Post on 23-Mar-2016
description
številka 3 – december 2010
rgannizirano ammostojno čenje
OOOrr gg aa nii zz ii rr aa nn oo SSSaamoo ss tt oo jj nn oo UUUčč ee nn jj ee
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
OSU je brezplačno elektronsko glasilo Središča za
samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča, enoti
Mestne knjižnice Ljubljana. Izhaja praviloma trikrat v
letu, v mesecih april, avgust in december.
Izdajatelj Mestna knjižnica Ljubljana
Središče za samostojno učenje
Kersnikova 2
1000 Ljubljana
01/600 13 22
ssu@mklj.si
www.mklj.si
Avtorske pravice © Vse pravice pridržane.
Prepovedano je reproduciranje in prepis celotne vsebine
ali posameznih delov v katerikoli obliki oziroma na
katerikoli način brez predhodnega pisnega soglasja
izdajatelja.
Dovoljeno pa je za potrebe bralca spletno glasilo
natisniti ali shraniti na svoj računalnik ter posredovati
po elektronski pošti morebitnim zainteresiranim
bralcem.
Uredila Simona Šinko in Alja Verdenik
Lektoriranje Simona Šinko Oblikovanje Simona Šinko Naslovnica Rebeka Rodošek © Fotografije Arhiv MKL
Letnik II, 2010 Številka 3, december
Dostopno na spletnem naslovu www.mklj.si Delovanje SSU sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport RS
Nosilec projekta OSU Andragoški center RS
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
KKKAAAZZZAAALLLOOO
UVODNIK................................................................................................................................. 1
Staro in mlado …................................................................................................................... 1
IZ TEORIJE …........................................................................................................................... 2
Medgeneracijsko učenje........................................................................................................ 2
Akcijsko učenje v medgeneracijskih skupinah ................................................................. 6
… V PRAKSO............................................................................................................................ 9
SSU Novičkar ......................................................................................................................... 9
Nova gradiva ........................................................................................................................ 9
Vabilo na čaj ....................................................................................................................... 10
Angleščina za začetnike...................................................................................................... 10
Udeleženec meseca.............................................................................................................. 10
Uganka meseca ................................................................................................................... 10
Borza znanja med generacijami......................................................................................... 11
V SREDIŠČU: Udeleženci o medgeneracijskem učenju ................................................ 14
Janja Malić ......................................................................................................................... 14
Milena Kunstelj.................................................................................................................. 15
Katja Zupančič ................................................................................................................... 16
REPORTAŽA .......................................................................................................................... 18
Praznični Step by step........................................................................................................ 18
SSU V ŠTEVILKAH............................................................................................................... 19
Na obisku pri nas ............................................................................................................... 19
RAZISKOVALEC................................................................................................................... 20
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
1
UUUVVVOOODDDNNNIIIKKK
SSStttaaarrrooo iiinnn mmmlllaaadddooo ………
Predzadnji večer v iztekajočem se letu 2010.
Staro in mlado leto se srečujeta. Čas, ko smo
po večini prepleteni v prijeten vrtinec
prazničnih voščil, iskrenih želja, lepih
popotnic za prihajajoče leto, toplih stiskov
rok in sladkih daril.
V prazničnem vzdušju v mozaik zadnje
letošnje številke glasila OSU združujem
prispevke, ki smo jih v veselem decembru
pripravljali skupaj. Za ta mozaik
pripravljam zadnji in hkrati tudi prvi
kamenček – vrstice, ki jih pravkar prebirate.
Gora idej, misli, želja, sporočil, vabil,
poudarkov in domislic si v ta mozaik želi.
Rdeča nit, s katero smo povezovali tokratne
prispevke je medgeneracijsko učenje. Berete
lahko o značilnostih medgeneracijskega
učenja, o njegovih ciljih in vplivih ter
pomanjkljivostih. O akcijsko naravnanem
medgeneracijskem učenju v okviru podjetij.
V luči medgeneracijskega učenja se
predstavlja Borza znanja. V Središču se je
Alja Verdenik o medgeneracijskem učenju
pogovarjala s tremi udeleženkami o
njihovem pogledu na medgeneracijsko
učenje. Bralci, ki ste po duši raziskovalci, pa
lahko v tokratnem Raziskovalcu s pomočjo
namigov poiščete geslo, ki je prav tako
odeto v barve rdeče niti. Tudi moj kamenček
je tako obarvan. Razmišljanje o tem, da ne
glede na to, na kateri točki na poti od
zibelke do groba smo, je okrog nas vedno
učenje, nas vodi o tem, kakšno vlogo ima
pri tem medgeneracijsko učenje. Na tej poti
se generacije lahko učimo druga o drugi in
druga od druge in kar je najpomembneje –
učimo se lahko skupaj in tako ustvarjamo
novo znanje in iščemo skupne poti.
In ne glede na to, na kateri točki na poti od
novega leta do silvestrovega smo, vedno je
okrog nas učenje. Mlado leto je čas za nove
izzive. Mrzli zimski dnevi, s katerimi nas
pozdravi, so ravno pravi čas za osvajanje
novih računalniških znanj, obnavljanje
znanja tujih jezikov ali pa izboljšanje
spretnosti tipkanja – ravno pravi razlog, da
se na tej poti ustavitev v Središču za
samostojno učenje v Knjižnici Otona
Župančiča, enoti Mestne knjižnice Ljubljana
– da svoje znanje dopolnite, osvojite novo
ali prebudite staro. Vabljeni, da se nam tudi
v letu 2011 učite pri nas in z nami.
Ker pa ni zime brez rime:
Staro in mlado – vse uči se rado.
Staro in mlado – z roko v roki – novim
izzivom naproti.
Vse dobro v 2011, Simona Šinko □□□
simona.sinko@mklj.si
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
2
IIIZZZ TTTEEEOOORRRIIIJJJEEE ………
MMMeeedddgggeeennneeerrraaaccciiijjjssskkkooo uuučččeeennnjjjeee
V družinah je medgeneracijsko učenje
stoletja predstavljalo priložnostno
prenašanje znanja, veščin, kompetenc, norm
in vrednot med generacijami. Za takšno
učenje je značilno, da stari starši delijo svojo
modrost in izkušnje z mlajšimi člani
družine, ki jih spoštujejo zaradi njihovega
ohranjanja vrednot, kulture in edinstvenosti
družine (Hoff 2007). V sodobnih družbah se
medgeneracijsko učenje ne odvija samo
znotraj družin, ampak pogosto tudi v širšem
socialnem okolju. V tej zvezi posamezni
avtorji (npr. Newman in Hatton‐Yeo 2008)
opozarjajo na pojav nove, nedružinske
paradigme medgeneracijskega učenja, ki je
posledica demografskih, socialnih in
ekonomskih sprememb.
» V sodobnih družbah se medgeneracijsko
učenje ne odvija samo
znotraj družin, ampak
pogosto tudi v širšem
socialnem okolju.«
Prostorska ločenost nuklearne od razširjene
družine vpliva na krčenje priložnosti za
medgeneracijsko učenje in podporo, zaradi
česar postajajo mladi in starejši ranljivi. Vse
več mladih ima redke stike s starejšimi člani
svojih družin, ki bi jim lahko s svojimi
izkušnjami in modrostjo nudili oporo pri
njihovem odraščanju in učenju. Ob vse
redkejših stikih z mlajšimi družinskimi
člani, so tudi stari starši prikrajšani za
neposredno seznanjanje s sodobnimi
družbenimi dogajanji ali z novimi
tehnologijami, za vitalnost in pripadnost,
kar bi jim lahko nudili mlajši, če bi živeli
prostorsko bližje.
Obe skupini izgubljata zanesljivo podporo,
ki jo lahko nudijo družinski člani iz
nasprotnega konca življenjskega
kontinuuma. Raziskovalci in praktiki, ki
proučujejo področja družine, odraščanja,
staranja in izobraževanja ugotavljajo, da je
potrebno ustvariti priložnosti za
medgeneracijsko učenje, ki bi združevale
nebiološko povezane otroke, mladino in
starejše odrasle.
Programe medgeneracijskega učenja bi
lahko označili kot »socialno kolesje, ki
ustvarja smiselno in stalno trajajočo
izmenjavo virov in učenja med starejšimi in
mlajšimi generacijami« (Kaplan 2002).
Newman in Hatton‐Yeo (2008)
medgeneracijske programe učenja
opredelita kot načrtovane dejavnosti, ki
namerno povežejo različne generacije, da
izmenjujejo svoje izkušnje, ki prinašajo
obojestransko korist. Gre torej za
medgeneracijsko delovanje, za celo paleto
načinov sodelovanja mladih in starih in
zagotavljanja pomoči drug za drugega. Cilj
je vzpostavljanje vezi med mladimi in
starejšimi ljudmi z namenom, da bi
pridobila ena ali obe skupini. Lahko gre za
pomoč mladih starim, starih mladim ali pa
za vzajemno pomoč oz. učenje. Pri
medgeneracijskem učenju gre pravzaprav
več kot le za izobraževalne programe, gre za
vrednotenje uresničevanja socialne politike
in premislek o tem, kako načrtujemo
delovanje temeljih institucij.
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
3
»Gre torej za
medgeneracijsko
delovanje, za celo
paleto načinov
sodelovanja mladih in
starih in zagotavljanja
pomoči drug za
drugega.«
Programi medgeneracijskega učenja lahko
nastajajo v različnih institucijah in v širokem
spektru različnih oblik, npr. v šolah,
skupnostnih organizacijah, knjižnicah,
bolnicah in drugje. Še posebno v šolah od
sedemdesetih let prejšnjega stoletja nastaja
veliko medgeneracijskih programov; če je
šlo sprva za posamezne primere, pa se za te
dejavnosti zdaj odločajo cela okrožja ali celo
cela mesta, pri tem pa poudarjajo, da je
medgeneracijsko vključevanje pomembno
pedagoško orodje (Kaplan 2002).
Če je tradicionalno poučevanje in učenje v
različnih oblikah družbenega življenja (v
družini, šoli, društvih, knjižnicah, galerijah,
na delovnem mestu) pretežno naravnano
tako, da se mladi učijo od starejših, pa
temelji medgeneracijsko učenje na
vzajemnosti in sodelovanju, ki je lahko
različno intenzivno. Medgeneracijsko
sodelovanje in izobraževanje namreč lahko
poteka na več ravneh, to pomeni, da se med
generacijami spletajo različno globoke vezi.
Kaplan (2002) medgeneracijske programe
uvršča na kontinuum medgeneracijske
vključenosti – od iniciativ, ki ne zahtevajo
neposrednega stika med starostnimi
skupinami do iniciativ, ki spodbujajo
intenzivni stik in stalne ter trajajoče
možnosti za zaupnost.
Vsaka od ravni ima svoj smisel in svojo
vlogo v programih medgeneracijskega
izobraževanja, pomembno pa je, da se
dejavnosti, ki spodbujajo različno vpletenost
generacij, dopolnjujejo in prepletajo.
Medgeneracijski izobraževalni programi
imajo vpliv tako na udeležence programov
kot tudi na okolje oz. lokalno skupnost.
MacCallum in sodelavci (2006) so analizirali
učinke 120‐ih medgeneracijskih programov
in rezultati analize so dejansko pokazali
različne prednosti in koristi
medgeneracijske izmenjave tako za
posameznike kot za skupnost. Mladi na
podlagi sodelovanja v medgeneracijskih
programih pridobivajo znanje in veščine, si
oblikuje stališča do staranja in starejših ljudi,
se emocionalno razvijajo itd. Učijo se
upoštevati osebne izkušnje, učijo se
skupinskega dela, pa tudi o preteklosti kot
načinu življenja, ki traja in se na nek način
ponavlja (Kaplan 2002). Pri otrocih in
mladostnikih se povečuje občutek lastne
vrednosti in samospoštovanja, manjši je
občutek osamljenosti in izolacije, povečuje
se občutek družbene odgovornosti,
optimizma, poleg tega pa bolje razumejo
vrednost vseživljenjskega učenja.
»Medgeneracijski
izobraževalni
programi imajo vpliv
tako na udeležence
programov kot tudi na
okolje oz. lokalno
skupnost.«
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
4
Goff (2004) je ugotovil, da so mlajši
udeleženci medgeneracijskega učenja razvili
sposobnost empatije, ustvarjalnost,
iniciativnost in odprtost, pokazali pa so tudi
večjo pripravljenost za vključitev v
alternativne prostočasne dejavnosti pri
soočanju s problemi kot so zloraba drog,
nasilje in nesocialno vedenje. Pri vsem tem
pa raziskave kažejo, da je zelo pomembno,
kako so te dejavnosti organizirane in kako
intenzivno so mladi vključeni v dejavnosti.
Medgeneracijski programi učenja pozitivno
vplivajo tudi na starejše ljudi. Pomemben je
vpliv na zdravje in raven dejavnosti
starejših, na stališča do mladih ljudi,
programi vplivajo na razmislek o samem
sebi in posledično na izboljšanje življenjskih
okoliščin. Raziskovalci so ugotovili, da so se
pri starejših udeležencih medgeneracijskih
programov opazno zmanjšali simptomi
depresije, skrčil se je čas gledanja televizije,
hkrati pa se je povečala njihova mobilnost in
spretnost za reševanje problemov. Starejši
udeleženci programov so poročali tudi o
povečanem občutku lastne vrednosti,
izhodu iz osamljenosti, ponovni vključitvi v
življenje skupnosti, izboljšanju spomina in
kognitivnih spretnosti, prijateljstvu z
mlajšimi osebami, odkrivanju različnosti,
prenašanju tradicije in kulture, povečanju
motivacije, razvijanju socialnih veščin ter o
uporabi novih tehnologij. Poleg tega so
starejši odrasli zaznali spoštovanje in
priznavanje njihovih prispevkov v
skupnosti ter upoštevanje njihovih preteklih
izkušenj in dosežkov.
Cilj mnogih medgeneracijskih programov
pa prvenstveno niso niti potrebe mladih niti
potrebe starih ljudi, temveč izboljšanje
kakovosti skupnostnega življenja. Številni
medgeneracijski programi so nastali, da bi
ohranili lokalno zgodovino, ustvarjali
ljudsko umetnost in kulturo, spodbujali skrb
za čisto okolje (npr. recikliranje, zbiranje
odpadkov, ipd.) ali da bi spodbujali
skupnostno učenje (Kaplan 2002). Nekateri
medgeneracijski programi imajo za izrecen
cilj skupno reševanje težav skupnosti in
prizadevanje za spremembe v skupnosti.
Učinki so vidni pri različnih vidikih
skupnostnega življenja in se kažejo v
prevzemanju odgovornosti članov
skupnosti iz različnih generacij,
zmanjševanju stereotipov, obnavljanju
stikov med sosedi in sorodniki, spodbujanju
socialne kohezije in vzpostavljanju bolj
inkluzivne družbe, zmanjševanju pritiskov
na starše, oblikovanju socialnih omrežij in
krepitvi vezi v skupnosti, oblikovanju,
razvijanju prostovoljskega dela, itd.
Udeleženci se učijo, da so generacije med
seboj povezane in da imajo mladi in stari
skupno skrb za kakovost življenja v njihovi
skupnosti.
»Cilj mnogih medgeneracijskih programov
pa prvenstveno niso
niti potrebe mladih niti
potrebe starih ljudi,
temveč izboljšanje
kakovosti
skupnostnega
življenja.«
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
5
Kljub mnogim pozitivnim primerom
medgeneracijskega učenja in sodelovanja pa
je potrebno vpliv programov obravnavati
kritično in z razmislekom. Obstajajo namreč
velika pričakovanja, da bodo imeli
medgeneracijski programi izstopajoče
pozitivne učinke na življenje otrok, mladine
in odraslih.
Raziskovalci pa ob tem ugotavljajo, da
obstaja veliko ovir za sistematični razvoj
medgeneracijskih programov, npr.
tradicionalna starostna segregacija
udeležencev v učnih skupinah, pomanjkanje
sodelovanja med finančnimi viri na lokalni
in nacionalni ravni, neustrezna vpetost
programov v obstoječi sistem služb,
pomanjkljiv sistem ugotavljanja in
izmenjave izkušenj in dobre prakse (Kaplan
2002), če naštejemo samo nekatere.
Tudi v Sloveniji bo potrebno raziskati
potrebe in možnosti za medgeneracijsko
izobraževanje v različnih organizacijah v
skupnosti. Pogosto obstaja razkorak med
obljubami in prakso, med željami in
možnostmi. Za vpeljevanje možnosti
medgeneracijskega izobraževanja v Sloveniji
bo potrebno narediti še veliko – vplivati na
spreminjanje javnega mnenja o potrebnosti
medgeneracijskih programov, torej
ozaveščati javnost, vplivati na spremembe
šolske politike, zagotavljati možnosti za
podporo učiteljev pri razvijanju
medgeneracijskih programov, vzpostavljati
mehanizme za vključevanje starejših –
prostovoljcev v šolsko delo in delo v
skupnosti, in mnogo drugega.
Literatura:
Goff, K. (2004). Senior to senior:
Living lessons. Educational
Gerontology, 30, str. 205–217.
Hoff, A. (2007). Intergenerational
Learning as an Adaptation Strategy
in Ageing Knowledge Societies. V:
European Commission: Education,
Employment, Europe. Warsaw:
National Contact Point for Research
Programmes of the European Union,
str. 126–129.
Kaplan, M. S. (2002).
Intergenerational programs in
Schools: Considerations of Form and
Function. International Review of
Education, 48 (5), str. 305–334.
Research Programmes of the
European Union, str. 126–129.
MacCallum, J., Palmer, D., Wright,
P., Cumming‐Potvin, W., Northcote,
J., Booker, M., Tero, C. (2006).
Community building through
intergenerational exchange
programs. Australian Government
Department of Families, Community
Services and Indigenous Affairs:
National Youth Affairs Research
Scheme.
Newman, S., Hatton‐Yeo, A. (2008).
Intergenerational Learning and the
Contributions of Older People.
Ageing Horizons, št. 8, str. 31–39.
Sabina Jelenc Krašovec in Sonja Kump □□□
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani,
Oddelek za pedagogiko in andragogiko
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
6
AAAkkkccciiijjjssskkkooo uuučččeeennnjjjeee vvv mmmeeedddgggeeennneeerrraaaccciiijjjssskkkiiihhh ssskkkuuupppiiinnnaaahhh
Oblike učenja so raznovrstne. Mnogo je
neformalnih oblik. Včasih se udeležujemo
izobraževalnih programov, ki so
pripravljeni v podjetju ali v kaki
izobraževalni organizaciji. Programi, ki so
posebej načrtovani in izvedeni kot
izobraževanje, so namenjeni razvijanju
znanja, ki ga posameznik potrebuje glede na
zahteve delovnega mesta ali glede na
potrebe v lokalnem okolju ali glede na
jezikovne potrebe zaradi potovanja,
trgovanja … Neformalnih programov
imamo veliko in tudi razmeroma hitro
nastajajo. Toda nastanejo tedaj, ko se v
okolju pokaže potreba. Pokazati pa se mora
potreba. To pomeni, da opazimo nek
primanjkljaj glede na uveljavljene
standarde. Ugotoviti moramo, da nekdo
nekaj ne zna in pripraviti program, kjer bo
razvil ustrezno veščino, spretnost, znanje. V
času hitrih sprememb pa ni dovolj, če z
izobraževanjem le odgovarjamo na potrebe,
ki nastanejo ob zaznavanju primanjkljajev.
Ko zaznamo primanjkljaj, je konkurenca že
korak pred nami.
Učenje postaja vedno bolj del našega
vsakdanjega življenja. Povezano je z
drugimi dejavnostmi, ki jih ljudje
opravljamo vsak dan. Pri tem ne govorimo
le o izkustvenem učenju, kjer se nekaj
naučimo ob izkušnji. Učenje ob izkušnjah je
vedno potekalo. Ko so se ljudje pred dvesto
leti srečali z novim orodjem, so se ga naučili
uporabljati in so ga uporabljali do konca
življenja. V sodobnem času govorimo o
kulturi učenja, ki vključuje učenje kot način
življenja, saj so spremembe tako hitre, da se
mora posameznik nenehno prilagajati.
Novo orodje se ne pojavi enkrat v dvajsetih
letih, novo orodje se pojavi vsako leto ali
vsak mesec. Nove računalniške programe in
telefone srečamo vsakih nekaj mesecev,
razvoj virtualnega sveta ponuja nove oblike
zabave, ki jo lahko izkoriščamo, če se znamo
priključiti v virtualni svet. Poleg orodij se
spreminjajo tudi odnosi med ljudmi, načini
komuniciranja, načini razmišljanja,
čustvovanja, odnos do bolezni, starosti …
Spreminja se okolje, v katerem živimo. Ena
od velikih sprememb je daljšanje življenjske
dobe. Vsi lahko opazimo, kako ljudje dlje
živimo in se soočamo z več generacijami v
družini in na delovnem mestu. Dodani čas
življenjem omogoča, da ga napolnimo z
novimi vsebinami, ki so koristne za
posameznika in za okolje. Omogoča tudi
druženje različnih generacij v skupnem
ustvarjanju.
Vedno bolj pomembno postaja, da smo
ljudje vključeni v skupine, ki se nenehno
učijo. Zaposleni morajo biti hitro
pripravljeni spremeniti svoj program dela.
Še več: nenehno morajo gojiti ustvarjalnost
pri delu, negovati refleksivne pristope, da bi
izboljševali svoje izdelke, storitve, da bi
razvijali nove programe. Nenehno učenje
prinaša s seboj izziv za organizacijsko
kulturo. Če se je pred petdesetimi leti
posameznik zaposlil, je lahko pričakoval, da
se bo neformalno izobraževal v podjetju
enkrat letno ali enkrat mesečno. Podjetja so
imela svoje izobraževalne centre.
»Vsi lahko opazimo,
kako ljudje dlje živimo
in se soočamo z več
generacijami v družini
in na delovnem mestu.«
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
7
Železničarji so, denimo, imeli izobraževanja
vsak mesec, ko so šli za eno dopoldne »v
šolo«, kjer so jih seznanili z novostmi.
Tovarne so izobraževale za uporabo novih
strojev. Sodobni pristopi k učenju pa ne
sledijo le modelu kompenzacije nekega
ugotovljenega primanjkljaja, temveč sledijo
modelu refleksivne organizacije, ki
spodbuja vse zaposlene, da razvijajo
»intelektualni«, »socialni« in »kulturni
kapital« in da nenehno inovirajo svojo
prakso. Pri tem je zelo pomembno, da drug
z drugim sodelujejo, da prihaja do pretoka
znanja med različnimi področji in različnimi
generacijami. Med drugim se tako razvija
medgeneracijsko učenje.
Kaj lahko starejši naučijo mlajše ali bolje:
kako se lahko učijo skupaj?
Medgeneracijski programi so strukturirani
na različne načine. Starejši so lahko mentorji
mlajšim (npr. pripravnikom), mlajši so
lahko mentorji starejšim (npr. ob uvajanju
informacijske tehnologije), mlajši in starejši
delujejo v medgeneracijskih skupinah pri
reševanju skupnih problemov. Ena od
učinkovitih strategij medgeneracijskega
učenja so tudi skupine za akcijsko učenje.
Akcijsko učenje je model, ki se je začel
razvijati po drugi svetovni vojni in ga
uporabljajo v večjih podjetjih, kot so Nokia,
Samsung, General Motors … Model
uporabljajo tudi v društvih in lokalnih
organizacijah. Ko govorimo o akcijskem
učenju, nimamo v mislih le učenja za
reševanje konkretnega problema, kot je
lahko primer projektnega učenja, temveč
gre za strateško naravnanost v neki
organizaciji ali okolju. Akcijsko učenje je
sestavni del koncepta »refleksivne
organizacije«.
S staranjem prebivalstva se je model
akcijskega učenja začel povezovati s
koncepti medgeneracijskega učenja, tako da
nastajajo novi modeli.
Akcijsko učenje za medgeneracijske skupine
je dinamični proces, ki vključuje približno
osem ljudi različnih starosti. Pogosto
srečamo strokovnjake tik pred upokojitvijo
ali že upokojene in mlajše zaposlene, ki
ustvarijo dvogeneracijsko skupino. Skupina
ima lahko svojega mentorja (learning
coach), ki vodi skupino, lahko pa so srečanja
bolj fleksibilna, kot jih sproti določajo sami
udeleženci. V medgeneracijski skupini je
ustvarjeno okolje, ki spodbuja, da
posamezniki izstopijo iz konvencionalnih
prepričanj, povezanih z njihovo
generacijsko pripadnostjo. Izstopijo iz
okvirja nekega znanja, vzpostavijo refleksijo
o prevladujočih miselnih vzorcih in na ta
način razvijajo nove poglede. V tem procesu
ne gre le za pridobivanje novega znanja,
temveč tudi za zamenjavo starih prepričanj.
Med učenjem se »poslovijo« od kulturnih
restrikcij, konformizmov. Proces sestavlja
zapuščanje starih vzorcev in oblikovanje
novih. Združeno je »raz‐učiti se« ali
dekonstrukcija mentalnih shem in »na‐učiti
se« ali z drugimi besedami konstrukcija
novih mentalnih shem. Človek nadomešča
zastarele vzorce z novimi, ki jih oblikuje v
medgeneracijski skupini. Na tak način se
oblikuje kultura skupnosti, medsebojnega
sprejemanja. Slednje je del »socialnega
kapitala«, ki postaja vedno pomembnejši. Po
evforiji ob hitrem tehnološkem napredku in
prepričanju, da bo z novimi informacijami
vse z lahkoto obvladljivo, je prišlo
spoznanje, da je potrebno védenje
oplemenititi tudi z etičnim odločanjem in
zavzetostjo, z delovanjem v skupnosti.
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
8
»Medgeneracijsko
akcijsko učenje je
ugodno okolje za
razvoj kompetenc …«
Medgeneracijsko akcijsko učenje je ugodno
okolje za razvoj kompetenc, ki jih
razumemo kot konstrukt vedenja,
motiviranosti, volje, zmožnosti, da z
vedenjem deluje v praksi. Ugodno je tudi za
prenos tihega znanja. Znanje lahko
razdelimo na t. i. kodirano znanje in
nekodirano znanje ali z drugimi besedami:
eksplicitno in implicitno znanje. Kodirano
znanje je tiste vrste znanje, ki ga lahko takoj
pripravimo za prenos. To so sklopi vedenja,
veščin, ki jih lahko prenesemo s pomočjo
organiziranih izobraževalnih programov.
Spoznanja lahko pripravimo v obliki zapisa
na spletni strani, v reviji ipd. Nekodirano ali
implicitno znanje pa je tisto znanje, ki ga ne
moremo hitro pripraviti za prenos, ker je
povezano z osebnimi izkušnjami in
vrednotami. Implicitno znanje je del
organizacijske kulture in se prenaša z
delovanjem ter druženjem. Potrebujemo
suportivno okolje, da se menjava znanja
zgodi.
»Medgeneracijske skupine, kjer so vključeni
starejši in mlajši, ki
tvorijo odnos stari
starši – vnuki,
predstavljajo tako
okolje, kjer se lahko
razvije zaupanje,
občutek pripadnosti,
kreativnost.«
Medgeneracijske skupine, kjer so vključeni
starejši in mlajši, ki tvorijo odnos stari starši
– vnuki, predstavljajo tako okolje, kjer se
lahko razvije zaupanje, občutek pripadnosti,
kreativnost. Starejši morajo biti pripravljeni
in zmožni, da znanje prenesejo in hkrati
morajo biti mlajši pripravljeni, da znanje
sprejmejo. Med zaporednimi generacijami,
kjer so odnosi starši – otroci, je pogosto
razvita tekmovalnost in zavist. Mlajši
prevzemajo vlogo starejših, zasedajo njihova
mesta in starejši ne sprejemajo tega najbolj
lagodno ...
Pri ne‐stičnih generacijah je manj možnosti
za tak občutek in več za občutek
povezanosti. V taki povezanosti so lahko
zelo ustvarjalni. Medgeneracijske skupine
uporabljajo akcijsko učenje pri soočanju s
kompleksnimi izzivi, ko ne obstajajo
standardne rešitve. To ni tip učenja, ki
odgovarja na rutinske probleme, ki jih že
znajo razrešiti, temveč je učenje, s katerim
premislijo svojo prakso in iščejo nove
rešitve. Naj zaključimo opis s primerom iz
prakse. Na Univerzi v Torinu so oblikovali
medgeneracijsko skupino mladih
doktorskih študentov kemije z upokojenimi
strokovnjaki iz kemijske industrije. Pri
opazovanju njihovega dela se je prav
metoda akcijskega učenja izkazala kot zelo
učinkovita.
Nives Ličen □□□
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani,
Oddelek za pedagogiko in andragogiko
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
9
……… VVV PPPRRRAAAKKKSSSOOO
SSSSSSUUU NNNooovvviiičččkkkaaarrr
NNoovvaa ggrraaddiivvaa
Miklavž, Božiček in Dedek Mraz so se v
letošnjem letu zelo izkazali – v mesecu
januarju bomo v Središču za samostojno
učenje tako izdatno dopolnili zalogo
gradiva namenjenega samostojnemu učenju.
Pri tem sta njim finančno pomagala Center
za permanentno izobraževanje Cene Štupar
in Mestna občina Ljubljana. Od približno
trideset novih gradiv tokrat izpostavljamo
štiri najzanimivejša:
2. Za učenje španskega jezika –
petstopenjski interaktivni tečaj španskega
jezika serije Rosetta stone, ki temelji na ʺfull
immersionʺ tehniki učenja, kar pomeni, da
ni prevodov in razlaganja slovničnih pravil
ampak se jezika učimo s pomočjo asociacij
slik.
1. Za vse tiste, ki želite izboljšati svoje
znanje angleščine ‐ interaktivni tečaj
poslovne angleščine EuroPlus+ Business
English ter štiristopenjski tečaj splošne
angleščine EuroPLUS+ Reward. Prvi je
namenjen vsem, ki si želite izboljšati znanje
angleščine v povezavi z resničnimi
poslovnimi okoliščinami, saj zajema
besedišče in situacije, s katerimi se
srečujemo v poslovnem svetu, drugi pa za
pridobitev splošnega znanja angleškega
jezika do maturitetne ravni. Interaktivnost
obeh gradiv je dobra garancija za zanimivo
in učinkovito učenje.
3. Za vse, ki bi radi spoznali slovenski
znakovni jezik pa smo za učenje izbrali
Multimedijski praktični slovar slovenskega
znakovnega jezika gluhih ter gradivo
Naučimo se slovenskega znakovnega jezika
1 in Slikovni slovar slovenskega
znakovnega jezika.
Pohitite in preizkusite gradiva prvi.
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
10
VVaabbiilloo nnaa ččaajj
Vabimo vas, da se nam v sredo, 19. 1. 2011
pridružite na čajanki ob dnevu odprtih vrat
Središča za samostojno učenje v Mestni
knjižnici Ljubljana. Družili se bomo tisti, ki
se samostojno učimo in tisti, ki bi to še
želeli.
O samostojnem učenju boste med
sproščenim klepetom iz prve roke izvedeli
vse, kar vas zanima, sami pa boste lahko
tudi preizkusili učna gradiva.
Pričakujemo vas med 15.00 in 19.00 uro v 1.
nadstropju MKL; Knjižnice Otona
Župančiča.
Vljudno vabljeni. Veselimo se vašega
obiska!
AAnngglleeššččiinnaa zzaa zzaaččeettnniikkee V januarju bomo začeli z novim ciklom
brezplačnih delavnic začetne angleščine.
Namenjene so vsem udeležencem in
udeleženkam Središča za samostojno učenje,
ki želijo dopolniti znanje samostojnega
učenja angleščine. Srečanja bodo potekala
vsak 2. in 4. torek v mesecu ob 17. uri v
multimedijski sobi.
Za podrobnejše informacije nas lahko
pokličete na telefonsko številko 01 600 13 22
ali pišite na ssu@mklj.si. Število udeležencev
oziroma udeleženk je omejeno, zato je
potrebna vsakokratna predhodna prijava.
UUddeelleežžeenneecc mmeesseeccaa
Med aktivnimi udeleženi samostojnega
učenja tudi v letošnjem letu vsak mesec
izberemo najbolj aktivnega, ki si prisluži
naziv udeleženec meseca. Naziv udeleženec
meseca si prisluži tisti, ki v določenem
mesecu opravi največ ur samostojnega
učenja. V septembru je ta naziv pripadel
Jasminki Torbica, v oktobru Antonu
Korelec, v novembru pa Janji Malić.
Udeležencem meseca prejmejo simbolično
nagrado.
Pridružite se nam pri samostojnem učenju,
nabirajte znanje in morda boste ravno vi
naslednji Udeleženec meseca.
UUggaannkkaa mmeesseeccaa
Od septembra do decembra je bil žreb
naklonjen naslednjim reševalcem mesečne
uganke, ki so si prislužili knjižno nagrado:
Tadeja Horvat (v septembru),
Grega Malahovski (v oktobru) in
Milena Poglajen (v novembru).
Nagrajencem še enkrat čestitamo, vse ki
vam sreča tokrat ni bila naklonjena, pa
vabimo k nadaljnjemu sodelovanju!
Novičke zbrali Simona Šinko in Alja
Verdenik. □□□
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
11
BBBooorrrzzzaaa zzznnnaaannnjjjaaa mmmeeeddd gggeeennneeerrraaaccciiijjjaaammmiii
? Mogoče bruhanja ognja ali igranja na
itre ali orglice?Najnovejših tehnik digitalne
n
sti prenašanja
nanja od starejših generacij k mlajšim in od
Le
ta 1992 v sklopu središča za
ospeševanje izobraževanja odraslih na
Andragoškem centru Slovenije kot poskusni
projekt na področju povezovanja
neformalnih oblik učenja in izobraževanja
odraslih. Od konca leta 1993 je vključena v
ponudbo Knjižnice Otona Župančiča in je
uporabnikom na voljo v prostorih Mestne
knjižnice Ljubljana na Kersnikovi 2. Danes
deluje v Sloveniji že deset uspešnih borz
znanja, poleg osrednje v Ljubljani ima Borza
zna BI,
Novem mestu n Izoli v Mestni
njižnici, Škofji Loki na Freisingu ter na
, v Celju,
ostojni, Novi Gorici in Murski Soboti.
Bi se radi naučili prekrivanja streh s slamo?
Peke domačega kruha? Poslikave telesa? Pletenja
različnih izdelkov z slame? Klekljanja idrijske
čiške? Kuhanja po receptih naših babic in
prababic
c
fotografije ali z ačilnosti fotovoltaičnih
sistemov?
Borza znanja je ena od možno
z
mlajših k starejšim. Nastala je po idejni
zasnovi ameriške ustanove The arning
Exchange le
p
nja enote še v Mariboru na DO
a RIC,
k
ljudskih univerzah na Ptuju
P
Slovenska mesta z Borzo znanja
in
ovpraševanja za vse generacije 24 ur na
365 dni na leto
pletni strani
.b a.si.
d
širjenje kulture vseživljenjskosti
Borza znanja pa ni samo v teh mestih – je
tudi pri vas doma. Ponudba
p
dan, 7 dni na teden in
dosegljivi na s
www orzaznanj
Borza znanja je informacijsko središče, v
katerem zbirajo, urejajo in posredujejo
informacije o posameznikih, ki ponujajo ali
iščejo znanje. ʺMenjaj znanje, ne sanjeʺ je
geslo projekta permanentnega in
neformalnega izobraževanja, ʺučeče se
družbeʺ in spoznanja, a se učimo vsi,
mladi in stari, vse življenje in povsod. Borza
znanja s svojim delovanjem pozitivno
vpliva na
učenja.
Borza znanja na Študentski areni 2010
ualnim
porabnikom vseh starosti, ki si v različnih
oblikah
združevanja izmenjujejo z
informacije. Slednje prispeva k osebni ali
klicni uveljavitvi članov. Anita Šefer ‐
aca, članica Borze znanja, ki svoje znanje
eli z vsemi generacijami ‐ ljubiteljska
slikarka, ki piše tudi pravljice, črtice, svojo
Dejavnost Borze znanja je neprofitna,
namenjena pa je predvsem individ
u
prostovoljnega in neformalnega
nanja in
po
M
d
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
12
izkušnjo z Borzo znanja opisuje: ʺBorza
znanja mi ni omogočila le posredovanja
svojega znanja na tak ali drugačen način,
več
n
v kot
pač pa tudi spoznavanje novih ljudi. Z
veseljem vedno znova ugotavljam, da sem si
preko nje pridobila tudi nove prijateljice in
prijatelje,ʺ je dejala.
»S pomočjo Borze
znanja v Sloveniji si
več kot 15.000 ljudi
izmenjuje znanja z
kot sto različnih
področij.«
V informacijska središča Borze znanja je
vključenih več kot 15.000 ljudi, ki si
izmenjujejo znanja z več kot sto različ ih
področij. Doslej so zabeležili 8.633 ponudb
znanja in eč 16.728 povpraševanj po
različnih znanjih, med ponudniki in iskalci
znanj pa so vzpostavili skoraj 36.915 učnih
povezav. Mnogo od teh povezav in menjav
je teklo med različnimi člani iz različnih
generacij.
Mlada udeleženka spoznava kaligrafijo
Menimo, da bi profitna dejavnost zožila
krog zainteresiranih, ki se sedaj z veseljem
in pogosto obračajo na Borzo znanja, še
lasti pa tiste posameznike, ki imajo zelo
ar
kak
i
o z ali
a
rej do storitev Borze znanja?
biščite ali pokličite najbližjo enoto Borze
znanja, kjer vas bomo povprašali po nekaj
osnovnih podatkih, vi pa man boste zaupali
svoje želje po znanju, informacijah ali
spretnostih. Na Borzi znanja bomo preverili
dosegljivost iskanih znanj v informacijski
bazi in vam posredovali morebitne kontakte
članov, ki znanja ponujajo oziroma iščejo. V
kolikor v informacijski bazi ne bo na voljo
ustreznih znanj, se bomo potrudili in jih
poskusili najti s pomočjo oglaševanja v
sredstvih javnega obveščanja. Več
inf te
di na naši spletni strani
z
redka in cenjena znanja, kot so na primer
nekatere st e, domače in umetne obrti,
redka strokovna znanja ter znanja o
najrazličnejših prostočasnih dejavnostih,
namenjenih izboljšanju ovosti
vsakdanjega življenja.
Člani Borze znanja ne potrebujejo formalnih
dokazil o izobrazbi, o nač nu medsebojne
izmenjave znanj in informacij ter obliki in
načinu oddolžitve (brezplačno, za plačilo, v
zamen a znanje kako drugače) pa se
dogovorijo sami med seboj. Na borzi čl ne
prosijo le za povratno informacijo o
vzpostavljenem kontaktu in izmenjavi
uslug.
Kako to
O
ormacij o Borzi znanja lahko prebere
tu
www.borzaznanja.si.
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
13
»Kaj vam ponuja
Borza znanja?
• Če se želite nečesa
naučiti: podatke o
ljudeh, ki vas lahko
to naučijo.
• Če želite s svojim
i
drugim: podatke o l
vaše znanje
• Če želite sodelova
podatke o ljudeh, ki
podobne aktivn
anje na platno
znanje o polstenju
izdelava nakita‐kristali
znanje solo petja
izdelovanje »doužnjaka« izdelkov iz
slame
lepopisje‐kaligrafija
znanje idrijske čipke
enih
tovanju
izdelavi aranžmajev iz suhega cvetja
znanjem pomagat
judeh, ki potrebujejo
in izkušnje.
ti v kakšni dejavnosti:
se zanimajo za
osti.«
Med trenutno najbolj aktualno ponudbo
znanj sodijo:
krotenje indijskih pitonov in udavov
bruhanje ognja, ležanje na žebljih in
hoja po steklu
znanje ruščine
znanje grafologije
klasične masaže TUI‐NA
igranje tamburice in mandoline
slik
Povprašujete pa po:
tehniki hitrega branja
znanju procesov stohastike
diatonični harmoniki
rešilje vezenju
igranju na blok flavto
družb plesih
ekološkem kme
trebušni govorici
montaži sončnih kolektorjev
Informacije o učnih ponudbah in
povpraševanjih:
‐ na www.borzaznanja.si
‐ osebno na vaši najbližji Borzi znanja.
Edita Flegar □□□
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
14
VVV SSSRRREEEDDDIIIŠŠŠČČČUUU::: UUUdddeeellleeežžžeeennnccciii ooo mmmeeedddgggeeennneeerrraaaccciiijjjssskkkeeemmm uuučččeeennnjjjuuu
Središče za samostojn
kjer se srečujemo ljudje
Tokrat smo se o medg
pogovarjali s tremi ud iz
različnih življenjskih o
delili svoja razmišl
m i
pr
k
JJaannjjaa MMaa
o učenje je prostor,
različnih generacij.
eneracijskem učenju
eleženkami
bdobij. Z nami so
janja o pomenu
edgeneracijskega učenja, o svoji vlogi pr
enašanju znanj, o tem kaj se lahko od
oga naučimo, o svojih pogledih na učenje.
lliićć
čenje začela
V
čit
elikih težav.
ob besedi
šnje naj bi se
cije na drugo. Že
ejših in katera
znanja zdaj pridobivate od starejše
generacije?
Marsičesa sem se naučila od starejše
generacije. Če pogledamo v preteklost, se mi
zdi, da so takrat starejši bili zelo radodarni s
svojim znanjem. Kamorkoli sem se obrnila
je bilo znanje posredovano, tako v službi kot
v družini. Tudi v zdravstvenem domu,
zdravniki so bili na voljo, ko sem
potrebovala znanje o določeni bolezni.
od starejših
racije? Kaj se od njih
i, informacije kar
znanje o
neta.
aj ste se vi
vidite svojo vlogo? Kaj se
čijo od vas? Katera znanja
č v službi. Tak primer je računalniški
program Photoshop, ki ga
hko doma pomagam pri obdelavi slik.
pri pisanju prošenj znam biti v pomoč.
»Medgeneracijsko
učenje ... Izkušnje naj
bi se prenašale iz ene
generacije na drugo.«
Kaj pa starejši generaciji? Katera znanja
lahko delite s starejšimi?
Če bi me kdo od starejših potreboval, se mi
zdi, da bi bila zelo primerna za poučevanje,
na primer računalniških veščin. Mladi zelo
hitijo in jih starejši ne dohajajo, jaz pa
menim, da je potrpežljivost ena od vrlin, ki
jo imam in zato bi v tem bila dobra.
Pra av t ko sem se veliko naučila
učiteljev na tečajih.
Kaj pa od mlajše gene
učite?
Mlajši so zelo napredn
vpijajo. Posredujejo lahko
računalništvu in tehnični opremi. Če doma
bi težkone bi imela njihove podpore
osvojila ta znanja. Posebej glede inter
Sedaj sva se pogovarjali o tem, k
naučili. Kako pa
hko mlajši nau
la
jimJanja Malić je Središče za
samostojno u lahko predate?
Sama posredujem tista znanja, ki sem se jih
nau ilaobiskovati letos novembra,
saj se rada uči in s tem širi
svoja obzorja znanja. obvladam in
la
TudiSredišče se prihaja u
angleščino, ki pa ji zaradi
odprtosti do učenja ne povzroča prev
Na kaj pomislite
medgeneracijsko učenje?
Medgeneracijsko učenje ... Izku
prenašale iz ene genera
doma se prenašajo. Mladi velikokrat nas
starejše kaj vprašajo.
Kaj ste se vi naučili od star
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
15
medgeneracijskega učenja?
ama menim, da mladi veliko več vedo, ker
n
po
i največ odnesejo iz
evalnih institucij, ker je
nanje skozi tečaj ali predavanje
medgeneracijsko
jivi, mladi pa niti
dobro, če bi se na
medgeneracijsko
Kdo ima po vašem mnenju vlogo učitelja v Ko sem videla, da ne obvladam
procesu
S
imajo hitrejši dostop do informacij, jih
veliko hitreje vpijajo in zato tudi posredujejo
naprej starejšim generacijam. Po drugi strani
pa so starejši veliko bolj teoretič o
podkovani in se zato tudi znajo postaviti v
vlogo sredovalca znanja.
Kje in kako menite, da poteka
medgeneracijsko učenje?
Menim, da posameznik
raznih izobraž
z
sistematično podano.
Kaj za vas pomeni
učenje?
Starejši smo zelo potrpežl
ne tako. Zato bi bilo zelo
splošno poudarjalo
potrpljenje.
MMiilleennaa KKuunnsstteelljj
daj
a
ova znanja, ki bi ji popestrila
p e š
o i r
računalnika,
menila, da mi bo znala
omagati. Recimo, da v reklami zasledim
j r
p o .
o s
Veliko znanja imam s področja
fotografiranja, tudi o po ;
katere destinacije,
najboljša. Nikoli mi
posredovati znanje, re
mnenja, da si je pot bno dodatno še kaj
zapisati, da ne pozabimo. Če imaš interes in
željo lahko vse najdeš
Kaj pa starejši generaciji? Katera znanja
lahko vi posredujete njim?
Menim, da bi jim lahko pomagala in
svetovala o uporabi mobilnih telefonov.
Milena Kunstelj Središče
za samostojno učenje
obiskuje že več let. Vpisala
se je že leta 2004. Do se
ga je obisk la že več kot
600 krat. Središče je začela
obiskovati, ker je želela
pridobivati n
vsakdan. Vztraja a š , ker obstaja e veliko
stvari, ki še jo zanimajo.
Kaj ste se vi naučili od starejših oziroma,
katera znanja pridobivate od starejše
generacije?
Vem kje m ram iskat info macije, ko me kaj
zanima.
sem vzela list papirja in svinčnik ter nekoga
vprašala. Po navadi sem se obrnila na tisto
osebo za katero sem
p
kakšno stvar, ki bi jo potrebovala in ne vem
kako delu e, grem v trgovino, si izbe em
prodajalca/ko, za katerega menim, da mi bo
znal vse ovedati in se tem pozanimam
Kaj pa d mlajše generacije? Kaj e od njih
učite?
Od mlajše generacije pridobivam predvsem
računalniška znanja. Ko sem se želela
naučiti uporabljati »skenner« sem se obrnila
na informatorja v knjižnici, ki mi je pokazal
kako ga uporabljati.
Sedaj sva se pogovarjali o tem, kaj ste se vi
naučili. Kako pa vi vidite svojo vlogo? Kaj
se lahko mlajši naučijo od vas, katera
znanja jim lahko predate?
tovanjih vem veliko
prenočišča itd. so
ni bil problem komu
cimo v službi, sem pa
re
.
»… menim, da
medgeneracijsko učenje
poteka povsod, kjer so
vključene različne
generacije in ni nujno
vezano na šolsko
učenje.«
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
16
Kdo ima, po vašem mnenju vlogo učitelja
v procesu medgeneracijskega učenja?
,
e dogaja. Nekaj časa nazaj sem v mestu
na s
ušenj o različnih
dgeneracijsko učenje
oteka povsod, kjer so vključene različne
r v
se pomen medgeneracijskega
čenja ne poudarja dovolj. Tisti, tista, ki se
omembno ali si star/‐
ali mlad/‐a, vedno dobiš informacijo.
takšna da naj bi
v generacijo?
vedno se učimo.
j vase pogledati in
bi se radi naučili.
je potrebno
j
To je zelo odvisno od tega kdo posreduje
znanje zato menim, da se vloge izmenjujejo.
In leta niso pomembna.
Kje in kako menit , d poteka
medgeneracijsko učenje?
Po mojem mnenju ni vezano
e a
na prostor, kjer
s
prisedla klop dekletu, katero sva
izmenjali nekaj besed in izk
temah in na koncu pogovora, se mi zdi, da
sva bile obe zadovoljne.
Zato menim, da me
p
gene acije in ni nujno ezano na šolsko
učenje.
Kaj za vas pomeni medgeneracijsko
učenje?
Menim, da
u
hoče kaj naučiti in ni p
a
Katera misel, sporočilo je
se prenašala iz generacije
Ne glede koliko si star,
Vendar je potrebno najpre
sebe poznati, da vemo kaj
Ni pomembno kaj, vendar
vztrajati. Vedeti je potrebno ka bi radi
vedeli.
KKaattjjaa ZZuuppaannččiičč
učila od njih. Imajo še
čila sem se, medtem a z
otroci, da pri njih ni
iskrenost in če si od
takšnega kot si.
Katja Zupančič je začela
obiskovati Središče za
samostojno učenje v
novembru tega leta. Za ta
način učenja se je
odločila, ker je nekaj
ovega in drugačnega. n
Zelo rada potuje, zato si želi dopolniti svoje
znanje tujih jezikov in se naučiti katerega
novega.
Na kaj pomislite ob besedi
medgeneracijsko učenje?
Občasno »varujem« otroke in menim, da
em se zelo veliko nas
pristnost, ki smo jo odrasli izgubili.
Pokažejo čustva, so iskreni in se lahko
veliko naučimo od njih.
se čilKaj ste vi nau i od starejših? Katera
znanja pridobivate od starejše generacije?
Konkretno bi lahko rekla, da se pri stari
mami učim »šole življenja«. Starejši imajo
tiste življenjske izkušnje, ki jih mlajši
nimamo.
Kaj pa od mlajše generacije? Kaj se od njih
čite? u
Nau ko sem delal
blefiranja. Gre samo za
krit, te tudi sprejmejo
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
17
Kako pa vi vidite svojo vlogo? Kaj se lahko
mlajši naučijo od vas? Katera znanja jim
časa sem tudi
ivela v Južni Ameriki. Doživela sem veliko,
b o o i
ojem življenju.
r
ji? Katera znanja
hko posredujete njim?
iti naprej in so obtičali nekje v času.
oskušam jih naučiti, jim povedati, da naj
ti. Ker ne zmorejo več dohajati
do ima po vašem mnenju vlogo učitelja v
ose
N
eko znanje, izkušnje, ki jih drugi
ima. Gre za sinergijo.
»Medgeneracijsko učenje poteka
vsakodnevno, v vseh
odnosih, ki jih imaš z
ljudmi.«
enite, da poteka
nje?
formalna
ne zavedajo, da je
znanja pridobljenega
učenje poteka
nosih, ki jih imaš z
vprašam kaj se lahko od nekoga
od Uč ni
u je
lahko predate?
Predvsem jim želim dati nasvete, izkušnje.
Veliko sem potovala, dalj
ž
prido ila gromn izkušenj n to je bila
najboljša šola v m
Vsakemu/vsaki bi svetovala, naj si vzamejo
čas zase, potujejo, nabirajo izkušnje,
dozorevajo, da bodo ugotovili kaj bi adi
delali v življenju.
Kaj pa starejši generaci
la
Če se omejim na slovenski prostor, lahko
rečem, da je v Sloveniji veliko ostarelih
ljudi. Mnogo jih je takšnih, ki se ne morejo
premakn
P
živijo za danes in naj ne pogrevajo
preteklos
hitrim spremembam, jih želim ta prehod,
predvsem kar se tehnologije tiče, olajšati. To
je tudi naloga vsakega od nas.
K
procesu medgeneracijskega učenja?
Zveze se vedno prepletajo. Gre za odn
med ljudmi. Nikoli ne moremo reči, da je
samo eden dajalec znanja, drug pa vedno
prejemnik. Vsak človek ima določeno znanje
in določene izkušnje. i pomembno ali si v
vlogi mlajše ali starejše osebe, saj vedno ima
eden n
n
Kje in kako m
edgeneracijsko učem
V Sloveniji je zelo poudarjena
izobrazba. Ljudje pa se
skoraj 80 %
neformalno. Medgeneracijsko
vsakodnevno, v vseh od
ljudmi.
Kaj za vas pomeni medgeneracijsko
učenje?
Nikoli nisem o tem konkretno razmišljala.
edno seV
ali situacije naučim. enje samo
učenje iz knjig, ampak čen poteka
nenehno, ljudje dozorevamo.
Alja Verdenik □□□
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
18
RRREEEPPPOOORRRTTTAAAŽŽŽAAA
PPrraazznniiččnnii SStteepp bbyy sstteepp
ike bodo p vs
i d
uditi odrasle in starejše k
amostojnemu učenju angleščine ter
njem življenju ter
V Središču za samostojno učenje smo tudi
letos, našim udeleženkam in udeležencem,
pripravili brezplačne delavnice angleščine
za začetn , ki otekale ak drugi
torek v mesecu. V tem sklopu načrtujemo 14
delavnic, k bodo potekale od ecembra
2010 do vključno junija 2011. Namen in cilj
delavnic je spodb
s
dopolnjevanju znanja samostojnega učenja,
uporabe znanja v vsakda
aktivno preživljanje prostega časa, druženje,
izmenjava izkušenj in znanja.
jem novih angleških besed iz
esede »Christmas«, katere namen je bil,
b t
al
ki so bile
ljučne za osvajanje novih besed o praznični
temi. Besedni zaklad sm
razširili ob nalogi, kjer smo sličice povezali z
novimi besedami. Po uri in pol aktivnega
dela smo zaključili. Poslovili smo se z
dobrimi željami za vesel božič in srečno
novo leto 2011!
Na prvi delavnici, ki je bila praznično
obarvana smo se srečali 21.12.2010 v
Mediateki v Knjižnici Otona Župančiča v
Ljubljani ob 17. uri. Uvodoma smo začeli s
sestavljan
b
spod udi i razmišljanje v angleškem jeziku.
Nadaljev i smo s poslušanjem Božičnih
pesmi Rudolph the rednosed reindeer in We
wish you a marry Christmas. Ob poslušanju
so udeleženci in udeleženke pred seboj
imeli besedila teh pesmi, kjer je manjkalo
nekaj angleških besed in so jih morali
opolniti. Manjkale so tiste besede,d
k
o še dodatno
Hvala vsem, da ste prišli. Upam, da se
vidimo na naslednji delavnici, ki bo 11. 1.
2011 v Mediateki ob 17. uri.
Alja Verdenik □□□
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
19
SSSSSSUUU VVV ŠŠŠTTTEEEVVVIIILLLKKKAAAHHH
V Središču za samostojno učenje se je od septembra d
č. Sku a
o konca decembra aktivno samostojno učilo 108
paj so prišli nabirat zn nje 1.247‐krat in se učili
njižnici Otona Župančiča za zaključene
ru izobraževalnega projekta Academia
a zaposlovanje
a zaposlovanje
udeležencev, 51 od njih je Središče obiskalo prvi
2.786 ur.
NNaa oobbiisskkuu pprrii nnaass
KL, K
ence
okvi
i kotiček, Zavod RS z
. 12. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS z
Ogledi Središča za samostojno učenje v M
skupine:
16. 9. 2010 Tuje svetovalke, Euro‐Guid
08. 10. 2010 Zavod Papilot in skupina v
11. 11. 2010 Zavod Papilot
26. 11. 2010 Zavod Papilot
8. 12. 2010 Zaposlitven
2
30
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
20
RRRAAAZZZIIISSSKKKOOOVVVAAALLLEEECCC
Tokratni Raziskovalec vam ponuja nagradno križanko. Na voljo vam je 21 namigov, ki so razvrščeni po
1
zaporednih številkah. Rešitve vpišite v križanko in v odebeljenem stolpcu se vam bo izpisala rešitev s
katero si lahko prislužite nagrado. Tokratnega tema Raziskovalca je povezana s osrednjo temo OSU‐ja.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
številka 3 – december 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
21
NAMIGI:
1. izobraževanje, pri katerem se oseba samostojno izobražuje
2. s spoznanjem, ponavljanjem si pridobiti zanje
3. znanstvena disciplina, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem odraslih
4. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času
5. stopiti, vključiti se de n razmerje
usmerjanje, vo en človeka z v i, pojasnili
7. kdor česa udeleži
javnosti n me jen g or k re kd odgov a pripra ljena vpraša ja
kar s rab pri ro ju ravnavanj česa
. ustanova sistematič o zbira, ran in knjige
. proces izzivanja, sm jan in uravna lovekove a tivnosti k cilju zir a oljitvi
potrebe
. p ipr vljenost p at za j; kar kdo h če, a s ure nič
13. kar je posledica okoliščin, ugodnih za uresničitev česa . oseba žen kega spola, z nasveti usmerja, vodi
15. skupaj z drugimi biti udeležen pri kakem delu
. kratko be i za azv dri , ki opisuje a , ki je otr no go ovi
17. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa
. dejstvo, d s s ojim de m, riz ev nje doseže eli č uj
19. aktivna informacija ali poznavanje, ki ga pridobimo z izkušnjami
. večja ob žn eg literarnega ese ila
21. biti povišan z nižjega službenega mesta na višje
rešitev ziskov a elektronski pošti na naslov ssu@mklj.s
v
je neizkušenega
lov o
6. d nas et
se
po8. a n ov , v ate m o arja n v n
9.
10
e i
, ki
p učevan
n
, ob u
sposoja h i
11 u er ja vanja č k o om zadov
12 r a si rizadev i ka o d e s i
14 s ki
16 sed lo r e lo duhovito stv r jo p eb u t ti
18 a kdo v lo p ad a m kar ž , pri ak e
20 enota se ejš a b d
Pravilno Ra alc pošljite po i ali oddajte liste s
rav nim odgovorom atl v red ču mostojno u enj do 4 2011. Ne pozabite ipi i
voj a imen in iim . reč o.
ši v ziskov ca p jšn številke: Z NEFO NIM U EN EM DO ZAPOSLJIVOSTI. Med
k
satp il v šk o S iš za sa č e 5. . pr
s
eg a pr ka S n
Re te ra al iz re je RMAL Č J
prispelimi pravilnimi vami je bil žreb naklonjen Nadi e , ki knjižno nagrado. Č tamo.rešit Fiš r prejme esti
Alja Verdenik □□□