UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
DIPLOMSKO DELO
Sandra ŽNIDARIČ
Maribor, 2013
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
Diplomsko delo
ZASTOPANOST LIKOVNIH PODROČIJ V VRTCIH KOZJE,
BISTRICA OB SOTLI IN BIZELJSKO
Mentor: Kandidatka:
doc. dr. Tomaž Zupančič Sandra Žnidarič
Maribor, 2013
Lektor: France Ivančič, prof. slovenščine in nemščine
Prevajalka: Darja Mevlja, univ. dipl. anglistka
ZAHVALA
Zahvaljujem se doc. dr. Tomažu Zupančiču za mentorstvo pri diplomski
nalogi. Hvala Vam za strokovno svetovanje, dobre nasvete, zamisli in
ideje, ki so mi bile v pomoč pri pisanju.
Zahvaljujem se vzgojiteljicam vrtca Zmajček Kozje, vrtca Pikapolonica
Bistrica ob Sotli in vzgojiteljicam Vrtca pri osnovni šoli Bizeljsko, da so svoj
čas namenile sodelovanju v raziskavi.
Hvala lektorju Francetu Ivančiču, prof. slovenščine in nemščine, ter
prevajalki Darji Mevlja, univ. dipl. anglistki.
Hvala družini, še posebej hvala staršem za spodbudne besede, podporo,
razumevanje in pomoč v času študija.
Hvala prijateljem, ki ste mi polepšali študijsko obdobje, poskrbeli za
prijetne spomine in mnoge nasmehe na obrazu.
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA
Podpisana Sandra Žnidarič, rojena 25. 1. 1991, študentka
Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Predšolska
vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Zastopanost
likovnih področij v vrtcih Kozje, Bistrica ob Sotli in Bizeljsko pri
mentorju doc. dr. Tomažu Zupančiču avtorsko delo. V
diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno
navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
Sandra Žnidarič
__________________
Maribor, 2013
POVZETEK
Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera likovna področja prevladujejo
v izbranih vrtcih, in strokovno vplivati na delo vzgojiteljice.
V teoretičnem delu so najprej predstavljeni vrtci, ki sodelujejo v raziskavi,
Kurikulum za vrtce in umetnost kot področje dejavnosti po Kurikulumu,
opisana sta vloga in pomen likovnega izražanja. Predstavljeni so razvoj
otrokovega likovnega izražanja ter stopnje razvoja likovnega izražanja.
Naštete so značilnosti likovnega izražanja mlajših otrok ter vsaka
značilnost tudi podrobneje opisana. Predstavljena so likovna področja in
opisane vse likovne tehnike pri posameznem področju. Naštetih pa je tudi
nekaj neprimernih likovnih tehnik, materialov in orodij ter navedene
splošne zahteve pri pripravi likovnega materiala.
V empiričnem delu so obdelani in analizirani podatki, ki so bili pridobljeni z
anketnim vprašalnikom za vzgojiteljice. Anketni vprašalnik je bil razdeljen
med vzgojiteljice vrtcev, in sicer v vrtcu Zmajček Kozje, vrtcu Pikapolonica
Bistrica ob Sotli in Vrtcu pri osnovni šoli Bizeljsko. V raziskavi je
sodelovalo 14 vzgojiteljic.
Anketni vprašalnik vsebuje petindvajset vprašanj, enajst vprašanj je
zaprtega tipa, sedem vprašanj odprtega tipa, sedem vprašanj pa je
polodprtega tipa.
KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, umetnost, likovna vzgoja, likovne
dejavnosti, likovno področje, likovne tehnike, neprimerne likovne tehnike,
likovni materiali, likovna orodja.
ABSTRACT
The purpose of this diploma thesis was to ascertain which areas of fine art
are prevalent in selected kindergartens, and to exert professional influence
on the work of childcare workers.
The theoretical part presents kindergartens that participated in the
research, along with the document entitled Kurikulum za vrtce
(Kindergarten Curriculum). It also describes art as an activity in line with
the Curriculum as well as the role and significance of artistic expression.
The development of a child’s artistic expression is presented, followed by
developmental stages in artistic expression. In addition, this part
enumerates characteristics evident in the artistic expression of younger
children, with each characteristic described in greater detail. Moreover,
areas of fine art are described as well as all fine art techniques within
individual areas. Listed are also some of the unsuitable fine art
techniques, materials and tools, and general requirements to be adhered
in the preparation of fine art material.
The empirical part contains processed and analysed data obtained
through a survey questionnaire for childcare workers. The questionnaire
was distributed to childcare workers employed at the Zmajček Kozje,
Pikapolonica Bistrica ob Sotli and Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko
kindergartens. Fourteen childcare workers participated in the research.
The questionnaire contained 25 questions, with 11 of them being of a
closed type, 7 of them of open-type, and the remaining 7 of semi-open
type.
KEY WORDS: preschool education, art, fine arts education, fine art
activities, fine art area, fine art techniques, unsuitable fine art techniques,
fine art materials, fine art tools.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD_________________________________________________ 1
2 TEORETIČNI DEL _______________________________________2
2.1 PREDSTAVITEV VRTCEV _______________________________2
2.1.1 Vrtec Zmajček Kozje ___________________________________ 2
2.1.2 Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli _______________________ 3
2.1.3 Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko ___________________________ 4
2.2 KURIKULUM ZA VRTCE ________________________________ 4
2.2.1 Umetnost kot področje dejavnosti _________________________ 5
2.2.2 Vloga odraslih pri področju umetnosti ______________________ 5
2.3 VLOGA IN POMEN LIKOVNEGA IZRAŽANJA _______________ 6
2.3.1 Likovne dejavnosti v funkciji spoznavanja sveta ______________ 6
2.3.2 Likovne dejavnosti v funkciji razvoja ustvarjalne osebnosti
__________________________________________________________7
2.4 RAZVOJ OTROKOVEGA LIKOVNEGA IZRAŽANJA___________ 7
2.4.1 Stopnje razvoja likovnega izražanja ________________________7
2.5 ZNAČILNOSTI LIKOVNEGA IZRAŽANJA MLAJŠIH OTROK ____ 8
2.5.1 Čustvena nesorazmernost ______________________________ 9
2.5.2 Iskanje zakonitosti in ravnovesja __________________________ 9
2.5.3 Ekonomičnost _________________________________________9
2.5.4 Upodabljanje po načelu razlikovanja ______________________ 9
2.5.5 Nazornost likovnega upodabljanja ______________________ 10
2.5.6 Delno obvladovanje slikovne površine ____________________ 10
2.5.7 Učinek vpliva prejšnjih razvojnih stopenj __________________ 10
2.5.8 Vsaka oblika ima svoj prostor ____________________________11
2.5.9 Dinamične rešitve premikov figur in značilno upodabljanje prostora
________________________________________________________ 11
2.5.10 Posnemanje _______________________________________ 11
2.6 LIKOVNA PODROČJA IN LIKOVNE TEHNIKE_______________12
2.6.1 Risanje in risarske tehnike______________________________ 12
2.6.1.1 Risanje s svinčnikom_____________________________ 13
2.6.1.2 Risanje z voščenko ______________________________ 14
2.6.1.3 Risanje z oljnim pastelom _________________________ 14
2.6.1.4 Risanje s kredo _________________________________ 15
2.6.1.5 Risanje z ogljem ________________________________ 15
2.6.1.6 Risanje s kemičnim svinčnikom ____________________ 15
2.6.1.7 Risanje s flomastrom ____________________________ 16
2.6.1.8 Risanje z brisalcem tinte __________________________ 16
2.6.1.9 Črtna praskanka ________________________________ 16
2.6.1.10 Risanje s tušem_________________________________ 17
2.6.1.11 Risanje s tušem in trsko __________________________ 17
2.6.1.12 Risanje s tušem in peresom _______________________ 17
2.6.1.13 Risanje s tušem in čopičem _______________________ 17
2.6.1.14 Lavirana risba __________________________________ 18
2.6.1.15 Enobarvna luščenka _____________________________ 18
2.6.1.16 Kombinirano risanje _____________________________ 18
2.6.2 Slikanje in slikarske tehnike ____________________________ 19
2.6.2.1 Slikanje z voščenkami in oljnimi pasteli ______________ 21
2.6.2.2 Slikanje s tempera barvami _______________________ 22
2.6.2.3 Slikanje z vodenimi barvami _______________________ 22
2.6.2.4 Gvaš _________________________________________ 23
2.6.2.5 Slikanje z barvnimi tuši ___________________________ 23
2.6.2.6 Slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami
_________________________________________________________23
2.6.2.7 Slikanje s prstnimi barvami za najmlajše _____________ 23
2.6.2.8 Lepljenke z barvnim papirjem ______________________ 23
2.6.2.9 Lepljenke z revijalnim papirjem ____________________ 24
2.6.2.10 Lepljenke z ročno pobarvanim papirjem ______________ 24
2.6.2.11 Lepljenke z blagom in drugimi materiali ______________ 24
2.6.3 Grafika in grafične tehnike _____________________________ 25
2.6.3.1 Odtiskovanje delov telesa _________________________ 25
2.6.3.2 Tisk s pečatniki _________________________________ 26
2.6.3.3 Tisk s šablonami ________________________________ 26
2.6.3.4 Tisk z naravnimi materiali _________________________ 26
2.6.3.5 Frotaž ________________________________________ 27
2.6.3.6 Kolažni, kartonski tisk ____________________________ 27
2.6.3.7 Kalografija ____________________________________ 27
2.6.3.8 Simetrično odtiskovanje __________________________ 27
2.6.3.9 Monotipija _____________________________________ 28
2.6.3.10 Računalniška grafika _____________________________ 28
2.6.4 Kiparstvo in kiparske tehnike ____________________________ 29
2.6.5 Oblikovanje prostora in tehnike __________________________ 30
2.6.6 Neprimerne likovne tehnike, materiali in orodja _____________ 32
2.6.7 Splošne zahteve pri pripravi likovnega materiala ____________ 33
3 EMPIRIČNI DEL _______________________________________ 34
3.1 NAMEN ____________________________________________ 34
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV ______________ 34
3.2.1 Raziskovalna vprašanja _______________________________ 34
3.2.2 Raziskovalne hipoteze ________________________________ 34
3.2.3 Spremenljivke _______________________________________ 35
3.2.3.1 Izvor podatkov za spremenljivke _____________________ 35
3.3 METODOLOGIJA ____________________________________ 35
3.3.1 Raziskovalne metode ________________________________ _35
3.3.2 Raziskovalni vzorec __________________________________ 36
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ____________________________ 36
3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ______________________ 36
3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov ________ 36
3.3.4 Postopki obdelave podatkov ____________________________ 37
3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA _______________________ 38
3.5 SKLEP _____________________________________________ 68
3.6 VIRI IN LITERATURA __________________________________71
PRILOGA 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje
KAZALO SLIK
Slika 1: Logotip vrtca Zmajček Kozje ____________________________ 2
Slika 2: Logotip vrtca Pikapolonica Bistrica ob Sotli _________________ 3
Slika 3: Logotip Osnovne šole Bizeljsko __________________________ 4
KAZALO TABEL
Tabela 1: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Leta delovne dobe v vrtcu?« ______________________38
Tabela 2: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Vrtec, v katerem ste zaposleni?« _________________38
Tabela 3: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Kakšna je Vaša izobrazba?« _____________________39
Tabela 4: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Koliko so stari otroci v Vaši skupini?« _______________39
Tabela 5: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Kako pogosto na teden izvajate usmerjeno likovno
dejavnost?« _______________________________________________40
Tabela 6: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali starost otrok vpliva na pogostost vodenih likovnih
dejavnostih?« _____________________________________________40
Tabela 7: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali se pogostost vodenih likovnih dejavnosti razlikuje glede
na vrtec, v katerem so vzgojiteljice zaposlene?« __________________41
Tabela 8: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Katero likovno področje prevladuje pri Vaših usmerjenih
likovnih dejavnostih?« _______________________________________42
Tabela 9: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali se prevladujoča likovna področja razlikujejo glede na
vrtec, v katerih so vzgojiteljice zaposlene?« ______________________43
Tabela 10: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali uporabljate vsa likovna področja pri usmerjenih
dejavnostih?« _____________________________________________44
Tabela 11: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: » Napisana imate likovna področja. Razvrstite števila od 1
do 5, pri čemer število 1 predstavlja področje, ki prevladuje pri Vaših
dejavnostih, število 5 pa predstavlja področje, ki ga najmanj uporabljate pri
dejavnostih.« ______________________________________________45
Tabela 12: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri risanju največkrat uporabite?« _________________46
Tabela 13: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Naštete imate likovne tehnike pri risanju. Kako pogosto
uporabljate določeno tehniko?« __________________________47
Tabela 14: Razvrstitev risarskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj
pogoste do najmanj pogoste __________________________________48
Tabela 15: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 11. vprašanju?«
_________________________________________________________49
Tabela 16: Risarske likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo ____49
Tabela 17: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri slikanju največkrat uporabite?«
_________________________________________________________49
Tabela 18: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike pri slikanju. Kako
pogosto uporabljate določeno tehniko?« ____________________50
Tabela 19: Razvrstitev slikarskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj
pogoste do najmanj pogoste __________________________________52
Tabela 20: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 14. vprašanju?«
_________________________________________________________52
Tabela 21: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri odtiskovanju največkrat uporabite?« ____________53
Tabela 22: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike pri odtiskovanju. Kako
pogosto uporabljate določeno tehniko?« ________________________53
Tabela 23: Razvrstitev grafičnih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj
pogoste do najmanj pogoste __________________________________54
Tabela 24: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 17. vprašanju?«
_________________________________________________________55
Tabela 25: Grafične likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo _____55
Tabela 26: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri kiparstvu največkrat uporabite?« ________________55
Tabela 27: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike za kiparstvo. Kako
pogosto uporabljate določeno tehniko?« ____________________56
Tabela 28: Razvrstitev kiparskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj
pogoste do najmanj pogoste __________________________________58
Tabela 29: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 20. vprašanju?«
_________________________________________________________59
Tabela 30: Kiparske likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo ____59
Tabela 31: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri oblikovanju prostora največkrat uporabite?« ______59
Tabela 32: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike za oblikovanje prostora.
Kako pogosto uporabljate določeno tehniko?« _______________60
Tabela 33: Razvrstitev likovnih tehnik pri oblikovanju prostora po
pogostosti od najbolj pogoste do najmanj pogoste _________________62
Tabela 34: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 23. vprašanju?«
_________________________________________________________63
Tabela 35: Likovne tehnike oblikovanja prostora, ki jih vzgojiteljice ne
poznajo __________________________________________________63
Tabela 36: Poznavanje likovnih tehnik glede na delovno dobo vzgojiteljic
_________________________________________________________63
Tabela 37: Poznavanje likovnih tehnik glede na izobrazbo vzgojiteljic __65
Tabela 38: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Kaj
menite, katero likovno področje imajo otroci najraje, in zakaj tako mislite?«
_________________________________________________________66
1
1 UVOD
Tako kot druge dejavnosti ima pomembno vlogo in pomen v družbi tudi
likovna vzgoja. V današnji družbi nam samo prirojene značilnosti ne
zadostujejo, saj je za vrednotenje in doživljanje likovnih del potrebna
likovna izobrazba. Če začnemo otroke likovno vzgajati že v predšolski
dobi, bo takrat likovna vzgoja najuspešnejša. Kar pa otrok v svojih mladih
letih učenja zamudi, je zelo težko ali pa skoraj nemogoče nadoknaditi
(Hočevar, Berce-Golob in Prestor, 1980).
Za diplomsko delo z likovno tematiko sem se odločila, saj zelo uživam v
likovnih dejavnosti, rada spoznavam in poskušam različne likovne tehnike.
Skozi prakso v različnih vrtcih, ki jo imam že od srednje šole, sem opazila,
da vzgojiteljice rade izvajajo likovne dejavnosti, vendar pri dejavnosti
prevladujejo skoraj ista likovna področja in likovne tehnike. Po mojih
opažanjih so prevladujoča likovna področja risanje, slikanje in grafika.
Kiparstvo se sicer pojavlja pri likovnih dejavnostih, vendar so te likovne
dejavnosti zelo redke. Do sedaj pa sem samo enkrat zasledila, da je
vzgojiteljica za likovno dejavnost uporabila likovno področje oblikovanje
prostora.
S tem diplomskim delom želim izvedeti, katera likovna področja in likovne
tehnike prevladujejo v izbranih vrtcih.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 PREDSTAVITEV VRTCEV
2.1.1 Vrtec Zmajček Kozje
Vrtec Zmajček Kozje deluje pod okriljem vzgojno-izobraževalnega zavoda
Osnovne šole Kozje. V vrtcu izvajajo dva programa, in sicer dnevni
vzgojno-varstveni program, v katerem je otrok v vrtcu od 5 do 9 ur dnevno,
in poldnevni vzgojno-varstveni program, v katerem je otrok dnevno do 5
ur. V vrtcu Zmajček je vpisanih 80 otrok, ki so razporejeni v pet oddelkov.
V dveh oddelkih sta skupini prvega starostnega obdobja, v dveh oddelkih
sta skupini drugega starostnega obdobja, v enem oddelku pa je
kombinirana skupina z otroki prvega in drugega starostnega obdobja (O
vrtcu, b. l.).
Slika 1: Logotip vrtca Zmajček Kozje
3
2.1.2 Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli
Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli deluje pod okriljem vzgojno-
izobraževalnega zavoda Osnovne šole Bistrica ob Sotli. V vrtcu izvajajo
dva programa, in sicer celodnevni vzgojno-varstveni program, v katerem je
otrok dnevno od 6 do 10 ur, in poldnevni vzgojno-varstveni program, v
katerem je otrok dnevno do 5 ur. V vrtec Pikapolonica je vpisano 61 otrok,
ki so razporejeni v štiri oddelke. V enem oddelku je skupina prvega
starostnega obdobja, v dveh oddelkih sta kombinirani skupini z otroki
prvega in drugega starostnega obdobja in v enem oddelku je skupina
drugega starostnega obdobja.
V vrtcu pa vzgojiteljice izvajajo tudi projekte, in sicer Zdrav vrtec, Malčki
bralčki, Vikend medvedek, Medo Miha na počitnicah, Obdarimo jih in Mali
sonček. Geslo vrtca Pikapolonica je: Živimo zdravo – živimo z naravo
(Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli, 2012/2013).
Slika 2: Logotip vrtca Pikapolonica Bistrica ob Sotli
4
2.1.3 Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko
Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko deluje pod okriljem vzgojno-
izobraževalnega zavoda Osnovne šole Bizeljsko. V vrtcu izvajajo en
program, in sicer dnevni vzgojno-varstveni program, v katerem je otrok
dnevno od 6 do 9 ur. V vrtec je vpisanih 58 otrok, ki so razporejeni v tri
celotne oddelke in pol. V oddelku in pol so otroci prvega starostnega
obdobja, v dveh oddelkih pa so otroci drugega starostnega obdobja. V
vrtcu vzgojiteljice izvajajo kar nekaj projektov, in sicer Kristijanov knjižni
nahrbtnik, Bralna značka, Cici Vesela šola, Zdravje v vrtcu, Zeleni
nahrbtnik, Varno s soncem in En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev
(Publikacija Vrtca pri OŠ Bizeljsko, 2012/2013).
.
Slika 3: Logotip Osnovne šole Bizeljsko
2.2 KURIKULUM ZA VRTCE
Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v
analizah, predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske
vzgoje v vrtcih (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji,
1995; cit. po Bahovec idr., 2009, str. 7).
5
V Kurikulumu za vrtce so področja dejavnosti razdeljena v naslednja
področja:
gibanje,
jezik,
umetnost,
družba,
narava,
matematika (Bahovec idr., 2009).
2.2.1 Umetnost kot področje dejavnosti
V področje umetnosti spada likovna, glasbena in plesna vzgoja. Otrok
v umetnosti ustvarja, zamišlja in oblikuje sliko, pesem in ples. Otroška
umetnostna dela nastanejo takrat, kadar ima otrok pri delu svobodo in se
od njega pričakuje drugačnost in izvirnost. Otrok je načeloma v vseh
področjih dejavnosti ustvarjalen ter izumiteljski, nekaj lastnosti pa je
vezanih samo na področje umetnosti. V umetnosti lahko otrok predstavi in
izraža svoja počutja, čustvene vsebine, predstavi neko stvar ali dogodek.
Izkušnje, ki jih otrok dobi pri področju, pomembno vplivajo na otrokovo
duševno zdravje in na uravnotežen otrokov razvoj (Bahovec idr., 2009).
2.2.2 Vloga odraslih pri področju umetnosti
Tako kot pri drugih področjih dejavnosti imajo tudi pri področju umetnosti
vzgojitelji, pomočniki vzgojitelja in drugi odrasli, ki sodelujejo pri vzgojnem
delu v vrtcu, pomembno vlogo, saj morajo upoštevati razvojne zakonitosti
in značilnosti otroka, ki se pri vsakem posamezniku drugače odražajo.
Dejavnosti potekajo tako, da otroci sami iščejo, raziskujejo in najdejo
odgovor, odrasli pa zaznajo in podprejo vsako otrokovo napredovanje.
Pomembno je, da odrasli otrokovih likovnih del ne ocenjujejo, komentirajo,
grajajo, se mu ne posmehujejo in ga niti pretirano ne hvalijo, saj se odrasli
zavedajo, da je proces nastajanja pomembnejši od končnega izdelka.
6
Zaželeno in pomembno je, da vzgojitelji otrokom nudijo izkušnje iz vseh
umetniških zvrsti, in sicer likovne, plesne in glasbene vzgoje, saj se v
nekaterih dejavnostih te zvrsti med sabo prepletajo. S tem otroku
omogočajo, da se postavlja v različne vloge, v vloge izvajalca, poslušalca
in gledalca (Bahovec idr., 2009).
2.3 VLOGA IN POMEN LIKOVNEGA IZRAŽANJA
Začetno likovno izražanje ima dvojno vlogo. Osnovna vloga likovnega
izražanja v mlajšem obdobju se kaže v funkciji pripomočka pri otrokovem
spoznavnem razvoju, njegov pomen pa je tudi v kreiranju nastavkov za
razvoj likovno ustvarjalnega človeka. Pri likovnem izražanju mlajših otrok
ne gre za specifično likovno ustvarjanje, zavestno likovno oblikovanje se
bo pojavilo kasneje (Vrlič, 2001a, str. 13).
2.3.1 Likovne dejavnosti v funkciji spoznavanja sveta
Likovno izražanje mlajših otrok s pomočjo kognitivnega razvoja predstavlja
pripomoček, s katerim otrok raziskuje, spoznava in si po svoje razlaga
svet, ki ga vidi. Otrok, ki pa nima možnosti, da bi se svobodno in
konstantno likovno izražal, se ne more polnovredno razviti. Za razliko od
otrok lahko odrasli na različne načine manipuliramo s stvarnostjo, saj se
obračamo na svoje znanje in pridobljene izkušnje. Otrok svoj vidni prostor
raziskuje, sprašuje, ob raziskovanju uporablja gibanje, dotik, pogled, sluh,
vid, obenem pa riše. Vse, kar otrok vidi, tudi nariše, npr. riše hiše, skozi
katere se vidi, riše dimnike, skozi katere se kadi ne glede na letni čas
(Vrlič, 2001a).
7
2.3.2 Likovne dejavnosti v funkciji razvoja ustvarjalne
osebnosti
Praktično likovno izražanje je prilagojeno z ustvarjalnostjo, zato likovna
dela mlajših otrok predstavljajo pot do likovno vsestranske osebnosti.
Kadar je likovno-vzgojno delo kakovostno, potem se tudi otrokove likovne
sposobnosti razvijajo v najširšem pomenu. Na predšolski stopnji likovno-
vzgojna dela temeljijo na poznavanju in upoštevanju zgoraj omenjenih
vidikov (prav tam).
2.4 RAZVOJ OTROKOVEGA LIKOVNEGA IZRAŽANJA
Vzporedno z zorenjem, duševnim in telesnim razvojem preidejo otroci več
značilnih likovnih stopenj izražanja. Ker se otroci različno razvijajo, se
moramo zavedati, da je vsaka delitev le okvirna, umetna tvorba, ki jo lahko
sprejmemo samo kot pomoč za razumevanje posameznih primerov. Lahko
se zgodi, da v skupini otrok iste starosti srečamo otroka z likovnim
izražanjem, primernim za njegovo starost, in takega, ki z likovnim
izražanjem nazaduje ali pa prehiteva (Gerlovič in Gregorač, 1976).
Vrlič (2001a, str. 30) meni, da je za razvoj likovnega izražanja na
predšolski stopnji značilno dvoje, in sicer:
stopnje razvoja se med seboj mešajo in prepletajo,
stopnje razvoja je nemogoče časovno natančno določiti in omejiti.
2.4.1 Stopnje razvoja likovnega izražanja
Prve znake, ki že nastanejo pri leto in pol starem otroku, imenujemo
gibalne sledi ali motorična igra. Ta igra nastane, kadar otrok s prstki
vleče po papirju. Otrok je navdušen, saj njegovo pisalo pušča sled po
papirju. S tem se otrok tudi opogumi in se prične bolj pogosto preizkušati v
tej dejavnosti. Tako pa začne otrok risarsko zoreti. Nekateri to stopnjo
imenujejo stopnja predhodnega čečkanja.
8
Motorična igra se izpopolnjuje in preide v stopnjo čečkanja. Ta stopnja
se pojavi okoli drugega leta starosti. Otrok se navdušuje nad izdelkom, ki
ga je naredil in mu veliko pomeni. Če otroka opazujemo pri čečkanju,
vidimo, da s pisali dela ritmične gibe, ki se mu zdijo prijetni, lahko pa tudi
posnema odrasle pri dejavnosti risanja ali pisanja. Otrok ob tej dejavnosti
pridobiva gibalne izkušnje. Doba čečkanja traja približno do tretjega leta
starosti. Kmalu zatem pa otrok odkrije podobnosti med »čečkarijami« in
kakšnim predmetom, nato pa da svojem izdelku še ime. To pa že pomeni
prehod na stopnjo simbolnega risanja. Ta stopnja traja nekje med tretjim
in šestim letom starosti. Nekje pri tretjem letu starosti otrok nariše človeka
kot glavonožca – krog in dve črti. Na začetku te stopnje otroci
najpogosteje rišejo ljudi, sledijo jim živali. Pri treh letih si otrok oblikuje dve
osnovni obliki, in sicer križ in krog. Po četrtem letu starosti začne otrok
risati kvadrat, kasneje pa trikotnik. Pri treh letih in pol so predmeti
nametani po vsem papirju, pri petih letih že otrok nariše pot, pri šestem
letu pa že upošteva razdaljo. Otrok v tej stopnji odkrije, da lahko s svojo
risbo nekaj pove. Okoli sedmega leta pa se pojavi stopnja »vidne
podobe predmeta«. Otrok upodobi stvari resnično in realistično, nariše jih
tako, kot jih vidi, in take, kakršne so. Otrok je v tej stopnji bolj pozoren na
dogajanja, opazuje in misli drugače. Ker ima že bolj razvite risarske
spretnosti, so tudi predmeti narisani natančneje (Jernejec, Pogačnik-
Toličič in Vipotnik, 1986).
2.5 ZNAČILNOSTI LIKOVNEGA IZRAŽANJA MLAJŠIH
OTROK
Vrlič (2001a, str. 24) meni, da začetno likovno izražanje zaznamujejo
nekatere splošne značilnosti, in sicer:
čustvena nesorazmernost,
iskanje zakonitosti in ravnovesja,
ekonomičnost,
upodabljanje po načelu razlikovanja,
9
nazornost likovnega upodabljanja,
delno obvladovanje slikovne površine,
učinek vpliva prejšnjih stopenj,
vsaka oblika ima svoj prostor,
dinamične rešitve premikov figur in značilno upodabljanje prostora,
posnemanje.
2.5.1 Čustvena nesorazmernost
Ta značilnost izhaja iz izražanja mlajših otrok. Otrok večje upodobi tisto
stvar, ki jo ima najraje in se mu zdi pomembnejša. Manjše ko so stvari, bolj
so zanj nepomembne. Oseb, predmetov in detajlov, ki so zanj
nepomembni, sploh ne upodobi. Velikostni odnosi začnejo otroka zanimati
kasneje, v starejšem predšolskem in šolskem obdobju (Vrlič, 2001a).
2.5.2 Iskanje zakonitosti in ravnovesja
Te značilnosti poznamo tudi pod iskanjem strukture videnega, ki temelji na
vizualnih vtisih. Otroci vizualno upodabljajo bistvo pojavov in stvari, ki jih
obdajajo in jih srečujejo v življenju (prav tam).
2.5.3 Ekonomičnost
Otroku bo razvit enostaven simbol pri likovnem izražanju predstavljal
marsikaj in ga bo uporabljal pri upodobitvi različnih motivov (prav tam).
Otrok bo z istim znakom narisal različne stvari; npr. krog bo predstavljal
sonce, oči, cvet … (povz. po Zupančič, predavanja, 2011/2012).
2.5.4 Upodabljanje po načelu razlikovanja
Ta značilnost izhaja iz splošne zakonitosti otrokovega razvoja in se kaže v
različnih nivojih. Mlajši otrok zna najprej poiskati razlike med predmeti in
šele kasneje poišče podobnosti.
10
Otrok se najprej nauči narisati enostaven lik in nato težji lik; otrok se
najprej nauči narisati krog, nato kvadrat ter trikotnik. Pri slikanju uporablja
osnovne barve, in sicer rumeno, rdečo in modro. Otrok pazi na razlike in
zato na svetel papir vedno slika s temno barvo in obratno. Prve človeške
figure so vedno navpične, upodobitve živalskih figure pa vodoravne (Vrlič,
2001a).
Ko otrok še ne obvladuje slikovne površine, išče pravi kot na tisto, kar je
narisal, kasneje pa otrok sliko gleda kot celoto in pravi kot gleda na robove
lista, npr. pri risanju hiše otrok najprej nariše dimnik postrani, pravokotno
na streho, kasneje pa dimnik nariše pokončno, pravokotno na rob lista
(povz. po Zupančič, predavanja, 2011/2012).
2.5.5 Nazornost likovnega upodabljanja
Ta značilnost nasprotuje upodabljanju neposrednih vidnih vtisov, kar ne
velja samo za ustvarjanje otrok, je pa najbolj opazno pri njih. Ker otrok ve,
da je mizna plošča kvadratne oblike, jo tako tudi nariše, čeprav jo tako
vidimo samo iz ptičje perspektive. Otrok stvari vedno upodobi s strani, s
katere se najbolje vidi, za kateri predmet gre (Vrlič, 2001a).
2.5.6 Delno obvladovanje slikovne površine
Otrok pri ustvarjanju vidno in miselno upošteva del risalne površine,
namesto da bi uporabil celotno površino lista. To je najbolj opazno pri
mlajših otrocih, kadar imajo večji format (prav tam).
2.5.7 Učinek vpliva prejšnjih razvojnih stopenj
Otroci so nad iznajdbo novega simbola navdušeni in ga pri likovnem
izražanju pogosto uporabljajo; npr. ko v krogu otrok nariše manjše kroge,
mu to predstavlja glavo, ki jo nato uporablja pri risanju človeške figure in
nato še pri upodobitvi živali. Otroci pri likovnemu izražanju radi uporabljajo
svoje dosežke iz prejšnjih stopenj (prav tam).
11
2.5.8 Vsaka oblika ima svoj prostor
Otroka pri likovnem ustvarjanju ne vodijo vtisi, temveč celovitost motiva, ki
ga želi upodobiti. Zato vedno človeku nariše obe nogi, čeprav se ena v
določeni pozi ne vidi, tudi živalim vedno nariše štiri noge, čeprav niso
vedno vidne. Otrok motiv vedno upodobi v celoti, pazi, da se mu narisani
predmeti, živali ali človek ne prekrivajo. Otrok prekrivanje in izrez začne
uporabljati proti koncu predšolskega obdobja, izraziteje pa je to opaziti po
osmem letu starosti (Vrlič, 2001a).
2.5.9 Dinamične rešitve premikov figur in značilno
upodabljanje prostora
Otrok figure najprej upodablja togo, in sicer za telo je značilna navpična
smer, za roke pa vodoravna smer. Otrok najprej zazna in uporablja velike
premike, zato premike nakaže s podaljšanimi udi. Pregibe otrok upodablja
v zaporedju. Otrok začne risati najprej pregib v pasu, sledijo mu pregibi v
kolenu in komolcih, na koncu pa ponazori še pregibe v vratu in na dlaneh.
Vse dokler otrok ne zna narisati kvadrata, pregibe upodablja z loki (prav
tam).
Otroci svojevrstno upodabljajo prostor. Mlajši otroci prostora ne
upoštevajo in zato med ustvarjanjem list obračajo. Starejši otroci lista ne
obračajo, saj si prostor označijo tako, da spodaj ali pa zgoraj naredijo črto.
Kasneje se že pojavi slojna, tračna perspektiva in tisto, kar je bližje, na
formatu upodobijo blizu (povz. po Zupančič, predavanja, 2011/2012).
2.5.10 Posnemanje
To je značilnost, ki postane škodljiva, kadar otroci velikokrat prerisujejo
nekakovostna likovna dela (Vrlič, 2001a).
12
2.6 LIKOVNA PODROČJA IN LIKOVNE TEHNIKE
Likovna področja se razlikujejo glede na likovna izrazna sredstva in
materiale ter postopke, s katerim se otroci izražajo (Vrlič, 2001b, str. 126).
Likovna področja, ki jih poznamo pri likovnih dejavnostih, so:
risanje,
slikanje,
kiparstvo (plastično oblikovanje),
odtiskovanje (grafika),
oblikovanje prostora.
Razmerje med posameznimi likovnimi področji je prožno in odvisno od
številnih dejavnikov; pomemben dejavnik pri izbiri področja so materiali ter
prostorski pogoji, saj nekatera likovna področja potrebujejo poseben
prostor. Veliko pa je odvisno tudi od vzgojiteljice in od njene naklonjenosti
do nekaterih likovnih področij (Vrlič, 2001a).
2.6.1 Risanje in risarske tehnike
Risanje je osnovno likovno področje, katerega glavna likovna izrazila so
točke, črte, oblike, svetlo-temni odnosi ter površine. Likovni izdelek pri
področju risanja je risba.
Risarske likovne tehnike delimo na suhe in mokre likovne tehnike.
Razlika med njima je v materialu, ki ga uporabljamo.
13
Suhe risarske tehnike so:
risanje s svinčnikom,
risanje z voščenko,
risanje z oljnim pastelom,
risanje s kredo,
risanje z ogljem,
risanje s kemičnim svinčnikom,
risanje s flomastrom,
risanje z brisalcem tinte,
črtna praskanka,
kombinirano risanje.
Mokre risarske tehnike so:
risanje s tušem in trsko,
risanje s tušem in peresom (ptičje, gosje, kurje, kovinsko),
risanje s tušem in čopičem,
lavirana risba,
enobarvna luščenka (Vrlič, 2001a).
2.6.1.1 Risanje s svinčnikom
Svinčnik je osnovni risarski pripomoček, narejen iz grafita. Na voljo je v
različnih trdotah, od zelo mehkih (B8), do zelo trdih (H4) (Harrison, 2012).
Ko otroci že obvladajo pritisk risala na podlago in imajo že dovolj razvite
ročne spretnosti, jim ponudimo svinčnike. Mlajšim predšolskim otrokom
najprej ponudimo močan tesarski svinčnik, kasneje pa otrokom ponudimo
mehke svinčnike z oznako B (B2, B3, B4). Radirk ob risanju ne dajemo
otrokom, saj je radirana risba videti nečisto in vpliva na otrokovo
samozavest. Svinčnik je najbolj primeren za barvanje manjših površin z
zanimivo teksturo, kot je npr. živalska dlaka, peresa ptic. Najbolj primerni
papirji so gladka stran risalnega lista, pisarniški papir ter šeleshamer (Vrlič,
2001a).
14
2.6.1.2 Risanje z voščenko
Kadar otroci še nimajo razvitega pincetnega prijema in kontrole pritiska,
jim debele voščenke omogočajo prve likovne poskuse. Preden mlajšemu
otroku ponudimo voščenko, poskrbimo, da je zaščitni papir na voščenki
odstranjen in da je voščenka dovolj dolga. Za risanje z voščenkami so
najbolj primerni risalni listi. Ker so voščenke enostavne za uporabo, lahko
rišemo stoje ob stenah, na tleh ali pa na mizah.
Ko vzgojiteljice načrtujejo dejavnost risanja z voščenko, morajo paziti na
barvo podlage; če damo otrokom svetlo voščenko, mora biti podlaga
temna, in obratno. Zaradi dobre pokrivnosti so voščenke primerne za
izražanje na obarvano podlago (prav tam).
2.6.1.3 Risanje z oljnim pastelom
Oljni pasteli so podobni voščenkam. Čeprav so mehkejši in se drobijo, pa
je njihova sled intenzivnejša in kakovostnejša. Pri likovni vzgoji v vrtcu jih
uporabljajo redkeje.
Vzrok najdemo tudi v ceni, saj so oljni pasteli dražji kakor voščenke, hitreje
se obrabijo ter za sabo pustijo dokaj umazano delovno površino (Vrlič,
2001a).
Oljni pasteli sicer ne omogočajo risanja z ostrimi potezami, so pa zato
odlični za ustvarjanje jasnih barvnih ploskev (Harrison, 2012).
Ustvarjanje s to likovno tehniko otroke osvobaja pretirane natančnosti ter
pretirane obremenjenosti s čistočo pri ustvarjanju (Vrlič, 2001a).
15
2.6.1.4 Risanje s kredo
Krede so cenovno ugodne, zato jih lahko imajo otroci v večjih količinah. Za
ustvarjanje s kredo so primerne velike trde površine, kot so prazni zidovi,
pločniki in šolska tabla. Kadar otroci rišejo na šolsko tablo, jim ponudimo
še vlažne krpice za brisanje (prav tam).
Kadar otroci rišejo s kredo na papir, pa je treba risbo utrditi s fiksativom
(Duh in Vrlič, 2003).
2.6.1.5 Risanje z ogljem
Oglje je vsestransko risalo, ki se odziva na najmanjše spremembe pritiska
in na način drže (Harrison, 2012).
Oglje je mehak material, primeren za barvanje sorazmerno velikih površin.
Ta risarska tehnika je primernejša za starejše predšolske otroke. Pri tej
tehniki spodbujamo uporabo radirk, brisačk ter prstov za brisanje, saj
lahko otroci ves čas popravljajo svojo risbo. Oglje uporabimo takrat, kadar
ne želimo, da bi se otroci motili s podrobnostmi. Končano risbo je treba na
koncu fiksirati (Vrlič, 2001a).
2.6.1.6 Risanje s kemičnim svinčnikom
Zaradi slabše kakovosti in neenakomernega puščanja barve se ta likovna
tehnika v vrtcu uporablja redkeje. Kemični svinčnik je večinoma namenjen
pisanju, za risanje pa so bolj primerni rolerji.
To so pisala z vrtečo kroglico in bolj tekočim črnilom. Rolerji puščajo zelo
tanko sled, uporabljamo pa jih lahko z debelejšimi flomastri (prav tam).
16
2.6.1.7 Risanje s flomastrom
Navadni flomastri ter markerji so peresa s tušem, ki pa je lahko na
alkoholni ali pa na vodni osnovi (Harrison, 2012).
Flomaster je najbolj primeren za črtno risanje, za barvanje in polnjenje
večjih površin pa ni primeren. S flomastri rišemo na gladek papir, pri
čemer pazimo, da format prilagajamo debelini konice flomastra (Duh in
Vrlič, 2003).
2.6.1.8 Risanje z brisalcem tinte
Da lahko s to likovno tehniko ustvarjamo, si moramo najprej pripraviti
podlago. To naredimo tako, da s čopičem ali gobico enakomerno
nanesemo črnilo na risalni list. Pri tej tehniki pa lahko eksperimentiramo
tako, da najprej rišemo z brisalcem tinte in šele potem premažemo
površino s črnilom, lahko pa brisalec in tinto uporabljajo izmenično (Vrlič,
2001a).
Bistvo likovne tehnike je negativna slika, kar pomeni svetle oblike in črte
na temni podlagi (Duh in Vrlič, 2003).
2.6.1.9 Črtna praskanka
Podlago za to likovno tehniko lahko pripravimo na več načinov, in sicer:
1. način: otroci bel papir pobarvajo z voščenkami ali svečo, nato
celotno površino premažemo s črnim tuše, ki smo mu dodali
malo mila,
2. način: v rumenjak dodamo tempera barvo ter s to mešanico
premažemo gladek list papirja, npr. list stenskega koledarja.
V obeh primerih otroci posušeno barvo s podlage spraskajo s pomočjo
trsk, delov glavnika, paličic in zobotrebcev. Tudi pri tej tehniki nastane
negativna svetla slika na temni podlagi (prav tam).
17
2.6.1.10 Risanje s tušem
Tuš je kakovosten likovni material, ki ga vzgojiteljice v vrtcih pogosto
uporabljajo. Da lahko ustvarjamo s tušem, moramo najprej zaščititi mizo in
otroke. Pri risanju s tušem moramo otrokom dodati še krpico, ki jo bodo
med delom potrebovali (Vrlič, 2001a).
2.6.1.11 Risanje s tušem in trsko
Za seznanitev otrok s tušem je zaradi svoje preproste uporabe primerna
trska. Črta je pri risanju s trsko različno intenzivna in postaja svetlejša.
Starejši predšolski otroci to lastnost izkoriščajo pri risanju, medtem ko
mlajši predšolski otroci svobodno uporabljajo trsko. Pri risanju s tušem in
trsko je pomembno, da otroke naučimo pravilno držati trsko, kako trsko
otresti, da tuš ne kaplja in se s tem izogniti packanju (Vrlič, 2001a).
2.6.1.12 Risanje s tušem in peresom
To likovno tehniko otrokom ponudimo takrat, ko opazimo, da že imajo
dovolj razvite likovne spretnosti, da obvladajo pravilno držo peresa in
pritisk peresa na podlago (prav tam).
2.6.1.13 Risanje s tušem in čopičem
Za risanje s tušem uporabljamo različno debele akvarelne čopiče. Pri
risanju je treba paziti samo na kapljanje tuša. Medtem ko mlajši otroci
rišejo svobodno, demonstriramo starejšim otrokom uporabo različno
debelih čopičev, držo ali pritiski čopiča na podlago (prav tam).
18
2.6.1.14 Lavirana risba
Pri tej tehniki mešamo tuš z vodo na različne načine:
1. način: pri tem načinu zmočimo celotno risarsko podlago in otroci
na mokri list rišejo s trsko ali čopičem, pomočenim v tuš; pri tem
opazimo, da se tuš razliva, kar nam nudi zanimive sive odtenke,
ki ob risanju nastanejo,
2. način: pri starejših otrocih uporabljamo delno mokro podlago;
medtem ko otrok nanaša tuš na podlogo, se tuš pri mokrem delu
razliva, pri suhem delu pa ne,
3. način: otroci redčijo tuš med likovnim ustvarjanjem; tuš mešajo z
vodo v lončku ali na paleti in ga potem nanesejo na papir (Vrlič,
2001a).
2.6.1.15 Enobarvna luščenka
Enobarvna luščenka je najbolj primerna za starejše otroke. Starejši otroci
so že sposobni delnega predvidevanja. Pri luščenki otroci na debelo
nanesejo tempero na trši bel papir (šeleshamer, risalni list ni primeren, saj
v vodi prehitro razpade). Ko se tempera posuši, celotno risbo prekrijemo s
črnim tušem. Vse skupaj se posuši, nato risbo speremo pod tekočo vodo.
Pri tem si pomagamo s čopičem ali z roko. Pojavi se osnovna, prvotna
risba s tempero na črni podlagi.
Pri tej tehniki vidimo značilnosti tempera barve in tuša. Posušena tempera
barva se topi, medtem ko se tuš v vodi ne topi (prav tam).
2.6.1.16 Kombinirano risanje
Različne likovne tehnike lahko skupaj uporabljamo takrat, ko otroci dovolj
dobro obvladajo posamezne likovne tehnike. Pri kombiniranju moramo
vedeti, kaj želimo s tehnikami doseči, in biti pozorni, da ponudimo otrokom
materiale v isti barvi.
19
Kombiniramo lahko:
voščenke in flomastre (izražanje z različno debelino črt),
oglje in kredo (temnjenje in svetlenje),
črtna praskanka in bela tempera (poudarek belih površin),
voščenke in oljni pasteli (različna trdnost in jakost barvnih tonov)
(Vrlič, 2001a).
2.6.2 Slikanje in slikarske tehnike
Slikanje je drugo najbolj zastopano likovno področje v vrtcu. Likovno delo,
ki nastane pri slikanju, imenujemo slika. Glavno likovno izrazilo te likovne
tehnike so barve in njihovi odnosi.
Barve delimo na dve skupini, in sicer na nevtralne, to so vse sive barve z
belo in črno barvo, ter na spektralne barve, barve barvnega kroga.
Spektralne barve delimo na:
osnovne barve: so čiste barve, ki jih ne moremo dobiti z mešanjem
barv med sabo in to so modra, rdeča in rumena barva,
sekundarne barve: te barve dobimo, kadar zmešamo dve osnovni
barvi skupaj, to so oranžna, vijolična in zelena barva,
terciarne barve: te barve dobimo, kadar mešamo dve sekundarni
barvi.
Vsaka barva ima tri lastnosti, ki jo določajo, in sicer: barvnost (njihova
barva), svetlost (svetlimo jo z belo barvo, temnimo pa s črno) ter
nasičenost (barve so čiste, z dodajanjem sive barve pa postajajo
nenasičene barve).
20
Barvni odnosi, ki jih srečujemo pri likovnem delu:
nasprotje barv proti barvi (najmočnejše nasprotje imajo osnovne
barve),
svetlo-temno nasprotje (največje nasprotje tvorita bela in črna
barva, saj bela barva odbija svetlobo, medtem ko črna barva vpija
vso svetlobo),
toplo-hladno nasprotje (hladne barve so: modra, zelena in
vijolična, tople barve pa so rumena, oranžna in rumena barva),
komplementarno nasprotje (otroku vedno ponudimo par
komplementarnih barv za slikanje, in sicer rdečo in zeleno, oranžno
in modro ter rumeno in vijolično).
količinsko nasprotje (najmočnejša barva je rumena barva, nato
oranžna, rdeča, zelena, modra ter vijolična barva; velja, da so
svetlejše barve intenzivnejše od temnih barv).
Slikarske tehnike, ki jih vzgojiteljice v vrtcih uporabljajo in so primerne za
delo s predšolskimi otroki, delimo v tri skupine:
suhe slikarske likovne tehnike,
mokre slikarske tehnike,
lepljenke.
Suhe slikarske likovne tehnike so:
slikanje z voščenkami,
slikanje z oljnimi pasteli,
slikanje z barvnimi svinčniki,
slikanje z barvnimi flomastri,
slikanje z barvnimi kredami.
Pri slikanju s suhimi slikarskimi materiali pazimo, da otrokom ponudimo
celotno paleto barv in ne samo ene barve.
21
Mokre slikarske likovne tehnike so:
slikanje s tempera barvami,
slikanje z vodenimi barvami,
gvaš,
slikanje z barvnimi tuši,
slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami,
slikanje s prstnimi barvami za najmlajše.
Mokre slikarske likovne tehnike so najbolj primerne za delo s paletami in
za mešanje barv. Mokre slikarske tehnike imajo sproščujoč karakter,
otroka osvobajajo šablon in izgubljanja v podrobnostih. Pri slikanju najprej
zaščitimo mizo in poskrbimo, da otrok dobi primerno podlago, krpico za
brisanje, posodico z vodo in ustrezne čopiče.
Lepljenke po načinu dela delimo na trganke in rezanke. Glede materialov
pa lepljenke delimo na:
lepljenke z barvnim papirjem (kolaž),
lepljenke z revijalnim papirjem,
lepljenke z ročno pobarvanim papirjem,
lepljenke z blagom in drugimi barvnimi materiali.
Otroci s pomočjo lepljenk ploskovno obravnavajo površino. Najbolj
primerne so okrog četrtega in petega leta starosti, saj takrat otroci obrisno
upodabljanje začno zamenjavati s ploskovnim upodabljanjem. Lepljenke
pa tudi vplivajo na jasnost izraza ter na razvoj otrokovih ročnih spretnosti.
Pri lepljenkah po navadi otroci najprej izdelajo ozadje, nato pa še motiv na
njem (Vrlič, 2001a).
2.6.2.1 Slikanje z voščenkami in oljnimi pasteli
Pri slikanju običajno zapolnimo celotno slikarsko površino. Tehnika je
najbolj primarna takrat, kadar otrok upodablja motive, ki vsebujejo veliko
barvnih podrobnosti. Zanimivi barvni toni nastanejo takrat, kadar barvne
plasti nanašamo drugo preko druge (Duh in Vrlič, 2003).
22
2.6.2.2 Slikanje s tempera barvami
To tehniko poznamo tudi pod imenom slikanje z vodenimi krijočimi
barvami. V vrtcu se ta tehnika izvaja na dva načina, oba sta primerna in
uporabna, vsak pa ima svoje posebnosti.
1. način: otroci imajo na voljo lončke z barvami in več čopičev. Vsaka
barva ima svoj čopič in otrok pazi, da zamenja tudi čopič, ko
zamenja barvo. Ta način je bolj primeren pri mlajši starostni skupini,
kjer otroci še ne obvladajo postopkov, kot sta spiranje in brisanje
čopičev.
2. način: otroci imajo na voljo lončke z barvami, lonček z vodo, krpico
za brisanje in vsak svoj čopič (Vrlič, 2001a).
Pri mešanju barv moramo biti pozorni, da vedno dodajamo temno barvo k
svetli in ne obratno (Duh in Vrlič, 2003).
2.6.2.3 Slikanje z vodenimi barvami
Ko otroci že obvladajo osnovne postopke dela, jim ponudimo slikanje z
vodenimi barvami. Za to tehniko velja določeno zaporedje, in sicer najprej
čopič pomočimo v vodo, mešamo in s tem raztapljamo barvo, da je dovolj
gosta za uporabo, slikamo po podlagi, speremo čopič v vodi in ga po
potrebi obrišemo s krpico, ponovno namočimo čopič v vodi in nato v drugo
barvo.
Mlajšim otrokom ponudimo primerne komplete barv, opremljene z večjimi
posodicami ter manjšim izborom barv. Starejši ko so otroci, večji izbor barv
imajo na voljo. S tem otroci spoznavajo različne barvne tone ene barve.
Otroci zelo radi slikajo mokro na mokro, mlajšim otrokom morajo odrasli
pripraviti podlago, starejši otroci pa to že zmorejo sami (Vrlič, 2001a).
23
2.6.2.4 Gvaš
Gvaš je likovna tehnika, ki jo dobimo takrat, kadar mešamo vodene barve
in belo tempera barvo. Vodene barve niso prekrivne, zato z njimi ne
moremo prekriti napak, ko pa vodeno barvo zmešamo z belo tempero, pa
lahko prekrijemo napako in tudi svetlimo posamezne barve (prav tam).
2.6.2.5 Slikanje z barvnimi tuši
Barvni tuši so intenzivnih barv. Med sabo se lepo mešajo, ob stiku z mokro
podlago pa se lepo prelivajo. Tuši so zelo tekoči, s tem pa so primerni za
pihanke, kjer otroci s slamicami pihajo tuš po podlagi (prav tam).
2.6.2.6 Slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami
Zidne barve v vrtcu uporabimo za barvanje večjih površin, npr. kartonskih
embalaž, ograj in sten. Zidne barve uporabljamo enako kot tempera barve
in jih med sabo tudi mešamo. Pred uporabo barv moramo zaščititi okolico
in primerno temu obleči otroke (Vrlič, 2001a).
2.6.2.7 Slikanje s prstnimi barvami za najmlajše
Prstne barve so nestrupene, zato so primerne že za najmlajše predšolske
otroke, ki so s prsti v neposrednem stiku z barvo in ob stiku zelo uživajo
(prav tam).
2.6.2.8 Lepljenke z barvnim papirjem
Šele ko je otrok s postavitvijo zadovoljen, papir prilepi na podlago, zato
samolepilni kolaž papir ni primeren za likovno delo. Za to likovno tehniko
uporabljamo bel risalni list, ali pa si otrok sam izbere ustrezen barvni list.
Otroke navajamo na varčnost pri uporabi papirja ter da režejo oblike brez
predhodnega risanja oblik. Izogibamo se tudi različno nazobčanim
škarjam, razen takrat, ko hočemo upodobiti značilnost motiva (Vrlič,
2001a).
24
2.6.2.9 Lepljenke z revijalnim papirjem
Pri tej tehniki revijalni papir uporabljamo na dva načina.
1. način: otroci najprej poiščejo naslikane predmete, osebe in živali in
jih izrežejo. Med sabo jih kombinirajo in s tem sestavljajo različne
motive. Ta tehnika je primerna za razvijanje domišljije in za razbitje
šablon.
2. način: otroci izbirajo različne dele, ki so barvno usklajeni, in jih nato
uporabljajo kot kolaž papir. Za likovno delo v vrtcu ta način ni
najbolj primeren, saj otroka v revijah pritegnejo stvari, podobe in jih
hočejo uporabiti (prav tam).
2.6.2.10 Lepljenke z ročno pobarvanim papirjem
Ko se odločimo, da si bodo otroci sami pripravili papir za lepljenko,
moramo paziti, da so barve intenzivne. Otroci si z enakomerno poslikavo
večjih površin urijo ročne spretnosti in se navajajo na enakomerno
nanašanje barve na papir (Vrlič, 2001a).
2.6.2.11 Lepljenke z blagom in drugimi materiali
Kadar želimo blago in drugi material uporabiti za lepljenko, poskrbimo, da
je barvno zanimiv, da se da material rezati in/ali trgati. Semena in naravni
plodovi niso primerni za lepljenje, delo z njimi je zamudno (prav tam).
25
2.6.3 Grafika in grafične tehnike
Grafika ali odtiskovanje je likovno področje in glavna skupna lastnost vseh
grafičnih tehnik je odtis (Duh in Vrlič, 2003).
Pri grafiki je pomemben način in postopek izdelave. Ker grafika nima
svojih likovnih izrazil, uporabljamo risarska in slikarska likovna izrazila,
pomembno pa je, da ta izrazila dobimo z odtiskovanjem.
Grafične tehnike so:
odtiskovanje delov telesa,
tisk s pečatniki,
tisk s šablonami,
tisk z naravnimi materiali,
frotaž,
kolažni, kartonski tisk,
kalografija,
simetrično odtiskovanje,
monotipija,
računalniška grafika (Vrlič, 2001a).
Pri odtiskovanju moramo najprej otroke seznaniti z načinom in postopkom
likovnega dela, ki nastane pri odtiskovanju (Vrlič, 2001b).
2.6.3.1 Odtiskovanje delov telesa
Odtiskovanje delov telesa je osnovna grafična tehnika in je primerna za
vse starostne skupine v vrtcih. Otroci v mehko površino, kot so pesek,
mivka ali glina, odtiskujejo svoje dele telesa, npr. stopala, roke, komolce,
prste …, na dele telesa pa lahko nanesejo barvo in naredijo odtis na
različne podlage (Vrlič, 2001a).
26
2.6.3.2 Tisk s pečatniki
Pri tej tehniki si mlajši otroci poiščejo pečat in potem odtiskujejo, starejši
otroci pa si lahko že sami naredijo pečat in nato odtisnejo. Pečat lahko
naredimo iz različnih materialov, kot so pluta, krompir, repa, lepenke,
penaste gobe, čipke in podobo. Pri tehniki je pomembno, da otrok nima
težav z držo pečatnika, da ga lahko namoči in odtisne.
Pečatniki so primerni za ritmično nizanje enakih oblik in otroci se s tem
seznanjajo z likovnim ritmom. Mlajši otroci najprej odtise nizajo svobodno,
kasneje pa že v različnih smereh.
Pomembno je, da na podlagi nimajo predhodno narisanih črt, ampak da
likovni ritem ustvarjajo spontano (Vrlič, 2001a).
2.6.3.3 Tisk s šablonami
Otroci si iz tršega materiala z rezanjem ali trganjem izdelajo različne
šablone. Šablone, ki jih izdelajo otroci, so lahko negativne ali pozitivne.
Razlika med njimi je, da v negativni šabloni dobimo izrezan lik na sredini
papirja, v pozitivni šabloni pa dobimo izrezan lik. Ko na podlago dobimo
odtis, ga več ne popravljamo.
Ta likovna tehnika je primerna za skupinsko delo, kjer vsak otrok s svojo
šablono prispeva k skupnem delu. Kadar otroci sodelujejo v skupinskem
delu, moramo otrokom ponuditi večji format podlage (prav tam).
2.6.3.4 Tisk z naravnimi materiali
Za to tehniko moramo izbrati primerne naravne materiale, ki so dovolj
veliki, imajo razgibano površino. Otroci lahko odtiskujejo različne drevesne
liste, lubje dreves, cvetove, različno kamenje … (prav tam).
27
2.6.3.5 Frotaž
Frotaž z drugo besedo imenujemo drgnjenka in je najprimernejša likovna
tehnika za seznanjanje z odtiskovanjem.
Postopek frotaža je naslednji: na razgibano površino otroci položijo papir
in s temno ploščato voščenko podrgnejo po papirju. Ko papir odstranimo s
površine, se na papirju poznajo sledi površine. Ta tehnika je primerna za
delo v dvojicah, saj si med sabo pomagajo in izmenjujejo pri delu (Vrlič,
2001a).
2.6.3.6 Kolažni, kartonski tisk
Za pripravo in izvedbo porabimo več časa. Čeprav potrebujemo nekaj
specifičnih pripomočkov, si lahko starejši otroci matrico naredijo iz različnih
materialov, kot so karton, blago, vrv …
Kolažni tisk dobimo tako, da otroci na tršo kartonsko podlago manjšega
formata upodobijo motiv. Celotno matrico premažemo z vodotopno
tiskarsko barvo, nanjo pa položimo mehkejši list večjega formata in
odtisnemo (prav tam).
2.6.3.7 Kalografija
Kalografija je grafična likovna tehnika, pri kateri se uporablja tekoče lepilo.
Pri tej tehniki so uporabna univerzalna lepila, lepila za les in druga. Ko se
motiv, ki smo ga nanesli z lepilom, posuši, matrico premažemo z barvo in
odtisnemo (Duh, Vrlič, 2003).
2.6.3.8 Simetrično odtiskovanje
Otroci si najprej prepognejo papir na dve polovici in na eno polovico
nanesejo goste barve. Ko končajo z nanosom, papir zopet prepognejo,
zgladijo in razprejo, s tem pa dobijo simetrično likovno delo.
28
Pri starejših otrocih lahko to dejavnost še nadgradimo, in sicer da otroci
nekaj narišejo na eni strani in nekaj na drugi. Šele ko razpremo papir,
dobimo popolno sliko (Vrlič, 2001a).
2.6.3.9 Monotipija
Monotipija je unikatna grafična tehnika, ki je ne moremo večkrat odtisniti,
saj ne izdelamo matrice. Monotipijo lahko izdelamo na več načinov.
1. način: na tršo podlago, ki ne vpija barve, nanesemo barvo in jo
prekrijemo s papirjem. Na papir otroci s prsti, glavnikom, žico idr.
rišejo.
2. način: na tršo podlago nanesemo barvo, ki jo nato s krpicami,
paličicami in podobnim materialom brišejo s trše podlage. Na koncu
motiv odtisnejo.
3. način: na trdno podlago otroci slikajo in nato odtisnejo. Odtis, ki ga
dobijo, je zrcalna slika (prav tam).
2.6.3.10 Računalniška grafika
Vedno pogosteje se v skupinah pojavlja računalnik. Pri likovnovzgojnem
delu je računalnik samo orodje, ki nam omogoča likovno izražanje.
Nekaj prednosti pri uporabi računalnika:
enostavno spreminjanje barv, barvnih kombinacij,
spreminjanje narisanega,
uporaba geometrijskih likov,
možnost kloniranja, multipliciranja,
možnost variiranja,
usmerjenost v proces dela in ne v končni izdelek,
možnost funkcionalne uporabe.
29
Nekaj slabih, negativnih lastnosti pri uporabi računalnika:
predolgo gledanje v ekran, škoduje očem,
uporaba že ustvarjenih šablonskih risb,
posnemanje različnih likovnih tehnik (povz. po Zupančič,
predavanja, 2011/2012).
Primerni programi za likovno ustvarjenje v vrtcu (Duh, 2001):
Pc Paintbrush,
Slikarček,
Fine Artist,
Artist.
2.6.4 Kiparstvo in kiparske tehnike
Kiparstvo ali plastično oblikovanje je likovno področje, ki se ukvarja z
volumnom, prostornino in s površinami. Izdelek, ki pri kiparstvu
nastane, se imenuje kip (plastika) ali relief.
Kiparstvo je likovno področje, ki nam omogoča raznovrstne dejavnosti, v
katere so vključene predhodne priprave, delo v več časovno ločenih fazah
in prostorske prilagoditve.
Kiparske tehnike:
gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljive snovi,
(plastelin, glina, slano testo ...),
zlaganje različnih kock,
igra z raznolikimi odpadnimi materiali (plastenke, les, kovina ...),
lepljenje, zabijanje in barvanje lesa,
igranje s papirnimi l- in u-profili,
zvijanje različne žice,
prepletanje šibovja,
grajenje z mivko, snegom,
30
praskanje v mavec, tršo folijo,
vlivanje mavca v različne kalupe,
lepljenje in sestavljanje odpadnih škatlic, plastenk,
kaširanje papirja ali gaze z različnim lepilom ali mavcem.
Kadar ima otrok v roki različne materiale, npr les, stiropor, glino, se
seznanja z njihovo težo, možnostjo obdelave, katere materiale lahko lepi,
kateri se drobijo, katere lahko odvzameš in dodaš.
Po navadi so kiparski izdelki otrok majhni, zaželeno pa je, da se vsake
toliko časa srečajo z večjim kupom gline, ki jo lahko razrežejo z žico, vrtajo
vanjo luknje, jo odvzamejo in dodajo.
Plastelin z živimi barvami ni najbolj primeren za kiparjenje, saj bo otrok
pozornost namenil barvam in ne kiparjenju. Zato je boljše, če plastelin
zamenjamo z enobarvno glino.
Samo pri kiparstvu lahko namesto vida uporabimo tip, česar pri drugih
področjih ne moremo. Otroci se z neposrednim stikom seznanijo z
materiali in z njihovimi lastnostmi (trdota, toplota, grobost …). To
imenujemo tudi taktilni moment. Zelo pomembno vlogo pri kiparstvu pa
imajo tudi teksture (Vrlič, 2001a).
2.6.5 Oblikovanje prostora in tehnike
Oblikovanje prostora se ukvarja s prostorom in različnimi posegi vanj. Pri
tem likovnem področju nastajajo prostorski objekti in prostorske
postavitve.
Glavno likovno izrazilo pri oblikovanju prostora je prostor s svojimi
dimenzijami: višino, širino in globino.
31
Prostor preoblikujemo tako, da ga ogradimo in s tem dobimo različne
zaprte, polzaprte, odprte ali polodprte prostore ter zunanje ali notranje
prostore. Dojemanje prostora je možno le takrat, kadar se v prostoru
gibljemo. Glede na učinek je lahko prostor utesnjen, prostoren, temen,
svetel, visok, nizek, ozek, širok … (prav tam).
Otrok si razvija sposobnosti za obvladovanje telesa in si s tem razvija
zavedanje, da je okolje, v katerem živimo, oblikovano in da ga lahko tudi
sam preoblikuje (Vrlič, 2001b).
Otroci se z oblikovanjem prostora srečajo zgodaj, npr. pri oblikovanju
mivke v peskovniku. Otroci ob tem likovnem področju posegajo v prostor,
ga spreminjajo; pregrajujejo, delijo, zapirajo in odpirajo. Vsa ta dejavnost
pa se v vrtcu odvija skozi igro.
Pri likovnih dejavnostih se v vrtcu z oblikovanjem prostora srečajo na dveh
nivojih.
1. način: pri spontani igri s kockami, v peskovniku ali pa pri
usmerjenih dejavnostih otroci izdelujejo makete stavb iz
različnih kartonskih škatel.
Prostor oblikujejo v manjših dimenzijah. Otroci most naredijo
vedno na enak način, in sicer dve škatli postavi vzporedno,
tretjo pa postavi na njiju, odprta škatla pomeni garažo …
Skozi te igre se otroci seznanijo z osnovnimi pojmi
prostorskega oblikovanja.
2. način: pri tem načinu otrok oblikuje prostor v večjih
dimenzijah. Otrok se nahaja v prostoru, v njem se giblje,
obdaja ga prostor, katerega lahko sooblikuje in ga dojame s
svojimi čuti.
32
Dejavnosti, ki jih lahko počnemo pri področju oblikovanje prostora:
uporaba delno prevrnjenih mizic,
pregradnja igralnice z blazinami in penasto gumo,
labirinti in tuneli iz večjih kartonskih embalaž,
pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami,
pletenje pajkove mreže z volno v igralnici,
pletenje pajkove mreže na igrišču,
gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega, odpadnega drevesnega
listja,
gradnja šotorov iz blaga,
gradnja labirinta, poti z opeko, večjimi kamni,
iskanje predmetov, ki se nahajajo nad in pod našim očiščem,
delanje živih verig,
izdelovanje mask iz kartona,
izdelovanje kukal,
opazovanje stvarnosti iz različnih perspektiv,
pogled v neskončnost s pomočjo dveh vzporedno nameščenih
ogledal (Vrlič, 2001a).
2.6.6 Neprimerne likovne tehnike, materiali in orodja
V skupino neprimernih tehnik, materialov in orodja spada vse, kar je
prezahtevno, prenevarno, strupeno za otroka, in vse, za kar je
potrebna dolgotrajna priprava.
Tudi tehnika, ki je primerna za otrokovo starost, lahko postane
neprimerna. To se zgodi takrat, kadar se njena uporaba načrtuje
brez poznavanja lastnosti tehnike, jo vzgojiteljica ne pozna ali je ne
obvlada.
Kadar otroci predolgo ustvarjajo v eni tehniki in vedno z istim
materialom, se otroci te tehnike naveličajo.
33
Med neprimerne likovne tehnike pa spadajo tudi tehnike, ki si jih
vzgojiteljica sama izmisli ali če pretirano meša posamezne likovne
tehnike zaradi pomanjkanja likovnih idej, likovne pismenosti ali pa
zaradi slabe domišljije.
Z likovnega stališča so prav tako neprimerni nekateri materiali, kot
so: kolaž papir v prelivajočih se barvah, lepljenje različnih semen,
zgibanje zvončkov (prav tam).
Neprimerno je vzgojiteljevo risanje motiva otroku, da ga lahko on
samo pobarva.
Popravljanje otrokovega dela in učenje risanja je tudi neprimerno.
Neprimerne so tudi pobarvanke, saj so prenasičene, likovno neurejene in
z veliko likovnih šablon (povz. po Zupančič, predavanja, 2011/2012).
2.6.7 Splošne zahteve pri pripravi likovnega materiala
Da lahko dobro izvedemo likovno dejavnost, moramo poskrbeti za
nekatere zahteve pri pripravi, in sicer:
materiala mora biti vedno dovolj, v zadostnih količinah,
vsak otrok mora imeti na dosegu rok material in vse stvari, ki jih
potrebuje pri delu,
prostor mora biti primerno osvetljen,
barve za slikanje ne smejo biti pregoste ali preredke,
glina in plastelin morata biti primerna za gnetenje,
otroci morajo imeti na voljo podlage različnih barv, formatov in
kakovosti,
materiali in orodja morajo biti kakovostni, da otroci nimajo težav pri
uporabi,
orodja morajo biti prilagojena otrokovi starosti,
pri pripravi materialov naj sodelujejo tudi otroci,
pripravljen in dosegljiv mora biti prostor za odlaganje otroških
izdelkov (Vrlič, 2001a).
34
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 NAMEN
Namen diplomskega dela z naslovom Zastopanost likovnih področij v
vrtcih Kozje, Bistrica ob Sotli in Bizeljsko je ugotoviti, katera likovna
področja prevladujejo v vrtcih Zmajček Kozje, Vrtec Pikapolonica Bistrica
ob Sotli in Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko.
Zanima nas, ali vzgojiteljice poznajo vse likovne tehnike pri posameznih
likovnih področjih.
Prav tako nas zanima, katero likovno področje imajo po mnenju vzgojiteljic
otroci najraje.
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV
3.2.1 Raziskovalna vprašanja
1. Ali starost otrok vpliva na pogostost vodenih likovnih dejavnostih?
2. Ali se pogostost vodenih likovnih dejavnosti razlikuje glede na vrtec,
v katerem so vzgojiteljice zaposlene?
3. Ali se prevladujoča likovna področja razlikujejo glede na vrtec, v
katerem so vzgojiteljice zaposlene?
4. Ali leta delovne dobe vplivajo na poznavanje vseh likovnih tehnik pri
posameznih področjih?
5. Ali izobrazba vzgojiteljic vpliva na poznavanje vseh likovnih tehnik
pri posameznih področjih?
3.2.2 Raziskovalne hipoteze
H 1: predpostavljamo, da starost otrok ne vpliva na pogostost vodenih
likovnih dejavnostih.
H 2: predpostavljamo, da vzgojiteljice iz posameznih vrtcev dvakrat do
trikrat na teden izvajajo vodeno likovno dejavnost.
H 3: predpostavljamo, da je prevladujoče likovno področje v vseh treh
vrtcih slikanje.
35
H 4: predpostavljamo, da leta delovne dobe vzgojiteljic vplivajo na
poznavanje likovnih tehnik, saj predvidevamo, da ima največ vzgojiteljic, ki
ne poznajo vseh likovnih tehnik, delovno dobo nad 30 let.
H 5: predpostavljamo, da izobrazba vzgojiteljic vpliva na poznavanje vseh
likovnih tehnik pri posameznih področjih, saj predvidevamo da vzgojiteljice
s srednješolsko izobrazbo ne poznajo vseh likovnih tehnik.
3.2.3 Spremenljivke
Seznam neodvisnih spremenljivk:
1. delovna doba vzgojiteljice,
2. vrtec, v katerem so zaposlene vzgojiteljice,
3. izobrazba vzgojiteljic,
4. starost otrok.
Seznam odvisnih spremenljivk:
1. pogostost vodenih likovnih dejavnosti,
2. poznavanje vseh likovnih tehnik pri posameznem področju,
3. prevladujoča likovna področja.
3.2.3.1 Izvor podatkov za spremenljivke
Podatke za spremenljivke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki se
nahaja v prilogi 1.
3.3 METODOLOGIJA
3.3.1 Raziskovalne metode
V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno –
neeksperimentalno metodo.
36
3.3.2 Raziskovalni vzorec
Raziskava je potekala na vzorcu iz konkretne populacije, in sicer na
neslučajnostnem vzorcu, ki zajema 14 vzgojiteljic iz vrtcev Zmajček Kozje,
Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli in Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko. Vsi
vrtci imajo oddelke prvega in drugega starostnega obdobja in kombinirani
oddelek, vzgojiteljice pa imajo različno dolgo delovno dobo.
Izpolnjeni anketni vprašalnik je vrnilo 14 vzgojiteljic od 14, kar nam
predstavlja 100%.
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov
Podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne in kvalitativne tehnike, in sicer
z anketnim vprašalnikom, namenjenim vzgojiteljicam iz omenjenih vrtcev.
3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov
Anketne vprašalnike smo po vrtcih razdelili 6. 5. 2013, izpolnjene anketne
vprašalnike pa smo dobili vrnjene do 17. 5. 2013. Anketne vprašalnike so
izpolnjevali trije vrtci, in sicer: vrtec Zmajček Kozje, Vrtec Pikapolonica
Bistrica ob Sotli in Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko.
Anketiranje je potekalo anonimno.
3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov
Vsebinsko-formalne značilnosti
Anketni vprašalnik vsebuje vprašanja, ki se nanašajo na zastopanost
likovnih področij, posameznih likovnih tehnik in poznavanje le-teh.
Anketni vprašalnik vsebuje 25 vprašanj, od tega je 11 vprašanj zaprtega
tipa, 7 vprašanj odprtega tipa in 7 vprašanj kombiniranega tipa.
Veljavnost anketnega vprašalnika smo preverili tako, da smo ga dali v
pregled 4 vzgojiteljicam in ga popravili. Podali smo natančna navodila za
izpolnjevanje anketnih vprašanj.
37
Anketni vprašalnik vsebuje večino vprašanj zaprtega tipa, pri katerih
anketiranec ne more podajati informacij s subjektivnim presojanjem.
3.3.4 Postopki obdelave podatkov
Pridobljene podatke smo najprej pregledali in jih med sabo primerjali.
Pridobljene podatke smo izrazili v absolutnih (f) in odstotnih frekvencah
(f%), jih postavili v tabele in jih interpretirali.
Tabele so bile izdelane v programskih orodjih Microsoft Office Word in
Microsoft Office Excel.
38
3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
1. »Leta delovne dobe v vrtcu?«
Tabela 1: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Leta delovne dobe v vrtcu?«
Iz tabele je razvidno, da je največ vzgojiteljic v vrtcih z delovno dobo nad
30 let, nobena vzgojiteljica pa v vrtcu nima delovne dobe od 5 do 10 let.
2. »Vrtec, v katerem ste zaposleni?«
Tabela 2: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Vrtec, v katerem ste zaposleni?«
f f(%)
Vrtec Zmajček Kozje 5 35,7
Vrtec Pikapolonica
Bistrica ob Sotli
5 35,7
Vrtec pri osnovni
šoli Bizeljsko
4 28,6
Skupaj 14 100
Iz tabele je razvidno, da je v vrtcih Zmajček Kozje in Pikapolonica Bistrica
ob Sotli zaposlenih 5 vzgojiteljic, v Vrtcu pri osnovni šoli Bizeljsko pa so
zaposlene 4 vzgojiteljice.
f f(%)
Do 5 let 3 21,4
Od 5 do 10 let 0 0,0
Od 10 do 20 let 4 28,6
Od 20 do 30 let 2 14,3
Nad 30 let 5 35,7
Skupaj 14 100
39
3. »Kakšna je Vaša izobrazba?«
Tabela 3: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Kakšna je Vaša izobrazba?«
f f(%)
Srednja šola 5 35,7
Višja šola 6 42,9
Visoka šola 3 21,4
Drugo 0 0,0
Skupaj 14 100
Iz tabele je razvidno, da ima največ anketiranih vzgojiteljic končano višjo
šolo, kar znaša 42,9 % vseh anketiranih vzgojiteljic. Nobena anketirana
vzgojiteljica pa ni navedla, da ima končano kako drugo izobrazbo.
Srednješolsko izobrazbo imajo starejše vzgojiteljice, z delovno dobo 20 in
več let. Do leta 1996 so lahko na mesto vzgojitelja prišle osebe s
srednješolsko izobrazbo. V takratnem času je bila srednješolska izobrazba
za delo vzgojitelja dovolj. V današnjem času pa se lahko s končano
srednjo šolo dela na mestu pomočnika vzgojitelja.
4. »Koliko so stari otroci v Vaši skupini?«
Tabela 4: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Koliko so stari otroci v Vaši skupini?«
f f(%)
1–3 leta 3 21,4 3–6 let 1 7,2
1–2 leti 2 14,2
2–3 leta 0 0,0
2–4 leta 3 21,4
3–4 leta 2 14,2
4–5 let 1 7,2
4–6 let 1 7,2
5–6 let 1 7,2
Drugo 0 0,0
Skupaj 14 100
40
Iz tabele je razvidno, da je največ skupin, kjer so otroci stari od 1 leta do 3
let ter od 2 do 4 let.
V anketiranih vrtcih je 5 skupin prvega starostnega obdobja, 3 skupine
kombiniranega oddelka, kjer so otroci prvega in drugega starostnega
obdobja, ter 6 skupin drugega starostnega obdobja.
5. »Kako pogosto na teden izvajate usmerjeno likovno dejavnost?«
Tabela 5: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Kako pogosto na teden izvajate usmerjeno likovno
dejavnost?«
f f(%)
Enkrat na teden 7 50,0
Dvakrat do trikrat na teden 5 35,7
Nekajkrat na mesec 2 14,3
Skupaj 14 100
Iz tabele je razvidno, da polovica anketiranih vzgojiteljic enkrat na teden
izvaja usmerjeno likovno dejavnost.
1. raziskovalno vprašanje: »Ali starost otrok vpliva na pogostost vodenih
likovnih dejavnostih? »
Tabela 6: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali starost otrok vpliva na pogostost vodenih likovnih
dejavnostih?«
41
Iz tabele je razvidno, da ima največ vzgojiteljic z otroki iz 1. starostnega
obdobja 1-krat na teden usmerjeno vodeno dejavnost, kar je 60,0 % vseh
vzgojiteljic iz 1. starostnega obdobja.
Polovica vzgojiteljic 2. star. obdobja ima 1-krat na teden usmerjeno
vodeno dejavnost.
Dve vzgojiteljici iz kombiniranega oddelka imata 1-krat na teden
usmerjeno vodeno dejavnost. Prav tako imata dve vzgojiteljici 2- do 3-krat
na teden usmerjeno vodeno dejavnost.
Iz tabele je razvidno, da starost otrok ne vpliva na pogostost vodenih
likovnih dejavnosti, saj so tudi v oddelkih prvega starostnega obdobja
vodene likovne dejavnosti prisotne in pogoste, ker večina vzgojiteljic vsaj
1-krat tedensko pripravi vodeno dejavnost.
2. raziskovalno vprašanje: »Ali se pogostost vodenih likovnih dejavnosti
razlikuje glede na vrtec, v katerem so vzgojiteljice zaposlene?«
Tabela 7: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali se pogostost vodenih likovnih dejavnosti razlikuje glede
na vrtec, v katerem so vzgojiteljice zaposlene?«
1-krat na teden
2- do 3-krat na teden
Nekajkrat na mesec
Skupaj
f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)
Oddelek 1. starostnega
obdobja
3 60,0 2 40,0 0 0,0 5 100
Oddelek 2. starostnega
obdobja
2 50,0 1 25,0 1 25,0 4 100
Kombinirani oddelek
2 40,0 2 40,0 1 20,0 5 100
42
Iz tabele je razvidno, da ima v vrtcu Zmajček največ vzgojiteljic 1-krat na
teden usmerjeno vodeno dejavnost, in sicer je takih kar 60,0 % zaposlenih
vzgojiteljic v vrtcu Zmajček.
V vrtcu Pikapolonica ima največ vzgojiteljic 2- do 3-krat na teden
usmerjeno vodeno dejavnost, kar je 60,0% vseh zaposlenih vzgojiteljic v
vrtcu.
V vrtcu Bizeljsko pa ima največ vzgojiteljic 1-krat na teden usmerjeno
vodeno dejavnost, kar je 75,0 % vseh zaposlenih.
6. »Katero likovno področje prevladuje pri Vaših usmerjenih likovnih
dejavnostih?«
Tabela 8: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Katero likovno področje prevladuje pri Vaših usmerjenih
likovnih dejavnostih?«
fff f(%)f(%)f(%)
Risanje 8 57,1
Slikanje 5 35,7
Odtiskovanje 1 7,2
Kiparstvo 0 0,0
Oblikovanje prostora
0 0,0
Skupaj 14 100
Iz tabele je razvidno, da največ vzgojiteljic pri usmerjenih dejavnostih
uporablja likovno področje risanje. Tako meni 57,1 % anketiranih
vzgojiteljic. Najslabše zastopani likovni področji sta kiparstvo in
oblikovanje prostora.
1-krat na
teden 2- do 3-krat
na teden Nekajkrat na
mesec Skupaj
f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)
Vrtec Zmajček 3 60,0 1 20,0 1 20,0 5 100
Vrtec Pikapolonica
1 20,0 3 60,0 1 20,0 5 100
Vrtec Bizeljsko
3 75,0 1 25,0 0 0,0 4 100
43
Menim, da bi morale vzgojiteljice, pri vodenih likovnih dejavnostih
uporabljati vsa likovna področja in ne samo nekatera. Res je, da je pri
nekaterih likovnih področjih več dela; več predpriprave, potrebnega je več
materiala, preureditev igralnice …, ampak to ne sme biti izgovor, da se to
področje ne vključi v vodeno dejavnost.
3. raziskovalno vprašanje: »Ali se prevladujoča likovna področja
razlikujejo glede na vrtec, v katerih so vzgojiteljice zaposlene?«
Tabela 9: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali se prevladujoča likovna področja razlikujejo glede na
vrtec, v katerih so vzgojiteljice zaposlene?«
Iz tabele je razvidno, da v vrtcu Zmajček prevladuje likovno področje
slikanje, in sicer pri 60,0 % vzgojiteljic iz vrtca Zmajček.
V vrtcu Pikapolonica prevladuje likovno področje risanje, zanj so se
odločile 4 vzgojiteljice.
V vrtcu Bizeljsko prevladuje likovno področje risanje, in sicer pri 75,0 %
vseh zaposlenih vzgojiteljic v vrtcu Bizeljsko.
Tabela nam prikazuje, da sta kiparstvo in oblikovanje prostora najslabše
zastopani likovni področji. Sledi pa jima grafika.
Iz tabele je razvidno, da v vrtcih Pikapolonica in Bizeljsko prevladuje
likovno področje risanje, v vrtcu Zmajček pa prevladuje likovno področje
slikanje.
Risanje Slikanje Grafi-ka
Kiparst-vo
Oblik. prostora
Skupaj
f f(%) f f(%) f f(%)
f f(%) f f(%) f f(%)
Vrtec Zmajček
1 20,0 3 60,0 1 20,0
0 0,0 0 0,0 5 100
Vrtec Pikapolo-nica
4 80,0 1 20,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 5 100
Vrtec Bizeljsko
3 75,0 1 25,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 100
44
7. »Ali uporabljate vsa likovna področja pri usmerjenih
dejavnostih?«
Tabela 10: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali uporabljate vsa likovna področja pri usmerjenih
dejavnostih?«
f f(%)
Da 11 78,6
Ne 3 21,4
Skupaj 14 100
Iz tabele je razvidno, da 78,6% vzgojiteljic uporablja vsa likovna področja
pri usmerjenih vodenih dejavnostih. 21,4% vzgojiteljic pa pri usmerjenih
dejavnostih ne uporabljajo vseh likovnih področij.
8. »Če ste pri 7. vprašanju odgovorili 'ne', napišite, katerih likovnih
področij ne uporabljate pri svojih usmerjenih dejavnostih.«
Tri vzgojiteljice so na 7. vprašanje odgovorile z odgovorom »ne« in
zapisale, katerih likovnih področij ne uporabljajo pri usmerjenih
dejavnostih.
Ena vzgojiteljica ne uporablja nekaterih likovnih tehnik s področja
kiparstva.
Druga vzgojiteljica, ki ima skupino otrok, starih od 1 do 3 let, pa je
zapisala, da uporablja samo likovna področja, ki so primerna starostni
stopnji, in sicer so to: slikanje, risanje in tisk.
Tretja vzgojiteljica pa pri svojih dejavnostih ne uporablja kiparstva in
oblikovanja prostora.
45
9. »Napisana imate likovna področja. Razvrstite števila od 1 do 5, pri
čemer število 1 predstavlja področje, ki prevladuje pri Vaših
dejavnostih, število 5 pa predstavlja področje ki ga najmanj
uporabljate pri dejavnostih.«
Tabela 11: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Napisana imate likovna področja. Razvrstite števila od 1 do
5, pri čemer število 1 predstavlja področje, ki prevladuje pri Vaših
dejavnostih, število 5 pa predstavlja področje, ki ga najmanj uporabljate pri
dejavnostih.«
∑ ocen Povprečna ocena
Mesto, ki ga področje zaseda
Risanje 23 1,6 1
Slikanje 25 1,8 2
Kiparstvo 51 3,6 3
Odtiskovanje 53 3,8 4
Oblikovanje prostora 62 4,4 5
Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice najraje uporabljajo likovno področje
risanje, ki mu sledi slikanje. Na tretje mesto so vzgojiteljice postavile
kiparstvo, na četrto mesto pa odtiskovanje. Na petem mestu pa je likovno
področje oblikovanje prostora.
Med prakso sem po svojih opažanjih pričakovala drugačne rezultate.
Menila sem, da vzgojiteljice najraje uporabljajo slikanje, nato pa risanje.
Na tretje mesto bi postavila odtiskovanje in nato kiparstvo. Na zadnjem,
petem mestu pa bi bilo likovno področje oblikovanje prostora.
46
10. »Katere likovne tehnike pri risanju največkrat uporabite?«
Ker nismo število likovnih tehnik omejili, so vzgojiteljice kot odgovor
napisale več likovnih tehnik.
Tabela 12: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri risanju največkrat uporabite?«
f
Risanje z voščenko 9
Risanje s flomastrom 5
Risanje s svinčnikom 5
Risanje s kredo 4
Risanje z barvnim svinčnikom 3
Risanje s tušem 2
Kombinirano risanje 2
Risanje s pastelno voščenko 1
Vzgojiteljice so napisale, da največkrat uporabijo risanje z voščenko,
risanje s flomastrom in risanje s svinčnikom.
Vzgojiteljice občasno ali pa nikoli uporabljajo: risanje z ogljem, s kemičnim
svinčnikom, risanje z brisalcem tinte, praskanko, risanje s tušem in trsko,
peresom ali čopičem, lavirano risbo in enobarvno luščenko.
47
11. »Naštete imate likovne tehnike pri risanju. Kako pogosto
uporabljate določeno tehniko?«
Tabela 13: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Naštete imate likovne tehnike pri risanju. Kako pogosto
uporabljate določeno tehniko«
Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Pov.
ocena
f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)
Risanje s svinčnikom
0 0,0 8 57,1 6 42,9 14 100 1,43
Risanje z voščenko
0 0,0 3 21,4 11 78,6 14 100 1,72
Risanje z oljnim pastelom
10 71,4 3 21,4 1 7,2 14 100 0,36
Risanje s kredo 0 0,0 13 92,8 1 7,2 14 100 1,07
Risanje z ogljem 3 21,4 11 78,6 0 0,0 14 100 0,79
Risanje s kem. svinčnikom
8 57,1 6 42,9 0 0,0 14 100 0,43
Risanje s flomastrom
0 0,0 8 57,1 6 42,9 14 100 1,43
Risanje z brisalcem tinte
11 78,6 3 21,4 0 0,0 14 100 0,21
Črtna praskanka 4 28,6 10 71,4 0 0,0 14 100 0,71
Risanje s tušem 6 42,9 8 57,1 0 0,0 14 100 0,57
Risanje s tušem in trsko
9 64,2 4 28,6 1 7,2 14 100 0,43
Risanje s tušem in peresom
13 92,8 1 7,2 0 0,0 14 100 0,07
Risanje s tušem in čopičem
7 50,0 7 50,0 0 0,0 14 100 0,50
Lavirana risba 8 57,1 6 42,9 0 0,0 14 100 0,43
Enobarvna luščenka
7 50 7 50,0 0 0,0 14 100 0,50
Kombinirano risanje
2 14,3 7 50,0 5 35,7 14 100 1,21
Iz tabele je razvidno, da je veliko risarskih likovnih tehnik, ki jih nekatere
vzgojiteljice nikoli ne uporabijo. To so: risanje z oljnimi pasteli, risanje s
kemičnim svinčnikom, risanje z brisalcem tinte, risanje s tušem in trsko,
risanje s tušem in peresom, lavirana risba in enobarvna luščenka.
48
Kar 92,8 % vzgojiteljic nikoli ne uporablja likovne tehnike risanje s tušem
in peresom. Največ vzgojiteljic, to je 92,8 %, pogosto poseže po risarski
likovni tehniki risanje s kredo. Največ vzgojiteljic, 78,6 %, pa redno
uporablja risanje z voščenko.
Tabela 14: razvrstitev risarskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj
pogoste do najmanj pogoste.
Likovna tehnika Povpr. ocena
Risanje z voščenko 1,72
Risanje s svinčnikom 1,43
Risanje s flomastrom 1,43
Kombinirano risanje 1,21
Risanje s kredo 1,07
Risanje z ogljem 0,79
Črtna praskanka 0,71
Risanje s tušem 0,57
Risanje s tušem in čopičem 0,50
Enobarvna luščenka 0,50
Risanje s kem. svinčnikom 0,43
Risanje s tušem in trsko 0,43
Lavirana risba 0,43
Risanje z oljnim pastelom 0,36
Risanje z brisalcem tinte 0,21
Risanje s tušem in peresom 0,07
Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo risarsko
likovno tehniko risanje z voščenko.
Med pogostimi risarskimi likovnimi tehnikami so še: risanje s svinčnikom,
risanje s flomastrom in kombinirano risanje.
Manj pogoste risarske tehnike, ki jih vzgojiteljice uporabljajo, pa so:
lavirana risba, risanje z oljnim pastelom, risanje z brisalcem tinte in risanje
s tušem in peresom.
Menim, da vzgojiteljice ne uporabljajo vseh risarskih likovnih tehnik, ker
nimajo na voljo vsega materiala ali pa ne poznajo vseh likovnih tehnik.
49
12. »Ali poznate vse tehnike, naštete v 11. vprašanju?«
Tabela 15: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 11. vprašanju?«
f f(%)
Da 11 78,6
Ne 3 21,4
Skupaj 14 100
Iz tabele je razvidno, da 78,6 % anketiranih vzgojiteljic pozna vse risarske
tehnike, 3 vzgojiteljice pa ne poznajo vseh likovnih tehnik.
Tabela 16: Risarske likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo
Lavirana risba 3
Enobarvna luščenka 1
Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice ne poznajo tehnik lavirana risba in
enobarvna luščenka.
13. »Katere likovne tehnike pri slikanju največkrat uporabite?«
Števila napisanih likovnih tehnik pri slikanju nismo omejili, zato so
vzgojiteljice v odgovor napisale več likovnih tehnik, ki jih pri slikanju
največkrat uporabijo.
Tabela 17: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri slikanju največkrat uporabite?«
f
Slikanje s tempera barvami 9
Slikanje z barvnimi svinčniki 7
Slikanje z voščenkami 6
Slikanje z vodenimi barvami 3
Slikanje s flomastri 2
Slikanje z barvnimi kredami 2
Gvaš 1
Slikanje z barvnimi tuši 1
Lepljenje s kolaž papirjem 1
Lepljenje z blagom 1
50
Iz tabele je razvidno, da je najpogostejša slikarska tehnika slikanje s
tempera barvami, sledi ji slikanje z barvnimi svinčniki, slikanje s flomastri
in barvnimi kredami.
Vzgojiteljice manj pogosto uporabljajo slikarske likovne tehnike, kot so
gvaš, slikanje z barvnimi tuši, lepljenje s kolaž papirjem in lepljenje z
blagom.
14. »Naštete imate vse likovne tehnike pri slikanju. Kako pogosto
uporabljate določeno tehniko?
Tabela 18: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike pri slikanju. Kako
pogosto uporabljate določeno tehniko?«
Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Pov. ocena
f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)
Slikanje z voščenkami
0 0,0 6 42,8 8 57,2 14 100 1,43
Slikanje z oljnimi pasteli
11 78,6 2 14,2 1 7,2 14 100 0,29
Slikanje z barvnimi svinčniki
1 7,2 2 14,2 11 78,6 14 100 1,71
Slikanje z barvnimi flomastri
0 0,0 4 28,6 10 71,6 14 100 1,71
Slikanje z barvnimi kredami
0 0,0 11 78,6 3 21,4 14 100 1,21
Slikanje s tempera barvami
0 0,0 7 50,0 7 50,0 14 100 1,5
Slikanje z vodenimi barvami
0 0,0 9 64,3 5 35,7 14 100 1,36
Gvaš 9 64,3 4 28,6 1 7,2 14 100 0,43
Slikanje z barvnimi tuši
8 57,2 6 42,8 0 0,0 14 100 0,43
Slikanje z zidnimi barvami
11 78,6 3 21,4 0 0,0 14 100 0,21
51
Lepljenje z barvnim kolaž papirjem
0
0,0
12
85,7
2
14,3
14
100
1,14
Lepljenje z revijalnim papirjem
5 35,7 9 64,3 0 0,0 14 100 0,64
Lepljenje z ročno pobarvanim papirjem
9 64,3 5 35,7 0 0,0 14 100 0,36
Lepljenje z blagom in drugimi materiali
6 42,8 7 50,0 1 7,2 14 100 0,64
Iz tabele je razvidno, da 5 slikarskih tehnik vzgojiteljice nikoli ne uporabijo.
To so: slikanje z oljnimi pasteli, gvaš, slikanje z barvnimi tuši, slikanje z
zidnimi barvami in lepljenje z ročno pobarvanim papirjem.
Kar 78,6 % vzgojiteljic nikoli ne uporablja tehnik slikanje z barvnimi tuši in
slikanje z zidnimi barvami.
Občasno 85,7 % vzgojiteljic poseže po likovni tehniki lepljenje s kolaž
papirjem.
Redno pa 78,6 % vzgojiteljic uporablja likovno tehniko slikanje z barvnimi
svinčniki.
52
Tabela 19: Razvrstitev slikarskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj
pogoste do najmanj pogoste
Pov. ocena
Slikanje z barvnimi svinčniki 1,71
Slikanje z barvnimi flomastri 1,71
Slikanje s tempera barvami 1,50
Slikanje z voščenkami 1,43
Slikanje z vodenimi barvami 1,36
Slikanje z barvnimi kredami 1,21
Lepljenje z barvnim kolaž papirjem
1,14
Lepljenje z revijalnim papirjem 0,64
Lepljenje z blagom in drugimi materiali
0,64
Gvaš 0,43
Slikanje z barvnimi tuši 0,43
Lepljenje z ročno pobarvanim papirjem
0,36
Slikanje z oljnimi pasteli 0,29
Slikanje z zidnimi barvami 0,21
Iz tabele je razvidno, da sta najbolj pogosti slikarski likovni tehniki slikanje
z barvnimi svinčniki in slikanje z barvnimi flomastri. Tesno za njima je
tehnika slikanje s tempera barvami.
Med pogosteje uporabljenimi tehnikami so še slikanje z voščenkami in
slikanje z vodenimi barvami.
Najslabše zastopani pa sta likovni tehniki slikanje z oljnimi pasteli in
slikanje z zidnimi barvami. Ti dve tehniki vzgojiteljice redko ali nikoli ne
uporabljajo.
15. »Ali poznate vse tehnike, naštete v 14. vprašanju?«
Tabela 20: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 14. vprašanju?«
f f(%)
Da 14 100
Ne 0 0
Skupaj 14 100
53
Iz tabele je razvidno, da vse vzgojiteljice poznajo vse slikarske likovne
tehnike, prikazane v tabeli 19.
16. »Katere likovne tehnike pri odtiskovanju največkrat uporabite?«
Števila napisanih likovnih tehnik pri odtiskovanju nismo omejili, zato so
vzgojiteljice lahko v odgovor napisale več likovnih tehnik, ki jih pri
odtiskovanju največkrat uporabijo.
Tabela 21: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri odtiskovanju največkrat uporabite?«
f
Tisk s pečatniki 8
Odtiskovanje delov telesa 8
Tisk z naravnimi materiali 4
Frotaž 1
Tisk s šablonami 1
Iz tabele je razvidno, da sta likovni tehniki tisk s pečatniki in odtiskovanje
delov telesa največkrat uporabljeni tehniki pri odtiskovanju.
Med uporabljenimi tehnikami so še tisk z naravnimi materiali, frotaž in tisk
s šablonami.
17. »Naštete imate vse likovne tehnike pri odtiskovanju. Kako
pogosto uporabljate določeno tehniko?«
Tabela 22: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike pri odtiskovanju. Kako
pogosto uporabljate določeno tehniko?«
54
Iz tabele je razvidno, da ene likovne tehnike vzgojiteljice nikoli ne
uporabljajo, in sicer kalografije.
Kar 13 vzgojiteljic pa nikoli ne uporablja dveh likovnih tehnik, in sicer sta to
monotipija in računalniška grafika.
Občasno vzgojiteljice uporabljajo odtiskovanje delov telesa, tisk s
pečatniki, tisk s šablonami in tisk z naravnimi materiali.
Tabela 23: Razvrstitev grafičnih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj
pogoste do najmanj pogoste.
Povpr. ocena
Tisk s pečatniki 1,43
Odtiskovanje delov telesa 1,36
Tisk s šablonami 1,07
Tisk z naravnimi materiali 1,07
Simetrično odtiskovanje 0,64
Frotaž 0,50
Kolažni, kartonski tisk 0,29
Monotipija 0,07
Računalniška grafika 0,07
Kalografija 0,0
Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Povpr.
ocena
f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)
Odtiskovanje delov telesa
0 0,0 9 64,3 5 35,7 14 100 1,36
Tisk s pečatniki 0 0,0 8 57,2 6 42,8 14 100 1,43
Tisk s šablonami
2 14,2 9 64,3 3 21,4 14 100 1,07
Tisk z naravnimi materiali
1 7,2 11 78,6 2 14,2 14 100 1,07
Frotaž 8 57,2 5 35,7 1 7,2 14 100 0,5
Kolažni, kartonski tisk
10 71,4 4 28,6 0 0,0 14 100 0,29
Kalografija 14 100 0 0,0 0 0,0 14 100 0,0
Simetrično odtiskovanje
5 35,7 9 64,3 0 0,0 14 100 0,64
Monotipija 13 92,8 1 7,2 0 0,0 14 100 0,07
Računalniška grafika
13 92,8 1 7,2 0 0,0 14 100 0,07
55
Iz tabele je razvidno, da je najpogostejša grafična likovna tehnika tisk s
pečatniki. Sledi ji tehnika odtiskovanje delov telesa. Med pogostejšimi
grafičnimi likovnimi tehnikami pa sta še tisk s šablonami in tisk z naravnimi
materiali.
Zelo poredko vzgojiteljice uporabljajo monotipijo in računalniško grafiko,
nikoli pa vzgojiteljice ne uporabijo likovne tehnike kalografija.
18. »Ali poznate vse tehnike, naštete v 17. vprašanju?«
Tabela 24: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 17. vprašanju?«
f f(%)
Da 7 50,0
Ne 7 50,0
Skupaj 14 100,0
Iz tabele je razvidno, da polovica vzgojiteljic pozna vse naštete grafične
tehnike, druga polovica vzgojiteljic pa ne pozna vseh grafičnih tehnik.
Tabela 25: Grafične likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo
Frotaž 4
Monotipija 4
Kalografija 5
Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice ne poznajo likovnih tehnik, kot so
frotaž, monotipija in kalografija.
19. »Katere likovne tehnike pri kiparstvu največkrat uporabite?«
Števila napisanih likovnih tehnik pri kiparstvu nismo omejili, zato so
vzgojiteljice lahko v odgovor napisale več likovnih tehnik, ki jih uporabljajo.
Tabela 26: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri kiparstvu največkrat uporabite?«
56
f
Gnetenje, svaljkanje različnih materialov 10
Odpadni material 7
Slano testo 3
Kocke 3
Plastelin 2
Glina 2
Mivka 2
Les, zabijanje lesa 1
Papirni profili 1
Žica 1
Vlivanje mavca 1
Lepljenje škatel 1
Kaširanje z lepilom 1
Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice pri kiparstvu največkrat uporabijo
tehniko gnetenje in svaljkanje gnetljivih materialov, temu sledi igra z
odpadnimi materiali. Vzgojiteljice pa dokaj pogosto uporabljajo tudi slano
testo, plastelin, glino in mivko.
20. »Naštete imate vse likovne tehnike za kiparstvo. Kako pogosto
uporabljate določeno tehniko?«
Tabela 27: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike za kiparstvo. Kako
pogosto uporabljate določeno tehniko?«
57
Iz tabele je razvidno, da je kar nekaj likovnih tehnik, ki jih večina
vzgojiteljic nikoli ne uporablja, in sicer: kaširanje papirja, gaze ali blaga z
mavcem, praskanje v mavec, prepletanje šibja in zvijanje različno debele
in trde žice.
Nekaj likovnih tehnik pri kiparstvu vzgojiteljice uporabljajo občasno, in to
so: kaširanje papirja, gaze ali blaga z lesenim ali tapetnim lepilom,
lepljenje in sestavljanje odpadnih škatel in plastenk.
Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Pov.
ocena
f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)
Gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljivega materiala
0 0,0 6 42,8 8 57,2 14 100 1,57
Zlaganje raznobarvnih kock
0 0,0 2 14,2 12 85,7 14 100 1,86
Igra z raznolikimi odpadnimi materiali
1 7,2 2 14,2 11 78,6 14 100 1,71
Lepljenje, zabijanje in barvanje lesa
4 28,6 9 64,3 1 7,2 14 100 0,79
Igra s papirnimi profili
5 35,7 4 28,6 5 35,7 14 100 1,0
Zvijanje različno debele in trde žice
9 64,3 5 35,7 0 0,0 14 100 0,36
Prepletanje šibja 10 71,4 4 28,6 0 0,0 14 100 0,26
Gradnja z mivko 0 0,0 7 50,0 7 50,0 14 100 1,5
Praskanje v mavec 11 78,6 3 21,4 0 0,0 14 100 0,21
Vlivanje mavca v kalupe
5 35,7 9 64,3 0 0,0 14 100 0,64
Lepljenje in sestavljanje odpadnih škatel, plastenk
1 7,2 6 42,9 7 50,0 14 100 1,43
Kaširanje papirja, gaze ali blaga z lesenim ali tapetnim lepilom
4 28,6 9 64,3 1 7,2 14 100 0,79
Kaširanje papirja, gaze ali blaga z mavcem
11 78,6 3 21,4 0 0,0 14 100 0,21
58
Najbolj pogosto pa se vzgojiteljice odločajo med naslednjimi tehnikami:
gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljivega materiala,
zlaganje najrazličnejših kock, igra z raznolikim odpadnim materialom, igra
s papirnimi profili, gradnja z mivko ter lepljenje in sestavljanje odpadnih
škatel in plastenk.
Tabela 28: Razvrstitev kiparskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj
pogoste do najmanj pogoste
Pov. ocena
Zlaganje raznobarvnih kock 1,86
Igra z raznolikimi odpadnimi materiali
1,71
Gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljivega materiala
1,57
Gradnja z mivko 1,50
Lepljenje in sestavljanje odpadnih škatel, plastenk
1,43
Igra s papirnimi profili 1,0
Lepljenje, zabijanje in barvanje lesa
0,79
Kaširanje papirja, gaze ali blaga z lesenim ali tapetnim lepilom
0,79
Vlivanje mavca v kalupe 0,64
Zvijanje različno debele in trde žice 0,36
Prepletanje šibja 0,26
Praskanje v mavec 0,21
Kaširanje papirja, gaze ali blaga z mavcem
0,21
Iz tabele je razvidno, da največ vzgojiteljic pogosto uporablja tehniko
zlaganja raznobarvnih kock ter igro z raznolikimi odpadnimi materiali.
Med pogostimi kiparskimi tehnikami, ki jih vzgojiteljice uporabljajo, so:
gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljivega materiala in
gradnja z mivko.
Najmanj pogosto pa vzgojiteljice uporabljajo tehniki praskanje v mavec in
kaširanje papirja, gaze ali blaga z mavcem.
59
21. » Ali poznate vse tehnike, naštete v 20. vprašanju?«
Tabela 29: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 20. vprašanju?«
f f(%)
Da 12 85,7
Ne 2 14,3
Skupaj 14 100
Iz tabele je razvidno, da 85,7 % vzgojiteljic pozna vse likovne tehnike pri
področju kiparjenja. Dve vzgojiteljici, kar je 14,3 %, pa ne poznata vseh
kiparskih likovnih tehnik.
Tabela 30: Kiparske likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo
Kaširanje papirja, gaze ali blaga z mavcem
1
Igra s papirnimi profili 1
Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice ne poznajo likovne tehnike kaširanje
papirja, gaze ali blaga z mavcem in tehnike igra s papirnimi profili.
22. »Katere likovne tehnike pri oblikovanju prostora največkrat
uporabite?«
Števila napisanih likovnih tehnik pri oblikovanju prostora nismo omejili,
zato so vzgojiteljice lahko v odgovor napisale več likovnih tehnik, ki jih
največkrat uporabijo.
Tabela 31: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere
likovne tehnike pri oblikovanju prostora največkrat uporabite?«
60
Pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami 7
Delanje šotorov iz blaga 2
Labirinti in tuneli iz večje kartonske embalaže 2
Uporaba delno prevrnjenih mizic 2
Gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega, odpadnega drevesnega listja
1
Iskanje predmetov, ki se nahajajo nad in pod našim očiščem
1
Izdelovanje mask iz kartona 1
Izdelovanje kukal 1
Iz tabele je razvidno, da je najbolj pogosta likovna tehnika pri oblikovanju
prostora pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami. Med najmanj
pogostimi likovnimi tehnikami so: gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega,
odpadnega drevesnega listja, iskanje predmetov, ki se nahajajo nad in
pod našim očiščem, izdelovanje mask iz kartona ter izdelovanje kukal.
23. »Naštete imate likovne tehnike za oblikovanje prostora. Kako
pogosto uporabljate določeno tehniko?«
Tabela 32: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri
odgovoru na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike za
oblikovanje prostora. Kako pogosto uporabljate določeno tehniko?«
Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Pov. ocena
f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)
Uporaba delno prevrnjenih mizic
4 28,6 9 64,3 1 7,2 14 100 0,79
Pregradnja igralnice z blazinami in penasto gumo
0 0,0 13 92,8 1 7,2 14 100 1,07
Labirinti in tuneli iz večjih kartonskih škatel
3 21,4 9 64,3 2 14,3 14 100 0,93
Pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami
2 14,3 7 50,0 5 35,7 14 100 1,21
61
Pletenje pajkove mreže z volno v igralnici
3 21,4 10 71,4 1 7,2 14 100 0,86
Pletenje pajkove mreže na igrišču
7 50,0 7 50,0 0 0,0 14 100 0,50
Gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega, odpadnega drevesnega listja
6 42,9 5 35,7 3 21,4 14 100 0,79
Delanje šotorov iz blaga
3 21,4 7 50,0 4 28,6 14 100 1,07
Gradnja labirinta, poti z opeko, večjimi kamni
9 64,3 4 28,6 1 7,2 14 100 0,43
Iskanje predmetov, ki se nahajajo nad in pod našim očiščem
3 21,4 9 64,3 2 14,3 14 100 0,93
Delanje živih verig 2 14,2 12 85,8 0 0,0 14 100 0,86
Izdelovanje mask iz kartona
2 14,2 12 85,8 0 0,0 14 100 0,86
Izdelovanje kukal 5 35,7 9 64,3 0 0,0 14 100 0,64
Opazovanje stvarnosti iz različnih perspektiv
7 50 6 42,9 1 7,2 14 100 0,57
Pogled v neskončnost s pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal
13 92,8 1 7,2 0 0,0 14 100 0,07
Iz tabele je razvidno, da je likovna tehnika pogled v neskončnost s
pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal najredkeje ali pa nikoli
izvajana, tej likovni tehniki sledi gradnja labirinta, poti z opeko ali kamni.
Med občasno izvajanimi dejavnostmi prevladuje pregradnja igralnice z
blazinami in penasto gumo, sledi ji delanje živih verig, izdelovanje mask iz
kartona in pletenje pajkove mreže z volno v igralnici. Med pogosto
izvajanimi dejavnostmi je najpogosteje izvedena dejavnost pregradnja
igralnice z zavesami in rjuhami, sledi ji delanje šotorov iz blaga.
62
Tabela 33: Razvrstitev likovnih tehnik pri oblikovanju prostora po
pogostosti od najbolj pogoste do najmanj pogoste
Pov. ocena
Pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami
1,21
Pregradnja igralnice z blazinami in penasto gumo
1,07
Delanje šotorov iz blaga 1,07
Labirinti in tuneli iz večjih kartonskih škatel
0,93
Iskanje predmetov, ki se nahajajo nad in pod našim očiščem
0,93
Pletenje pajkove mreže z volno v igralnici 0,86
Delanje živih verig 0,86
Izdelovanje mask iz kartona 0,86
Uporaba delno prevrnjenih mizic 0,79
Gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega, odpadnega drevesnega listja
0,79
Izdelovanje kukal 0,64
Opazovanje stvarnosti iz različnih perspektiv
0,57
Pletenje pajkove mreže na igrišču 0,50
Gradnja labirinta, poti z opeko, večjimi kamni
0,43
Pogled v neskončnost s pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal
0,07
Iz tabele je razvidno, da je najbolj pogosto izvedena dejavnost pregradnja
igralnice z zavesami in rjuhami.
Tej dejavnosti sledijo pregradnja igralnice z blazinami in penasto gumo,
delanje šotorov iz blaga, labirinti in tuneli iz večjih kartonskih škatel.
Manj pogosto oziroma občasno pa vzgojiteljice izvajajo naslednje
dejavnosti: pletenje pajkove mreže z volno v igralnici, delanje živih verig,
izdelovanje mask iz kartona, gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega in
odpadnega listja.
Še redkeje kakor ostale dejavnosti pa vzgojiteljice izvajajo izdelovanje
kukal, opazovanje stvarnosti iz različnih perspektiv, pletenje pajkove
mreže na igrišču ter gradnja labirinta ali poti z opeko, kamenjem.
63
Skoraj nikoli pa vzgojiteljice ne izvajajo pogleda v neskončnost s pomočjo
dveh vzporedno nameščenih ogledal.
24. »Ali poznate vse tehnike, naštete v 23. vprašanju?«
Tabela 34: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru
na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 23. vprašanju?«
f f(%)
Da 12 85,8
Ne 2 14,2
Skupaj 14 100
Iz tabele je razvidno, da 14,2 % vzgojiteljic ne pozna vseh likovnih tehnik
pri oblikovanju prostora, preostale vzgojiteljice pa poznajo vse likovne
tehnike omenjenega likovnega področja.
Tabela 35: Likovne tehnike oblikovanja prostora, ki jih vzgojiteljice ne
poznajo.
Izdelovanje kukal 1
Pogled v neskončnost s pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal
1
Iz tabele je razvidno, da sta nepoznani likovni tehniki izdelovanje kukal ter
pogled v neskončnost s pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal.
4. raziskovalno vprašanje: »Ali leta delovne dobe vplivajo na poznavanje
vseh likovnih tehnik pri posameznih področjih?«
Tabela 36: Poznavanje likovnih tehnik glede na delovno dobo vzgojiteljic
64
S pomočjo tabele lahko hipotezo 4 potrdimo, saj največ vzgojiteljic, ki ne
poznajo vseh likovnih tehnik, dela v vrtcu že 30 let ali več.
Pri likovnem področju risanje vzgojiteljice ne poznajo likovnih tehnik
lavirana risba in enobarvna luščenka.
Pri likovnem področju slikanje vse vzgojiteljice poznajo vse slikarske
likovne tehnike.
Delovna doba vzgojiteljic
Risanje Slikanje Grafika Kiparstvo Oblikovanje prostora
da ne da ne da ne da ne da ne
Do 5 let 2 1 3 0 2 1 3 0 3 0
Od 5 do 10 let
/ / / / / / / / / /
Od 10 do 20 let
3 1 4 0 2 2 4 0 3 1
Od 20 do 30 let
1 1 2 0 1 1 1 1 2 0
30 in več let
5 0 5 0 2 3 4 1 4 1
Vzgojiteljice ne poznajo
Do 5 let
lavirana risba
monotipija kalografija
Od 5 do 10 let
Od 10 do 20 let
lavirana risba
kalografijamonotipijafrotaž
izdelovanje kukal
Od 20 do 30 let
lavirana risba, enobar-vna luščenka
frotaž, kalografija
igra s papirnimi profili
30 in več let
kalografijamonotipijafrotaž
kaširanje papirja z mavcem
pogled v neskončnost z ogledali
65
Pri likovnem področju grafika ali odtiskovanje vzgojiteljice ne poznajo vseh
likovnih tehnik, in sicer ne poznajo monotipije, kalografije in frotaža.
Pri kiparstvu vzgojiteljice ne poznajo igre s papirnimi profili in kaširanje
papirja z mavcem.
Pri likovnem področju oblikovanje prostora vzgojiteljice ne poznajo tehnike
izdelovanje kukal ter tehnike pogleda v neskončnost z ogledali.
5. raziskovalno vprašanje: »Ali izobrazba vzgojiteljic vpliva na
poznavanje vseh likovnih tehnik pri posameznih področjih?«
Tabela 37: Poznavanje likovnih tehnik glede na izobrazbo vzgojiteljic
S pomočjo tabele lahko hipotezo 5 zavrnemo, saj je največ vzgojiteljic, ki
ne pozna vseh likovnih tehnik pri posameznem področju, pridobilo
višješolsko izobrazbo.
Pri likovnem področju risanje vzgojiteljice s končano višjo šolo ne poznajo
vseh likovnih tehnik, in sicer lavirane risbe in enobarvne luščenke.
Izobrazba Risanje Slikanje Grafika Kiparstvo Oblikovanje prostora
da ne da ne da ne da ne da ne
Srednja šola
5 0 5 0 2 3 5 0 5 0
Višja šola
3 3 6 0 4 2 4 2 4 2
Visoka šola
3 0 3 0 1 2 3 0 3
Vzgojiteljice ne poznajo
Srednja šola
monotipija, kalografija, frotaž
Višja šola
lavirana risba, enobarvna luščenka
frotaž, kalografija
igra s pap. profili, kaširanje papirja z mavcem
pogled v neskončnost z dvema ogledaloma, izdelovanje kukal
Visoka šola
kalografija monotipija
66
Pri slikanju vse vzgojiteljice poznajo posamezne likovne tehnike pri vseh
likovnih področjih.
Pri likovnem področju grafika vzgojiteljice s končano srednjo šolo ne
poznajo vseh likovnih tehnik, in sicer monotipije, kalografije in frotaža.
Dve vzgojiteljici s končano višjo šolo ne poznata frotaža in kalografije, dve
vzgojiteljici s končano visoko šolo pa ne poznata kalografije in monotipije.
Pri kiparstvu vzgojiteljici s končano višjo šolo ne poznata likovnih tehnik
igra s papirnimi profili in kaširanje papirja z mavcem.
Pri likovnem področju oblikovanje prostora vzgojiteljici s končano višjo
šolo ne poznata pogleda v neskončnost z dvema ogledaloma in
izdelovanja kukal.
25. »Kaj menite, katero likovno področje imajo otroci najraje, in zakaj
tako mislite?«
Vprašanja za vzgojiteljice nismo omejili, zato so lahko vzgojiteljice
napisale več področij.
Tabela 38: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Kaj
menite, katero likovno področje imajo otroci najraje, in zakaj tako mislite?«
f
Slikanje 10
Risanje 6
Kiparstvo 5
Oblikovanje prostora 3
Grafika 2
Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice menijo, da imajo otroci najraje likovno
področje slikanje.
Na drugem mestu se nahaja risanje, temu pa sledi kiparstvo. Tri
vzgojiteljice menijo, da je oblikovanje prostora na 4. mestu. Na zadnje, 5.
mesto, so vzgojiteljice postavile likovno področje grafika.
67
Odgovori in mnenja vzgojiteljic o vprašanju, katero likovno področje imajo
otroci najraje, in zakaj one tako mislijo:
slikanje in kiparjenje; pri teh področjih so otroci bolj vztrajni, opazno
je, da uživajo;
zelo radi imajo tehnike za oblikovanje prostora;
risanje in slikanje; otroci svoja doživljanja in doživetja neposredno
prenesejo na papir; mlajši so navdušeni nad tem, da se poznajo
sledi na papirju, starejši radi kombinirajo in mešajo barve;
slikanje, risanje in odtiskovanje; v njih uživajo ne glede na svojo
starost;
risanje in slikanje;
slikanje s čopiči in tempera barvo, risanje s flomastri;
slikanje, gnetenje plast. materiala, risanje z različnim materialom;
vsa področja, če so za to pravilno motivirani – zelo radi rišejo;
kiparstvo: je zelo konkretno;
kiparstvo in oblikovanje prostora – ker jih ponudim redkeje;
najraje imajo slikanje s tempera barvo ali vodenkami in čopičem;
mogoče zato, ker so sledi s čopičem intenzivnejše, zaradi prelivanja
barv …;
najraje imajo slikanje, ker jim je največkrat ponujeno;
najraje imajo slikanje s tempera barvami, kjer otroci mešajo barve.
68
3.5 SKLEP
Z prebiranjem strokovne literature smo ugotovili, da je umetnost tako kot
druga področja dejavnosti v vrtcu velikega pomena in česar otroci v
predšolskem obdobju niso deležni, bodo kasneje težje nadoknadili. Zato je
še toliko bolj pomembno, da vzgojiteljice izvajajo vodene dejavnosti z vseh
področjih in da so vodene dejavnosti pestre in ne vedno enake.
Z anketnim vprašalnikom, ki so ga dobile vzgojiteljice vrtca Zmajček Kozje,
vrtca Pikapolonica Bistrica ob Sotli ter vzgojiteljice Vrtca pri osnovni šoli
Bizeljsko, smo želeli izvedeti, kako pogosto vzgojiteljice v posameznih
vrtcih izvajajo vodeno likovno dejavnost, katero likovno področje
prevladuje in katero področje vzgojiteljice uporabijo najmanj. Preverili smo
tudi, ali vzgojiteljice uporabljajo vse likovne tehnike pri posameznih
področjih in ali kake likovne tehnike ne poznajo.
Na podlagi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki ga je
izpolnilo 14 vzgojiteljic, lahko potrdimo ali pa zavrnemo naslednje
hipoteze.
S pomočjo tabele 6 lahko hipotezo 1 (predpostavljamo, da starost otrok
ne vpliva na pogostost vodenih likovnih dejavnostih) potrdimo, saj nam
tabela prikazuje, da imajo tudi vzgojiteljice v 1. starostnem obdobju vsaj 1-
krat na teden vodeno likovno dejavnost.
V tabeli 7 so prikazani rezultati, s katerimi lahko hipotezo 2
(predpostavljamo, da vzgojiteljice iz posameznih vrtcev enkrat na teden
izvajajo vodeno likovno dejavnost) potrdimo. V dveh vrtcih imajo
vzgojiteljice enkrat na teden vodeno likovno dejavnost, v tretjem vrtcu pa
imajo vzgojiteljice dvakrat do trikrat na teden usmerjeno dejavnost, kar je
več, kakor smo predvidevali.
69
S pomočjo tabele 9 lahko hipotezo 3 (predpostavljamo, da je
prevladujoče likovno področje v vseh treh vrtcih slikanje) zavrnemo, saj v
vrtcu Pikapolonica Bistrica ob Sotli in v vrtcu Bizeljsko prevladuje likovno
področje risanje. V vrtcu Zmajček Kozje pa prevladuje likovno področje
slikanje.
Na osnovi rezultatov, prikazanih v tabeli 36, lahko hipotezo 4
(predpostavljamo, da leta delovne dobe vzgojiteljic vplivajo na poznavanje
likovnih tehnik, saj predvidevamo, da ima največ vzgojiteljic, ki ne poznajo
vseh likovnih tehnik, delovno dobo nad 30 let) potrdimo, saj ima največ
vzgojiteljic, ki ne poznajo vseh likovnih tehnik, delovno dobo nad 30 let.
S pomočjo tabele 37 lahko hipotezo 5 (predpostavljamo, da izobrazba
vzgojiteljic vpliva na poznavanje vseh likovnih tehnik pri posameznih
področjih, saj predvidevamo, da vzgojiteljice s srednješolsko izobrazbo ne
poznajo vseh likovnih tehnik) zavrnemo, saj ima največ vzgojiteljic, ki ne
poznajo vseh likovnih tehnik, pridobljeno višješolsko izobrazbo.
S pomočjo rezultatov sem ugotovila, da je najslabše zastopano likovno
področje oblikovanje prostora. Razlogov je lahko veliko. Možno je, da za
dejavnost iz oblikovanja prostora potrebujemo veliko prostora, da ima
dejavnost zapleteno izvedbo, na koncu pa ne nastane likovni izdelek …
Menim, da bi otroci ob dejavnosti, ki jih vzgojiteljice redko ali pa nikoli
izvajajo, bolj uživali kakor v dejavnostih, ki se nenehno ponavljajo, saj bi
jih te dejavnosti pritegnile in bi zanje bile nekaj novega.
Čeprav sta slikanje in risanje vodilni likovni področji, vzgojiteljice ne
uporabljajo vseh likovnih tehnik. Tudi tukaj je razlogov veliko. Razlog je
mogoče v pomanjkanju ali v cenovni dostopnosti materiala, nekatere
likovne tehnike potrebujejo predpripravo, po končani dejavnosti je za
nekaterimi likovnimi tehnikami potrebno več čiščenja, nekatere likovne
tehnike so prezahtevne za mlajše otroke …
70
Tako kot za druga področja dejavnosti obstaja tudi za likovno vzgojo kar
nekaj strokovne literature, v kateri so predstavljene tudi tiste likovne
tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo. Resnično drži, da se morajo
vzgojiteljice skozi celotno delovno dobo izobraževati, bodisi v obliki
strokovnih seminarjev ali s samoizobraževanjem.
71
3.6 VIRI IN LITERATURA
1. Bahovec, D. E. idr. (2009). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v
vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike
Slovenije za šolstvo.
2. Duh, M. (2001). Računalnik pri likovni vzgoji: didaktični, vsebinski in
organizacijski vidiki uporabe računalnika pri institucionalni likovni
vzgoji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
3. Duh, M. in Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne
osnovne šole: priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.
4. Gerlovič, A. in Gregorač, I. (1976). Likovni pouk otrok. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
5. Harrison, H. (2012). Risanje in slikanje: risanje, akvareli, olja in akrili,
pasteli. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
6. Hočevar, S., Berce-Golob, H. in Prestor, A. (1980). Likovna vzgoja
predšolskih otrok. Gradivo za vzgojiteljice pripravnice. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
7. Jernejec, M., Pogačnik-Toličič, S. in Vipotnik, O. (1986). Govorica
otroške risbe. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
8. O vrtcu. (b. d). Pridobljeno 27. 3. 2013, iz
https://sites.google.com/site/excersize2/vrtec-zmajček
9. Publikacija vrtca pri osnovni šoli Bizeljsko. (b. d). Pridobljeno 27. 3.
2013, iz http://www2.arnes.si/~oskkbiz2/vrtec/publikacija_vrtec.htm
10. Vrlič, T. (2001a). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem
obdobju. Ljubljana: Debora.
72
11. Vrlič, T. (2001b). Likovne dejavnosti v vrtcu. V L. Marjanovič Umek.
(Ur.), Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce (str. 126–140).
Maribor: Obzorja.
12. Vrtec Bistrica ob Sotli. (b. d). Pridobljeno 27. 3. 2013, iz
http://www.vrtecosbos.si/
13. Zupančič, T. Didaktika likovnih dejavnosti; zapiski predavanj, Univerza
Maribor, Pedagoška fakulteta, 2011/2012.
Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje
ANKETNI VPRAŠALNIK
Sem Sandra Žnidarič, študentka tretjega letnika Pedagoške fakultete,
smer predšolska vzgoja. Pišem diplomsko delo z naslovom Zastopanost
likovnih področij v vrtcih Kozje, Bistrica ob Sotli in Bizeljsko. Pri tem
diplomskem delu bi potrebovala Vašo pomoč. Anketa je anonimna in
uporabila jo bom samo za pisanje diplomskega dela.
1. Leta delovne dobe v vrtcu?
a) do 5 let
b) od 5 do 10 let
c) od 10 let do 20 let
d) od 20 let do 30 let
e) nad 30 let
2. Vrtec, v katerem ste zaposleni?
a) Vrtec Zmajček Kozje
b) Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli
c) Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko
3. Kakšna je Vaša izobrazba?
a) srednja šola
b) višja šola
c) visoka šola
d) ____________________
4. Koliko so stari otroci v Vaši skupini?
a) 1–3 let
b) 3–6 let
c) 1–2 leti
d) 2–3 leta
e) 2–4 leta
f) 3–4 leta
g) 4–5 let
h) 4–6 let
i) 5–6 let
j) ____________
5. Kako pogosto na teden izvajate usmerjeno likovno dejavnost?
a) enkrat na teden
b) dvakrat do trikrat na teden
c) nekajkrat na mesec (kolikokrat ________)
6. Katero likovno področje prevladuje pri Vaših usmerjenih likovnih
dejavnostih?
a) risanje
b) slikanje
c) odtiskovanje oziroma grafika
d) kiparstvo
e) oblikovanje prostora
7. Ali uporabljate vsa likovna področja pri usmerjenih dejavnostih?
a) da
b) ne
8. Če ste pri 7. vprašanju odgovorili »ne«, napišite, katerih likovnih
področij ne uporabljate pri Vaših usmerjenih dejavnostih.
___________________________________________________________
9. Napisana imate likovna področja. Razvrstite števila od 1 do 5, pri
čemer število 1 predstavlja področje, ki prevladuje pri Vaših
dejavnostih. Število 5 pa predstavlja področje, ki ga najmanj
uporabljate pri dejavnostih.
a) risanje
b) slikanje
c) odtiskovanje
d) kiparstvo
e) oblikovanje prostora
10. Katere likovne tehnike pri risanju največkrat uporabite?
__________________________________________________________
11. Naštete imate likovne tehnike pri risanju. Kako pogosto uporabljate
določeno tehniko?
NIKOLI OBČASNO POGOSTO
RISANJE S SVINČNIKOM
RISANJE Z VOŠČENKO
RISANJE Z OLJNIM PASTELOM
RISANJE S KREDO
RISANJE Z OGLJEM
RISANJE S KEMIČNIM
SVINČNIKOM
RISANJE S FLOMASTROM
RISANJE Z BRISALCEM TINTE
ČRTNA PRASKANKA
RISANJE S TUŠEM
RISANJE S TUŠEM IN TRSKO
RISANJE S TUŠEM IN PERESOM
RISANJE S TUŠEM IN ČOPIČEM
LAVIRANA RISBA
ENOBARVNA LUŠČENKA
KOMBINIRANO RISANJE
DRUGO:
12. Ali poznate vse tehnike, naštete v 11. vprašanju?
a) da
b) ne, ne poznam naslednjih tehnik:
_____________________________________________________
13. Katere likovne tehnike pri slikanju največkrat uporabite?
__________________________________________________________
14. Naštete imate vse likovne tehnike pri slikanju. Kako pogosto
uporabljate določeno tehniko?
NIKOLI OBČASNO POGOSTO
SLIKANJE Z VOŠČENKAMI
SLIKANJE Z OLJNIMI PASTELI
SLIKANJE Z BARVNIMI
SVINČNIKI
SLIKANJE Z BARVNIMI
FLOMASTRI
SLIKANJE Z BARVNIMI KREDAMI
SLIKANJE S TEMPERA BARVAMI
SLIKANJE Z VODENIMI BARVAMI
GVAŠ
SLIKANJE Z BARVNIMI TUŠI
SLIKANJE Z ZIDNIMI BARVAMI
LEPLJENKE Z BARVNIM (KOLAŽ)
PAPIRJEM
LENLJENKE Z REVIJALNIM
PAPIRJEM
LEPLJENKE Z ROČNO
POBARVANIM PAPIRJEM
LEPLJENKE Z BLAGOM IN
DRUGIMI BARVNIMI MATERIALI
DRUGO:
15. Ali poznate vse tehnike, naštete v 14. vprašanju?
a) da
b) ne, ne poznam naslednjih tehnik:
_____________________________________________________
16. Katere likovne tehnike pri odtiskovanju največkrat uporabite?
__________________________________________________________
17. Naštete imate vse likovne tehnike pri odtiskovanju. Kako pogosto
uporabljate določeno tehniko?
NIKOLI OBČASNO POGOSTO
ODTISKOVANJE DELOV TELESA
TISK S PEČATNIKI
TISK S ŠABLONAMI
TISK Z NARAVNIMI MATERIALI
FROTAŽ
KOLAŽNI, KARTONSKI TISK
KALOGRAFIJA
SIMETRIČNO ODTISKOVANJE
MONOTIPIJA
RAČUNALNIŠKA GRAFIKA
DRUGO:
18. Ali poznate vse tehnike, naštete v 17. vprašanju?
a) da
b) ne, ne poznam naslednjih tehnik:
_________________________________________________________
19. Katere likovne tehnike pri kiparstvu največkrat uporabite?
_________________________________________________________
20. Naštete imate vse likovne tehnike za kiparstvo. Kako pogosto
uporabljate določeno tehniko?
NIKOLI OBČASNO POGOSTO
GNETENJE, SVALJKANJE,
DODAJANJE IN ODVZEMANJE
GNETLJIVEGA MATERIALA
ZLAGANJE NAJRAZLIČNEJŠIH
KOCK
IGRA Z RAZNOLIKIMI
ODPADNIMI MATERIALI
LEPLJENJE, ZABIJANJE IN
BARVANJE LESA
IGRA S PAPIRNIMI PROFILI
ZVIJANJE RAZLIČNO DEBELE IN
TRDE ŽICE
PREPLETANJE ŠIBJA
GRADNJA Z MIVKO
PRASKANJE V MAVEC
VLIVANJE MAVCA V KALUPE
LEPLJENJE IN SESTAVLJANJE
ODPADNIH ŠKATEL, PLASTENK
KAŠIRANJE PAPIRJA, GAZE ALI
BLAGA Z LESNIM ALI TAPETNIM
LEPILOM
KAŠIRANJE PAPIRJA, GAZE ALI
BLAGA Z MAVCEM
DRUGO:
21. Ali poznate vse tehnike, naštete v 20. vprašanju?
a) da
b) ne, ne poznam naslednjih tehnik:
_____________________________________________________
22. Katere likovne tehnike pri oblikovanju prostora največkrat
uporabite?
___________________________________________________________
23. Naštete imate vse likovne tehnike za oblikovanje prostora. Kako
pogosto uporabljate določeno tehniko?
NIKOLI OBČASNO POGOSTO
UPORABA DELNO
PREVRNJENIH MIZIC
PREGRADNJA IGRALNICE Z
BLAZINAMI IN PENASTO GUMO
LABIRINTI IN TUNELI IZ VEČJIH
KARTONSKIH EMBALAŽ
PREGRADNJA IGRALNICE Z
ZAVESAMI IN RJUHAMI
PLETENJE PAJKOVE MREŽE Z
VOLNO V IGRALNICI
PLETENJE PAJKOVE MREŽE NA
IGRIŠČU
GRADNJA TRDNJAV IZ
DREVESNIH VEJ, SNEGA,
ODPADNEGA DREVESNEGA
LISTA
DELANJE ŠOTOROV IZ BLAGA
GRADNJA LABIRINTA, POTI Z
OPEKO, VEČJIMI KAMNI
ISKANJE PREDMETOV, KI SE
NAHAJAJO NAD IN POD NAŠIM
OČIŠČEM
DELANJE ŽIVIH VERIG
IZDELOVANJE MASK IZ
KARTONA
IZDELOVANJE KUKAL
OPAZOVANJE STVARNOSTI IZ
RAZLIČNIH PERSPEKTIV
POGLED V NESKONČNOST S
POMOČJO DVEH VZPOREDNO
NEMEŠČENIH OGLEDAL
DRUGO:
24. Ali poznate vse tehnike, naštete v 23. vprašanju?
a) da
b) ne, ne poznam naslednjih tehnik:
_____________________________________________________
25. Kaj menite, katero likovno področje imajo otroci najraje, in zakaj
tako mislite?
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
Hvala za Vaš trud in sodelovanje.
Top Related