primorske novice K U LT U R A primorske novice k u l t u ra ...zaupal Kosovski državni banki, na...
1
primorske novice št. 221 torek, 23. septembra 2014 KULTURA [email protected] 14 primorske novice št. 221 torek, 23. septembra 2014 KULTURA [email protected] 15 V galeriji Loža so odprli slovensko-avstrijsko razstavo Sledi/Spuren - 7. oktobra bodo v galeriji gostili okroglo mizo Vojna je, žal, še vseprisotna Razstava Sledi/Spuren je pripotovala z Dunaja, se vmes ustavila v Ljubljani, Mariboru in Potrni, ter dela šestih slovenskih in šestih avstrijskih ustvarjalcev postavila na ogled na svoji poslednji postaji, v koprski galeriji Loža. Projekt, ki svojevrstno reflektira sledi, ki so jih pustile tako 1. svetovna vojna kakor vse vojne, ki še divjajo, v nas in po svetu, nadgrajujejo pogovori in okrogle mize. Tako bo 7. oktobra tudi v Kopru. KOPER * Razstava je, ob dragoceni podpori sloven- skega kulturnoinformacij- kega centra Skica, povezala dunajsko galerijo Schleif- mühlgasse 12-14 ter tam- kajšnjo kustosinjo Denise Parizek in Obalne galerije Piran, ki jih je v tej navezi zastopal kustos Vasja Nagy. Pri tem velja omeniti, da je avstrijske ustvarjalce načrtno izbiral slovenski ku- rator, slovenske pa njegova avstrijska kolegica. “Dogovorili smo se, da ob stoti obletnici začetka 1. sve- tovne vojne, soustvarimo projekt, razstavo, ki bi spomnila na ta začetek, na vojno, na obdobje, ki je sle- dilo, na samo zgodovino in se na tak način navezali tudi na spomin, iz česar je vzklil naslov Sledi,” se je na od- prtju v koprski loži spomi- njal Vasja Nagy. Galeriji sta pozimi 2013 objavili natečaj na temo, ki je bila zelo široko zastavlje- na, nanjo pa so se ustvarjalci lahko prijavljali samo z deli, narejenimi iz ali na papirju. “Papir je bil poleg vojne prav tako tema. Bil je obenem medij in tehnika. Morda najpomembnejša rdeča nit razstave je bila tudi pove- zava Avstrija - Slovenija, ki je obenem povezava južne železnice, saj je postavitev potovala ob tej komunika- cijski žili, ki je bila ob svojem nastanku sredi 19. stoletja ena glavnih v Evropi,” je de- jal kustos, in poudaril, da so se ustvarjalci izražali zelo različno, tako iz raznolikih vsebinskih stališč kakor s tehnikami. Na razstavi imamo, de- nimo, tako Soldata Gorana Medjugorca , ki je svojega bojevnika v polni opremi postavil pred enega prepoz- navnih diskontnih trgovin, kakor skulpturo Inlay - cik tik tak, cik cak Eve Petrič, ki je s tradicionalno idrijsko čipko ustvarila figuro, pre- predeno z vzorcem, blago spominjajočim na tračnice. Neposredneje sta se teme lotila Katja Oblak in Julij Borštnik, ki sta iz kašira- nega papirja ustvarila na vi- dez krhko Tračnico - žele- znico, s katero pripovedu- jeta zgodbo “zgodovinskem razvoju železnice ter z njo povezanih hrepenenjih in razočaranjih” . Največ pozornosti pa je pritegnil projekt Ganija Llal- loshija, ustvarjalca kosov- skih korenin, ki živi in us- tvarja v Portorožu. Njegove bankovce za 101 evro je nav- dahnila neodvisnost Kosova, ko se je za trgovanje začela uporabljati evropska valuta, saj takrat lokalna oblast ni bila sposobna vzpostaviti državnih institutov. Na nje- govih bankovcih je domala vse izmišljeno. “Je kombina- cija fikcije in resničnosti,” nam je v Kopru pojasnil Llal- loshi, ki je vlogo izdajatelja zaupal Kosovski državni banki, na sprednjo stran pa natisnil svojo podobo, a je tudi ta konstrukt: gre za montažo slike Lorda Byrona in noše albanskega aristo- krata. “Izmislil sem si svoj denar, ki ga lahko vrednotite sami; za vas je lahko vreden 101 evro, lahko pa več ali manj,” je še pojasnil avtor, ki je poudaril, da je na ban- kovcu resničen zgolj datum razglasitve samostojnosti najmlajše evropske države. A namen razstave, kakor je poudaril Nagy, ni bil zgolj predstavljati umetniška de- la, ki se ukvarjajo s temo vojne. “To so odprte, stare, a obenem vedno aktualne te- me, ki se ponavljajo. Vojna je vedno prisotna, čeprav jo včasih odmislimo. Namen razstave je predvsem ta, da spodbudi med obiskovalci in širše, razmišljanje, kaj te te- me, tej fenomeni, pojavi, v družbi pomenijo in kakšne sledi puščajo za seboj,” pravi kustos. Prav zato razstavo vedno spremljajo različni pogovoru s strokovnjaki, ki z gosti in obiskovalci osvetlju- jejo različne teme, od mo- dernih mej, odvzema člo- vekovega dostojanstva, pre- seljevanja do dediščine prve svetovne vojne. Pogovarjali se bodo kaj- pada tudi v Kopru. “Spraševali se bomo o zgo- dovinskem spominu, ki ga ohranjamo kot družba, kot posamezniki, in o veliki spremembi, ki jo je v tistem času doživelo dojemanje smrti,” je dejala novinarka Saša Petejan, ki bo vodila okroglo mizo 7. oktobra. Opozorila je, da so vojaške žrtve v tistem času prvič do- bile vojaško pokopališče, kar je pomenilo pokop po- sameznikov z imenom in priimkom; Slovenija in del Primorske pa sta zaznamo- vani s tovrstnimi pokopa- lišči. “Ko se spominjamo dogod- kov iz preteklosti, se sprašuje- mo tudi, kdo smo danes ,” je še poudarila Petejanova, ki se ji bodo v pogovoru pri- družili: psihoanalitik iz Trsta Paolo Fonda, zgodovinarka Marta Verginella in Zdravko Likar, predsednik Fundacije Pot miru in eden od po- budnikov ustanovitve Koba- riškega muzeja. MAJA PERTIČ GOMBAČ Priljubljeni pisatelj, kulturni multipraktik-teoretik Miha Mazzini med Bevkovimi Cerkljani Ob izbrisanih smo se predolgo obračali vstran Osrednji gost Bevkovih dni, na katerih je KUD Cerkno minule dni streglo s pisano paleto kulturnih drobtinic, je bil Miha Mazzini. V prvi vrsti kot pisatelj, ki z Bevkom nima veliko skupnega, a si sočasno lahko pripiše podobno priljubljenost in komajda dojemljivo vsestransko rodovitnost. CERKNO * Knjižnico Franceta Bevka so v soboto zvečer do zadnjega kotička napolnili bralci knjig in gle- dalci filmov Mihe Mazzini- ja. Ker se to v teh krajih ne zgodi pogosto, je bilo jasno, da je pisatelj, ki kritično, sočasno hudomušno in, kot radi pridajo - kontroverzno in aktualno, secira našo pol- preteklo zgodovino in vsak- dan, njihov. Priljubljen in tudi zato, kot ga je bilo ra- zumeti, nekako izbrisan iz aktualne kulturne slike Slo- venije. Izbrisana se, navkljub vseslovenskemu “nojevstvu”, bere O dobesednem adminis- trativnem izbrisu, neopra- vičljivi in neopravičeni sra- moti samosvoje Slovenije, piše v svoji zadnji knjigi Iz- brisana. O Zali Jovanović, dekletu, ki se je v Kragujevcu rodila očetu Srbu in mami Slovenki. Zala je rodila pr- vega otroka v ljubljanski po- rodnišnici, ko v njej ugo- tovijo, da ne obstaja. Kot izbrisana torej ne more biti mama otroku. Ker iz svojih razlogov prikriva očeta, mo- ra otrok brez staršev ostati v bolnišnici. Izbrisana Zala se poda v boj zanj. V triler skozi bi- rokratsko, politično, medij- sko pisateljsko in splošno gnojišče. Za Mazzinija, ki ga je seciral v svojih neštetih kolumnah osebno, ga v knji- gi razodeva Zalin ameriški ljubimec. “Dolgo, predolgo sem čakal s to knjigo, a je 22 let po izbrisu prva tovrstna pri nas. Pisatelji, pripeti na državno korito, se ne lote- vajo aktualnih tem. Predo- bro so plačani za to, kar zamolčijo. Odzivi bralcev so dobri. Založba mi je pravkar sporočila, da je prva izdaja prodana. Ali je tako zaradi občutka krivde, ne vem. Dej- stvo je, da smo se ob iz- brisanih predolgo obračali stran,” je povedal Mazzini, ki pravkar pričakuje angleški prevod Izbrisane. Ker je Mazzini, vsaj toliko kot pisatelj, publicist, bloger in antropolog, scenarist, je delo najprej nastalo kot sce- narij za film. “Kratke, udar- ne, a že v glavi izdelane pre- dloge, so osnova večine mo- jih knjig,” je povedal in za scenarij Izbrisane na evrop- skem natečaju s skoraj 400 prijavljenimi dobil drugo najvišje število točk, a doma trčil ob zid. Ne prvič. Po njegovem prvencu, večkrat nagrajeni knjigi Drobtinice, ki so jo leta 1987 natisnili v 54.000 izvodih, je nastal film Operacija Cartier, ki je leta 1992 prejel tudi nagrado CIRCOM za najboljši evrop- ski TV film. Zaman je poskušal s filmom in še čim “Ko smo se s sodelavci z nagrado vrnili na slovensko televizijo, so nas ošteli, kaj se gremo, da imajo sedaj toliko dela z našim filmom. Odtlej so vrata te hiše zame bolj ali manj zaprta. Ti isti ljudje, ki odločajo, pa so še vedno tam,” je povedal Mazzini in podrobno analiziral, zakaj Slovenci ne prenesemo, kaj šele drug drugemu pri- voščimo, uspeha. Nenaza- dnje se je z antropološkim doktoratom posvetil študiji možganov, da bi se ob družbeno-zgodovinski tota- litarni dresuri Slovencev do- kopal do biološko-kemijsko jasnejših odgovorov na vse mogoče zablode. Med Drobtinicami in Iz- brisano je Mazzini objavil 40 knjig (med njimi osem računalniških priročnikov), skoraj polovico v prevodih od ZDA do Poljske. Nagrade je večkrat prejel v tujini ka- kor doma, posnel je precej filmov, preživlja pa se kot računalniški strokovnjak, zaposlen v Telekomu. Ne ta- ko davno nazaj, ko mu je kulturno ministrstvo kot svobodnjaku še plačevalo socialne prispevke, so ga z ministrstva opozorili, naj se ob našiljenem pisanju ven- darle zaveda, kdo mu daje kruh. Na trg prihajata še dve njegovi knjigi. Ena za mulce, druga za vse njegovih besed in misli željne, obe pa za smeh in optimizem. “Če se že borite z značilno sloven- sko depresijo in žalostjo in se vam kot lek ponujajo sa- modestruktivnost, alkohol in humor, izberite slednje- ga,” je svetoval zbranim. Ker so mnogi povedali, da so se z njegovimi knjigami tudi pošteno nasmejali, so kajpada soglašali. Mazzini pa je odšel na svoj čaj, da jih je v nedeljo pred Bevkovo domačijo v Zakojci znova nagovoril. SAŠA DRAGOŠ V Škocjanu filozofsko in literarno obarvan konec septembra Kierkegaard in nove povezave V Škocjanu in nekaterih drugih krajih po Sloveniji so in bodo dnevi od včeraj do nedelje obarvani filozofsko in literarno. Do petka poteka druga Mednarodna filozofska delavnica in konferenca ob 200-letnici Sorena Kierkegaarda , ki ji bo sledil 11. mednarodni festival Revija v reviji. ŠKOCJAN, LJUBLJANA * “Konferenca nadaljuje pro- jekt, ki se je začel lani ob četrtem mednarodnem filo- zofskem simpoziju Miklavža Ocepka v počastitev 200-let- nice Kierkegaardovega roj- stva,” pravi vodja KUD Apo- kalipsa Primož Repar. Konferenca na temo Kako se izogniti totalitarizmu po- trošništva: etika drugosti z zgodovinskega izhodišča bo letos nekoliko krajša, trajala bo tri dni. Predstavili bodo tudi publikacije, ki so izšle v povezavi z lanskoletnim sim- pozijem, med drugim ob- sežen zbornik. “Z vsakokratno temo na- govarjamo naš čas, ker je Kierkegaard filozof, ki izhaja iz konkretne situacije ... Nav- kljub krajši delavnici in kon- ferenci imamo zelo lep obisk, med drugim nas bo ponovno obiskal Abrahim H. Khan iz Kanade, ki je eden največjih strokovnjakov na tem po- dročju,” še pojasnjuje Repar. Letos bo še močnejša vez s Srednjo Evropo, Repar pa na- poveduje tudi nastope šte- vilnih mladih slovenskih fi- lozofov. Konferenca se bo iz Škoc- jana preselila še v Sežano, Štanjel in Ljubljano. Za- ključek bo v Cankarjevem domu. V Škocjanu se bo v petek začel 11. mednarodni festi- val Revija v reviji, ki je v sklopu istoimenskega pro- jekta kulturnih izmenjav med literarnimi revijami in založbami namenjen pred- stavitvam dosežkov in sno- vanju novih povezovanj v mednarodnem prostoru kul- ture, so zapisali v KUD Apo- kalipsa. Podobno kot prejšnja leta se bo festivala udeležilo okoli 50 urednikov, pisateljev, pes- nikov in drugih kulturnih us- tvarjalcev iz 12 držav. “Na festivalu Revija v reviji se vedno predstavljajo do- mači in tuji avtorji, ki v te- kočem letu izidejo pri naši založbi,” pojasnjuje Repar. Letos so predstavljena dela domačih avtorjev: nova pes- niška zbirka Stanislave Re- par Obešanje na zvon, delo Milana Petka - Levokova Slo- venske pisarije, delo Bilke v krogu Aleksandra Peršolje. Predstavili bodo še Antolo- gijo sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji ter najnovejšo šte- vilko revije Apokalipsa. Za glasbeno podlago bosta na festivalu, ki se bo poleg v Škocjanu naselil tudi v Sežani, Lokvi in Štanjelu, po- skrbela slovaški izdelovalec glasbil, interpret in skladatelj Michal Smetanka ter sakso- fonist Tomaž Nedoh . STA Te dni v Škocjanu gostijo dru- go Mednarodno filozofsko delavnico in konferenco ob 200-letnici Sorena Kierke- gaarda Gani Llalloshi je pozornost vzbudil s svojim 101 eurom Soldat Gorana Medjugorca danes brani nakupovalni diskont Foto: Maja Pertič Gombač Foto: Maja Pertič Gombač Miha Mazzini: ““Če se že borite z značilno slovensko depresijo in žalostjo in se vam kot lek ponujajo samodestruktivnost, alkohol in humor, izberite slednjega.” Foto: Saša Dragoš Lokarjeva galerija v novo sezono z umetnostjo hrvaških sosedov Ta nič, ki vzbuja v nas nemir Galerija Društva likovnih umetnikov Severne Primorske v Lokarjevi hiši gosti tri hrvaške slikarje, vse tri iz Pule. Pripadajo srednji oziroma starejši generaciji in našim umetnikom prinašajo stik z istrsko likovno platformo. Bojan Šumonja, Fulvio Juričić in Mladen Milotić. AJDOVŠČINA * Slikar Bojan Šumonja, z diplomo iz kiparstva beneške akademije, je veljal za ene- ga bolj nadarjenih istrskih umet- nikov mlajše generacije, danes ga imajo za intrigantnega. Predstavlja se s ciklom slik iz zadnjih let, na katerih upodablja ovce, pač živali iz lokalnega realnega in kulturološke- ga ambienta, ki pridejo predvsem prav, ko je treba upodobiti vodljivo brezglavo množico. Pred časom jim je dodal še su- perjunake, arhetipe pop kulture 20. stoletja. Verjame, da so edini, ki bi nas lahko spravili iz sedanjega stanja. Fantom, Batman, Spider- man, Superman ... “A to gotovo niso politiki,” je prepričan. Jadran- ko Kosor ironično upodobi v slogu Warholove Marilyn Monroe. Rad dela holograme, portrete politikov, ki se spreminjajo glede na kot pogleda. Meni, da je resnica večplastna. Lani je Šumonja sodeloval na koloniji MMM art v Goriških brdih in z ovcami ovekovečil tudi etiketo vinske steklenice enega od vinar- jev. “Čreda je v nedoločenem pro- storu vzniknila iz teme. Na ta nič zbuja v nas nemir, kar poudarja tudi z dramatičnim chiaroscurom, ki ga dopolnjujeta barvi modre in vijolične. Na ta način prizor po- stane nadrealen in sanjski, ki ga podpira nervozen in vibrirajoč ro- kopis slikarja. Od tod prepričljiv dotik z našim nezavednim, z vso tisto strašljivo votlino, ki jo še ne poznamo in s katero nas nepo- sredno sooča slikar. Na tej točki se na videz jasen motiv in ironična distanca razkrojita in vzdušje po- staja vse bolj strašljivo. Občutek bližine smrti in stik z neznanim, sproža tisto posebno ugodje, ki so ga nekateri kritiki povezali z občut- jem v filmih Davida Lyncha,” je ob lanskem obisku kolonije zanimivo zapisal Vid Lenard. Fulvio Juričić, diplomant za- grebške akademije in danes pro- fessor na puljski Visoki šoli za upo- rabno umetnost in oblikovanje, v Ajdovščino prihaja z belimi sli- kami, na katerih prevladujejo črke. A te, kakor je prepričan, zaradi poneumljanja množičnih medijev in svetovne krize ekonomije in vre- dnot tonejo v belino. Ne prepoz- namo več njihovega pomena, čeprav obstajajo kot intenzivna ko- munikacija vsakogar z vsakim, žal, prepogosta, da bi bila slišana. Mladen Milotić slika že več kot štiri desetletja, njegov opus je raz- nolik in sega od upodobitev ja- drnic, konjev, krajev in aktov do abstraktnih slik, s katerimi se pred- stavlja tokrat. Njegova gradnja slike je precej tektonska, plošče legajo na plošče, vrivajo se posamezne forme, prerašča jih vegetacija, vmes uspejo nastajati prostori. Bar- vna paleta je bogata, največ v rdeče, modrih, rumenih tonih, a nikakor ne pastozna, pač pa gladka, fina, kot bi jo pobrusila in prepihala burja in prežarčilo sonce. “Sama ikonografija izhaja iz odsotnosti v smislu simbolike, ki govori o nečem, kar je minilo in pušča pozitivne sledi v likovnem smislu. Prepletanje takšnih soodnosov tvori vzdušje umetniške prostornosti, ki predsta- vlja prepoznaven Milotičev avtorski pristop,” so zapisali ob razstavi, ki bo na ogled do 3. oktobra. KLAVDIJA FIGELJ Bojan Šumonja je prepričan, da bodo “ovce” lahko rešili zgolj še superjunaki Foto: Maja Pertič Gombač Tračnica iz papirja Katje Oblak in Julija Borštnika
Transcript of primorske novice K U LT U R A primorske novice k u l t u ra ...zaupal Kosovski državni banki, na...
primorske novicešt. 221
torek, 23. septembra 2014K U LT U R Ak u l t u ra @ p r i m o r s k e . s i
14 primorske novicešt. 221torek, 23. septembra 2014 K U LT U R A
k u l t u ra @ p r i m o r s k e . s i15
V galeriji Loža so odprli slovensko-avstrijsko razstavo Sledi/Spuren - 7. oktobra bodo v galeriji gostili okroglo mizo
Vojna je, žal, še vseprisotnaRazstava Sl e d i / Sp u re n je pripotovala z Dunaja,se vmes ustavila v Ljubljani, Mariboru inPotrni, ter dela šestih slovenskih in šestihavstrijskih ustvarjalcev postavila na ogled nasvoji poslednji postaji, v koprski galeriji Loža.Projekt, ki svojevrstno reflektira sledi, ki so jihpustile tako 1. svetovna vojna kakor vse vojne,ki še divjajo, v nas in po svetu, nadgrajujejopogovori in okrogle mize. Tako bo 7. oktobratudi v Kopru.
KO PE R * Razstava je, obdragoceni podpori sloven-skega kulturnoinformacij-kega centra Skica, povezaladunajsko galerijo Schleif-mühlgasse 12-14 ter tam-kajšnjo kustosinjo De n i s ePar izek in Obalne galerijePiran, ki jih je v tej navezizastopal kustos Vasja Nagy.Pri tem velja omeniti, da jeavstrijske ustvarjalcenačrtno izbiral slovenski ku-rator, slovenske pa njegovaavstrijska kolegica.
“Dogovorili smo se, da obstoti obletnici začetka 1. sve-tovne vojne, soustvarimo
projekt, razstavo, ki bispomnila na ta začetek, navojno, na obdobje, ki je sle-dilo, na samo zgodovino inse na tak način navezali tudina spomin, iz česar je vzklilnaslov Sledi,” se je na od-prtju v koprski loži spomi-njal Vasja Nagy.
Galeriji sta pozimi 2013objavili natečaj na temo, kije bila zelo široko zastavlje-na, nanjo pa so se ustvarjalcilahko prijavljali samo z deli,narejenimi iz ali na papirju.“Papir je bil poleg vojne pravtako tema. Bil je obenemmedij in tehnika. Morda
najpomembnejša rdeča nitrazstave je bila tudi pove-zava Avstrija - Slovenija, kije obenem povezava južneželeznice, saj je postavitevpotovala ob tej komunika-cijski žili, ki je bila ob svojemnastanku sredi 19. stoletjaena glavnih v Evropi,” je de-jal kustos, in poudaril, da sose ustvarjalci izražali zelorazlično, tako iz raznolikihvsebinskih stališč kakor stehnikami.
Na razstavi imamo, de-nimo, tako Soldata GoranaMe d j u g o rc a , ki je svojegabojevnika v polni opremipostavil pred enega prepoz-navnih diskontnih trgovin,kakor skulpturo Inlay - ciktik tak, cik cak Eve Petrič, kije s tradicionalno idrijskočipko ustvarila figuro, pre-predeno z vzorcem, blagospominjajočim na tračnice.Neposredneje sta se temelotila Katja Oblak in Ju l i jBo r štnik, ki sta iz kaši ra -nega papirja ustvarila na vi-dez krhko Tračnico - žele-z n i c o, s katero pripovedu-jeta zgodbo “z g o d ov i n s k e mrazvoju železnice ter z njopovezanih hrepenenjih inra zo č a ra n j i h”.
Največ pozornosti pa jepritegnil projekt Ganija Llal-loshija, ustvarjalca kosov-skih korenin, ki živi in us-tvarja v Portorožu. Njegovebankovce za 101 evro je nav-dahnila neodvisnost Kosova,ko se je za trgovanje začelauporabljati evropska valuta,saj takrat lokalna oblast nibila sposobna vzpostavitidržavnih institutov. Na nje-govih bankovcih je domalavse izmišljeno. “Je kombina-cija fikcije in resničnosti,”nam je v Kopru pojasnil Llal-loshi, ki je vlogo izdajateljazaupal Kosovski državnibanki, na sprednjo stran panatisnil svojo podobo, a jetudi ta konstrukt: gre zamontažo slike Lorda Byrona
in noše albanskega aristo-k ra t a . “Izmislil sem si svojdenar, ki ga lahko vrednotitesami; za vas je lahko vreden101 evro, lahko pa več alim a n j,” je še pojasnil avtor, kije poudaril, da je na ban-kovcu resničen zgolj datumrazglasitve samostojnostinajmlajše evropske drža ve.
A namen razstave, kakorje poudaril Nagy, ni bil zgoljpredstavljati umetniška de-la, ki se ukvarjajo s temovojne. “To so odprte, stare, aobenem vedno aktualne te-
me, ki se ponavljajo. Vojna jevedno prisotna, čeprav jovčasih odmislimo. Namenrazstave je predvsem ta, daspodbudi med obiskovalci inširše, razmišljanje, kaj te te-me, tej fenomeni, pojavi, vdružbi pomenijo in kakšnesledi puščajo za seboj,” p ra v ikustos. Prav zato razstavovedno spremljajo različnipogovoru s strokovnjaki, ki zgosti in obiskovalci osvetlju-jejo različne teme, od mo-dernih mej, odvzema člo-vekovega dostojanstva, pre-
seljevanja do dediščine prvesvetovne vojne.
Pogovarjali se bodo kaj-pada tudi v Kopru.“Sp ra ševali se bomo o zgo-dovinskem spominu, ki gaohranjamo kot družba, kotposamezniki, in o velikispremembi, ki jo je v tistemčasu doživelo dojemanjesmr ti,” je dejala novinarkaSa ša Petejan, ki bo vodilaokroglo mizo 7. oktobra.Opozorila je, da so vojaškežrtve v tistem času prvič do-bile vojaško pokopališč e,kar je pomenilo pokop po-sameznikov z imenom inpriimkom; Slovenija in delPrimorske pa sta zaznamo-vani s tovrstnimi pokopa-lišči.
“Ko se spominjamo dogod-kov iz preteklosti, se sprašuje-mo tudi, kdo smo danes ,” ješe poudarila Petejanova, kise ji bodo v pogovoru pri-dr užili: psihoanalitik iz TrstaPaolo Fonda, zgodovinarkaMarta Verginella in ZdravkoL i k a r, predsednik FundacijePot miru in eden od po-budnikov ustanovitve Koba-r iškega muzeja.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
Priljubljeni pisatelj, kulturni multipraktik-teoretik Miha Mazzini med Bevkovimi Cerkljani
Ob izbrisanih smo sepredolgo obračali vstranOsrednji gost Bevkovih dni, na katerih je KUDCerkno minule dni streglo s pisano paletokulturnih drobtinic, je bil Miha Mazzini. V prvivrsti kot pisatelj, ki z Bevkom nima velikoskupnega, a si sočasno lahko pripiše podobnopriljubljenost in komajda dojemljivovsestransko rodovitnost.
CERKNO * KnjižnicoFranceta Bevka so v sobotozvečer do zadnjega kotičkanapolnili bralci knjig in gle-dalci filmov Mihe Mazzini-ja. Ker se to v teh krajih nezgodi pogosto, je bilo jasno,da je pisatelj, ki kritično,sočasno hudomušno in, kotradi pridajo - kontroverznoin aktualno, secira našo pol-preteklo zgodovino in vsak-dan, njihov. Priljubljen intudi zato, kot ga je bilo ra-zumeti, nekako izbrisan izaktualne kulturne slike Slo-ve n i j e.
Izbrisana se,navkljubv s e s l ove n s k e m u“n o j e v s t v u”, bere
O dobesednem adminis-trativnem izbrisu, neopra-vičljivi in neopravičeni sra-moti samosvoje Slovenije,piše v svoji zadnji knjigi Iz -brisana. O Zali Jovanović,dekletu, ki se je v Kragujevcurodila očetu Srbu in mamiSlovenki. Zala je rodila pr-vega otroka v ljubljanski po-ro d n i šnici, ko v njej ugo-
tovijo, da ne obstaja. Kotizbrisana torej ne more bitimama otroku. Ker iz svojihrazlogov prikriva očeta, mo-ra otrok brez staršev ostati vbolnišnici.
Izbrisana Zala se poda vboj zanj. V triler skozi bi-rokratsko, politično, medij-sko pisateljsko in splošnognojišče. Za Mazzinija, ki gaje seciral v svojih neštetihkolumnah osebno, ga v knji-gi razodeva Zalin ameriškil j u b i m e c.
“Dolgo, predolgo semčakal s to knjigo, a je 22 letpo izbrisu prva tovrstna prinas. Pisatelji, pripeti nadržavno korito, se ne lote-vajo aktualnih tem. Predo-bro so plačani za to, karzamolčijo. Odzivi bralcev sodobri. Založba mi je pravkarsporočila, da je prva izdajaprodana. Ali je tako zaradiobčutka krivde, ne vem. Dej-stvo je, da smo se ob iz-brisanih predolgo obračalis t ra n ,” je povedal Mazzini, kipravkar pričakuje angleškiprevod Iz b r i s a n e.
Ker je Mazzini, vsaj tolikokot pisatelj, publicist, bloger
in antropolog, scenarist, jedelo najprej nastalo kot sce-narij za film. “Kratke, udar-ne, a že v glavi izdelane pre-dloge, so osnova večine mo-jih knjig,” je povedal in zascenarij Iz b r i s a n e na evrop-skem natečaju s skoraj 400prijavljenimi dobil drugonajvišje število točk, a domatrčil ob zid. Ne prvič. Ponjegovem prvencu, večkratnagrajeni knjigi D ro b t i n i c e,
ki so jo leta 1987 natisnili v54.000 izvodih, je nastal filmOperacija Cartier, ki je leta1992 prejel tudi nagradoCIRCOM za najboljši evrop-ski TV film.
Zaman je poskušals filmom in še čim
“Ko smo se s sodelavci znagrado vrnili na slovenskotelevizijo, so nas ošteli, kaj se
gremo, da imajo sedaj tolikodela z našim filmom. Odtlejso vrata te hiše zame bolj alimanj zaprta. Ti isti ljudje, kiodločajo, pa so še vednot a m ,” je povedal Mazzini inpodrobno analiziral, zakajSlovenci ne prenesemo, kajšele drug drugemu pri-vo ščimo, uspeha. Nenaza-dnje se je z antropološkimdoktoratom posvetil študijimožganov, da bi se ob
dr užbeno-zgodovinski tota-litarni dresuri Slovencev do-kopal do biološko-kemijskojasnejših odgovorov na vsemogoče zablode.
Med D ro b t i n i c a m i in Iz -brisano je Mazzini objavil 40knjig (med njimi osemra č u n a l n i ških priročnikov),skoraj polovico v prevodihod ZDA do Poljske. Nagradeje večkrat prejel v tujini ka-kor doma, posnel je precejfilmov, preživlja pa se kotra č u n a l n i ški strokovnjak,zaposlen v Telekomu. Ne ta-ko davno nazaj, ko mu jekulturno ministrstvo kotsvobodnjaku še plačevalosocialne prispevke, so ga zministrstva opozorili, naj seob našiljenem pisanju ven-darle zaveda, kdo mu dajekr uh.
Na trg prihajata še dvenjegovi knjigi. Ena za mulce,druga za vse njegovih besedin misli željne, obe pa zasmeh in optimizem. “Če seže borite z značilno sloven-sko depresijo in žalostjo in sevam kot lek ponujajo sa-modestruktivnost, alkoholin humor, izberite slednje-g a ,” je svetoval zbranim.
Ker so mnogi povedali, daso se z njegovimi knjigamitudi pošteno nasmejali, sokajpada soglašali. Mazzinipa je odšel na svoj čaj, da jihje v nedeljo pred Bevkovodomačijo v Zakojci znovanagovoril. SAŠA DRAGOŠ
V Škocjanu filozofsko in literarno obarvan konec septembra
Kierkegaard in nove povezaveV Škocjanu in nekaterih drugih krajih poSloveniji so in bodo dnevi od včeraj do nedeljeobarvani filozofsko in literarno. Do petkapoteka druga Mednarodna filozofska delavnicain konferenca ob 200-letnici SorenaKi e rk e g a a rd a , ki ji bo sledil 11. mednarodnifestival Revija v reviji.
ŠKOCJAN, LJUBLJANA *
“Konferenca nadaljuje pro-jekt, ki se je začel lani občetrtem mednarodnem filo-zofskem simpoziju MiklavžaOcepka v počastitev 200-let-nice Kierkegaardovega roj-s t va ,” pravi vodja KUD Apo-kalipsa Pr imož Re p a r.
Konferenca na temo Ka k ose izogniti totalitarizmu po-
t ro šništva: etika drugosti zzgodovinskega izhodišča boletos nekoliko krajša, trajalabo tri dni. Predstavili bodotudi publikacije, ki so izšle vpovezavi z lanskoletnim sim-pozijem, med drugim ob-sežen zbornik.
“Z vsakokratno temo na-govarjamo naš čas, ker jeKierkegaard filozof, ki izhaja
iz konkretne situacije ... Nav-kljub krajši delavnici in kon-ferenci imamo zelo lep obisk,med drugim nas bo ponovnoobiskal Abrahim H. Khan izKanade, ki je eden največjihstrokovnjakov na tem po-d ro č j u ,” še pojasnjuje Repar.
Letos bo še močnejša vez sSrednjo Evropo, Repar pa na-poveduje tudi nastope šte-vilnih mladih slovenskih fi-l ozo f ov.
Konferenca se bo iz Škoc-jana preselila še v Seža n o,Štanjel in Ljubljano. Za-ključek bo v Cankarjevemdomu.
V Škocjanu se bo v petekzačel 11. mednarodni festi-
val Revija v reviji, ki je vsklopu istoimenskega pro-jekta kulturnih izmenjavmed literarnimi revijami inzaložbami namenjen pred-stavitvam dosežkov in sno-vanju novih povezovanj vmednarodnem prostoru kul-ture, so zapisali v KUD Apo-kalipsa.
Podobno kot prejšnja letase bo festivala udeležilo okoli50 urednikov, pisateljev, pes-nikov in drugih kulturnih us-tvarjalcev iz 12 drža v.
“Na festivalu Revija v revijise vedno predstavljajo do-mači in tuji avtorji, ki v te-kočem letu izidejo pri našizaložb i ,” pojasnjuje Repar.
Letos so predstavljena deladomačih avtorjev: nova pes-niška zbirka Stanislave Re-par Ob e šanje na zvon, deloMilana Petka - Levokova Sl o -venske pisarije, delo Bilke vk ro g u Aleksandra Peršo l j e.Predstavili bodo še An t o l o -gijo sodobne manjšinske inpriseljenske književnosti vSloveniji ter najnovejšo šte-vilko revije Apokalipsa. Zaglasbeno podlago bosta nafestivalu, ki se bo poleg vŠkocjanu naselil tudi vSe žani, Lokvi in Štanjelu, po-skrbela slovaški izdelovalecglasbil, interpret in skladateljMichal Smetanka ter sakso-fonist To m a ž Ne d o h . S TA
Te dni v Škocjanu gostijo dru-go Mednarodno filozofskodelavnico in konferenco ob200-letnici Sorena Kierke-gaarda
Gani Llalloshi je pozornost vzbudil s svojim 101 eurom
Soldat Gorana Medjugorca danes brani nakupovalni diskont
Foto
: Maj
a P
ertič
Gom
bač
Foto
: Maj
a P
ertič
Gom
bač
Miha Mazzini: ““Če se že borite z značilno slovensko depresijo in žalostjo in sevam kot lek ponujajo samodestruktivnost, alkohol in humor, izberites l e d n j e g a .”
Foto
: Saš
a D
rago
š
Lokarjeva galerija v novo sezono z umetnostjo hrvaških sosedov
Ta nič, ki vzbuja v nas nemirGalerija Društva likovnih umetnikov Severne Primorske vLokarjevi hiši gosti tri hrvaške slikarje, vse tri iz Pule.Pripadajo srednji oziroma starejši generaciji in našimumetnikom prinašajo stik z istrsko likovno platformo.Bojan Šumonja, Fulvio Juričić in Mladen Milotić.
A J D OV Š Č I N A * Slikar Bo j a nŠumonja, z diplomo iz kiparstvabeneške akademije, je veljal za ene-ga bolj nadarjenih istrskih umet-nikov mlajše generacije, danes gaimajo za intrigantnega. Predstavljase s ciklom slik iz zadnjih let, nakaterih upodablja ovce, pač živali izlokalnega realnega in kulturološke-ga ambienta, ki pridejo predvsemprav, ko je treba upodobiti vodljivobrezglavo množi c o.
Pred časom jim je dodal še su-perjunake, arhetipe pop kulture20. stoletja. Verjame, da so edini, kibi nas lahko spravili iz sedanjegastanja. Fantom, Batman, Spider-man, Superman ... “A to gotovoniso politiki,” je prepričan. Jadran-ko Kosor ironično upodobi v sloguWarholove Marilyn Monroe. Raddela holograme, portrete politikov,ki se spreminjajo glede na kot
pogleda. Meni, da je resnicave č p l a s t n a .
Lani je Šumonja sodeloval nakoloniji MMM art v Goriških brdihin z ovcami ovekovečil tudi etiketovinske steklenice enega od vinar-jev. “Čreda je v nedoločenem pro-storu vzniknila iz teme. Na ta ničzbuja v nas nemir, kar poudarjatudi z dramatičnim chiaroscurom,ki ga dopolnjujeta barvi modre invijolične. Na ta način prizor po-stane nadrealen in sanjski, ki gapodpira nervozen in vibrirajoč ro-kopis slikarja. Od tod prepričljivdotik z našim nezavednim, z vsotisto strašljivo votlino, ki jo še nepoznamo in s katero nas nepo-sredno sooča slikar. Na tej točki sena videz jasen motiv in ironičnadistanca razkrojita in vzdušje po-staja vse bolj strašljivo. Občutekbližine smrti in stik z neznanim,
s p ro ža tisto posebno ugodje, ki soga nekateri kritiki povezali z občut-jem v filmih Davida Lyncha,” je oblanskem obisku kolonije zanimivozapisal Vid Lenard.
Fulvio Juričić, diplomant za-g re b ške akademije in danes pro-fessor na puljski Visoki šoli za upo-rabno umetnost in oblikovanje, vA j d ov ščino prihaja z belimi sli-kami, na katerih prevladujejo črke.A te, kakor je prepričan, zaradiponeumljanja množičnih medijevin svetovne krize ekonomije in vre-dnot tonejo v belino. Ne prepoz-namo več njihovega pomena,čeprav obstajajo kot intenzivna ko-munikacija vsakogar z vsakim, žal,prepogosta, da bi bila slišana.
Mladen Milotić slika že več kotštiri desetletja, njegov opus je raz-nolik in sega od upodobitev ja-drnic, konjev, krajev in aktov doabstraktnih slik, s katerimi se pred-stavlja tokrat. Njegova gradnja slikeje precej tektonska, plošče legajona plošče, vrivajo se posamezneforme, prerašča jih vegetacija,vmes uspejo nastajati prostori. Bar-vna paleta je bogata, največ v rdeče,
modrih, rumenih tonih, a nikakorne pastozna, pač pa gladka, fina,kot bi jo pobrusila in prepihalaburja in prežarčilo sonce. “Samaikonografija izhaja iz odsotnosti vsmislu simbolike, ki govori o nečem,kar je minilo in pušča pozitivne
sledi v likovnem smislu. Prepletanjetakšnih soodnosov tvori vzdušjeumetniške prostornosti, ki predsta-vlja prepoznaven Milotičev avtorskip r i s t o p,” so zapisali ob razstavi, kibo na ogled do 3. oktobra.
KLAVDIJA FIGELJ
Bojan Šumonja je prepričan, da bodo “ovce” lahko rešili zgolj šesuperjunaki
Foto
: Maj
a P
ertič
Gom
bač
Tračnica iz papirja Katje Oblak in Julija Borštnika
