ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE
LJUBLJANA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Študijski progam: ekonomist
DIPLOMSKA NALOGA
ELEKTRONSKE IN MOBILNE BANČNE STORITVE
SPECIFIKA ORODIJ ZA USPEH
Diplomantka: Vesna Šakanovič
Mentor: dr. Samo Božič, univ. dipl. inž.
Lektorica: Mija Jandrlić, univ. dipl. spl. jez.
Vpisna številka: 12130263375
Ljubljana, oktober 2013
2 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
ZAHVALA
Posebna zahvala gre mentorju dr. Samu Božiču za vodenje, usmerjanje in svetovanje ter
pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se staršem in ostalim družinskim članom ter prijateljem, ki so mi ves čas
študija stali ob strani in me podpirali na moji poti, ob nastajanju diplomske naloge pa so
me obsipavali z optimističnimi besedami in nasveti.
Hvala tudi lektorici.
3 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
IZVLEČEK
Avtorica v diplomski nalogi predstavi primerjavo in razliko med elektronskim in mobilnim
poslovanjem. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je
predstavljen pojem elektronskega bančništva, njegove oblike, prednosti in slabosti
elektronskega bančništva. Sledijo osnovni pojmi in predstavitev mobilnega bančništva. V
empiričnem delu naloge je prikazala rezultate ankete s primerjavo obeh načinov poslovanja
bank.
Ključne besede: mobilno bančništvo, elektronsko bančništvo, komitent, storitve
ABSTRACT
The author of the thesis presents a comparison and contrast between electronic and mobile
commerce. The task is divided into theoretical and empirical work. In the theoretical part,
we present the concept of electronic banking, its design, the advantages and disadvantages
of electronic banking. Followed by the presentation of the basic concepts and mobile
banking. In the empirical part of the thesis is demonstrated by comparing the results of a
survey of the two modes of banks.
Keywords: mobile banking, online banking, customer, service
4 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Kazalo:
1 UVOD ............................................................................................................................ 7
2 ZGODOVINA INTERNETA ........................................................................................ 8
3 ZGODOVINA RAČUNALNIŠTVA .......................................................................... 10
4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ............................................................................. 13
4.1 RAZVOJ ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI ........................ 14
4.2 OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA .................................................. 15
4.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ................. 17
4.3.1 Prednosti za banko ......................................................................................... 17
4.3.2 Slabosti za banko ........................................................................................... 18
4.3.3 Prednosti za komitente .................................................................................. 20
4.3.4 Slabosti za komitenta ..................................................................................... 20
4.3.5 Varnost elektronskega bančništva ................................................................. 22
5 MOBILNO BANČNIŠTVO ........................................................................................ 23
5.1 MOBILNO PLAČEVANJE ................................................................................. 25
5.1.1 Moneta ........................................................................................................... 26
5.1.2 Ali izguba ali tatvina pomeni nevarnost? ...................................................... 28
5.2 RAZLIKA MED MOBILNIM IN ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM .......... 29
6 RAZISKAVA MED ELEKTRONSKIM IN MOBILNIM BANČNIŠTVEM ........... 30
7 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 45
8 VIRI IN LITERATURA……………………………………………………………..45
5 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Kazalo slik:
Slika 1: Število uporabnikov od leta 1995 do 2000............................................................... 9
Slika 2: Računalnik brez mehanskih delov ENIAC ............................................................ 11
Slika 3: IBM PC ................................................................................................................. 12
Slika 4: Oblike elektronskega bančništva ( Miš Svoljšak, 1999, str. 4 – 5) ........................ 15
Slika 5: Prednosti in slabosti za banko ................................................................................ 19
Slika 6: Prednosti in slabosti za komitente .......................................................................... 21
Slika 7: Mobilno bančništvo ................................................................................................ 25
Slika 8: Moneta .................................................................................................................... 27
Slika 9: Struktura anketirancev po spolu ............................................................................. 30
Slika 10 : Struktura anketirancev po starosti ....................................................................... 31
Slika 11: Prepoznavnost elektronskega bančništva ............................................................ 33
Slika 12: Uporaba elektronskega bančništva ....................................................................... 34
Slika 13: Varnost elektronskega bančništva ........................................................................ 35
Slika 14: Zloraba elektrosnkega bančništva ........................................................................ 36
Slika 15 : Uporaba elektrosnkega poslovanja...................................................................... 38
Slika 16: Mesečne transkacije ............................................................................................. 39
Slika 17: Povratne informacije banke .................................................................................. 40
Slika 18: Ali nameravate preiti iz e. Bančništva v mobilno bančništvo .............................. 41
Slika 19: Slabosti mobilnega bančništva ............................................................................. 42
Slika 20: Razvijanje mobilnega bančništva v prihodnjih 10. letih ...................................... 43
6 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Kazalo tabel:
Tabela 1: Plačilo spletnega bančništva ................................................................................ 24
Tabela 2: Omejitev mesečnih nakupov preko monete......................................................... 26
Tabela 3: Spol ...................................................................................................................... 30
Tabela 4: Starost .................................................................................................................. 31
Tabela 5: Stopnja izoobrazbe .............................................................................................. 32
Tabela 6: Ali anketiranci pozanjo elektronsko bančništvo? ................................................ 32
Tabela 7: Ali anketiranci uporabljajo elektronsko bančništvo in koliko časa? ................... 33
Tabela 8: Ali se anketirancem zdi elektronsko bančništvo varno? ..................................... 35
Tabela 9: Ali so anketiranci slišali za kakšno zlorabo? ....................................................... 36
Tabela 10: Zakaj so se anketiranci odločili za elektronsko poslovanje? ............................. 37
Tabela 11: Koliko transkacij anketiranci mesečno izvedejo preko spleta? ......................... 38
Tabela 12: Ali so anketiranci zadovoljni s povratno informacijo banke ? .......................... 39
Tabela 13: Ali anketiranci nameravajo preiti iz elektronskega v mobilno bančništvo ? ..... 41
Tabela 14: Katere so največje prepreke v mobilnem bančništvu ? ..................................... 42
Tabela 15: Kako bo mobilno bančništvo prevladovalo na naših trgih v 10. letih ? ............ 43
7 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
1 UVOD
Ideja za temo diplomske naloge se je porodila iz močnega zanimanja za kariero v
bančništvu. Proučila sem, kako deluje bančno poslovanje preko interneta, kakšna je
zagotovljena varnost, zakaj in kako ter v kolikšni meri se ljudje odločajo za tovrstno
poslovanje. Zanimalo me je tudi mnenje drugih o mobilnem bančništvu in ali bo mobilno
bančništvo v kratkem doseglo vrh poslovanja v bančništvu.
V diplomski nalogi je predstavljeno elektronsko in mobilno bančništvo, ki je vse bolj
pomembna storitev današnjega časa.
V prvem delu je predstavljen pojem elektronskega bančništva, kdaj se je začelo razvijati,
katere oblike poznamo ter prednosti in slabosti elektronskega bančništva.
V drugem delu diplomske naloge sem predstavila mobilno bančništvo in osnovne pojme
mobilnega bančništva.
Diplomska naloga vsebuje tudi anketo, s katero sem poskušala ugotoviti, koliko
anketirancev uporablja elektronsko bančništvo in koliko jih bo prešlo na mobilno ter
natančneje, ali ljudje poslujejo preko spleta in ali zaupajo takšnemu poslovanju.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako uporabniki bančnih storitev uporabljajo mobilno
in elektronsko bančništvo, ali se jim zdi tovrstno poslovanje varno in ali ga sploh poznajo
ter koliko časa bo še trajalo, da se mobilno bančništvo razvije pri nas.
Z analizo ankete sem skušala potrditi oziroma ovreči naslednje hipoteze:
H1: Elektronsko bančništvo je bolj uporabno kot mobilno.
H2: Elektronsko bančništvo je bolj varno kot mobilno.
H3: Mobilno bančništvo pri nas ni razvito.
8 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
2 ZGODOVINA INTERNETA
Internet je eden od najbolj eksplozivnih komunikacijskih fenomenov stoletja. Je okrajšava
za inter – network (med – omrežje), kar bi lahko razlagali kot omrežje ali kot globalno
omrežje računalniških sistemov, ki si med seboj izmenjujejo podatke, informacije,
programe, datoteke ipd. Lahko bi rekli, da so internet računalniki (ki jih upravljajo ljudje),
ki med seboj komunicirajo s skupnimi protokoli.
Internet je pravzaprav stranski produkt hladne vojne. V 60. letih je ameriško ministrstvo za
obrambo ustvarilo arpanet. Arpanet je nastal kot eksperiment v zanesljivem,
necentraliziranem omrežju, ki je povezal US MO z vojaškimi ustanovami in univerzami,
osnovanimi za vojaški razvoj. V 70. letih so se severnoameriške univerze in raziskovalne
skupine pridružile bitki. Leta 1973 so se priklopile prve evropske organizacije. UNIX je
nastopil kot rešitev za računalniške mreže. Sčasoma je druga mreža, imenovana MILNET,
vojaški promet, medtem ko sta evropski eunet in japonski unix mreži bili osnovani. V
Evropi je Velika Britanija organizirala JANET (Joint academic netvork). Leta 1986 je
ameriška nacionalna znanstvena fundacija osnovala NSFNET, ki je povezal 5 ameriških
univerzitetnih super-računalniških centrov. Bil je temeljni kamen razvoja interneta. V
poznih 80-ih se je nekaj ameriških in tujih mrež povezalo in tvorilo to, kar danes poznamo
kot internet. Leta 1990 je administracijo interneta prevzel NSFNET. Prepoved komercialne
rabe je bila dvignjena leta 1991 in do leta 1994 so komercialna omrežja prevladovala.
Na začetku je bil internet pretežno uporabljen za komuniciranje in menjavo podatkov med
akademskimi in vladnimi raziskovalci. Nato je postal prevladujoči komunikacijski medij,
ki zagotavlja preveliko število aplikacij. Naraščal je z neznansko hitrostjo, in sicer leta
1969 so bili 4 gostitelji na internetu, leta 1982 jih je bilo 200, leta 1996 pa se je število
gostiteljev krepko dvignilo, in sicer od 10 do 12 milijonov.
9 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 1: Število uporabnikov od leta 1995 do 2000
Pred letom 1993 je internet služil za elektronsko pošto, elektronske skupine poročil, prenos
podatkov in minimalno komercialno uporabo. Po letu 1993 pa je služil za elektronsko
pošto, dostop do brezplačnih informacij, enotno sporočanje (e-pošta, zvočna pošta, faks),
zvočno in video uporabo na javnem internetu ter izobraževanje in šolanje. Internet se v
zadnjih letih vrtoglavo razvija in lahko pričakujemo, da se bo še naprej tako razvijal.
10 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
3 ZGODOVINA RAČUNALNIŠTVA
Vse hitrejši tehnični razvoj uporabnika sili v nakup vedno novejših računalnikov in pri tem
ta zavrže svoj stari, še vedno povsem delujoči računalnik. Zgodovina računalništva je tako
zanemarljivo kratka, da se starejšim računalnikom (še) ne pripisuje zgodovinske vrednosti
in tako se je v razmaku le petdesetih let na odpadu znašlo na tisoče računalnikov, ki jih
danes zaradi izjemno hitrega tehnološkega napredka smatramo za zastarele in neuporabne.
Vprašanje je, ali so res neuporabni. Morda na njih res ne dela najnovejša igra, morda se res
ne moremo z njimi povezati v svetovni splet in poslati elektronske pošte, morda se z njimi
res ne da zmodelirati 3D modela skodelice, a funkcije, za katere so bili narejeni, opravljajo
še danes.
Prvo mehansko napravo, ki je zelo podobna našim današnjim računalnikom, je v začetku
19. st. izdelal angleški študent Charles Babbage. Njegov oče je bil lastnik banke, on pa je
moral ob praznikih računati obresti. To ga je spodbudilo, da je leta 1822 izdelal stroj na
parni pogon, s katerim si je olajšal računanje. Račun, ki ga je prej računal 10 minut, je s
pomočjo parnega pogona izračunal v 1 minuti. Zanimanje javnosti in uspeh sta prispevala
k temu, da je svojo zamisel razvijal še naprej. Ker je pri izumljanju stroja smel uporabljati
le zobata kolesca, vzvode in drogovje, so bile njegove rešitve zelo zapletene in prezahtevne
za takratni čas.
Leta 1880 so v Združenih državah Amerike izvedli osnovno obdelavo podatkov ljudskega
štetja. Ta je trajala 7 let in pol. Herman Hollerith je predlagal, da bi pri obdelavi
naslednjega štetja uporabili njegove tabulatorje. Tabulator je pripomoček, ki je bil zgrajen
iz mehanskih elementov, poganjala pa ga je elektrika. S tem pripomočkom je bilo
računanje zelo hitro. Do leta 1980 je prebivalstvo naraslo za 25 %, osnovno obdelavo so
opravili s tabulatorji v šestih tednih. Podjetje, ki ga je ustanovil Hollerith, je z leti preraslo
v IBM, ki je še danes eno izmed vodilnih podjetij na področju računalništva.
Leta 1946 so izdelali prvi računalnik brez mehanskih delov, imenovali so ga ENIAC.
Tehtal je 80 ton in bil tisočkrat hitrejši kot tabulator, velik je bil kot večja učilnica,
uvrščamo ga v prvo generacijo elektronskih računalnikov.
11 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 2: ENIAC – računalnik brez mehanskih delov
(http://racunalnik.wikispaces.com/RAZVOJ+RACUNALNIKA)
Konec 50. let so ENIAC izpodrinili računalniki s tranzistorji. To so elektronski
računalniki, ki jih uvrščamo v drugo generacijo. V tretjo generacijo pa uvrščamo
računalnike z integriranimi vezmi in čipi. Število elementov se je počasi povečalo, čip pa
se je manjšal, dokler v 70. letih niso z nekaj tisoč elementi na njem sestavili vse glavne
funkcije računalnika. Temu čipu rečemo mikroprocesor. V četrto generacijo elektronskih
računalnikov uvrščamo računalnike, ki imajo vgrajene mikroprocesorje.
12 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Osebni računalniki so se začeli razvijati leta 1981, ko je IBM ponudil na tržišču prvi PC
(80286). Računalnik je bil zelo enostaven in zanesljiv, zato so ga drugi izdelovalci začeli
kopirati in izdelovati IBM PC združljive računalnike. S tem so računalniku zniževali ceno
in izboljševali njegovo kakovost. Danes bi težko našli naloge, ki jih še izvajamo brez
računalnika. Računalnik nas danes spremlja na vsakem koraku.
Slika 3: IBM PC
(http://www.extremetech.com/computing/92640-ibm-personal-computer-its-30-year-
legacy-slideshow)
13 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Posledico hitrega tehnološkega napredka je čutiti tudi v bančništvu in za elektronsko
poslovanje je bančništvo še posebej ugodna dejavnost. Elektronsko poslovanje namreč
učinkovito podpira hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev. Z njim je mogoče
storitve poceniti, njihova uporaba ni več omejena zgolj na čas, ko so banke uradno odprte,
in na lokacijo bančnih poslovalnic, predvsem pa tako bankam kot njihovim komitentom
omogoča velike prihranke v času. Elektronsko bančništvo je bančna storitev prihodnosti
(povz. po Miš Svoljšak, 1999, str. 4–5).
Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza »electronic commerce«, ki v
ožjem smislu pomeni celoto nekih procesov, ki podpirajo trgovsko, poslovno dejavnost in
lahko vključujejo potrošnike, proizvajalce, prodajalce, ponudnike storitev in posrednike
(povz. po Toplišek, 1998, str. 4–5).
Elektronsko bančništvo je sorazmerno nov pojem, zato obstaja kar nekaj definicij in razlag.
Lahko rečemo, da je začelo nadomeščati tradicionalni način poslovanja z banko in s tem
gotovinsko poslovanje vedno bolj izgublja na pomenu. Vedno več se posluje na
elektronskih terminalih, bankomatih in internetu.
Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot sklepanje bančnih poslov na elektronski
način. Zaradi vse večje konkurence na trgu bančnih storitev morajo banke vedno znova
iskati nove poti za ponudbo storitev, ki pomenijo banki napredek. Banke so v hudem
konkurenčnem boju primorane uvajati nove storitve, ki temeljijo na sodobni tehnologiji.
Elektronskemu bančništvu lahko rečemo tudi način poslovanja banke s stranko, ki je
neodvisen od poslovalnic bank in temelji na informacijski tehnologiji ter elektronskih
medijih. Pravijo, da je elektronsko bančništvo tudi direktno bančništvo in je način
opravljanja storitev, ki jih lahko kot bančni komitent opravimo neposredno, s svojega
delovnega mesta ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, in kadarkoli
(povz. po Miš Svoljšak, 1999, str. 12).
14 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
4.1 RAZVOJ ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI
Elektronsko bančništvo je z velikimi koraki prišlo tudi v Slovenijo in danes si je skorajda
nemogoče zamisliti moderno banko, ki ne bi ponujala svojih storitev tudi preko interneta.
Temu trendu so sledile tudi slovenske banke, ki so v minulih letih bistveno izboljšale svojo
ponudbo in za nekajkrat povečale število uporabnikov elektronskega bančništva.
Večina se jih je tega lotila z lastnimi močmi in pomočjo slovenskih zunanjih sodelavcev in
pri tem naletela na nemalo težav.
Na začetku je ponudba obsegala le informativne izračune kreditov in nekatere osnovne
informacije, vendar so se kmalu po vzoru modernih bank pojavile tudi storitve z
neposrednim dostopom bančnega računa, danes lahko rečemo, da z vidika slovenske banke
konkuriramo marsikateri večji uglednejši banki.
Prvi bančni avtomat pri nas je leta 1991 postavila NLB, čez tri leta pa se je pričelo s
telefonskim bančništvom. Leta 1997 je SKB, kot prva slovenska banka, ponudila bančne
storitve preko interneta, danes pa si ne moremo predstavljati banke, ki tega ne bi ponujala.
15 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
4.2 OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
Slika 4: Oblike elektronskega bančništva (Miš Svoljšak, 1999, str. 4–5)
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
E-BANČNIŠTVO MED
BANKAMI
E-BANČNIŠTVO PRI POSLOVANJU S
STRANKAMI
E-BANČNIŠTVO V
BANKI
BANČNIŠTVO OD DOMA
SAMOPOSTREŽNI APARATI
PLAČILNE KARTICE
Telefonsko bančništvo
POS terminali
Bančništvo preko interneta
Pametne kartice
Virtualna televizija
Debetne kartice
Bančništvo preko GSM
Kreditne kartice
16 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Elektronsko bančništvo lahko razdelimo na tri temeljne segmente (povz. po Svoljšek,
1999, str. 4–5):
elektronsko bančništvo med bankami (banke se med seboj povezujejo; je
bančništvo od doma, npr. telefonsko bančništvo, bančništvo po internetu (WEB),
virtualna televizija (ITV), bančništvo po GSM (WAP, Moneta);
elektronsko bančništvo znotraj banke (prepuščeno je vsaki banki posebej, POS
terminali, pametne kartice, debetne kartice, kreditne kartice);
elektronsko bančništvo pri poslovanju s strankami (samopostrežni aparati).
Storitve elektronskega bančništva se pri poslovanju s strankami delijo na informacijske in
transakcijske. Informacijske so tiste, ki dajejo komitentu informacije o njegovem stanju na
računu, informacije o obrestnih merah, kreditnih pogojih, tečajih, informacije o potrebni
dokumentaciji za odobritve posojil, računov itd. Med transakcijske storitve pa uvrščamo
tiste storitve, ki vključujejo plačilne instrumente. Transakcije lahko v grobem razdelimo na
tri skupine:
elektronski denar,
sistem, ki zahteva vodenje računov (elektronski ček) in
storitve plačevanja s plačilnimi karticami.
17 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
4.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
Kot vse ostalo tudi elektronsko bančništvo ne prinaša samo prednosti, ima tudi svoje
slabosti.
4.3.1 Prednosti za banko
Zmanjšanje stroškov poslovanja
Elektronsko poslovanje banki močno zmanjša stroške poslovanja, saj so do
desetkrat nižji od tistih transakcij na bančnem okencu. Banke ne plačujejo stroškov
komunikacije (Vozelj, 1999, str. 74–76).
Manj poslovalnic
Veliko ljudi opravi transakcijo od doma in tako se število poslovalnic zmanjša,
zmanjša se tudi število delovnih mest in čakalnih vrst pred bančnimi okenci.
Več potencialnih strank
Banka lahko pridobi nove komitente tudi na območju, kjer nima svojih poslovalnic.
Večja kontrola poslovanja
Vsi podatki so na voljo v pregledni obliki ter računalniško vodeni in tako kontrola
lažje opravlja svoje delo.
Elektronsko zajemanje podatkov
Aplikacije so narejene tako, da uporabniki vnašajo podatke, program pa avtomatsko
opravi svoje delo. Tako bančnim uslužbencem ni treba samodejno vnašati podatkov
v računalnik.
Spremljanje dejanske porabe
S pomočjo programske opreme lahko merimo, kako pogosto ljudje obiskujejo
spletno stran, kaj jih zanima, koliko časa so prisotni in od kod prihajajo. Na ta način
lahko merimo učinkovitost njihove predstavitvene strani na internetu oziroma
kakovost informacij, ki jih ponujajo, ter se odzivamo na ustrezen način –
spreminjamo predstavitveno stran (povz. po Jerman Blažič, 1999, str. 97).
18 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Pospešuje kroženje denarja in omogoča redno plačevanje obveznosti (povz. po
Sjekloča, 1999, str. 32).
4.3.2 Slabosti za banko
Razvoj aplikacij elektronskega bančništva zahteva veliko sredstev, saj večinoma ni
mogoče nadgraditi že obstoječih sistemov, ampak jih je treba vzpostaviti povsem na novo
(vpeljava e-banke predstavlja zelo visoko finančno naložbo, vendar gre za dejansko
dolgoročno zmanjšanje stroškov).
Visoki stroški
Banka potrebuje veliko sredstev za razvoj aplikacij, ki bi stranki približale storitve.
Varnost
Možnost vdora v sistem in zlorabe zasebnih podatkov.
Kader
Banka mora zaposliti dodaten kader, ki mora biti ustrezno izobražen, to pa pomeni
dodaten strošek.
Nezaupanje novi tehnologiji
Veliko ljudi ne zaupa računalnikom, zato ta storitev ni primerna za vse uporabnike.
19 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 5: Prednosti in slabosti za banko
20 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
4.3.3 Prednosti za komitente
Prihranek časa
Glede na današnji življenjski ritem postaja čas redka dobrina; zaradi te vrste
bančništva so čakalne vrste pred bančnim okencem krajše.
Cena
V primerjavi s storitvijo za bančnim okencem je bistveno nižja.
Preglednost in enostavnost je večja
Ni časovnih omejitev
Večja zasebnost
Dostopnost
Dostop je možen kjerkoli in kadarkoli, ne glede na to, kje se nahajame 24 ur na dan
in 7 dni v tednu.
4.3.4 Slabosti za komitenta
Ni osebnega kontakta
Veliko ljudi se želi posvetovati z bančnim uslužbencem.
Ni pisnih potrdil
Komitent v primeru, da pride do nesporazuma, nima pisnega potrdila, s katerim bi
lahko dokazal, da ima prav.
Ni popolne varnosti
Veliko komitentov je skeptičnih, ko opravljajo bančno storitev preko spleta.
Slabo poznavanje
Takšen način poslovanja je za mnoge uporabnike čista uganka, kar lahko vodi v
neuporabo in nezaupanje storitev.
Stare navade
Veliko ljudi je navajenih na klasične bančne storitve in ne želijo ničesar
spreminjati.
21 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 6: Prednosti in slabosti za komitenta
22 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
4.3.5 Varnost elektronskega bančništva
Z nastankom interneta se je razvil nov družbeni prostor, ki ga je nemogoče nadzorovati
v celoti. Omrežje internet samo po sebi ne zagotavlja potrebnih pogojev za varno
komunikacijo in elektronsko poslovanje. Varnost računalniških sistemov, ki jih
obravnavamo v sklopu računalniškega omrežja, je treba zaščititi z izbiro ustreznih
tehnologij, metod in rešitev, s kombinacijo ukrepov ter jih povezati v celoto tako, da bo
varnost komunikacije prek interneta največja.
Število žrtev elektronskega bančništva je iz dneva v dan večje. Tako je že vsak
uporabnik interneta postal potencialna žrtev.
Za visoko stopnjo varnosti so na bankah poskrbeli z najsodobnejšimi tehnologijami in
najvišjimi varnostnimi standardi ter zagotovili eno najvarnejših rešitev spletnega
poslovanja danes.
Vsa sporočila, ki jih izmenjujeta uporabnik in banka, so šifrirana. Uporabnik se
identificira s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom in osebnim geslom, ki ga
pozna samo on. S svojim digitalnim potrdilom se identificira tudi banka. Šifriran
prenos podatkov, kvalificirano digitalno potrdilo in osebno geslo omogočajo v tem
trenutku najvišjo možno stopnjo varnosti poslovanja, ki jo uporabljajo svetovni
ponudniki spletnih storitev.
23 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
5 MOBILNO BANČNIŠTVO
V prihodnosti napovedujejo, da bo naš telefon naša denarnica in bo nosil veliko več
osebnih informacij, kot jih je navadna denarnica kdajkoli nosila.
Skoraj vsak človek ima svoj telefon vedno s seboj, vse je organizirano preko telefona
(rojstni dnevi, naslovi, spisek za trgovino). Pojavi se vprašanje, zakaj ne bi organizirali tudi
naših financ in se s tem izognili vrstam v bankah. Hiter razvoj spletnih brskalnikov za
mobilnike je prinesel tudi priložnost, da banke s svojimi komitenti poslujejo tudi preko
mobilnikov. Leta 2008 so pri Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljali, da slovenski bančni
komitenti mobilnega bančništva nekako niso vzljubili. Takrat sta bili s tovrstno ponudbo
pri nas prisotni dve banki, prva je bila leta 2000 SKB, danes je ponudnikov že več. Glavna
dilema pri odločitvi za uporabo pa je varnost, saj so mobilni telefoni bistveno bolj kot
osebni računalniki podvrženi krajam in izgubi. Uporaba mobilnih telefonov za rabo
najrazličnejših storitev in aplikacij, tako spletnih kot tudi mobilnih, je v vzponu. Uporaba
mobilnega bančništva je zelo praktična in sodobna. Njegova velika prednost je, da imajo
uporabniki mobilni telefon praktično ves čas ob sebi, prav tako pa niso odvisni od
odpiralnega časa poslovalnic, bližine bankomata, telefona ali dostopa do interneta.
Omogoča jim veliko mero zasebnosti, cenejše pa je tudi samo poslovanje.
Vemo, da je čas denar. Z mobilno banko se prihrani marsikatera pot in skrb, saj so lahko
uporabniki mobilnega bančništva v vsakem trenutku na tekočem, kaj se dogaja na računih
komitenta, kaj z bančnimi karticami, ali so prejeli pričakovano nakazilo in če ga niso, se
lahko kot upniki takoj naslovijo na dolžnika, lahko pa tudi sami, kadar so v vlogi dolžnika,
praktično na vsakem koraku izvedejo nujno plačilo, pokličejo osebo ali podjetje, ki mu je
bilo nakazilo namenjeno, in sporočijo, da je stvar urejena. Kar zadeva neposreden
prihranek, ki je vezan na plačilo provizij za opravljanje omenjenih in drugih storitev banki,
bi se zagotovo izplačalo, saj so nadomestila znatno nižja, kot če bi to počeli na bančnem
okencu. Na bančnem okencu bi morali za plačilo položnice z gotovino odšteti 2,30 evra, če
bi isto storil s plačilno kartico, pa 2,10 evra, na pošti 0,96 evra. Če se uporabnik odloči
položnico plačati z mobilno ali spletno banko, bo skladno s tarifo Unicredit banke, ki je
trenutno v veljavi, za posamezni plačilni nalog plačal le 0,40 evra.
24 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Preden je leta 2007 izšel telefon iPhone, je bilo najpopularnejše plačevanje računov preko
elektronskega bančništva. Le peščica ljudi in tudi bank ve za bančništvo preko telefona.
Odkar pa so pametni telefoni postali del našega vsakdanjega življenja, se je tudi mobilno
bančništvo začelo vzpenjati. Skoraj vsaka banka že ponuja tudi to storitev.
Mobilno poslovanje je podobno kot na domačem računalniku. Lahko preverimo stanje,
plačujemo račune, prenakažemo denar, vse to na preprost način. Mobilno bančništvo
omogoča dostop do lastnega računa tudi na poti. Vse, kar je potrebno pri tem poslovanju,
je ustrezen mobilni telefon, ki omogoča prenos podatkov (povz. po Hribar, Kokalj, 2000,
str. 56).
Težko bi našli primerno definicijo za mobilno poslovanje. Ena od definicij pravi, da je
mobilno poslovanje vsaka transakcija, ki ima neko denarno vrednost in je opravljena preko
mobilnega omrežja.
Mobilno poslovanje temelji na internetu, saj uporablja isto osnovo za poslovanje, vendar
pa je treba upoštevati razlike med uporabo osebnega računalnika in mobilnega telefona.
Mobilni telefon je veliko bolj osebna naprava kot osebni računalnik. V večini ga uporablja
samo en uporabnik in ga ima vedno s seboj. Sporočila lahko uporabnik prejme kadarkoli in
ni več vezan na določen kraj, kjer se nahaja njegov osebni računalnik.
Tabela 1: Plačilo spletnega bančništva
Ponudnik mobilnih
storitev Cenik
NKBM brezplačno
SKB brezplačno
NLB
25,5 EUR enkratni znesek ter
vsak mesec 0,65 EUR na
mesec
UNICREDIT 9 EUR enkratni strošek
25 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 7: Mobilno bančništvo
(http://vzpon.vzajemci.com/novice/osebne_finance/1951/cas_je_denar_-
_uporaba_mobilnikov_za_bancne_storitve_je_v_vzponu)
5.1 MOBILNO PLAČEVANJE
Obstajajo različne definicije mobilnega plačevanja. O mobilnem plačilu govorimo
takrat, ko kot plačilni instrument za plačevanje uporabljamo mobilni terminal.
Proces mobilnega plačila poteka po zraku, zato sledi definicija: mobilno plačevanje
predstavlja prenos elektronskega plačila od plačnika do prejemnika plačila, pri
čemer se uporablja elektronski plačilni instrument. Ob tem mora vsaj eden izmed
udeležencev uporabljati mobilni terminal, ki ni vezan na lokacijo in ki oddaja ali
sprejema podatke prek brezžične povezave (Mobile Payment Forum, 2009).
Mobilno plačevanje naj bi postalo eno najpomembnejših aplikacij v mobilni
trgovini (povz. po Linck in dr., 2006, str. 5).
26 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
5.1.1 Moneta
Moneta je priročna in varna storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnikom. Namesto
gotovine ali plačilne kartice pri vsakodnevnih nakupih uporabljamo svoj mobilnik. Široka
mreža plačilnih mest nam omogoča raznolike nakupovalne možnosti. Račun za porabo pa
se poravna enkrat mesečno. Moneto lahko uporabljajo uporabniki storitev Mobitel,
naročniki Debitela in Si.mobila ter komitenti Nove KBM in Poštne banke Slovenije, ki so
hkrati uporabniki enega izmed navedenih operaterjev. Moneta je brezplačno vklopljena, če
smo uporabniki zgoraj navedenih operaterjev. Ne plačuje se nikakršne članarine, vsak od
operaterjev pa ima svoje začetne omejitve mesečnih nakupov.
Tabela 2: Omejitev mesečnih nakupov preko Monete
Naročniki storitev Mobitel 80 EUR
Itak naročniki 50 EUR
Si.mobilovi naročniki 50 EUR
Debitelovi naročniki 15 EUR
Moneta je tržna znamka družbe Mobitel in NKBM. Z njo so poimenovali:
plačilni instrument Moneta,
sistem plačevanja z mobilnimi telefoni,
omogočeno plačevanje z mobilnimi telefoni za uporabnike,
omogočeno sprejemanje plačil z mobilnimi telefoni za prodajno mesto.
27 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Moneta je plačilni instrument z odloženim plačilom, kar pomeni, da vse nakupe preko
Monete poravnamo enkrat mesečno. Največja posebnost storitve s stališča uporabnika je,
da kot sredstvo za plačevanje uporablja mobilni telefon, zato Moneta za uporabnika
predstavlja namišljeno plačilno kartico. Pri plačevanju lahko uporabnika vedno
identificiramo s pomočjo njegove mobilne številke, na katero so vezani njegovi nakupi.
Plačevanje z Moneto je pomemben element varnosti, saj lahko sami vidimo, da uporabnik
res plačuje s svojim mobilnim telefonom. Predvsem pa se mora uporabnik zavedati, da je
sedaj njegov mobilni telefon postal njegova denarnica.
Slika 8: Moneta
(http://www.nkbm.si/sprejemanje-monete)
28 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
5.1.2 Ali izguba in tatvina mobilnega telefona pomenita nevarnost?
Izguba mobilnega telefona za SKB ne pomeni dodatnega tveganja glede dostopa in
uporabe mobilnega bančništva. Pri NLB, kjer za vstop v mobilno poslovalnico potrebujete
kvalificirano digitalno potrdilo, je v primeru izgube ali kraje mobilne naprave treba
nemudoma preklicati certifikat, hkrati pa o tem obvestiti tudi mobilnega operaterja. Kot so
sporočili iz naše največje banke, je prav varnost še vedno glavna dilema pri odločitvi za
uporabo mobilnega bančništva, saj so mobilni telefoni bistveno bolj kot osebni računalniki
podvrženi krajam in izgubi. Tudi pri Unicredit svetujejo, da se o kraji ali izgubi informira
banko, ki bi aplikacijo nato preventivno začasno zaklenila in jo ponovno odklenila, ko jim
uporabnik javi, da je mobilni telefon znova v njegovem žepu. V primeru trajne odtujitve
mobilnika lahko aplikacijo trajno zaklenejo oziroma uničijo, uporabnik pa bi si jo moral
nato znova naložiti in aktivirati na novem mobilnem telefonu. Opozarjajo, da mora vsak
uporabnik mobilnega telefona poskrbeti za ustrezne varnostne ukrepe. V prvi vrsti to
pomeni, da gesel, vpisanih v mobilnem telefonu v aplikaciji spletnega bančništva, ne
dovoli shraniti. Tudi pri NKBM je v primeru izgube ali kraje mobilnega telefona varnost
mobilne banke še vedno zagotovljena, saj je treba uporabnika overiti, tako preko enostavne
identifikacije z uporabniškim imenom, kakor kompleksnejše, z generiranim geslom, ki jih
generira identifikacijska kartica SecureID.
29 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
5.2 RAZLIKA MED MOBILNIM IN ELEKTRONSKIM
POSLOVANJEM
Razlike bodo v prihodnje čedalje manjše. Ocenjujejo, da se bo z razvojem mobilnega
bančništva in večje dostopnosti do internetnih storitev meja dolgoročno izgubila. Seveda
pa je treba ločevati potrebe strank: Ocenjujejo, da bo poslovna uporaba verjetno sledila
rešitvam na področju spletnega bančništva, medtem ko bo osebna uporaba stremela in se
bolj in bolj razvijala v smeri mobilnega bančništva. Mobilno bančništvo je zagotovo bolj
priročno, ima več potenciala za prihodnost, ker postaja mobilni telefon počasi, a zagotovo
naprava številka ena, osebni ali prenosni računalnik pa naprava številka dva. Osebne
finance in nadzor nad njimi so vse bolj pomembne, mobilnik pa v tem kontekstu prednjači,
saj zagotavlja več nadzora kot ga lahko zagotovita prenosni ali pa osebni računalnik –
telefon je vedno pri roki. Poleg nadzora in možnosti uporabe bančnih storitev, ki smo jih že
našteli, gre razvoj tudi v smeri, ki kaže, da bo mobilni telefon v prihodnosti zasedel mesto,
ki ga trenutno zasedajo bančne kartice.
30 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
6 RAZISKAVA MED ELEKTRONSKIM IN MOBILNIM
BANČNIŠTVOM
Namen ankete je bil ugotoviti, koliko slovenskih uporabnikov poleg klasičnih storitev
uporablja tudi elektronsko in mobilno bančništvo. Anketni vprašalnik je bil razdeljen
prijateljem in svojcem, zajetih je bilo 50 oseb.
Struktura anketirancev po spolu
V raziskavi je sodelovalo 50 oseb, od tega je bilo anketiranih 17 moških, kar predstavlja 34
%, in 33 žensk, kar predstavlja 66 %.
Tabela 3: Spol
Spol Moški Ženske Skupaj
Število 17 33 50
% 34 66 100
Slika 9: Struktura anketirancev po spolu
31 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Struktura anketirancev po starosti
Anketiranci so bili razdeljeni po starosti, in sicer v skupine kot prikazuje Tabela 4. Največ
anketirancev je bilo starih 26–40 let, in sicer 66 %. Sledita starostni skupini 18–25 let, kar
predstavlja 20 %, in 41–50 let (10 %). Najmanj vprašanih je bilo starih nad 50 let (4 %).
Tabela 4: Starost
Spol Moški Ženske Skupaj
Starost Št. % Št. % Št. %
18–25 let 2 12 8 24 10 20
26–40 let 12 70 21 64 33 66
41–50 let 3 18 2 6 5 10
Nad 50 let 0 0 2 6 2 4
Skupaj 17 100 33 100 50 100
Slika 10: Struktura anketirancev po starosti
32 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Stopnja izobrazbe anketirancev
Tretje vprašanje se je nanašalo na stopnjo izobrazbe anketirancev. Rezultati kažejo, da ima
26 % anketirancev končano poklicno oz. srednjo šolo in 74 % anketirancev višjo, visoko
ali univerzitetno izobrazbo.
Tabela 5: Stopnja izobrazbe
Spol moški ženske skupaj
Stopnja izobrazbe št. % št. % št. %
Osnovna šola 0 0 0 0,00 0 0
Poklicna in srednja šola 5 29 8 24 13 26
Višja šola ali več 12 79 25 76 37 74
Skupaj 17 100 33 100 50 100
Ali poznate elektronsko bančništvo?
64 % anketirancev pozna elektronsko bančništvo zelo dobro, 32 % ga pozna dobro in 4 %
so samo slišali zanj.
Tabela 6: Poznavanje elektronskega bančništva
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Do podrobnosti 0 0 0 0 0 0
Zelo dobro 12 71 20 61 32 64
Dobro 5 29 11 33 16 32
Slišal sem zanj 0 0 2 6 2 4
Ne poznam 0 0 0 0 0 0
Skupaj 17 100 33 100 50 100
33 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 11: Poznavanje elektronskega bančništva
Ali uporabljate elektronsko bančništvo in kako pogosto?
Večina (46 %) anketirancev uporablja elektronsko bančništvo vedno, 26 % jih uporablja
pogosto, 14 % redko in 14 % nikoli.
Tabela 7: Pogostost uporabe elektronskega bančništva
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Vedno 8 47 15 46 23 46
Pogosto 4 23 9 27 13 26
Redko 2 12 5 15 7 14
Nikoli 3 18 4 12 7 14
Skupaj 17 100 33 100 50 100
34 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 12: Pogostost uporabe elektronskega bančništva
Ali v prihodnosti nameravate uporabljati elektronsko bančništvo?
V prihodnosti želi večina (85 %) anketirancev uporabljati elektronsko bančništvo, saj se
jim zdi zelo praktično. Ostalih 15 % anketirancev tega ne namerava.
35 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Ali se vam zdi elektronsko bančništvo varno?
Elektronsko bančništvo se zdi varno 60 % anketirancev. Zelo varno se zdi samo 10 %, ne
preveč varno pa 30 %. Nobenemu se ne zdi elektronsko bančništvo nevarno.
Tabela 8: Varnost elektronskega bančništva
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Zelo varno 2 12 3 9 5 10
Varno 10 59 20 61 30 60
Ne preveč varno 5 29 10 30 15 30
Nevarno 0 0 0 0 0 0
Skupaj 17 100 33 100 50 100
Slika 13: Varnost elektronskega bančništva
36 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Ali ste slišali za kakšno zlorabo?
Nihče od anketirancev še ni doživel zlorabe pri elektronskem bančništvu. 2 % sta
odgovorila, da se je ta zgodila prijatelju, znancu ali sorodniku. 14 % anketirancev je slišalo
za zlorabo, 84 % pa ni nikoli slišalo za kakršnokoli zlorabo.
Tabela 9: Zloraba elektronskega bančništva
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Zgodila se je meni 0 0 0 0,00 0 0
Zgodila se je prijatelju,
znancu, sorodniku 0 0 1 3 1 2
Slišal sem zanjo 5 29 2 6 7 14
Nisem slišal 12 71 30 91 42 84
Skupaj 17 100 33 100 50 100
Slika 14: Zloraba elektronskega bančništva
37 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Zakaj ste se odločili za elektronsko bančništvo?
Večina (42 %) anketirancev se je odločila za elektronsko bančništvo zaradi nižjih stroškov
poslovanja. 28 % anketirancev si s tem prihrani čas, 8 % je všeč, da lahko transakcijo
opravijo tudi iz tujine, 8 %, da imajo pregled nad svojim bančnim poslovanjem, in 14 %
drugo.
Tabela 10: Vzroki za uporabo elektronskega bančništva
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Prihranim čas 7 41 7 21 14 28
Nižji stroški poslovanja 6 35 15 46 21 42
Je varnejše 0 0 0 0 0 0
Lahko opravim transakcije
tudi iz tujine 2 12 2 6 4 8
Imam pregled nad svojim
bančnim poslovanjem 0 0 4 12 4 8
Varovanje okolja (manjša
poraba papirja) 0 0 0 0 0 0
Drugo 2 12 5 15 7 14
Skupaj 17 100 33 100 50 100
38 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 15: Vzroki za uporabo elektronskega bančništva
Koliko transakcij povprečno mesečno izvedete preko spletne banke?
30 % anketirancev opravi od 6 do 10 transakcij na mesec, 32 % anketirancev od 0 do 5, 24
% anketirancev več kot 10 in 14 % anketirancev ne opravi nobene transakcije na mesec.
Tabela 11: Mesečno število izvedenih transakcij preko spleta
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Od 0 do 5 6 35 10 30 16 32
Od 6 do 10 6 35 9 27 15 30
Več kot 10 2 12 10 30 12 24
Nobene 3 18 4 13 7 14
Skupaj 17 100 33 100 50 100
39 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 16: Mesečno število izvedenih transakcij preko spleta
Ali ste zadovoljni s povratno informacijo banke?
S povratno informacijo banke je večina (82 %) anketirancev zadovoljnih, 14 %
anketirancev je ni nikoli dobilo, vendar so to tisti, ki elektronskega bančništva ne
uporabljajo, ter 4 % anketirancev je takih, ki so zelo zadovoljni.
Tabela 12: Zadovoljnost s povratno informacijo banke
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Zelo zadovoljen 1 6 1 3 2 4
Zadovoljen 13 76 28 85 41 82
Nisem zadovoljen 0 0 0 0 0 0
Nikoli je nisem dobil 3 18 4 12 7 14
Skupaj 17 100 33 100 50 100
40 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Slika 17: Zadovoljnost s povratno informacijo banke
Ali nameravate preiti iz elektronskega bančništva v mobilno?
Večine (70 %) mobilno bančništvo ne zanima. Pravijo, da se jim to ne zdi preveč varno,
kar potrebujejo, opravijo na banki, in ker ta vrsta bančništva zahteva pametne telefone, to
prinaša dodatni strošek. 20 % anketirancev namerava uporabljati mobilno bančništvo
enkrat v prihodnosti oziroma ko bo to možno v njihovi banki, samo 10 % anketirancev že
uporablja mobilno bančništvo.
41 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Tabela 13: Prehod iz elektronskega v mobilno bančništvo
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Sem že 3 17 2 6 5 10
Nameravam 7 41 3 9 10 20
Mobilno bančništvo
me ne zanima 7 41 28 85 35 70
Skupaj 17 100 33 100 50 100
Slika 18: Prehod iz elektronskega v mobilno bančništvo
Katere so največje prepreke v mobilnem bančništvu?
Po mnenju anketirancev je največja prepreka v mobilnem bančništvu varnost (58 %), 34 %
anketirancev pravi, da mobilno bančništvo še ni dostopno pri nas, in 8 % jih meni, da je
mobilno bančništvo pri nas še nerazvito.
42 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Tabela 14: Slabosti mobilnega bančništva
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Varnost 9 53 20 60 29 58
Nedostopnost 7 41 10 30 17 34
Nerazvitost 1 6 3 10 4 8
Skupaj 17 100 33 100 50 100
Slika 19: Slabosti mobilnega bančništva
43 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Menite, da bo v prihodnjih 10. letih mobilno bančništvo prevladovalo na naših trgih?
60 % anketirancev meni, da bo mobilno bančništvo v 10. letih zagotovo prevladovalo na
naših trgih, 36 % meni, da bo verjetno prevladovalo, 4 % pa so mnenja, da ne bo
prevladovalo.
Tabela 15: Razvijanje mobilnega bančništva v prihodnjih 10. letih
Spol Moški Ženske Skupaj
Št. % Št. % Št. %
Zagotovo bo 14 82 16 48 30 60
Verjetno bo 3 18 15 46 18 36
Mislim, da ne bo 0 0 2 6 2 4
Zagotovo ne bo 0 0 0 0 0 0
Skupaj 17 100 33 100 50 100
Slika 20: Razvijanje mobilnega bančništva v prihodnjih 10. letih
44 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
Ugotovitve in preverjanje hipotez
S pomočjo opravljene raziskave in analize prejetih podatkov iz anketnega vprašalnika sem
skušala odgovoriti na zastavljene hipoteze, jih potrditi ali ovreči.
Hipoteza 1: Elektronsko bančništvo je bolj uporabno kot mobilno.
Hipotezo 1 lahko potrdim.
Utemeljitev
Z raziskavo sem ugotovila, da je elektronsko bančništvo bolj uporabno kot mobilno, ker
anketiranci ne zaupajo v mobilno bančništvo in se raje odločajo za elektronsko bančništvo.
Hipoteza 2: Elektronsko bančništvo je bolj varno kot mobilno.
Hipotezo 2 lahko potrdim.
Utemeljitev
Večina anketirancev je odgovorila, da mobilnemu bančništvu ne zaupa.
Hipoteza 3: Mobilno bančništvo pri nas ni razvito.
Hipotezo 3 lahko potrdim.
Utemeljitev
Anketiranci so v večini odgovorili, da je mobilno bančništvo pri nas nerazvito, vendar
menijo, da se bo verjetno v 10. letih ta vrsta bančništva razvila.
45 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
7 ZAKLJUČEK
Ko govorimo o elektronskem bančništvu, imamo v mislih, da je to poslovanje preko
računalnika, v katerem imamo dostop do naših najbolj osebnih in zaupnih podatkov, do
naših financ. Vendar pa elektronsko bančništvo ni samo bančništvo preko računalnika, sem
uvrščamo tudi poslovanje preko plačilnih kartic bankomatov ter mobilno in telefonsko
bančništvo, kar je razloženo v jedru diplomske naloge.
Z raziskavo sem ugotovila, da nam že vse slovenske banke ponujajo elektronsko
bančništvo, saj je to za marsikoga nepogrešljiv način poslovanja. Če banke hočejo biti
konkurenčne druga drugi, morajo nuditi najkvalitetnejše storitve elektronskega bančništva.
Mobilno bančništvo pa trenutno pri nekaterih bankah še vedno ne dosega nivoja
enakovrednega.
Mobilna vrsta poslovanja je koristna tako za komitente kot za samo banko. Stroški
poslovanja so nižji kot pri poslovanju na bančnem okencu. Izognemo se vrstam na
bančnem okencu in tudi storitev lahko opravimo hitreje in kadarkoli, ker nismo vezani na
čas poslovanja poslovalnic.
Menim, da se mora vsak posameznik sam odločiti, ali mu ustreza ta način poslovanja.
Veliko ljudi je nezaupljivih pri tovrstnem poslovanju, spet drugi si ne predstavljajo več
poslovanja na bančnem okencu. Kljub vsem varnostnim zagotovilom, je še vedno potreben
čas, da bodo ljudje postali zaupljivi do elektronskih medijev in jim zaupali svoja denarna
sredstva. Pri mobilnem bančništvu je še toliko več nezaupljivosti, zato menim, da bo
trajalo še dolgo, da se mobilno bančništvo razvije pri nas do svojega potenciala.
Če torej poskrbimo za lastno računalniško varnost, če se držimo navodil poslovanja, ki
smo jih dobili od banke, in če vse skupaj opravljamo zbrano, potem so skrbi odveč.
46 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
8 VIRI IN LITERATURA
1. BAJEC, Svarun. 2011. Čas je denar - uporaba mobilnikov za bančne storitve
[online]. [Citirano 3.sept.2013; 13:08].
Dostopno na spletnem naslovu:
http://vzpon.vzajemci.com/novice/osebne_finance/1951/cas_je_denar_-
_uporaba_mobilnikov_za_bancne_storitve_je_v_vzponu
2. Elektornsko bančništvo [online]. [Citirano 15. september. 2013; 19:35]. Dostopno
na spletnem naslovu: https://sites.google.com/site/ebancnistvo2011mc/b-kaj-je-e-
bancnistvo
3. HRIBAR, Uroš, in KOKALJ, Rok. 2000. Mobilno poslovanje - razvijanje
prototipnih rešitev. Kranj : Moderna Organizacija. ISBN 961-232-108-6.
4. Izimobil - Moneta [online]. [Citirano 24.sept.2013; 17:55].
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.izimobil.si/Storitve/polnitev-
racuna/moneta-sms
5. MIŠ SVOLJŠAK, Irena. 1997. Osnove trženja finančnih storitev. Maribor :
Združenje bank Slovenije.
6. Mobitel – Moneta [online]. [Citirano 24.sept.2013; 17:48].
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mobitel.si/Storitve/moneta.aspx
7. Moneta [online]. [Citirano 24.sept.2013; 17:33].
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.moneta.si/predstavitev/
8. NKBM [online]. [Citirano 20.sept.2013; 13:13]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.nkbm.si/bankanet
9. NLB [online]. [Citirano 22.sept.2013; 14:17]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.nlb.si/elektronsko-bancnistvo
10. PEČENKO, Nikolaj. 2006. Zgodovina osebnih računalnikov [online].
[Citirano 10.avg.2013; 16:53]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.monitor.si/clanek/zgodovina-osebnih-
racunalnikov/122478/?xURL=301
47 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013
11. ROSINA, Dunja. 2006. Zgodovina računalništva [online]. [Citirano 10.avg.2013;
16:40]. Dostopno na spletnem naslovu: https://slo-tech.com/clanki/06004/
12. Simobil - Moneta [online]. [Citirano 24.sept.2013; 18:05].
Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.simobil.si/sl/services.cp2?cid=AD453184-2EE4-75D8-72BC-
6B0A166AA7CD&linkid=service
13. Skb [online]. [Citirano 5.sept.2013; 17:13]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.skb.si/osebne-finance/sodobne-bancne-poti/m-skb-net-mobilno-
bancnistvo
14. TOPLIŠEK, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana : Atlantis. ISBN 961-
6056-52-2.
15. Uncredit [online]. [Citirano 22.sept.2013; 14:30]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.unicreditbank.si/sl/Prebivalstvo/Elektronsko_bancnistvo
16. VOZELJ, Aleksander. 1999. Napake v internetni strategiji bank. Gospodarski
vestnik, št. 48, str. 40.
17. Zgodovina računalništva [online]. [Citirano 13.sept.2013; 20:17]. Dostopno na
spletnem naslovu:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_ra%C4%8Dunalni%C5%A1tva
Top Related