UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE - PREDMETNO POUČEVANJE
Irena Šurla
RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE
MED OSNOVNOŠOLCI NA DOLENJSKEM
Magistrsko delo
Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE - PREDMETNO POUČEVANJE
Irena Šurla
RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE
MED OSNOVNOŠOLCI NA DOLENJSKEM
Magistrsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar
Ljubljana, 2016
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Magistrsko delo je zaključek programa Poučevanje - Predmetno poučevanje na Pedagoški
fakulteti v Ljubljani.
Opravljeno je bilo v Skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške
fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof. dr. Jelka Strgar.
Komisija za oceno in zagovor:
Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem besedilu na spletni strani Digitalne
knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki,
identična tiskani različici.
Datum zagovora:
Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Irena Šurla
Predsednik: izr. prof. dr. Gregor Torkar
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Recenzent: doc. dr. Iztok Tomažič
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
ZAHVALA
˝Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj
nadarjeni in to uresničiti za vsako ceno˝.
Marie Curie
Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Jelki Strgar, za vsa odgovorjena vprašanja in nesebično
pomoč pri pripravi magistrskega dela.
Zahvala gre tudi partnerju Lovru in moji družini za vse optimistične besede, ljubezen in
moralno podporo. Hvala za vse kar ste storili zame v vseh letih študija.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
I
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Md
DK 575.8:373.3(043.2)
KG razumevanje in sprejemanje evolucije/biologija/učenci/tretje triletje/osnovna šola
AV ŠURLA, Irena
SA STRGAR, Jelka (mentorica)
KZ SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva pl. 16
ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
LI 2016
IN RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE MED OSNOVNOŠOLCI NA
DOLENJSKEM
TD Magistrsko delo (Univerzitetni študij)
OP 80 str.,11 pregl., 6 pril., 4 sl., 26 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI Evolucija z naravnim izborom je temeljna značilnost živega. S prenovo učnega načrta
v letu 2011 je evolucija dobila večjo veljavo, še posebej v 9. razredu osnovne šole. Z
raziskavo smo želeli preveriti, kakšno znanje o evoluciji imajo osnovnošolci na Dolenjskem
in kakšen je njihov odnos do teorije evolucije. Zanimalo nas je, ali obstaja povezava med
razumevanjem evolucijskega razvoja in odnosom do teorije evolucije in ali na to vplivajo
šola, spol in starost učencev. Podatke smo zbrali z vprašalnikom, ki je vseboval anketna
vprašanja in vprašanja za preverjanje znanja. Anketirali smo učence treh šol na Dolenjskem
(OŠ Grm, OŠ Drska in OŠ Šmihel). Sodelovalo je 376 učencev iz 19 razredov. Zajeli smo
učence, stare 13-15 let. Izkazalo se je, da imajo učenci dolenjskih osnovnih šol zadovoljivo
znanje evolucije, vendar se to znanje razlikuje glede na starost. Ugotovili smo, da imajo
starejši učenci več znanja in evolucijo sprejemajo v večji meri kot kreacionistične trditve.
Poleg tega smo ugotovili, da je znanje evolucije odvisno do spola učencev in tudi od šole, ki
jo obiskujejo. Na splošno dolenjski osnovnošolci ob zaključku osnovnošolskega
izobraževanja večinoma sprejemajo teorijo evolucije, saj so se s trditvami o njej strinjali
nadpovprečno, s trditvami o kreacionizmu pa podpovprečno.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
II
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Md
DC 575.8:373.3(043.2)
CX Understanding and acceptance of evolution / Biology / pupils / third triad / primary
school
AU ŠURLA, Irena
AA STRGAR, Jelka
PP SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva Pl. 16
PB University of Ljubljana, Faculty od education
PY 2016
TI UNDERSTANDING AND ACCEPTANCE OF EVOLUTION IN DOLENJSKA
PRIMARY SCHOOLS
DT Master's thesis
NO 80 p.,11 tab., 6 ann., 4 pic., 26 ref.
LA sl
AL sl/en
AB Evolution by natural selection is a fundamental feature of the living. With the renewal
of the curriculum in 2011, evolution is given greater prominence, especially in the 9th grade.
With this research we want to check some knowledge about the evolution of primary schools
in Dolenjska and what is their relationship to the theory of evolution.We wanted to know
whether there is a connection between understanding the evolutionary development and
attitude to the theory of evolution and whether this influence school, sex, and age. Data were
collected through a questionnaire, which included survey questions and examinations
questions. We interviewed pupils of three schools in the Dolenjska (Primary schools Grn,
Drska and Šmihel). A total of 376 pupils from 19 classes were questioned. We covered the
age of 13-15 years. It turned out that the pupils of Dolenjska primary schools have a
satisfactory knowledge, but that knowledge varies depending on the age. We have found that
older pupils have more knowledge and eccept evolution ideas to a greater extent, compared
with creationist ideas. In addition, we found some differences between the sexes and that
knowledge also depends on which school the pupils attend. In general, at the completion of
primary education in Dolenjska primary schools, the theory of evolution is largely accepted.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
III
KAZALO VSEBINE
Ključna dokumentacijska informacija ................................................................................. I
Key words documentation ................................................................................................. II
Kazalo vsebine .................................................................................................................. III
Kazalo preglednic .............................................................................................................. V
Kazalo slik ......................................................................................................................... V
Kazalo prilog .................................................................................................................... VI
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................. 1
1.2 CILJI RAZISKAVE .................................................................................................... 1
1.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .................................................................................. 1
2 TEORETIČNE OSNOVE .................................................................................................. 3
2.1 EVOLUCIJA ............................................................................................................... 3
2.2 VZPON EVOLUCIJSKE BIOLOGIJE in TEORIJA EVOLUCIJE........................... 3
2.3 NARAVNI IZBOR IN ADAPTACIJE ....................................................................... 5
2.4 ZMOTE O NARAVNEM IZBORU ........................................................................... 6
2.5 MEHANIZMI SPREMEMB ....................................................................................... 6
2.6 DOKAZI EVOLUCIJE ............................................................................................... 7
2.7 KREACIONIZEM ...................................................................................................... 8
2.7.1 RAZŠIRJENOST KREACIONIZMA IN STALIŠČA O EVOLUCIJI .................... 9
2.8 UČNI NAČRT............................................................................................................. 9
2.9 IZSLEDKI MEDNARODNIH RAZISKAV ............................................................ 11
2.9.1 RAZISKAVA PISA ................................................................................................ 11
2.9.2 RAZISKAVA TIMSS ............................................................................................. 12
3 MATERIAL IN METODE ............................................................................................... 13
3.1 OPIS VZORCA ......................................................................................................... 13
3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ......................................................... 14
3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ................................................................. 14
4 REZULTATI .................................................................................................................... 15
4.1 OSNOVNA ANALIZA VPRAŠALNIKA ............................................................... 15
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
IV
4.2 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO
OBISKUJEJO....................................................................................................................... 18
4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA RAZRED, KI GA
OBISKUJEJO....................................................................................................................... 22
4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA SPOL....................... 25
4.5 PREGLED UČBENIKOV ........................................................................................ 28
4.5.1 RAZVOJ ŽIVLJENJA NA ZEMLJI ....................................................................... 28
4.5.2 EVOLUCIJSKA TEORIJA IN NARAVNI IZBOR ............................................... 29
4.5.3 GENETSKA VARIABILNOST IN MUTACIJE .................................................... 30
4.5.4 NASTANEK IN IZUMIRANJE VRST ................................................................. 31
4.5.5 DOKAZI O SPREMINJANJU IN SORODNOSTI VRST ..................................... 32
5 RAZPRAVA ..................................................................................................................... 33
5.1 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO ..................... 35
5.2 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA RAZRED, KI GA OBISKUJEJO .............. 36
5.3 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA SPOL .......................................................... 37
5.4 RAZPRAVA O PREGLEDU UČBENIKOV ........................................................... 39
5.5 UPORABNOST NAŠIH UGOTOVITEV ZA ŠOLSTVO ....................................... 39
6 SKLEPI ............................................................................................................................. 41
7 POVZETEK...................................................................................................................... 42
8 LITERATURA ................................................................................................................. 44
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
V
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Deleži učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo ............................................... 13
Preglednica 2 Deleži učencev glede na razred, ki ga obiskujejo ............................................. 13
Preglednica 3: Deleži učencev glede na spol ........................................................................... 13
Preglednica 4: Povprečna vrednost ocene, ki so jo dali učenci za vsako trditev v anketi (M) in
njen standardni odklon (SD) .................................................................................................... 16
Preglednica 5: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na obiskovano
šolo (statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05) ....................... 20
Preglednica 6: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnih razredov
(statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05) ............................... 23
Preglednica 7: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnega spola
(statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05) ............................... 26
Preglednica 8: Primerjava razlage teorije evolucije v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole
.................................................................................................................................................. 29
Preglednica 9: Primerjava razlage naravnega izbora v treh učbenikih za 9. razred osnovne
šole ........................................................................................................................................... 30
Preglednica 10: Primerjava razlage mutacij v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole ........ 30
Preglednica 11: Primerjava razlage nastanka vrst v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole
................................................................................................................................................ ..31
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz naravnega izbora na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) .......... 5
Slika 2: Prikaz mutacije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ........................ 6
Slika 3: Prikaz migracije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ....................... 7
Slika 4: Prikaz genetskega zdrsa na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ........... 7
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
VI
KAZALO PRILOG
PRILOGA A: Vprašalnik
PRILOGA B: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen
standardni odklon (SD) glede na šolo, ki jo obiskujejo
PRILOGA C: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen
standardni odklon (SD) glede na razred, ki ga obiskujejo
PRILOGA D: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen
standardni odklon (SD) glede na spol
PRILOGA E: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen
standardni odklon (SD) glede na najvišjo doseženo izobrazbo matere
PRILOGA F: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen
standardni odklon (SD) glede na najvišjo doseženo izobrazbo očeta
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
1
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Na Finskem presenetljivo velik delež prebivalcev ni prepričan v veljavnost teorije
evolucije, kljub temu da je država sekularna in izkazuje visoko stopnjo naravoslovne
pismenosti. Tudi Slovenija velja za sekularno državo in izkazuje nadpovprečno stopnjo
naravoslovne pismenosti, pa vendar leta 2006 (Miller, 2006) precejšen del njenih
prebivalcev ni bil povsem prepričan v veljavnost teorije evolucije. V navedeni raziskavi
leta 2006 so zajeli odrasle, nas pa je zanimalo, kakšno znanje o evoluciji imajo naši
osnovnošolci in kakšen je njihov odnos do teorije evolucije. Zanimalo nas je tudi, ali
obstaja povezava med razumevanjem evolucijskega razvoja in odnosom do teorije
evolucije.
1.2 CILJI RAZISKAVE
V magistrskem delu smo želeli preveriti, kakšno je znanje osnovnošolcev na Dolenjskem
na področju teorije evolucije in v kolikšni meri to teorijo sprejemajo. V Sloveniji je bila
teorija evolucije prvič vključena v pouk biologije že leta 1945 (Vesel, 1977) in se jo danes
poučuje od 9. razreda osnovne šole dalje.
1.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:
učenci na Dolenjskem imajo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja zadovoljivo
znanje o evolucijskem razvoju;
učenci višjih razredov v našem vzorcu imajo boljše znanje o evolucijskem razvoju kot
učenci nižjih razredov;
med učenci treh šol ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju;
med dekleti in fanti ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju;
učenci na Dolenjskem ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja večinoma
sprejemajo teorijo evolucije;
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
2
učenci višjih razredov v našem vzorcu v večji meri sprejemajo teorijo evolucije kot
učenci nižjih razredov;
med učenci treh šol ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo teorijo evolucije;
med dekleti in fanti ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo teorijo evolucije.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
3
2 TEORETIČNE OSNOVE
2.1 EVOLUCIJA
Evolucija pomeni spremembo. Z evolucijo se spreminjajo vse oblike organizmov na vseh
ravneh. Spreminjajo se zaporedja DNA, morfologija in socialno vedenje. Razvojna
sprememba v življenju nekega organizma ni evolucija v ožjem pomenu besede. Definicija
evolucije se nanaša na spremembe, ki se zgodijo med generacijami.
John Maynard Smith (Ridley, 2004), britanski teoretični evolucionist, genetik in biolog, je
zapisal, da je evolucija ideja, da so vse obstoječe živali in rastline potomci enega skupnega
prednika izpred več milijonov let ali vsaj majhnega števila prednikov izpred več milijonov
let.
Ob razmnoževanju osebkov v populaciji nastajajo naslednje generacije. Posledica so rodbine
populacij, sestavljene iz serij populacij. Ena populacija je prednik drugi populaciji, serije
populacij pa sestavljajo rodbino. Evolucija je torej sprememba med generacijami v rodbini.
Darwin je definiral evolucijo kot ˝potomec z modifikacijami˝ (Ridley, 2004).
2.2 VZPON EVOLUCIJSKE BIOLOGIJE in TEORIJA EVOLUCIJE
V letu 1859 se je evolucijska biologija ˝začela˝. Za glavnega začetnika velja Charles Robert
Darwin (1809–1882) z izdajo knjige O izvoru vrst z naravnim izborom. Ideje o evoluciji so
razvijali že znanstveniki pred Darwinom, a nihče izmed njimi ni znal razložiti, zakaj se vrste
spreminjajo. Ena najbolj kontroverznih Darwinovih trditev je bila, da vrste niso
nespremenljive in da se je ena vrsta razvila iz druge.
Helena Croin, britanska darwinistka, filozofinja in racionalistka, pravi (cit. v Ridley, 2004),
da nam je Darwin leta 1859, ko je bilo objavljeno njegovo delo o izvoru vrst, končno prvič
obrazložil, kako so nastale vse adaptacije, ki jih vidimo okoli sebe.
Eden izmed zagovornikov zamisli, da se vrste spreminjajo skozi čas, je bil francoski biolog
Jean Baptiste Lamarck. Ta je postavil dve trditvi, s katerima je želel pojasniti, zakaj se vrste
spreminjajo:
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
4
- Mehanizem notranje sile pravi, da neznan notranji mehanizem v organizmu vpliva, da se
pri proizvodnji potomcev razvijejo malo drugačni osebki, kot so bili starši. Tako bi se
skozi mnoge generacije rodbina vidno razlikovala in morda nastala nova vrsta.
- Druga, manj pomembna Lamarckova trditev je bila dedovanje pridobljenih znakov.
Medtem ko se organizem razvija, pridobiva lastnosti zaradi načina življenja, npr. nesreč,
bolezni, fizične dejavnosti. Vrsta bi se lahko spremenila, če bi se te pridobljene
modifikacije v življenju dedovale na potomce in se skozi čas nalagale.
Najbolj znana Lamarckova trditev je bila o žirafjem vratu. Sklepal je, da so žirafe morale
zaradi pogojev v naravi segati do višjih drevesnih vej, da so dosegle hrano. Trdil je, da so
žirafe zato pridobile daljše vratove. Ta lastnost se je nato prenesla na njihove potomce, tem
pa se je na enak način vrat spet podaljšal. Skozi mnoge generacije se je vrat žiraf podaljševal
in rezultat je tak, kot ga vidimo danes. Lamarck je menil, da se živali želijo spremeniti in
njegova teorija je trdila, da se evolucija spreminja po volji organizma. Lamarckova teorija ni
bila pravilna, a je kljub temu pomembna zaradi modernega razmišljanja o vlogi evolucije v
razvoju (Ridley, 2004).
Leta 2009 smo praznovali 200-letnico rojstva Charlesa Darwina in 150-letnico izida
njegovega najbolj znanega dela O nastanku vrst z naravnim izborom. Predstavlja eno
najvplivnejših znanstvenih knjig v zgodovini in je postala mejnik za razumevanje razvoja
življenja na Zemlji (Kuntner, 2009). Darwin v teoriji o evoluciji trdi, da nove vrste nastajajo z
izborom (naravno selekcijo). V knjigi O izvoru vrst z naravnim izborom je navedel naslednje
trditve:
- vse vrste se množijo v geometrijskem zaporedju iz generacije v generacijo (to pomeni
hitro naraščanje vrst, saj ima vsaka generacija več potomcev, kot je bilo staršev);
- število posameznikov v generaciji ostaja konstantno, ker obstaja boj za obstanek, ki
ne ohrani vseh osebkov;
- posamezniki se med seboj razlikujejo (variacije);
- variacije lahko pomagajo pri ohranjanju vrste v določenem okolju ali pa ne, mutacije
se dedujejo in s tem se ugodne variacije prenesejo na potomce;
- zaradi kopičenja variacij organizmi postajajo drugačni od prvotne vrste in nastane
nova vrsta (Sušnik in sod., 1974).
Darwin je Lamarckove teorije zavrgel, ker niso vsebovale ključnega elementa - adaptacije.
Darwinovim idejam se je v istem času približal tudi Alfred Wallace. Na srečanju članov
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
5
Linnejevega društva so zato hkrati objavili tako Darwinove kot Wallaceove teorije. Zasluga
za teorijo evolucije pripada obema avtorjema. Darwinovi teoriji so mnogi nasprotovali, saj ni
vsebovala nekaterih ključnih elementov. Darwinu ja manjkala zanesljiva teorija dednosti, saj
si je težko predstavljati postopen razvoj, sploh če se ta zgodi po naključju. K razjasnitvi tega
je pripomogel Gregor Mendel (1822–1884). Mendel je s poskusi, pri katerih je križal rastline,
odkril zakone dednosti, vendar je bila njegova teorija dednosti splošno sprejeta šele leta 1920,
torej precej po njegovi smrti. Predstavlja temelj za sodobno genetiko in je omogočila, da so
Darwinovo teorijo v celoti sprejeli. Mendlovi zakoni dednosti in Darwinova teorija evolucije
so pripomogli k drugim genetskim raziskavam.
Velik napredek pri vzponu evolucijske biologije je prinesla računalniška tehnologija, saj
sodobni programi in računalniška orodja omogočajo simulacije evolucije (Ridley, 2004).
2.3 NARAVNI IZBOR IN ADAPTACIJE
Naravni izbor je eden glavnih mehanizmov v evoluciji, skupaj z mutacijami, migracijami in
genetskim zdrsom. Obstajajo razlike v lastnostih. Predstavljajmo si populacijo zelenih in
rumenih hroščev (sl. 1). Ker okolje ne more zdržati neomejenega števila organizmov, se ne
bodo vsi posamezniki razmnožili tako, kot bi se lahko. V tem primeru zelene hrošče po
navadi pojedo ptice in imajo tako manjšo verjetnost preživetja kot rjavi hrošči. Preživeli rjavi
hrošči imajo rjave potomce, saj se je ta lastnost podedovala. Končni rezultat bo, da bodo v
tem okolju rjavo obarvani hrošči, saj je ta lastnost bolj ugodna in omogoča hroščem, da
imajo več potomcev. Če se ta proces nadaljuje, bodo na koncu vsi posamezniki v populaciji
rjave barve. Naravni izbor je posledica variacij, diferencialnega razmnoževanja in dednosti.
Slika 1: Prikaz naravnega izbora na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)
Adaptacija je funkcija, ki je v populaciji pogosta, ker omogoča izboljšave. Adaptacije so
povezane z njihovo funkcijo in so produkt naravnega izbora. Adaptacij je več oblik, lahko se
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
6
odražajo kot vedenje, ki omogoča boljše izogibanje plenilcem, protein, ki deluje bolje pri
telesni temperaturi ali anatomska funkcija, ki omogoča organizmu, da lažje dostopa do
dragocenih virov (Understanding evolution, 2016).
2.4 ZMOTE O NARAVNEM IZBORU
Ker nastane zaradi naravnega izbora veliko dobrih prilagoditev, je včasih zmotno mišljenje,
da je naravni izbor sila, ki stalno vodi organizme v izboljševanje. Naravni izbor ni vsemogoča
sila in ne vodi do popolnosti. Noben organizem ni do popolnosti prilagojen. Naravni izbor
razumemo bolj kot proces in ne kot vodilno roko. Naravni izbor je rezultat variacij,
diferencialnega razmnoževanja in dednosti. Naravi izbor nima ciljev in njegov namen ni
prizadevanje za napredek ali uravnotežen ekosistem. Naravni izbor izbere med variacijami, ki
obstajajo v populaciji. Rezultat je evolucija. Naravni izbor se včasih napačno razume kot
naključen proces, vendar to ni. Genetske variacije se zgodijo v populaciji, ker so mutacije
naključne. Selekcija pa deluje na variacije na nenaključen način (Understanding evolution,
2016).
2.5 MEHANIZMI SPREMEMB
Poleg naravnega izbora so mutacije, migracije in genetski zdrs glavni mehanizmi, ki
prinašajo evolucionarne spremembe. Če se zopet vrnemo na primer hroščev (sl. 2).
Mutacije povzročijo, da imajo starši z genom za zeleno obarvanost potomca z genom za
rjavo obarvanost. Geni za rjavo obarvanost bodo tako pogostejši, kot so bili pred mutacijo.
Slika 2: Prikaz mutacije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)
Nekateri posamezniki iz populacije rjavih hroščev se lahko pridružijo populaciji zelenih
hroščev. Posledica tega so pogostejši geni za rjavo obarvanost v populaciji zelenih hroščev,
kot so bili preden so rjavi hrošči migrirali v populacijo zelenih (sl. 3).
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
7
Slika 3: Prikaz migracije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)
Predstavljajmo si, da imata v eni generaciji dva rjava hrošča štiri potomce. Več zelenih
hroščev je poginilo, ko je nekdo stopil nanje, zato ti hrošči niso imeli potomcev (sl. 4).
Naslednja generacija bi tako imela več rjavih potomcev kot prejšnja generacija - povsem po
naključju. Ta naključja poznamo kot genetski zdrs (Understanding evolution, 2016).
Slika 4: Prikaz genetskega zdrsa na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)
2.6 DOKAZI EVOLUCIJE
Evolucija je neizogibno dejstvo. Dokazi evolucije so številni in trdni. Teorije o razvoju vrst
so imele pred Darwinom zelo malo vpliva. Čeprav je bilo nekaj evolucijskega razmišljanja
razširjenega med biologi, geologi in drugimi znanstveniki, pa je bila zgodba o stvarjenju
sveta, kakor jo opisuje Geneza svetega pisma, enoglasno sprejeta med laiki in tudi
naravoslovci. Sprememba se je zgodila leta 1859 z Darwinovo objavo knjige O izvoru vrst
(Mayr, 2008). Evolucijsko hipotezo je mogoče potrditi na več načinov:
Dokazovaje na majhnem obsegu DNA. DNA je molekula, ki vsebuje genski material,
ki se prenaša iz generacije v generacijo. V zadnjih letih se je tehnologija
sekvencioniranja DNA zelo izboljšala, kar je pripomoglo k ugotavljanju evolucijske
sorodnosti med vrstami. Podobnost med osnovno zgradbo celic kaže na skupni izvor
vsega živega na Zemlji. Razvojno drevo prikazuje rodovnik vseh živih organizmov, ki
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
8
ga podpirajo dokazi, skriti v dednih zapisih vseh organizmov. Geni nam kažejo
raznovrstnost in kako se dedne lastnosti prenašajo in porazdelijo, tako da ima vsaka
nova generacija kombinacijo že prej obstoječih genov (Silvertown, 2009).
Homologija. Večina klasičnih homologij nakazuje na skupnega prednika
taksonomskih skupin. Tu opazujemo značilnosti še živečih organizmov in sklepamo
na sorodstvene odnose z izumrlimi organizmi (Silvertown, 2009).
Fosili. Močan argument za evolucijo prihaja iz taksonomije in fosilov. Geološka
zaporedja glavnih skupin nakazujejo na skupnega prednika (Ridley, 2004). Fosilne
najdbe potrjujejo, da vrste nimajo nespremenljivih lastnosti in se lahko razvijejo druga
iz druge (Silvertown, 2009).
2.7 KREACIONIZEM
Znanost naravne pojave razloži s preverjanjem hipotez in dejstev na podlagi dokazov
(Silvertown, 2009). Zagovorniki kreacionizma ali antievolucionisti zavračajo znanstvene
razlage vesolja v prid nadnaravnih idej (Nacional academy of sciences, Institute of medicine,
2008). Kreacionisti na temelju dobesedne interpretacije geneze svetega pisma verjamejo, da
je Zemljo, živa bitja in vesolje ustvaril Bog (Welsh, 2011). Kreacionisti verjamejo, da so
lahko le nadnaravne sile odgovorne za spremembe v vesolju in biotsko pestrost na Zemlji.
Pogosto trdijo, da so fosilni dokazi nepopolni, kar naj bi nakazovalo, da so živa bitja nastala v
takšni obliki, kot so danes in da mora predpostavka o evoluciji ostati hipotetična, ker nihče ni
˝videl˝ pojava evolucije. Te izjave potrjujejo, da si nekateri kreacionisti napačno razlagajo ali
ne razumejo evolucijskih trditev (Nacional academy of sciences, institute of medicine, 2008).
Shermer (2007), ameriški naravoslovni publicist, meni, da so razlogi za zavračanje evolucije
naslednji:
- napačno razumevanje teorije evolucije;
- splošna skrb, da znanost predstavlja grožnjo veri;
- skrb, da evolucija ponižuje človeštvo;
- skrb, da evolucija vodi k ateizmu;
- skrb, da evolucija predstavlja vzajemni boj, namesto vzajemne pomoči. Ta razlog se
navezuje na Darwinovo knjigo O izvoru vrst (1859), v kateri je zapisal, da v naravi
obstaja boj za preživetje (Prothero, 2007).
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
9
2.7.1 RAZŠIRJENOST KREACIONIZMA IN STALIŠČA O EVOLUCIJI
Vsake toliko časa izbruhne spor med evolucionisti in kreacionisti. Običajno ne gre samo za
različna mnenja o stvarjenju sveta, ampak tudi za bitko ideologij (religija proti ateizmu). Ena
izmed držav, kjer je nazadnje izbruhnil tak boj, je bila Srbija, ko se je ministrica odločila za
črtanje evolucije iz učnega načrta (Hrastar, 2004). Učiteljem je bilo prepovedano razlagati
razvoj človeka iz drugih živalskih vrst. Odločitev je padla, ker meni, da obstaja še preveč
nerešenih vprašanj glede Darwinove teorije evolucije. Evropa na splošno ni tako
kreacionistično usmerjena kot ZDA, kjer imajo učitelji pravico, da o evoluciji ne poučujejo
(Hrastar, 2004). Gallupov inštitut je leta 2009, ob 200 obletnici rojstva Charlesa Darwina,
objavil raziskavo, v kateri se je pokazalo, da samo 39 % Američanov verjame v teorijo
evolucije, četrtina jo zavrača, 36 % pa o tej temi nima mnenja. Višje izobraženi in mlajši so
evolucijo bolj sprejemali od nižje izobraženih in starejših (Newport, 2009). Miller in
sodelavci so leta 2006 objavili članek o sprejemanju evolucije, v katerem so primerjali
podatke 32 evropskih držav, Japonske in ZDA. Raziskava je pokazala, da Evropejci in
Japonci v večjem deležu sprejemajo koncept evolucije kot prebivalci ZDA. Slovenija se je v
tej raziskavi uvrstila na 16. mesto, med Irsko in Finsko (Miller in sod., 2006).
Kreacionizem v Sloveniji ni razširjen v tolikšni meri kot v drugih evropskih državah in ZDA.
Evolucionizem je v Sloveniji del predpisanega učnega načrta že od leta 1945 (Vesel, 1977).
Evolucijo torej poučujejo tako v javnih kot tudi zasebnih šolah. Seveda poučujejo v cerkvenih
šolah tudi kreacionizem, vendar ne po dnevih, kot je zapisano v svetem pismu. Omenjajo pa
tudi druge teorije o nastanku sveta, npr. Aristotelovo. Škofovski svet upošteva sodobnejše
trende in skuša zbližati cerkvene nauke in nauke evolucije. Leta 1986 je Janez Pavel II skušal
upoštevati obe strani: ˝Vera, ki pravilno dojema stvarjenje, in pravilno razumljena teorija
evolucije nista tako nasprotni. Evolucija pravzaprav predpostavlja stvarjenje - stvarjenje v
smislu evolucije se prikazuje kot dogajanje v času - kot creatio continua- , kjer bog postane
viden očesu vernika kot stvarnik neba in zemlje.˝ (Hrastar, 2004).
2.8 UČNI NAČRT
V veljavnih učnih načrtih za osnovno šolo v Sloveniji je evolucija vključena v 9. razred. Že v
8. razredu učenci spoznajo DNA kot nosilko dedne informacije in spolno razmnoževanje, kjer
pri nastajanju spolnih celic prvič obravnavajo tudi mejozo in to povežejo z nastajanjem novih
kombinacij dedne informacije, kar je temelj evolucijskega razvoja. Pred tem v 6. in 7. razredu
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
10
obravnavajo razmnoževanje rastlin in živali, pri čemer spoznajo, da je za začetek razvoja
novega organizma potrebna združitev ženske in moške spolne celice. V 6. in 7. razredu
obravnavajo tudi nespolno razmnoževanje in pri tem spoznajo prednosti spolnega
razmnoževanja pred nespolnim (Vodopivec in sod., 2011; Skvarč in sod., 2011; Vilhar in
sod., 2011). V 9. razredu je evolucija vključena z naslednjimi osemnajstimi operativnimi cilji
(Vilhar in sod., 2011).
Učenci:
1. razumejo, da je evolucija ena od temeljnih značilnosti življenja,
2. spoznajo, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in
raznovrstnost organizmov,
3. spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo
variabilnost določene lastnosti v populaciji,
4. spoznajo, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in
njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v
določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje prilagojene
na določeno okolje,
5. spoznajo, da je evolucija postopen proces, v katerem nove kompleksne lastnosti
organizma nastajajo skozi mnoge generacije; mutacije so naključne v smislu, da niso
usmerjene v izboljšanje organizma; naravni izbor ni naključen,
6. spoznajo, da so populacije z majhno genetsko variabilnostjo bolj izpostavljene
izumrtju,
7. razumejo, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino
spreminjale oblike življenja in okoljske razmere,
8. spoznajo, da dokazi na osnovi plasti sedimentnih kamnin in različne metode datiranja
kažejo, da je Zemlja stara približno 4,6 milijarde let in da obstaja življenje na Zemlji
že več kot tri milijarde let,
9. spoznajo nekatere hipoteze o nastanku življenja, ki nam omogočajo razlago nastanka
živega po povsem naravni poti, in razumejo pomen vode za življenje,
10. spoznajo, da prvotno zemeljsko ozračje ni vsebovalo kisika, da tedaj ni bilo ozonske
plasti in da je bilo prvo življenje anaerobno,
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
11
11. spoznajo, da so fotosintetske cianobakterije začele proizvajati kisik kot stranski
produkt fotosinteze, kar je povzročilo izumrtje mnogih anaerobnih vrst bakterij in
omogočilo razvoj aerobnih organizmov,
12. spoznajo, da imajo tudi zelo počasni geološki procesi velike učinke skozi dolga
časovna obdobja (npr. spremembe v položaju celin, fosilni dokazi za obstoj Pangee)
in lahko privedejo do razvoja širših skupin organizmov (npr. vrečarji v Avstraliji),
13. spoznajo izkaze za to, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale (to
dokazujejo fosili, lahko tudi embriologija, zakrneli organi idr.) in da z evolucijo vrste
nastajajo in izumirajo,
14. spoznajo primer evolucije rezistence bakterij na antibiotike ali žuželk na insekticide,
15. spoznajo, da so evolucijo življenja na Zemlji močno usmerjale tudi globalne
katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja),
16. spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja
in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni,
17. spoznajo pomen geografske izolacije za evolucijo (npr. na primeru Darwinovih
ščinkavcev),
18. znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati.
2.9 IZSLEDKI MEDNARODNIH RAZISKAV
Z mednarodnimi raziskavami preverjamo znanje učencev. Preverjamo tudi, ali znajo učenci
dobro analizirati in utemeljevati svoje zamisli ter izkazati kompetence, ki so potrebne za
nadaljnje učenje. Dosežke primerjamo z drugimi državami, ki sodelujejo v določeni
raziskavi. Cilj raziskav je izboljšati kakovost šolskega sistema. V Sloveniji izvajamo dve
takšni mednarodni raziskavi, in sicer PISA in TIMSS. Rezultati raziskav so pokazatelji
kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema (Štraus in sod., 2007).
2.9.1 RAZISKAVA PISA
Raziskava PISA je najobsežnejša raziskava za zbiranje podatkov o znanju učencev. Slovenija
je v raziskavi PISA prvič sodelovala leta 2006. Zbiranje podatkov poteka vsake tri leta in jo
usklajuje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD – Organisation for
Economic Cooperation and Development). V tej raziskavi je poudarek na zbiranju podatkov
o naravoslovni pismenosti. V raziskavi je zajeta točno določena starost učencev, in sicer od
15 let in 3 mesece do 16 let in 2 meseca. Odgovori slovenskih učencev leta 2006, ko je bil v
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
12
tej raziskavi zadnjič poudarek na naravoslovju, so pokazali, da je njihovo naravoslovno
znanje nad povprečjem držav OECD. V raziskvi je sodelovalo 57 držav. Slovenski učenci so
povprečno zbrali 519 točk. Povprečje OECD pa je bilo 500 točk. Na samem vrhu se je znašla
Finska s povprečnim dosežkom 563 točk (Štraus in sod., 2007). Glede na ta odličen rezultat
Finske pri naravoslovni pismenosti je presenetljivo, da se je v raziskavi o sprejemanju
evolucije iz leta 2006 (Miller in sod.), Finska uvrstila šele na 15 mesto med 32 državami.
2.9.2 RAZISKAVA TIMSS
Mednarodna raziskava TIMSS (Trends in International Mathematics and Science Study) meri
dosežke matematičnega in naravoslovnega znanja v osnovni šoli in poteka vsake štiri leta.
Namen je izmeriti raven znanja, da bi lahko v šolstvo uvajali smiselne spremembe in
izboljšave. Slovenija je sodelovala v vseh petih raziskavah TIMSS od leta 1995 do 2011. Leta
1995, v prvi raziskavi so se slovenski osmošolci uvrstili na 7. mesto med 41 državami, v
drugi raziskavi leta 1999 pa na 13. mesto med 38 sodelujočimi državami. Tretja raziskava
leta 2003 je pokazala nadpovprečen dosežek naših osmošolcev v naravoslovju, v četrti
raziskavi, leta 2007, pa so se naši osmošolci uvrstili na 8. mesto. Leta 2011 so v raziskavi
sodelovali osmošolci iz 42 držav. Slovenski so se v tej raziskavi uvrstili visoko nad
povprečje, in sicer na 6. mesto, takoj za Finsko. Ti podatki kažejo, da imajo naši učenci
zadovoljivo naravoslovno znanje.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
13
3 MATERIAL IN METODE
3.1 OPIS VZORCA
V raziskavo smo vključili učence od 7. do 9. razreda osnovne šole. Zajeli smo tri šole na
Dolenjskem. Osnovno šolo Grm (šola 1), osnovno šolo Drska (šola 2) in osnovno šolo
Šmihel (šola 3). V raziskavi je bilo vključenih 19 razredov, kar je pomenilo 376 učencev.
Največ smo jih anketirali na OŠ Grm, kjer so od 7. do 9. razreda po trije oddelki (43,6 %)
in najmanj na OŠ Šmihel (24,5 %), kjer sta v posameznih razredih le po 2 oddelka
(preglednica 1).
Iz preglednice 2 je razvidno, da se število anketiranih učencev iz posameznih razredov ni
veliko razlikovalo. Iz 7. razreda je bilo 30,6 % učencev, iz 8. razreda 37,0 % in iz 9.
razreda 32,4 % učencev. Prav tako ni bilo večjih razlik v deležu učencev glede na spol.
Anketirali smo 51, 1 % učenk in 48, 9 % učencev (preglednica 3).
Preglednica 1: Deleži učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo
Šola Število Delež [%]
1 164 43, 6
2 120 31,9
3 92 24,5
Skupaj 376 100,0
Preglednica 2 Deleži učencev glede na razred, ki ga obiskujejo
Razred Število Delež [%]
7. 115 30,6
8. 139 37,0
9. 122 32,4
Skupaj 376 100,0
Preglednica 3: Deleži učencev glede na spol
Spol Število Delež [%]
Ženski 192 51,1
Moški 184 48,9
Skupaj 376 100,0
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
14
3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo zbrali z metodama anketiranja in testiranja znanja, in sicer z anonimnim
vprašalnikom. Pripravili smo dva sklopa vprašanj, z enim smo zbrali demografske podatke o
učencih, z drugim pa preverili poznavanje naravoslovnih dejstev, povezanih z evolucijo, in
odnos učencev do teorije evolucije. Poznavanje naravoslovnih dejstev, povezanih z evolucijo,
smo členili na 4 sklope:
Kreacionizem (sklop A),
evolucija (sklop B),
mejne vede (sklop C) in
učni načrt (sklop UN).
Vprašanja so bila zaprtega tipa, učenci pa so nanje odgovarjali tako, da so svoje strinjanje z
dano trditvijo ocenili s 4-stopenjsko Likertovo lestvico, na kateri je ocena 1 pomenila
»nikakor se ne strinjam«, ocena 4 pa »zelo se strinjam«.
3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS (21.0). Uporabili smo
neparametrične statistične teste. Statistično pomembnost razlik med odgovori učencev
različne starosti in kraja šolanja smo ugotavljali s preizkusom Kruskal-Wallis, statistično
pomembnost razlik med odgovori učencev različnega spola pa s preizkusom Mann-Whitney.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
15
4 REZULTATI
4.1 OSNOVNA ANALIZA VPRAŠALNIKA
Vprašalnik je bil sestavljen iz štirih sklopov. V prvem (sklop A - kreacionizem) smo želeli
preveriti sprejemanje in poznavanje dejstev iz geneze (Svetega pisma).
Preglednica 4 prikazuje povprečno vrednost ocene (M), ki so jo učenci dali pri vsaki trditvi v
anketnem vprašalniku, in standardni odklon (SD). V prvem sklopu je bilo veliko odgovorov
pod povprečjem (M ˂ 2,5). Iz tega lahko sklepamo, da se večina učencev ne nagiba v smer
kreacionizma. Učenci se nikakor niso strinjali s trditvami, da je Zemlja stara manj kot 10.000
let (M = 1,21), da je ljudi ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz
predhodnih oblik življenja (M = 1,98), da genetske napake ne obstajajo in da je Bog v zadnjih
10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi (M = 1,91). Prav
tako se učenci niso strinjali s trditvijo, da ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki
že od samega začetka (M = 2,00), da živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od
samega začetka (M = 2,03) ter da je Bog ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno
pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi (M = 2,02). Učenci se s
trditvijo, da znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa
ne, nagibajo v nadpovprečje (M = 2,88).
V drugem sklopu vprašanj (sklop B - evolucija) smo želeli preveriti poznavanje dejstev,
povezanih z evolucijo, in razumevanje ter sprejemanje evolucije. Vseboval je evolucijske
trditve. Učenci so se s trditvami večinoma nadpovprečno strinjali (M ˃ 2,5). Iz odgovorov v
tem sklopu lahko sklepamo, da je sprejemanje evolucije med učenci dokaj visoko. Učenci se
niso strinjali s trditvijo, da so prvi ljudje živeli v istem času kot dinozavri (M = 1,53). Visok
delež strinjanja, so učenci pokazali pri trditvi, da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki
so že izumrle (M = 3,44). Učenci so se s trditvijo, da je več kot polovica človeških genov
enakih kot pri miših, podpovprečno strinjali (M = 2,18), kar bi lahko pripisali nepoznavanju
dejstev. Trditev, da dobro poznajo (Darwinovo) teorijo evolucije (M = 2,67), je le rahlo nad
povprečjem. Sklepamo lahko, da učenci dovolj sprejemajo evolucijo, vendar pa ne poznajo
dobro Darwinove teorije.
Tretji sklop (sklop C) je povezan z mejnimi vedami. Vprašanja se nanašajo na astrologijo,
alternativno medicino, telepatijo in psevdo psihoterapijo. Učenci se niso strinjali s trditvijo,
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
16
da je z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice mogoče vplivati na spol otroka (M = 1,85) in
da nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli (M = 1,99). Učenci so se
nadpovprečno strinjali s trditvama, da akupunktura lahko olajša bolečine (M = 2,81) in da
astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi (M = 2,90). Učenci so se s šestimi trditvami
strinjali podpovprečno (M ˂ 2,5) in s petimi trditvami nadpovprečno (M ˃ 2,5).
V četrtem sklopu vprašalnika (sklop UN) so zajete trditve iz učnega načrta. Učenci so se v
tem sklopu s trditvami nadpovprečno strinjali (M ˃ 2,5). Podpovprečno strinjanje je bilo le
pri trditvi, da so mutacije naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma (M = 2,40).
Najbolj so se učenci strinjali s trditvijo, da fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v
preteklosti, izumrle (M = 3,35). Iz tega sklopa lahko sklepamo, da imajo učenci dovolj dobro
znanje o evoluciji.
V zadnjem delu vprašalnika so učenci izrazili, da je bil vprašalnik nadpovprečno razumljiv
(M = 2,68) in da jim je bilo všeč sodelovati v raziskavi (M = 2,86).
Preglednica 4: Povprečna vrednost ocene, ki so jo dali učenci za vsako trditev v anketi (M) in njen
standardni odklon (SD)
Št. Trditev M SD
A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 1,21 0,616
A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali
in prvi par ljudi.
1,91 0,984
A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica
odločitve Boga ali neke druge višje sile.
1,91 0,981
A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz
predhodnih oblik življenja.
1,98 0,965
A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,00 0,990
A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi
bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi.
2,02 0,994
A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,03 0,968
A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot je
nastalo.
2,07 0,995
A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril
milijone vrst.
2,11 1,036
A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,17 1,072
A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji
pojavil človek.
2,22 0,956
A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,22 1,007
A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala živali in
druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.
2,23 0,947
A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,26 1,085
A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala ljudi in
druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.
2,28 1,007
A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi 2,32 0,950
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
17
naključnih dogodkov.
A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne
naključnih dogodkov.
2,33 0,981
A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni,
da mora obstajati neka višja sila ali Bog.
2,34 1,062
A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v
Stari zavezi Svetega pisma.
2,38 0,957
A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile,
medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom.
2,39 0,985
A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli
pojaviti zaradi naključnih dogodkov.
2,47 0,974
A54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa
ne.
2,88 0,961
B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 1,53 0,774
B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,18 0,907
B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 2,23 0,980
B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,58 0,851
B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,67 1,029
B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,69 0,939
B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,72 1,011
B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni
izbor.
2,95 0,911
B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,97 0,853
B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni
izbor.
3,01 0,869
B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 3,06 0,889
B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 3,07 0,914
B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,30 0,839
B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in
preživele, medtem ko so druge vrste izumrle.
3,33 0,874
B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 3,44 0,924
C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1,85 0,914
C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1,99 1,017
C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,19 0,969
C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,23 1,037
C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,36 0,993
C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 2,40 0,921
C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih
ljudi.
2,51 1,040
C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo
nekdo zbolel.
2,65 1,086
C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda
šarenico očesu.
2,67 0,920
C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,81 0,963
C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 2,90 0,937
UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba
in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz skupnega
prednika.
2,93 0,930
UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 3,19 0,864
UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi
mnoge generacije.
3,33 0,808
UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok
za evolucijo in raznovrstnost organizmov.
3,05 0,873
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
18
UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov
povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji.
3,01 0,864
UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim
potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem
okolju (naravni izbor).
2,94 0,876
UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,57 0,955
UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma
nastajajo skozi mnoge generacije.
3,09 0,839
UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,40 1,005
UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike
življenja.
3,26 0,829
UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 3,27 0,824
UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 3,01 0,940
UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,28 0,836
UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,31 0,827
UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe
(veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja).
3,28 0,864
UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,35 0,858
UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim
prednikom.
2,86 0,840
P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 2,68 1,041
P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 2,86 1,130
4.2 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA ŠOLO,
KI JO OBISKUJEJO
Anketirali smo učence iz treh osnovnih šol, ki se nahajajo v centru Novega mesta.
Preglednica 5 prikazuje statistično pomembnost razlik med odgovori, ki so jih dali učenci
različnih šol. V prilogi B lahko primerjamo povprečne vrednosti ocen, ki so jih učenci dali
posamezni trditvi, in njihov standardni odklon za šolo 1 (OŠ Grm), šolo 2 (OŠ Drska) in šolo
3 (OŠ Šmihel). Med odgovori učencev se je pojavilo 21 statistično pomembnih razlik.
V prvem sklopu, sklop kreacionizem, sta se pojavili dve statistično pomembni razliki. Prva
pri trditvi, da je Zemlja stara manj kot 10.000 let (A1). Pri tej trditvi so učenci osnovne šole 3
dali nižjo povprečno vrednost ocene (M = 1,04) kot učenci osnovnih šol 1 in 2 (M = 1,28 in
M = 1,23). Druga statistično pomembna razlika se je pojavila pri trditvi, da genetske napake
ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke druge
višje sile (A22). Pri tej trditvi so najvišjo povprečno oceno dali učenci šole 1 (M = 2,01),
malo nižjo šola 2 (M = 1,90) in najnižjo šola 3 (M = 1,73).
Največ statistično pomembnih razlik se je pojavilo v drugem sklopu, sklop evolucija. Med 16
trditvami se je pojavilo 8 statistično pomembnih razlik. Razlika se je pojavila pri trditvi, da
smo se ljudje razvili iz opic (B2), kjer je bila večja razlika med šolo 3 (M = 3,31) in šolo 2
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
19
(M = 2,80). Pri trditvi, da je več kot polovica človeških genov enakih kot pri miših (B5), so
višjo povprečno oceno dali učenci šole 1 (M = 2,36) v primerjavi s povprečno oceno učencev
ostalih dveh šol (M = 2,08, M = 2,00). Trditvi, da smo se današnji ljudje razvili iz predhodnih
vrst živali (B7), so najvišjo stopnjo strinjanja pripisali učenci šol 1 in 3 (M = 2,84, M = 2,86),
medtem ko so se učenci šole 2 s to trditvijo podpovprečno strinjali (M = 2,45). Pri trditvi, da
so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle (B18), opazimo nižjo povprečno
oceno strinjanja pri šoli 1 (M = 3,26) v primerjavi s povprečno oceno ostalih dveh šol (M =
3,64, M = 3,52). Statistično pomembne razlike so se pojavile tudi pri trditvi, da teorijo
evolucije podpirajo najdbe fosilov (B46). Razlika se je pojavila med šolo 1 (M = 3,20) in
šolama 2 in 3, med katerimi pa ni razlike v povprečni vrednosti ocene (M = 2,94). Pri trditvi,
da so se živali in druga živa bitja razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor (B49),
je najvišja povprečno vrednost ocene pri učencih šole 1 (M = 3,17) in najnižja pri učencih
šole 2 (M = 2,82). S trditvijo, da so se ljudje in druga živa bitja razvili zaradi naravnih
procesov, kot je naravni izbor (B50), so se najbolj strinjali učenci šole 1 (M = 3,07) in
najmanj učenci šole 2 (M = 2,80). Zadnja statistično pomembna razlika v sklopu evolucija se
je pojavila pri trditvi, da znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve,
drugih pa ne (B54). Pri tej trditvi ni večje razlike v povprečni vrednosti ocene pri šolah 2 in 3
(M = 2,73, M = 2,70), pri šoli 1 pa se je pojavilo odstopanje navzgor (M = 3,09).
V tretjem sklopu, sklop mejne vede, so se pojavile tri statistično pomembne razlike pri
trditvah, da astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi (C55), da akupunktura lahko
olajša bolečine (C56) in da vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale
(C60). Pri prvi trditvi je najvišja povprečna vrednost pri učencih iz šole 1 (M = 3,03),
medtem ko med šolama 2 in 3 ni večje razlike (M = 2,80, M = 2,82). Z drugo trditvijo so se
manj strinjali učenci šole 2 (M = 2,56) bolj pa učenci šol 1 in 3 (M = 2,94, M = 2,92). Pri
tretji trditvi je najvišja povprečna vrednost ocene pri učencih šole 1 (M = 2,37) in najnižja pri
učencih šole 2 (M = 1,98).
V četrtem sklopu, sklop učni načrt, smo našli šest statistično pomembnih razlik. Pri petih
trditvah je pri učencih šole 2 najnižja povprečna vrednost ocene (M = 2,78 – 3,18), najvišja
pa pri učencih šole 1 (M = 2,96 – 3,36). Pri učencih šole 3 je pri trditvi, da je Zemlja stara
približno 4,6 milijarde let (UN37), najvišja povprečna ocena (M = 3,38), pri trditvi, da je
enotnost vsega živega mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim prednikom, pa najnižja
povprečna vrednost ocene (M = 2,77).
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
20
Najbolj razumljiv se je zdel vprašalnik učencem šole 1 (M = 3, 06), istim učencem je bilo
tudi najbolj všeč sodelovati v raziskavi (M = 3,26). Najmanj razumljiv se je zdel vprašalnik
učencem šole 2 (M = 37), istim učencem je bilo tudi najmanj všeč sodelovati v raziskavi (M
= 2,47).
Preglednica 5: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na obiskovano šolo
(statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05)
Preizkus Kruskal-
Wallis
Št Trditev χ2
df p
A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 12,019 2 0,002
A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in
Eve. 1,934 2 0,380
A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na
Zemlji pojavil človek. 1,848 2 0,397
A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde,
rastline, živali in prvi par ljudi. 3,304 2 0,192
A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so
zapisani v Stari zavezi Svetega pisma. 5,970 2 0,051
A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo
razvili iz predhodnih oblik življenja. 5,018 2 0,081
A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji
meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi. 3,631 2 0,163
A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let
ustvaril milijone vrst. 1,443 2 0,486
A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 1,189 2 0,552
A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako,
kot je nastalo. 2,658 2 0,265
A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana,
kar pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali Bog. 2,632 2 0,268
A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne
naključnih dogodkov. 1,978 2 0,372
A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi
mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov. 0,730 2 0,694
A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli
razviti zaradi naključnih dogodkov. 0,460 2 0,795
A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so
posledica odločitve Boga ali neke druge višje sile. 6,352 2 0,042
A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala
živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 0,589 2 0,745
A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala
ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 0,646 2 0,724
A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke
višje sile, medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim
izborom.
5,311 2 0,070
A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje
sile. 2,048 2 0,359
A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega
začetka. 1,866 2 0,393
A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega
začetka. 5,484 2 0,064
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
21
B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 16,887 2 0,000
B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 5,287 2 0,071
B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,531 2 0,171
B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 9,817 2 0,007
B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri
šimpanzih. 2,049 2 0,359
B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 12,469 2 0,002
B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 12,381 2 0,002
B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil
človek. 4,328 2 0,115
B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,237 2 0,327
B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 10,948 2 0,004
B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 3,991 2 0,136
B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali
prilagodile in preživele, medtem ko so druge vrste izumrle. 1,730 2 0,421
B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot
je naravni izbor. 13,666 2 0,001
B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot
je naravni izbor. 7,010 2 0,030
B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 5,213 2 0,074
B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve,
drugih pa ne. 15,419 2 0,000
C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 6,582 2 0,037
C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 12,942 2 0,002
C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno
zapestnico. 3,977 2 0,137
C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik
pregleda šarenico očesu. 0,575 2 0,750
C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,633 2 0,268
C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 10,773 2 0,005
C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi
boleznimi bo nekdo zbolel. 0,141 2 0,932
C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko
stanje drugih ljudi. 0,361 2 0,835
C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na
spol otroka. 3,645 2 0,162
C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 2,930 2 0,231
C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 3,715 2 0,156
UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja
zgradba in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz
skupnega prednika.
3,492 2 0,174
UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 8,179 2 0,017
UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost
vrst skozi mnoge generacije. 5,417 2 0,067
UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki
so vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov. 14,278 2 0,001
UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov
povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji. 11,449 2 0,003
UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in
njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in
razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor).
1,210 2 0,546
UN31 Naravni izbor ni naključen. 1,633 2 0,442
UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti 0,940 2 0,625
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
22
organizma nastajajo skozi mnoge generacije.
UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 3,294 2 0,193
UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale
oblike življenja. 10,096 2 0,006
UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 6,430 2 0,040
UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 1,265 2 0,531
UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini
spreminjale. 0,939 2 0,625
UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 2,677 2 0,262
UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne
katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne
spremembe podnebja).
5,817 2 0,055
UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti,
izumrle. 0,626 2 0,731
UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim
prednikom. 6,068 2 0,048
P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 37,719 2 0,000
P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 36,629 2 0,000
4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA
RAZRED, KI GA OBISKUJEJO
Anketirali smo učence od 7. do 9. razreda. Med učenci različnih starosti se je pojavilo 23
statistično pomembnih razlik. Priloga C prikazuje porazdelitev povprečnih vrednosti ocen, ki
so jih učenci dali pri posameznih trditvah glede na razred, ki ga obiskujejo.
V sklopu A se je pojavilo sedem statistično pomembnih razlik (preglednica 6). Pri vseh
statistično pomembnih razlikah so se najmlajši učenci (7. razred) najbolj strinjali s trditvami,
povezanimi s kreacionizmom (M = 2,17 – 2,70). Najnižje povprečne vrednosti ocen so bile
pri treh trditvah pri učencih 9. razreda (M = 1,80 – 2,07), pri štirih trditvah pa pri učencih 8.
razreda (M = 1,90 – 2,34).
V sklopu B so se pojavile štiri statistično pomembne razlike. S trditvijo, da so nekoč na
Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle (B18), so najvišjo stopnjo strinjanja pokazali
učenci 7. razreda (M = 3,61) in najnižjo učenci 8. razreda (M = 3,27). S trditvami, da dobro
poznam (Darwinovo) teorijo evolucije (B45), da teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov
(B46) in da so se živali in druga živa bitja razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni
izbor (B49), so se najbolj strinjali najstarejši učenci (M = 3,16 – 3,34), najmanj pa najmlajši
učenci (M = 2,21 – 2,82).
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
23
V sklopu C smo prav tako našli štiri statistično pomembne razlike. S trditvijo, da astrologija
ne daje podrobnih in točnih napovedi (C55), so se najbolj strinjali učenci 9. razreda (M =
3,04) in najmanj učenci 7. razreda (M = 2,75), s trditvijo, da položaj nebesnih teles ob
rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel (C61), pa najbolj učenci 9.
razreda (M = 2,84) in najmanj učenci 8. razreda (M = 2,47). Pri trditvah, da akupunktura
lahko olajša bolečine (C56) in da mnoge bolezni lahko diagnosticiramo, če zdravnik pregleda
šarenico očesu (C58), je najvišja povprečna vrednost ocene pri učencih 8. razreda (M = 2,81–
2,97) in najnižja pri učencih 7. razreda (M = 2,50 – 2,67). V sklopu učni načrt smo našli osem
statistično pomembnih razlik. Z vsemi trditvami so se najmanj strinjali najmlajši učenci (M =
2,65 – 3,11) in najbolj najstarejši učenci (M = 3,19 – 3,39).
Preglednica 6: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnih razredov (statistično
pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05)
Preizkus Kruskal-
Wallis
Št Trditev χ2
df p
A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 0,063 2 0,969
A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in
Eve.
10,946 2
0,004
A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na
Zemlji pojavil človek.
2,744 2
0,254
A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde,
rastline, živali in prvi par ljudi
0,973 2
0,615
A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so
zapisani v Stari zavezi Svetega pisma.
1,951 2
0,377
A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo
razvili iz predhodnih oblik življenja.
8,058 2
0,018
A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji
meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi.
3,920 2
0,141
A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let
ustvaril milijone vrst.
5,827 2
0,054
A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 9,387 2 0,009
A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako,
kot je nastalo.
2,931 2
0,231
A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana,
kar pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali Bog.
4,252 2
0,119
A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne
naključnih dogodkov.
8,078 2
0,018
A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi
mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov.
9,418 2
0,009
A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli
razviti zaradi naključnih dogodkov.
5,029 2
0,081
A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so
posledica odločitve Boga ali neke druge višje sile.
4,316 2
0,116
A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala
živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.
3,865 2
0,145
A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala 6,664 2 0,036
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
24
ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.
A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke
višje sile, medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim
izborom.
0,147
2
0,929
A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje
sile.
2,790 2
0,248
A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega
začetka.
1,830 2
0,401
A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega
začetka.
6,062 2
0,048
B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 2,926 2 0,232
B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 0,020 2 0,990
B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 4,616 2 0,099
B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,763 2 0,251
B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri
šimpanzih.
1,705 2
0,426
B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,085 2 0,353
B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 8,365 2 0,015
B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil
človek.
3,997 2
0,136
B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 51,430 2 0,000
B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 23,940 2 0,000
B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 0,470 2 0,791
B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali
prilagodile in preživele, medtem ko so druge vrste izumrle.
5,324 2
0,070
B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot
je naravni izbor.
12,053 2
0,002
B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot
je naravni izbor.
4,784 2
0,091
B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 5,064 2 0,080
B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve,
drugih pa ne.
0,957 2
0,620
C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 6,396 2 0,041
C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 7,053 2 0,029
C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno
zapestnico.
1,554 2
0,460
C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik
pregleda šarenico očesu.
6,112 2
0,047
C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 0,995 2 0,608
C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 1,071 2 0,585
C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi
boleznimi bo nekdo zbolel.
6,969 2
0,031
C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko
stanje drugih ljudi.
0,571 2
0,752
C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na
spol otroka.
0,029 2
0,986
C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 0,338 2 0,844
C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 0,140 2 0,932
UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja
zgradba in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz
skupnega prednika.
2,545
2
0,280
UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 11,360 2 0,003
UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost 18,638 2 0,000
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
25
vrst skozi mnoge generacije.
UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki
so vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov.
23,030 2
0,000
UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov
povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji.
16,855 2
0,000
UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in
njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in
razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor).
23,732
2 0,000
UN31 Naravni izbor ni naključen. 0,656 2 0,720
UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti
organizma nastajajo skozi mnoge generacije.
4,341 2
0,114
UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 0,810 2 0,667
UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale
oblike življenja.
4,492 2
0,106
UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 7,344 2 0,025
UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 1,916 2 0,384
UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini
spreminjale.
8,771 2
0,012
UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 6,545 2 0,038
UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne
katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne
spremembe podnebja).
3,966
2
0,138
UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti,
izumrle.
3,305 2
0,192
UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim
prednikom.
1,786 2
0,409
P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 5,064 2 0,080
P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 0,959 2 0,619
4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA SPOL
Priloga D prikazuje porazdelitev povprečnih vrednosti ocen in njihov standardni odklon glede
na spol. Našli smo 16 statistično pomembnih razlik (preglednica 7). Dve statistično
pomembni razliki smo našli v sklopu kreacionizma. Pri obeh trditvah so se dekleta bolj
strinjala (M = 2,01 – 2,31) kot fantje (M = 1,81 – 2,12). V sklopu evolucije smo našli tri
statistično pomembne razlike. V primerjavi s fanti (M = 2,59 – 3,25) so se dekleta bolj
strinjala z vsemi trditvami (M = 2,78 – 3,41). V sklopu mejne vede smo našli dve statistično
pomembni razliki. Tudi v tem sklopu so se s trditvami bolj strinjala dekleta (M = 2,80 – 2,94)
kot fantje (M = 2,49 – 2,68). V sklopu UN se je pojavilo 9 statistično pomembnih razlik. Prav
pri vseh trditvah je bila višja povprečna vrednost ocen pri dekletih (M = 3,03 – 3,46) kot pri
fantih (M = 2,75 – 3,19).
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
26
Preglednica 7: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnega spola (statistično
pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05)
Preizkus
Mann-Whitney U
Št Trditev U
Z p
A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 16797,500 -1,284 0,199
A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 16178,000 -1,109 0,267
A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na
Zemlji pojavil človek. 15119,500 -2,013 0,044
A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline,
živali in prvi par ljudi. 15270,000 -2,078 0,038
A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so
zapisani v Stari zavezi Svetega pisma. 16432,500 -0,775 0,438
A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili
iz predhodnih oblik življenja. 16566,000 -0,548 0,584
A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri,
da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi. 16453,500 -0,933 0,351
A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let
ustvaril milijone vrst. 15705,500 -1,768 0,077
A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 15768,500 -1,436 0,151
A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot
je nastalo. 16354,500 -0,386 0,700
A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar
pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali Bog. 16323,000 -0,879 0,380
A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne
naključnih dogodkov. 16444,500 -0,276 0,782
A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi
mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov. 16402,500 -0,708 0,479
A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti
zaradi naključnih dogodkov. 15944,500 -1,180 0,238
A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so
posledica odločitve Boga ali neke druge višje sile. 16953,000 -0,140 0,889
A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala
živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 16216,500 -1,348 0,178
A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala
ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 16329,500 -1,146 0,252
A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje
sile, medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom. 16310,000 -0,811 0,417
A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 16524,000 -0,765 0,444
A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega
začetka. 16799,000 -0,583 0,560
A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega
začetka. 17162,000 -0,034 0,973
B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 16289,000 -1,216 0,224
B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 17142,500 -0,367 0,714
B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 15804,500 -1,478 0,139
B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 15833,000 -1,312 0,190
B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri
šimpanzih. 17286,000 -0,004 0,997
B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 15966,000 -0,600 0,549
B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 17245,500 -0,263 0,792
B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 16033,000 -1,294 0,196
B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 16187,500 -1,283 0,199
B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 17239,000 -0,153 0,879
B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 16848,000 -0,357 0,721
B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile
in preživele, medtem ko so druge vrste izumrle. 15358,500 -2,251 0,024
B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je 14784,000 -2,681 0,007
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
27
naravni izbor.
B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je
naravni izbor. 15517,500 -1,633 0,103
B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 15418,500 -2,000 0,045
B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve,
drugih pa ne. 16648,000 -0,836 0,403
C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 16933,500 -0,644 0,520
C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 14104,500 -2,789 0,005
C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 15878,000 -0,896 0,370
C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda
šarenico očesu. 15742,500 -1,674 0,094
C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 17071,000 -0,220 0,826
C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 15636,000 -1,755 0,079
C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi
bo nekdo zbolel. 14281,000 -2,757 0,006
C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje
drugih ljudi. 16132,000 -0,896 0,370
C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol
otroka. 16356,500 -0,494 0,621
C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 16436,500 -0,692 0,489
C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 16737,500 -0,377 0,706
UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja
zgradba in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz
skupnega prednika.
13513,000 -3,691 0,000
UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 14734,500 -2,914 0,004
UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst
skozi mnoge generacije. 14644,500 -3,064 0,002
UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so
vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov. 14066,500 -2,657 0,008
UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov
povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji. 14681,500 -2,768 0,006
UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in
njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in
razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor).
15404,000 -2,033 0,042
UN31 Naravni izbor ni naključen. 16847,500 -0,262 0,793
UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti
organizma nastajajo skozi mnoge generacije. 13913,000 -2,979 0,003
UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 16778,000 -0,608 0,543
UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike
življenja. 15499,500 -1,605 0,108
UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 15225,500 -2,346 0,019
UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 16465,500 -0,932 0,351
UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini
spreminjale. 14848,500 -2,484 0,013
UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 15580,500 -1,718 0,086
UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne
katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe
podnebja).
16551,500 -0,867 0,386
UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 16194,000 -1,187 0,235
UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim
prednikom. 17221,000 -0,168 0,866
P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 17120,000 -0,265 0,791
P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 16047,500 -1,349 0,177
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
28
4.5 PREGLED UČBENIKOV
Po prenovljenem učnem načrtu za biologijo (2011) je evolucija vključena v 9. razred osnovne
šole. Na podlagi tega smo pregledali besedilo treh učbenikov za 9. razred, ki se uporabljajo
pri poučevanju evolucije:
Marina Svečko, Alenka Gorjan (2012). Spoznavam živi svet, učbenik za biologijo v 9.
razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Laura Javoršek (2013). Razišči skrivnosti živega, učbenik za biologijo v 9. razredu
osnovne šole. Podsmreka: Pipinova knjiga.
Marjanca Starčič Erjavec, Vesna Klokočovnik (2013). Dotik Življenja, učbenik za
biologijo v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.
Vse učbenike je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje potrdil kot
učbenike za biologijo v devetem razredu osnovne šole.
Pri pregledu učbenikov smo se osredotočili na besedilo. Sklop evolucije smo razdelili na šest
podpoglavij, ki jih morajo vsebovati učbeniki za dosego ciljev iz učnega načrta:
- razvoj življenja na Zemlji,
- evolucijska teorija in naravni izbor,
- genetska variabilnost in mutacije,
- nastanek in izumiranje vrst,
- dokazi o spreminjanju in sorodnosti vrst,
- evolucija človeka.
4.5.1 RAZVOJ ŽIVLJENJA NA ZEMLJI
Največji delež besedila o nastanku in razvoju življenja smo našli v učbeniku Razišči
skrivnosti živega založbe Pipinova knjiga. V učbeniku je zapisano:
˝Zemlja je danes še vedno edini znani planet, na katerem je prisotno življenje. Na podlagi
različnih dokazov so znanstveniki oblikovali različne domneve (hipoteze) o nastanku in
razvoju življenja. Prvi organizmi naj bi nastali ali pa bili na Zemljo preneseni iz vesolja (npr.
z Marsa preko asteroidov) pred približno 3,8 milijardami let, kar dokazujejo ostanki
mikroskopsko majhnih organizmov (mikrofosili), podobnih današnjim bakterijam. Najstarejši
fosili enoceličnih organizmov so stari 3,5 milijarde let.˝(Javoršek, 2013, str.86)
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
29
Avtorica je v besedilu podrobno opisala nastanek življenja na zemlji in besedilo podkrepila z
grafi in tabelami, ki prikazujejo nastanek osončja, starost Zemlje, nastanek prvih organizmov
ter razvoj življenja skozi geološka obdobja. Dotaknila se je tudi nastanka življenja s
kemijskega vidika:
˝Domnevajo, da so prvotno ozračje sestavljali vodik, vodna para, metan, amonijak, dušik in
žveplovodik, ni pa bilo v njem prostega kisika. Molekule kisika so se pojavile v ozračju pred
približno 3 milijardami let, zato lahko domnevamo, da je bilo prvotno življenje na Zemlji
anaerobno.˝ (Javoršek, 2013, str. 88)
Avtorica pojasni tudi nastanek organskih spojin v vodnem okolju, nastanek nukleinskih kislin
in celične membrane.
V učbeniku Razišči skrivnosti živega so doseženi vsi cilji iz učnega načrta na temo nastanka
in razvoja življenja. V učbeniku založbe DZS Spoznavam živi svet razvoj življenja na Zemlji
ni opisan, ampak je prikazan skozi geološka obdobja v obliki preglednice. Starost Zemlje v
tem učbeniku ni navedena.
V učbeniku založbe Rokus Klett Dotik življenja ni podatka o starosti Zemlje niti podatka o
tem, kdaj so se na Zemlji pojavili prvi organizmi. Prav tako ni zapisane razlage o nastanku
življenja niti informacije o tem, da prvotno zemeljsko ozračje ni vsebovalo kisika.
4.5.2 EVOLUCIJSKA TEORIJA IN NARAVNI IZBOR
Teorija evolucije je predstavljana v vseh treh učbenikih. V preglednici 8 je prikazana
primerjava besedil.
Preglednica 8: Primerjava razlage teorije evolucije v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole
Učbenik Vključeno besedilo
Spoznavam živi svet
(DZS)
˝Konec 19. stoletja sta Alfred Wallace in Charles Darwin na podlagi
opazovanj, zbiranja in zapisovanja podatkov in fosilnih ostankov nekaterih
vrst oblikovala evolucijsko teorijo. Dokopala sta se do enakih ugotovitev,
in sicer da so vse oblike življenja nastale iz skupnega prednika na temelju
dedovanja lastnosti s postopnim spreminjanjem in da je postopno
spreminjanje vrst posledica naravnega izbora. Evolucija z naravnim
izborom je temeljna značilnost živega.˝ (str. 70)
Razišči skrivnost
živega
(Pipinova knjiga)
˝Prvo razlago, podprto s velikim številom različnih dokazov, je objavil
britanski naravoslovec Charles Darwin v svoji knjigi O nastanku vrst z
naravnim izborom. Njegovi glavni ugotovitvi sta bili, da so vse oblike
življenja nastale iz skupnega prednika, pri čemer so se podedovane
lastnosti postopno spreminjale in da je vzrok postopnega spreminjanja
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
30
naravni izbor. Skoraj istočasno je razvil teorijo o naravnem izboru tudi
britanski naravoslovec Alfred Wallace.˝ (str. 77)
˝Evolucija z naravnim izborom je ena temeljnih značilnosti, ki ločuje živo
naravo od nežive.˝ (str.79)
Dotik Življenja
(Rokus Klett)
˝Darwin je trdil, da vse oblike življenja izvirajo iz skupnega prednika.
Razlike, po katerih se danes živeči organizmi razlikujejo od prednikov, so
nastale na temelju dedovanja lastnosti in s postopnim spreminjanjem skozi
čas v spreminjajočih se dejavnikih okolja. Spremembe lastnosti iz
generacije v generacijo so sicer majhne, a se organizmi z njihovim
kopičenjem postopno spreminjajo.˝ (str. 66)
Besedilo v vseh učbenikih je opremljeno s fotografijami Charlesa Darwina in Alfreda
Wallacea in fotografijo Darwinove skice evolucijskega drevesa življenja. V učbeniku založbe
Rokus Klett Dotik življenja avtorici predstavita tudi potovanje ladje Beagle. V preglednici 9
je prikazana primerjava besedil o naravnem izboru v treh pregledanih učbenikih.
Preglednica 9: Primerjava razlage naravnega izbora v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole
Učbenik Vključeno besedilo
Spoznavam živi svet
(DZS)
˝Naravni izbor je torej proces, v katerem osebki neke populacije z
določenimi dednimi lastnostmi v danem okolju preživijo in se
razmnožujejo uspešnejše od drugih (imajo več potomcev kot osebki iste
vrste v neki populaciji).˝(str 71)
Dodatna slikovna razlaga je prikazana na primeru naravnega izbora
zaradi plenilcev.
Razišči skrivnost
živega
(Pipinova knjiga)
˝Proces, pri katerem okolje izbira organizme z lastnostmi (fenotipe), ki
zagotavljajo preživetje, večje število potomcev imenujemo naravni
izbor oziroma naravna selekcija.˝ (str. 79)
Dotik Življenja
(Rokus Klett)
Avtorici naravni izbor obrazložijo na primeru brezovega pedica.
˝Osebki z različnimi lastnostmi imajo različno verjetnost (eni večjo,
drugi manjšo), da bodo preživeli, glede na trenutne razmere v
okolju.˝(str. 69)
4.5.3 GENETSKA VARIABILNOST IN MUTACIJE
Mutacije in genetska variabilnost so pomemben člen pri razumevanju evolucije. V učnem
načrtu najdemo na to temo pet operativnih ciljev. V učbenikih se pojavi razlaga mutacij na
različne načine. V preglednici 10 je prikazana primerjava besedila učbenikov.
Preglednica 10: Primerjava razlage mutacij v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole
Učbenik Vključeno besedilo
Spoznavam živi svet ˝Danes razumemo, da so razlike med organizmi iste vrste posledica
mutacij in premešanja genov.˝
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
31
(DZS) ˝Zaradi mutacije na alelu za barvo telesa je postal hrošč rjave barve, čeprav
so njegovi starši in vsi sorodniki zeleni. Zaradi naravnega izbora se
pogostost posameznih alelov v populaciji spreminja.˝(str. 72)
Razišči skrivnost
živega
(Pipinova knjiga)
˝Poleg živih in neživih dejavnikov okolja je vzrok za evolucijo in
raznovrstnost organizmov tudi spremenljivost genskega zapisa. Na
spremenljivost vplivajo tudi mutacije, priseljevanje in odseljevanje
osebkov. Mutacije so naključne in lahko nastanejo na ravni genov ali na
ravni genoma. Nastanejo lahko spontano, ali pa jih povzročijo mutageni
dejavniki (npr. radioaktivno sevanje).˝ (str. 79)
Dotik Življenja
(Rokus Klett)
˝Osebki v populaciji se razlikujejo po številnih dednih lastnostih.
Govorimo o dedni ali genski raznolikosti, ki je posledica dveh ključnih
procesov: mutacij in prekrižanja genskega materiala med mejotsko
delitvijo.˝(str. 70)
4.5.4 NASTANEK IN IZUMIRANJE VRST
Na nastanek novih vrst običajno vplivajo geografske prepreke. V vseh učbenikih je
predstavljen primer nastanka nove vrste. Primerjavo besedila v učbenikih prikazuje
preglednica 11.
Preglednica 11: Primerjava razlage nastanka vrst v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole
Učbenik Vključeno besedilo
Spoznavam živi svet
(DZS)
˝Prav prostorske ločitve populacij zaradi različnih pregrad, nastalih na
primerih kot posledica tektonskih premikov in drugih naravnih pojavov,
pogosto vodijo v razvoj novih vrst.˝(str. 82)
Avtorici besedilo podkrepita s skico tektonskih premikov. Dodatno
obrazložita nastanek vrst na podlagi vrečarjev v Avstraliji.
Razišči skrivnost
živega
(Pipinova knjiga)
˝Dejavniki, ki omogočajo nastajanje novih vrst, so povezani z ovirami, ki
onemogočajo stik in izmenjavo genov med različnimi populacijami
organizmov, ki so prvotno pripadali eni vrsti.˝ (str. 83)
Avtorica dodatno obrazloži nastanek novih vrst na primeru Galapaških
(Darwinovih) ščinkavcev, avstralskih vrečarjev in bakterij, odpornih na
antibiotik.
Dotik Življenja
(Rokus Klett)
˝Ločitev ene populacije v dve ali več ločenih populacij lahko privede do
nastanka novih vrst. Vzrok za ločitev populacije je pogosto geografski.˝
str. 87)
Nastajanje vrst je prikazano na primeru Galapaških ščinkavcev in
avstralskih vrečarjev.
Vsi učbeniki vsebujejo podatek, da so množična izumrtja usmerjale globalne spremembe in
katastrofe (vulkanski izbruhi, trki meteorjev, segrevanje, ohladitve itd.), in navajajo primere
večjih izumrtji (dinozavri, trilobiti, amoniti itd.).
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
32
4.5.5 DOKAZI O SPREMINJANJU IN SORODNOSTI VRST
V učnem načrtu najdemo na temo fosilov tri operativne cilje. Skupno vsem učbenikom je
zapisana definicija fosilov, predstavitev živega fosila na primeru dvokrpega kinka in primeri
fosilov. Razlika se pojavi pri učbeniku Dotik življenja, kjer avtorici dodatno pojasnita
nastanek fosila in fosile najdene v Sloveniji. V učbeniku Spoznavam živi svet niso
predstavljene metode datiranja.
Najbolj primerno besedilo se pojavi v učbeniku Spoznavam živi svet. Besedilo se glasi:
˝Kljub izjemni raznolikosti organizmov nas med preučevanjem življenjskih procesov ali
primerjanjem notranje zgradbe celice ali organizma presenetijo podrobnosti. To osupljivo
enotnost je mogoče pojasniti samo s skupnim evolucijskim izvorom.˝ (str. 76)
V vseh učbenikih je zapisano, da razvoj organizmov lahko preučujemo na različne načine: s
primerjanjem anatomske zgradbe, preučevanjem razvoja zarodkov, fosilnimi dokazi in
preučevanjem geografske razširjenosti vrst. V učbenikih je besedilo dodatno obrazloženo s
slikovnim gradivom.
4.5.6 EVOLUCIJA ČLOVEKA
Evolucija človeka v učbeniku Razišči skrivnost živega ni predstavljena v poglavju Evolucija,
ampak v poglavju Razvrščanje organizmov in evolucijsko drevo primatov. Na fotografijah je
prikazan evolucijski razvoj primatov. V vseh učbenikih je besedilo zapisano tako, da dosega
cilj iz učnega načrta (učenci znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z
drugimi primati).
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
33
5 RAZPRAVA
Dolžnost učitelja biologije je učencem razložiti koncept evolucije. Evolucija je del biologije
in brez nje ne moremo pojasniti sorodnosti vrst in raznolikosti organizmov. Z evolucijo ne
pojasnimo samo, kako se je razvil človek in anatomske spremembe, ampak tudi raznolikost
ljudi, uspešnost vrste, povezavo z okoljem in socialni razvoj. Obenem evolucijo
medpredmetno povezujemo z geologijo, zgodovino, sociologijo, genetiko in drugimi vedami
in učencem dajemo osnovo za znanstveno raziskovanje. Ena izmed raziskav je pokazala, da
kar 21,1 % učiteljev ne verjame v koncept evolucije, vendar jo kljub temu poučujejo (Welsh,
2011). Učitelji se zato, da se izognejo sporom s starši, učenci in administracijo, tudi izognejo
poučevanju na tak način, ki bi učencem jasno povedal, da je evolucija dokazano dejstvo v
primerjavi s kreacionizmom, ki ne temelji na znanstvenih dokazih.
Ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja bi moral učenec razumeti koncept evolucije in
na temelju novo pridobljenega znanja sprejemati evolucijo kot dokazano dejstvo. Raziskavi
PISA in TIMSS sta pokazali, da slovenski osnovnošolci in srednješolci dosegajo visoko
stopnjo naravoslovne pismenosti. V raziskavi TIMSS leta 2011 so se slovenski osmošolci
med 42 državami uvrstili na 6. mesto glede na naravoslovne dosežke in s tem pokazali
nadpovprečno znanje (Pavešić in sod., 2012). Različne raziskave po svetu (npr. Newport,
2009; Miller in sod., 2006) pa so pokazale, da še vedno velik delež prebivalstva nima
zadovoljivega znanja o evoluciji, niti evolucije ne sprejema. V to skupino držav sodijo na
primer ZDA, Turčija, Ciper in Hrvaška.
Evolucija predstavlja pomemben člen poznavanja temeljev biologije.V Sloveniji se učenci s
to temo srečajo v 9. razredu osnovne šole. Glede na to, da je evolucija vključena v učni načrt,
ki velja od leta 2011 (Vilhar in sod.), smo pričakovali, da imajo učenci ob zaključku
osnovnošolskega izobraževanja zadovoljivo znanje o evoluciji.
Naša raziskava je pokazala, da učenci razumejo, da je evolucija ena temeljnih lastnosti
življenja. Vedo tudi, da so se vrste razvile skozi mnoge generacije in da so na celoten razvoj
vplivale mnoge naravne katastrofe. Prav tako so učenci pokazali zadovoljivo znanje o fosilih
kot dokazih, ki potrjujejo teorijo evolucije. Več raziskav trdi, da starost učencev ne vpliva na
znanje biologije. Raziskava je bolj specifično pokazala, da imajo več znanja starejši učenci v
primerjavi z mlajšimi. Izkazalo se je, da mlajšim učencem ni popolnoma razumljiv koncept
naravnega izbora. Prav tako so imeli težave s starostjo Zemlje in Darwinovo teorijo evolucije.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
34
Rezultati so lahko precej odvisni od načina poučevanja učitelja. Ball (2008) trdi, da se
današnja izobraževalna politika usmerja v bolj aktivno vlogo učencev v celotnem vzgojno
izobraževalnem sistemu. Tudi poučevanje naj bi potekalo bolj aktivno, saj se tako lahko zviša
raven znanja učencev. Rezultati nekaterih raziskav (Mavrikaki in sod. 2012, Usak in sod.
2009), kažejo, da med spoloma ni razlik v odnosu do biologije in v znanju biologije, naši
rezultati pa so nasprotni. Med 33 trditvami, ki odražajo znanje evolucije, so imela dekleta pri
32 trditvah boljši rezultat kot fantje. Raziskava je pokazala, da dekleta na dolenjskih
osnovnih šolah bolje razumejo koncept evolucije kot fantje.
Raziskava je pričakovano dala pozitiven rezultat glede sprejemanja evolucije med našimi
učenci. V Sloveniji se morajo učitelji držati učnega načrta, ki predpisuje tudi učne cilje s
področja evolucije. Način, kako bodo izvedli učno uro, pa je odvisen od vsakega
posameznega učitelja. V drugih državah (npr. ZDA) imajo učitelji možnost izbire glede
poučevanja o evoluciji (Hrastar, 2004). Ideje kreacionizma z leti pri učencih izgubijo veljavo.
Z leti pridobivajo nove informacije o nastanku življenja in dokazih za evolucijo, ki to
potrjujejo (Anderson, 2007).
V primerjavi z znanjem evolucije, kjer smo našli večje razlike, pa sprejemanje evolucije in
kreacionizma ni pokazalo večjih razlik med spoloma. Tako dekleta kot fantje bolj sprejemajo
evolucijske koncepte v primerjavi z kreacionističnimi idejami. Tako dekleta kot fantje,
nikakor niso sprejeli trditev, da genetske napake ne obstajajo in da je Bog tisti, ki je vodilna
sila evolucije.
Anderson (2012) pravi, da je pomembno poznati predsodke učencev o evoluciji in njihovo
mnenje o naravi znanosti. Poznavanje njihovih vrednot in prepričanj je pomembno za
poučevanje. Isti avtor tudi meni, da je velika verjetnost, da bo učenec, ki je veren, skeptičen
do evolucijskih konceptov (Anderson, 2007). Učenci lahko znanje o evoluciji usvojijo tekom
formalnega izobraževanja. Ali bodo evolucijo sprejeli, pa je odvisno od vsakega
posameznika. V zgodovini Slovencev je vera imela večjo vlogo kot jo ima danes. Statistični
podatki Republike Slovenije iz leta 2003 kažejo, da se pri nas število vernikov zmanjšuje. V
primerjavi z drugimi evropskimi državami je Slovenija na spodnjem koncu lestvice
religioznosti (skupaj z Madžarsko in Češko), na vrhu pa sta Hrvaška in Poljska (Šircelj,
2003).
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
35
5.1 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO
Želeli smo ugotoviti, ali se znanje, razumevanje in sprejemanje evolucije razlikujejo glede na
šolo, ki jo učenci obiskujejo.
Vse tri šole (OŠ Grm, OŠ Drska in OŠ Šmihel), na katerih smo izvajali anketiranje, se
nahajajo v centru Novega mesta. Raziskava je pokazala, da se je zdel vprašalnik najbolj
razumljiv učencem šole 1 in najmanj učencev šole 2.
V prvem sklopu raziskave, kjer smo ugotavljali odnos do kreacionizma, sta se pojavili le dve
statistično pomembni razliki med odgovori učencev različnih šol. V drugem sklopu
(evolucija) in tretjem sklopu (učni načrt) smo našli skupaj 14 statistično pomembnih razlik.
Ugotovili smo, da se odgovori učencev šole 1 bolj nagibajo k pravilnim v primerjavi s šolo 2.
Šola 3 je bila glede pravilnosti odgovorov med šolama 1 in 2. V četrtem sklopu trditev
(mejne vede) so bile 3 statistično pomembne razlike. Tudi tu se odgovori učencev šole 1 bolj
nagibajo k pravilnim v primerjavi z učenci šole 2, medtem ko je šola 3 zopet zasedala prostor
med šolama 1 in 2.
Ker sta se v sklopu kreacionizma pojavili le dve statistično pomembni razliki med odgovori
učencev treh šol, sklepamo, da med njimi ni razlik v sprejemanju kreacionizma oziroma
evolucije. Odgovori so se razlikovali pri trditvi o starosti Zemlje, kjer je imela šola 3 najboljši
rezultat, v primerjavo s šolama 1 in 2, in pri trditvi da so genetske napake posledica odločitve
Boga, kjer so njaboljpravilneje odgovarjali učenci šole 3.
Na mnenje o kreacioizmu v naši raziskavi kraj šolanja ni imel vpliva. Na učence lahko
vplivajo starši, vrstniki, učitelji in drugi. Raziskava Berkmana (2007) v ZDA je pokazala, da
25 % učiteljev pri pouku porabi vsaj eno uro časa, da idejo o kreacionizmu predstavi v
pozitivni luči (Berkman, 2008). V drugi raziskavi (Clement, 2008), kjer so v 14 državah
ugotavljali mnenje učiteljev o znanosti in veri, so našli statistično pomembne razlike med
državami. Na trditev »teorija evolucije je v nasprotju z mojim prepričanjem« se je na dnu
lestvice z odgovorom »ne« znašla večina evropskih držav, kar potrjuje, da kreacionizem v
Evropi nima tolikšnega vpliva v šolstvu kot v ZDA (Clement, 2008).
Po drugi strani pa se je glede znanja evolucije pokazalo, da so med tremi šolami razlike, saj
so to učno temo učenci šole 1 obvladali pomembno bolje kot učenci ostalih dveh šol.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
36
Raziskava TIMSS iz leta 2011 je primerjala dosežke med državami in tudi glede na kraj
bivanja znotraj Slovenije. Primerjali so dosežke učencev med slovenskimi regijami. Te se
med seboj razlikujejo v deležu prebivalstva in tudi v stopnji urbanizacije. Ugotovili so, da
imajo med osmošolci najvišji naravoslovni dosežek učenci notranjsko-kraške regije. Dosežki
dolenjske regije (Jugovzhodna Slovenija) se uvrščajo na 4. mesto z nadpovprečnim dosežkom
551 točk (povprečje TIMSS je 500 točk). Raziskava je pokazala majhne razlike glede na kraj
šolanja in da razporeditev dosežkov ni povezana s pripadnostjo regiji. Čeprav razlike med
regijami niso velike, pa se pojavljajo večje razlike med dosežki posameznih šol. Dosežki
slovenskih šol so bili v raziskavi TIMSS razporejeni med 436 in 607 točk. Zanimiv je bil
rezultat četrtošolcev, ki je pokazal, da sta prvi dve šoli z najvišjim dosežkom točk presegli
povprečne dosežke vseh držav, ki so sodelovale v raziskavi (Pavešić in sod., 2012).
5.2 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA RAZRED, KI GA
OBISKUJEJO
V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v razumevanju in sprejemanju
evolucije glede na starost osnovnošolcev. Starost učencev v našem vzorcu se giblje med 13 in
15 leti, kar predstavlja učence od 7. do 9. razreda. Ugotovili smo, da razlika obstaja, saj smo
našli kar 23 statistično pomembnih razlik.
Pri kreacionističnih trditvah smo našli 7 statistično pomembnih razlik. Najbolj se z njimi
strinjajo učenci 7. razreda, manj pa učenci 8. in 9. razreda. Glede na rezultate v sklopu
kreacionizma lahko sklepamo, da mlajši učenci po eni strani še nimajo zadovoljivega znanja
o evoluciji, po drugi strani pa so morda tudi bolj podvrženi mnenju starejših, zato bolj
sprejemajo kreacionistične ideje. Razlike glede na razred se pojavijo tudi v sklopih evolucija
in učni načrt; tu smo našli skupaj 12 statistično pomembnih razlik. Pokazalo se je, da imajo
najstarejši učenci največ znanja o evoluciji in da najbolj razumejo in sprejemajo koncept
evolucije, saj se njihovi odgovori najbolj nagibajo k pravilnim. To ni presenetljivo, saj je
evolucija v učnem načrtu osnovne šole evolucija vključena v 9. razred (Vilhar in sod. 2011).
Na vprašanje, ali starost vpliva na znanje, je bilo izvedenih že več raziskav. Ena izmed teh
(Mavrikaki in sod., 2012) je pokazala, da imajo učenci nevtralne poglede na biologijo in da
starost vpliva le na zaznavanje težavnosti biologije. Raziskava trdi, da imajo mlajši učenci
manj težav pri razumevanju biologije kot starejši učenci. Cimer (2012) je ugotovil, da je
lahko eden izmed vzrokov za razlike pri razumevanju biologije tudi ta, da učitelji premalo
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
37
povezujejo biološke primere z primeri iz vsakdanjega življenja. Ko snov biologije v višjih
razredih postane težje razumljiva in bolj abstraktna, učenci pogosto izgubijo interes. Pouk
biologije, kot ugotavlja Cimer (2012), je precej teoretično naravnan. V zadnjem času se
pojavlja veliko raziskav na temo medpredmetnega poučevanja. Biologijo lahko
medpredmetno povezujemo z drugimi vedami in tako dosežemo bolj kakovosten pouk in tudi
dvignemo raven znanja.
Leta 1999 so v ZDA izvajali raziskavo (DYG, 2000) o mnenju o evouciji in kreacionizmu.
Raziskava je pokazala, da je starost ključni faktor. Ugotovili so, da mlajši dajejo večjo
veljavo evoluciji. Menili so, da se mora evolucija poučevati v razredu, da pa se o
kreacionizmu lahko razpravlja, vendar se mora obravnavati kot vera. Na vprašanje, ali bi
morali evolucijo črtati iz učnega programa, je kar 71 % mlajših anketirancev odgovorilo
nikalno.
Znanje osnovnošolcev na Dolenjskem, ki smo jih zajeli v naši raziskavi, se glede na razred, ki
ga obiskujejo, torej tudi glede na starost, razlikuje. Raziskava TIMSS kaže v Sloveniji
naraščanje povprečnega naravoslovnega dosežka v osmem razredu, a še vedno v manjšem
obsegu kot v četrtem razredu. Dosežek se je zvišal od leta 1995 do leta 2011 za 5 %.
Raziskava TIMSS je spremljala tudi napredek učencev od četrtega do osmega razreda iste
populacije. Pokazalo se je, da so učenci, ki so bili leta 2007 v četrtem razredu, in so dosegli
18 točk nad povprečjem, v nadaljevanju v osmem razredu svoj dosežek še izboljšali (43 točk
nad povprečjem TIMSS). To je za Slovenijo spodbuden podatek raziskave (Pavešič in sod.,
2012).
V raziskavi PISA so ugotovili, da je približno 1,3 % 15-letnikov doseglo najvišjo raven
znanja (6. raven). To pomeni, da zanesljivo pojasnijo in uporabijo naravoslovno znanje v
življenjskih situacijah, povezujejo vire informacij, uporabijo podatke in rešujejo probleme
(Štraus in sod., 2013).
5.3 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA SPOL
Anketne vprašalnike smo ločili glede na spol in ugotavljali, ali se pojavljajo razlike med
dekleti in fanti v znanju in sprejemanju evolucije.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
38
Raziskava leta 2012 (Mavrikaki) je pokazala, da spol ne vpliva na dosežke in ocene učencev
pri biologiji. V drugi raziskavi (Miller in sod., 2006) so ugotovili, da dekleta bolj sprejemajo
koncept kreacionizma in da jim biologija kot predmet v osnovni šoli bolj leži kot fantom.
Naša raziskava je pokazala, da se znanje evolucije razlikuje glede na spol, saj se je pojavilo
16 statistično pomembnih razlik med odovori deklet in fantov. V sklopu kreacionizma smo
našli dve statistično pomembni razliki, prav tako v sklopu mejne vede, v sklopu evolucija pa
tri. Pri vseh treh sklopih so bolj pravilno odgovarjala dekleta. Največ razlik je bilo v sklopu
učni načrt, ki odraža znanje evolucije. Pojavilo se je 9 statistično pomembnih razlik, pri
čemer so najbolj pravilno odgovarjala dekleta.
Pri starosti 15 let so učenke in učenci na prehodu iz obveznega dela izobraževanja v višje
izobraževalne stopnje. Raziskava PISA iz leta 2011 je pokazala, da obstaja statistično
pomembna razlika v znanju med dekleti in fanti. Razlika je sicer relativno majhna glede na
razpon dosežkov. Dosežki deklet in fantov pri naravoslovju vplivajo tudi na izbiro njihove
poklicne poti (Štraus in sod., 2013). Prav tako beleži razlike v dosežkih med fanti in dekleti
raziskava TIMSS. Pri slovenskih somošolcih, so imeli leta 1995 in 2003 dečki višje dosežke
od deklic. V letih 2007 in 2011 pa v naravoslovnih dosežkih ni bilo več statistično
pomembnih razlik (Pavešič in sod., 2012).
Na temelju naših rezultatov ugotavljamo, da med spoloma obstajajo razlike v znanju
evolucijskih konceptov in da imajo dekleta več znanja. Naši rezultati se delno skladajo z
ugotovitvami Millerja in sod. (2006), kjer se je izkazalo, da imajo dekleta več znanja o
evoluciji, vendar pa večjih razlik v sprejemanju kreacionizma niso našli.
Usaka in sod. (2009) ugotavljajo, da imajo dekleta do biologije podoben odnos kot fantje.
Edina pomembna razlika se je pokazala v stališču do pomena biologije. V primerajvi z
dekletami so bili fantje mnenja, da je biologija bolj pomembna, vendar je bila ta razlika zelo
majhna. Raziskava ne potrjuje trditev, ki so jih postavili Miller in sod. (2006), da dekletom
biologija bolj leži kot fantom. Raziskava Usaka in sod. (2009) je pokazala, da dekleta kažejo
večje zanimanje za določene biološke teme, kot so botanika in biologija človeka, vendar se
skozi leta poučuje več tem in za nekatere teme se bolj zanimajo dekleta, za druge pa fantje.
Prav tako je njihova raziskava pokazala, da spol ne vpliva na splošen odnos do biologije in da
imajo učenci pozitiven odnos do biologije.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
39
5.4 RAZPRAVA O PREGLEDU UČBENIKOV
Glede na cilje iz učnega načrta, smo ugotovili, da vsi učbeniki dosegajo operativne cilje, ki se
navezujejo na temo evolucije. To smo tudi pričakovali, glede na to, da je vse tri analizirane
učbenike potrdil Strokovni svet.
Pri pregledu učbenikov smo ugotovili, da je razvoj življenja na Zemlji dobro predstavljen v
vseh učbenikih. Največji delež besedila smo zasledili v učbeniku Razišči skrivnost Živega.
Ugotovili smo, da v učbeniku Dotik življenja, manjka pomemben podatek o starosti Zemlje
in podatek o pojavu prvih organizmov. Teorija evolucije in naravni izbor sta pomemben del
poučevanja evolucije. Predstavljena sta v vseh treh učbenikih, najbolj obširno pa v učbeniku
Dotik življenja.
Mutacije in genetska variabilnost zajemajo v učnem načrtu pet operativnih ciljev. Glede na
to, da so mutacije vodilo evolucije, smo pričakovali, da bo v učbenikih na to temo največ
besedila. V učbenikih smo zasledili razlago mutacij na različne načine. V učbenikih
Spoznavam živi svet in Dotik življenja so mutacije razložene na primeru rjavo in zeleno
obarvanih hroščev ali hroščev z daljšimi in krajšimi antenami, v učbeniku Razišči skrivnost
živega, pa so mutacije predstavljene na primeru populacije polžev.
Nastanek in izumiranje vrst je po našem mnenju najjasneje predstavljeno v učbeniku Dotik
življenja. Besedilo o dokazih o spreminjanju in sorodnosti vrst pa se nam zdi najprimernejše
v učbeniku Spoznavam živi svet. Tudi evolucija človeka predstavljena v vseh učbenikih,
najblj obširno pa v učbeniku Razišči skrivnost živega.
5.5 UPORABNOST NAŠIH UGOTOVITEV ZA ŠOLSTVO
Raziskava je pokazala, da se znanje o evoluciji med šolami razlikuje. Menimo da se razlika
najverjetneje pojavi zaradi različnega načina poučevanja učiteljev. Učitelji lahko na podlagi
naših rezultatov spremenijo način poučevanja in skušajo izboljšati raven znanja.
Glede na to, da imajo mlajši učenci manj znanja o evolucije kot starejši, lahko učitelj že v 6.
razredu bolj poudari razmnoževanje in nastajanje vrst ter pouk usmeri tudi v evolucijo. Pri
mlajših učencih bi to privedlo do bolj kritičnega razmišljanja in večjega sprejemanja
evolucije. Glede na to, da je raziskava pokazala, da imajo dekleta več znanja o evoluciji,
lahko učitelj skuša pouk prilagoditi tako, da bo ta prinesel boljše rezultate v znaju tudi pri
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
40
fantih. Lahko na primer poskrbi za bolj aktivne metode dela, usmerjene v učenca in z več
primeri iz vsakdanjega življenja.
Učenci v večji meri sprejemajo evolucijo kot kreacionizem. Pomembno je, da se učitelj
zaveda svoje vloge. Učitelj mora učencem razložiti koncept evolucije tako, da bo učenem dal
vedeti, da je evolucija dokazano dejstvo.
Po pregledu učbenikov smo ugotovili, da so vsi učbeniki primerni za poučevanje evolucije.
Ugotovili smo tudi, da si lahko učitelj pri poučevanju pomaga z vsemi tremi učbeniki in tako
uporabi več primerov, ki dokazujejo proces evolucije. Pri pouku bo na ta način posredoval
učencem več informacij na bolj jasen in razumljiv način.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
41
6 SKLEPI
Na začetku raziskave smo si zastavili 8 raziskovalnih hipotez. Na temelju rezultatov smo pet
hipotez sprejeli, eno delno sprejeli, dve pa zavrnili.
Prvo hipotezo, ki pravi, da imajo učenci na Dolenjskem ob zaključku osnovnošolskega
izobraževanja zadovoljivo znanje o evolucijskem razvoju, smo sprejeli. Ugotovili smo, da se
učenci s trditvami, ki odražajo znanje evolucijskih konceptov, nadpovprečno strinjajo.
Drugo hipotezo, ki pravi, da imajo učenci višjih razredov v našem vzorcu boljše znanje o
evolucijskem razvoju kot učenci nižjih razredov, smo sprejeli, saj so bili odgovori starejših
učencev v primerjavi z mlajšimi bolj pravilni.
Tretjo hipotezo, ki pravi, da med učenci treh šol ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju,
smo zavrnili, saj je pojavilo 21 statistično pomembnih razlik. Rezultati anketiranja na
različnih šolah kažejo, da imajo največ znanja o evoluciji učenci šole 1, najmanj pa učenci
šole 2.
Četrto hipotezo, ki pravi, da med dekleti in fanti ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju,
smo zavrnili, saj se je pojavilo 16 statistično pomembnih razlik. Ugotovili smo, da imajo
dekleta več znanja o evolucijskem razvoju kot fantje.
Peto hipotezo, ki pravi, da učenci na Dolenjskem ob zaključku osnovnošolskega
izobraževanja večinoma sprejemajo teorijo evolucije, smo sprejeli, saj so se učenci s
trditvami o evoluciji nadpovprečno strinjali in s trditvami o kreacionizmu podpovprečno
strinjali.
Šesto hipotezo, ki pravi, da učenci višjih razredov v našem vzorcu v večji meri sprejemajo
teorijo evolucije kot učenci nižjih razredov, smo sprejeli, saj smo ugotovili, da učenci nižjih
razredov v večji meri sprejemajo kreacionistične trditve v primerjavi s starejšimi učenci.
Sedmo hipotezo, ki pravi, da med učenci treh šol ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo
teorijo evolucije, smo delno sprejeli, saj smo našli 2 statistično pomembni razliki v sklopu
kreacionizma in 8 statistično pomembnih razlik v sklopu evolucije.
Osmo hipotezo, ki pravi, da med dekleti in fanti ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo
teorijo evolucije, smo sprejeli.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
42
7 POVZETEK
Teorijo evolucije je postavil Darwin z delom O nastanku vrst z naravnim izborom ali
ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek (1859), v katerem pravi, da so se vse vrste v
daljšem časovnem razdobju razvile iz predhodnih vrst. V veljavnih učnih načrtih za osnovno
šolo v Sloveniji je evolucija vključena v 9. razred. Raziskave kažejo, da v nekaterih državah v
svetu, ki veljajo za sekularne in poleg tega na mednarodnih raziskavah izkazujejo visoko
naravoslovno pismenost, nepričakovano velik delež prebivalcev dvomi v veljavnost teorije
evolucije. Ena takih držav je tudi Slovenija. Zato smo v naši raziskavi preverili, kakšno
znanje o evoluciji imajo naši osnovnošolci in kakšen je njihov odnos do teorije evolucije.
Zanimalo nas je tudi, ali obstaja povezava med razumevanjem evolucijskega razvoja in
odnosom do teorije evolucije. Poleg tega smo preverili, ali na to vplivajo šola, spol in starost
učencev. Podatke smo zbrali z vprašalnikom, ki je vseboval anketna vprašanja in vprašanja za
preverjanje znanja.
V raziskavo smo zajeli 3 osnovne šole na Dolenjskem. Osnovno šolo Grm, Drska in Šmihel.
Šole se nahajajo v centru Novega mesta in so med seboj oddaljene približno 3 km. Glede na
to, da se šole nahajajo blizu druga drugi, nismo pričakovali večjih odstopanj, a so nas
rezultati presenetili. Skupno smo anketirali 376 učencev. V raziskavo je bilo vključenih 19
razredov. Raziskavo smo izvedli z anonimnim anketnim vprašalnikom. Z vprašalnikom smo
preverili demografske podatke (spol, starost, šola), v nadaljevanju pa postavili vprašanja, ki
so se navezovala na znanje o evoluciji in odnos do le-te. Vprašalnik je zajemal 67 vprašanj.
Učenci so odgovarjali s 4-stopenjsko Likertovo lestvico, kjer je 1 pomenila ˝nikakor se ne
strinjam˝, 4 pa ˝popoloma se strinjam˝. V prvem sklopu vprašanj smo želeli preveriti, v
kolikšni meri se učenci strinjajo s kreacionističnimi trditvami, ki so zapisane Svetem pismu.
V drugem sklopu vprašanj smo preverjali odnos do evolucije, v tretjem delu pa strinjanje s
trditvami s področja mejnih ved, kot so na primer astrologija, telekinetika, telepatija,
akupunktura in iridiologija. V četrtem delu vprašalnika pa smo s trditvami iz učnega načrta
preverjali znanje in razumevanje evolucije. Podatke smo nato obdelali s statističnim
programom SPSS in za ugotavljanje statistično pomembnih razlik uporabili neparametrična
testa Kruskal-Wallis in Mann-Whitney.
Rezultati so pokazali, da imajo učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja
zadovoljivo znanje o evoluciji. Ker so šole v našem vzorcu blizu druga drugi, smo
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
43
pričakovali, da med učenci ne bo večje razlike v znanju evolucije. Rezultati so nas
presenetili, saj se je pokazalo, da razlike so in da imajo učenci šole 1 več znanja v primerjavi
s šolo 2. Presenetilo nas je tudi, da obstajajo razlike med spoloma v znanju evolucije.
Ugotovili smo, da imajo dekleta več znanja o evoluciji kot fantje. Prav tako se je pokazalo, da
imajo starejši učenci več znanja o evoluciji, kar smo pričakovali, saj je evolucija vključena
šele v 9. razred osnovne šole in mlajši učenci te teme še ne obravnavajo. Razlog za slabše
znanje o evoluciji pri mlajših učencih je lahko tudi v napačnih predstavah, ki jih učenci
dobijo v vsakdanjem življenju. Učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja v večji
meri sprejemajo koncept evolucije kot pa v 7. in 8. razredu. Razlik med spoloma ali med
učenci različne starosti v sprejemanju evolucije ni. Delno na sprejemanje evolucije vpliva
šola, ki jo učenci obiskujejo.
Raziskavo, ki smo jo izvedli, lahko povežemo z rezultati raziskav PISA in TIMMS, kjer se je
izkazalo, da osnovnošolci dosegajo dobre dosežke v naravoslovni pismenosti. Na splošno
lahko trdimo, da učenci 9. razreda na Dolenjskem dobro poznajo evolucijske koncepte, jih
razumejo in v primerjavi s kreacionističnimi idejami tudi bolj sprejemajo, učenci 7. in 8.
razreda pa imajo v primerjavi z učenci 9. razreda manj znanja, a je to znanje še vedno
zadovoljivo.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
44
8 LITERATURA
Anderson R.D. (2007). Teaching the theory of evolution in social, intellectual, and
pedagogical context. Science Education, 91: 664-677
Berkman M. B., Pacheco J.S., Plutzer E. (2008) Evolution and Creationism in America's
Classrooms: A National Portrait. Plos Biology 6(5): 124
Cimer A. (2012). What makes a biology learning difficult and effective: Students' views.
Educational Reserch and Reviews, 7 (3): 61-71
Clement P., Quessada M. P., Laurent C., Carvalho G. (2008). Science and Religion:
Evolutionism and Creationism in Education. A survey of teachers conceptions in 14
countries. XIII IOSTE Symposium, Izmir (Turkey)
Darwin C. Gradišnik B., Kuntner M. (2009). O nastanku vrst z delovanjem naravnega
odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje. Ljubljana, Založba ZRC,
ZRC SAZU.
DYG inc. (2000). Evolution and Creationism In Public Education: An In-depth Reading Of
Public Opinion Results Of A Comprehensive, National Survey.
https://www.pfaw.org/sites/default/files/evolutionandcreationisminpubliceducation.pdf
(08. 03. 2016)
Hrastar M. (2004). Opice v raju. Miti o stvarjenju sveta. Mladina 38.
http://www.mladina.si/96664/opice-v-raju/ (03. 03. 2016)
Japelj Pavešić B., Svetlik K., Kozina A. (2012). Znanje matematike in naravoslovja med
osnovnošolci v Sloveniji in po svetu: izsledki raziskave TIMSS 2011. Ljubljana,
Pedagoški inštitut.
Javoršek L. (2013). Razišči skrivnosti živega, učbenik za biologijo v 9. razredu, Podsmreka,
Pipinova knjiga.
Mavrikaki E., Koumparov H., Kyriakoudi M., Papacharalampous I., Trimandili M. (2012)
Greek secondary school students' views about biology. International Jurnal of
Environmental and Science Education, 7 (2): 217-232.
Miller J. D., Scott E. C. in Okamoto S. (2006). Public Acceptance of Evolution. Science
313(5788): 765–6.
Nacional academy of sciences, Institute of medicine. (2008). Science, evolution and
creationism. Washington D.C, The National Academies Press.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
45
Newport F. (2009). On Darwin’s Birthday, Only 4 in 10 Believe in Evolution. Gallup.
February 11, 2009. http://www.gallup.com/poll/114544/Darwin-Birthday-Believe-
Evolution.aspx (20. 1. 2016).
Prothero D.R. (2007). Evolution: what the fossils say and why it matters. New york,
Columbia University Press.
Ridley M. 2004. Evolution, 3rd Edition. https://www.blackwellpublishing.com/ridley/
(20. 1. 2016).
Silvertown J. (2009). 99% opica, kako evolucija sešteva. Kranj, Narava d.o.o.
Skvarč M., Glažar S. A., Marhl M., Skribe Dimec D., Zupan A., Cvahte M., Gričnik K.,
Volčini D., Sabolič G., Šorgo A., Vilhar B., Zupančič G., Gilčvert Bernik D., Vičar M.
(2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje. Ljubljana, Ministrstvo RS za
šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Starčič Erjavec M., Klokočovnik V. (2013). Dotik Življenja, učbenik za biologijo v 9.
Razredu osnovne šole. Ljubljana Rokus Klett.
Sušnik F., Drašler J., Gogala M., Lebez M., Matašič J.,Pogačnik T., Povž M., Schauer P.,
Sket B.,Vardjan M., Vesel B. (1974). Razvoj življenja od molekule do človeka. Ljubljana,
Državna založba Slovenije.
Svečko M., Gorjan A. (2012). Spoznavam živi svet, učbenik za biologijo v 9. razredu osnovne
šole, Ljubljana, DZS.
Šircelj, M. (2003). Verska jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije; popisi 1921-
2002. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije.
Štraus M., Repež M., Štigl S. (2007). Nacionalno poročilo PISA 2006: naravoslovi in
matematični dosežki slovenskih učencev. Ljubljana: Nacionalni center PISA, Pedagoški
inštitut.
Štraus M., Šterman Ivančič K., Štigl S. (2013). OECD PISA 2012 - Program mednarodne
primerjave dosežkov učencev. Ljubljana, Pedagoški inštitut.
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2012/PISA%
202012%20Povzetek%20rezultatov%20SLO.pdf (20. 01. 2016).
Usak A., Prekop P., Ozden M., Ozel M., Bilen K., Erdogen M. (2009). Turkish university
students' attitudes toward biology: The effects of gender and enrolment in biology
classes. Journal of Baltic Science Education, 8 (2): 88-96.
Vesel B. (1977). Preobrazba filogenetskega koncepta v biološki koncept pouka biologije v
gimnazijah SRS. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
46
Vilhar B., Zupančič G., Gilčvert Bernik D., Vičar M., Zupan A., Sobočan V., Devetak B.,
Sojar A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija. Ljubljana, Ministrstvo RS
za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Vodopivec I., Papotnik A., Gostinčar Blagotinšek A., Skribe Dimec D., Balon A. (2011).
Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana, Ministrstvo RS
za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Welsh J. (2011). 13% of H.S. biology teachers advocate creationism in class. Live science.
January 27, 2011. http://www.livescience.com/11656-13-biology-teachers-advocate-
creationism-class.html (20. 1. 2016).
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
PRILOGE
PRILOGA A:
Vprašalnik
Razred: 7. 8. 9.
Spol: Ž M
NAVODILO: Natančno preberi vsako trditev in ob njej obkroži, v kolikšni meri velja zate. Če se s
posamezno trditvijo nikakor ne strinjaš, obkroži 1. Če se s trditvijo zelo strinjaš, obkroži 4.
1 - Nikakor se ne strinjam 2 - Ne strinjam se 3 - Delno se strinjam 4 - Zelo se
strinjam
Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami?
1. Zemlja je stara manj kot 10 000 let. 1 2 3 4
2. Ljudje smo se razvili iz opic. 1 2 3 4
3. Prvi ljudje so živeli v istem času kot dinozavri. 1 2 3 4
4. Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 1 2 3 4
5. Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 1 2 3 4
6. Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 1 2 3 4
7. Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 1 2 3 4
8. Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 1 2 3 4
9. Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil
človek.
1 2 3 4
10. Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi
par ljudi.
1 2 3 4
11. Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v Stari
zavezi Svetega pisma.
1 2 3 4
12. Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih
oblik življenja.
1 2 3 4
13. Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi bilo
mogoče življenje, še posebej življenje ljudi.
1 2 3 4
14. Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril milijone
vrst.
1 2 3 4
15. Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 1 2 3 4
16. Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot je nastalo. 1 2 3 4
17. Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni, da
mora obstajati neka višja sila ali Bog.
1 2 3 4
18. Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 1 2 3 4
19. Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne naključnih
dogodkov.
1 2 3 4
20. Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli pojaviti
zaradi naključnih dogodkov ali genetskih sprememb (mutacij).
1 2 3 4
21. Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi
naključnih dogodkov.
1 2 3 4
22. Genetske napake ne obstajajo – vse genetske spremembe (mutacije) so posledica
odločitve Boga ali neke druge višje sile.
1 2 3 4
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
23. Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba in
podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz istega skupnega prednika.
1 2 3 4
24. Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala živali in druga
živa bitja v taki obliki, kot so danes.
1 2 3 4
25. Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala ljudi in druga
živa bitja v taki obliki, kot so danes.
1 2 3 4
26. Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 1 2 3 4
27. Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge
generacije.
1 2 3 4
28. Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok za
evolucijo in raznovrstnost organizmov.
1 2 3 4
29. Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo
variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji.
1 2 3 4
30. Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim
potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju
(naravni izbor).
1 2 3 4
31. Naravni izbor ni naključen. 1 2 3 4
32. Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile, medtem
ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom.
1 2 3 4
33. Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 1 2 3 4
34. Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma nastajajo
skozi mnoge generacije.
1 2 3 4
35. Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 1 2 3 4
36. Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja. 1 2 3 4
37. Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 1 2 3 4
38. Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 1 2 3 4
39. Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 1 2 3 4
40. Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 1 2 3 4
41. Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki
vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja).
1 2 3 4
42. Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 1 2 3 4
43. Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim izvorom. 1 2 3 4
44. Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 1 2 3 4
45. Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 1 2 3 4
46. Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 1 2 3 4
47. Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 1 2 3 4
48. V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in preživele,
medtem ko so druge vrste izumrle.
1 2 3 4
49. Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 1 2 3 4
50. Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 1 2 3 4
51. Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 1 2 3 4
52. Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 1 2 3 4
53. Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 1 2 3 4
54. Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne. 1 2 3 4
55. Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 1 2 3 4
56. Akupunktura lahko olajša bolečine. 1 2 3 4
57. Revmatične bolečine se zmanjšajo, če nosimo magnetno zapestnico. 1 2 3 4
58. Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda šarenico očesu. 1 2 3 4
59. Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 1 2 3 4
60. Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 1 2 3 4
61. Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo
zbolel.
1 2 3 4
62. Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih ljudi. 1 2 3 4
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
63. Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1 2 3 4
64. Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1 2 3 4
65. Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 1 2 3 4
66. Vprašalnik je bil razumljiv. 1 2 3 4
67. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 1 2 3 4
Hvala za sodelovanje!
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
PRILOGA B: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na šolo, ki jo
obiskujejo
Šola 1 Šola 2 Šola 3
Št Trditev M SD M SD M SD
A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 1,28 0,705 1,23 0,632 1,04 0,330
B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 3,15 0,908 2,80 0,975 3,31 0,744
B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 1,58 0,817 1,59 0,804 1,36 0,622
B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,36 0,873 3,31 0,756 3,19 0,877
B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,36 0,969 2,08 0,922 2,00 0,695
B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,60 0,844 2,48 0,889 2,66 0,810
B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,84 1,021 2,45 0,993 2,86 0,954
A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,30 1,081 2,29 1,080 2,12 1,100
A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,24 0,945 2,28 0,972 2,10 0,954
A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi. 1,88 0,929 2,03 1,053 1,78 0,976
A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v Stari zavezi Svetega
pisma. 2,25 0,910 2,50 0,974 2,46 0,999
A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih oblik življenja. 1,94 0,957 2,13 0,975 1,85 0,953
A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še
posebej življenje ljudi. 2,05 0,989 2,09 1,004 1,86 0,984
A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril milijone vrst. 2,09 0,996 2,20 1,074 2,03 1,059
A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,17 1,053 2,24 1,051 2,10 1,136
A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot je nastalo. 2,04 0,945 2,19 1,016 1,99 1,050
A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni, da mora obstajati neka
višja sila ali Bog. 2,35 1,042 2,44 1,117 2,19 1,016
B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 3,26 1,028 3,64 0,754 3,52 0,874
A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne naključnih dogodkov. 2,38 1,017 2,35 0,931 2,22 0,980
A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli pojaviti zaradi naključnih
dogodkov. 2,45 0,993 2,54 0,946 2,43 0,984
A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi naključnih dogodkov 2,32 0,995 2,36 0,890 2,27 0,951
A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke
druge višje sile. 2,01 1,000 1,90 0,924 1,73 1,003
UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba in podobnost kemijskih
procesov kažeta, da so se razvile iz skupnega prednika. 2,97 0,949 2,81 0,914 3,01 0,911
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala živali in druga živa bitja v taki
obliki, kot so danes. 2,26 0,931 2,19 0,964 2,25 0,961
A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala ljudi in druga živa bitja v taki
obliki, kot so danes. 2,24 0,980 2,29 0,958 2,36 1,115
UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 3,32 0,805 3,03 0,902 3,16 0,885
UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge generacije. 3,40 0,715 3,18 0,886 3,40 0,842
UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok za evolucijo in
raznovrstnost organizmov. 3,19 0,790 2,78 0,958 3,17 0,829
UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost
(raznolikost) določene lastnosti v populaciji. 3,18 0,705 2,81 0,910 2,94 0,998
UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo
prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor). 2,96 0,857 2,87 0,892 2,99 0,893
UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,57 0,979 2,64 0,921 2,47 0,958
A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile, medtem ko so se druge
lastnosti razvile z naravnim izborom. 2,48 0,998 2,42 0,970 2,19 0,964
A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,29 1,003 2,21 0,995 2,10 1,029
UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge
generacije. 3,08 0,849 3,07 0,807 3,15 0,870
UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,30 1,024 2,42 1,013 2,54 0,950
UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja. 3,36 0,810 3,08 0,829 3,31 0,834
UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 3,26 0,830 3,18 0,759 3,38 0,888
UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 2,97 0,943 3,10 0,883 2,98 1,011
UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,30 0,880 3,24 0,824 3,30 0,775
UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,34 0,867 3,23 0,807 3,36 0,776
UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki
asteroidov, globalne spremembe podnebja). 3,39 0,833 3,17 0,867 3,24 0,903
UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,37 0,886 3,33 0,825 3,37 0,858
UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim prednikom. 2,96 0,912 2,78 0,761 2,77 0,790
B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 3,03 0,861 2,86 0,794 3,01 0,906
B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,58 0,991 2,73 1,051 2,73 1,068
B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 3,20 0,894 2,94 0,792 2,94 0,970
B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 2,27 0,988 2,30 0,927 2,07 1,026
B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in preživele, medtem ko so
druge vrste izumrle. 3,40 0,826 3,38 0,736 3,15 1,084
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 3,17 0,841 2,82 0,863 2,99 0,880
B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 3,07 0,887 2,80 0,902 2,95 0,946
A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,04 1,008 2,09 0,926 1,92 0,951
A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,05 1,070 2,08 0,903 1,80 0,932
B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,79 0,894 2,71 0,951 2,49 0,982
B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne. 3,09 0,949 2,73 0,925 2,70 0,965
C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 3,03 0,936 2,80 0,907 2,82 0,960
C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,94 0,918 2,56 0,960 2,92 0,991
C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 2,49 0,927 2,28 0,843 2,39 1,001
C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda šarenico očesu. 2,68 0,934 2,63 0,917 2,70 0,905
C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,41 0,914 2,24 1,077 2,43 1,010
C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,37 0,994 1,98 0,889 2,14 0,978
C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel. 2,64 1,047 2,64 1,103 2,68 1,146
C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih ljudi. 2,49 0,984 2,49 1,061 2,56 1,118
C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1,95 0,934 1,79 0,878 1,76 0,920
C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 2,04 0,984 1,87 0,987 2,08 1,112
C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,23 1,032 2,10 0,978 2,40 1,109
P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 3,06 0,914 2,37 1,065 2,42 1,019
P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 3,26 0,956 2,47 1,202 2,67 1,096
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
PRILOGA C: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na razred, ki ga
obiskujejo
7. razred 8. razred 9. razred
Št Trditev M SD M SD M SD
A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 1,27 0,776 1,20 0,552 1,16 0,504
B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 2,97 0,959 3,05 0,946 3,20 0,823
B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 1,53 0,787 1,55 0,811 1,50 0,720
B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,36 0,763 3,18 0,893 3,39 0,835
B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,11 0,948 2,27 0,889 2,16 0,886
B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,50 0,842 2,59 0,841 2,64 0,872
B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,64 1,029 2,81 1,026 2,70 0,975
A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,54 1,122 2,19 1,096 2,07 0,989
A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,33 0,908 2,20 0,995 2,14 0,951
A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi. 1,96 0,986 1,92 1,004 1,84 0,962
A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v Stari zavezi Svetega
pisma. 2,45 0,960 2,40 0,922 2,28 0,994
A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih oblik življenja. 2,17 1,017 1,98 0,959 1,80 0,894
A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še
posebej življenje ljudi. 2,16 1,001 1,98 0,970 1,93 1,010
A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril milijone vrst. 2,30 1,080 2,07 0,990 1,98 1,028
A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,45 1,146 2,06 0,991 2,05 1,052
A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot je nastalo. 2,14 0,999 2,13 1,017 1,94 0,958
A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni, da mora obstajati neka
višja sila ali Bog. 2,49 1,048 2,22 1,088 2,33 1,036
B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 3,61 0,757 3,27 1,033 3,49 0,907
A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne naključnih dogodkov. 2,54 0,916 2,20 0,965 2,28 1,033
A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli pojaviti zaradi naključnih
dogodkov. 2,70 0,963 2,34 0,948 2,41 0,986
A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi naključnih dogodkov 2,41 0,990 2,18 0,945 2,40 0,901
A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke
druge višje sile. 2,03 0,991 1,78 0,942 1,94 1,007
UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba in podobnost kemijskih
procesov kažeta, da so se razvile iz skupnega prednika. 2,84 0,918 2,91 0,951 3,03 0,916
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala živali in druga živa bitja v taki
obliki, kot so danes. 2,34 0,926 2,12 0,960 2,27 0,945
A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala ljudi in druga živa bitja v taki
obliki, kot so danes. 2,46 0,979 2,14 0,980 2,28 1,043
UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 2,98 0,898 3,22 0,852 3,34 0,812
UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge generacije. 3,04 0,906 3,43 0,723 3,47 0,741
UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok za evolucijo in
raznovrstnost organizmov. 2,74 0,904 3,10 0,854 3,28 0,788
UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost
(raznolikost) določene lastnosti v populaciji. 2,74 0,893 3,07 0,833 3,19 0,816
UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo
prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor). 2,65 0,886 2,95 0,857 3,20 0,809
UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,55 0,960 2,53 0,971 2,62 0,939
A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile, medtem ko so se druge
lastnosti razvile z naravnim izborom. 2,41 0,958 2,38 1,003 2,38 0,997
A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,34 0,932 2,14 1,029 2,20 1,046
UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge
generacije. 2,95 0,899 3,15 0,842 3,17 0,763
UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,41 0,994 2,44 1,060 2,34 0,954
UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja. 3,13 0,906 3,26 0,816 3,38 0,756
UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 3,11 0,896 3,28 0,757 3,39 0,809
UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 2,89 1,012 3,06 0,911 3,07 0,901
UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,09 0,930 3,29 0,821 3,44 0,728
UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,12 0,941 3,37 0,735 3,40 0,791
UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki
asteroidov, globalne spremembe podnebja). 3,14 0,949 3,31 0,854 3,39 0,777
UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,23 0,920 3,42 0,770 3,40 0,890
UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim prednikom. 2,76 0,816 2,89 0,866 2,90 0,831
B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,85 0,837 3,05 0,899 3,00 0,806
B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,21 0,959 2,60 1,048 3,16 0,847
B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 2,75 0,982 3,05 0,854 3,34 0,736
B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 2,27 0,894 2,20 1,037 2,22 0,996
B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in preživele, medtem ko so
druge vrste izumrle. 3,17 0,964 3,40 0,795 3,42 0,856
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 2,82 0,918 3,00 0,849 3,21 0,805
B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 2,80 0,956 2,99 0,894 3,07 0,873
A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,12 0,956 2,00 0,985 1,98 0,961
A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,18 0,997 1,90 0,958 1,94 1,007
B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,54 0,945 2,82 0,927 2,68 0,933
B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne. 2,80 1,001 2,92 0,971 2,90 0,913
C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 2,75 0,954 2,91 0,913 3,04 0,934
C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,67 0,994 2,97 0,954 2,77 0,925
C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 2,31 1,016 2,43 0,914 2,44 0,838
C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda šarenico očesu. 2,50 0,898 2,81 0,850 2,66 0,996
C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,42 0,998 2,30 1,030 2,36 0,949
C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,23 0,996 2,12 0,925 2,24 0,996
C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel. 2,67 1,039 2,47 1,157 2,84 1,017
C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih ljudi. 2,57 1,040 2,48 1,086 2,48 0,992
C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1,85 0,917 1,86 0,926 1,84 0,906
C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1,99 1,031 1,97 1,032 2,02 0,996
C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,23 1,084 2,26 1,083 2,19 0,943
P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 2,55 0,993 2,67 1,045 2,82 1,071
P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 2,81 1,096 2,86 1,146 2,92 1,149
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
PRILOGA D: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na spol
ŽENSKI
SPOL
MOŠKI
SPOL
Št Trditev M SD M SD
A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 1,25 0,663 1,17 0,562
B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 3,13 0,894 3,02 0,935
B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 1,52 0,766 1,54 0,784
B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,38 0,765 3,22 0,904
B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,24 0,916 2,12 0,896
B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,59 0,816 2,57 0,888
B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,76 1,020 2,69 1,002
A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,31 1,048 2,20 1,123
A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,31 0,933 2,12 0,973
A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi. 2,01 0,989 1,81 0,970
A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v Stari zavezi Svetega pisma. 2,41 0,914 2,34 1,002
A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih oblik življenja. 1,98 0,905 1,97 1,027
A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej
življenje ljudi. 2,06 0,988 1,97 1,002
A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril milijone vrst. 2,20 1,035 2,02 1,032
A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,25 1,065 2,09 1,076
A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh, natančno tako, kot je nastalo. 2,09 0,988 2,06 1,004
A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali
Bog. 2,39 1,054 2,29 1,071
B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 3,45 0,931 3,43 0,919
A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne naključnih dogodkov. 2,34 0,970 2,32 0,994
A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov. 2,44 0,994 2,51 0,954
A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi naključnih dogodkov. 2,27 0,982 2,38 0,914
A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke druge višje
sile. 1,92 1,002 1,89 0,960
UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba in podobnost kemijskih procesov
kažeta, da so se razvile iz skupnega prednika. 3,10 0,899 2,75 0,932
A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so
danes. 2,30 0,949 2,17 0,943
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so
danes. 2,34 1,005 2,22 1,008
UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 3,31 0,805 3,05 0,904
UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge generacije. 3,46 0,715 3,19 0,876
UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok za evolucijo in raznovrstnost
organizmov. 3,17 0,857 2,94 0,878
UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost (raznolikost)
določene lastnosti v populaciji. 3,12 0,834 2,88 0,881
UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri
preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor). 3,03 0,882 2,85 0,864
UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,58 0,940 2,55 0,974
A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile, medtem ko so se druge lastnosti
razvile z naravnim izborom. 2,35 0,986 2,43 0,986
A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,26 1,028 2,18 0,984
UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije. 3,21 0,828 2,97 0,834
UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,37 1,024 2,43 0,986
UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja. 3,32 0,812 3,19 0,844
UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 3,36 0,788 3,17 0,851
UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 3,06 0,924 2,97 0,957
UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,39 0,783 3,17 0,876
UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,38 0,787 3,23 0,861
UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov,
globalne spremembe podnebja). 3,32 0,844 3,24 0,886
UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,41 0,807 3,29 0,906
UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim prednikom. 2,87 0,828 2,84 0,853
B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 3,03 0,822 2,91 0,881
B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,73 1,047 2,60 1,009
B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 3,08 0,837 3,03 0,940
B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 2,21 0,985 2,25 0,978
B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in preživele, medtem ko so druge vrste
izumrle. 3,41 0,871 3,25 0,872
B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 3,14 0,809 2,88 0,912
B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 3,04 0,867 2,87 0,950
A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,00 0,960 2,06 0,978
Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 1,98 0,957 2,01 1,027
B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,78 0,926 2,59 0,946
B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne. 2,91 0,993 2,85 0,928
C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 2,94 0,927 2,87 0,949
C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,94 0,958 2,68 0,952
C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 2,44 0,918 2,36 0,925
C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda šarenico očesu. 2,74 0,906 2,59 0,930
C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,35 0,980 2,37 1,009
C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,28 0,971 2,10 0,961
C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel. 2,80 1,078 2,49 1,075
C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih ljudi. 2,56 0,995 2,46 1,085
C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1,80 0,826 1,91 0,998
C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1,96 1,023 2,03 1,013
C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,21 1,039 2,25 1,038
P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 2,70 1,018 2,66 1,066
P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 2,94 1,097 2,78 1,159
Top Related