1
Jože VERBIČ
IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU
Lombergarjevi dnevi, Hoče, 5. december 2012
2
Toplogredni plini
1 t CO2 = 1 t ekv. CO2
1 t CH4 = 21 t ekv. CO2
1 t N2O = 310 t ekv. CO2
1 t SF6 = 23 900 t ekv. CO2
1 t HFC = 1300 t ekv. CO2*
1 t PFC = 6500 - 9200 t ekv. CO2
* Odvisno od spojine, ta faktor uporabljamo v Sloveniji
3
Struktura izpustov TGP po plinih v Sloveniji, 2009
N2O6%
SF6, HFC, PFC1%
CO283%
CH410%
VIR: ARSO
4
Viri izpustov CO2 v Sloveniji (2009)
Industrijski procesi
4%
Energija96%
Industrija in gradbeništvo
12%
Oskrba z energijo
40%
Drugo14%
Promet34%
Razdelitev skupnih emisij Razdelitev emisij zaradi rabe energije
VIR: ARSO
5
Viri izpustov CO2 v Sloveniji (2009)
Industrijski procesi
4%
Energija96%
Industrija in gradbeništvo
12%
Oskrba z energijo
40%
Drugo14%
Promet34%
Razdelitev skupnih emisij Razdelitev emisij zaradi rabe energije
Zajema tudi rabo energije v kmetijstvu – 1,3 % od emisij zaradi
rabe energije
VIR: ARSO
Industrija in
gradbeništvo
12 %
6
Viri izpustov CH4 v Sloveniji (2009)
VIR: ARSO
Energija19%
Drugo0%Odpadki
26%
Kmetijstvo55%
Večji del v premogovništvu, nekaj zemeljski
plin
Večji del (2/3) v deponije odpadkov, nekaj pri ravnanju z odplakami (1/3)
7
Viri izpustov N2O v Sloveniji (2009)
VIR: ARSO
Drugo3%
Energija15%
Odpadki5%
Kmetijstvo77%
Industrijski procesi
0%
Nekaj manj kot ½ promet
(katalizatorji!)
8
Struktura emisij TGP v Sloveniji v letu 2009 (ARSO 2011)
Energetika32%Industrijski
procesi5%
Goriva v industriji
10%
Goriva v gosp. in komerc. rabi
11%
Kmetijstvo10%
Odpadki3%
Drugo2% Promet
27%
9
Toplogredni plini - Kjotski protokol
Obveznosti Slovenije - od izhodiščnega obdobja 1985-1987* do obdobja 2008-2012 smo dolžni zmanjšati izpuste za 8 %.
Sektorski cilji niso določeni.
* Za večino držav je izhodiščno leto 1990
10
60
70
80
90
100
110
1986
1988
1990
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
2012
Ind
eks
(198
6=10
0)
SlovenijaKjotski cilj za obdobje 2008-2012EU-15EU-27
Gibanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu za Slovenijo, EU-27 in EU-15
SLOVENIJA 1986-2010 - 11,5 %
Vir: ARSO, EEA, KIS
11
Zmanjšanje izpustov TGP v Sloveniji po sektorjih (ARSO, 2011)
-4000 -2000 0 2000 4000
Promet
Energetika
Industrijskiprocesi
Goriva vindustriji
Goriva v gosp.in komerc. rabi
Kmetijstvo
Odpadki
Drugo
Sprememba izpustov TGP 1986-2009 (000 t ekv. CO2)
-100 -50 0 50 100 150 200
Promet
Energetika
Industrijskiprocesi
Goriva vindustriji
Goriva v gosp.in komerc. rabi
Kmetijstvo
Odpadki
Drugo
Sprememba izpustov TGP 1986-2009 (%)
Vsi sektorji skupaj: - 3,9 %, če upoštevamo ponore: – 12,5 %
12
STRUKTURA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU V LETU 2010
Vir: KIS, ARSO
N2O - paša2,69%
N2O - biološka vezava dušika
0,77%
N2O - obdelovanje histosolov
1,37%
N2O - posredne emisije zaradi izpiranja N v
vode12,32%
N2O - posredne emisije zaradi uhajanja N v
zrak2,60%
N2O - gnojenje z blati čistilnih
naprav0,00%
N2O - razkrajanje žetvenih ostankov
1,32%
N2O - gnojenje z mineralnimi
gnojili7,67%
N2O - gnojenje z živinskimi
gnojili8,26%
N2O - skladiščenje
živinskih gnojil7,13%
Metan -fermentacija v
prebavilih33,94%
Metan - skladiščenje
živinskih gnojil21,92%
1.963.000 t ekvivalentov ogljikovega dioksida
13
STRUKTURA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU V LETU 2010
Vir: KIS
Prispevek govedoreje k skupnim izpustom toplogrednih plinov iz
kmetijstva v 2010:
65,6 %
14
Dogajanja v vampu
10 do 100 milijard bakterij na ml soka
100.000 do 1.000.000 protozoj na ml soka
Metan 2 – 12 % bruto energije krme
Mikrobna prebava beljakovin, celičnih sten, škroba, sladkorjev, …
15
Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka
Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma, optimalni obroki)
Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z namenom zmanjšanja izločanja N
Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja izpustov med zrejo telic
Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom povečanja mlečnosti na krmni dan
Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina
16
PORAZDELITEV ZAUŽITE ENERGIJE NA ENERGIJO ZA PRIREJO MLEKA IN ENERGIJO ZA VZDRŽEVANJE
Energija za prirejo
46%
Energija za vzdrževanje
54%
Energija za prirejo
72%
Energija za vzdrževanje
28%
Molznica: 10 kg mleka na dan
Molznica: 30 kg mleka na dan
17
IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV PRI PRIREJI MLEKA V ODVISNOSTI OD INTENZIVNOSTI REJE*
0,00
0,20
0,40
0,60
0,80
1,00
1,20
1,40
1,60
1,80
3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 11000
Mlečnost (kg v standardni laktaciji)
Izp
ust
i TG
P (
ekv.
CO
2/k
g m
leka
)
*Vključno s posrednimi izpusti in izpusti pri gnojenju, izpusti pri vzreji telic niso vključeni
18
Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka
Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma, optimalni obroki)
Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z namenom zmanjšanja izločanja N
Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja izpustov med zrejo telic
Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom povečanja mlečnosti na krmni dan
Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina
19
Vpliv dolgoživosti krav na izpuste toplogrednih plinov pri prireji mleka (za molznice s 6000 kg mleka v
standardni laktaciji)
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
1,4
1,6
1,8
1 2 3 4 5 6 7 8
Število laktacij v življenski dobi
Izp
ust
i TG
P (
ekv.
CO
2/k
g m
leka
) Didušikov oksid
Metan
*Vključno s posrednimi izpusti in izpusti pri gnojenju, vključeni izpusti pri vzreji telic
20
Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka
Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma, optimalni obroki)
Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z namenom zmanjšanja izločanja N
Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja izpustov med zrejo telic
Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom povečanja mlečnosti na krmni dan
Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina
21
Izpusti toplogrednih plinov v odvisnosti od načina reje
Ocene veljajo za molznice s 6000 kg mleka v standardni laktaciji
0,000,100,200,300,400,500,600,700,800,901,00
Gnojevka Hlevskignoj
Gnojevka+ paša
Hlevskignoj +paša
Bioplin Bioplin +paša
Izp
ust
i TG
P (
ekv.
CO
2/k
g m
leka
)
Didušikov oksid
Metan
- 8 % - 3 % - 33 %
22
Izpusti didušikovega oksida zaradi gnojenja z živinskimi gnojili
PAŠA- zaradi zmanjšanja zračnosti tal povzročajo neustrezni načini paše povečanje izpustov didušikovega oksida
23
Možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri pitanju
Izboljšanje prirastov Pitanje na večjo masoZmanjšanje zakola teletKlavne prvesnice ?Krave dojilje ?
24
Izpusti toplogrednih plinov pri govejih pitancih v odvisnosti od intenzivnosti reje
0
2
4
6
8
10
12
14
0,70 0,80 0,90 1,00 1,10 1,20 1,30
Povprečen dnevni prirast (kg/dan)
Izp
ust
i TG
P
(ekv
. CO
2/k
g k
lavn
ega
tru
pa)
Didušikov oksid
Metan
Prirasti:2006 842 g2007 860 g2008 845 g2009 827 g2010 831 g
25
Možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri pitanju
Izboljšanje prirastov Pitanje na večjo masoZmanjšanje zakola teletKlavne prvesnice ?Krave dojilje ?
26
Program razvoja podeželja 2007-2013
Ekološko kmetovanje – travinje (EKO) 26.515 ha (89 % od zemljišč v ekološkem
kmetovanju) 5.799.000 € (83,8 % od denarja,
namenjenega ekološkemu kmetovanju, 14,9 % od denarja namenjenega kmetijsko okoljskim ukrepom)
Sonaravna reja domačih živali (REJ) 70.536 ha 5.807.000 € (14,9 % od denarja
namenjenega kmetijsko okoljskim ukrepom)
Vir: ARSKTRP, podatki za subvencijsko leto 2011
27
Izpusti pri prireji mleka – učinek ukrepov PRP
Izpusti(kg ekv. CO2 na kg mleka)
EKO REJ PRPostali
Metan 0,847 0,801 0,753
Didušikov oksid 0,362 0,309 031,6
Skupaj 1,209 1,110 1,070
+ 13,0 %
+ 3,8 %
28
Izpusti pri prireji mesa – Učinek ukrepov PRP
Izpusti(kg ekv. CO2 na kg mesa)
EKO REJ PRPostali
Metan 8,01 7,70 7,62
Didušikov oksid 2,73 2,44 2,39
Skupaj 10,73 10,14 10,01
+ 7,2 %
+ 1,3 %
29
Slovenija – izpusti toplogrednih plinov pri prireji mleka in mesa
0,00
0,20
0,40
0,60
0,80
1,00
1,20
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Izp
us
ti p
ri p
rire
ji m
lek
a
0
2
4
6
8
10
12
Izpu
sti p
ri prire
ji me
sa
Mleko kg ekv. CO2/kg mleka
Meso kg ekv. CO2/kg kl. trupa
30
KRAVA DOJILJA?3545 kg ekvivalenta CO2 na leto
Če teleta obremenimo z izpusti krave dojilje, se izpusti na kg govedine povečajo od približno 10 na 11 kg ekvivalenta CO2
31
Izpusti didušikovega oksida
Ukrepi za zmanjšanje izpustov didušikovega oksida zaradi gnojenja z živinskimi gnojili presegajo okvir živinoreje – potrebujemo celovite rešitve
32
Didušikov oksid (N2O)
Amonijak
Mineralna gnojila
Beljakovine v krmi
Nitrit
Nitrat
Nitrit
N2O
N2
ATMOSFERA
N2O
N v živinskih gnojilih
33
Osnovni vzroki za onesnaževanje okolja z dušikovimi snovmi
malomarno ravnanje z živinskimi in mineralnimi gnojili
preveč dušika v kroženju na kmetiji
ZNAČILNO ZA ŽIVINOREJO
34
Integrirano kmetijstvo
Kombinirana rastlinska pridelava in živinoreja, ki omogoča učinkovito kroženje dušika na
kmetiji.
Manjše potrebe po dušiku iz rudninskih gnojil in s tem manjši
izpusti N2O.
35
ŽIVINA
Mineralna Gnojila
Žita, stročnice,
sadje, zelenjava
itd.
ŽIVIN
OREJA
KRMNE RASTLINE
RASTLINSKA PRIDELAVA
ŽIVINSKA GNOJILA
HRANA, BIOGORIVA, VLAKNA
N
N
NN
SPECIALIZACIJA
Fosilna
goriva
CO2
N2
36
ŽIVINA
Mineralna Gnojila
Žita, stročnice,
sadje, zelenjava
itd.
ŽIVIN
OREJA
KRMNE RASTLINE
RASTLINSKA PRIDELAVA
ŽIVINSKA GNOJILA
N
NN
DIVERZIFIKACIJA
HRANA, BIOGORIVA, VLAKNA
37
Trendi v Sloveniji
LETO 2000 2010
Število kmetijskih gospodarstev brez živine
9.015 15.998
Število kmetijskih gospodarstev z živino
77.452 58.648
Spodbujanje prometa z živinskimi gnojili?
Vir: SURS
38
IZKORISTEK DUŠIKA
• Pridelovanje žit 30-60 %• Piščančje meso 40 %• Jajca 35 %• Svinjina 30 %• Mleko 25 %• Govedina 15 %• Prebivalstvo ?
39
Nekatere ocene za Slovenijo (2010)
Količina N (t)
Količina na ha kmet.
zemljišč (kg/ha)
N v živinskih gnojilih (korigirano na izgube z amoniakom)
31.522 65
N v mineralnih gnojilih 27.486 57
Biološka vezava N 2.484 5
Izgube N z amonijakom 13.735 28
Izgube N z didušikovim oksidom
1.779 4
N v odplakah prebivalstva 11.111 23
40
SKLEP - Predlog usmeritev
Izboljšanje učinkovitosti reje domačih živali ob upoštevanju naravnih danosti Ključni poudarek – izboljšanje kakovosti krme s
travinja in obrokov za prežvekovalce
Izboljšanje kroženja dušika in povečanje simbiotske vezave dušika
41
Spodbujanje načinov rabe in obdelave tal, ki ne povečujejo emisij CO2 oz. zagotavljajo
ohranitev ali povečanje zalog ogljika v tleh
SKLEP - Predlog usmeritev
Spodbujanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu Spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih
virov na način, ki ne konkurira pridelovanju hrane
Po ocenah za 2011 izkoriščamo za proizvodnjo bioplina le 0,2 % gnoja goved, 13,8 % gnoja prašičev in 5,8 % gnoja perutnine.
42
Povečanje samooskrbe s hrano in spodbude za vzpostavitev lokalne oskrbne verige s hrano
SKLEP - Predlog usmeritev
43
POZIV – Zmanjšajmo izpuste toplogrednih plinov!
Zakaj?podnebne spremembe bodo najbolj prizadele
kmetijstvo s toplogrednimi plini izgubljamo energijo in
dušik
Kaj nas lahko prepriča?
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11
Cen
a N
iz m
iner
aln
ih g
no
jil (
€/kg
)
Top Related