POSLOVNO KOMUNICIRANJE
V SLOVENSKEM JEZIKU (interno gradivo za samostojno delo in izdelavo izpitne naloge)
Pripravila: Mateja Vovk, prof. slov. in angl., 2019
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
1
SLOVENSKI JEZIK
kot … DRŽAVNI JEZIK
URADNI JEZIK
MATERNI JEZIK / MATERINŠČINA / PRVI JEZIK
TUJI JEZIK / DRUGI JEZIK
Slovenščina je državni in uradni jezik v RS Sloveniji. Kaj to pomeni?
- predstavlja državo navzven
- v Sloveniji je slovenščina državni
jezik od l. 1991
- uporabljajo ga državni organi
(predsednik, vlada, policija …)
- uradovalni jezik
- uporabljamo ga v šolah, uradih, v
politiki, medijih in znanosti
- poleg slovenščine sta v Sloveniji še
dva uradna jezika – italijanščina in
madžarščina (na jezikovno mešanih
področjih)
Za pravilno rabo slovenskega jezika, za varovanje le-tega pred prevelikimi tujimi vplivi, ter za
uveljavljanje slovenščine na različnih področjih javnega in zasebnega delovanja (v Sloveniji, pa tudi v
Evropi in drugje) skrbi JEZIKOVNA POLITIKA.
Ustanove, ki skrbijo za slovenski jezik in jezikovno politiko:
Urad Vlade RS za slovenski jezik
SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU
slovenistika na univerzah v Sloveniji in tujini.
Za boljšo izobrazbo v slovenskem jeziku skrbijo osnovne in srednje šole, fakultete, sredstva javnega
obveščanja. Za pravopisno, slovnično in slogovno ustreznost in pravilnost javnih besedil skrbijo
LEKTORJI.
SLOVARJI IN JEZIKOVNI PRIROČNIKI
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
2
SLOVAR SLOVENKEGA
KNJIŽNEGA JEZIKA (SSKJ)
je temeljni slovar SJ, ki vsebuje 110.00 gesel (iztočnic) z njihovimi
razlagami in lastnostmi. Dostopen je tudi na medmrežju.
SLOVENSKI PRAVOPIS (SP) je normativni priročnik, ki predpisuje pravorečna in pravopisna pravila
SJ. Zadnji slovar je izšel l. 2001. Sestavljen je iz dveh delov: Pravila in
Slovar. Dostopen je tudi na medmrežju.
SLOVENSKA SLOVNICA
SLOVAR TUJK
obravnava slovnična vprašanja po jezikovnih ravninah: glasoslovje,
oblikoslovje, skladnja, sporočanje …
je priročnik, v katerem so pojasnjene besede, ki smo jih prevzeli iz tujih
jezikov: citatne besede, tujke in izposojenke. Izšel je l. 2002.
ETIMOLOŠKI SLOVAR razlaga izvor besed, pove, iz katerega jezika izvira koren besede.
TERMINOLOŠKI SLOVAR vsebuje gesla določenega strokovnega področja (npr. prava, medicine,
strojništva itd.).
Kako je sestavljeno geslo v SSKJ?
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
3
Vaje:
1. Kakšen je položaj slovenskega jezika:
v Republiki Sloveniji? __________državni jezik, uradni jezik_____________________________
v Evropski Uniji? ________________________________________________________________
na dvojezičnem področju (npr. na avstrijskem Koroškem)? _______________________________
za rojenega govorca slovenščine? ___________________________________________________
za tujca, ki se uči slovensko?_______________________________________________________
za tujca, ki živi v Sloveniji? ________________________________________________________
2. Ali veste, kje lahko najdete odgovor na naslednja vprašanja:
Kako se uporablja velika začetnica pri stvarnih lastnih imenih? _________v SP – Pravila ______
Katere odvisnike poznamo v slovenščini?_____________________________________________
Koliko pomenov (in katere) ima beseda operacija? _____________________________________
Kako zapisujemo d. o. o?__________________________________________________________
Kako se pravilno sklanja ime Pia?___________________________________________________
3. Katere od naslednjih besed mislite, da so tujke? Podčrtajte in povežite jih z njihovimi pomeni:
akuten
zunanji
odstotek
strategija
internacionalen
okužba
zaskrbljenost, bojazen
eksterni
procent
postopek
nenaden, žgoč
infekcija
mednaroden
anksioznost
Poznate še kakšne tujke (npr.: »manager«)? Kje bi preverili njihov zapis, pomen in rabo?
Kdaj je bolje uporabiti domače besede in kdaj tuje?
4. Vaja na računalniku. Na medmrežju najdite stran, na kateri lahko uporabljate SSKJ,
preverite geslo polž in odgovorite na vprašanja:
Ali se beseda polž enako izgovarja kot piše?_________ne, izgovarja se [pouš]_______________
Koliko pomenov ima beseda?______________________________________________________
Ali ima beseda frazeološko oz. terminološko gnezdo?___________________________________
Iz slovarske razlage besede izpišite eno slogovno zaznamovano rabo besede. ________________
Ali ima geslo tudi terminološke pomene? Iz katerih strokovnih področij?___________________
5. Vaja na računalniku. Na medmrežju poiščite Slovenski pravopis in preverite:
kakšno je pravopisno pravilo za zapisovanje zemljepisnih naselbinskih imen?
_______________________________________________________________________________
kako se piše poimenovanje za prebivalca Litije: ________________________________________
ali se prav piše literarno-zgodovinski, literarno zgodovinski ali literarnozgodovinski, Kočevski
Rog ali Kočevski rog?_____________________________________________________________
kako pravilno izgovarjamo besedo polstenje?__________________________________________
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
4
SLOVENSKI PRAVOPIS
Nekaj osnovnih pravil
A. RABA VELIKE IN MALE ZAČETNICE (SP § 26–160)
Velika začetnica
1. Na začetku povedi: Vedno poskušamo biti prijazni. Povedi so tudi javni napisi, naslovi poštnih
pošiljk ipd.: Železniška postaja, Obvoz …
2. Znotraj povedi za dvopičjem, ki napoveduje dobesedni navedek in na začetku citirane povedi:
Oče je rekel: »Naj te spremlja sreča, sinko.« Pregovor »Rana ura, zlata ura« je že nekoliko
zastarel.
3. Lastna imena:
imena bitij (osebna imena, imena prebivalcev, veroslovna in bajeslovna bitja): Stane,
Prežihov Voranc, Beneški Slovenec, Srb, Primorec, Neslovenec, Zeus, Rdeča kapica.
stvarna imena (naslovi umetniških stvaritev, prireditev, časopisov; imena družbenih in
političnih organizacij, delovnih teles, zavodov; imena trgovskih znamk in izdelkov v vlogi
prilastka): Delo (časopis), Brižinski spomeniki, Rdeči križ Slovenije, Organizacija združenih
narodov, Ljubljanska banka, Zdravstveni dom Šiška, čokolada Milka, avto znamke Fiat …
zemljepisna imena
naselbinska nenaselbinska
(imena mest, vasi, trgov in zaselkov) (imena ulic, cest, pokrajin, planot, hribov, rek,
jezer, morij …)
pišemo vse sestavine z veliko
začetnico, izjeme so le neprvi predlogi
in samostalniki mesto, trg, vas
(vesca), selo (sela, selce), naselje (če
ne stojijo na začetku imena): Škofja
Loka, Dolenjske Toplice, Most na Soči,
Dolenja vas, Pri Treh Hiša, Kranjska
Gora, Vrh pri Sv. Trojici, Zidani Most
pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko
začetnico, neprve sestavine pa z malo, razen
če so same lastno ime: Zelena jama, Ulica
stare pravde, Vodovodna cesta, Kongresni
trg, Bela krajina, Kamniško sedlo, Ptujsko
polje, Julijske Alpe, Cesta v Mestni log,
Severna Amerika, Bosna in Hercegovina,
Debeli rtič, Vrbsko jezero, Atlantski ocean
Mala začetnica
1. Določila pred osebnim imenom (razen na začetku povedi): dr./doktor Levec, inž./inženier Janez
Novak, g./gospod Smole.
2. Občna imena, nastala iz lastnih imen: štefan (dvolitrska steklenica za vino), vipavec (vino),
jurček (goba), škofjeločan (vlak, avtobus).
3. Poimenovanja organizacij, ustanov, društev, strank …, kadar ne mislimo na naslov (ime)
organizacij ali ustanov, temveč samo na njihovo vrsto: liberalna stranka, izobraževalni center,
mestna hiša … Delam v tobačni tovarni v Ljubljani (v ljubljanski tobačni tovarni).
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
5
4. Vrstna poimenovanja industrijskih izdelkov, nastala iz trgovskih znamk in podjetij, kadar se
ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Vozim se s fordom. Fotografiram s kodakom. TODA:
Vozim se z avtom znamke Ford. Fotografiram s fotoaparatom znamke Kodak.
5. Imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov: prvi maj,
božič, Prešernov dan, jurjevo.
6. Vrstni pridevniki, izpeljani iz lastnih imen: škofjeloški časopis, ameriški predsednik,
evropska valuta.
Izpeljanke iz zemljepisnih imen
Zemljepisno ime Prebivalec Jezik Vrstni pridevnik
Slovenija Slovenec slovenščina slovenski
Nova Gorica Novogoričan (primorščina) novogoriški
velika začetnica velika začetnica mala začetnica mala začetnica
(pisava skupaj) (pisava skupaj)
B. LOČILA (SP §226–484)
Končna ločila so: pika, vprašaj, klicaj, narekovaj, tri pike, pomišljaj.
Nekončna ločila so: vejica, podpičje, dvopičje, pomišljaj, vezaj, narekovaj, tri pike, oklepaj,
poševnica.
Skladenjska (slovnična) ločila so: pika, vejica, narekovaj, dvopičje, podpičje, vprašaj, klicaj,
pomišljaj, vezaj, tri pike, oklepaj, poševnica.
Neskladenjsko (neslovnično) se uporabljajo: pika, vejica, opuščaj, vezaj,.
Stičnost – večina ločil se piše levostično (in za njimi vedno sledi en presledek).
Izjeme:
Tri pike so nestično ločilo (pred njimi in za njimi je presledek): Se mi je zdelo …
Oklepaj je desnostičen, zaklepaj je levostičen: 26. septembra (t. j. predvčerajšnjim) je potekel
rok za oddajo prošnje. (Isto velja pri dvojnem narekovaju).
Pomišljaj (daljša črtica: –) je običajno nestično ločilo, razen kadar ima pomen »od … do«: Ti
očeta do praga – sin tebe čez prag. Glej, rojstvo – smrt, en pomišljaj je vmes. 1997–2000,
Ljubljana–Zagreb.
Vezaj (krajša črtica: -) je običajno stično ločilo, a v nekaterih primerih je nestičen:
Stični vezaj se uporablja:
- v prirednih zloženkah tipa črno-bel (črn in bel), slovensko-italijanski slovar;
- v zloženkah tipa B-vitamin, 24-urni, kjer je prvi element številka ali črka;
- med kratico in končnico: TAM-a, v NOB-u ali v NOB-ju;
- v zaimkih s členkom le-: le-ta, le-tega, le-tak.
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
6
Nestični vezaj se uporablja:
- med deloma dvojnega imena, kjer se oba dela pregibljeta: Šmarje - Sap (vendar
Ljubljana Bežigrad – brez vezaja, ker gre samo za en del, tj. za Bežigrad v
Ljubljani);
- med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom:
Zofka Kveder - Jelovšek (vendar se v novejšem času vezaj pri priimkih opušča).
Pika
Ali piko pišemo …,
ODGOVOR PRIMER
če je glavni stavek trdilni (odvisni pa npr.
vprašalni)?
DA Vprašal me je, ali sem opravil izpit.
za naslovi in podpisi? NE Prijava na razpisano delovno
mesto
za okrajšavami posameznih besed? DA Dr., t. i., itd.
za vrstilnimi števniki (zapis s številko)? DA 3. avgust 2018, 6. mesto
za kraticami in simboli za merske enote? NE OŠ, EUR, Fe
na koncu povedi za okrajšavo? NE Med žita spadajo: pšenica, rž, oves
itd. (samo ena pika, ne dve!)
Vejica
Vejico pišemo:
med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi (naštevanje, pojasnjevanje, stopnjevanje
protivnost, vzročnost …): V ponedeljek, 24. maja, ob 16.00 bodo skupne govorilne ure na OŠ
Postojna. Ne le jaz, tudi ti si velikokrat zamujal. Prinesi mleko, kruh, jajca in jabolka. Ni
dobil nagrade, kajti premalo je objavljal svoja dela.
med nadrednim in odvisnim stavkom: Kdor ne dela, naj ne je. Ljudje, ki radi govorijo, so
včasih utrujajoči.
med pastavkom (zvalniki in ogovori, medmeti, členki) in preostalim delom povedi: Vesna,
pomagaj mi prosim! Joj, kako je ta knjiga zanimiva! Ne, ne bom ga poslušal.
Vejice ne pišemo:
pred določenimi prirednimi vezniki: vezalnimi in, pa ter, ločnimi ali, oziroma, bodisi,
dvodelnimi vezniki ne – ne, niti – niti, tako – kakor, razen če ni pred njimi vmesni stavek oz.
dostavek: Prinesi darilo za njegov rojstni dan ali pa raje ostani doma. Ni ne lagal ne kradel.
Rad sem potoval, kje so že tisti časi, in opazoval neznane obraze. Spoznal je, da je v tistem
kraju nesrečen, in se je še tisti mesec odselil.
med dvema veznikoma skupaj oz. med deli večbesednega veznika: Zaupal nam je, da če bi
lahko, bi z veseljem prišel. Tekmovanje na prostem je uspelo, kljub temu da je danes ves dan
deževalo.
pred primerjalnim kot/kakor, razen če ne uvaja odvisnika: Poslušal je kot pribit. Tako si
lepa kakor zora. Spotikal se je, kot bi bil pijan.
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
7
C. PISAVA SKUPAJ OZ. NARAZEN (SP §485–598)
Skupaj pišemo podredne zloženke tipa živinozdravnik (< zdravnik za živino),
socialnodemokratski (< socialna demokracija), sestavljanke s predponami tipa nadkuhar,
protipožarni, predpostavljeni …
Z vezajem pišemo priredne zloženke tipa črno-bel (< črn in bel), Anglo-Američani (< Angleži
in Američani), hrvaško-slovenski (< hrvaški in slovenski).
Skupaj ali narazen pišemo zveze tipa kar koli/karkoli, komur koli/komurkoli in pridevnike,
katerih prva sestavina pomeni barvo ali njen odtenek: sivo rjav/sivorjav, svetlo
moder/svetlomoder.
Narazen pišemo zveze s »čim« in »tem«: čim bolj, tem bliže, čim hitreje … kot tudi zveze
tipa prej ali slej, sem ter tja.
Pisanje okrajšav: Okrajšave besednih zvez načeloma pišemo s presledkom za vsako
okrajšano besedo: t. i. (tako imenovani), d. d. (delniška družba), dr. France Prešeren (doktor
France Prešeren), red. prof. (redni profesor).
Izjeme: itd., ipd., npr., tj.
Zloženke se pišejo brez presledka oz. z vezajem: l.r. (lastnoročno), literarnozgodovinski
(literarnozgodovinski), rus.-slov. (rusko-slovenski).
D. RABA PREDLOGOV
PREDLOG RABA PRIMERI
Z/S
Predlog z uporabljamo pred besedami, ki se
začnejo na samoglasnik (a, e, i, o, u),
zvočnik (m, n, l, r, v, j) ali zveneči nezvočnik
(b, d, g, z, ž).
z avtom, z vrvjo, z glavo, z
zemljo
Predlog s uporabljamo pred besedami, ki se
začnejo na nezveneči nezvočnik (p, t, k, f, c,
č, h, s, š).
Velja enostavno pravilo: pravi predlog je
lažje izgovorljiv s pravo besedo kot
nepravi predlog.
s škarjami, s papirjem
H/K
Predlog h uporabljamo samo pred besedami,
ki se začnejo na g ali k.
h grobu, h knjigi
Povsod drugod uporabljamo predlog k. k očetu, k telefonu, k mizi
Z/IZ Predlog z izraža predvsem sredstvo in način
ter pomen »dol«.
z metlo, z lahkoto, z
ekonomskega vidika, z mize
Predlog iz izraža predvsem izvor in vzrok ter
pomen »ven«.
iz Ljubljane, iz omare, iz
osebnih razlogov, iz jeze
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
8
Vaje
1. Prepišite s pisanimi črkami kot v prvem primeru. Pazite na rabo vel. začetnice.
SLOVENSKE KONJICE Slovenske Konjice
VELIKA PLANINA______________________
KRANJSKA GORA______________________
ZIDANI MOST__________________________
POSTOJNSKA JAMA____________________
TESLOVA ULICA _______________________
LJUBLJANSKO BARJE____________________
MESTNI LOG_________________________
JULIJSKE ALPE _______________________
ZBILJSKO JEZERO____________________
CARSKO SELO________________________
ILIRSKA BISTRICA_____________________
RAKOV ŠKOCJAN _____________________
GORIŠKA BRDA_______________________
2. Izpeljanke iz zemljepisnih imen. Dopolnite tabelo, pazite na začetnice. (Prvi primer je že
rešen.)
Zemljepisno ime Prebivalec Jezik Vrstni pridevnik
Italija Italijan italijanščina italijanski
Dolenjska dolenjski
Novo mesto
postojnski
3. Obča imena iz lastnih imen. Povežite.
Marjetica
marjetica
Matevž
matevž
Mercedes
mercedes
Abraham
abraham
Mariborčan
mariborčan
tovarna avtomobilov
travniška cvetlica
dekliško ime
svetopisemski očak
vrsta avtomobila
petdeset let
vlak za Maribor
moško ime
jed iz krompirja in fižola
prebivalec Maribora
4. A. Pisava skupaj – narazen. Popravite napake, kjer je potrebno. (Dva primera sta rešena.)
družbeno-ekonomski vidik (družbenoekonomski), jugovzhod (jugovzhod), 20-tonski tovornjak,
resnico-ljuben človek, ne enakopraven narod, 22 letni študent, rdečerumen šal, temno rdeč avto,
pred-diplomski izpit, ruskoslovenski slovar, marsi kateri delavec, nadpovprečen učenec, svoje-
glav otrok, katerikoli razred, bogve kje, proti požarne stopnice, ko-operativen delavec
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
9
5. Uporabite ustrezen predlog.
s/z:
__z_ vlakom
____ sestro
____ možem
____ črnilom
____ toplimi pozdravi
____balonom
z/iz:
Padel je __z_ drevesa. Stopil je _iz_ avta. ____ časovnega vidika je to zelo zamudno. Ta stol je narejen
_____lesa. Prihaja ____ velike družine. Pravkar so prišli _____ hribov. Ali lahko pobereš posodo ____
mize? Zakaj si to naredil? _____ jeze. Prišel je ___ vlakom. On vse dela ____ lahkoto.
6. Postavite vejice, kjer je potrebno. (Prvi stavek je že rešen.)
Človeka, ki bi ga rad pobliže spoznal, prosi, naj ti našteje pet ljudi, s katerimi bi se najraje srečal. To ti
bo veliko povedalo o njem. (H. Jakson Brown, jr.)
Na svetu je nekaj ljudi ki ti prinesejo rože ko si dosegla le drugo mesto ki ti potihoma prikrijejo tvoje
najhujše spodrsljaje ki ti pomagajo kadar niti ne pričakuješ niti ne zaslužiš prijaznosti. (Helen
Thomson)
Prijatelj je človek ki pride kadar imaš gripo z vrečo pomaranč kriminalko ki si jo hotel prebrati in
šopkom rož. Rože postavi v vazo pripravi ti vroč čaj pomije – in odide. (Pam Brawn)
7. Popravite vse pravopisne napake v naslednjem pismu.
Spoštovani g. Rafko,
Rad bi se vam zahvalil za to , da ste si vzeli čas in me prejšno sredo, 13.5.2013, s svojim
osebnim vozilom peljali iz zdravstvenega doma v Dolenjskih toplicah do mojega doma na
Mestnem Trgu. Če ne bi bilo vas, bi bilo zame to zelo teško izvedljivo, saj sem se zelo
slabo počutil. Poleg tega ste zelo prijazen in dober so-govornik. Moram vas pohvaliti:
čeprav niste Slovenec, odlično govorite Slovensko. Še enkrat hvala za prijazno pomoč.
Imam pa še eno prošnjo. Moja osebna zdravnica dr.Kotnik Mirjam me je poslala k
specijalistu v Ljubljano – Center na kardiološke preiskave. Naročen sem naslednjo sredo
ob… ( vam še sporočim, kdaj ) in bi za tisti dan potreboval prevoz. Ali bi lahko računal na
vas, seveda proti plačilu? Zelo vam bom hvaležen.
Vaš Robert Černigoj.
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
10
KOMUNIKACIJA/SPORAZUMEVANJE
Osnovno sredstvo sporazumevanja med ljudmi, s katerim ubesedujemo predmetnost okoli sebe je
JEZIK.
Sporočevalna veriga:
TVORJENJE BESEDIL SPREJEMANJE BESEDIL
govorjenje poslušanje
branje pisanje
4 sporazumevalne dejavnosti
BESEDILO je besedno sporočilo, ki je smiselno (ima prepoznaven namen in temo), sovisno
(posamezni deli besedila so med seboj logično in slovnično povezani) ter zaokroženo (t. j. vsebinsko
in oblikovno povezano) ter je odvisno od dejavnikov sporočanja.
DEJAVNIKI SPOROČANJA (ki jih mora sporočevalec upoštevati) so:
okoliščine kraj, čas, sporočevalec, naslovnik
namen cilj, ki ga želimo doseči
tema, o kateri želimo sporočati
jezik, ki ga uporabljamo z besednimi in nebesednimi prvinami
prenosnik slušni, vidni (pisno, zvočno besedilo)
besedilo kot osrednja enota sporočanja
Glede na govorni položaj govorca v različnih socialnih okoliščinah ločimo socialne zvrsti slovenskega
jezika, glede na namen oz. funkcijo besedil pa funkcijske zvrsti slovenskega jezika.
Sporočevalec (S)
(Tvorec besedila)
Naslovnik (N)
(Prejemnik besedila) BESEDILO (B)
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
11
SOCIALNE ZVRSTI JEZIKA
(delitev glede na socialni, izobrazbeni, prostorski položaj govorca)
KNJIŽNI JEZIK
(jezikovno izobražen uporabnik; pretežno
javen položaj; enotnost, ustaljenost)
ZBORNI JEZIK
(najvišja oblika jezika; upošteva
jezik. normo)
KNJIŽNI/SPLOŠNI POGOVORNI JEZIK
(do neke mere krši jezik. normo)
NEKNJIŽNI JEZIK
prostorske zvrsti
POKRAJINSKI POGOVORNI
JEZIK
(jezik večjih mestnih središč)
NAREČJA
(SLO: 7 narečnih skupin, ca 50
narečij)
interesne govorice
SLENG (govorica iste
generacije)
ŽARGON (govorica stroke)
ARGO (latovščina -
skrivna govorica)
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
12
FUNKCIJSKE ZVRSTI JEZIKA
(delitev glede na namen oz. funkcijo besedila)
NEUMETNOSTNA ZVRST JEZIKA
(imajo praktični namen in upovedujejo resnično stvarnost)
PRAKTIČNOSPO-RAZUMEVALNI
JEZIK
Govorjena besedila
(zasebni pogovor)
Zapisana besedila
(zasebno pismo, osebno vabilo,
razglednica, dopisnica, sožalje,
čestitka, voščilnica, zasebno
obvestilo)
URADOVALNI JEZIK
Govorjena besedila(sporazumevanje v uradnih ustanovah)
Zapisana besedila(uradno pismo,
prošnja, prijavnica, naročilnica,
propagandno besedilo, opomin,
račun, razglas, uradna objava,
pogodba, prošnja, uradno vabilo)
PUBLICISTIČNI JEZIK
Govorjena in zapisana besedila
(novica, poročilo, komentar, ocena, intervju, anketa,
reportaža)
STROKOVNI JEZIK
Govorjena besedila
(predavanja, razlage, govori pri pouku, na tečajih, pri
izpopolnjevanju)
Zapisana besedila
(šolski učbenik, opis stanja in poteka, navodilo za uporabo, tehnični podatki, prospekt,
vremenska napoved)
ZNANSTVENI JEZIK
za ožji krog strokovnakov
(razprave in polemike, diplomska, magistrska in
doktorska dela, znanstvene raziskave, predavanja in
nekateri učbeniki)
POLJUDNOZANSTVENI JEZIK za širši krog ljudi, tudi
nestrokovnjake
(nekateri priročniki in učbeniki, strokovni članki v revijah, gesla v prilagojenih enciklopedijah, knjige o živalih ali odkritjih,
predavanja, televizijske poljudnoznanstvene oddaje)
UMETNOSTNA ZVRST JEZIKA
(ne prinaša praktičnega sporočila, temveč estetsko doživljanje)
POEZIJA
PROZA
DRAMATIKA
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
13
VRSTE BESEDIL glede na prenosnik, okoliščine, namen
Vrsta besedila Merilo delitve govorjeno besedilo : pisno besedilo vidni ali slušni prenosnik
zasebno besedilo : javno besedilo zasebni ali javni naslovnik
enogovorno besedilo : dvogovorno besedilo spodbujanje oz. pričakovanje odziva
neuradno besedilo : uradno besedilo razmerje med sporočevalcem in naslovnikom
subjektivno : objektivno ali se naslovnik razodeva
umetnostno : neumetnostno ali ima besedilo estetsko ali praktično funkcijo
strokovno : publicistično : uradovalno :
praktičnosporazumevalno besedilo
praktična funkcija besedila
Lastnosti uspešnega sporočanja
Poznavanje teme – sporočamo le o tem, kar dobro poznamo
Upoštevanje okoliščin sporočanja
Upoštevanje prenosnika – prednosti in slabosti
Upoštevanje pravil in prvin besednega jezika
Upoštevanje značilne zgradbe besedilnih vrst
Faze sporočanja oz. nastajanja besedila (ustrezno povežite)
1. Iznajdba
2. Ubesedovanje
3. Urejanje
= faza načrtovanja; upoštevanje namena, okoliščin, naslovnika, besedilne vrste
= povezovanje posameznih delov in tvorjenje besedila
= pregledovanje, dopolnjevanje, preverjanje ustreznosti (slovarji in priročniki)
Zgradba besedila
VSEBINA ZNAČILNOSTI
Uvod
Nakaže snov, temo, motive,
okoliščine in namen sporočanja
(Zakaj?, Kje?, Kdo?, Kaj?).
- kratkost, jedrnatost, vzbuja zanimanje
Jedro
Podrobneje obravnava in razvija v
uvodu nakazano temo (predstavljanje
dejstev, razlaganje, navajanje
primerov, utemeljevanje …).
- osrednji, najdaljši in najpomembnejši del
besedila
- pregledna in urejena členitev na odstavke
Zaključek
Povzema temo in jo zaključuje. - povezanost z jedrom in uvodom
- učinkovitost
- kratkost
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
14
Vaje:
1. Določite sporočevalca, naslovnika, prenosnik in vrsto besedila v naslednjih situacijah (kot v
rešenem primeru):
Sporočevalec Naslovnik Prenosnik Besedilo
Ana bere v reviji
članek o gojenju
zdravilnih rastlin.
avtor članka bralec članka vidni (oz. pisni) neumetnostno,
publicistično,
poljudnoznanstveno
Okrajno sodišče
vabi Janeza Novaka
za pričo v sodnem
postopku.
Delodajalec
postavlja kandidatu
za delovno mesto
vprašanja in ta nanje
odgovarja.
2. Katera socialno zvrst jezika je ustrezna v naslednjih govornih položajih (ponekod je več
možnosti):
javno predavanje: ______________zborni jezik__________________________________________
poslovni sestanek: _________________________________________________________________
zasebni pogovor (ZP) med staršem in otrokom:___________________________________________
med mariborskimi študenti: __________________________________________________________
med učiteljem in učenci pri pouku: _____________________________________________________
ZP med dvema Štajercema: __________________________________________________________
na radiu in televiziji ________________________________________________________________
med ljubljanskimi srednješolci: _______________________________________________________
med politiki v parlamentu:___________________________________________________________
med prodajalci in strankami: __________________________________________________________
v novinarskem članku: ______________________________________________________________
4. Izpolnite tabelo (pomagajte si s tabelo VRSTE BESEDIL na str. 13)
Kakšno besedilo je: … glede na prenosnik, okoliščine in funkcijsko zvrst
- radijska novica o poplavi v
Zasavju
govorjeno, javno, enogovorno, objektivno, neumetnostno, publicistično
- intervju z igralko Mileno
Zupančič
- opravičilo starša za otrokov
izostanek od pouka?
- Janezovo osebno božično
voščilo stricu
- navodilo za uporabo printerja?
- telefonsko povpraševanje o
nekem produktu
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
15
BESEDILNE VRSTE
Besedilna vrsta Opis (namen)
A VOŠČILO
ČESTITKA
VABILO
ZAHVALA
OPRAVIČILO
- izražanje dobre želje ob osebnem ali kakem drugem prazniku
- izražanje veselja ob pomembnem dogodku ali uspehu prejemnika
- z njim vabimo enega ali več prejemnikov na kako prireditev
- izražanje hvaležnost za opravljeno dejanje
- z njim pojasnjujemo prejemniku razloge nekega dejanja/nedejanja,
izražamo obžalovanje, prosimo za upoštevanje tega
B PROŠNJA
PRIJAVA
ŽIVLJENJEPIS
ZAPISNIK
- z njo poskušamo nekaj pridobiti (npr. štipendijo, službo, pomoč)
- z njo se prijavljamo na nek razpis
- v časovnem zaporedju predstavljeni dogodki iz življenja neke osebe
- poročilo o uradnem sestanku (udeleženci, dnevni red, sklepi …)
C NOVICA
POROČILO
REPORTAŽA
KOMENTAR
INTERVJU
- seznanitev javnost z aktualnim dogodkom (kaj, kdaj, kje, kdo)
- seznanitev javnost z aktualnim dogodkom (kaj, kdaj, kje, kdo) z
natančno predstavitvijo dogajanja
- pripovedovanje (predstavitev) o dogajanju, potovanjih, osebah na
slikovit in oseben način
- pojasnjevanje, vrednotenje in utemeljevanje družbenega ali
kulturnega dogajanja
- pogovor med vsaj dvema osebama, v katerem ena oseba ali skupina
postavlja vprašanja, s katerimi želi pridobiti določene informacije od
osebe ali skupine, ki so ji ta vprašanja namenjena
Č POVPRAŠEVANJE
PONUDBA
PRITOŽBA
POGODBA
- z njim izrazimo zanimanje za določeno blago ali storitev
- z njo ponudimo naslovniku določeno storitev ali blago
- z njo izrazimo nezadovoljstvo nad neprimerno storitvijo
- z njo stranki izrazita sporazum oz. soglasje glede kakih določil ali
obveznosti
D POLJUDNOZNAN-
STVENI ČLANEK
REFERAT
- na zanimiv, nazoren in poljuden znanstven način predstavljena
strokovna tema
- opisovanje, razlaga, utemeljevanje in ponazarjanje neke strokovne
teme na podlagi strok. literature in lastnih ugotovitev
Vaja
Podčrtajte ustrezno kot v prvem primeru.
Besedila pod A so lahko: zasebna ali javna, samo zasebna, samo javna
Besedila pod A so lahko: pisna ali ustna, samo pisna, samo ustna
Besedila pod C so: znanstvena besedila, publicistična besedila, uradovalna besedila
Besedila pod B in Č so: publicistična, strokovna, uradovalna oz. poslovna
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
16
Besedila pod D so: publicistična, strokovna, uradovalna oz. poslovna
Značilnosti uradnih besedil oz. dopisov
Uradno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom (po navadi ni osebnega razmerja)
Predpisana oblika (stalne oz. obvezne sestavine)
Objektivnost, praktičnost in jasnost
Stilna nevtralnost in ustreznost (nezaznamovano besedišče, stalne fraze, trpnik )
Slovnična in pravopisna pravilnost
Zgradba uradnega pisma
Stalne oz. obvezne sestavine uradnih pisem so:
1. Glava (levo zgoraj)
– Glava 1: podatki o sporočevalcu (ime in priimek, naslov, lahko tudi telefon, faks, e-naslov).
Glava 2: podatki o naslovniku (ime in priimek oz. ime ustanove, naslov).
Zgledi:
Mojca Novak, prof.
Cesta v Staro vas 2
6230 Postojna
tel.: 05 721 23 40
e-naslov: [email protected]
Izobraževalni center Geoss, d.o.o.
Mag. Janez Rodoljub
Cesta komandanta Staneta 2
1270 Litija
2. Kraj in datum (desno zgoraj, vzporedno s podatkom o kraju pošiljatelja)
Pazimo na presledke (!), ne pišemo datumov z ničlami, beseda »dne« je nepotrebna, meseci se pišejo
z malo začetnico.
Zgledi:
Ljubljana, 3. 6. 2008
Ljubljana, 3. junij 2008
3. Naslov pisma oz. besedilne vrste (malo nižje, leva ali sredinska poravnava) in/ali
nagovor (leva poravnava)
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
17
Ni nujno, da uporabimo oboje: naslov in nagovor.
Naslov nima ločila, nagovoru sledi klicaj ali vejica (v primeru vejice nadaljujemo z malo
začetnico).
Izogibamo se krajšav g./ga.
Zadeva:/Predmet: …. uporabimo, kadar se obračamo na institucijo.
Zgledi:
VABILO NA 5. SESTANEK SVETA STARŠEV / Vabilo na 5. sestanek staršev
Zadeva: Prošnja za štipendijo
Spoštovana gospa Verbič!
Spoštovani!
4. Vsebina dopisa (centralni del)
Vsebino členimo na odstavke (z zamikom prve vrstice ali z izpustom ene vrstice): v uvodu
navedemo razloge, v jedru (ki je lahko iz več odstavkov) dajemo konkretnejše informacije in
utemeljitve, v zaključku povzamemo vsebino.
Uporabljamo ustaljene fraze (npr.: Glede na dopis z dne …, Prijavljam se na razpis …).
Ogovorne zaimke lahko pišemo z malo ali veliko začetnico (Vam/vam, Vas/vas …). Če uporabimo
malo začetnico, ne pomeni, da smo nevljudni. Velika začetnica pomeni, da nagovarjamo eno osebo,
z malo začetnico lahko nagovarjamo eno ali več oseb. Pazimo, da smo dosledni pri rabi velike ali
male začetnice skozi ves dopis.
5. Pozdrav oz. zaključek (svoj odstavek, leva poravnava)
Če smo začeli dopis Spoštovani!, potem ga ne smemo zaključiti S spoštovanjem, ampak uporabimo
kaj drugega, npr. Lep pozdrav.
Če je zaključek cela poved z glagolom, napišemo na koncu piko, sicer pa nič (tudi ne vejice, možen
je klicaj).
Zgledi:
S spoštovanjem / S spoštovanjem!
Lep pozdrav / Lep pozdrav!
Zahvaljujem se vam za ugodno rešitev prošnje in vas lepo pozdravljam.
6. Podpis (desno spodaj)
Vedno je najprej ime nato priimek (!).
V poslovnih dopisih najprej napišemo ime nato pa funkcijo ali obratno (glede ločil in velike
začetnice glej primere). Podpis je tam, kjer je ime.
Lastnoročni podpis je obvezen. Če ni možen, za imenom napišemo l.r.
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
18
Zgledi:
Janez Rodoljub
Dr. Janez Rodoljub,
predsednik KUD France Prešeren
Predsednik KUD France Prešeren:
dr. Janez Rodoljub
Janez Rodoljub
7. Priloge (levo spodaj)
Priloge se pišejo kot alinejsko naštevanje, dovoljen pa je tudi zapis brez ločil.
Zgled:
Priloge:
- fotokopiji spričeval 3. in 4. letnika,
- fotokopija spričevala poklicne mature,
- potrdilo o opravljenem 60-urnem tečaju nemškega jezika.
Vaja
1. Dopolnite naslednji list z ustreznimi poimenovanji za dele uradnega pisma: Glava 1, Glava 2,
Kraj in datum, Naslov pisma oz. nagovor, Vsebina pisma, Pozdrav oz. zaključek, Podpis, Priloge.
Glava 1
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
19
PRIMERI BESEDIL
Uradno opravičilo
Alenka Novak Jurčičeva ulica 11 1000 Ljubljana Ljubljana, 7. 2. 2012 Gimnazija Vrhnika Prof. Ana Jakša Ljubljanska 12 1360 Vrhnika
OPRAVIČILO
Spoštovani! Urša Novak je bila od 1. do 4. februarja 2012 odsotna od pouka zaradi vročine in viroze, v ponedeljek, 31. Januarja, pa se je po drugi uri že odpravila domov, ker je bruhala in imela glavobol. Prosim, da ji izostanke opravičite. Najlepša hvala in lepo pozdravljeni.
Alenka Novak Alenka Novak
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
20
Uradna zahvala
Oddelčna skupnost 3. I
Gimnazija Novo Mesto
Seidlova 9
8000 Novo mesto
Ljubljana, 20. maj 2002
Poslovni sistem Mercator, d. d.
Dunajska c. 107
1000 Ljubljana
Spoštovani g. direktor!
V mesecu januarju letošnjega leta smo Vas prosili za prostovoljni prispevek za naš
maturantski izlet na Ciper. Cena izleta je bila kar visoka in nekaj naših sošolcev bi se
nam zato ne moglo pridružiti. Ker ste nam z nakazanimi sredstvi precej pomagali, smo
lahko potovali vsi. Prejšnji teden smo se z izleta vrnili, polni novih izkušenj in bogatih
doživetij. Potovanje na Ciper nam bo tudi po Vaši zaslugi ostalo v lepem spominu.
Iskreno se Vam zahvaljujemo in Vam želimo še veliko poslovnih uspehov.
Lep pozdrav!
Predsednik oddelčne skupnosti 3. I:
Jani Pevec
Jani Pevec
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
21
Uradno vabilo
Gimnazija Alojza Kraigherja Brnčičeva 26 1000 Ljubljana Ljubljana, 8. 1. 1999 Vabilo članom sveta šole Vljudno Vas vabimo na 4. sejo Sveta šole Gimnazije Alojza Kraigherja, ki bo 15. 1. 1999 ob 10. uri v sobi 205 (2. nadstropje). Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 3. seje 2. Poročilo o poteku informativnega dneva za osmošolce 3. Organizacija obveznih izbirnih vsebin 4. Razno Lep pozdrav
Darja Klančnik Darja Klančnik,
predsednica Sveta šole
Uradno pooblastilo
Ana Jurčič
Sedlašek 4
2286 Podlehnik Sedlašek, 7. 6. 2003
POOBLASTILO
Pooblaščam svojega brata Jerneja Jurčiča, da v času moje enoletne odsotnosti
zaradi dela v Nemčiji od 20. 6. 2007 do 4. 5. 2008 ureja vse pravne zadeve v zvezi z
zemljiščem parc. št. 211/5 k.o. Sedlašek, katerega edina lastnica sem in kjer skrbim
za vinograd in zidanico.
Pooblastitelj: Pooblaščenec:
Ana Jurčič, O.I. 001327653 Jernej Jurčič, O.I. 008706478
Ana Jurčič Jernej Jurčič Pooblastilo overil: dr. Peter Gašperšič, notar
Peter Gašperšič
[žig]
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
22
Uradna prijava
Stane Božič
Hrastovec 15b
2283 Zavrč Hrastovec, 15. 10. 1999
Vinska klet Ptuj
Prvomajska 8
2250 Ptuj
PRIJAVA NA RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO KLETARJA
Spoštovani!
Prijavljam se na prosto delovno mesto kletarja, razpisano v dnevniku Večer 28. 9. 1999.
Rojen sem bil 13. 4. 1961 v Mariboru. Osnovno šolo sem končal v Zavrču, nato pa se vpisal
na Srednjo agroživilsko šolo na Ptuju. Po končani šoli sem se kot pomočnik najprej za dve leti
zaposlil pri vinogradniku Ivanu Mastenu v Hrastovcu, nato pa kot kletar v vinski kleti Zavrč.
Med delom v Zavrču sem pri Vinogradniški zvezi Slovenije opravil strokovni izpit za kletarja.
Z mojim dosedanjim 17-letnim delom je bilo vodstvo Vinske kleti Zavrč zadovoljno. Nabral
sem si mnogo izkušenj in se dodobra seznanil s pastmi in zapleti, ki se pojavljajo pri
skladiščenju vina. Na mojem dosedanjem delovnem mestu smo vino skladiščili tako po
tradicionalni metodi v lesenih sodih kot tudi po modernejših tehnikah v aluminijastih posodah
in s konzervansi.
Delo kletarja v Vinski kleti Ptuj bi brez dvoma opravljal z veseljem, bilo pa bi tudi logično
nadaljevanje moje poklicne poti.
Zahvaljujem se Vam za zaupanje in Vas lepo pozdravljam.
Stane Božič
Stane Božič
Priloge:
- kopija spričevala o končani Srednji agroživilski šoli
- kopija potrdila o opravljenem strokovnem izpitu
- kopija delovne knjižice
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
23
Življenjepis
Metka Horvat Lackova ulica 13 2250 Ptuj
Življenjepis Rodila sem se 24. 5. 1976 na Ptuju kot najstarejši otrok v petčlanski družini. Oče Marjan je likovni tehnik in zaposlen pri Petrolu, mati Darja pa je učiteljica razrednega pouka. Osnovno šolo Toneta Žnidariča na Ptuju sem obiskovala v letih 1983–91 in jo končala z odliko. Šolanje sem nadaljevala na Gimnaziji Ptuj. Tam so me še posebej zanimali jeziki, zato sem se po uspešno opravljeni maturi odločila za študij anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga v letu 2001 zaključila. Že med študijem so me zanimala potovanja in učenje tujih jezikov v tujini, zato sem eno leto študirala kot gostujoča študentka na univerzi v Cabridgeu. Trenutno sem zaposlena kot profesorica angleščine na Gimnaziji Ptuj, kjer sodelujem v mnogih mednarodnih šolskih projektih. Ptuj, 27. 3. 2008
Metka Horvat
Uradna prošnja
Gabrijel Lipič
Cankarjeva 87
9000 Murska Sobota Murska Sobota, 14. 4. 2008
Ministrstvo za šolstvo in šport
Služba za razvoj kadrov v šolstvu
Masarykova c. 15
1000 Ljubljana
Zadeva: Prošnja za spremembo datuma opravljanja strokovnega izpita
Spoštovani!
Pred dvema mesecma, tj. 11. 2. 2009, sem se prijavil na strokovni izpit. Žal sem si pred tednom dni
pri opravljanju službenih obveznosti pretrgal tetivo na desni nogi. Zaradi tega ne morem končati
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
24
pripravništva, ki ga kot professor športne vzgoje opravljam na Gimnaziji Šiška. Operiran bom 9. 6.
2009.
Zaradi teh neljubih okoliščin se ne bom mogel pripraviti na izpit, zaradi operacije pa bom tudi
fizično odsoten. Zato Vas prosim, če lahko izpit opravljam šele po 15. 9. 2009.
Za razumevanje se Vam lepo zahvaljujem in Vas prijazno pozdravljam.
Gabrijel Lipič Priloge:
- zdravniško potrdilo o poškodbi
- napotnica na operacijo
Javno obvestilo
- neuradno obvestilo
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
25
- uradno obvestilo
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
26
Zapisnik
PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku
27
Literatura:
Gomboc, M. Mala slovnica slovenskega jezika. Priročnik za šolo in vsakdanjo rabo. Ljubljana:
Državna založba Slovenije, 2011.
Milavec, V. Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Ljubljana: Zavod IRC, 2010.
Toporišič, J., et al. Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU2001.
Top Related