Post on 13-Aug-2015
AMAMITE VO MAKEDONIJA
Za objektite od Osmanliskiot period vo Makedonija, e pi{uvano
mnogu malku ili voop{to ne e pi{uvano. Ona {to e povrzano so
istra`uvawata vo ponovo vreme vo odnos na istorijata i kulturata e
mnogu malku zastapeno vo nau~nata literatura. Prvite istra`uvawa na
poedini spomenici od Osmanliskata arhitektura vo Makedonija
zapo~nale kon krajot na 19 vek, no i tie se temelat na potrebite na
samite istra`uva~i. Taka, kaj nekoi nao|ame celosni podatoci za
gradbata na objektot, nekade se samo predadeni natpisite koi se nao|
ale na objektite a mnogu retko ili voop{to ne e posveteno vnimanie na
tipologijata, arhitektonskite i umetni~kite vrednosti na samite objekti.
No sepak, vo celina zemeno, brojot na avtori koi ja dopiraat
problematikata na Osmanliskite spomenici vo Makedonija ni od daleku
ne soodvetstvuva so vrednosta koja ja poseduvaat samite objekti.
Potrebata od pocelosen pristap za nivna obrabotka, i vo integralna
forma istaknuvawe na nivnata raznovrsnost i neizmerno bogatstvo, ja
dobiva svojata opravdanost.
Republika Makedonija, so svojata mestopolo`ba, vo tekot na
svoeto opstojuvawe ~estopati bila predmet na interesirawe na pove}e
osvojuva~i. Krajot na 14 vek e period koga osmanliskite vojski
navleguvaat na teritorijata na Makedonija. Prisustvoto na Osmanliite vo
novoosvoenite teritorii ne mo`e da se razgleduva bez prisustvoto na
edna nova – tursko-osmanliska kultura i umetnost, koja vo period od
okolu 500 godini }e bele`i bogato umetni~ko tvore{tvo, koe se ogleda
vo gradbata na novite verski objekti no i golem broj javni objekti so
specifi~ni orientalni belezi. Taa se razviva pod golemo vlijanie na
vizantisko-orientalnata arhitektura od edna strana, i doma{nite
graditelski tradicii i umetnost, od druga, a vlijanijata recipro~no se
zabele`uvaat vo delata na obete umetnosti.
Doa|aweto na Osmanliite na Balkanot, a so samoto toa i na
prostorot na Makedonija, doveduva do mnogu promeni vo site sveri na
`iveewe, osobeno vo nastanokot i razvojot na gradovite. Za
zadovoluvawe na svoite op{testveni i kulturni interesi, osmanliite gradat
objekti koi so svojot karakter vo potpolnost }e odgovorat na nivnite
potrebi. Goleminata na osmanliskata kultura se ogleda i vo gradbata na
novi verski objekti – xamii, tekii, turbiwa, no i golem broj op{testveni
zgradi, no i profanata arhitektura raznovidna po svojata funkcija: bile
gradeni anovi, bezisteni, amami i drugi objekti. Kaj ovie objekti bile
postignati ~isti funkcionalni i konstruktivni re{enija so oblikovno
dostignuvawe na posebna arhitektonska {kola i so specifi~ni orientalni
belezi.
Me|u objektite od profanata arhitektura, kako po svojata brojnost
taka i svojata monumentalnost, posebno mesto zazemaat amamite.
Brojnosta se dol`i na faktot {to higienata vo islamskiot svet bila na
visoko nivo a odr`uvaweto na ~istotata na teloto prestavuvalo vo isto
vreme i verska obvrska. Za zadovoluvawe na ovaa golema potreba na
naselenieto, vo gradovite {irum Osmanliskoto carstvo bile gradeni
amami za javna upotreba, no i privatni amami – po ku}ite.
Niz vekovite, amamite kako prostor vo koj se koristi vodata za
obavuvawe na dnevnata higiena, imale rzli~no zna~ewe. Vo anti~kiot
period kapeweto zna~elo mnogu pove}e od funkcionalna, higienska
potreba za miewe. Kaj rimjanite javnite kupatila – termi, se dovedeni do
kult, odnosno, pokraj higienata vo niv se odvival i silen op{testven i
kulturen `ivot. So pronao|aweto na sistemot za greewe na prostoriite i
bazenite, so pomo{ na hipokaust i kerami~ki cevki koi po dol`inata na
zidovite go sproveduvale topliot vozduh, formiran e klasi~niot tip na
termi koi vo vreme na Carstvoto stanale edna od najkarakteristi~nite
institucii na gradskiot `ivot. Na toj na~in bawite prestavuvale popularna
op{testvena institucija preku koja se manifestirale razli~ni vidovi i
dostignuvawa na anti~koto op{testvo i civilizacija.
2
Vo islamskata religija vodata ja simbolizira genezata na sekoe
postoewe, se smeta za osnova na svetot, materija koja o`ivuva i koja
obezbeduva tvore~ka mo} i besmrtnost.
Tokmu zatoa, javnite bawi (amami) prestavuvaat va`en segment
za odr`uvawe na higienata na naselenieto, no voedno i verska obvrska
na muslimanskoto naselenie so ispolnuvawe na ritualot na
pro~istuvawe pet pati na den pred molitva nametnat od strana na
islamskata religija. Golemiot broj podignati amami govori za zna~eweto
{to Osmanliite im go davale na ovoj vid objekti. Bawite bile edna od
retkite mesta vo Islamot otvorena za sekogo od ranite utrinski ~asovi do
docna nave~er, a ponekoga{ i podolgo. Konceptot za gradba na
amamite kaj Osmanliite vsu{nost pretstavuva modificirana forma na
rimskite termi prevzemeni preku Arapite i Selxucite i prilagodeni za
potrebite na Osmanliite so eliminirawe na site prostorii koi ne slu`ele za
kapewe.
Iako amamite glavno bile gradeni za potrebite na muslimanskoto
naselenie, vo niv vo sekoe vreme imale pristap i pripadnicite na drugite
veroispovesti.
So podigawe na privatnite – ku}ni bawi, javnite amami
prodol`uvaat da gi posetuvaat samo lu|e od najsiroma{nite op{tesvteni
sloevi. No, ulogata na amamite i nivnoto vlijanie na op{testveniot `ivot
na gradot e pri~ina {to bogatite lu|e iako imale privatni bawi, sepak
doa|ale vo javnite bawi so cel da ja poka`at svojata ~istota.
Vo Makedonija, vo periodot od 14 do po~etokot na 20 vek se
podignati golem broj na amami koi so svojata monumentalnost i
bogatstvo na arhitektonski re{enija govorat za ekonomskata mo} na
gradovite i zna~eweto koe tie go imale vo ramkite na Osmanliskata
imperija. Tie govorat i za brojot na urbanoto naselenie, za nivniot
standard i kultura na `iveewe, svrstuvaj}i gi amamite vo postojaniot
arhitektonski inventar na gradovite vo Makedonija.
3
Mehmed Tevfik davaj}i op{ta statistika na gradot Bitola vo 1910
(1326) godina me|u drugoto naveduva deka vo Bitola imalo 6 amami,
dodeka vo bitolskiot vilajet imalo vkupno 30 amami. Vrz osnova na
podatocite od turskite izvori, i konkretno vo Bitolskite kadiski sixili,
po~nuvaj}i od 15 vek, pa se do 1912 godina se javuvaat imiwa na
desetina amami, ~ii mestopolo`bi vo najgolemiot broj slu~aevi ne se
poznati.
Vo Skopje bile izgradeni 15 javni bawi a spored podatocite koi gi
dava Evlija Чelebi postoele okolu 1060 ku}ni amami. Vo svojot patepis
Чelebi spomenuva i postoewe na amami vo skoro site pogolemi gradovi
vo Makedonija.
Od golemiot broj podignati amami od 14 do 19 vek vo Makedonija
do denes celosno ili vo ostatoci se so~uvani 4 amami vo Skopje, 3 vo
Bitola, po 2 vo Debar, Ohrid i s.Bansko-Strumica, i po 1 amam vo
Tetovo, Struga, Prilep, Star Dojran, Gevgelija, Kratovo, s.Radawe-
Karbinci i s.Bawi{te-Debar.
Vo 15 i 16 vek amamite igraat zna~ajna uloga vo formiraweto na
urbanite matrici na gradovite. Tie naj~esto se gradeni vo neposredna
blizina na xamiite i karavan saraite na toj na~in formiraj}i jadro na
urbaniot `ivot vo ramkite na eden istoriski proces kako zna~ajni
urbanisti~ki kompleksi so izvonredno funkcionalen karakter. Takvi
urbanisti~ki celini prestavuvale [en|ul amam, Kur{umli an i Kazanxiler
xamija vo Skopje, Чifte amam, Suli an i Murat pa{inata xamija vo
Skopje, Deboj amam, Sungur ^au{ xamija i anovite na Ov~i pazar vo
Bitola.
Чestopati amamite bile gradeni pokraj reki ili izvori so pitka voda.
No nekoi od niv imale i sopstven vodovod {to zna~i deka rastot i
razvojot na golemite i bogati gradovi go pratela i adekvatna komunalna
sredenost, odnosno, razvivani se sistemi za dovod na vodata od
oddale~enite mesta. Vodata so posebni vodovodni kanali bila
4
doveduvana do gradovite a potoa so eden od kanalite e sproveduvana
do javnite i privatnite bawi.
Amamite vo Makedonija, kako i ostanatite objekti od ovoj vid
podignati na teritorijata na Osmanliskata imperija, se standardno
koncipirani, so prostorii rasporedeni po dol`inata na nadol`nata oska na
objektot. Isklu~ok prestavuvaat Voska amamot vo Ohrid i \ul{en
amamot vo Skopje kade rezervoarot za voda i lo`i{teto se strani~no
postaveni. Kompoziciskata postavenost na amamite vo Makedonija e
identi~na na amamite gradeni vo Bursa, Edrene i Istanbul i e sodr`ana
od: {adrvan sala (mejdan) – najgolema prostorija - mesto za odmor,
kako preoden del kon zagreaniot prostor – kapaluk – prostorija za
soblekuvawe vo zimskiot period, prostorii za kapewe – halveti vo koi
kako sredi{en element e |obekta{ot prekrien so kameni plo~i a poretko
so mermer, hazna - rezervoar za voda i lo`i{te - }ulhan. Brojot na
halvetite bil vo zavisnost od goleminata na amamot. ^esto sre}avame i
pomo{ni prostorii koi kako toaleti, prostorii za bri~ewe i depilirawe i sl.
Na~inot na zatopluvaweto na amamite, ona {to gi povrzuva so rimskite
termi, e preku sistem na hipokaust pod podot vo sekoja od prostoriite
(osven garderobata), i preku kerami~kite cevki postaveni vo yidovite na
amamot. Sekoja od prostoriite vo amamot e zasvedena so kupola na
koja se nao|aat mali zastakleni otvori koi slu`ele za osvetluvawe i za
ventilacija. Temperaturata varirala – najniska bila vo {adrvan salata a
najvisoka vo halvetite.
So ogled na namenata, mo`eme da govorime za postoewe na
~etiri vida na amami: amami koi bile gradeni vo tvrdinite i koi slu`ele za
voenite edinici, gradski amami – za potrebite na gra|anite, lekovito-
bawski koi se gradeni pokraj prirodni mineralni izvori i privatni mali
amami koi bile sostaven del na bogatite ku}i.
Funkcionalno, amamite bile gradeni kako dvojni ili edine~ni.
Dvojnite (~ifte) amami, se gradeni vo pogolemite gradski centri, i
kako {to uka`uva i samoto ime, tie imaat odvoeni prostorii za kapewe
5
na ma`i i `eni. Tie se odlikuvaat so svojata monumentalnost,
simetri~nost vo svojata arhitektonska i prostorna koncepcija, gradeni se
od kamen i tula (~estopati vo kombinacija) i upotreba na bogata
stalaktitna dekoracija pri obrabotkata na trompite vo vnatre{nosta na
prostoriite. Edinstvenite so~uvani dvojni amami vo Makedonija se:
Daut Pa{a amam vo Skopje, se nao|a na leviot breg na rekata
Vardar, vo neposredna blizina na Kameniot most. Izgraden e vo vtorata
polovina na 15 vek kako zadu`bina na Daut pa{a, koj zazemal visoki
funkcii vo Osmanliskata dr`ava. Po svoite dimenzii i umetni~ki vrednosti
pretstavuva remek delo na monumentalnata islamska profana
arhitektura. Postaven e vo pravecot istok-zapad i vo nego se smesteni
dvanaeset prostorii. Funkcionalno, amamot po dol`ina e podelen vo dva
dela – ma{ki i `enski. Vo ma{kiot del se vleguvalo od zapadnata strana,
od ulicata koja od kameniot most vodi vo ~ar{ijata, a vlezot vo `enskiot
del bil skrien i se nao|al vo sporedna ulica, od severnata strana na
objektot. Rezervoarot i lo`i{teto se zaedni~ki i se nao|ale na isto~nata
strana. Objektot e pokrien so pogolem broj kupoli so razni golemini koi
plenat so svojata nesimetri~na no sosema skladna i ritmi~ka
dispozicija. Bogatata dekoracija od stalaktitni ornamenti e zastapena vo
preminite pod kupolite i vo halvetite. Vo del od prostoriite
fragmenatarno po dol`inata na yidovite e so~uvana dekoracija vo vid na
friz so pretstavi od stilizirani cvetovi, predadeni vo plitok reqef.
Ne se znae koga amamot prestanal da funkcionira kako amam.
Elementite {to bile vo negova funkcija – kurni, {adrvan, mermerni plo~i,
denes ne se so~uvani i istite verojatno se razneseni po prestanokot na
negovata funkcija. So sigurnost mo`eme da pretpostavime deka
amamot kako i drugite objekti vo Skopje bil mnogu o{tetuvan vo vojnite,
prirodnite katastrofi, kako i zemjotresot od 1555 god. po`arot na
Pikolomini vo 1689 god. i zemjotresot vo 1963 god. Po gubeweto na
funkcijata amamot slu`el kako magacin
6
So obnovuvawe na amamot e zapo~nato vo 1935/36 god., a od
1948 god. vo nego e smestena umetni~kata galerija. Dene{nata
postojana postavka na Galerijata e formirana vo 2000 godina kako
prikaz na razvojot na makedonskata likovna umetnost od 14 do 20 vek,
so akcent na modernoto makedonsko slikarstvo i skulptura na 20 vek.
Чifte amam vo Skopje, lociran vo neposredna blizina na Suli an
vo starata skopska ~ar{ija, podignat e kon sredinata na 15 vek i e vtor
po golemina amam vo Skopje od toj period. Izgraden e od strana na
tretiot krai{ki vojvoda Isa beg, a kako zadu`bina se spomenuva i vo
vakufnamata na Isa-begovata xamija od 1531 god.
Odnadvor pretstavuva edinstven objekt, dodeka vo vnatre{nosta
se potpolno oddeleni dva dela koi imaat posebni vlezovi vo koi se nao|
aat prostorii za bawawe na ma`i i `eni.
Zna~eweto na amamot go zgolemuva bogatata yidna dekoracija
prisutna vo potkupolnite prostori, odnosno trompite i pandantifite.
Stiliziranite geometriski i bilni ornamenti, stalaktiti i rombovi, koi se
predadeni so golema preciznost vo plitok reqef, denes se samo
fragmentarno so~uvani vo nekoi od halvetite. Preminot vo potkupolnite
prostori e re{en so karakteristi~niot friz od turski triagolnici.
Postoeweto na poseben prostor smesten vo severozapadniot del
od amamot namenet za kapewe na evreite e ona {to go izdvojuva ovoj
amam od ostanatite amami vo R.Makedonija. Toa bil vsu{nost poseben
halvet so bazen vo koj se obavuvalo ritualno kapewe.
Vo tekot na svoeto postoewe amamot bil pove}epati o{tetuvan –
vo zemjotresot od 1555 godina, za vreme na golemiot po`ar vo Skopje
od krajot na 17 vek kako i vo zemjotresot od 1963 god., koga amamot
pretrpel pogolemi o{tetuvawa.
Чifte amamot ja izgubil svojata funkcija vo 1916/17 god. a
negovite prostorii so odredeni prepravki za potrebite, voglavno se
7
koristele kako magacin. Denes vo amamot e smestena Umetni~kata
galerija.
Deboj amam vo Bitola se nao|al vo sostav na starata bitolska
~ar{ija, no denes, po uni{tuvaweto na golem del od ~ar{ijata, toj se
nao|a na samata nejzina granica.
Iako ne postojat precizni podatoci nitu za ktitorot, nitu za godinata
na izgradbata na ovoj reprezentativen objekt, monumentalnosta na
gradbata, yidarijata i prebogatiot ukras od stalaktiti, {tuko dekoracija po
yidovite i osvetluvaweto, arhitektonskite karakteristiki na objektot
sogledani so metod na komparacija, uka`uvaat deka se raboti za objekt
koj pripa|a na zlatniot vek na osmanliskata arhitektura od 15 i 16 vek.
Neophodniot mobilijar - masi za masa`a- |obekta{, kurni i sl. ne e
so~uvan.
Denes nedostasuvaat i haznata (rezervoar za voda) i }ulhanot
(lo`i{te), koi se zaedni~ki za dvata dela na amamot, a koi se
konstatirani so istra`uva~kite raboti vo 1967 god, pri restavracijata i
konzervacijata na amamot.
Vo 90-tite god. na 20 vek amamot e adaptiran vo proda`en
prostor.
Stariot amam vo Prilep, koj Evlija Чelebi go narekuva prijaten
amam, podignat e vo 15 vek i koncepciski se razlikuva od ostanatite
amami. [adrvan salata kaj ovoj amam ne e zasvedena so kupola tuku so
krov na ~etiri vodi, i vo nea se nao|a galerija, element karakteristi~en
za amamite od krajot na 18 i po~etokot na 19 vek. Iako stilsko-
arhitektonskite elementi zastapeni vo halvetite upatuvaat na vtorata
polovina od 15 vek, {adrvan salite se verojatno obnoveni podocna.
Dvojnite amami vo Makedonija so svojata umetni~ka i
arhitektonska razigranost ne zaostanuvaat zad ostanatite so~uvani
amami od ovoj vid na po{irokiot Balkanski prostor - Husref Begoviot
8
amam vo Saraevo od 1539 god. (BiH), Mehmed Pa{a Amam vo Prizren -
SiCG (1563), Hadim Ali Pa{a amam vo Nova Zagora – Bugarija (15-16
vek), Ibraim Pa{a amam vo Razgrad - Bugarija (17 vek) i dr.
Edine~nite amami se mali po dimenzii, i vo niv kapeweto se
odvivalo so poseben raspored za kapewe, ma`ite i `enite se kapele vo
opredeleni denovi od nedelata ili pak vo opredeleni termini od denot.
Iako gradeni vo pomalite centri, tie po svoite arhitektonsko-dekorativni
vrednosti ne zaostanuvaat zad golemite amami gradeni {irum
Osmanliskata Imperija. Za primer }e poslu`i “Noviot amam” vo
Debar (16 vek). Чistata i jasna prostorna i funkcionalna organizacija na
amamot, zastapenosta na sprat so galerija i tambur vo {adrvan salata,
primenetiot na~in na gradba (kombinacija na kamen i bondruk
konstrukcija na spratot vo {adrvan salata), elementite od dekorativnata
obrabotka se karakteristiki koi zboruvaat za iskustvo na gradewe, koi gi
formiraat i potenciraat vrednostite na ovoj amam. Ne pomalku va`ni se i
Amamot vo Tetovo, Mustafa Чelebi amam vo Struga, Voska amam vo
Ohrid, amamite vo Kratovo, Star Dojran i Bitola. ]e spomeneme nekoi od
niv:
Nov amam - Debar
Za nastanuvaweto na Noviot amam vo Debar nema sigurni pi{ani
podatoci. Se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je na Debar, vo
neposredna blizina na ~ar{ijata. Spored stilskite osobenosti na amamot,
prisustvoto na barokite elementi vo kamenata dekoracija no i negovata
koncipiranost, toj se datira vo prvata polovina na 18 vek, dodeka
{adrvan salata, koja be{e sostaven del od amamot, spored primenetiot
grade`en materijal i na~inot na yidawe evidentno e deka bila izgradena
vo 19 vek. Ova se potvrduva i so godinite 1887 i 1907 zapi{ani vo
tamburot na kupolata vo {adrvan salata {to verojatno pretstavuvaat
godini na nekoja popravka ili dekorirawe na objektot.
Koncepciski i funkcionalno amamot pripa|a na razvieniot tip
amami. Чistata i jasna prostorna i funkcionalna organizacija na amamot,
9
prisustvoto na sprat so galerija i tambur vo {adrvan salata, kako i
primenetiot na~in na gradba se karakteristiki koi zboruvaat za
iskustvoto na gradewe i gi formiraat i potenciraat vrednostite na ovoj
amam. Pokraj ostanatoto, negovata unikatnost se sostoi i vo dobro
so~uvaniot “|obek ta{“, smesten vo sredinata na halvetot, koj u{te go
sre{avame i vo Voska amamot vo Ohrid.
Posebno obele`je na amamot mu dava i primenetata dekorativna
obrabotka na kamenata plastika koja vo kombinacija na geometriski
formi, osobeno e vidliva vo obrabotka na kurnite (lavaboa) i fontanata
({adrvan). Slikanata dekoracija be{e prisutna vo svodot na tamburot so
bogato koloritni floralni i geometriski motivi. Noviot amam vo Debar e
edinstveniot amam vo Makedonija koj najdolgo ja zadr`al svojata
funkcija, odnosno toj bil vo funkcija do 1992 godina. Denes amamot se
koristi kako umetni~ka galerija.
Star amam - Tetovo
Edinstveniot so~uvan turski amam vo Tetovo pretstavuva
zna~aen beleg na osmanliskata gradska kultura i vo minatoto igral
va`na uloga vo socijalnoto zdru`uvawe na naselenieto. Oddelni zapazeni
grade`ni elementi na samiot objekt upatuvaat deka toj e podignat vo
vremeto na sultanot Mehmed Fatih (1432-1481), odnosno sredinata na
15 vek. Kako negov graditel se spomenuva Isa beg, poznatiot turski
vojskovoda~ i tret krai{ki vojvoda. So izvesni promeni vo enterierot
kako posledica na namenite za koi bil koristen, arhitektonskata forma na
amamot denes e so~uvana vo celost.
Vnatre{nosta na amamot, analogno na ostanatite amami od toj
period, verojatno poseduvala bogata dekorativna ornamentika koja
preovladuvala so elegancija, no poradi pove}eto obnovi taa denes ne
postoi.
Vo tekot na svoeto postoewe amamot pove}epati ja menuva
fukcijata so cel vklopuvawe vo sovremenite tekovi na `iveewe, a od
10
2007 godina povtorno e pretvoren vo umetni~ka galerija so cel
zbogatuvawe na kulturnata ponuda na gradot.
Mustafa Чelebi amam - Struga
Amamot e me|u malubrojnite so~uvani spomenici podignati vo
prvite godini od doa|aweto na Osmanliite, polovinata na 15 vek, i
edinstvena so~uvana javna bawa vo Struga. Kako negov graditel se
spomenuva Mustafa Чelebi, brat na Mehmed I (1402-1421). Negovoto
postoewe e potvrdeno vo op{irniot popisen defter na Ohridskiot sanxak
od 1583 godina kade e zabele`an vakafot na Svetata xamija i u~ili{te
na pokojniot Mustafa Чelebi vo samata Struga pri {to pokraj ostanatite
objekti se spomenuva i eden amam.
Do 1948 godina amamot bil odr`uvan od strana na edno stru{ko
semejstvoto po {to ja gubi svojata funkcija i voop{to ne se odr`uva.
Denes amamot e vo ruinirana sostojba poradi negovata
zapu{tenost i neodr`uvawe. Krovnata konstrukcija e obrasnata so
vegetacija a del od objektot ve}e e obru{en. Iako ne se so~uvani site
negovi funkcionalni delovi, toj so svojata arhitektonska postavenost i
ednostavni no vpe~atlivi dekorativni elementi prisutni na vleznite partii
i obrabotkata na kurnite (lavaboa), e edinstveniot avtenti~no so~uvan
objekt od Osmanliskiot period vo Struga.
Voska amam - Ohrid
Amamot e lociran vo mesnosta Voska vo Ohrid. Oddelni zapazeni
grade`ni elementi na samiot objekt upatuvaat deka toj e podignat
verojatno vo prvata polovina na 17 vek.
Amamot poseduva izvonredna dekoracija vo {tuko i kamen vidliva
vo sekoj od halvetite. Celokupnata dekoracija e bazirana na upotreba na
mukarnas, i primenetata dekorativna obrabotka na kamenata plastika
koja e vo kombinacija na geometriski formi, osobeno vidliva vo
obrabotka na kurnite (lavaboa). Kako dekorativni elementi vo
11
obrabokata na kurnite se koristeni rozetata, Davidovata zvezda i
peso~niot ~asovnik – karakteristi~en i neizbe`en detal vo formirawe na
osmanliskata dekorativna plastika.
Celiot amam e solidno graden od neobraboten kamen i tula (za
formirawe na kupolite), na~in na gradba karakteristi~en za zreloto doba
na osmanliskata arhitektura.
\ul{en amam - Skopje
\ul{en amam pretstavuva zna~aen primer na klasi~niot period od
osmanliskoto graditelstvo na 15 i 16 vek. Podatocite za amamot gi
dobivame od vakafnameto na Muslihudin Abdul Gani, poznat kako
Muezin oxa koe datira od 1549/50 godina. Spored vakafnameto, pome|u
zave{taniot imot se nao|a i amamot koj Muezin oxa go kupil i go
obnovil.
Iako amamot ve}e podolg period se nao|a vo urnatini, obrasnat so
vegetacija jasno se prepoznatlivi ~istite arhitektonski formi koi
ovozmo`uvaat prijatno ~uvstvo istaknuvaj}i ja ednostavnata elegancija
na samata gradba.
@ivopisnosta na amamot ja zbogatuvaat fasadite so na~inot na
yidawe i upotrebata na kamen i tula kako grade`en materijal. Amamot
se snabduval so voda od vodovodot koj Muezin oxa go izgradil za
{adrvanot vo Du}anxik xamija i za Kur{umli an.
\ul{en amamot poseduva izvonredna dekoracija vo kamen.
Stalaktitnite ornamenti se seu{te vidlivi vo ostatocite od {adrvan salata
koja e urnata vo zemjotresot od 1963 odina. Stalaktitnata dekoracija e
prisutna i vo ostanatite delovi od amamot.
Star amam - Debar
Stariot Amam vo Debar pretstavuva pretstavuva interesen
arhitektonski objekt od klasi~niot osmanliskiot period, i eden od retkite
so~uvani so svojata avtenti~na grade`na forma, objekt so visok procent
12
na izvorna za~uvanost, so elementi koi go opravduvaat statusot na
kulturno nasledstvo.
Stariot amam e eden od dvata so~uvani amami vo Debar,
izgradeni vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. Podignat e vo vtorata
polovina na 16 vek, i, po ka`uvawe na lokalnoto naselenie, toj ja
obavuval svojata funkcija do 1954-55 godina. Odtoga{ se nao|a vo
ruinirana sostojba.
Za graditelot na amamot nemame podatoci, no, prof.Ekrem Haki
Ajverdi uka`uva na mo`nosta deka go podignal izvesen Mustafa pa{a,
za kogo nemame podetalni podatoci.
Iako vo ruinirana sostojba, toj gi sodr`i site funkcionalni elementi
karakteristi~ni za gradbi od ovoj vid.
Dekorativnite elementi se svedeni na minimum odnosno
preneseni samo vo dekorativnoto oformuvawe na malite ni{i vo
halvetite. Amamot poseduva ~isti arhitektonski formi koi ovozmo`uvaat
prijatno ~ustvo istaknuvaj}i ja ednostavnata elegancija na samata
gradba. Za primenetata dekorativna obrabotka na kurnite ne mo`eme
da govorime od pri~ini {to istite ne se so~uvani, odnosno so~uvan e
samo eden del od edna kurna od koj ne mo`eme da zaklu~ime za
nivnata obrabotka.
Iako so skromni dimenzii i ednostavnost vo dekorativnoto
izrazuvawe, stariot amam vo Debar go dolovuva zreloto doba na
Osmanliskoto graditelstvo od 16 vek. Funkcionalnata organizacija i
primenetiot na~in na gradba karakteristi~en za zreloto doba na
osmanliskata arhitektura, se elementite koi gi formiraat i potenciraat
vrednostite na ovoj amam.
TERMALNI BAWI
Za osmanliite eden od va`nite tradicionalni obele`ja so op{testven
karakter bile pokraj odr`uvaweto na higienata i mineralnite bawi.
13
Upotrebata na termalni vodi za medicinska celi e poznata od
antikata. Osobeno Rimjanite praktikuvale da gradat luksuzni bawi za
javnosta no i za privatna namena. Vo srednovekovieto istata namera e
sledena za vreme na dolgoto osmanlisko vladeewe vospostavuvaj}i
brojni javni i privatni bawi.
Bidej}i celta na ovie bawi e razli~na, taka i nivnite arhitektonski
karakteristiki se razlikuvaat. Kapeweto vo niv e vo golemi bazeni koi se
nao|aat vo vnatre{nosta na objektot. Vodata, od izvorite koi sodr`at
razli~en vid na minerali doa|a do ovie zgradi, a potoa istekuva naj~esto
vo dolinite ili poliwata koi se nao|aat vo neposredna blizina.
Vo Makedonija se zapazeni samo dve termalni bawi i toa vo
s.Bansko, vo blizina na Strumica i vo s.Bawi{te vo blizina na Debar.
Postoewe na termalna bawa vo seloto Bansko, e potvrdeno u{te
vo rimskiot period, no istata podocna e napu{tena. Vo 18 vek termalnite
vodi se iskoristeni od strana na Osmanliite koi na ova mesto podigaat
amam koj be{e vo kontinuirana upotreba do pred nekolku godini.
Bawa – Bawi{te, Debar
Bawata vo s. Bawi{te poznata kako “Debarski bawi” se nao|aat
severno od gradot Debar, na padinite na planinata Kr~in, kade se nao|
aat termalni izvori na alkalno sulfurni vodi.
Za bawite vo seloto podatoci dobivame od patopisot na Johan Han
koj vo 1863 god, go posetil seloto Bani{te. Toj na svoeto patuvawe po
slivot na rekite Drim i Vardar, prestojuval vo Dibra (Debar) a za seloto
Bani{te (Bajn~e) zapi{al deka se nao|a na ~as i polovina od gradot na
slivot na edna pusta dolina vo Drin: “...Bawite se malku pogore, no od
site denes samo u{te edno e popraveno, drugite se razurnati, iako se
u{te se koristat ovie izvori”. Postoi golema verojatnost urnatinite koi {to
gi spomenuva Johan Han da poteknuvaat od mnogu poran period, ne
isklu~uvaj}i go i rimskiot period. Ponatamu vo svojot patepis Johan Han
ni dava i detalen opis na bawite: “Vo dene{nata bawa bea `eni, i nie
14
zatoa otidovme prvin kaj starata koja e sedmostran bazen so pre~nik
4,5 metri i so dlabo~ina od 1 metar i 33 santimetri; vo sredinata se nao|
a{e kamena klupa za sedewe. Vodata poka`uva{e 32 stepeni
Reomirovi. Dene{nata bawa e oddale~ena od starata 40 ~ekori;
bazenot e vo ~etvrtesta forma i me|u 7-8 metri vo kvadrat; edna
prostorija, pripravena od {tici, vodi kon nego vnatre; vodata ovde
iznesuva 39 stepeni. I dvata izvori se bistri i imaat vkus kako ~orba od
meso”.
Podatocite koi ni gi dava Johan Han voglavno se slo`uvaat so
sostojbata na postojnite objekti. Dimenziite na bazenite se pribli`no
to~ni, edinstveno “starata bawa” kako {to toj ja imenuva e so
osmostran bazen, a ne sedmostran. Razli~nata temperatura na vodata
e vo zavisnost od izvorite, odnosno, vodata e sulfurna ili `elezna. Spored
natpisot so arapsko pismo koj se nao|al na eden od objektite, (denes se
~uva vo prostoriite na hotelot) kako sopstvenik i dobrotvor se
spomenuva Haci Muhyiddin Ilhami sin na Sulejman, potomok na familijata
Oruk-zade, i godinata (verojatno na gradba) 1213 po hixra, odnosno
1798-1799 god.
Sepak, postojnite gradbi na bawite pretstavuvaat spoj na
prirodnoto bogatstvo koe go poseduva Bani{te i edna intenzivna
graditelska aktivnost {to se razvivala vo debarskiot kraj kon krajot na 18
i po~etokot na 19 vek.
Stanuva zbor za dva funkcionalno nepovrzani objekti so razli~en
arhitektonski stil i verojatno pribli`en period na gradewe.
Gornata bawa, ili kako {to ja spomenuva Johan Han – “starata
bawa” e formirana od dve prostorii: xame}an (apoditerium) –
soblekuvalna (mo`ebi vo isto vreme slu`ela kako soukluk – ladna
prostorija - tepidaurum), i prostorija vo koja vo sredi{niot del se nao|a
bazenot za kapewe (kaldarium). I dvete prostorii se so osmoagolni
osnovi zasvedeni so kupoli izdignati na trompi sli~no na termalnata
bawa Dervi{ bawa vo ]ustendil koja e so osmoagolna forma na bazenot i
15
na kupolata i kvadratna soblekuvalna. Ona {to e karakteristi~no e
“sistemot” za ventilacija smesten vo ~etirite ni{i, imaj}i gi predvid
sulfurnite isparuvawa na vodata. Materijalot koristen za gradba se grubo
obraboteni kameni blokovi a dvata objekta se so krovovi na osum vodi
prekrieni so keramidi.
Dolnata bawa (“dene{na bawa”) e so kvadratna osnova
zasvedena so slepa kupola koja le`i na trompi. Centralno vo
vnatre{nosta na prostorijata e smesten kvadraten bazen za kapewe.
Razli~nite arhitektonski re{enija upatuvaat na mo`nosta dolnata
bawa da e podignata ne{to podocna, verojatno poradi zgolemen broj na
posetiteli ili potrebata da se ima poseben del za kapewe – lekuvawe na
`eni i poseben za ma`i.
Ona {to im dava posebna vrednost na objektite e nivnata
avtenti~nost, odnosno tie prestavuvaat edinstven primer na termalno
lekuvali{te so elementi i arhitektonski re{enija karakteristi~ni za
Osmanliskoto graditelstvo vo Makedonija.
DEKORACIJA
Pri razgleduvaweto na osmanliskite spomenici, vo ovoj slu~aj
amamite, neophodno e da se obrne vnimanie na umetnosta na
dekorirawe na gradbite.
Nadvore{nata obrabotka koja ~esto e svedena na ~ista
konstrukcija razigrana so brojnite kupoli i opus na gradba na fasadite..
Skromnite dekorativni elementi na fasadite i venecot pod kupolite
oformen od zap~esto postaveni i ispaknati tuli vo dva reda govorat za
edna cvrsta tradicija vo ranoosmanliskata arhitektura koj ne se
so~uvala vo tekot na klasi~niot period na nejziniot razvoj. Ovie
elementi karakteristi~ni za vizantiskata arhitektura od 9 i 10 vek
stanale osnoven dekorativen element i vo osmanliskata arhitektura vo
nejziniot ran period.
16
Vo pogolemite amami vnatre{nosta e bogato ornamentirana so
stalaktiten dekor koj se nao|a na trompite i pandantifite.
Celokupnata dekoracija e bazirana na plitkoreqefnata plastika so
upotreba na stalaktiti t.n. mukarnas, karakteristi~en sistem na Islamska
dekoracija formiran prvenstveno za formirawe na svodovite vo ni{ite,
pandantifite i trompite. Stalaktitnite ornamenti izraboteni vo {tuko
tehnika se prisutni i seu{te vidlivi i vo ejvanite kako preoden element vo
svodovite. Dekorativnata ornamentika preovladuva so elegancija,
analogno na amamite od toj period. Ornamentikata e ~esto
geometriska, floralna i vo vid na plasti~no izvedeni visulci-stalaktiti. Kaj
nekoi objekti orientalnite tradicii ponekoga{ se pome{ani so elementi
na barok i rokoko. Nivnata funkcija e da go naglasi edinstvoto na
vnatre{niot prostor voedno predizvikuvaj}i ~uvstvo na relaksiranost i
ubavina vo prostorot.
Za rasko{nosta na amamite govori i Evlija Чelebi opi{uvaj}i go
amamot vo Kratovo koj denes e so~uvan vo urnatini. Toj zapi{al: Takov
amam so doksati ne postoi nitu vo edna zemja. Vo eden od oddelite ima
kada vo vid na ~a{a. Taa e ukrasena so skapoceni kamewa {to
bolskotat. Odnadvor i odvnatre postaveni se razni likovi i vgradeni se
skapoceni kamewa {to se povrzani so raznovidniot mermer {to
za~uduva. Site sini kupoli i site ~isti vrati i zidovi ukraseni se so razni
dlaborezi i kupoli {to se izraboteni spored planot. Osvetluvaweto
nasekade doa|a niz prozorcite od kristalno staklo od Nexef, taka {to
svetlinata od sonceto ja osvetluva vnatre{nosta na amamot. @estokata
mirizba na mo{us i ambra {to bie od zidovite na amamot, gi osve`uva
du{te na tie {to se bawaat. Od nivnite kupoli ne pa|a nitu kapka rosa.
Nakuso toa e tolku pro~uen amam {to nema potreba da se opi{uva,
nitu da se prika`uva.
Pokraj arhitektonskoto zna~ewe i dekorativnata obrabotka na
svodovite, posebno obele`je na amamot mu dava i primenetata
dekorativna obrabotka na kamenata plastika koja e vo kombinacija na
17
geometriski formi, osobeno vidliva vo obrabotka na kurnite (lavaboa) i
{adrvanot. Izraboteni vo kamen ili mermer, kako dekorativni elementi
vo obrabotkata na kurnite se koristeni rozetata, Davidovata zvezda i
peso~niot ~asovnik – karakteristi~en i neizbe`en detal vo formirawe na
osmanliskata dekorativna plastika.
Zidnata boena dekoracija e retko zastapena vo enterierite na
amamite. Imaj}i ja predvid temperaturata i vla`nosta vo prostoriite koi
nepogodno vlijaat na boenite dekorativni elementi, upotrebata na
boenata dekoracija e svedena vo {adrvan salata, odnosno
soblekuvalnata. Slikanata dekoracija, edinstveno so~uvana vo Noviot
amam vo Debar, be{e prisutna vo svodot na tamburot so bogato
koloritni floralni i geometriski motivi.
GRADITELI
Osmanliskite javni bawi otsekoga{ bile gradeni kako samostojni
objekti i prestavuvale zadu`bini na oddelni visoki li~nosti vo dr`avata
(pa{i, veziri, begovi...). Nivnata gradba se zapi{uvala kako religiozna
zasluga i prestavuvale vakafski imot, odnosno bile zave{tuvani za
odr`uvawe na drugi objekti koi nivnite osnova~i gi gradele. Za samite
graditeli imame mnogu malku podatoci. Edinstveno ni se poznati
graditelite na golemite amami kako {to e Daut pa{iniot amam vo
Skopje, Чifte amamot vo Skopje koj e zadu`bina na Isa beg, stariot
amam vo Debar kako zadu`bina na izvesen Mustafa pa{a.
Amamite se gradeni od masivna zidarija so kombinacija na kamen
i tula, poretko samo kamen, na~in na gradba karakteristi~en za zreloto
doba na osmanliskata arhitektura. Konstruktivniot i prostoren raspored
na gradbata zboruva za graditel, koj ja iska`al svojata ve{tina vo gradba
na kupolni objekti. Sekoja od prostoriite e zasvedena so kupola gradena
od tula i prekriena so keramida ili olovo.
Osvetluvaweto na enterierot na amamite sekoga{ e zenitno,
ovozmo`eno preku mali kru`ni ili vo forma na zvezdi otvori postaveni na
18
svodovite, odnosno kupolite vo sekoja od prostoriite, a se so cel za {to
pomalo gubewe na toplinata od prostoriite. Od taa pri~ina i vleznite
vrati vo toplite prostorii se mali po dimenzija.
Pokrivite na ovie objekti obezbeduvaat i poseben sistem na
regulacija i dvi`ewe na vlagata ovozmo`uvaj}i odredena mikroklima
potrebna za objekti od vakov vid, odnosno bawi. Graditelite na amamite
vo celost go realiziraat ovoj uslov.
Koj vsu{nost gi gradel ovie objekti? Toa se majstori koi dobro ja
poznavale obrabotkata na kamenot a koj se dojdeni od Istanbul, Kajseri,
Konia, no i od Plovdiv, Seres i Selanik. Sekako ne treba da ja zaboravime
i lokalnata komponenta deka vo izgradbata na objektite ne retko svoe
u~estvo imale i lokalnite majstori koi vnesuvaat i odredeni lokalni belezi
na samite gradbi.
***
Od golemiot broj amami koi bile podignati vo Makedonija so~uvan
samo mal broj koj se nao|a vo mnogu lo{a sostojba. Ili izrazuvaj}i se
statisti~ki od 22 amami koi seu{te opstojuvaat na teritorijata na
Makedonija samo 5 imaat odredena funkcija koja, gledano vo celina, e
zadni~ka za amamite vo Makedonija – pretvarawe na amamite vo
galeriski prostor. No, dali e toa pravoto re{enie, odnosno dali treba vo
ovie „vodeni” objekti da bidat smesteni najzna~ajnite dela od
sovremenoto makedonsko slikarstvo? Pra{awe koe }e ostane za
razmisluvawe imaj}i vo predvid nekolku elementi koi ne odat vo prilog
na toa.
m-r Zoran Pavlov
Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo - Skopje
19