih prepričanj
ali verovanj. Namen lekcije je zgolj predstaviti osnove svetovnih verstev in
prikazati možne stične točke z radikalizmom. Če med predavanjem pride do
resnejših konfliktov, mora učitelj prekiniti vsakršno sovražno vedenje med
udeleženci.
Lekcija 3: Dejavniki
vključevanja v nasilna skrajno
radikalna dejanja in terorizem
Opis lekcije
Ciljna skupina
Višji vodstveni delavci zapora
Pravosodni policisti
Podporno osebje (učitelji, socialni delavci, psihologi, psihiatri, osebje nevladnih
organizacij/prostovoljnih organizacij)
Predlagano število udeležencev
14
Trajanje
3 ure
Pripomočki
� Magnetna tabla
� Prenosni računalnik
� Podatkovni projektor
� Flipchart tabla
� Zvokovni projektor
� (ali velik TV zaslon)
Cilji
Po zaključku te lekcije so udeleženci sposobni razumeti dejavnike, ki lahko
povzročijo radikalizacijo zapornika in morebitno nasilno dejanje na podlagi
ekstemističnih idej.
Učni izidi
Znanje
Udeleženci poznajo:
• razliko med mehkimi in trdimi znanostmi, zanesljivost napovedovanja
• dejavnike, ki lahko privedejo do tega, da nekdo postane radikalizirana
oseba in se morda celo odzove z nasiljem
• težavnost presojanja, kaj lahko vodi v takšna dejanja
• kombinacijo različnih dejavnikov, vključno s kriminalno preteklostjo,
neurejenimi družinskimi razmerami in pomanjkanjem identitete.
Spretnosti
Udeleženci so sposobni identificirati možne dejavnike, kot so vedenjski vzorci in
družbeno ozadje, ki lahko privedejo do tega, da se oseba radikalizira in celo
stori nasilno dejanje.
Odnos
Udeleženci razumejo potencialne začetke radikalizacije in obravnavajo
dejavnike, kot so pripadnost, identiteta in kritično razmišljanje.
Uvod v lekcijo
Mar ne bi bilo lepo, če bi imeli seznam, ki bi napovedal nasilna ekstremistična
dejanja? Če odkljukamo določeno število polj, potem obstaja verjetnost, da je
nekdo ekstremist. Več polj ko odkljukamo, večja je verjetnost.
Mar ne bi bilo bolje, če bi lahko že v naprej preprečili nastanek teh polj in se s
tem izognili katastrofalnim posledicam nasilnih ekstremističnih dejanj?
Tovrstno razmišljanje nas spominja na vremensko napoved: več ko je oblakov in
vetra, večje ko so spremembe zračnega tlaka, večja je verjetnost padavin.
V tej lekciji se bomo ukvarjali z vprašanjem, ali je tako enostavno prepoznati tudi
potencialnega nasilnega ekstremista. Oziroma če upoštevamo kaotično naravo
ozračja, se lahko tovrstna napoved izkaže za ravno tako težavno kot natančna
napoved vremenskih sprememb.
Razvoj
Uvodna raven
Korak 1: Privlačnost znanosti
Večina ljudi znanost privlači zaradi svoje sposobnosti napovedovanja. To temelji
na opazovanju: če opazimo, da se je kos kovine raztegnil, lahko napovemo, da
se bo kovina jutri, če bo vroč dan, raztegnila tako kot danes. Ne samo to, s
pomočjo znanosti lahko dejansko izračunamo raztezanje kovin v povezavi s
segrevanjem. Za to obstaja celo matematična formula.
Ko se predmet segreva ali ohlaja, se njegova dolžina spreminja za količino
sorazmerno z začetno dolžino in glede na spremembo v temperaturi. Linearno
temperaturno raztezanje – spremembo dolžine predmeta – lahko izračunamo s
pomočjo enačbe:
dl = L0 α (t1 - t0) (1)
kjer je
dl = sprememba dolžine m
L0 = začetna dolžina m
α = koeficient linearnega raztezka m/m°C
t0 = začetna temperatura °C
t1 = končna temperatura °C
Izračunamo končno dolžino predmeta:
L1 = L0 + dl
= L0 + L0 α (t1 - t0) (2)
kjer je
L1 = končna dolžina predmeta m
Mar ne bi bilo lepo, če bi imeli takšno formulo, s katero bi lahko napovedali,
kdo od nas je potencialen nasilen ekstremist?
Korak 2: Družboslovne vede
Družboslovne vede poznamo tudi pod imenom mehke znanosti. Trde znanosti smo
omenili zgoraj; pri njih napoved 100% drži, razen če se ne dokaže drugače.
Napovedi pri mehkih znanostih niso tako zanesljive, vendar se tudi tukaj
zanašamo na opazovanje. Mehke znanosti so na primer psihologija, antropologija
in kriminologija.
Napoved in razumevanje 'zakaj'
Nekateri znanstveniki menijo, da bomo lahko napovedali, kdo med nami je
potencialen terorist, če bomo znali razumeti, kaj povzroči, da se običajen človek
radikalizira in svoje ideje končno tudi uresniči z nasilnim dejanjem. To bi nam lahko
pomagalo preprečiti tovrstna dejanja, predvsem tako, da se posameznika
onesposobi, preden stori dejanje. Bilo je že več poskusov, da bi določili dejavnike,
ki osebo vodijo v terorizem. To so zgolj teorije - ideje - in večina jih konkurira z
drugimi idejami - o tem, kaj nekoga privede do tega, da postane terorist.
Oglejmo si nekatere:
Korak 3: Zakaj nekateri ljudje postanejo nasilni ekstremisti, drugi pa ne?
Ne smemo pozabiti, da se radikalizacija, še posebej taka, ki vodi v nasilna
ekstremna dejanja, ne odvije čez noč: gre namreč za proces.
Ta proces je povezan z iskanjem
• identitete,
• smisla, in
• mesta v skupnosti.
Da bi lažje razumeli te tri koncepte, vzemimo za primer sebe in spregovorimo o
lastni
• identiteti - KDO SEM?
• smislu - KAJ POČNEM TUKAJ?
• in mestu v skupnosti - KAM SPADAM?
Korak 4: Prva faza: odnos
Prva faza obsega vedenjsko potovanje, ko posameznik prične zavzemati
ekstremistična stališča.
V tej fazi je zadevna oseba izpostavljena radikalizirani ideologiji in tudi sama
postane radikalizirana. Pot vodi do ‘ekstremističnega’ stališča.
V taki fazi pride do treh dogodkov:
a. Ranljivo duševno stanje: dejavniki, kot so na primer neurejene družinske
razmere, pretekla kazniva ravnanja, nestabilno ozadje.
b. Zunanji vplivi in izkušnje: prijatelji, družina, mediji, internetne klepetalnice,
itd.
c. Psihološka potreba: potreba po pripadnosti, statusu in smislu (Korak 3).
Korak 5: Druga faza: Vedenjske spremembe, ki lahko vodijo v nasilno dejanje.
Tukaj lahko opazimo globljo predanost.
Potisni dejavniki in vlečni dejavniki: dejavniki, ki lahko nekoga potisnejo v skrajno
dejanje ali ga povlečejo proti takim dejanjem. Oglejte si nasledni povzetek:
Potisni dejavniki:
• Občutki nepravičnosti, krivice
• Iskanje identitete, smisla, pripadnosti/tovarištva
• Želja po vznemirljivosti, izzivih, doživetjih
• Iskanje statusa, pomembnosti
• Kriminaliteta
• Afiniteta do avtoritativnih ideologij
• Nekatere težave v duševnem zdravju
Vlečni dejavniki:
• Ideologija zagotavlja diagnostično funkcijo
• Poistovetenje s plemenitim ciljem, dostop do nadomestne družine,
družbeni kapital
• Dostop do vznemirljivosti, izzivov, doživetij
• Opolnomočenje skozi ekstremistično identiteto
• Ventil za izražanje kriminalne sposobnosti
• Priložnost postati avtoritativen voditelj ali privrženec
• Ekstremistične ideologije lahko nudijo razlago zapletenega sveta
Korak 6:
Udeležencem postavite naslednja vprašanja. Po razpravi za ponovitev
uporabite izroček 'Uvod v radikalizacijo'.
• Kakšna oseba postane terorist?
• Kateri dejavniki lahko vodijo do tega, da posameznik postane
islamistični terorist?
• Kateri dejavniki lahko vodijo do tega, da posameznik postane politični
terorist?
• Kakšen posameznik je ranljiv za radikalizacijo?
• Ali so osebe s težavami v duševnem zdravju bolj dovzetne za
radikalizacijo in nato postanejo teroristi?
• Kako pomemben je vpliv ideologije v procesu radikalizacije?
• Kakšen je vpliv spletne propagande?
(Odgovori so v Informacijah na koncu lekcije)
Razdelite izroček: Uvod v radikalizacijo
Na tej stopnji preberite tudi:
Why Do People Become Violent Extremists? — FBI
Korak 7: Oglejte si naslednje video posnetke in o njih razpravljajte:
Why do some people become terrorists?
https://www.youtube.com/watch?v=oYuZLHkUD04
Korak 8: Ne Bodi Lutka
Nasilni ekstremisti za tarče pogosto
izberejo tiste, ki so osamljeni,
zaskrbljeni, nezadovoljni, zdolgočaseni,
jezni ali zbegani. Ne bodi lutka.
Zavedaj se, da nasilni ekstremisti nimajo
odgovorov, ki jih iščeš. Želijo te le
izrabiti ali nadzirati.
To je slogan FBI.
Kako lahko nudimo podporo osebam na
prestajanju kazni zapora, da se opolnomočijo in ne postanejo lutke v rokah
tistih, katerih cilj je radikalizacija.
Napredna raven
Korak 9: To poglavje lekcije se osredotoča na razloge, zakaj nekateri mladi
postanejo džihadisti.
Podlaga za razpravo je članek iz britanskega časopisa The Guardian z
naslovom 'Zakaj nekateri mladi postanejo džihadisti? Psihiatrija ponuja
odgovore', ki ga je napisal Kamran Ahmed.
Preberemo članek in o njem razpravljamo v luči realnega stanja v državah
partnericah.
Korak 10: V tem poglavju lekcije bomo podrobneje obravnavali vprašanje z
začetka zgornjega koraka. Poudarek je na obravnavanju oseb, ki so zapustile
svojo državo, se pridružile Islamski državi, in se potem vrnile v domovino. Kako
ravnati s temi povratniki?
Sledi razprava, ki naj temelji na naslednjem video posnetku:
'Why I went to live with Islamic State' - BBC News
https://www.youtube.com/watch?v=fen7TTooi4o
Korak 11:
Ogled video posnetka in razprava: Spodbujanje samostojnega razmišljanja!
How Do People Become Radicalised Terrorists? | Last Leg: The
Correspondents
https://www.youtube.com/watch?v=_rslEjA17yk
Zaključek
Naštejte razloge, zakaj se po vašem mnenju povsem običajne osebe odločijo, da postanejo teroristi.
(Opomba za učitelja: glej članek Why average people decide to become
terrorists. Jennifer Williams Jun 14, 2016)
Evalvacija
Udeleženci preberejo naslednje vprašanje in odgovor iz enega izmed gradiv:
Ali bi morali tuje bojevnike, ki so se vrnili v Evropo, obravnavati kot
zločince, ali bi se morali posvetiti rehabilitaciji?
V tem primeru ne obstaja model, ki bi ustrezal vsem. To je zato, ker se politike,
pravosodje in načini vodenja med evropskimi državami razlikujejo. Znotraj Evrope
obstaja več pristopov. Nekatere države uporabljajo kazensko pravosodni sistem
za strogo kaznovanje povratnikov. Te države po eni strani motivira želja po tem,
da pokažejo, da ukrepajo proti ekstremistom in tujim bojevnikom povratnikom.
Strogi povračilni ukrepi se uporabljajo tudi kot orodje za odvračanje potencialnih
kandidatov za bojevnike. Druge pa menijo, da so dejanja tujih bojevnikov povsem
kriminalne narave. Rehabilitacijski model je namenjen reformiranju in reintegraciji
povratnikov, vendar pa je ta model nepriljubljen, popolno rehabilitacijo pa je
težko doseči. Za spoprijemanje s problemom najverjetneje potrebujemo pametno
mešanico obeh modelov.
Why do people join terrorist organisations? | European Institute of Peace
11/09/2018
Menite, da rehabilitacijski model deluje? Ali tak pristop lahko igra vlogo v
zaporu? Navedite razloge za svoj odgovor.
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
Uvod v radikalizacijo
Why do people join terrorist organisations? | European Institute of Peace
11/09/2018
Why average people decide to become terrorists. Jennifer Williams Jun
14, 2016
Dodatno branje:
The key reason why some people with radicalised views become terrorists is humiliation, expert claim. By Phoebe Weston. Mailonline. 6th April 2017
SLO 7 Radikalizacija mladih v Evropi – diplomsko delo
https://dk.um.si/Dokument.php?id=116868
Napredna raven
Obvezno branje:
Kamran Ahmed: Why do some young people become jihadis? Psychiatry
offers answers. The Guardian 26th May 2017.
SLO 8 Izroček in link: Motivacijski in psihosocialni vidiki sodobnega
samomorilskega terorizma : specialistično delo
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=9351&lang=slv
Dodatno branje:
‘Radicalisation’ has become a redundant concept’ by Kenan Malik. The
Guardian
Why Do People Become Terrorists? A Prosecutor’s Experiences Armando
Spataro. Journal of International Criminal Justice 6 (2008), 507-524.
Anatomy of terror: What makes normal people become extremists? New
Scientist. 16 August 2017.
SLO 9 Izroček: Džihadisti, 11. januar in Evropa praznine, predavanje Fabrice Hadjadj
http://branenacesti.blogspot.com/2015/02/
Informacije za učitelja
To so odgovori na zgoraj identificirana vprašanja (Korak 6).
Kakšna oseba postane terorist?
Vladne in akademske raziskave v Združenem kraljestvu vedno znova kažejo, da
enoten socialno-demografski profil terorista ne obstaja in da do vpletenosti v
ekstremizem ne vodi le ena pot. Teroristi prihajajo iz različnih ozadij in se
vključujejo na različne načine ter iz različnih razlogov.
Kateri dejavniki lahko vodijo do tega, da posameznik postane islamistični
terorist?
En sam dejavnik ne more nekoga prepričati, da se pridruži terorističnemu gibanju.
Več dejavnikov skupaj – ‘popoln vihar’ – pa ustvari pogoje, pod katerimi lahko
pride do radikalizacije in terorizma. S pravilnim posredovanjem je mogoče
posamezniku že v začetni fazi preprečiti, da se radikalizira, prav tako pa je
mogoče preprečiti, da tisti, ki že gojijo ekstremistična prepričanja, storijo nasilno
dejanje.
Kakšen posameznik je ranljiv za radikalizacijo?
Kot že rečeno, arhetip posameznika, ranljivega za radikalizacijo, ne obstaja,
obstajajo pa določeni skupni dejavniki. Predvsem gre za posameznike v ranljivem
duševnem stanju, ki so izpostavljeni ekstremistični ideologiji, in ki jim primanjkuje
zaščitnih dejavnikov (npr. trdna družina in močno povezana skupnost), ki bi jih
sicer pomagali obvarovati pred radikalizacijo.
Kako pomemben je vpliv ideologije v procesu radikalizacije?
Čeprav ideologija ostaja ključnega pomena pri radikalizaciji, jo je treba
obravnavati skupaj s psihološkimi potrebami in ranljivostmi. Teroristična
propaganda je pogosto usmerjena na te psihološke potrebe, kot je na primer
potreba po statusu ali vznemirljivem dogajanju. Ideologija deluje kot ‘vlečni’
dejavnik in predstavlja ogrodje, ki izpolnjuje potrebo po identiteti in diagnostično
orodje, ki posamezniku pomaga razumeti občutke nepravičnosti ali krivice.
Lekcija 4: Radikalizacija in
zapori: kakšna je povezava?
Opis lekcije
Ciljna skupina
Višji vodstveni delavci zapora
Pravosodni policisti
Podporno osebje (učitelji, socialni delavci, psihologi, psihiatri, osebje nevladnih
organizacij/prostovoljnih organizacij)
Predlagano število udeležencev
14
Trajanje
3 ure
Pripomočki
� Magnetna tabla
� Prenosni računalnik
� Podatkovni projektor
� Flipchart tabla
� Zvokovni projektor
� (ali velik TV zaslon)
Cilji
Po zaključku te lekcije udeleženci znajo
• ravnati z zaporniki, ki so storili nezakonita dejanja, podprta z nasilno
ekstremistično ideologijo;
• ravnati s posamezniki, za katere obstaja tveganje radikalizacije;
• osebam na prestajanju kazni zapora nuditi podporo in varnost;
• podpirati rehabilitacijo;
• podpirati reintegracijo;
• obravnavati vprašanje radikalizacije v zaporih.
Učni izidi
Znanje
• Se zavedajo, da vsi posamezniki, obsojeni zaradi terorističnih dejanj, ne
predstavljajo enakega tveganja za družbo in druge zapornike.
• Znajo prepoznati različne stopnje tveganj.
• Ustvarijo zdravo zaporsko okolje za zapornika.
• Poznajo prednosti in slabosti ločene ali skupne namestitve zapornikov, ki
so osumljeni ali obsojeni za nasilna ekstremistična dejanja.
• Znajo podpreti zapornike na poti do uspešne ponovne vključitve v
družbo.
• Znajo podpreti zapornike pri pristopu, ki temelji na opustitvi
radikalizacije.
Spretnosti
• So sposobni spodbujati pozitiven odnos med osebjem in zaporniki.
• So sposobni ustvariti zdravo zaporsko okolje.
• So sposobni sodelovati z osebjem iz drugih agencij, povezanih s
področjem dela (pristop, ki združuje več agencij).
• So sposobni pomagati zapornikom do uspešne ponovne vključitve v
družbo.
• So sposobni podpirati zapornike pri opustitvi radikalizacije.
Odnos
• Dosledno spoštujejo splošne človekove pravice v zaporskem okolju.
• Razumejo, zakaj lahko radikalna stališča nekoga spodbudijo k
radikalizaciji.
• Menijo, da so prestopniki sposobni pozitivnih sprememb in jim nudijo
podporo pri opustitvi ekstremizma.
Uvod v lekcijo
Uvodno vprašanje:
Ali so zapori 'univerze' za radikalizacijo?
Začnite z ogledom naslednjega video posnetka:
'Universities for terrorists' EU prisons turning into radicalization hotspots
https://www.youtube.com/watch?v=Pk8JtaJewsw
Odprite razpravo o glavnih točkah, izpostavljenih v tem video posnetku.
Nato udeležence prosite, naj preberejo naslednje gradivo:
We need to talk about radicalisation in prisons. Mariam Mokhtar -
October 25, 2017. Free Malaysia Today
Razvoj
Uvodna raven
1. korak: Razprava - ključno vprašanje:
Katera so tveganja, povezana z radikalizacijo v zaporu?
Prosite udeležence, naj svoje odgovore napišejo na flipchart tablo.
Primerjajte zapise na tabli z naslednjim:
• rekrutiranje ostalih zapornikov;
• podpiranje ekstremističnih skupin iz zapora;
• uživanje podpore ekstremističnih skupin, ki so zunaj zapora;
• načrtovanje nasilnih ekstremističnih/ideološko podprtih nezakonitih dejanj
po odpustu;
• sovražnost do ostalih skupin zapornikov in/ali osebja;
• stopnjevanje radikaliziranosti zaradi krivic/frustracij/jeze, povezane s
prestajanjem kazni zapora.
2. korak: Oglejte si video posnetka in ju primerjajte:
The Third Jihad: Radicalisation in Prisons
https://www.youtube.com/watch?v=rQ8evikPTAk
De-radicalisation programme trialled in French prisons
https://www.youtube.com/watch?v=eXJGafiEd74
Opomba za učitelja
K razpravi prispevajte tako, da opozorite na naslednje točke (če jih ne omenijo
že udeleženci):
• Ljudje so sposobni doseči pozitivne spremembe in se umakniti iz nasilja,
čeprav se nekateri lahko odločijo, da tega ne bodo storili.
• Treba je spoštovati splošne konvencije o človekovih pravicah.
• Vsi posamezniki, obsojeni zaradi storitve teroristična dejanja, ne
predstavljajo enakega tveganja za družbo.
• Varnejše in bolj urejeno zaporsko okolje, tudi v smislu dinamičnih
odnosov, je predpogoj za omejevanje radikalizacijskih procesov in
spodbujanje deradikalizacije/umika iz nasilja.
• Za preprečevanje radikalizacije in podporo procesom umika iz
nasilja/deradikalizacije, je ključnega pomena sodelovanje med
agencijami.
• (RAN P&P Dealing with radicalisation in a prison and
probation context - practitioners working paper)
3. korak: Ustvarjanje zdravega zaporskega okolja.
Ključno vprašanje:
Na lestvici od 1 do 10 ocenite stopnjo naslednjih elementov v vašem zaporu. Ali
menite, da je vaš zapor zdravo okolje?
• Varnost: če osebje zapora ne zmore ohraniti zdravega okolja, zaporniki
oblikujejo skupine, ki nudijo tako prijateljstvo kot zaščito. Te skupine lahko
v določenih okoliščinah postanejo zaporske tolpe, ki stopnjujejo hierarhijo,
stopnjo nevarnosti, konflikte med zaporniki ter konflikte med osebjem in
zaporniki.
• Zaupanje: koncept, ki ga ni enostavno uresničiti znotraj okolja, v katerem
vlada nezaupanje, ki se pogosto razvije v zaporu. Vendar pa je zaupanje
pomemben faktor pri obravnavnju zapornikov na splošno, še zlasti ko gre
za preprečevanje radikalizacije in spodbujanje umika iz nasilja.
• Pravičnost: biti radikalen ni zločin, zato to ne bi smelo voditi v represivne
ukrepe strožje od tistih, ki so bili uvedeni za običajne zapornike. Vendar
pa bodo storjeni zločini vedno upoštevani pri oceni nevarnosti.
• Človečnost: okolje, v katerem vladata obzirnost in skrb za človeka.
• Legitimnost: transparentnost zapora, odzivnost na incidente in moralno
prepoznavanje posameznika.
• Odnos med osebjem in zaporniki: osebje mora zaupati vase in v svoje
sposobnosti uporabe avtoritete, saj je to ključnega pomena za
vzpostavitev dobrega odnosa, ki temelji na medsebojnem spoštovanju.
• Prisotnost karizmatičnega ekstremističnega voditelja je pomemben
faktor: take zapornike je treba identificirati in obvladati tveganje, ki ga
predstavljajo.
Oglejte si video posnetek in o njem razpravljajte:
Prison officers concerned about radicalisation in jails
https://www.youtube.com/watch?v=xUD2X3YAjF8
4. korak: Ponovna vključitev v družbo
Cilj ponovne vključitve v družbo bi moralo biti preprečevanje nasilnega vedenja
in omogočanje vključevanja in sodelovanja v družbi. Z občutkom pripadnosti in
sprejetosti bi zavezanost nasilju verjetno postala manj trajnostna. Radikalne ideje
same po sebi niso nevarne, čeprav še vedno ostajajo dejavnik tveganja za nasilno
vedenje v nekaterih okoliščinah.
Mreža RAN sporoča naslednje:
• Načrti za ponovno vključevanje v družbo bi morali biti vključeni v delovni
načrt za zapornika kar se da na začetku prestajanja kazni.
• Pomembno je posameznika razumeti, se ukvarjati z njegovimi težavami in
možnostmi.
• Ključnega pomena je načrt za zaključek podpore, s katerim se postopno
zmanjšuje posameznikovo odvisnost od drugih in krepi njegovo zmogljivost
obvladovanja izzivov.
• Prehodno obdobje velja za čas, ko je tveganje povratništva veliko, zato
je pomembno, da so načrti pripravljeni preden zapornik prestane celotno
kazen. Ti načrti naj vključujejo načine za spoprijemanje s problematičnim
družinskim ali zasebnim življenjem in uporabo človeškega in družbenega
kapitala za preprečitev novih kaznivih dejanj.
Napredna raven
5. korak: V bistvu obstajajo trije načini, na katere se zapori spoprijemajo z
radikaliziranimi zaporniki, in sicer:
a. Koncentrirana namestitev (obsojeni teroristi so nameščeni skupaj)
b. Razpršena namestitev (obsojeni teroristi so nameščeni v režim skupaj z
drugimi zaporniki, ki niso obsojeni za kazniva dejanja povezana s terorizmom)
c. Kombinacija pristopov a in b.
Razpravljajte o prednostih in slabostih vsakega od teh pristopov:
Izbira zaporskega režima
Potencialne prednosti Potencialne slabosti
Razpršena namestitev: Osebe, osumljene ali obsojene za nasilna teroristična dejanja, so nameščene med ‘običajne’ zapornike in so zajete v istem splošnem zaporskem režimu. To ne pomeni, da se prestopnike namesti v običajno enoto; namestitev temelji na oceni tveganja.
- Manjša verjetnost, da se zaporniki počutijo marginalizirane zaradi svojih prepričanj. Do določene mere bodo z njimi ravnali kot z običajnimi zaporniki. - Zaporniki so obkroženi z različnimi skupinami z drugačno miselnostjo, kar lahko nanje vpliva pozitivno.
- Z zaporniki delajo splošni člani osebja in ne strokovnjaki. - Tveganje za radikalizacijo drugih zapornikov. - Tako zapornika kot njegovo okolje je treba natančno spremljati, da se odkrije morebitne negativne vplive. - Tveganje za vključevanje ekstremistov v kriminalne mreže.
Koncentrirana namestitev: Osebe, osumljene ali obsojene za nasilna teroristična dejanja, so nameščene skupaj v ločen oddelek za teroriste.
- Vse zapornike na oddelku za teroriste in njihove stike znotraj oddelka je mogoče spremljati. - Omejene možnosti vplivanja na druge zapornike. - Individualno in skupinsko delo z zaporniki v zvezi z deradikalizacijo/umikom iz nasilja in drugimi intervencijami. - Zaposleni na oddelku za teroriste postanejo strokovnjaki, ker se pri svojem delu dnevno srečujejo z radikaliziranimi zaporniki; usposobiti je treba le majhno skupino osebja. - Ta pristop lahko javnosti zagotovi, da se sprejemajo konkretni in strogi ukrepi za zaščito družbe.
- Oddelek za teroriste lahko dodatno spodbudi radikalizacijo/ekstremistična dejanja. Spletejo se nove vezi med ekstremističnimi zaporniki, kar lahko poveča tveganje po odhodu iz zapora. - Pomanjkanje družbenih stikov lahko povzroči težave pri vključevanju v družbo po prestani kazni. - Občutki nepravičnosti lahko spodbudijo nadaljnjo radikalizacijo zapornika in tudi podpornikov zunaj zapora. - Takšni prostori so dragi in potrebujejo zmogljivosti za odzivanje v nujnih primerih. - Zaporniki se lahko zaradi namestitve v ločenem oddelku počutijo stigmatizirane, nekateri ekstremisti pa na to gledajo kot na dvig svojega statusa ali kredibilnosti. Taka namestitev lahko torej vodi k večji povezanosti znotraj skupine. - Procesi deradikalizacije/umika iz nasilja so lahko ovirani.
- S takim pristopom tvegamo nastanek skupine z veliko simbolično močjo.
Kombinacija: Na podlagi ocene tveganja se sklene odločitev, ali se osebo, ki je osumljena ali obsojena za nasilno ekstremistično dejanje, namesti v ločen režim ali skupaj z drugimi zaporniki.
- Pristop po meri, ki ustreza tveganju in potrebam zapornika. - Po pregledu in podrobni oceni se zapornika lahko namesti v najustreznejši režim.
- Oba režima morata biti na voljo. - Potreba po trdnih ocenjevalnih orodjih.
Korak 6: Pristop, ki temelji na opustitvi radikalizma
Po mnenju mreže RAN bi lahko najučinkoviteje spodbujali opustitev nasilnega
radikalizma tako, da bi pustili radikaliziranemu storilcu, da se na novo definira
kot nekdo, ki ni radikalen – ali vsaj kot nenasilen radikalnež.
Kako lahko po vašem mnenju vi sami, kot oseba zaposlena v zaporu, pomagate
zaporniku pri umiku iz nasilja?
Opomba za učitelja
Pred predavanjem preberi: RAN P&P Dealing with radicalisation in a
prison and probation context RAN P&P - practitioners working paper
Zaključek
Uvodna raven
Naštejte nekaj elementov/tem, o katerih ste razpravljali v tej lekciji, in jih
razvrstite po pomembnosti v kontekstu vašega zapora.
Napredna raven
Navedite primer enega ali več zapornikov, ki so bili radikalizirani ali za njih
obstaja sum, da radikalizirajo druge v vašem zaporu. Opišite, kako so
obravnavani ti zaporniki. Kako bi po vašem mnenju lahko izboljšali ta pristop?
Evalvacija
Opišite, kako je mogoče v praksi izvajati proces za rehabilitacijo in dobro
počutje zapornikov z namenom spodbuditi njihovo odpornost.
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
The Radicalisation of Prison Inmates: Exploring Recruitment, Religion and
Prisoner Vulnerability by Mulcahy, Elizabeth, Merrington, Shannon, Bell, Peter.
2013. Journal of Human Security
SLO 10 Izroček: Nasilni ekstremizem v zaporih: priprti a ne povsem varni
https://www.dnevnik.si/1042761963
SLO 11 Izroček: Evropski zapori postajajo kalilnica džihadistov
https://www.rtvslo.si/svet/porocilo-evropski-zapori-postajajo-kalilnica-dzihadistov/40492411
Dodatno branje:
Spain smashes jihadist ring operating in 17 jails. Pridobljeno s http://en.qantara.de/content/spain-smashes-jihadist-ring-operating-in-17-jails
Napredna raven
Obvezno branje:
Radicalization or Rehabilitation. Understanding the challenge of
extremist and radicalized prisoners. Greg Hannah, Lindsay Clutterbuck, Jennifer
Rubin. Prepared for the RAND Corporation
Dodatno branje:
Anjem Choudary prison release could worsen both Islamist and far-right
extremism, experts warn Pridobljeno s
https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/anjem-choudary-prison-
released-jail-extremism-isis-terror-islamist-far-right-al-muhajiroun-
a8565601.html
'Few' violent extremists radicalised in jail, report finds. Pridobljeno s:
https://www.theguardian.com/australia-news/2018/jun/07/few-violent-
extremists-radicalised-in-jail-report-finds
Informacije za učitelja
Večina korakov vsebuje dodatne opombe za učitelja. Pri podajanju lekcije jih
upoštevajte, saj so lahko v pomoč pri razpravi.
Učitelj mora biti tudi dobro seznanjen z dokumentom mreže RAN z naslovom
'Dealing with radicalisation in a prison and probation context, practitioners
working paper'.
Lekcija 5: Uporaba orodij za
oceno tveganja
Opis lekcije
Ciljna skupina
Pravosodni policisti
Vodstvo zapora
Psihologi
Socialni delavci
Nadzorniki za pogojno kazen
Nadzorniki za pogojni odpust
Nevladne organizacije
Predlagano število udeležencev
14
Trajanje
2 uri
Pripomočki
� Magnetna tabla
� Prenosni računalnik
� Podatkovni projektor
� Flipchart tabla
� Zvokovni projektor
� (ali velik TV zaslon)
� Izroček: Moghaddamova piramida
Cilji
Terorizem in nasilni ekstremizem trenutno predstavljata svetovni izziv. Ta nadloga
privablja vse več psiholoških in psihiatričnih prispevkov za okrepitev praktičnih
protiterorističnih ukrepov. Namen te lekcije je predstaviti instrumente, razvite za
identifikacijo faktorjev tveganja za terorizem, ekstremizem, radikalizacijo in
fundamentalizem.
Učni izidi
Znanje
Udeleženci poznajo teoretično ozadje uporabe različnih vprašalnikov in drugih
orodij, razvitih v poskusu identificirati posameznike, za katere obstaja tveganje,
da storijo teroristična in nasilna ekstremistična dejanja. Do sedaj to področje še ni
bilo dovolj raziskano in cilj te lekcije je oceniti močne in šibke točke tovrstnih orodij.
Spretnosti
Znajo uporabljati nekatera identifikacijska orodja, znajo kritično oceniti posebne
vprašalnike, različne ocenjevalne lestvice, sezname, in druga orodja za
napovedovanje in ocenjevanje psiholoških označevalcev.
Odnos
Se znajo spoprijeti z naklonjenostjo in odnosi do terorizma, ekstremizma,
radikalizacije in idej, ki jih ti koncepti vzbujajo. Ta lekcija ponuja pregled
obstoječih orodij in ozadja njihovega razvoja, z namenom oceniti njihovo
kakovost, psihometrične lastnosti in še posebej njihovo veljavnost in zanesljivost.
Uvod v lekcijo
Predstavljajte si, da ste pravosodni policist v bloku C, kjer imate zapornika, ki je
odmaknjen od večine drugih zapornikov in kadar komunicira, vedno deli svoje
ekstremistične predsodke do muslimanov. Tako je predan svojim prepričanjem, da
je pred kratkim celo vrezal svastiko z britvico. Kako bi lahko ocenili, ali gre zgolj
za kratkotrajen premik v ekstremizem ali pa ta oseba postaja vse bolj nevarna?
Razvoj
Uvodna raven
Korak 1: Če bi morali napisati lasten priročnik za ocenjevanje, katere
lastnosti/vidike/ključne točke bi povezali z radikalizacijo?
Korak 2: Zdaj pa razdelite te lastnosti v naslednje kategorije: Izobrazba,
Družina, Osebnostne lastnosti in Ideologije.
Korak 3: Kako bi ocenili nevarnost lastnosti, ki ste jih našteli? (1-5, 5 je najbolj
radikalna).
Korak 3: To je Moghaddamova piramida. Dobili ste tudi izroček s piramido.
Seštejte lastnosti, ki ste jih izmerili v prejšnjem koraku. Kam na piramidi bi uvrstili
posameznika? Zakaj?
Korak 3: Lahko pokažete jasno mejo, ki bi določala, da je posameznik
potencialno radikaliziran? Zakaj?
Napredna raven
Korak 5: Preberite naslednjo kratko biografijo:
Tim je 25-letni študent. Trenutno obiskuje prestižno univerzo, kjer študira pravo.
Piše disertacijo o obrambi nacističnih veteranov, v kateri zatrjuje, da jih država
ne bi smela kazensko preganjati, ker so jim oprali možgane in bi zato morali
obveljati za nedolžne zaradi neprištevnosti. Goji globoko zanimanje za nacistično
Nemčijo in fašistične države. Pravi, da se je to začelo takrat, ko je raziskoval
svoje družinsko drevo in na njem našel številne fašistične potomce. Včasih se šali,
da je imel Hitler po svoje prav in da bi bil z obstojem čistokrvnih družin svet boljši.
Meni, da družba ne bi smela biti tako mednarodna in raznolika in trdi, da različne
kulture ne morejo živeti skupaj v miru. Kljub temu pa ima prijatelje, ki prihajajo iz
različnih držav in kultur. To pojasni s tem, da so postali del države, ker so v njej
živeli tako dolgo. Še vedno pa se, kot pravi sam, čuti superiornega, ker je bolj
izobražen.
Tim se že nekaj časa trudi priti v stik z neonacisti – kot zatrjuje v povezavi s
študijem – vendar mu to še ni uspelo. Njegovo družino skrbi, saj je nagnjen k nasilju
in jezi, kadar nekdo ugovarja njegovim stališčem.
Korak 6: S pomočjo orodij določi, ali Timu grozi nevarnost radikalizacije?
Korak 7: Bi moški na sliki lahko bil Tim? Zakaj? Zakaj ne?
Zaključek
Uvodna raven
Lahko z gotovostjo trdite, da katerokoli od orodij, ki ste jih uporabili, 100% potrdi
radikalizacijo? Zakaj? Zakaj ne?
Napredna raven
Upoštevajoč naslednji članek mreže RAN, kako bi določili, ali je rezultat izvedene
ocene lahko veljavna evalvacija radikalizirane osebe? Upoštevajte tudi spol in
starost.
RAN - Dealing with radicalisation in a prison and probation context
RAN P&P - practitioners working paper
Evalvacija
Naštejte lastnosti, ki bi jih pričakovali od radikaliziranega posameznika.
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
Dean, G. (2016). The 3 R’s of risk assessment for violent extremism, Journal of
Forensic Practice, 19(2), 91-101
SLO 12 bližnjica:
Kazalniki tveganja radikalizacije v zaporih - fair-project.eu
fair-project.eu/wp.../Risk-Indicators-Radicalisation-in-Prisons-revised-
FINAL_SI.pdf
Dodatno branje:
Napredna raven
Obvezno branje:
RAN - Dealing with radicalisation in a prison and probation context RAN P&P -
practitioners working paper
Dodatno branje:
RAN - EX POST PAPER: Risk assessment of lone actors
Informacije za učitelja
Učitelj se mora zavedati, da orodja za oceno tveganja niso prosto dostopna in
da lahko le tisti, ki so do tega upravičeni, izvajajo ocenjevanje in hranijo izvod
orodij. Zato v načrt lekcije nismo dodali nobenih orodij za oceno tveganja.
Lekcija 6: Razlike med spoloma
in radikalizacija
Opis lekcije
Ciljna skupina
Pravosodni policisti
Vodstvo zapora
Psihologi
Socialni delavci
Nadzorniki za pogojno kazen
Nadzorniki za pogojni odpust
Nevladne organizacije
Predlagano število udeležencev
14
Trajanje
2 uri
Pripomočki
� Magnetna tabla
� Prenosni računalnik
� Podatkovni projektor
� Flipchart tabla
� Zvokovni projektor
� (ali velik TV zaslon)
Cilji
Radikalizacija je ‘dinamičen proces, v katerem posameznik vse bolj sprejema in
podpira nasilni ekstremizem. Razlogi za ta proces so lahko ideološki, politični,
verski, družbeni, gospodarski ali osebni’. Jasno je, da se v teroristične skupine
vključujejo tudi ženske. ISIS novači ženske na različne načine, med drugim s
sklepanjem zakonskih zvez in prepričevanjem, naj storijo nasilna dejanja, vključno
s samomorilskimi napadi. Razlike med spoloma pa niso vedno ustrezno
obravnavane, kar velja tudi za ocenjevalna orodja.
Učni izidi
Znanje
Poznajo ozadje in motivacije za vključevanje žensk v ekstremistične skupine.
Nekateri motivacijski dejavniki so:
• odziv na nasilje in zatočišče za ženske;
• gospodarska in politična izključenost žensk;
• pridobivanje samospoštovanja in prevzemanje nekonvencionalnih vlog, ki
izpodbijajo družbene norme, nanašajoče se na spol;
• versko prepričanje;
• vpliv moških družinskih članov, ki novačijo bodoče teroriste;
• vpliv socialnih omrežij, usmerjenih na ženske.
Spretnosti
Se zavedajo, da se ekstremizem med ženskami ne
razlikuje od tistega pri moških, vendar pa je težje
spremljati in nadzirati ekstremistke, saj pogosto
delujejo v zaprtih krogih, z le malo stika z zunanjim
svetom. Omejen stik z zunanjim svetom lahko na
primer pomeni, da se njihovi otroci šolajo doma in ne v splošnem šolskem sistemu.
Ker so primeri žensk, ki so v zaporu zaradi ekstremizma, redki, se lahko
rehabilitacija in reintegracija izkažeta za zelo zahtevni nalogi.
Odnos
Se znajo spoprijeti z naklonjenostjo in odnosom do terorizma, ekstremizma,
radikalizacije in idej, ki jih ti koncepti vzbujajo pri moških in ženskah. Cilj te
lekcije je bolje razumeti različne motivacije in metode za novačenje tako moških
kot žensk.
Uvod v lekcijo
Ženske so bile že označene kot ‘nore’, a ne kot ‘slabe’, Freud je na primer vse
ženske, ki niso ustrezale njegovemu kalupu, označil kot ‘histerične’.
Poleg tega si teroriste stereotipno predstavljamo kot moške. Vendar so v ta pojav
vključene tudi ženske. Naj gre za pripadnice čečenskih črnih vdov, ISIS ali drugih
skupin – ženske so ravno tako dovzetne za radikalizirajo kot moški. Vendar pa
se o tem pojavu manj govori in je slabše raziskan.
Razvoj
Uvodna raven
Korak 1: Oglejte si naslednji video posnetek (Women Fighters of the
IRA 1970) https://www.youtube.com/watch?v=44PgwV38WGQ.
Korak 2: Na kaj pomislite ob tem video posnetku?
• Ali bi z lahkoto povezali pojma ‘ženske’ in ‘terorizem’?
o Zakaj? Zakaj ne?
• Ali menite, da so lahko ženske ravno tako nasilne kot moški?
o Zakaj? Zakaj ne?
Korak 3: Sedaj pa si poglejte ta video posnetek (British Women
Joining Jihad in Syria) https://www.youtube.com/watch?v=5hAlKlQ2g1Q
• Zakaj bi se po vašem mnenju ženska, ki je stereotipno
obravnavana kot nežnejši spol ali mater, odločila za
nasilje?
• Kakšne so razlike med radikalizacijo oz. nasiljem pri
moških in pri ženskah? Ali imata oba spola enako vlogo?
• Ali bi morala rehabilitacija žensk potekati drugače in
kakšne naj bi bile razlike?
Napredna raven
Korak 4: Ali vidite feminizem kot nasilno radikalno gibanje?
Kaj pa radikalni feminizem?
Zaključek
Uvodna raven
Prosimo obrazložite, kako vam bo pridobljeno znanje pomagalo pri delu z
ekstremistko. Kako se bo ta pristop razlikoval od načina, na katerega bi
obravnavali ekstremista?
Napredna raven
Poglejte si naslednji video posnetek:
https://www.youtube.com/watch?v=MMC-
JqUudIw&feature=youtu.be&bpctr=1536825159
• Ali menite, da je to, da ženske postanejo ekstremistke, tako pričakovan
pojav, da so nanje pozabili in jim zato ne nudijo nobene pomoči?
• Kaj lahko storimo za odpravo tega stanja?
Evalvacija
Ali lahko navedete razlike med spoloma pri uporabi nasilja?
Ali lahko navedete različne nasilne ekstremistične skupine in opišete vlogo žensk,
ki so vključene v njih?
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
Sexy, Tough or Inept? Depictions of Women Terrorists in the News.
Pridobljeno s:
https://www.redorbit.com/news/health/1154128/sexy_tough_or_inept_depict
ions_of_women_terrorists_in_the/
SLO 13 Izroček: V Nemčiji džihadistične ženske radikalizirajo naslednjo
generacijo muslimanske mladine
http://nova24tv.si/svet/v-nemciji-dzihadisticne-zenske-radikalizirajo-naslednjo-generacijo-muslimanske-mladine/
SLO 14 Izroček: Ženske, ki so se vrnile iz Sirije in Iraka, predstavljajo posebno varnostno grožnjo https://www.rtvslo.si/svet/zenske-ki-so-se-vrnile-iz-sirije-in-iraka-predstavljajo-posebno-varnostno-groznjo/463877
Dodatno branje:
The Experience of Women In The IRA And UVF. Pridobljeno s:
https://thebrokenelbow.com/2016/04/08/the-experience-of-women-in-the-
ira-and-uvf/
SLO 16 Izroček: Vedno več žensk med borci Islamske države; prednjačijo
Kosovarke
https://www.domovina.je/vedno-vec-zensk-med-borkami-islamske-drzave-prednjacijo-
kosovarke/
SLO 17 Izroček: Mama radikalizirane Fatime: "Rodila sem pošast"
https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/56559ab521388/mama-radikalizirane-fatime-rodila-sem-posast
Napredna raven
Obvezno branje:
Alter egos: misconceptions about religiously radicalized women.
Pridobljeno s: https://warontherocks.com/2018/09/alter-egos-misconceptions-
about-religiously-radicalized-women/
SLO 15 Islamska država: Radikalizacija brez skupnega imenovalca
https://www.dnevnik.si/1042708558
Dodatno branje:
Nacos, B. (2006). The portrayal of female terrorists in the media: Similar
framing patterns in the news coverage of women in politics and in terrorism,
Studies in Conflict and Terrorism, (28), 435-451
Female suicide bombers: how terrorist propaganda radicalises
Indonesian women. Pridobljeno s: https://theconversation.com/female-suicide-
bombers-how-terrorist-propaganda-radicalises-indonesian-women-98143
What Is Radical Feminism? Pridobljeno s:
https://www.thoughtco.com/what-is-radical-feminism-3528997
Lekcija 7: Rehabilitacija v
zaporih
Opis lekcije
Ciljna skupina
Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi
Pravosodni policisti
Vodstvo zapora
Nadzorniki za pogojno kazen
Nadzorniki za pogojni odpust
Uradniki za zvezo
Predlagano število udeležencev
14
Trajanje
2 uri
Pripomočki
� Magnetna tabla
� Prenosni računalnik
� Podatkovni projektor
� Flipchart tabla
� Zvokovni projektor
� (ali velik TV zaslon)
Cilji
Sistemi izvajanja pogojne in zaporne kazni postajajo vse bolj povezani z
radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Zlasti zaporsko okolje je lahko
potencialno gojišče za radikalizacijo zaradi naslednjih tveganj:
� rekrutiranje ostalih zapornikov;
� podpiranje ekstremističnih skupin iz zapora;
� uživanje podpore ekstremističnih skupin, ki so zunaj zapora;
� načrtovanje nasilnih ekstremističnih/ideološko podprtih nezakonitih dejanj
po odpustu; in
� sovražnost do ostalih skupin zapornikov in/ali osebja.
Krivice, jeza ali frustracije so v zaporu povezane z radikalizacijo. Vendar je treba
poudariti, da zapor ni glavni inkubator za radikalizacijo. Kar je še pomembneje,
tako sistem za izvajanje pogojne kazni kot sistem za izvajanje kazni zapora sta
močna partnerja pri deradikalizaciji, umiku iz nasilja, rehabilitaciji in ponovni
vključitvi v družbo. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem, ni nov pojav pri
pogojni in zaporni kazni, toda trenutna razsežnost tega problema, skupaj z
naraščajočim številom ekstremističnih zapornikov (predvsem tujih bojevnikov),
poziva k razmisleku o obstoječih pogledih, ukrepih in posegih.
Učni izidi
Znanje
Udeleženci poznajo programe za preprečevanje in rehabilitacijo, torej:
• programe, katerih cilj je rehabilitacija, ki jih nudijo v zaporih;
• programe, ki so usmerjeni v deradikalizacijo in umik iz nasilja tako med
prestajanjem kazni zapora kot po odpustu.
• Udeleženci so povečali znanje in ozaveščenost o novačenju v zaporih.
Spretnosti
Udeleženci se zavedajo, da radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem, v
zaporskem okolju predstavlja nov in nenehen izziv. Tovrstni izzivi so pogosto
večplastni in jih lahko obravnavamo na različne načine, z različnimi posegi in na
različnih stopnjah kazenskopravnega sistema.
Odnos
Spretnosti in kompetence osebja, zlasti v zvezi z radikalizacijo in ekstremizmom,
morajo vključevati dobršno mero razumevanja za druge kulturne in verske norme,
vrednote in izražanja. To je pomembno pri izgradnji dobrih odnosov med osebjem
in zaporniki. Zaposleni, ki poklicno prihajajo v stik z obsojenimi teroristi,
potrebujejo posebna znanja in spretnosti. Vsekakor vsak član osebja ni primeren
za spoprijemanje z radikalizacijo in nasilnim ekstremizmom.
Uvod v lekcijo
Ljudje iz Evrope odhajajo v Sirijo, Irak, Mali ali Ukrajino, kjer postanejo tuji
bojevniki, usposobljeni za izvajanje nasilja. V Evropo se lahko vrnejo z namenom
povzročiti škodo v matični državi. V nekaterih državah vse povratnike in tiste, ki
imajo namen odpotovati, kazensko preganjajo, kar pomeni nov izziv za sodstvo
in kazenski sistem. Vendar pa so profili posameznikov, ki se odpravljajo v te
države ali vračajo iz njih, zelo raznovrstni in ne predstavljajo vedno resničnih
primerov radikalizacije.
Razvoj
Uvodna raven
Korak 1: Pomislite nazaj na Del A tega priročnika. Lahko naštejete nekaj
načinov preprečevanja radikalizacije in programov rehabilitacije?
Korak 2: Različne države imajo v zaporskem okolju različne pristope. Saudova
Arabija se z radikalizacijo spoprijema na naslednji način:
https://www.youtube.com/watch?v=JupSK4odKWQ&t=2s
Medtem pa ima Francija drugačen pristop:
https://www.youtube.com/watch?v=EQv9UP-Ty48
Korak 3: Ali menite, da sta oba primera na svoj način ekstremna? Ali bi
učinkovala? Utemeljite svoje odgovore.
Korak 4: Kako bi združili oba pristopa in katere druge programe bi vpeljali?
Napredna raven
Korak 5: Če vzamete za primer video posnetek iz Saudove Arabije – ali bi bil
takšen pristop primeren za različne oblike radikalizacije (npr. politična ali
verska radikalizacija, volk samotar) v okviru EU? Utemeljite svoje odgovore.
Korak 6: V parih preoblikujte primer iz Saudove Arabije, in ustrezno prilagodite
program in pogoje, kot se vam zdi potrebno za vaše lokalno zaporsko okolje.
Zaključek
Uvodna raven
Na kakšen način bi predstavili programe za deradikalizacijo tako zapornikom,
ki so bili spoznani za radikalizirane kot tistim, za katere obstaja sum
radikalizacije?
Napredna raven
Kako bi v normalni zaporski režim vpeljali program za preprečevanje
radikalizacije, namenjen zapornikom, za katere obstaja sum radikalizacije?
Evalvacija
Naštejte nekaj prizadevanj za preprečevanje radikalizacije v zaporskem okolju.
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
'An incredible transformation': how rehab, not prison, worked for a US
Isis convert (2018). Pridobljeno s: https://www.theguardian.com/us-
news/2018/jan/04/american-isis-abdullahi-yousuf-rehabilatation
Dodatno branje:
Civil Society’s Role in Rehabilitation and Reintegration Related to Violent
Extremism. Pridobljeno s: https://reliefweb.int/report/world/civil-society-s-role-
rehabilitation-and-reintegration-related-violent-extremism
UK prisons should focus on rehabilitation to prevent future attacks.
Pridobljeno s: https://www.middleeasteye.net/columns/prison-uk-radicalisation-
muslim-rehabilitation-128377382
Napredna raven
Obvezno branje:
RAND (2008). Radicalisation or Rehabilitation
Dodatno branje:
Preventing or Promoting Radicalization? - A Critical Analysis of the
United Kingdom’s Newest Prevent Strategy
http://smallwarsjournal.com/jrnl/art/preventing-or-promoting-radicalization-
critical-analysis-united-kingdoms-newest-prevent
Informacije za učitelja
Pred podajanjem lekcije se mora učitelj dobro seznaniti s splošnimi penološkimi
teorijami o rehabilitaciji in opustitvi radikalizma. Rehabilitacija temelji na
podobnih teorijah, čeprav je nekoliko prilagojena kaznivemu dejanju in
individualnim potrebam zapornika.
Lekcija 8: Namestitev
zapornikov: integracija ali
segregacija?
Opis lekcije
Ciljna skupina
Pravosodni policisti
Vodstvo zapora
Oblikovalci politik
Predlagano število udeležencev
14 udeležencev
Trajanje
3 ure
Pripomočki
� Podatkovni projektor
� Prenosni računalnik in PPT predstavitev
� Flipchart tabla
� Za skupino na napredni ravni: izroček Chulov (2011)
Cilji
Udeleženci so sposobni bolje razumeti različne ideologije v povezavi z
namestitvijo nasilnih ekstremistov v zaporu. Aktualna razprava se vrti okoli
vprašanja segregacije in integracije, torej ločene ali skupne namestitve
zapornikov. Ta lekcija proučuje obe filozofiji in izpostavi njune prednosti in
pomanjkljivosti. Rezultat tega bi moralo biti boljše ocenjevanje tveganj in znanje
o namestitvi nasilnih ekstremistov.
Ta lekcija bo temeljila na razpravi in skupinskemu delu.
Učni izidi
Po zaključku te lekcije udeleženci razvijejo naslednje:
Znanje
� Poznajo razliko med segregacijo in integracijo v zaporskem okolju.
� So dobro seznanjeni s prednostmi in slabostmi segregacije in integracije in
razumejo kdaj in na kakšen način ena ali druga možnost predstavlja
idealno pot.
Spretnosti
� Zaupajo v oceno tveganja in z njo določijo, ali bi moral biti zapornik
nameščen ločeno ali skupaj z drugimi zaporniki.
Odnos
� Razvijejo strategije za namestitev nasilnih ekstremistov, ki temeljijo na
oceni tveganja in ne na pristranskosti.
� Razvijejo pozitiven in praktičen pristop k obravnavanju občutljivih
vprašanj kot je radikalizacija, naj si bo na podlagi informacij ali sumov.
Uvod v lekcijo
Postavite se v naslednjo situacijo:
V vaše krilo so ponoči pripeljali novega zapornika. Obvestili so vas, da je bil
obsojen na zaporno kazen zaradi terorizma in da so ga sem premestili iz drugega
zapora. Več pa vam niso razložili. Zapornik je vidno v stiski. V krilu sta le dve
prosti mesti – samska soba in postelja v sobi za dva. Kam bi namestili novega
zapornika?
Bi bili pripravljeni zapornika za daljši čas pustili v celici, ki ste jo izbrali, ali bi
razmislili o možnosti premestitve v drugo celico, krilo, ali celo stavbo?
Kako bi izvedli predajo dnevni izmeni?
Razvoj
The Independent: Vlada Združenega kraljestva želi uvesti ločene oddelke za ekstremistične zapornike – ali ve, kako je bila ustanovljena Isis?
Uvodna raven
Korak 1: Računalniške prosojnice 1-9 služijo kot uvod v teoretične razlike med
integracijo in segregacijo. Učitelj si jih ogleda skupaj z udeleženci. Na tej stopnji
še ne razpravljamo o prednostih in slabostih katerekoli od obeh metod.
Korak 2: Ko udeleženci popolnoma razumejo razlike med ideologijama, učitelj
prosi skupino, naj našteje prednosti in pomanjkljivosti obeh. Učitelj vse odgovore
napiše na flipchart tablo.
Korak 3: Ko skupina navede vse svoje ideje, učitelj seznam primerja z
računalniškimi prosojnicami 12-14, ki nudijo izčrpen, a ne dokončen, seznam
prednosti in pomanjkljivosti obeh izbir.
Korak 4: Ali menite, da bi mešan metodološki pristop, ki bi vključeval pozitivne
vidike tako segregacije kot integracije, deloval? Kako bi to izvedli? Utemeljite
svoje odgovore.
Napredna raven
Korak 4: Oglejte si računalniško prosojnico 15 z izjavo Abu Ahmeda. Nato
preberite članek, ki ste ga dobili.
"Osamitev me je resno prizadela, radikalizacija pa je verjetno največji učinek moje osamitve." Anders Behring Breivik, Norveški množični
morilec
Korak 5: Predstavljajte si, da svojo trenutno vlogo opravljate v zaporu Camp
Bucca. Kako bi svoje delo opravljali tam? Zakaj?
Zaključek
Uvodna raven
Ponovno preučite scenarij, na katerega ste odgovorili na začetku lekcije, pri tem
pa upoštevajte usposabljanje, ki je sledilo. Kaj bi tokrat storili drugače? Zakaj?
Napredna raven
Korak 1: Ponovno si ogledamo situacijo iz uvodnega scenarija. Udeleženci
temeljito pregledajo svoje odgovore in jih spremenijo upoštevajoč svoje na novo
pridobljeno znanje o segregaciji in integraciji.
Korak 2: Zakaj je po vašem mnenju pomembno, da zaposleni v zaporu razumejo
te razlike? Ali menite, da to pripomore k nemotenemu delovanju zapora?
Evalvacija
Kaj smo se naučili:
“Če ne bi bilo ameriškega zapora v Iraku, ne bi bilo ISIS. Bucca je bil tovarna. Ustvaril nas je. Zgradil je našo ideologijo.” Abu Ahmed,
visoki predstavnik ISIS
Korak 1: Poskusite se spomniti dveh prednosti segregacije in dveh prednosti
integracije zapornikov.
Korak 2: Kako vam je ta lekcija pomagala pri vaši trenutni vlogi v zaporu?
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
Few inmates in 'jihadi jails' as UK fears human rights backlash (2018, June 3).
Pridobljeno s https://www.business-standard.com/article/international/few-
inmates-in-jihadi-jails-as-uk-fears-human-rights-backlash-
118060300357_1.html
The Government wants to segregate extremists in prison – does it know how Isis
was founded? (2016, August 23). Pridobljeno s
https://www.independent.co.uk/voices/prison-segregations-isis-founded-uk-
jails-extremists-liz-truss-a7205191.html
Norway killer Breivik says solitary confinement 'further radicalised' him (2017,
January 12). Pridobljeno s https://www.bbc.com/news/world-europe-
38603187
Dodatno branje:
JIHADI JAILS: Extremist networks built ready to strike from INSIDE French
prisons (2016, August 23). Pridobljeno s
https://www.express.co.uk/news/world/703136/Jihadi-jails-Extremist-
networks-built-inside-French-prisons
Jones, C.; & Morales, R. (2012). Integration versus Segregation: A
Preliminary Examination of Philippine Correctional Facilities for De-
Radicalization, Studies in Conflict & Terrorism, 35(3), 211-228.
Napredna raven
Obvezno branje:
Chulov, M. (2014, December 11). Isis: The Inside Story. The Guardian.
Pridobljeno s https://www.theguardian.com/world/2014/dec/11/-sp-isis-the-
inside-story
Dodatno branje:
Dolovich, S (2011). Strategic segregation in the modern prison. American
Criminal Law Review, 48(1).
Informacije za učitelja
Učitelj mora biti dobro poučen tako o splošnih teorijah namestitve zapornikov kot
o razpravi o integraciji in segregaciji. Pomembno je razumeti, da razlog za
segregacijo v nekaterih državah ni zgolj radikalizem, ampak obstajajo tudi drugi
razlogi, zaradi drugačnih oblik nasilja.
Lekcija 9: Sodelovanje z
zunanjimi agencijami
Opis lekcije
Ciljna skupina
Pravosodni policisti
Vodstvo zapora
Nadzorniki za pogojno kazen
Nadzorniki za pogojni odpust
Uradniki za zvezo
Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi
Predlagano število udeležencev
14 udeležencev
Trajanje
2 uri
Pripomočki
� Flipchart tabla
� Izroček: seznam nevladnih organizacij (NVO) (pripravi učitelj)
Cilji
Namen te lekcije je okrepiti zavest, da radikalizacija ni edina težava v
posameznem zaporu, oddelku ali centru. Gre za svetovno vprašanje, ki ga morajo
skupaj reševati različne agencije. NVO se običajno osredotočajo na eno področje
ponovne vključitve v družbo in rehabilitacije. Med predavanjem se bodo
udeleženci seznanili s svetovnimi in lokalnimi NVO, ki delujejo v korist
posameznikov na prestajanju kazni zapora, predvsem tistih zapornikov, ki so
radikalizirani ali za katere obstaja nevarnost, da se radikalizirajo.
Učni izidi
Po zaključku te lekcije so udeleženci razvili naslednje:
Znanje
� Poznajo različne nevladne organizacije (NVO) v svoji državi, ki nudijo
storitve zapornikom in radikaliziranim zapornikom.
Spretnosti
� So razvili spretnosti, ki so potrebne za posredovanje med zaporom in
zadevnimi agencijami, kakor tudi strokovno znanje, da te NVO
predstavijo zaporniku.
Odnos
� Sprejemajo različne poglede glede vprašanja rehabilitacije in
ponovnega vključevanja radikalnih zapornikov v družbo.
� Sprejemajo različne metode, ki so jih uvedle različne organizacije.
Uvod v lekcijo
Korak 1: Na kratko pojasnite, kaj je NVO in kakšno vlogo ima.*
Korak 2: Koliko globalno delujočih NVO, katerih cilj je pomagati zapornikom in
bivšim zapornikom, lahko naštejete?
Korak 3: Koliko od njih jih deluje v vaši državi?
Korak 4: Koliko od njih se osredotoča na radikalizacijo?
Razvoj
Uvodna raven
Korak 5: Vsak udeleženec dobi izroček s seznamom NVO in osnovnimi
informacijami o vsaki izmed njih. Razdelite se v pare in se seznanite z
vsemi NVO.
Korak 6: Vsak par naj izbere eno NVO in razloži:
a. Kakšne vrste pomoči nudi ta NVO?
b. Na kakšen način izvaja svoje storitve? (Ali bi člani NVO obiskali
zapornike? Bi pomagali preko pisem in s pošiljanjem osnovnih potrebščin?
Bi pomagali njihovim družinam?)
c. Zakaj bi ta NVO koristila radikaliziranemu zaporniku in zaporu?
Korak 7: Predstavite svoje delo skupini. Zaželeno je, da po vsaki predstavitvi
preostali člani skupine podajo svoje mnenje, predložijo dodatne informacije ali
postavijo vprašanja.
Korak 8: Ali kot celotna skupina menite, da bi bilo sodelovanje z NVO, kot so te,
ki smo jih omenili, koristno tako za zapornika kot za zavod za prestajanje kazni?
Zakaj? Zakaj ne?
Napredna raven
Korak 9: Zdaj, ko ste pridobili jasno sliko o NVO na lokalni ravni, se postavite v
svoj trenutni položaj, torej v situacijo, kjer imate opravka z zapornikom, ki prestaja
kazen zaradi terorističnega kaznivega dejanja. Zapornik kaže znake
deradikalizacije, vendar pa niste zagotovo prepričani, da ta zapornik ne bo
zašel s poti, ko bo čez dva meseca odpuščen iz zapora. Kaj boste storili?
Zaključek
Uvodna raven
Zdaj, ko ste bolje seznanjeni z lokalnimi NVO, naštejte področja, na katerih se
lahko NVO mnogo bolje spopadejo z izzivi kot pa zavod sam, brez pomoči.
Napredna raven
Videli smo, da lahko storitve nudijo tako lokalne kot nekatere svetovne NVO. Ali
lahko naštejete prednosti in slabosti tega, da zapornikom pomagajo lokalne NVO
in ne svetovna NVO?
Evalvacija
Preverimo, koliko smo se naučili:
Ali lahko naštejete vse lokalno delujoče NVO in njihova področja delovanja?
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
Izroček o različnih NVO, ki so na voljo.
SLO 19 Izroček: Nevladne organizacije in občine
http://www.consulta.si/novice/nevladne-organizacije-in-obcine/1167
http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/
Dodatno branje:
Spletno iskanje informacij o NVO, omenjenih med predavanjem.
SLO 19 Izroček: Nevladne organizacije
http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/
Napredna raven
Obvezno branje:
Izroček o različnih svetovnih NVO, tudi če ne delujejo na lokalni ravni.
Dodatno branje:
Spletno iskanje informacij o NVO, omenjenih med predavanjem.
Informacije za učitelja
Pred podajanjem lekcije naj učitelj oblikuje seznam NVO, ki zagotavljajo storitve
za zapornike in delujejo v zadevni državi, in informacije o vsaki NVO. Te
informacije morajo vključevati ime NVO, naslov in kontaktno številko, storitve, ki
jih zagotavlja ter podatek o tem, ali za izvedbo storitev obstaja čakalna doba.
Za skupino na napredni ravni je potreben razširjen seznam in nekaj dodatnih
informacij o svetovnih NVO, ki delujejo v državi.
Učitelj lahko za zaključek te lekcije povabi predstavnika NVO, da opiše storitve,
ki jih organizacija nudi. Če to ni možno, bi si bilo zanimivo ogledati informativno
zloženko, saj lahko z njo udeleženci dobijo jasnejšo predstavo o NVO kot zgolj z
besedilom.
* NVO (nevladna organizacija) je neprofitna organizacija in mnogi njeni člani so
prostovoljci. Financira se s prostovoljnimi prispevki in/ali vladnimi donacijami in je
neodvisna od države. NVO se ustanavljajo predvsem v namen delovanja na
področjih, kot so humanitarna vprašanja, razvojna pomoč in trajnostni razvoj.
Naloga NVO je tudi ozaveščanje javnosti o ključnih vprašanjih.
Nevladne organizacije:
- Amnesty International Slovenije
- Mirovni Inštitut
- Pravno informacijski center nevladnih organizacij - PIC
- Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih
organizacij
- UNICEF – Slovenski odbor z UNICEF
- OVCA - Društvo za osveščanje in varstvo - Center
antidiskriminacije
- Društvo za nenasilno komunikacijo
Lekcija 10: Ponovno
vključevanje v
družbo
Opis lekcije
Ciljna skupina
Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi
Pravosodni policisti
Vodstvo zapora
Nadzorniki za pogojno kazen
Nadzorniki za pogojni odpust
Uradniki za zvezo
Predlagano število udeležencev
14
Trajanje
3 ure
Pripomočki
� Flipchart tabla
Cilji
Udeleženci razumejo, kaj pomeni ponovna vključitev v družbo in kakšne so
potrebe storilcev nasilnih kaznivih dejanj, ki so tik pred odpustitvijo iz zapora.
Večina zapornikov ima tri temeljne reintegracijske potrebe, in sicer nastanitev,
izobraževanje, ter usposabljanje in zaposlitev.
Učni izidi
Po zaključku te lekcije so udeleženci razvili naslednje:
Znanje
� Poznajo izzive ponovnega vključevanja v družbo, s katerimi se bodo
morali soočiti storilci nasilnih kaznivih dejanj in vedo, kako jih pripraviti na
ta prehod že v zaporu in kasneje po odpustu.
Spretnosti
� Znajo opredeliti potrebe, ki se pojavijo pri ponovnem vključevanju
zapornikov, in to storiti najmanj 6 mesecev pred odpustom iz zapora.
� So dobro pripravljeni za nudenje pomoči in vedo, kam naj se obrnejo
(npr. na nevladne organizacije in zunanje agencije) v primeru, da zapor
te storitve ne ponuja.
Odnos
� Razvili so strpen in potrpežljiv odnos. Vsi zaporniki niso pripravljeni takoj
sprejeti pomoči, zato je nujna zmerna vztrajnost.
Uvod v lekcijo
Predstavljajte si, da ste zapornik.
Odslužili ste že 5 let zaporne
kazni, ki so vam jo naložili zaradi
nasilnega kaznivega dejanja,
povezanega z ISIS. Tudi vaši
družinski člani so že zakrivili
nasilna kazniva dejanja. S
pomočjo programov in mentorstva v zaporu ste spoznali, da bo vrnitev v prejšnjo
skupnost težka, saj bi radi živeli normalno življenje brez kriminala.
S kakšnimi potrebami se boste soočili, če želite biti uspešni in se izogniti temu, da
bi se vrnili v zapor in ponovno podlegli radikalizaciji v prihodnosti?
Razvoj
Uvodna raven
Korak 1: Računalniške prosojnice 1-6 podajajo kratek pregled ponovnega
vključevanja v družbo v zvezi z radikaliziranimi obsojenci.
Korak 2: Še vedno v svoji novi vlogi zapornika napišite pismo direktorju zapora
in v njem opišite svoje (osebne) potrebe pri ponovnem vključevanju v družbo,
kakšno pomoč potrebujete in kako menite, da vam bo ta pomoč koristila.
Napredna raven
Korak 3: Poleg osnovnih potreb ponovnega vključevanja so v Enoti za upravljanje
s prestopniki OMU (Offender Management Unit) v Združenem kraljestvu
opredelili 9 področij rehabilitacije prestopnikov in njihovega ponovnega
vključevanja v družbo, ki so jih poimenovali Devet poti (The Nine Pathways).
Te poti so naštete na računalniški prosojnici 7. Na kakšen način so po vašem
mnenju ta področja povezana s ponovnim vključevanjem radikaliziranih
posameznikov, če sploh?
Zaključek
Uvodna raven
Danes smo se seznanili s ponovnim vključevanjem radikaliziranih
zapornikov v družbo. Oglejte si naslednji video posnetek:
https://www.youtube.com/watch?v=_8Wff0dp_64
Kaj menite o njem?
Napredna raven
Oglejte si naslednji video posnetek:
https://www.youtube.com/watch?v=fdwSFdJ2nM8.
Kako ta problem vpliva na ponovno vključevanje radikaliziranih zapornikov v
družbo? Kaj bi predstavljalo dobro prakso za odpravo te težave?
Evalvacija
Zakaj je pri preprečevanju povratništva pomembno, da se s ponovnim
vključevanjem radikaliziranih zapornikov spoprimemo že v zaporu?
Bralno gradivo
Uvodna raven
Obvezno branje:
Guidelines for prison and probation services regarding radicalisation
and violent extremism: https://rm.coe.int/16806f3d51
Dodatno branje:
Moore, R (2011). Beyond the prison walls: Some thoughts on prisoner
‘resettlement’ in England and Wales, Criminology & Criminal Justice 12(2) 129–
147
Napredna raven
Obvezno branje:
HMP Inspectorate of Prisons. Resettlement provision for adult offenders
(From Section 5 onwards): https://www.justiceinspectorates.gov.uk/cjji/wp-
content/uploads/sites/2/2014/09/Resettlement-thematic-for-print-Sept-
2014.pdf
Dodatno branje:
Social Exclusion Unit (2002), Reducing re-offending by ex-prisoners,
Pridobljeno s
https://www.bristol.ac.uk/poverty/downloads/keyofficialdocuments/Reducing
%20Reoffending.pdf.
SLO 20 Izroček: Mitja Duh, nekdanji odvisnik, ki se je vrnil v življenje. Tudi po zaslugi
športa.
https://siol.net/sportal/rekreacija/mitja-duh-nekdanji-odvisnik-ki-se-je-vrnil-v-
zivljenje-tudi-po-zaslugi-sporta-video-399443
Informacije za učitelja
Učitelj mora biti dober poznavalec področja ponovnega vključevanja v družbo
na splošno in ne samo v povezavi z nasilnimi ekstremističnimi zaporniki. Na
nekaterih mestih je meja med različnimi potrebami ponovnega vključevanja
namreč zelo tanka, saj gre za izrazito osebno področje. Raje kot na literaturo o
radikalizaciji in študije primerov se je treba osredotočiti na posameznika in na
načrt, ki je prilagojen individualnim potrebam.
Dodatek
Gradivo za lekcije
Bralno gradivo se nahaja pod naslovi posameznih lekcij. Gradivo daljše
od 30-ih strani ni bilo vključeno, lahko pa ga najdete v Mapi priročnika.