sssooobbboootttaaa primorske novice št. 57sobota, 9. marca 2013I N T E RV J Usobota@primorske.si

12 sssooobbboootttaaaprimorske novice št. 57sobota, 9. marca 2013 I N T E RV J Usobota@primorske.si

13

Moram reči, da hujših na-pak nisem našel. Če semmenil, da bi bilo bolje kakrecept popraviti ali nado-mestiti z modernejšimi ze-lišči, se je pater strinjal. Re-cepti, ki so v uporabi, sotako v osnovi še vedno nje-govi. Vseeno pa moramo itiv korak s časom in upošte-vati rastline, ki jih Ašič niuporabljal, so pa zdaj zeloa k t u a l n e.”

* Katere so te rastline?“Ni uporabljal na primer

pegastega badlja, ki je zelokoristna rastlina, ali pa ci-micifuge. Cimicifuga ima vsebi zelo veliko ženskih hor-monov. Zelo lepo urejamenstrualni ciklus in po-maga pri težavah v meno-pavzi. Kot zelo koristna se jeizkazala tudi pri odpravlja-nju težav s potomstvom. Ve-dno poskušamo upošt e va t inove izsledke; nekatere ras-tline tako tudi opušč a m o.Nekoč smo veliko upora-bljali gabez, danes pa smopraktično opustili notranjouporabo. Še vedno pa gauporabljamo pri mazilih intinkturah za krajše obdob-j e.”

* Po katerem receptuobiskovalci samostanskelekarne največkrat posega-jo?

“V Stični še vedno z ve-likim veseljem pa tudi z za-nimanjem segajo po čajuKrrt. Ime mu je dal paterAšič, sestavljeno pa je izzačetnih črk imen rastlin, kijih najdemo v čaju. Gre zakoprivo, rman, regrat in tr-potec. Tako kot sem nazačetku omenil, ta zeliščačistijo organizem in po-večajo njegovo odpornost.Med tinkturami je največzanimanja za baldrijanovo,priljubljena je tudi tinkturabele omele. Od mazil je žekar nekaj časa na prvemmestu ognjičevo mazilo, za-nima pa jih tudi gabezovomazilo. Zelo smo ponosnina lučnikov sirup. Lučnik jeodličen v boju proti prehla-dnim obolenjem, služi zaizkašljevanje, ustavitevkašlja, priporočamo pa gatudi pri začetku bronhiti-s a .”

* Brez katerega zelišča sine morete predstavljatid n e va ?

“Mogoče bi izpostavil pe-gasti badelj, ker čisti orga-nizem. Pri mojih letih zelorado pride do zamaščenostijeter in notranjih organov,kar hromi njihovo funkcijo.Že dalj časa ga uživam. Zelopa mi prija sveže iztisnjenosadje, ki mi daje energijo zavsaj pol dneva.”

* Zdi se, da je znanjeze l i ščarstva vse bolj cenje-no. Vse več ljudi se izo-bražuje o zdravilnih las-tnostih rastlin. Ali tudi sa-mi opažate ta trend?

“Op a žam. Vesel sem, da

se take skupine, kot je biladanašnja v Opatjem selu,srečujejo po vsej Sloveniji.Najbolje je, če ljudje nabi-rajo zase. Prepričan sem, daje tisto, kar človek naberezase, gotovo najboljše. Kdorse z ljubeznijo loti zeliščar-stva, je dvakrat nagrajen.Najprej gre ven, v naravo, nas ve ž zrak. Poleg tega pa jezadovoljstvo, da nabereš ne-kaj zase ali za prijatelje, restisto pravo zadovoljstvo.Gotovo bo tako zelišče boljpomagalo kot kupljeno.”

* Kaj bi svetovali neko-mu, ki o zeliščih ničesar neve? Kje naj začne?

“Predvsem naj začnepočasi. Običajno ljudje, kiželijo spoznati zdravilnerastline, pričakujejo, da sebodo vsega zelo hitronaučili. Mislijo, da lahkospoznajo sto zdravilnih ze-lišč v enem dnevu. Tolikopodatkov pa človek prepro-sto ne more sprejeti. Pre-pričan sem, da je več kotdovolj, če na eni delavnici,srečanju ali izletu v naravos p oz n a š pet rastlin. Hitro pase jih nabere petdeset. Čeznaš kombinirati petdesetze l i šč, pa si lahko pomagašpri skorajda vsaki bolezni.”

* Kaj pa je najpomem-bnejše pri zeliščarstvu?

“Predvsem je treba dobropoznati rastlino v naravi. Panaj bo to arnika, ognjič alirman. Sam bi začel kar priregratu, ki ga vsi poznajo.Poleg regrata rasteta še tr-potec in rman. Mimogredes p oz n a š deset rastlin.”

* Ljudje so v stiski sčasom. Kaj jim v tem pri-meru svetujete?

“Ko človek spozna, da mudr uženje in znanje o zdra-vilnih rastlinah koristi, po-tem najde tudi čas. Zdi semi, da je stiska s časomumetno ustvarjena in služikot izgovor. Sam sem jospoznal šele pred nekaj leti.V času, ko sem bil v šoli in vslužbi, sem veliko delal, pasem vedno našel čas za vse,zdaj pa kar naenkrat nimamveč časa.”

* Pravite, kako pomem-bno je, da dobro poznamorastlino v naravi. Je lahkoze l i ščarstvo tudi nevarno?

“Do zastrupitev pride vsa-ko leto. Veliko ljudi se zdravizaradi zastrupitve sčemažem. No, ne sčemažem, namesto čemažaso nabirali jesenski podle-sek. Jesenski podlesek paima izredno močan strup, kilahko povzroči celo smrt.Previdnost vsekakor ni od-več. Človek mora biti zeloprepričan, podobno kot prig o b a h .”

* Koliko zeliščnih rastlinvi poznate?

“Upal bi si trditi, da jihdobro poznam sto. Nimamambicije, da bi jih poznalveliko. Pri rastlinah, poseb-no zdravilnih, je tako, da sosi zelo podobne in je trebabiti zelo previden. Mimo-grede lahko v tem času za-menjate travniški oslad inrman, že prej sem omenilčemaž, pa tudi druge za-menjave so pogoste. Če jezamenjava taka, da ni ško-dljiva, to ni velika napaka.Če pa neškodljivo zdravilnorastlino nadomestiš s stru-peno, je lahko usodno.”

*Kako ocenjujete sloven-sko tradicijo zelišč a r s t va ?

“Slovenija ima zelo bo-gato tradicijo. Vsaka pokra-jina ima vsaj nekaj rastlin, vkatere tudi v današnjemčasu prebivalci absolutnoverjamejo. Tak primer je ras-tlina, ki ji na Idrijskem pra-vijo astra montana, s katerozdravijo vsa obolenja. Kjer jedoma arnika, je arnika od-govor za vse težave. Zadnječase sem slišal, da v okoliciMozirja zelo cenijo rožni ko-ren. V kraju, od koder priha-jam, so bile najbolj cenjenekamilice, bezeg in ža j b e l j.Skoraj za vsako obolenjesmo jih uporabljali.”

* Imate kakšen nasvet zanaše bralce glede na ras-tline, ki so značilne za Pri-morsko?

“Mogoče bralci malo ma-nj vedo, da je oljčno listjezelo dobro za urejanje kr-vnega pritiska. Hkrati pasluži kot dobro čistilo za kri,zmanjšuje pa tudi holeste-rol. Na Primorskem se mizdi zelo pozitivno, da ljudjeuživajo veliko suhega sadja.Suhe fige so odlične za ure-janje prebave in dovajanjeenergije. Da ne govorim okakiju, ki je prav zares zlatisadež. Če bi ga imeli narazpolago dalj časa v letu, bibilo še boljše. Zelo lepo ure-di prebavo, bogat je z vi-tamini in minerali.”

* Smo v času, ki je najboljobčutljiv za različne vrste

prehladov. Kako se jim lah-ko izognemo?

“Pri prehladih je najpo-membnejša preventiva.Na j b o l j ša je uživanje čajaamer iškega slamnika, ki panaj ne traja več kot en me-sec. Najbolje deluje, kozačutite prve znake bolezni.Takrat je priporočljivo ko-ličino ameriškega slamnikamalo povečati, in prav go-tovo bo prehlad izzvenel ze-lo blago ali pa ga sploh nebo. Preventivno zelo dobrodeluje tudi prej omenjeničaj iz koprive, rmana, re-grata in trpotca, ki ga lahkopijete več časa. Organizemje bolj odporen, če ima večvitaminov in mineralov. Pritem pridejo v poštev jabolkain južno sadje. Mnogim bo-leznim se lahko ognemo zmalo več dobre volje in bo-ljšimi medsosedskimi od-nosi. Če je človek vedno sla-be volje in v konfliktu s so-

ljudmi, veliko prej zboli.”* Prav navidezna samo-

zadostnost je ena od značil-nosti sodobnega človeka.Ali so se tudi zaradi tegabolezni tako pomnožile?

“Prav gotovo. Tu sta šeodtujenost in večni strah.Neprestano živimo v strahu.St a re j ši se bojimo, kaj bo nastarost, mladi se bojijo, kajbo v najbujnejšem deluživljenju. Gre za negotovost,kaj bo jutri in kaj danes. Kernimamo nikogar okrog se-be, na kogar bi se lahkoobrnili, se sprašujemo, kdobo za koga skrbel. Nego-

tovost človeka velikokratpripelje do obupa, iz ka-terega se rojeva bolezen.Nekateri avtorji trdijo, da vi-sok odstotek bolezni sodob-nega človeka izvira iz stre-s a .”

* Po izobrazbi ste ma-gister farmacije. Uradnafarmacija in zeliščarstvo pasta si velikokrat nasproti.Kako krmarite med temadvema vlogama?

“Med študijem smo imelitri predmete, kjer smo seučili o različnih zeliščih inzakaj so koristna. Imel semto srečo, da sem celo svojedelovno obdobje delal v ma-njših podeželskih lekarnah.Tam je bilo vedno na zalogiveliko zdravilnih zelišč.Počasi me je zelišč a r s t vopričelo zanimati. S priho-dom v Stično je bilo to zna-nje potrebno nadgraditi.Moram reči, da sem se ve-liko naučil v zadnjih dvaj-setih letih. Veliko sem vedel

teoretičnega, nisem pa ras-tlin poznal v naravi. Znanjefarmacije je koristno, kerlahko neko rastlino pripo-ročam komu le, če vem na-tančno, kaj vsebuje. Ni do-volj, da nekdo reče, da jedoločena stvar dobra zaželodec. Potrebno je vedeti,da določena rastlina vsebu-je sestavine, ki imajo po-zitiven vpliv na že l o d e c.”

* Kosobrin je rekel, da zavsako bolezen rož'ca raste.Se s tem strinjate?

“Da bi za čisto za vse raslaro žica, najbrž res ne drži.Raste pa rožica za pomočpri vsaki bolezni. Bi bil pazelo vesel, če bi odkrili ras-tlino, ki bi bila res čudo-delna. Skoraj vsak teden izi-de kak bombastičen članek,ki opisuje rastlino, ki zdravivse mogoče bolezni. Lahkoda zdravilna rastlina poma-

ga pri določeni bolezni, privseh pa vsekakor ne. Ver-jamem pa, da rastlina, kiraste v Srednji Ameriki, go-tovo bolj pomaga prebival-cem, ki tam živijo, kot paEvropejcem. Zato v Stičnizagovarjamo - tudi SimonAšič se je s tem strinjal - da jenajbolje poiskati rož'co zasvojo bolezen v domačemk ra j u .”

* Ali je porast zanimanjaza zeliščarstvo tudi posle-dica razočaranja ljudi naduradno medicino in farma-cevtsko industrijo?

“Ze l i ščarji, ki jih poznam,si vzamejo čas za ljudi. To jetisto, kar človek potrebuje,predvsem ko je bolan. V ura-dni medicini pa pogosto ničasa za pogovor oziroma ječas omejen. Sam se veli-kokrat srečujem z ljudmi, kipridejo v lekarno, pa nimajotelesnih bolezni, ampak boljpsihične. Pa naj bodo totežave v službi, družini ali

kje drugje. Šele na drugemmestu so telesne bolezni. Potemeljitem pogovoru se lah-ko začne zdravljenje. Človekje za zdravljenje bolj dov-zeten, ko se nekomu zaupa.Nekatera področja v medi-cini so vrhunsko raziskana,obstajajo pa tudi taka, ki so

še neraziskana in manj us-pešno zdravljena. In takratse ljudje radi zatečejo k ze-liščarstvu. Zlasti pa takrat,ko gre za zelo hudo obo-lenja, ko tudi uradna me-dicina dvigne roke in ne da-je več upanja. To je veli-kokrat težko in odgovornodelo. Običajno tudi mi ne

moremo veliko pomagati,lahko pa človeka spodbu-dimo z besedo in mu damokako zelišče za boljše počut-j e.”

* Veliko predavate o vpli-vu zelišč na bolezni srca inožilja. Kaj svetujete zoperte bolezni?

“Srce je center čustev, kiso zelo pomembna. Kot semže prej omenil, čustva vpli-vajo na nastanek različnihbolezni. Če je bolezen žeprisotna, se da veliko po-magati z uživanjem rastlin,ki okrepijo srčno mišico, po-spešijo njeno prekrvavitevin ji dajejo moč. Za to pri-poročajo predvsem izdelkeiz gloga, bele omele inoljčnih listov. Glede na čas, vkaterem živimo, zelo velikovlogo igrajo živci oziromanevrovegetativni sistem, za-to je dobro dodati tudi bal-drijan in meliso.”

* Katera zelišča pa naj-demo na vašem vrtu?

“Na našem vrtu v Stičniimamo posajeno plahticoali marijin plašček. Nanjome spominja tudi zgodba.Ko sem se učil spoznavatirastline, sem natanko vedel,čemu služi plahtica. Nekočsem jo dobil od neke gospe.Po dveh letih pa sem ugo-

tovil, da je to pravzapravbalzaminka oziroma dišečivratič. Vendar se gospa nizmotila; tudi tej rastlini vnekaterih krajih pravijoplahtica. Zelo mi je všeč ga-bez. Občudujem njegovomoč, da tako hitro zacelirane in pomaga pri revmat-skih obolenjih. Izredno ljubmi je lučnik oziroma pa-peževa sveča. To je leparo ža, ki cveti celo leto. Mojažena lučnik zelo vneto na-bira. Pri nas ima še ena ras-tlina visoko vrednost, in si-cer smetlika, saj je zelo do-bra za oči; izperete jih ssmetlikinim čajem. Zadnječase imamo veliko poprovemete. Meni osebno najljubšije šipkov čaj z malo mete. Taje vedno pri nas na mizi, intudi gostom ga pos-t re že m o.”

* Ste ženo vi okužili zze l i šč a r s t vo m ?

“Prej bi rekel, da je biloobratno. Žena je od nekdajsvoj prosti čas radap re življala v gozdu in natravniku. Odkar pa poznaveč zeliščnih rastlin, je zelon a vd u šena zbirateljica.”

* Ka k šen je vaš odnos douporabe zelišč za različnealkoholne pijače?

“V tem ne vidim nobenetežave, če se alkohol upo-rablja v zmernih količinah.V Sloveniji je zelo razširjen t.i. jegermajster; v vsakidr užini ga pripravijo malcedrugače. Običajno ga tudiskrbno uži va j o.”

* Torej bi ljudem sveto-vali, da pričnejo spoznavatidomači travnik?

“Prav gotovo jim bo toprineslo veliko veselja inužitka. Ko sodelujem na de-lavnicah, opažam, da so ze-liščarji ljudje, ki dobro mis-lijo. Dobrohotni ljudje, kiimajo srčno radi naravo inze l i šča nabirajo z veliko lju-b ez n i j o.”

PETRA MEZINEC

Foto

: Iva

n M

erlja

k

Foto

: Iva

n M

erlja

k

Foto

: Iva

n M

erlja

k

Foto

: Pet

ra M

ezin

ec

Foto

: Iva

n M

erlja

k

“Cimicifuga ima v sebi zelo veliko ženskihhormonov. Zelo lepo ureja menstrualniciklus, kot zelo koristna se je izkazala tudipri odpravljanju težav s potomstvom.”

“Najbolje je, čeljudje nabirajozase. Gotovo botako zelišče boljpomagalo kotk u p l j e n o.”

“Mogoče bralci malo manj vedo, da jeoljčno listje zelo dobro za urejanjekrvnega pritiska. Hkrati pa služi kotdobro čistilo za kri, zmanjšuje pa tudih o l e s t e ro l .

Sidranje izvorne ženske energije v Sloveniji

Pre b u j a n j eavtentične ženske

tudi sama te sposobnosti močno raz-vite. Andreja Cepuš je prepričana, daSloveniji lahko le koristi, če se bodoženske tudi tukaj naučile povezati ssvojo izvorno energijo, ki naj bi jozačutile prav prek afriškega ključa.“Afriški bobni so utrip srca, afriška ener-gija je energija življenja in kreacije. Tazemeljski del v Sloveniji manjka. Oniznajo zelo prizemljiti stvari. Slovenskazemlja potrebuje zdravljenje. Tudi žen-ske tukaj imajo veliko težav z rodili aline morejo zanositi. Sveta seksualnaenergija je esenca ženskosti. Treba jeposkrbeti tudi za hormone, pa tudi od-nose je treba dvigniti na višji nivo,” jeprepričana Cepuše va .

Sidranje izvorne ženske energije bona Bledu potekalo med 19. in 21. apri-lom. “Ženske začenjajo bolj poslušatisebe, in ta delavnica želi spodbuditi tap re m i k ,” zatrjuje Andreja Cepuš. TA

Andreja Cepuš

Vse več priznanj za film Jožeta Možine

Film o Pedru Opeki vnovič nagrajen

Na prestižnem kanadskem medna-rodnem filmskem festivalu (Canada In-ternational Film Festival) je Jo žeMo žina prejel nagrado za odličnost napodročju filmskega ustvarjanja za film oPedru Opeki.

V utemeljitvi nagrade je strokovnažirija izpostavila, da si Možinov filmzasluži posebno priznanje, ker izstopapo kakovosti in se v izboru več stofilmov iz celega sveta uvršča med naj-boljše. Za prestižno nagrado za odlično-st na področju filmskega ustvarjanja selahko poteguje največ deset filmov vtekmovalni kategoriji. Slavnostna po-delitev bo 6. aprila v Vancouvru.

Medtem ko Možina še ne ve, če mubodo nadrejeni na RTV Slovenija odo-brili plačilo potnih stroškov in bo lahkonagrado tudi osebno prevzel, pa je iz-vedel še, da je film naslednji tedenuvrščen v tekmovalni program festivalav Milanu; javna projekcija bo v sredo.“Očitno je duh zapustil steklenico,” p ra v iMo žina, ki se veseli priznanj za svoj filmo slovenskem misijonarju na Mada-

gaskarju, ki je nominiran tudi za No-belovo nagrado za mir.

Za film o Pedru Opeki je Možinanedavno prejel nagrado za najboljšegare žiserja dokumentarnih filmov na fes-tivalu ITN v Hollywoodu, nominiran paje tudi za najboljši tuji dokumentarnifilm na znamenitem evropskem fil-mskem festivalu v St. Tropezu. Možinaje na tem festivalu nominiran tudi zanajboljšega režiserja. TA

Jože Možina

Ameriški slamnik je najboljša preventiva proti prehladu Kopriva je ena izmed ses-tavin znamenitega Ašičeve-ga čaja

Jabolko vsebuje veliko mineralov in vitaminov

Jo že Kukman: “Mnogim boleznim se lahko ognemo z malo več dobre volje inboljšimi medsosedskimi odnosi. Če je človek vedno slabe volje in v konfliktu ssoljudmi, veliko prej zboli.”

Bezeg je med najbolj cenjenimi zelišči

Glavna naloga vseh zelišč, tudi žajblja je, da čistijo organizem

Andreja Cepuš je v Južno Afriko odpotovala v težkem obdobju, koje prebolevala smrt svoje mame. Nikakor pa ni pričakovala, da bona potovanju našla novo mamo - Afriko.

“V Južno Afriko me je povabila pri-jateljica, ki mi je na ta način želelap o m a g a t i ,” se spominja Andreja Cepuš.“Šla sem, da zamenjam okolje. Ko pasem začutila Afriko in šla zelo zavestnočez svoj proces, sem začutila mamo.Dojela sem, da ji ne rečejo kar takomama Afrika. Ta kontinent ima resizvorno energijo in je za človeštvo zelopomemben, sploh v tem času. Doslejsmo poznali bolj njegove senčne plati,zdaj pa bo opravil svojo resnično vlogo.Afriška energija je čista in prvinska; to jeenergija kreacije,” je prepričana Ce-puševa, ki zdaj želi to energijo prenestitudi v Slovenijo, natančneje na Bled,kjer aprila organizira delavnico o av-tentični ženski energiji.

V Južni Afriki je Cepuševa namrečspoznala terapevtko Kheyrne Danu.“Ko sem prišla k njej, sem ji rekla, jaz tepoznam, pripeljati te moram v Slo-venijo. To so bile moje prve besede.Veliko se je zgodilo med terapijo. Ženskaintuicija prepozna sestro, duša prepoz-na dušo. Kheyrne mi je povedala sameprave stvari, natanko tisto, kar sempotrebovala. Z Eleftheria Kakambourasse lepo dopolnjujeta in delata za ženske.Obe sta dobili vizijo, da je čas, da grestav svet, in tako bosta prišli tudi v Slo-ve n i j o,” zgodbo o usodnem srečanjupripoveduje Cepuše va .

Kheyrne Danu dobro pozna energiježenskega telesa. Ukvarja se z energetskomedicino, spozna pa se tudi na šaman-ske tradicije. Močno ima razvito znanjeo telesu, ki ga je pridobila skozi lastneizkušnje, saj je morala pozdravitipoškodbo hrbtenice. Zagovarja celo-sten vidik pristopa do telesa, poučujet re b u šne plese in skozi sveti gib odpiraženski pol. Eleftheria Kakambouras paje bolj povezana z angelskim svetom.Prihaja iz družine jasnovidcev in ima

/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /CropGrayImages true /GrayImageMinResolution 150 /GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth -1 /GrayImageMinDownsampleDepth 2 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /DCTEncode /AutoFilterGrayImages true /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /CropMonoImages true /MonoImageMinResolution 1200 /MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None ] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier () /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped /False

/CreateJDFFile false /Description >>> setdistillerparams> setpagedevice