OTOK, NA KATEREM JE ZBRANO VSE BOGASTVO ČASAww
w.cr
oatia
.hr
H r v a š k a t u r i s t i č n a s k u p n o s tH r v a š k a t u r i s t i č n a s k u p n o s t
Kraljičina špilja
OKLJUČNA
HOST
Vis
Komiža
PODŠPILJE
GREBEN
PARŽAN
BUDIKOVAC
RAVNIK
Rt Stončica
RukavacZelena špiljaU Stiniva
U Mala Travna
PODHUMLJE
Žena GlavaTitova špilja
PODSELJE
PLISKO POLJEPODSTRAŽJE
U MilnaU Zaglav
U Stončica
U Srebrna
V I S
U Salbunara
PoratPolje
Mezuporat
U BalunModra špilja
Medvidina špilja
B I Š E V O
INFORMACIJE
Turistična skupnost mesta Vis
Šetalište stare Isse 5HR-21480 Vis
Tel.: +385 (0)21 / 717-017Fax: +385 (0)21 / 717-018e-mail: [email protected]
www.tz-vis.hr
Turistična skupnost mesta Komiža
Riva Svetog Mikule 2HR-21485 Komiža
Tel./Fax: +385 (0)21 / 713-455e-mail: [email protected]
Izdajatelji: Turistična skupnost
mesta Vis Turistična skupnost mesta
Komiža Hrvaška turistična skupnost
Uredniki:
Siniša Vodopija Bogoljub Matraković
Koncept in dizajn: Mario Brzić
Besedilo: Jakša Fiamengo
Priprava: Brzić DESIGN
Studio TEMPERA Split
Prevod: Ana Oblak
Lektura: Tihana Šurbek
Fotografija: Arhiv HTZ
Arhiv TZGV Arhiv TZGK
Andrija Carli Studio BLAGEC
Ante Verzotti Damil Kalodjera
Mario Brzić Raul Brzić
Tisk: Publika d.o.o.
2009.
H r v a š k a t u r i s t i č n a s k u p n o s t
Otok Vis velja za najjužnejše naseljeno kopno v
arhipelagu Srednje Dalmacije, na katerem lahko
preživite svoje proste dni. S katamaranov ali trajektov,
ki večkrat dnevno vozijo iz Splita na Vis in spet nazaj,
ga je moč zagledati že iz Splitskih vrat, kako dremavo
kuka izza Hvara in Paklenih otokov, s katerimi je Vis
skozi stoletja delil ribiško in komunalno usodo. Zazdelo
se vam bo, da je v morsko meglico zavit otok od morja
ločen samo toliko, da se na obzorju lahko začrta njegova
silhueta s 585 metrov visokim hribom Hum, najvišjo
viško koto, stražarnico vseh tistih, ki so vladali otoku in
tamkajšnjemu morju.
V jadranski geološki pustolovščini se je Vis dvignil
nad gladino morja (ali pa se je spustil nanjo) kot
deseti največji otok med tisočimi otoki, otočki in čermi,
posejanimi vzdolž hrvaške obale Jadranskega morja.
To vse bogati najbolj modro morje na svetu in kar mami
Otok, na katerem je zbrano vse bogastvo časa
vsakogar, ki si v teh krajih ali pa prav na samem Visu želi poiskati
svoj kotiček raja, skrit za modrookimi valovi, ne glede na to, ali gre
samo za naključnega turista ali pa za prebivalce otoka, zgodovino
katerih so, vsak v svojem obdobju, pisali Iliri, Grki, Rimljani in
Hrvati. Vis je že od nekdaj menjal gospodarje in oblastnike, vojske
in gusarje, a se je kljub temu vedno uspešno upiral navalom in
pogubnim vplivom, še posebej odkar so v 7. oziroma 8. stoletju nanj
prišli Hrvati.
Pripoved zgodovineS svojimi 90,3 kvadratnimi kilometri površine in 76,4 navtičnimi
miljami razvejane obale se otok sam po sebi morda ne zdi velik, a se zato
lahko pohvali z izjemno bogato zgodovino, ki sega daleč v prazgodovino.
Civilizacijska zarja na Visu spada celo med najbolj zgodnje civilizacije
znotraj jadranskih koordinat v Sredozemlju. Predzgodovinske jame, gradovi,
ki pripovedujejo legende o kronanih glavah ter Issa, antično mesto oziroma
nekdanja država z lastnim denarjem in vladarji, pričajo o blagostanju in
menah sreče, vendar pa njihov dotik ni vedno enako intenziven.
V temi vas bodo na otoku pričakale lučke v dveh velikih že od nekdaj
naseljenih zalivih Visu in Komiži, pristaniščih, ki ju je oblikovala ljudska
arhitektura. V mestu Vis, ki je v obliki kamnitega prstana z
ozkim pasom hiš obdalo praktično celoten zaliv, ki se že od
nekdaj imenuje pristanišče sv. Jurja, se boste izkrcali iz trajekta
ali katamarana in izbrali namestitev v enem od dveh hotelov
– Issa ali Tamaris. Ničesar ne boste pogrešali tudi v zasebni
namestitvi v tem prostornem zalivu, zaščitenem z otočkom
Hoste, ki kakor da bi objemal vsakogar, ki vpluje v njegovo
zaprto in zaščiteno morje. V zalivu se vsakodnevno tako kot
brezvetrja in nevihte mešajo tudi stoletja in ljudje, ki skrbijo,
da je življenje v Visu raznovrstno, obenem
pa ohranjajo stare vrednote, z življenjem
na odprtih in divjih predelih otoka. Stare
vrednote se vsiljujejo novim in vas postrežejo
z vonji ter gastronomskimi dobrotami v
restavracijah, namenjenih popolnemu ugodju
in užitku.
V kolikor ne želite ostati v mestu,
se lahko po dveh cestah napotite
v notranjost otoka, v eno od
zapuščenih naselij, v katerih še stoji
nekaj starih hiš, zidov in ohišnic.
V njihovih spominih boste našli
življenje, vklesano v kamenje in
naplavljeno med vinograde, ki pričajo
o obilici težaškega dela in polagoma tudi sami izginjajo
iz celotnega otoškega obzorja. Vse redkejši prebivalci
Velega sela, Podšpilja, Podhumlja, Borovika, Žene Glave,
Kostrine in Oključne vam bodo z veseljem ponudili vino
s kakovostjo, priznano že v Antiki. Še posebej poznana
je vugava, med
ponujenim pa
zagotovo ne bodo
manjkale suhe fige,
obdane z lovorovimi
listi, ali pa hib,
posebni hlebček iz
suhih fig.
Na robu otoka, v neposrednem stiku z morjem, boste, še posebej na južni
strani otoka, naleteli na niz skritih zalivov Rukavac, Stiniva, Milna, Srebrna,
Ruda, Travna, Stončica itn., ki v svoja slikovita nedrja sprejemajo morje in se mu
hkrati upirajo. Zalivi blažijo svojo strmo
pokrajino z bujno vegetacijo, blagim
spuščanjem v morje in še posebej s
krotkimi peščinami. Otočki in čeri, ki
ležijo neposredno ob otoški obali, na
mestu, kjer se kamen preliva v morje,
naredijo sliko otoka in njegovih voda še
lepšo in privlačnejšo.
Ribiška tradicijaNa drugem koncu otoka, v zalivu, ki je obrnjen proti zahodu s slikovitim
nebom, ki še posebej na predvečer postane nestvarno, leži Komiža. Tukaj
se je vsa dolga preteklost skušala zliti v eno – v ribiško tradicijo. Gajeta
falkuša – ribiška ladja, ki je iz ribiške otoške epopeje že davno odplula v
legendo – ohranja močan signal iz preteklosti, svetilnik, ki varuje tradicije,
med katerimi je tudi tista, da se življenjska pot te ladjice začne v rokah
ladjedelcev in se na praznik sv. Mikule, zaščitnika Komiže, v čast in za
odrešitev vseh ladij, ki trenutno plovejo, konča v žrtvenem ognju.
Hotel Biševo in namestitev pri zasebnikih vam bosta zagotovo po volji
tako kot restavracije, v katerih ima še celo gastronomska ponudba okus
po otoških posebnostih, ljudskem govoru in
neugasljivem izročilu.
Pred komiškim zalivom se razteza morje,
nekdaj prizorišče znamenitih ribiških regat,
ki naj bi prinašale večjo srečo pri ulovu na Palagruži, otoški skupini,
ki je bila skozi zgodovino življenjskega pomena za komiške ribiče in
še danes velja za najjužnejši kopenski del hrvaškega akvatorija. Pred
samim zalivom leži otoček Biševo, poznan po svojih peščenih plažah,
predvsem pa po svetovno znani Modri špilji. V ta festival modrine in
simfonije barv vplujete po morski poti. Dnevna svetloba, ki prodira skozi
podvodno odprtino, se odbija od morskega dna in skalnato notranjost
tega naravnega fenomena obarva v modro.
Tu boste, če boste imeli srečo, naleteli tudi na zaščiteno morsko
medvedko, ki je resda že dolgo niso opazili okrog špilj na Biševu in
bližnjih otočkih, še posebej na Svetcu (Sveti Andrija), kjer je živela, a je
znano, da se je na tem območju z ribiči že od nekdaj borila za obroke
sardel.
Morda vas bo pritegnilo tudi vulkansko poreklo otočka Jabuka, ki se v
daljavi dviga nad morjem kot temna plavut, v
njegovi bližini pa magnetna igla na kompasu
preprosto podivja. Morda pa otoček Brusnik?
Vse svoje čare vam bodo odkrili tudi
Budikovac, Ravnik (Zelena špilja), Paržanj,
Greben in otočki pod južnimi obalami Visa,
sicer prava mala skalnata heraldika tega dela
Jadrana.
Izziv sredi JadranaNa otoku Visu je zbrano vse bogastvo časa. Imenovali so ga ključ Jadrana in kamniti rušilec.
Nagledal se je vojn (znamenita Viška bitka iz leta 1866, v kateri je Avstro-Ogrska premagala precej
številčnejšo italijansko floto in si priborila prevlado na Jadranu, je bila ena od največjih pomorskih
bitk 19. stoletja), a je vedno želel biti sam svoj gospodar. Kot kuščar, ki med
poslušanjem sto let starega črička v borovcu ali rožičevcu leži iztegnjen na soncu. Iz
trte cedi vino, vzgaja južno sadje, lovi in predeluje ribe ter na široko odpira vrata vsem,
ki so dobrodošli v njegovi skalnati samoti. Otok izžareva posebnost, ponuja pogačo
iz slanih rib (otoško specialiteto), uspava s svojimi peščinami, ljubkuje s prosojnim
morjem in s svojo lepoto izziva umetnike.
S cerkvicami, posejanimi po celotnem otoku, spominja na duhovnost, preko patricijskih
palač priča o sijaju časa, ki ga je še vedno moč prepoznati v njegovih ruševinah. Otok črpa
moč iz arheološke zbirke v Visu in stare ribiške zbirke v Komiži, da lahko stopi v korak s
sedanjostjo. Zaradi svojih temperaturnih odlik pa zase čuva sloves enega izmed najtoplejših
jadranskih otokov.
Kdor enkrat stopi na Vis, se od otoka skoraj zagotovo ne bo več
mogel ločiti. Posvojil ga bo in se me prepustil. Balinal bo, poslušal
klapo, odigral partijo briškole in trešete ter prižgal ogenj pod
žarom. Otok vas bo presenetil tudi s svojim jezikom, v katerega
je zajeta vsa modrost prednikov. Prav zato je jezik že sam po sebi
morda celo največji viški spomenik.
Zares, Vis je otok, v katerega se zaljubite kot v mladosti v
dekle – sami se boste tisočkrat spremenili, vse to lesketanje pa
bo ostalo, ohranjeno kot nepozaben spomin, ki ne bo zbledel na
soncu in ga tudi morje ne bo nikoli izpralo.
Jakša Fiamengo
Top Related