OSU številka 3, letnik 2, 2010

številka 3 – december 2010

rgannizirano ammostojno čenje

OOOrr gg aa nii zz ii rr aa nn oo SSSaamoo ss tt oo jj nn oo UUUčč ee nn jj ee


OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee

OSU je brezplačno elektronsko glasilo Središča za

samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča, enoti

Mestne knjižnice Ljubljana. Izhaja praviloma trikrat v

letu, v mesecih april, avgust in december.

Izdajatelj Mestna knjižnica Ljubljana

Središče za samostojno učenje

Kersnikova 2

1000 Ljubljana

01/600 13 22

[email protected]

www.mklj.si

Avtorske pravice © Vse pravice pridržane.

Prepovedano je reproduciranje in prepis celotne vsebine

ali posameznih delov v katerikoli obliki oziroma na

katerikoli način brez predhodnega pisnega soglasja

izdajatelja.

Dovoljeno pa je za potrebe bralca spletno glasilo

natisniti ali shraniti na svoj računalnik ter posredovati

po elektronski pošti morebitnim zainteresiranim

bralcem.

Uredila Simona Šinko in Alja Verdenik

Lektoriranje Simona Šinko Oblikovanje Simona Šinko Naslovnica Rebeka Rodošek © Fotografije Arhiv MKL

Letnik II, 2010 Številka 3, december

Dostopno na spletnem naslovu www.mklj.si Delovanje SSU sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport RS

Nosilec projekta OSU Andragoški center RS

mailto:[email protected]

http://www.mklj.si/

http://www.mklj.si/



KKKAAAZZZAAALLLOOO

UVODNIK................................................................................................................................. 1

Staro in mlado …................................................................................................................... 1

IZ TEORIJE …........................................................................................................................... 2

Medgeneracijsko učenje........................................................................................................ 2

Akcijsko učenje v medgeneracijskih skupinah ................................................................. 6

… V PRAKSO............................................................................................................................ 9

SSU Novičkar ......................................................................................................................... 9

Nova gradiva ........................................................................................................................ 9

Vabilo na čaj ....................................................................................................................... 10

Angleščina za začetnike...................................................................................................... 10

Udeleženec meseca.............................................................................................................. 10

Uganka meseca ................................................................................................................... 10

Borza znanja med generacijami......................................................................................... 11

V SREDIŠČU: Udeleženci o medgeneracijskem učenju ................................................ 14

Janja Malić ......................................................................................................................... 14

Milena Kunstelj.................................................................................................................. 15

Katja Zupančič ................................................................................................................... 16

REPORTAŽA .......................................................................................................................... 18

Praznični Step by step........................................................................................................ 18

SSU V ŠTEVILKAH............................................................................................................... 19

Na obisku pri nas ............................................................................................................... 19

RAZISKOVALEC................................................................................................................... 20



1

UUUVVVOOODDDNNNIIIKKK

SSStttaaarrrooo iiinnn mmmlllaaadddooo ………

Predzadnji večer v iztekajočem se letu 2010.

Staro in mlado leto se srečujeta. Čas, ko smo

po večini prepleteni v prijeten vrtinec

prazničnih voščil, iskrenih želja, lepih

popotnic za prihajajoče leto, toplih stiskov

rok in sladkih daril.

V prazničnem vzdušju v mozaik zadnje

letošnje številke glasila OSU združujem

prispevke, ki smo jih v veselem decembru

pripravljali skupaj. Za ta mozaik

pripravljam zadnji in hkrati tudi prvi

kamenček – vrstice, ki jih pravkar prebirate.

Gora idej, misli, želja, sporočil, vabil,

poudarkov in domislic si v ta mozaik želi.

Rdeča nit, s katero smo povezovali tokratne

prispevke je medgeneracijsko učenje. Berete

lahko o značilnostih medgeneracijskega

učenja, o njegovih ciljih in vplivih ter

pomanjkljivostih. O akcijsko naravnanem

medgeneracijskem učenju v okviru podjetij.

V luči medgeneracijskega učenja se

predstavlja Borza znanja. V Središču se je

Alja Verdenik o medgeneracijskem učenju

pogovarjala s tremi udeleženkami o

njihovem pogledu na medgeneracijsko

učenje. Bralci, ki ste po duši raziskovalci, pa

lahko v tokratnem Raziskovalcu s pomočjo

namigov poiščete geslo, ki je prav tako

odeto v barve rdeče niti. Tudi moj kamenček

je tako obarvan. Razmišljanje o tem, da ne

glede na to, na kateri točki na poti od

zibelke do groba smo, je okrog nas vedno

učenje, nas vodi o tem, kakšno vlogo ima

pri tem medgeneracijsko učenje. Na tej poti

se generacije lahko učimo druga o drugi in

druga od druge in kar je najpomembneje –

učimo se lahko skupaj in tako ustvarjamo

novo znanje in iščemo skupne poti.

In ne glede na to, na kateri točki na poti od

novega leta do silvestrovega smo, vedno je

okrog nas učenje. Mlado leto je čas za nove

izzive. Mrzli zimski dnevi, s katerimi nas

pozdravi, so ravno pravi čas za osvajanje

novih računalniških znanj, obnavljanje

znanja tujih jezikov ali pa izboljšanje

spretnosti tipkanja – ravno pravi razlog, da

se na tej poti ustavitev v Središču za

samostojno učenje v Knjižnici Otona

Župančiča, enoti Mestne knjižnice Ljubljana

– da svoje znanje dopolnite, osvojite novo

ali prebudite staro. Vabljeni, da se nam tudi

v letu 2011 učite pri nas in z nami.

Ker pa ni zime brez rime:

Staro in mlado – vse uči se rado.

Staro in mlado – z roko v roki – novim

izzivom naproti.

Vse dobro v 2011, Simona Šinko □□□

[email protected]

mailto:[email protected]�



2

IIIZZZ TTTEEEOOORRRIIIJJJEEE ………

MMMeeedddgggeeennneeerrraaaccciiijjjssskkkooo uuučččeeennnjjjeee

V družinah je medgeneracijsko učenje

stoletja predstavljalo priložnostno

prenašanje znanja, veščin, kompetenc, norm

in vrednot med generacijami. Za takšno

učenje je značilno, da stari starši delijo svojo

modrost in izkušnje z mlajšimi člani

družine, ki jih spoštujejo zaradi njihovega

ohranjanja vrednot, kulture in edinstvenosti

družine (Hoff 2007). V sodobnih družbah se

medgeneracijsko učenje ne odvija samo

znotraj družin, ampak pogosto tudi v širšem

socialnem okolju. V tej zvezi posamezni

avtorji (npr. Newman in Hatton‐Yeo 2008)

opozarjajo na pojav nove, nedružinske

paradigme medgeneracijskega učenja, ki je

posledica demografskih, socialnih in

ekonomskih sprememb.

» V sodobnih družbah se medgeneracijsko

učenje ne odvija samo

znotraj družin, ampak

pogosto tudi v širšem

socialnem okolju.«

Prostorska ločenost nuklearne od razširjene

družine vpliva na krčenje priložnosti za

medgeneracijsko učenje in podporo, zaradi

česar postajajo mladi in starejši ranljivi. Vse

več mladih ima redke stike s starejšimi člani

svojih družin, ki bi jim lahko s svojimi

izkušnjami in modrostjo nudili oporo pri

njihovem odraščanju in učenju. Ob vse

redkejših stikih z mlajšimi družinskimi

člani, so tudi stari starši prikrajšani za

neposredno seznanjanje s sodobnimi

družbenimi dogajanji ali z novimi

tehnologijami, za vitalnost in pripadnost,

kar bi jim lahko nudili mlajši, če bi živeli

prostorsko bližje.

Obe skupini izgubljata zanesljivo podporo,

ki jo lahko nudijo družinski člani iz

nasprotnega konca življenjskega

kontinuuma. Raziskovalci in praktiki, ki

proučujejo področja družine, odraščanja,

staranja in izobraževanja ugotavljajo, da je

potrebno ustvariti priložnosti za

medgeneracijsko učenje, ki bi združevale

nebiološko povezane otroke, mladino in

starejše odrasle.

Programe medgeneracijskega učenja bi

lahko označili kot »socialno kolesje, ki

ustvarja smiselno in stalno trajajočo

izmenjavo virov in učenja med starejšimi in

mlajšimi generacijami« (Kaplan 2002).

Newman in Hatton‐Yeo (2008)

medgeneracijske programe učenja

opredelita kot načrtovane dejavnosti, ki

namerno povežejo različne generacije, da

izmenjujejo svoje izkušnje, ki prinašajo

obojestransko korist. Gre torej za

medgeneracijsko delovanje, za celo paleto

načinov sodelovanja mladih in starih in

zagotavljanja pomoči drug za drugega. Cilj

je vzpostavljanje vezi med mladimi in

starejšimi ljudmi z namenom, da bi

pridobila ena ali obe skupini. Lahko gre za

pomoč mladih starim, starih mladim ali pa

za vzajemno pomoč oz. učenje. Pri

medgeneracijskem učenju gre pravzaprav

več kot le za izobraževalne programe, gre za

vrednotenje uresničevanja socialne politike

in premislek o tem, kako načrtujemo

delovanje temeljih institucij.



3

»Gre torej za

medgeneracijsko

delovanje, za celo

paleto načinov

sodelovanja mladih in

starih in zagotavljanja

pomoči drug za

drugega.«

Programi medgeneracijskega učenja lahko

nastajajo v različnih institucijah in v širokem

spektru različnih oblik, npr. v šolah,

skupnostnih organizacijah, knjižnicah,

bolnicah in drugje. Še posebno v šolah od

sedemdesetih let prejšnjega stoletja nastaja

veliko medgeneracijskih programov; če je

šlo sprva za posamezne primere, pa se za te

dejavnosti zdaj odločajo cela okrožja ali celo

cela mesta, pri tem pa poudarjajo, da je

medgeneracijsko vključevanje pomembno

pedagoško orodje (Kaplan 2002).

Če je tradicionalno poučevanje in učenje v

različnih oblikah družbenega življenja (v

družini, šoli, društvih, knjižnicah, galerijah,

na delovnem mestu) pretežno naravnano

tako, da se mladi učijo od starejših, pa

temelji medgeneracijsko učenje na

vzajemnosti in sodelovanju, ki je lahko

različno intenzivno. Medgeneracijsko

sodelovanje in izobraževanje namreč lahko

poteka na več ravneh, to pomeni, da se med

generacijami spletajo različno globoke vezi.

Kaplan (2002) medgeneracijske programe

uvršča na kontinuum medgeneracijske

vključenosti – od iniciativ, ki ne zahtevajo

neposrednega stika med starostnimi

skupinami do iniciativ, ki spodbujajo

intenzivni stik in stalne ter trajajoče

možnosti za zaupnost.

Vsaka od ravni ima svoj smisel in svojo

vlogo v programih medgeneracijskega

izobraževanja, pomembno pa je, da se

dejavnosti, ki spodbujajo različno vpletenost

generacij, dopolnjujejo in prepletajo.

Medgeneracijski izobraževalni programi

imajo vpliv tako na udeležence programov

kot tudi na okolje oz. lokalno skupnost.

MacCallum in sodelavci (2006) so analizirali

učinke 120‐ih medgeneracijskih programov

in rezultati analize so dejansko pokazali

različne prednosti in koristi

medgeneracijske izmenjave tako za

posameznike kot za skupnost. Mladi na

podlagi sodelovanja v medgeneracijskih

programih pridobivajo znanje in veščine, si

oblikuje stališča do staranja in starejših ljudi,

se emocionalno razvijajo itd. Učijo se

upoštevati osebne izkušnje, učijo se

skupinskega dela, pa tudi o preteklosti kot

načinu življenja, ki traja in se na nek način

ponavlja (Kaplan 2002). Pri otrocih in

mladostnikih se povečuje občutek lastne

vrednosti in samospoštovanja, manjši je

občutek osamljenosti in izolacije, povečuje

se občutek družbene odgovornosti,

optimizma, poleg tega pa bolje razumejo

vrednost vseživljenjskega učenja.

»Medgeneracijski

izobraževalni

programi imajo vpliv

tako na udeležence

programov kot tudi na

okolje oz. lokalno

skupnost.«



4

Goff (2004) je ugotovil, da so mlajši

udeleženci medgeneracijskega učenja razvili

sposobnost empatije, ustvarjalnost,

iniciativnost in odprtost, pokazali pa so tudi

večjo pripravljenost za vključitev v

alternativne prostočasne dejavnosti pri

soočanju s problemi kot so zloraba drog,

nasilje in nesocialno vedenje. Pri vsem tem

pa raziskave kažejo, da je zelo pomembno,

kako so te dejavnosti organizirane in kako

intenzivno so mladi vključeni v dejavnosti.

Medgeneracijski programi učenja pozitivno

vplivajo tudi na starejše ljudi. Pomemben je

vpliv na zdravje in raven dejavnosti

starejših, na stališča do mladih ljudi,

programi vplivajo na razmislek o samem

sebi in posledično na izboljšanje življenjskih

okoliščin. Raziskovalci so ugotovili, da so se

pri starejših udeležencih medgeneracijskih

programov opazno zmanjšali simptomi

depresije, skrčil se je čas gledanja televizije,

hkrati pa se je povečala njihova mobilnost in

spretnost za reševanje problemov. Starejši

udeleženci programov so poročali tudi o

povečanem občutku lastne vrednosti,

izhodu iz osamljenosti, ponovni vključitvi v

življenje skupnosti, izboljšanju spomina in

kognitivnih spretnosti, prijateljstvu z

mlajšimi osebami, odkrivanju različnosti,

prenašanju tradicije in kulture, povečanju

motivacije, razvijanju socialnih veščin ter o

uporabi novih tehnologij. Poleg tega so

starejši odrasli zaznali spoštovanje in

priznavanje njihovih prispevkov v

skupnosti ter upoštevanje njihovih preteklih

izkušenj in dosežkov.

Cilj mnogih medgeneracijskih programov

pa prvenstveno niso niti potrebe mladih niti

potrebe starih ljudi, temveč izboljšanje

kakovosti skupnostnega življenja. Številni

medgeneracijski programi so nastali, da bi

ohranili lokalno zgodovino, ustvarjali

ljudsko umetnost in kulturo, spodbujali skrb

za čisto okolje (npr. recikliranje, zbiranje

odpadkov, ipd.) ali da bi spodbujali

skupnostno učenje (Kaplan 2002). Nekateri

medgeneracijski programi imajo za izrecen

cilj skupno reševanje težav skupnosti in

prizadevanje za spremembe v skupnosti.

Učinki so vidni pri različnih vidikih

skupnostnega življenja in se kažejo v

prevzemanju odgovornosti članov

skupnosti iz različnih generacij,

zmanjševanju stereotipov, obnavljanju

stikov med sosedi in sorodniki, spodbujanju

socialne kohezije in vzpostavljanju bolj

inkluzivne družbe, zmanjševanju pritiskov

na starše, oblikovanju socialnih omrežij in

krepitvi vezi v skupnosti, oblikovanju,

razvijanju prostovoljskega dela, itd.

Udeleženci se učijo, da so generacije med

seboj povezane in da imajo mladi in stari

skupno skrb za kakovost življenja v njihovi

skupnosti.

»Cilj mnogih medgeneracijskih programov

pa prvenstveno niso

niti potrebe mladih niti

potrebe starih ljudi,

temveč izboljšanje

kakovosti

skupnostnega

življenja.«



5

Kljub mnogim pozitivnim primerom

medgeneracijskega učenja in sodelovanja pa

je potrebno vpliv programov obravnavati

kritično in z razmislekom. Obstajajo namreč

velika pričakovanja, da bodo imeli

medgeneracijski programi izstopajoče

pozitivne učinke na življenje otrok, mladine

in odraslih.

Raziskovalci pa ob tem ugotavljajo, da

obstaja veliko ovir za sistematični razvoj

medgeneracijskih programov, npr.

tradicionalna starostna segregacija

udeležencev v učnih skupinah, pomanjkanje

sodelovanja med finančnimi viri na lokalni

in nacionalni ravni, neustrezna vpetost

programov v obstoječi sistem služb,

pomanjkljiv sistem ugotavljanja in

izmenjave izkušenj in dobre prakse (Kaplan

2002), če naštejemo samo nekatere.

Tudi v Sloveniji bo potrebno raziskati

potrebe in možnosti za medgeneracijsko

izobraževanje v različnih organizacijah v

skupnosti. Pogosto obstaja razkorak med

obljubami in prakso, med željami in

možnostmi. Za vpeljevanje možnosti

medgeneracijskega izobraževanja v Sloveniji

bo potrebno narediti še veliko – vplivati na

spreminjanje javnega mnenja o potrebnosti

medgeneracijskih programov, torej

ozaveščati javnost, vplivati na spremembe

šolske politike, zagotavljati možnosti za

podporo učiteljev pri razvijanju

medgeneracijskih programov, vzpostavljati

mehanizme za vključevanje starejših –

prostovoljcev v šolsko delo in delo v

skupnosti, in mnogo drugega.

Literatura:

Goff, K. (2004). Senior to senior:

Living lessons. Educational

Gerontology, 30, str. 205–217.

Hoff, A. (2007). Intergenerational

Learning as an Adaptation Strategy

in Ageing Knowledge Societies. V:

European Commission: Education,

Employment, Europe. Warsaw:

National Contact Point for Research

Programmes of the European Union,

str. 126–129.

Kaplan, M. S. (2002).

Intergenerational programs in

Schools: Considerations of Form and

Function. International Review of

Education, 48 (5), str. 305–334.

Research Programmes of the

European Union, str. 126–129.

MacCallum, J., Palmer, D., Wright,

P., Cumming‐Potvin, W., Northcote,

J., Booker, M., Tero, C. (2006).

Community building through

intergenerational exchange

programs. Australian Government

Department of Families, Community

Services and Indigenous Affairs:

National Youth Affairs Research

Scheme.

Newman, S., Hatton‐Yeo, A. (2008).

Intergenerational Learning and the

Contributions of Older People.

Ageing Horizons, št. 8, str. 31–39.

Sabina Jelenc Krašovec in Sonja Kump □□□

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani,

Oddelek za pedagogiko in andragogiko



6

AAAkkkccciiijjjssskkkooo uuučččeeennnjjjeee vvv mmmeeedddgggeeennneeerrraaaccciiijjjssskkkiiihhh ssskkkuuupppiiinnnaaahhh

Oblike učenja so raznovrstne. Mnogo je

neformalnih oblik. Včasih se udeležujemo

izobraževalnih programov, ki so

pripravljeni v podjetju ali v kaki

izobraževalni organizaciji. Programi, ki so

posebej načrtovani in izvedeni kot

izobraževanje, so namenjeni razvijanju

znanja, ki ga posameznik potrebuje glede na

zahteve delovnega mesta ali glede na

potrebe v lokalnem okolju ali glede na

jezikovne potrebe zaradi potovanja,

trgovanja … Neformalnih programov

imamo veliko in tudi razmeroma hitro

nastajajo. Toda nastanejo tedaj, ko se v

okolju pokaže potreba. Pokazati pa se mora

potreba. To pomeni, da opazimo nek

primanjkljaj glede na uveljavljene

standarde. Ugotoviti moramo, da nekdo

nekaj ne zna in pripraviti program, kjer bo

razvil ustrezno veščino, spretnost, znanje. V

času hitrih sprememb pa ni dovolj, če z

izobraževanjem le odgovarjamo na potrebe,

ki nastanejo ob zaznavanju primanjkljajev.

Ko zaznamo primanjkljaj, je konkurenca že

korak pred nami.

Učenje postaja vedno bolj del našega

vsakdanjega življenja. Povezano je z

drugimi dejavnostmi, ki jih ljudje

opravljamo vsak dan. Pri tem ne govorimo

le o izkustvenem učenju, kjer se nekaj

naučimo ob izkušnji. Učenje ob izkušnjah je

vedno potekalo. Ko so se ljudje pred dvesto

leti srečali z novim orodjem, so se ga naučili

uporabljati in so ga uporabljali do konca

življenja. V sodobnem času govorimo o

kulturi učenja, ki vključuje učenje kot način

življenja, saj so spremembe tako hitre, da se

mora posameznik nenehno prilagajati.

Novo orodje se ne pojavi enkrat v dvajsetih

letih, novo orodje se pojavi vsako leto ali

vsak mesec. Nove računalniške programe in

telefone srečamo vsakih nekaj mesecev,

razvoj virtualnega sveta ponuja nove oblike

zabave, ki jo lahko izkoriščamo, če se znamo

priključiti v virtualni svet. Poleg orodij se

spreminjajo tudi odnosi med ljudmi, načini

komuniciranja, načini razmišljanja,

čustvovanja, odnos do bolezni, starosti …

Spreminja se okolje, v katerem živimo. Ena

od velikih sprememb je daljšanje življenjske

dobe. Vsi lahko opazimo, kako ljudje dlje

živimo in se soočamo z več generacijami v

družini in na delovnem mestu. Dodani čas

življenjem omogoča, da ga napolnimo z

novimi vsebinami, ki so koristne za

posameznika in za okolje. Omogoča tudi

druženje različnih generacij v skupnem

ustvarjanju.

Vedno bolj pomembno postaja, da smo

ljudje vključeni v skupine, ki se nenehno

učijo. Zaposleni morajo biti hitro

pripravljeni spremeniti svoj program dela.

Še več: nenehno morajo gojiti ustvarjalnost

pri delu, negovati refleksivne pristope, da bi

izboljševali svoje izdelke, storitve, da bi

razvijali nove programe. Nenehno učenje

prinaša s seboj izziv za organizacijsko

kulturo. Če se je pred petdesetimi leti

posameznik zaposlil, je lahko pričakoval, da

se bo neformalno izobraževal v podjetju

enkrat letno ali enkrat mesečno. Podjetja so

imela svoje izobraževalne centre.

»Vsi lahko opazimo,

kako ljudje dlje živimo

in se soočamo z več

generacijami v družini

in na delovnem mestu.«



7

Železničarji so, denimo, imeli izobraževanja

vsak mesec, ko so šli za eno dopoldne »v

šolo«, kjer so jih seznanili z novostmi.

Tovarne so izobraževale za uporabo novih

strojev. Sodobni pristopi k učenju pa ne

sledijo le modelu kompenzacije nekega

ugotovljenega primanjkljaja, temveč sledijo

modelu refleksivne organizacije, ki

spodbuja vse zaposlene, da razvijajo

»intelektualni«, »socialni« in »kulturni

kapital« in da nenehno inovirajo svojo

prakso. Pri tem je zelo pomembno, da drug

z drugim sodelujejo, da prihaja do pretoka

znanja med različnimi področji in različnimi

generacijami. Med drugim se tako razvija

medgeneracijsko učenje.

Kaj lahko starejši naučijo mlajše ali bolje:

kako se lahko učijo skupaj?

Medgeneracijski programi so strukturirani

na različne načine. Starejši so lahko mentorji

mlajšim (npr. pripravnikom), mlajši so

lahko mentorji starejšim (npr. ob uvajanju

informacijske tehnologije), mlajši in starejši

delujejo v medgeneracijskih skupinah pri

reševanju skupnih problemov. Ena od

učinkovitih strategij medgeneracijskega

učenja so tudi skupine za akcijsko učenje.

Akcijsko učenje je model, ki se je začel

razvijati po drugi svetovni vojni in ga

uporabljajo v večjih podjetjih, kot so Nokia,

Samsung, General Motors … Model

uporabljajo tudi v društvih in lokalnih

organizacijah. Ko govorimo o akcijskem

učenju, nimamo v mislih le učenja za

reševanje konkretnega problema, kot je

lahko primer projektnega učenja, temveč

gre za strateško naravnanost v neki

organizaciji ali okolju. Akcijsko učenje je

sestavni del koncepta »refleksivne

organizacije«.

S staranjem prebivalstva se je model

akcijskega učenja začel povezovati s

koncepti medgeneracijskega učenja, tako da

nastajajo novi modeli.

Akcijsko učenje za medgeneracijske skupine

je dinamični proces, ki vključuje približno

osem ljudi različnih starosti. Pogosto

srečamo strokovnjake tik pred upokojitvijo

ali že upokojene in mlajše zaposlene, ki

ustvarijo dvogeneracijsko skupino. Skupina

ima lahko svojega mentorja (learning

coach), ki vodi skupino, lahko pa so srečanja

bolj fleksibilna, kot jih sproti določajo sami

udeleženci. V medgeneracijski skupini je

ustvarjeno okolje, ki spodbuja, da

posamezniki izstopijo iz konvencionalnih

prepričanj, povezanih z njihovo

generacijsko pripadnostjo. Izstopijo iz

okvirja nekega znanja, vzpostavijo refleksijo

o prevladujočih miselnih vzorcih in na ta

način razvijajo nove poglede. V tem procesu

ne gre le za pridobivanje novega znanja,

temveč tudi za zamenjavo starih prepričanj.

Med učenjem se »poslovijo« od kulturnih

restrikcij, konformizmov. Proces sestavlja

zapuščanje starih vzorcev in oblikovanje

novih. Združeno je »raz‐učiti se« ali

dekonstrukcija mentalnih shem in »na‐učiti

se« ali z drugimi besedami konstrukcija

novih mentalnih shem. Človek nadomešča

zastarele vzorce z novimi, ki jih oblikuje v

medgeneracijski skupini. Na tak način se

oblikuje kultura skupnosti, medsebojnega

sprejemanja. Slednje je del »socialnega

kapitala«, ki postaja vedno pomembnejši. Po

evforiji ob hitrem tehnološkem napredku in

prepričanju, da bo z novimi informacijami

vse z lahkoto obvladljivo, je prišlo

spoznanje, da je potrebno védenje

oplemenititi tudi z etičnim odločanjem in

zavzetostjo, z delovanjem v skupnosti.



8

»Medgeneracijsko

akcijsko učenje je

ugodno okolje za

razvoj kompetenc …«

Medgeneracijsko akcijsko učenje je ugodno

okolje za razvoj kompetenc, ki jih

razumemo kot konstrukt vedenja,

motiviranosti, volje, zmožnosti, da z

vedenjem deluje v praksi. Ugodno je tudi za

prenos tihega znanja. Znanje lahko

razdelimo na t. i. kodirano znanje in

nekodirano znanje ali z drugimi besedami:

eksplicitno in implicitno znanje. Kodirano

znanje je tiste vrste znanje, ki ga lahko takoj

pripravimo za prenos. To so sklopi vedenja,

veščin, ki jih lahko prenesemo s pomočjo

organiziranih izobraževalnih programov.

Spoznanja lahko pripravimo v obliki zapisa

na spletni strani, v reviji ipd. Nekodirano ali

implicitno znanje pa je tisto znanje, ki ga ne

moremo hitro pripraviti za prenos, ker je

povezano z osebnimi izkušnjami in

vrednotami. Implicitno znanje je del

organizacijske kulture in se prenaša z

delovanjem ter druženjem. Potrebujemo

suportivno okolje, da se menjava znanja

zgodi.

»Medgeneracijske skupine, kjer so vključeni

starejši in mlajši, ki

tvorijo odnos stari

starši – vnuki,

predstavljajo tako

okolje, kjer se lahko

razvije zaupanje,

občutek pripadnosti,

kreativnost.«

Medgeneracijske skupine, kjer so vključeni

starejši in mlajši, ki tvorijo odnos stari starši

– vnuki, predstavljajo tako okolje, kjer se

lahko razvije zaupanje, občutek pripadnosti,

kreativnost. Starejši morajo biti pripravljeni

in zmožni, da znanje prenesejo in hkrati

morajo biti mlajši pripravljeni, da znanje

sprejmejo. Med zaporednimi generacijami,

kjer so odnosi starši – otroci, je pogosto

razvita tekmovalnost in zavist. Mlajši

prevzemajo vlogo starejših, zasedajo njihova

mesta in starejši ne sprejemajo tega najbolj

lagodno ...

Pri ne‐stičnih generacijah je manj možnosti

za tak občutek in več za občutek

povezanosti. V taki povezanosti so lahko

zelo ustvarjalni. Medgeneracijske skupine

uporabljajo akcijsko učenje pri soočanju s

kompleksnimi izzivi, ko ne obstajajo

standardne rešitve. To ni tip učenja, ki

odgovarja na rutinske probleme, ki jih že

znajo razrešiti, temveč je učenje, s katerim

premislijo svojo prakso in iščejo nove

rešitve. Naj zaključimo opis s primerom iz

prakse. Na Univerzi v Torinu so oblikovali

medgeneracijsko skupino mladih

doktorskih študentov kemije z upokojenimi

strokovnjaki iz kemijske industrije. Pri

opazovanju njihovega dela se je prav

metoda akcijskega učenja izkazala kot zelo

učinkovita.

Nives Ličen □□□

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani,

Oddelek za pedagogiko in andragogiko



9

……… VVV PPPRRRAAAKKKSSSOOO

SSSSSSUUU NNNooovvviiičččkkkaaarrr

NNoovvaa ggrraaddiivvaa

Miklavž, Božiček in Dedek Mraz so se v

letošnjem letu zelo izkazali – v mesecu

januarju bomo v Središču za samostojno

učenje tako izdatno dopolnili zalogo

gradiva namenjenega samostojnemu učenju.

Pri tem sta njim finančno pomagala Center

za permanentno izobraževanje Cene Štupar

in Mestna občina Ljubljana. Od približno

trideset novih gradiv tokrat izpostavljamo

štiri najzanimivejša:

2. Za učenje španskega jezika –

petstopenjski interaktivni tečaj španskega

jezika serije Rosetta stone, ki temelji na ʺfull

immersionʺ tehniki učenja, kar pomeni, da

ni prevodov in razlaganja slovničnih pravil

ampak se jezika učimo s pomočjo asociacij

slik.

1. Za vse tiste, ki želite izboljšati svoje

znanje angleščine ‐ interaktivni tečaj

poslovne angleščine EuroPlus+ Business

English ter štiristopenjski tečaj splošne

angleščine EuroPLUS+ Reward. Prvi je

namenjen vsem, ki si želite izboljšati znanje

angleščine v povezavi z resničnimi

poslovnimi okoliščinami, saj zajema

besedišče in situacije, s katerimi se

srečujemo v poslovnem svetu, drugi pa za

pridobitev splošnega znanja angleškega

jezika do maturitetne ravni. Interaktivnost

obeh gradiv je dobra garancija za zanimivo

in učinkovito učenje.

3. Za vse, ki bi radi spoznali slovenski

znakovni jezik pa smo za učenje izbrali

Multimedijski praktični slovar slovenskega

znakovnega jezika gluhih ter gradivo

Naučimo se slovenskega znakovnega jezika

1 in Slikovni slovar slovenskega

znakovnega jezika.

Pohitite in preizkusite gradiva prvi.



10

VVaabbiilloo nnaa ččaajj

Vabimo vas, da se nam v sredo, 19. 1. 2011

pridružite na čajanki ob dnevu odprtih vrat

Središča za samostojno učenje v Mestni

knjižnici Ljubljana. Družili se bomo tisti, ki

se samostojno učimo in tisti, ki bi to še

želeli.

O samostojnem učenju boste med

sproščenim klepetom iz prve roke izvedeli

vse, kar vas zanima, sami pa boste lahko

tudi preizkusili učna gradiva.

Pričakujemo vas med 15.00 in 19.00 uro v 1.

nadstropju MKL; Knjižnice Otona

Župančiča.

Vljudno vabljeni. Veselimo se vašega

obiska!

AAnngglleeššččiinnaa zzaa zzaaččeettnniikkee V januarju bomo začeli z novim ciklom

brezplačnih delavnic začetne angleščine.

Namenjene so vsem udeležencem in

udeleženkam Središča za samostojno učenje,

ki želijo dopolniti znanje samostojnega

učenja angleščine. Srečanja bodo potekala

vsak 2. in 4. torek v mesecu ob 17. uri v

multimedijski sobi.

Za podrobnejše informacije nas lahko

pokličete na telefonsko številko 01 600 13 22

ali pišite na [email protected]. Število udeležencev

oziroma udeleženk je omejeno, zato je

potrebna vsakokratna predhodna prijava.

UUddeelleežžeenneecc mmeesseeccaa

Med aktivnimi udeleženi samostojnega

učenja tudi v letošnjem letu vsak mesec

izberemo najbolj aktivnega, ki si prisluži

naziv udeleženec meseca. Naziv udeleženec

meseca si prisluži tisti, ki v določenem

mesecu opravi največ ur samostojnega

učenja. V septembru je ta naziv pripadel

Jasminki Torbica, v oktobru Antonu

Korelec, v novembru pa Janji Malić.

Udeležencem meseca prejmejo simbolično

nagrado.

Pridružite se nam pri samostojnem učenju,

nabirajte znanje in morda boste ravno vi

naslednji Udeleženec meseca.

UUggaannkkaa mmeesseeccaa

Od septembra do decembra je bil žreb

naklonjen naslednjim reševalcem mesečne

uganke, ki so si prislužili knjižno nagrado:

Tadeja Horvat (v septembru),

Grega Malahovski (v oktobru) in

Milena Poglajen (v novembru).

Nagrajencem še enkrat čestitamo, vse ki

vam sreča tokrat ni bila naklonjena, pa

vabimo k nadaljnjemu sodelovanju!

Novičke zbrali Simona Šinko in Alja

Verdenik. □□□



11

BBBooorrrzzzaaa zzznnnaaannnjjjaaa mmmeeeddd gggeeennneeerrraaaccciiijjjaaammmiii

? Mogoče bruhanja ognja ali igranja na

itre ali orglice?Najnovejših tehnik digitalne

n

sti prenašanja

nanja od starejših generacij k mlajšim in od

Le

ta 1992 v sklopu središča za

ospeševanje izobraževanja odraslih na

Andragoškem centru Slovenije kot poskusni

projekt na področju povezovanja

neformalnih oblik učenja in izobraževanja

odraslih. Od konca leta 1993 je vključena v

ponudbo Knjižnice Otona Župančiča in je

uporabnikom na voljo v prostorih Mestne

knjižnice Ljubljana na Kersnikovi 2. Danes

deluje v Sloveniji že deset uspešnih borz

znanja, poleg osrednje v Ljubljani ima Borza

zna BI,

Novem mestu n Izoli v Mestni

njižnici, Škofji Loki na Freisingu ter na

, v Celju,

ostojni, Novi Gorici in Murski Soboti.

Bi se radi naučili prekrivanja streh s slamo?

Peke domačega kruha? Poslikave telesa? Pletenja

različnih izdelkov z slame? Klekljanja idrijske

čiške? Kuhanja po receptih naših babic in

prababic

c

fotografije ali z ačilnosti fotovoltaičnih

sistemov?

Borza znanja je ena od možno

z

mlajših k starejšim. Nastala je po idejni

zasnovi ameriške ustanove The arning

Exchange le

p

nja enote še v Mariboru na DO

a RIC,

k

ljudskih univerzah na Ptuju

P

Slovenska mesta z Borzo znanja

in

ovpraševanja za vse generacije 24 ur na

365 dni na leto

pletni strani

.b a.si.

d

širjenje kulture vseživljenjskosti

Borza znanja pa ni samo v teh mestih – je

tudi pri vas doma. Ponudba

p

dan, 7 dni na teden in

dosegljivi na s

www orzaznanj

Borza znanja je informacijsko središče, v

katerem zbirajo, urejajo in posredujejo

informacije o posameznikih, ki ponujajo ali

iščejo znanje. ʺMenjaj znanje, ne sanjeʺ je

geslo projekta permanentnega in

neformalnega izobraževanja, ʺučeče se

družbeʺ in spoznanja, a se učimo vsi,

mladi in stari, vse življenje in povsod. Borza

znanja s svojim delovanjem pozitivno

vpliva na

učenja.

Borza znanja na Študentski areni 2010

ualnim

porabnikom vseh starosti, ki si v različnih

oblikah

združevanja izmenjujejo z

informacije. Slednje prispeva k osebni ali

klicni uveljavitvi članov. Anita Šefer ‐

aca, članica Borze znanja, ki svoje znanje

eli z vsemi generacijami ‐ ljubiteljska

slikarka, ki piše tudi pravljice, črtice, svojo

Dejavnost Borze znanja je neprofitna,

namenjena pa je predvsem individ

u

prostovoljnega in neformalnega

nanja in

po

M

d



12

izkušnjo z Borzo znanja opisuje: ʺBorza

znanja mi ni omogočila le posredovanja

svojega znanja na tak ali drugačen način,

več

n

v kot

pač pa tudi spoznavanje novih ljudi. Z

veseljem vedno znova ugotavljam, da sem si

preko nje pridobila tudi nove prijateljice in

prijatelje,ʺ je dejala.

»S pomočjo Borze

znanja v Sloveniji si

več kot 15.000 ljudi

izmenjuje znanja z

kot sto različnih

področij.«

V informacijska središča Borze znanja je

vključenih več kot 15.000 ljudi, ki si

izmenjujejo znanja z več kot sto različ ih

področij. Doslej so zabeležili 8.633 ponudb

znanja in eč 16.728 povpraševanj po

različnih znanjih, med ponudniki in iskalci

znanj pa so vzpostavili skoraj 36.915 učnih

povezav. Mnogo od teh povezav in menjav

je teklo med različnimi člani iz različnih

generacij.

Mlada udeleženka spoznava kaligrafijo

Menimo, da bi profitna dejavnost zožila

krog zainteresiranih, ki se sedaj z veseljem

in pogosto obračajo na Borzo znanja, še

lasti pa tiste posameznike, ki imajo zelo

ar

kak

i

o z ali

a

rej do storitev Borze znanja?

biščite ali pokličite najbližjo enoto Borze

znanja, kjer vas bomo povprašali po nekaj

osnovnih podatkih, vi pa man boste zaupali

svoje želje po znanju, informacijah ali

spretnostih. Na Borzi znanja bomo preverili

dosegljivost iskanih znanj v informacijski

bazi in vam posredovali morebitne kontakte

članov, ki znanja ponujajo oziroma iščejo. V

kolikor v informacijski bazi ne bo na voljo

ustreznih znanj, se bomo potrudili in jih

poskusili najti s pomočjo oglaševanja v

sredstvih javnega obveščanja. Več

inf te

di na naši spletni strani

z

redka in cenjena znanja, kot so na primer

nekatere st e, domače in umetne obrti,

redka strokovna znanja ter znanja o

najrazličnejših prostočasnih dejavnostih,

namenjenih izboljšanju ovosti

vsakdanjega življenja.

Člani Borze znanja ne potrebujejo formalnih

dokazil o izobrazbi, o nač nu medsebojne

izmenjave znanj in informacij ter obliki in

načinu oddolžitve (brezplačno, za plačilo, v

zamen a znanje kako drugače) pa se

dogovorijo sami med seboj. Na borzi čl ne

prosijo le za povratno informacijo o

vzpostavljenem kontaktu in izmenjavi

uslug.

Kako to

O

ormacij o Borzi znanja lahko prebere

tu

www.borzaznanja.si.



13

»Kaj vam ponuja

Borza znanja?

• Če se želite nečesa

naučiti: podatke o

ljudeh, ki vas lahko

to naučijo.

• Če želite s svojim

i

drugim: podatke o l

vaše znanje

• Če želite sodelova

podatke o ljudeh, ki

podobne aktivn

anje na platno

znanje o polstenju

izdelava nakita‐kristali

znanje solo petja

izdelovanje »doužnjaka« izdelkov iz

slame

lepopisje‐kaligrafija

znanje idrijske čipke

enih

tovanju

izdelavi aranžmajev iz suhega cvetja

znanjem pomagat

judeh, ki potrebujejo

in izkušnje.

ti v kakšni dejavnosti:

se zanimajo za

osti.«

Med trenutno najbolj aktualno ponudbo

znanj sodijo:

krotenje indijskih pitonov in udavov

bruhanje ognja, ležanje na žebljih in

hoja po steklu

znanje ruščine

znanje grafologije

klasične masaže TUI‐NA

igranje tamburice in mandoline

slik

Povprašujete pa po:

tehniki hitrega branja

znanju procesov stohastike

diatonični harmoniki

rešilje vezenju

igranju na blok flavto

družb plesih

ekološkem kme

trebušni govorici

montaži sončnih kolektorjev

Informacije o učnih ponudbah in

povpraševanjih:

‐ na www.borzaznanja.si

‐ osebno na vaši najbližji Borzi znanja.

Edita Flegar □□□



14

VVV SSSRRREEEDDDIIIŠŠŠČČČUUU::: UUUdddeeellleeežžžeeennnccciii ooo mmmeeedddgggeeennneeerrraaaccciiijjjssskkkeeemmm uuučččeeennnjjjuuu

Središče za samostojn

kjer se srečujemo ljudje

Tokrat smo se o medg

pogovarjali s tremi ud iz

različnih življenjskih o

delili svoja razmišl

m i

pr

k

JJaannjjaa MMaa

o učenje je prostor,

različnih generacij.

eneracijskem učenju

eleženkami

bdobij. Z nami so

janja o pomenu

edgeneracijskega učenja, o svoji vlogi pr

enašanju znanj, o tem kaj se lahko od

oga naučimo, o svojih pogledih na učenje.

lliićć

čenje začela

V

čit

elikih težav.

ob besedi

šnje naj bi se

cije na drugo. Že

ejših in katera

znanja zdaj pridobivate od starejše

generacije?

Marsičesa sem se naučila od starejše

generacije. Če pogledamo v preteklost, se mi

zdi, da so takrat starejši bili zelo radodarni s

svojim znanjem. Kamorkoli sem se obrnila

je bilo znanje posredovano, tako v službi kot

v družini. Tudi v zdravstvenem domu,

zdravniki so bili na voljo, ko sem

potrebovala znanje o določeni bolezni.

od starejših

racije? Kaj se od njih

i, informacije kar

znanje o

neta.

aj ste se vi

vidite svojo vlogo? Kaj se

čijo od vas? Katera znanja

č v službi. Tak primer je računalniški

program Photoshop, ki ga

hko doma pomagam pri obdelavi slik.

pri pisanju prošenj znam biti v pomoč.

»Medgeneracijsko

učenje ... Izkušnje naj

bi se prenašale iz ene

generacije na drugo.«

Kaj pa starejši generaciji? Katera znanja

lahko delite s starejšimi?

Če bi me kdo od starejših potreboval, se mi

zdi, da bi bila zelo primerna za poučevanje,

na primer računalniških veščin. Mladi zelo

hitijo in jih starejši ne dohajajo, jaz pa

menim, da je potrpežljivost ena od vrlin, ki

jo imam in zato bi v tem bila dobra.

Pra av t ko sem se veliko naučila

učiteljev na tečajih.

Kaj pa od mlajše gene

učite?

Mlajši so zelo napredn

vpijajo. Posredujejo lahko

računalništvu in tehnični opremi. Če doma

bi težkone bi imela njihove podpore

osvojila ta znanja. Posebej glede inter

Sedaj sva se pogovarjali o tem, k

naučili. Kako pa

hko mlajši nau

la

jimJanja Malić je Središče za

samostojno u lahko predate?

Sama posredujem tista znanja, ki sem se jih

nau ilaobiskovati letos novembra,

saj se rada uči in s tem širi

svoja obzorja znanja. obvladam in

la

TudiSredišče se prihaja u

angleščino, ki pa ji zaradi

odprtosti do učenja ne povzroča prev

Na kaj pomislite

medgeneracijsko učenje?

Medgeneracijsko učenje ... Izku

prenašale iz ene genera

doma se prenašajo. Mladi velikokrat nas

starejše kaj vprašajo.

Kaj ste se vi naučili od star



15

medgeneracijskega učenja?

ama menim, da mladi veliko več vedo, ker

n

po

i največ odnesejo iz

evalnih institucij, ker je

nanje skozi tečaj ali predavanje

medgeneracijsko

jivi, mladi pa niti

dobro, če bi se na

medgeneracijsko

Kdo ima po vašem mnenju vlogo učitelja v Ko sem videla, da ne obvladam

procesu

S

imajo hitrejši dostop do informacij, jih

veliko hitreje vpijajo in zato tudi posredujejo

naprej starejšim generacijam. Po drugi strani

pa so starejši veliko bolj teoretič o

podkovani in se zato tudi znajo postaviti v

vlogo sredovalca znanja.

Kje in kako menite, da poteka


Menim, da posameznik

raznih izobraž

z

sistematično podano.

Kaj za vas pomeni

učenje?

Starejši smo zelo potrpežl

ne tako. Zato bi bilo zelo

splošno poudarjalo

potrpljenje.

MMiilleennaa KKuunnsstteelljj

daj

a

ova znanja, ki bi ji popestrila

p e š

o i r

računalnika,

menila, da mi bo znala

omagati. Recimo, da v reklami zasledim

j r

p o .

o s

Veliko znanja imam s področja

fotografiranja, tudi o po ;

katere destinacije,

najboljša. Nikoli mi

posredovati znanje, re

mnenja, da si je pot bno dodatno še kaj

zapisati, da ne pozabimo. Če imaš interes in

željo lahko vse najdeš

Kaj pa starejši generaciji? Katera znanja

lahko vi posredujete njim?

Menim, da bi jim lahko pomagala in

svetovala o uporabi mobilnih telefonov.

Milena Kunstelj Središče

za samostojno učenje

obiskuje že več let. Vpisala

se je že leta 2004. Do se

ga je obisk la že več kot

600 krat. Središče je začela

obiskovati, ker je želela

pridobivati n

vsakdan. Vztraja a š , ker obstaja e veliko

stvari, ki še jo zanimajo.

Kaj ste se vi naučili od starejših oziroma,

katera znanja pridobivate od starejše

generacije?

Vem kje m ram iskat info macije, ko me kaj

zanima.

sem vzela list papirja in svinčnik ter nekoga

vprašala. Po navadi sem se obrnila na tisto

osebo za katero sem

p

kakšno stvar, ki bi jo potrebovala in ne vem

kako delu e, grem v trgovino, si izbe em

prodajalca/ko, za katerega menim, da mi bo

znal vse ovedati in se tem pozanimam

Kaj pa d mlajše generacije? Kaj e od njih

učite?

Od mlajše generacije pridobivam predvsem

računalniška znanja. Ko sem se želela

naučiti uporabljati »skenner« sem se obrnila

na informatorja v knjižnici, ki mi je pokazal

kako ga uporabljati.

Sedaj sva se pogovarjali o tem, kaj ste se vi

naučili. Kako pa vi vidite svojo vlogo? Kaj

se lahko mlajši naučijo od vas, katera

znanja jim lahko predate?

tovanjih vem veliko

prenočišča itd. so

ni bil problem komu

cimo v službi, sem pa

re

.

»… menim, da

medgeneracijsko učenje

poteka povsod, kjer so

vključene različne

generacije in ni nujno

vezano na šolsko

učenje.«



16

Kdo ima, po vašem mnenju vlogo učitelja

v procesu medgeneracijskega učenja?

,

e dogaja. Nekaj časa nazaj sem v mestu

na s

ušenj o različnih

dgeneracijsko učenje

oteka povsod, kjer so vključene različne

r v

se pomen medgeneracijskega

čenja ne poudarja dovolj. Tisti, tista, ki se

omembno ali si star/‐

ali mlad/‐a, vedno dobiš informacijo.

takšna da naj bi

v generacijo?

vedno se učimo.

j vase pogledati in

bi se radi naučili.

je potrebno

j

To je zelo odvisno od tega kdo posreduje

znanje zato menim, da se vloge izmenjujejo.

In leta niso pomembna.

Kje in kako menit , d poteka


Po mojem mnenju ni vezano

e a

na prostor, kjer

s

prisedla klop dekletu, katero sva

izmenjali nekaj besed in izk

temah in na koncu pogovora, se mi zdi, da

sva bile obe zadovoljne.

Zato menim, da me

p

gene acije in ni nujno ezano na šolsko

učenje.

Kaj za vas pomeni medgeneracijsko

učenje?

Menim, da

u

hoče kaj naučiti in ni p

a

Katera misel, sporočilo je

se prenašala iz generacije

Ne glede koliko si star,

Vendar je potrebno najpre

sebe poznati, da vemo kaj

Ni pomembno kaj, vendar

vztrajati. Vedeti je potrebno ka bi radi

vedeli.

KKaattjjaa ZZuuppaannččiičč

učila od njih. Imajo še

čila sem se, medtem a z

otroci, da pri njih ni

iskrenost in če si od

takšnega kot si.

Katja Zupančič je začela

obiskovati Središče za

samostojno učenje v

novembru tega leta. Za ta

način učenja se je

odločila, ker je nekaj

ovega in drugačnega. n

Zelo rada potuje, zato si želi dopolniti svoje

znanje tujih jezikov in se naučiti katerega

novega.

Na kaj pomislite ob besedi


Občasno »varujem« otroke in menim, da

em se zelo veliko nas

pristnost, ki smo jo odrasli izgubili.

Pokažejo čustva, so iskreni in se lahko

veliko naučimo od njih.

se čilKaj ste vi nau i od starejših? Katera

znanja pridobivate od starejše generacije?

Konkretno bi lahko rekla, da se pri stari

mami učim »šole življenja«. Starejši imajo

tiste življenjske izkušnje, ki jih mlajši

nimamo.

Kaj pa od mlajše generacije? Kaj se od njih

čite? u

Nau ko sem delal

blefiranja. Gre samo za

krit, te tudi sprejmejo



17

Kako pa vi vidite svojo vlogo? Kaj se lahko

mlajši naučijo od vas? Katera znanja jim

časa sem tudi

ivela v Južni Ameriki. Doživela sem veliko,

b o o i

ojem življenju.

r

ji? Katera znanja

hko posredujete njim?

iti naprej in so obtičali nekje v času.

oskušam jih naučiti, jim povedati, da naj

ti. Ker ne zmorejo več dohajati

do ima po vašem mnenju vlogo učitelja v

ose

N

eko znanje, izkušnje, ki jih drugi

ima. Gre za sinergijo.

»Medgeneracijsko učenje poteka

vsakodnevno, v vseh

odnosih, ki jih imaš z

ljudmi.«

enite, da poteka

nje?

formalna

ne zavedajo, da je

znanja pridobljenega

učenje poteka

nosih, ki jih imaš z

vprašam kaj se lahko od nekoga

od Uč ni

u je

lahko predate?

Predvsem jim želim dati nasvete, izkušnje.

Veliko sem potovala, dalj

ž

prido ila gromn izkušenj n to je bila

najboljša šola v m

Vsakemu/vsaki bi svetovala, naj si vzamejo

čas zase, potujejo, nabirajo izkušnje,

dozorevajo, da bodo ugotovili kaj bi adi

delali v življenju.

Kaj pa starejši generaci

la

Če se omejim na slovenski prostor, lahko

rečem, da je v Sloveniji veliko ostarelih

ljudi. Mnogo jih je takšnih, ki se ne morejo

premakn

P

živijo za danes in naj ne pogrevajo

preteklos

hitrim spremembam, jih želim ta prehod,

predvsem kar se tehnologije tiče, olajšati. To

je tudi naloga vsakega od nas.

K

procesu medgeneracijskega učenja?

Zveze se vedno prepletajo. Gre za odn

med ljudmi. Nikoli ne moremo reči, da je

samo eden dajalec znanja, drug pa vedno

prejemnik. Vsak človek ima določeno znanje

in določene izkušnje. i pomembno ali si v

vlogi mlajše ali starejše osebe, saj vedno ima

eden n

n

Kje in kako m

edgeneracijsko učem

V Sloveniji je zelo poudarjena

izobrazba. Ljudje pa se

skoraj 80 %

neformalno. Medgeneracijsko

vsakodnevno, v vseh od

ljudmi.

Kaj za vas pomeni medgeneracijsko

učenje?

Nikoli nisem o tem konkretno razmišljala.

edno seV

ali situacije naučim. enje samo

učenje iz knjig, ampak čen poteka

nenehno, ljudje dozorevamo.

Alja Verdenik □□□



18

RRREEEPPPOOORRRTTTAAAŽŽŽAAA

PPrraazznniiččnnii SStteepp bbyy sstteepp

ike bodo p vs

i d

uditi odrasle in starejše k

amostojnemu učenju angleščine ter

njem življenju ter

V Središču za samostojno učenje smo tudi

letos, našim udeleženkam in udeležencem,

pripravili brezplačne delavnice angleščine

za začetn , ki otekale ak drugi

torek v mesecu. V tem sklopu načrtujemo 14

delavnic, k bodo potekale od ecembra

2010 do vključno junija 2011. Namen in cilj

delavnic je spodb

s

dopolnjevanju znanja samostojnega učenja,

uporabe znanja v vsakda

aktivno preživljanje prostega časa, druženje,

izmenjava izkušenj in znanja.

jem novih angleških besed iz

esede »Christmas«, katere namen je bil,

b t

al

ki so bile

ljučne za osvajanje novih besed o praznični

temi. Besedni zaklad sm

razširili ob nalogi, kjer smo sličice povezali z

novimi besedami. Po uri in pol aktivnega

dela smo zaključili. Poslovili smo se z

dobrimi željami za vesel božič in srečno

novo leto 2011!

Na prvi delavnici, ki je bila praznično

obarvana smo se srečali 21.12.2010 v

Mediateki v Knjižnici Otona Župančiča v

Ljubljani ob 17. uri. Uvodoma smo začeli s

sestavljan

b

spod udi i razmišljanje v angleškem jeziku.

Nadaljev i smo s poslušanjem Božičnih

pesmi Rudolph the rednosed reindeer in We

wish you a marry Christmas. Ob poslušanju

so udeleženci in udeleženke pred seboj

imeli besedila teh pesmi, kjer je manjkalo

nekaj angleških besed in so jih morali

opolniti. Manjkale so tiste besede,d

k

o še dodatno

Hvala vsem, da ste prišli. Upam, da se

vidimo na naslednji delavnici, ki bo 11. 1.

2011 v Mediateki ob 17. uri.




19

SSSSSSUUU VVV ŠŠŠTTTEEEVVVIIILLLKKKAAAHHH

V Središču za samostojno učenje se je od septembra d

č. Sku a

o konca decembra aktivno samostojno učilo 108

paj so prišli nabirat zn nje 1.247‐krat in se učili

njižnici Otona Župančiča za zaključene

ru izobraževalnega projekta Academia

a zaposlovanje

a zaposlovanje

udeležencev, 51 od njih je Središče obiskalo prvi

2.786 ur.

NNaa oobbiisskkuu pprrii nnaass

KL, K

ence

okvi

i kotiček, Zavod RS z

. 12. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS z

Ogledi Središča za samostojno učenje v M

skupine:

16. 9. 2010 Tuje svetovalke, Euro‐Guid

08. 10. 2010 Zavod Papilot in skupina v

11. 11. 2010 Zavod Papilot

26. 11. 2010 Zavod Papilot

8. 12. 2010 Zaposlitven

2

30



20

RRRAAAZZZIIISSSKKKOOOVVVAAALLLEEECCC

Tokratni Raziskovalec vam ponuja nagradno križanko. Na voljo vam je 21 namigov, ki so razvrščeni po

1

zaporednih številkah. Rešitve vpišite v križanko in v odebeljenem stolpcu se vam bo izpisala rešitev s

katero si lahko prislužite nagrado. Tokratnega tema Raziskovalca je povezana s osrednjo temo OSU‐ja.

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21



21

NAMIGI:

1. izobraževanje, pri katerem se oseba samostojno izobražuje

2. s spoznanjem, ponavljanjem si pridobiti zanje

3. znanstvena disciplina, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem odraslih

4. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času

5. stopiti, vključiti se de n razmerje

usmerjanje, vo en človeka z v i, pojasnili

7. kdor česa udeleži

javnosti n me jen g or k re kd odgov a pripra ljena vpraša ja

kar s rab pri ro ju ravnavanj česa

. ustanova sistematič o zbira, ran in knjige

. proces izzivanja, sm jan in uravna lovekove a tivnosti k cilju zir a oljitvi

potrebe

. p ipr vljenost p at za j; kar kdo h če, a s ure nič

13. kar je posledica okoliščin, ugodnih za uresničitev česa . oseba žen kega spola, z nasveti usmerja, vodi

15. skupaj z drugimi biti udeležen pri kakem delu

. kratko be i za azv dri , ki opisuje a , ki je otr no go ovi

17. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa

. dejstvo, d s s ojim de m, riz ev nje doseže eli č uj

19. aktivna informacija ali poznavanje, ki ga pridobimo z izkušnjami

. večja ob žn eg literarnega ese ila

21. biti povišan z nižjega službenega mesta na višje

rešitev ziskov a elektronski pošti na naslov [email protected]

v

je neizkušenega

lov o

6. d nas et

se

po8. a n ov , v ate m o arja n v n

9.

10

e i

, ki

p učevan

n

, ob u

sposoja h i

11 u er ja vanja č k o om zadov

12 r a si rizadev i ka o d e s i

14 s ki

16 sed lo r e lo duhovito stv r jo p eb u t ti

18 a kdo v lo p ad a m kar ž , pri ak e

20 enota se ejš a b d

Pravilno Ra alc pošljite po i ali oddajte liste s

rav nim odgovorom atl v red ču mostojno u enj do 4 2011. Ne pozabite ipi i

voj a imen in iim . reč o.

ši v ziskov ca p jšn številke: Z NEFO NIM U EN EM DO ZAPOSLJIVOSTI. Med

k

satp il v šk o S iš za sa č e 5. . pr

s

eg a pr ka S n

Re te ra al iz re je RMAL Č J

prispelimi pravilnimi vami je bil žreb naklonjen Nadi e , ki knjižno nagrado. Č tamo.rešit Fiš r prejme esti


OSU številka 3, letnik 2, 2010

Documents

Transcript of OSU številka 3, letnik 2, 2010