UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerzitetni študijski program
prve stopnje Edukacijske vede
Diplomsko delo
VLOGA ŠOLSKIH DELAVCEV PRI
MEDVRSTNIŠKEM NASILJU
Anika Legat
Koper 2016
Mentor: prof. dr. Mitja Krajn čan
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so me pri nastajanju diplomskega dela podprli.
Iskreno se zahvaljujem mentorju prof. dr. Mitji Krajnčanu za vso strokovno podporo
in čas, ki ga je vložil za pomoč pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi lektorici Mojci Markač in strokovni prevajalki za angleščino
Mateji Lokovšek.
Zahvala gre tudi vsem šolskim delavcem in učencem, ki so s svojim
sodelovanje pripomogli k nastajanju tega diplomskega dela.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Anika Legat, študentka univerzitetnega študijskega programa prve
stopnje Edukacijske vede,
izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne 5. 9. 2016
IZVLEČEK
V zadnjih letih postaja (med)vrstniško nasilje stalnica v šolskem okolju. Mladi, ki
prehajajo v obdobje odraslosti, se na svoji poti srečujejo z raznimi ovirami, ki jih včasih
želijo rešiti z nesprejemljivim vedenjem – agresijo in nasiljem. Vse pogostejše
pojavljanje bullyinga pa je sprožilo razne raziskave s področja obravnave in
preprečevanja nasilja v šolskem prostoru. Različni avtorji menijo, da se nasilje v šoli
povečuje, ob enem pa ugotavljajo, da so šolski delavci premalo seznanjeni z načini
obravnave in preprečevanja nasilja ali pa jih je strah reakcij nasilnežev, ki bi jih njihovo
posredovanje povzročilo.
V diplomskem delu smo pregledali nekaj obstoječih aktov, ki obravnavajo
preprečevanje in obravnavo nasilja v šoli, s tem smo želeli raziskati pomen in vlogo
šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. V empiričnem delu smo iskali dokaze za
potrditev ali zavrnitev raziskovalnih hipotez.
Šolski delavci v večini menijo, da se medvrstniško nasilje na šolah ni niti povečalo
niti zmanjšalo, se pa o njem in njegovih posledicah veliko več govori. Ugotovili smo, da
večina šolskih delavcev ne pozna vseh svojih odgovornosti, pravic in dolžnosti za
pravilno reagiranje pri pojavu nasilja v šoli. V povprečju se šolski delavci raje
poslužujejo modelov preprečevanja ali modelov za obravnavo nasilja, nekoliko manj pa
se poslužujejo primerov dobrih praks s katerimi bi posredno preprečevali nasilje v
šolah, in katere je leta 2004 predstavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Klju čne besede: medvrstniško nasilje, učenci – vrstniki, šolski delavci, zaznava,
obravnava in preprečevanje nasilja.
ABSTRACT
The role of teachers at peer violence
In the past years peer violence has become a permanent issue in schools. Young
people, who are entering adulthood, are facing many obstacles, which they sometimes
try to solve by unacceptable behavior – aggression and violence. The increase of
bullying has led to many researches in treating and preventing violence in schools.
Different authors believe that peer violence in schools is increasing and at the same
time school workers are not informed enough how to act and prevent violence or they
are scared of the bully’s reaction if they intervene. This undergraduate thesis analyses
some of the existing acts about treating and preventing violence in schools. The aim
was to determine the significance and the role of school workers in peer violence. In
the empirical part we searched for confirmation or rejection of the hypothesis.
The majority of school workers believe that peer violence in schools hasn’t
increased or reduced, however, there is much more information about its
consequences. Many school workers are not aware of all their responsibilities, rights
and duties when faced with peer violence in schools. On average, school workers
prefer to prevent or treat violence. Less often they use good practice, which would
directly prevent violence in schools and which was introduced by the Ministry of
Education in 2004.
Key words: peer violence, pupils – peers, school workers, recognizing, treating
and preventing violence.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 3
2.1 Opredelitev nasilja .......................................................................................... 3
2.1.1 Kaj je nasilje? .......................................................................................... 3
2.1.2 Vrste nasilja ............................................................................................ 3
2.1.3 Vzroki in posledice .................................................................................. 4
2.1.4 Pojav medvrstniškega nasilja v šoli, BULLYING ...................................... 5
2.2 Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju .......................................... 7
2.2.1 Prepoznavanje nasilja ............................................................................. 7
2.2.2 Vključenost pri odpravi, zmanjšanju ........................................................ 8
2.2.3 Nasprotniki nasilja ..................................................................................10
3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................15
3.1 Opredelitev problema ....................................................................................15
3.2 Namen in cilji raziskave .................................................................................16
3.3 Raziskovalne hipoteze ..................................................................................16
3.4 Metodologija ..................................................................................................16
3.4.1 Raziskovalne metode .............................................................................16
3.4.2 Pripomočki .............................................................................................16
3.4.3 Raziskovalni vzorec ...............................................................................17
3.4.4 Opis postopka zbiranja podatkov ...........................................................17
3.4.5 Opis obdelave podatkov .........................................................................17
3.5 Rezultati in razprava .....................................................................................18
3.5.1 Podatki o anketirancih ............................................................................18
3.5.2 Definicija nasilja .....................................................................................18
3.5.3 Prepoznavanje nasilja ............................................................................19
3.5.4 Vloge v nasilnih situacijah ......................................................................21
3.5.5 Nasilje v šoli ...........................................................................................21
3.5.6 Komunikacija ..........................................................................................26
3.5.7 Obravnava nasilja ..................................................................................26
3.5.8 Preprečevanje nasilja .............................................................................27
3.5.9 Pogostost pojavljanja nasilja ..................................................................30
4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................31
5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................33
6 PRILOGE .............................................................................................................35
KAZALO PRILOG
Priloga 1 ......................................................................................................................35
Priloga 2 ......................................................................................................................38
KAZALO PONAZORIL
Preglednica 1: Prepoznavanje oblik nasilja .................................................................19
Preglednica 2: Šolske situacije nasilja .........................................................................21
Preglednica 3: Pogostost pojavljanja oblik nasilja ........................................................24
Preglednica 4: Dejavniki nasilja ...................................................................................25
Preglednica 5: Preventivni modeli preprečevanja nasilja .............................................27
Preglednica 6: Primeri dobrih praks .............................................................................29
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
1
1 UVOD
Otroštvo in mladost sta v današnji družbi bolj ali manj zahtevni obdobji. Velikokrat
se ravno zaradi tega zgodi, da je vedenje otrok drugačno od naših pričakovanj. Vpliv
množičnih medijev je čedalje močnejši in negativen, kar se odraža tudi v sekundarni
socializaciji. Otroci in mladostniki se čedalje manj družijo, pogovarjajo in soočajo s
problemi izven virtualnega sveta, kar se kaže v slabši sprejemljivosti realnega (sveta).
Posledice takega stanja so nestrpnost, sovražnost in agresivnost do drugačnosti, kar
se v zadnjem času množično pojavlja v šolskem okolju.
Šolarji so redkeje strpni in sprejemljivi do drugih, svojo jezo, nestrinjanje, agresijo
pa najlažje sprostijo z nesprejemljivim obnašanjem – nasiljem. Mlade osebe so v šoli
čedalje svobodnejše, kar jim včasih »da krila« pri odločitvi za neprimerno vedenje.
Učenci so mnenja, da jim učitelj ne more nič oziroma nanj ne gledajo kot na grožnjo ali
osebo vredno strahospoštovanja. Zato se v tem diplomskem delu posvečamo
predvsem pomenu šolskih delavcev in njihovi nalogi v takšnih situacijah.
Šola mora kot vzgojno-izobraževalna institucija zagotoviti ustrezen nadzor odraslih
nad učenci, vendar pa se kljub močni zavzetosti nasilju ne more popolnoma
zoperstaviti. Učenci doživljajo medvrstniško nasilje na različne načine, kot žrtev,
nasilnež, oboje ali pa le kot opazovalec. Olweus (1993) navaja, da lahko o
medvrstniškem nasilju govorimo tedaj, ko je učenec v daljšem časovnem obdobju
večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oziroma negativnim dejanjem s strani
vrstnika ali skupine vrstnikov. V slovenščini lahko izraz bullying enačimo s trpinčenjem,
ustrahovanjem, tiraniziranjem ali kot vrstniško in medvrstniško nasilje (Lešnik
Mugnaioni, Koren, Logaj in Brejc, 2009), lahko pa si ga prevedemo kot »draženje bika«
oziroma »bikovsko« vedenje, pri čemer opisujemo uporabo moči ali nasilja z namenom
prestrašiti ali poškodovati druge ljudi (Dekleva, 1995).
Nedavne raziskave so pokazale, da je med višjimi razredi osnovnih šol čedalje več
nasilja, kar 24,1 % učencev pravi, da so se že znašli v vlogi žrtve (Cvek in Pšunder,
2013). Dekleva (1996) poudarja, da je za »novo« občutljivost za medvrstniško nasilje
krivo današnje zavedanje otroških potreb in razvoja, vedno večji poudarek na
človekovih in otrokovih pravicah ter odgovornosti odraslih za njihovo uresničevanje.
Ob enem pa podobne raziskave pokažejo, da so pedagoški delavci (z izjemo
socialnih delavk) zelo slabo ozaveščeni o pomenu ter preventivnih postopkih
preprečevanja medvrstniškega nasilja (Testen, 2015).
Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšna sta pomen in vloga šolskih delavcev
pri medvrstniškem nasilju – BULLYING-u. Predvsem nas zanima, kakšna je njihova
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
2
naloga pri zaznavi, odpravljanju ter preprečevanju nasilja. Zanima nas tudi, v kolikšni
meri njihovo ravnanje odstopa od predpisov.
V teoretičnem delu smo sprva opredelili pojma nasilje in agresija, predstavili vrste
nasilja ter raziskali vzroke in posledice nasilnih ravnanj. V zadnjem delu pa smo
pregledali strokovno literaturo, ki obravnava pojav medvrstniškega nasilja v šolah.
Pregledali smo literaturo, s pomočjo katere smo v nadaljevanju lahko predstavili vlogo
šolskih delavcev pri zaznavi, obravnavi in preprečevanju nasilja v šoli.
V empiričnem delu smo z anketiranjem šolskih delavcev pridobili podatke o njihovih
stališčih in pogledih na medvrstniško nasilje, poznavanju njihovih odgovornosti in
dolžnosti pri obravnavi in preprečevanju nasilja.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Opredelitev nasilja
2.1.1 Kaj je nasilje?
Za lažje razumevanje pojava nasilja moramo najprej definirati njegov pomen. V
Slovarju slovenskega knjižnega jezika (spletna izdaja) zasledimo, da je nasilje
»dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska«. Torej bi lahko trdili, da so
nasilna dejanja tista dejanja, pri katerih želi posameznik za dosego svojega cilja
uporabiti ali izrabiti silo ali moč.
Nasilja ne moremo obravnavati samostojno, saj gre z roko v roki s pojmom
agresije. Berkowitz (v Ule, 2005, str. 225) navaja, da je »agresija vedenje, s katerim se
namerava koga fizično ali duševno prizadeti ali oškodovati nekoga drugega«. Beseda
agresija ima v vsakdanjem življenju negativen prizvok, kar posledično stigmatizira
osebe, katerih ravnanja označimo za agresivna. Pušnik (2012) meni, da so agresivni
odzivi na določen dražljaj pogojeni, kar pomeni, da bi se s spremembo pogojev
dražljaja agresivnost zmanjšala. Po tem bi lahko menili, da lahko s pravimi pristopi in
(pre)oblikovanjem dražljajev močno omilimo ali pa celo popolnoma odpravimo
agresivna vedenja posameznikov in s tem veliko pripomoremo k zmanjševanju in
odpravljanju nasilja.
2.1.2 Vrste nasilja
Poznamo več delitev nasilja. Prva delitev, ki jo avtorji najpogosteje omenjajo je
delitev na prikrite in neprikrite oblike nasilja (Pušnik, 2012). Pri tem gre za delitev med
oblikami nasilja, pri katerih so samo nasilje in njegove posledice vidne (fizično nasilje)
ali pa jih je težje zaznati (psihološko nasilje).
Druga in najpogostejša oblika delitve nasilja pa je delitev na (Ministrstvo za šolstvo
in šport, 2004):
• telesno ali fizično nasilje (pretepi, brcanje, spotikanje, odrivanje, lasanje …),
• verbalno nasilje (zbadanje, žaljivke, laganje, širjenje lažnih govoric, zmerljivke
…),
• psihično ali psihološko nasilje (socialna izključenost, osamitev, stigmatizacija
…),
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
4
• izsiljevanje – ekonomsko nasilje (izsiljevanje za denar ali druge materialne
dobrine),
• spolno nasilje (otipavanje, nadlegovanje) in
• spletno nasilje – cyberbullying (neprimerna ali sovražna e-pošta, SMS
sporočila, blokiranje, žaljenje ali širjenje lažnih govoric po spletu, družabnih
omrežjih, prepričevanje v razkrivanje zasebnih vsebin.
2.1.3 Vzroki in posledice
V zadnjem času veliko skrb vzbujajo pogosta ponavljajoča se sovražna nagnjenja
močnih posameznikov ali skupine učencev nad šibkejšimi vrstniki, ki se niso zmožni
braniti. Cilj takega vedenja je zastraševanje ter prizadevanje bolečine ali (materialne)
škode (Olweus, 1998).
Olweus (1995, v Pušnik, 2012, str. 134) navaja mogoče psihološke vzroke ali
motive nasilnih vedenj, ki so med seboj povezani:
• »Prvi je močna želja po moči in dominantnosti. Nasilneži radi vidijo, da se jim
drugi podrejajo in imajo lahko nad njimi nadzor.
• Drugi motiv izvira iz družinske vzgoje, kjer primanjkuje ljubezni in spoštovanja
otroka pa tudi preostre kazni staršev. To lahko vodi do sovraštva okolja in s
tem povezano željo po ustvarjanju trpljenja drugim ter doživljanjem
zadovoljstva ob tem.
• Zadnji motiv so koristi, nasilneži nad žrtvami pogosto izvajajo ekonomsko
nasilje, kjer od njih zahtevajo materialne dobrine ali denar.«
Nasilna dejanja lahko na posamezniku pustijo različne posledice, te lahko vplivajo
na fizično ali duševno zdravje. Posamezniki, ki so (pogosto) žrtve nasilnih ravnanj
postanejo pogosto bolj tesnobni, anksiozni, depresivni, ravnodušni, zaskrbljeni,
zaznajo bolečine v trebuhu, glavi, lahko močijo posteljo, imajo težave z nespečnostjo, s
prehranjevanjem pa tudi z močnim padcem samopodobe in nižjim samospoštovanjem.
Žrtvam nenadno pade šolski uspeh in niso več tako zainteresirane za šolsko delo, zato
je vloga učitelja ključnega pomena pri spremljanju učenčevega napredka in hitro
reagiranje ob nenadnih spremembah.
Medvrstniško nasilje – bullying pa pušča posledice tudi na povzročiteljih nasilja.
Nasilneži se navadno agresivno obnašajo tudi zunaj šolskih prostorov, kar vpliva na
slabe socialne odnose in morda celo izkušnje s policijo. Povzročitelji včasih ne
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
5
dokončajo šolanja, nimajo možnosti zaposlitve, težje si ustvarijo družino in morda
prenesejo nesprejemljive vedenjske vzorce na svoje otroke (Pušnik, 2012).
2.1.4 Pojav medvrstniškega nasilja v šoli, bullying
»Nasilje v šoli se neposredno dogaja v prostoru medosebnih odnosov, socialnih
vlog, skupinske dinamike, komunikacije v šolskem prostoru. Nanj vplivajo struktura
osebnosti vpletenih subjektov, njihove intelektualne in psihofizične sposobnosti ter
emocionalna pismenost, identiteta, primarna socializacija v najširšem smislu,
izkušnje, vrednote, klima v šolskem okolju, biološki in družbeni spol itn. Praviloma
gre za nasilje, kjer so vpleteni subjekti poznani, zato ga imenujemo tudi
subjektivno nasilje.« (Lešnik Mugnaioni idr., 2009, str. 46).
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (2004) je predstavilo nekaj glavnih rizičnih
dejavnikov, ki so po njihovem mnenju (posredno ali neposredno) ključni razlogi za
povzročitev nasilnih ravnanj. Opozorili so na pomembnost odnosov med učitelji in
učenci, učni uspeh, socialno klimo znotraj posameznega oddelka in cele šole, velik
vpliv naj bi imelo tudi posnemanje nesprejemljivih vedenjskih vzorcev »medijski
junakov«. Poudarili so, da moramo za temeljito obravnavo nasilnega vedenja
prepoznavati njegove vire v globino, ne smemo se omejiti le na šolski prostor, zato so
izpostavili še nekaj pomembnih dejavnikov, vezanih na razmerje v družini. Posebno so
izpostavili brezposelnost enega ali obeh staršev, posnemanje nasilnih vedenjskih
vzorcev staršev, »brezbrižna« vzgoja ali celo nasilje v družini.
Olweus (1993) navaja, da lahko o medvrstniškem nasilju govorimo tedaj, ko je
učenec v daljšem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju
oziroma negativnim dejanjem s strani vrstnika ali skupine vrstnikov. S problematiko
medvrstniškega nasilja so se kot prve države pričele ukvarjati Anglija, ZDA in
skandinavske države, zato za medvrstniško nasilje najpogosteje zasledimo izraz
»bullying«. V slovenščini lahko izraz bullying enačimo s trpinčenjem, ustrahovanjem,
tiraniziranjem ali kot vrstniško in medvrstniško nasilje (Lešnik Mugnaioni idr., 2009).
Žrtve nasilja
Zabukovec Kerin (2002) deli žrtve nasilja med pasivne in izzivalne. Pasivne žrtve
so velikokrat občutljive, inteligentne, nadarjene, nežne, morda celo izstopajo iz
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
6
povprečja, imajo (vizualne) posebnosti – očala, kožni izpuščaji, zobni aparat,… V
zadnjem času pa so žrtve lahko tudi osebe druge narodnosti ali veroizpovedi
(zanemarjanje, nespoštovanje medkulturnosti). Taki posamezniki se pogosto zaprejo
vase, postanejo negotovi, tesnobni, sramežljivi, vse te lastnosti pa ga lahko pripeljejo
do zmanjšanja socialne vključenosti, odmaknjenosti ali pa celo do (poskusa)
samomora (Gorenjak, 2009).
Učenci, ki so pogoste žrtve (medvrstniškega) nasilja, lahko v šoli postanejo manj
uspešni, šolski uspeh pade, postanejo osamljeni, bojijo se sami priti v šolo, iz šole
prihajajo poškodovani, … Pomembno je, da učitelji hitro prepoznajo takšne učence in
se jim poskusijo na varen način približati. Učenec mora učitelju zaupati in z njim
ustvariti prijateljski in iskren odnos. Učitelj mora učenca pripraviti do tega, da mu ta
zaupa in se ob enem počuti varnega, ko učitelju zaupa izkušnjo nasilja (Zabukovec
Kerin, 2002). Raziskava, ki jo je izvedla Lešnik Mugnaioniova s sodelavci (2009), je
pokazala, da najpogosteje nasilje med učenci zaznajo razredniki (53,7 %) in učitelji
(51,1 %), zaskrbljujoč pa je podatek, da le 30 % žrtev o nasilnem dejanju sporoči
sama.
Povzročitelji nasilja
Povzročitelji nasilja ali nasilneži so pogosto agresivni. Svoja nestrinjanja velikokrat
izražajo z nasilnim in grobim vedenjem do drugih (tudi učiteljev). V primerjavi z drugimi
učenci imajo pozitiven donos do nasilja in uporabe sile za dosego ciljev, so nagle jeze
in pogosto na nestrinjanja odreagirajo »vročekrvno«. Agresivni učenci imajo velikokrat
željo po nadvladi in obvladovanju drugih, hkrati pa so nezmožni empatije in vživljanja v
vlogo žrtve. Nasilneži so največkrat dečki, telesno močni in z vodstvenimi
sposobnostmi, dekleta pa svojo »moč« uporabijo na manj vidne načine z oblikami
nadlegovanja, obrekovanja, manipulacije, socialne izključenosti … (Pušnik, 2012).
Nasilni učenci pogosto veliko časa preživijo na ulici, med vrstniki, na družino niso
vezani, saj kaj kmalu postanejo samosvoji in neodvisni. Pušnik (1997, v Pušnik, 2012)
je raziskala, da so taki učenci navadno člani velikih družin, ki živijo v manj ugodnih
stanovanjskih razmerah. V družini se slabo počutijo, saj so mnenja, da jih starši ne
razumejo in se nanje ne morejo zanesti.
Povzročitelji nasilja imajo navadno negativen odnos do šole in učiteljev, hkrati pa
dvomijo v svoje učne sposobnosti. Veliko več pozornosti namenijo kreiranju svoje
priljubljenosti – športne aktivnosti, igre …
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
7
Opazovalci nasilja
Večino učencev lahko umestimo v skupino opazovalcev, to so tisti učenci, ki ne
prevzemajo nobene vloge nasilja (nasilnež ali žrtev). Značilnosti opazovalcev je, da
stojijo ob strani in ne reagirajo ali pa se le delajo, da ničesar ne opazijo; nekateri
opazovalci lahko celo podpirajo nasilneže, jih spodbujajo ter se posmehujejo žrtvi ali pa
se postavijo na stran žrtve, jo tolažijo, branijo, nudijo pomoč in o dogodku poročajo
pristojni osebi (učitelju) (Salmivalli, Lagerspetz, Bjorkvist, Osterman in Kaukiainin po
Cowie, 1998).
Rezultati številnih raziskav kažejo na to, da se večina opazovalcev ob nasilnih
situacijah počuti slabo, negotovo in neprijetno, vendar le mala peščica (11 %) se
poskuša postaviti v bran žrtvi. Opazovalci navajajo, da jih je strah reagirati, saj menijo,
da bodo morda s tem le poslabšali situacijo ali pa bodo oni naslednje žrtve. Ravno
zaradi tega mora učitelj ustrezno poučiti učence o strategijah reševanja konfliktov in
nasilnih situacij, predstaviti jim mora trening socialnih in emocionalnih veščin ter
spodbujati k ustvarjanju ugodne socialne klime znotraj razreda (Cowie, 1998).
Značilnosti opazovalcev so (Pušnik, 2012, str. 137):
• »Opazovalci so čustveno stabilni, izražajo pozitiven odnos do okolja, do drugih
so prijazni, potrpežljivi, radi pomagajo in zaupajo. V novem okolju se hitro
znajdejo, veliko jim pomeni, kaj si drugi mislijo o njih.
• V družini se dobro počutijo, menijo, da so sprejeti in upoštevani, s straši
ustvarjajo prijeten in zaupljiv odnos. Starši spremljajo njihov šolski uspeh in
delo.
• Opazovalci sprejemajo šolsko organizacijo in program ter so z njo zadovoljni,
do šole in njenih zaposlenih imajo pozitiven odnos, radi se učijo. Menijo, da jih
sošolci sprejemajo in z njimi ustvarjajo prijetno šolsko klimo in socialne
interakcije.«
2.2 Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilj u
2.2.1 Prepoznavanje nasilja
Nasilje v šoli je v zadnjih letih postalo nekaj neizbežnega. Skoraj da ne moremo
več najti skupine učencev, pri kateri ne bi kdaj pa kdaj prišlo do nesoglasij in
posledično (včasih) tudi do nasilja. Takih situacij ne moremo popolnoma izkoreniniti,
lahko pa jih zmanjšamo in nekoliko omilimo, vendar pa je za čim učinkovitejšo
preprečevanje potrebna zgodnja zaznava. Tem hitreje zaznamo konflikt ali nasilje,
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
8
hitrejša in učinkovitejša bo tudi njegova obravnava, s pravo obravnavo pa se bomo v
prihodnje morda celo izognili konfliktu ali nasilni situaciji.
Zaradi različnih oblik nasilja (prikritih in neprikritih) (Pušnik, 2012) je v šolskem
prostoru včasih težko hitro in učinkovito zaznati nasilna dejanja. Fizično nasilje se
najhitreje opazi, saj je samo dejanje kot tudi njegove posledice vidno, nekoliko težje pa
je zaznati psihično ali spolno nasilje. Pri slednjih oblikah se žrtve navadno zaprejo
vase, odmaknejo iz družbe in le redko komu povedo, kaj se dogaja. Ravno zato je
zgodnja zaznava nasilja s strani šolskih delavcev še toliko bolj pomembna. Učitelj, ki
se dnevno srečuje z določeno skupino učencev, bo prej zaznal spremembe v njihovi
medsebojni komunikaciji. Pomembno je, da z njimi vzpostavi korekten, profesionalen in
predvsem prijateljski odnos, kar bo pripomoglo k temu, da se mu bodo učenci zaupali v
težkih situacijah.
Raziskave namreč kažejo (Lešnik Mugnaioni idr., 2009), da nasilne situacije
najpogosteje zazna razrednik (53,7 %) oziroma učitelj (51,1 %), zaskrbljujoč pa je
podatek, da kar 35 % žrtev nikoli ne pove o nasilnih dogodkih. Planinec (2012) je s
svojo raziskavo dokazala zaskrbljujočo realnost, da kar 71 % šolskih delavcev ne ve,
kako se odzvati in rešiti situacijo v primeru nasilja. Nekateri menijo, da je to prevelika
odgovornost, spet drugi izpostavljajo strah, da bi izgubili zaupanje učencev, če bi jih
kaznovali.
2.2.2 Vklju čenost pri odpravi, zmanjšanju
Strokovnjaki so si čedalje bolj neenotni, ko govorimo o pogostosti pojavljanja
nasilja. Nekateri menijo, da ga je čedalje več, zaradi močnega vpliva medijev, spet
drugi pravijo, da ga je enako, le manj prikrit je. Nekoč je bilo vsakdanje, da te je učitelj
ali sošolec vzgojno udaril, danes pa je družba to poimenovala (medvrstniško) nasilje
(Pušnik, 2012). Ampak ne glede na to, ali je nasilnih ravnanj več, manj ali enako, se je
potrebno z njimi skrbno in načrtno spoprijemati.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je leta 2004 izdalo smernice z načeli
spoprijemanja z nasiljem v šoli:Učni načrti in vsebine morajo temeljiti na področjih
razumevanja samega sebe in drugih, (samo)spoštovanju, razumevanju drugačnosti, na
znanju in socialnih spretnostih (izražanje čustev, razumevanje medosebnih razlik,
spretnost odločanja).
• Oblikovanje pozitivne socialne klime na šoli, ki spodbuja nenasilno reševanje
problemov, oblikovanje okolja, v katerem prevladuje spoštovanje, sprejemanje
različnosti, vzpostavljanje pozitivnega odnosa do drugih.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
9
• Ustvarjanje kakovostnega časa, preživetega v šoli (pri pouku in drugih
dejavnostih).
• Odzivno delovanje šole na različnih ravneh (dežurstvo učiteljev na hodniku,
jedilnici, garderobi,… in hitra ter učinkovita reakcija na morebitna nasilna
vedenja).
• Aktivna udeležba vseh članov šole (učitelji, učenci, drugi delavci na šoli) pri
nastajanju hišnega reda. Sobivanje zahteva od posameznika jasnost,
prilagajanje, sprejemanje drugačnega …
• Strokovno izpopolnjevanje šolskega kadra, posebno s področja asertivnega
vedenja, učenje reševanja konfliktov, spoprijemanje z različnimi oblikami
nasilja v šoli …
• Šola je dolžna sodelovati s širšo okolico, s čimer si pridobi znanja s področja
reševanja konfliktov, nasilnega vedenja in njegovimi posledicami (centri za
socialno delo, policija, pravosodni organi).
• Eden pomembnejših dejavnikov je vključevanje staršev v vsakdanje življenje
šole. Starši lahko kot tretja – zunanja oseba najbolje podajo oceno kakovosti
delovanja šole (zaznavanje socialne klime, reševanje konfliktov, obravnava
nasilnih dejanj …).
Poleg načel spoprijemanja je ministrstvo podalo še nekaj ukrepov, kot model
strategije razvoja, kjer poudarja pomembnost vključevanja učencev v delo in življenje
na šoli. Kot priporočene ukrepe predlaga povečanje odgovornosti in skrbi za varnost
šolskega okoliša v času, ko pouk ne poteka; dovoljuje spreminjanje in prilagajanje
učnih načrtov in drugih dokumentov v namene realizacije ciljev za boljšo socialno
kompetentnost učencev; šola mora poiskati najustreznejše oblike dela (individualno,
skupinsko) in pomoči za učence, ki s svojim vedenjem pogosto motijo pouk (med
katere sodijo tudi nasilni učenci); šolska pravila morajo dopustiti prešolanje in nudenje
dodatne strokovne pomoči prešolanemu učencu (če je vzrok prešolanja povezan z
nasilnimi ravnanji); šola mora poskrbeti za svoje zaposlene in prispevati, vzpostavljati
večjo avtoriteto učiteljev (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, 2004).
Hitra in učinkovita obravnava lahko popravi veliko škode ali pa prepreči, da bi do
nje sploh prišlo. Za razliko od ameriških filmov, kjer večino nasilnih ravnanj obravnava
ravnatelj, jih pri nas obravnava šolska svetovalna služba (75 %) (Lešnik Mugnaioni idr.,
2009).
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
10
2.2.3 Nasprotniki nasilja
Eden pomembnejših dejavnikov pri zmanjševanju in obvladovanju nasilnih
ravnanj učencev je njihovo preprečevanje. Šolski delavci se velikokrat znajdejo v
situacijah, ko ne vedo, kako bi ravnali v primerih medvrstniškega nasilja.
V ta namen, je bilo v preteklosti razvitih nekaj modelov za preprečevanja nasilja, v
katere je bilo zajetih pet ključnih predpostavk. Modeli za preprečevanje nasilja delujejo
na povečanju (pre)občutljivosti posameznikov do nasilja v šoli in na njihovem
spreminjanju odnosa do nasilja; razvijajo preventivne dejavnosti za zmanjševanje
dejavnikov tveganja za nasilje; zavzemajo se za hitrejšo in pogostejšo zaznavo nasilnih
dejanj in njihovih znakov, dinamik nasilnih odnosov ter posledic; obravnavajo že
nastala nasilna dejanja, nudijo pomoč žrtvam, povzročiteljem in opazovalcem;
vpeljujejo načine nenasilne komunikacije in izboljšanja medosebnih odnosov, nenasilno
reševanje konfliktov ter napeljujejo k celovitejšemu obvladovanju nasilja v šoli. Poleg
modelov, ki neposredno obravnavajo nasilna dejanja v šoli, se lahko poslužujemo še
modelov za izboljšanje odnosov, komunikacije, samopodobe, socialne vključenosti,
strpnosti, solidarnosti, izražanje čustev, itd., ki pa lahko imajo podoben učinek na
udeležence nasilnih dejanj (Lešnik Mugnaioni idr., 2009).
Ena boljših oblik posrednega preprečevanja nasilja je razvijanje empatije in skrbi.
Učence moramo naučiti moralne občutljivosti na razumevanje nasilnih dejanj. S tem
pri učencu razvijamo večjo občutljivost na nasilne reakcije, hkrati pa zmanjšujemo
toleranco do nasilja. Raziskave kažejo, da manjša mera empatije pri osebah razvije
večjo možnost za nasilna ravnanja oziroma razvije prezir do bolečine drugih. Ravno
zato imajo vzgojitelji in učitelji pomembno vlogo, biti skrbni in podpirajoči, ob enem pa
vključiti empatijo v vsakdanjik otrok in tako pri njih razvijati uporabnost misli »ne počni
drugim tistega, kar nočeš, da se zgodi tebi.« (Bilič, 2013).
Modele za preprečevanje nasilja ločimo med preventivne modele in modela za
obravnavo nasilja (Lešnik Mugnaioni idr., 2009).
Pri preventivnih modelih zmanjšujemo dejavnike za nastanek nasilja, zavzemamo
se za povečanje občutljivosti in zmanjšanja strpnosti do nasilnih ravnanj,zavzemamo
se za hitrejšo prepoznavo nasilja pri medosebnih odnosih in usmerjamo šole k
celovitejšemu in sistemskemu preprečevanju nasilja – razvoj strategij za preprečevanje
nasilja. Preventivni modeli si prizadevajo za:
• nenasilno komunikacijo,
• konstruktivno reševanje konfliktov,
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
11
• (vrstniško) mediacijo,
• socialno vključenost otrok,
• razvoj samopodobe in krepitve samozavesti,
• informiranje in poučevanje o človekovih pravicah,
• razvoj socialnih spretnosti,
• razvoj strpnosti in preprečevanje diskriminacije in
• razvoj dobrih medosebnih odnosov in komunikacije.
Modeli za obravnavo nasilja ponujajo:
• psihosocialno, pravno ali druge oblike pomoči žrtvam nasilja,
• zavzemajo se za spremembo agresivnih ravnanj povzročiteljem nasilja,
• žrtvam nudijo varen prostor za umik,
• šole spodbujajo k postavitvi enotnih postopkov in pravil za obravnavo,
• šole seznanijo o pristojnostih zunanjih institucij ter zmožnosti oziroma
dolžnosti prijave nasilja,
• delavce šole informirajo o zakonodaji s področja preprečevanja nasilja in
nevladnih programih za pomoč žrtvam in povzročiteljem (prav tam).
V nadaljevanju bomo predstavili nekaj primerov preventivnih modelov
preprečevanja nasilja v šoli (Lešnik Mugnaioni idr., 2009). Najprej si bomo ogledali
modele za preprečevanje (med)vrstniškega nasilja:
• Mreža učečih se šol: Strategije za preprečevanje nasilja (izvaja Šola za
ravnatelje). Cilji modela so strokovno izpopolnjevanje šolskih delavcev glede
pristojnosti zunanjih strokovnih institucij, spodbuditi šolski kader za hitrejšo in
učinkovitejšo zaznavo in obravnavo nasilnih situacij.
• Nekomu je mar (izvaja pristojna za Zavod RS za šolstvo, Mojca Pušnik). Cilj
modela je oblikovanje sproščenega, ugodnega delovnega in učnega okolja. Pri
tem smo usmerjeni predvsem na preprečevanje nesprejemljivih motenj
šolskega prostora in zmanjševanje nasilnih ravnanj.
• Nasilje v šolah (izvaja Ministrstvo za notranje zadeve). Model želi učencem in
šolskih delavcem približati delo in vlogo policije ter ozaveščati o nasilju.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
12
• Delavnice o vrstniškem nasilju in mirnem reševanju sporov (izvajalec je
Amnesty international Slovenija), želijo učence ozavestiti o (med)vrstniškem
nasilju in mirnem, nenasilnem reševanju konfliktov, ob enem pa spodbujajo k
spreminjanju motrečih ravnanj.
• Ustvarjanje nenasilne šolske klime (izvaja center za socialno delo). S tem
modelom želimo seznaniti učence z njihovimi pravicami, z oblikami
medvrstniškega nasilja ter kako nasilje zaznati, ga preprečiti in poiskati pomoč.
• Preventivne delavnice o nasilju (izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo)
želijo učencem predstaviti in oblikovati vrednote in stališča o nasilju, učijo jih
tudi konstruktivnega soočanja in reševanja konfliktov.
• Peerthink – promocija intersekcionalnega pristopa pri preventivnemu delu proti
mladostniškemu nasilju (izvajalec je Mirovni inštitut). Cilj modela je šolske
delavce spodbuditi k uporabi in povezavi (kombiniranju) različnih modelov
preventivnega preprečevanja nasilja med mladimi.
• Predavanja za starše o nasilju (izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo).
Poleg učencev in šolskih delavcev je pri preprečevanju nasilja na šoli
pomembno vključiti tudi starše. S tem želimo povečati občutljivost do nasilnih
ravnanj, preoblikovati stališča do nasilja ter informirati splošno o nasilju in
njegovih posledicah.
• Forum: nasilje, izvaja ga Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. S
pomočjo foruma na spletni strani SVIZ se uporabniki (šolski delavci) lahko
dodatno strokovno izobražujejo o različnih vrstah in oblikah nasilja v vzgoji in
izobraževanju, forum podpira razvoj javnih diskusij na temo nasilja.
Naslednji modeli obravnavajo temo nenasilne komunikacije in strpnosti:
• Izobraževalni paket S komunikacijo do boljših odnosov (izvaja Društvo
mladinski ceh). Cilj modela je spodbujanje učenja nenasilne medosebne
komunikacije.
• Projekt Ljubezen je ljubezen (izvaja ga Amnesty international Slovenija). S tem
modelom želimo mlade seznaniti s pojmom homofobičnega nasilja in pravicami
istospolno usmerjenih. Šole se spodbuja k pogostejšemu odpiranju tem o
spolnosti in spolnem usmerjenju.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
13
• Interkulturalnost izvaja društvo Center za pomoč mladim. S tem modelom
želimo med mlade razširiti pomen medkulturnega dialoga, odpraviti predsodke
in ustvarjati boljše medkulturno okolje.
Zadnji sklop primerov predstavljajo modeli za reševanje konfliktov in
(med)vrstniška mediacija:
• Izobraževalni paket Reševanje konfliktov (izvaja Društvo mladinski ceh). Model
želi mladim približati dinamiko razumevanja in reševanja konfliktov.
• Komunikacija in strategije reševanja konfliktov (izvaja društvo Center za
pomoč mladim). Na delavnicah želijo mlade seznaniti z različnimi oblikami
komunikacije in jih usposobiti za nenasilno komunikacijo in reševanje
konfliktov.
• Vrstniška mediacija (izvaja Zavod RS za šolstvo). Pri tem modelu se mladi
učijo mirnega načina reševanja sporov, socialnih veščin, komunikacije in
bivanja v sožitju z drugačnostjo.
• Konstruktivno reševanje sporov: šolska mediacija, vrstniška mediacija in šola
za starše (izvaja Inštitut za mediacijo Concordia). Z izobraževalnimi
delavnicami želimo šolske delavce, učence in starše usposobiti za izvajanje
mediacije. Učijo se koordiniranja, vodenja in reševanja konfliktov.
• Reševanje konfliktov (izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo). Cilj modela je
seznaniti se s pomenom, vzrokom in dinamiko reševanja konfliktov.
• Mediacija – nenasilno reševanje konfliktov (izvaja Društvo za nenasilno
komunikacijo). Udeleženci se naučijo pomena mediacije, naučijo se
spoštljivega in konstruktivnega reševanja konfliktov.
Zgoraj predstavljeni modeli so le peščica vseh modelov za konstruktivno
preprečevanje nasilja v šoli, k temu posredno prispevajo še modeli za razvoj socialnih
spretnosti, razna svetovanja, TOM telefon, pomoč žrtvam nasilja, varne hiše, centri za
pomoč mladim,… .
Nekaj posrednih primerov dobrih praks je leta 2004 objavilo tudi Ministrstvo za
šolstvo, znanost in šport. V ospredje je postavilo osem delavnic s področja razvojno-
raziskovalnega dela. Kot primer dobre prakse je priporočilo preventivno vključevanje
problematike v redno dejavnost šole (redni pogovori, vsebine in teme s področja
pojavljanja nasilja). Ministrstvo je priporočilo tudi izvedbo projekta »Zdrava šola«, s
katerim želi spodbujati in zagotavljati zdrav in varen družabni in naravni prostor. Med
drugim si prizadeva, da bi učenci svojo tekmovalnost usmerili v šport in ne nasilje, zato
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
14
uvaja projekt »Hura prosti čas«. Posebno pozornost je na ministrstvu pritegnila
organizacija Zveza prijateljev mladine Slovenije s svojim projektom – anonimnim
telefonskim svetovanjem - TOM telefon, pomoč mladim v obdobju odraščanja, ki se
spopadajo z raznimi ovirami. Posebno pozornost je ministrstvo namenilo otroškemu
oziroma dijaškemu parlamentu. S participacijo otrok pri delu in razvoju šole
spodbujamo pri učencih odločnost, zmožnost razprav o pomembnih področjih dela na
šoli ter strpnost do drugačnih mnenj. Kot dobro prakso je ministrstvo priporočilo društvo
»Projekt človek«, ki je samostojni in preventivni program preprečevanja in zniževanja
zlorabe drog in s tem povezanega nasilja.
Zadnja dva priporočena projekta vodita društvo za nenasilno komunikacijo in
UNESCO šola. Slednja vpliva na (pre)oblikovanje učenčevih vrednot, učence uči
demokratičnega in medkulturnega dialoga ter s pomočjo razvoja mediacije razvija
strategije za preprečevanje nasilja.
Torej bi lahko trdili, da imajo šolski delavci veliko ponudb zunanjih izvajalcev za
pomoč pri preprečevanju nasilja v šoli, vendar pa igra tu pomembno vlogo osebni
interes šole, ali se bo odločila za izvajanje katerih od zgoraj omenjenih modelov, ali pa
bo igrala na lastno pest in sama organizirala delavnice, predavanja, projekte, s katerimi
bo želela posredno ali pa neposredno preprečiti ali pa vsaj omiliti pojav nasilja na šoli.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
15
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev problema
Šola mora kot vzgojno-izobraževalna institucija zagotoviti ustrezen nadzor odraslih
nad učenci, vendar pa se kljub močni zavzetosti nasilju ne more popolnoma
zoperstaviti. Učenci doživljajo medvrstniško nasilje na različne načine, kot žrtev,
nasilnež, oboje ali pa le kot opazovalec. Olweus (1993) navaja, da lahko o
medvrstniškem nasilju govorimo tedaj, ko je učenec v daljšem časovnem obdobju
večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oziroma negativnim dejanjem s strani
vrstnika ali skupine vrstnikov. S problematiko medvrstniškega nasilja so se prve pričele
spopadati Anglija, ZDA in skandinavske države, zato za medvrstniško nasilje
najpogosteje zasledimo izraz »bullying«. V slovenščini lahko izraz bullying enačimo s
trpinčenjem, ustrahovanjem, tiraniziranjem ali kot vrstniško in medvrstniško nasilje
(Lešnik Mugnaioni idr., 2009), lahko pa si ga prevedemo kot »draženje bika« oziroma
»bikovsko« vedenje, pri čemer opisujemo uporabo moči ali nasilja z namenim
prestrašiti ali poškodovati druge ljudi (Dekleva, 1995).
Nedavne raziskave so pokazale, da je med višjimi razredi osnovnih šol čedalje
več nasilja, kar 24,1 % učencev pravi, da so se že znašli v vlogi žrtve (Cvek in
Pšunder, 2013). Dekleva (1996) poudarja, da je za »novo« občutljivost za
medvrstniško nasilje krivo današnje zavedanje otroških potreb in razvoja, vedno večji
poudarek na človekovih in otrokovih pravicah ter odgovornosti odraslih za njihovo
uresničevanje.
Ob enem pa podobne raziskave pokažejo, da so pedagoški delavci (z izjemo
socialnih delavk) zelo slabo ozaveščeni o pomenu ter preventivnih postopkih
preprečevanja medvrstniškega nasilja (Testen, 2015).
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
16
3.2 Namen in cilji raziskave
Namen empiričnega dela je raziskati v kolikšni meri se šolski delavci za razrešitev
medvrstniškega nasilja poslužujejo uveljavljenih modelov za preprečevanje nasilja in
primerov dobrih praks. Zanima nas, ali menijo, da se je nasilje v zadnjih nekaj letih
povečalo ter kako na njihovi šoli obravnavajo nasilje (zaznava, obravnava,
preprečevanje).
Cilji diplomskega dela so:
• Ugotoviti, kako pogosto se v rednih osnovnih šolah pojavlja medvrstniško nasilje.
• Ugotoviti, kako se pedagoški delavci odzivajo na medvrstniško nasilje.
• Pregledati akte in dokumente ter poiskati pravice in dolžnosti šolskih delavcev,
kako ravnati v kriznih situacijah.
• Podati predloge za izboljšanje ali spremembo nalog pedagoga pri medvrstniškem
nasilju.
3.3 Raziskovalne hipoteze
V empiričnem delu bomo poskusili potrditi ali zavrniti naslednje hipoteze:
• V rednih osnovnih šolah je nasilje čedalje pogostejša oblika komuniciranja med
vrstniki.
• Pedagoški delavci se raje izognejo posredovanju; pogosteje posredujejo pri
večjih, fizičnih obračunih, redkeje pri psihičnih.
• Pedagoški delavci so premalo seznanjeni z načini preprečevanja in
posredovanja, kadar pride do medvrstniškega nasilja.
3.4 Metodologija
3.4.1 Raziskovalne metode
Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno
metodo.
3.4.2 Pripomo čki
V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili anketni vprašalnik.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
17
Anketni vprašalnik
Anketni vprašalnik smo zastavili učencem in šolskim delavcem. Anketna vprašanja
smo prilagodili starostni stopnji anketirancev. Vprašanja, namenja učencem, so se
nanašala na prepoznavanje nasilja, pomen nasilja ter njegove posledice (glej Prilogo
1). Pedagoške delavce pa smo spraševali o pogostosti pojavljanja nasilja na njihovi šoli
ter o njegovem (preventivnem) preprečevanju (glej Prilogo 2).
V obeh primerih anketnega vprašalnika smo uporabili vse tri oblike anketnih
vprašanj: odprti, zaprti in kombinirani tip.
3.4.3 Raziskovalni vzorec
Vzorec udeležencev smo izbrali neslučajnostno - namensko in priložnostno. V
raziskovalni vzorec smo vključili 35 šolskih delavcev; socialne pedagoge, psihologe,
socialne delavce in razrednike, učitelje pa tudi ravnatelje na nekaterih osnovnih in
srednjih šolah na Obali (Lucija, Piran, Koper). Poleg šolskih delavcev smo v vzorec
vključili še 96 učencev (v starosti od 13 do 18 let).
3.4.4 Opis postopka zbiranja podatkov
Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete. Nekaterim učencem in učiteljem
smo posredovali spletno povezavo do mesta ankete in jih prosili, da k sodelovanju
povabijo še svoje sošolce, prijatelje ali zaposlene.
Veljavnost raziskave smo zagotovili tako, da smo vsebine vprašanj črpali iz
teoretskih izhodišč. Zanesljivost smo dosegli s čim jasnejšimi in enopomenskimi
navodili in vprašanji. Občutljivost smo omogočili s čim večjimi razponi odgovorov.
Merski pripomoček je pred uporabo pregledal še mentor.
3.4.5 Opis obdelave podatkov
Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa na spletni
strani 1KA spletna anketa. Dobljene podatke smo prikazali v obliki tabel, grafov in
frekvenčnih porazdelitev.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
18
3.5 Rezultati in razprava
V nadaljevanju bomo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov in njihovo analizo.
Anketirali smo šolske delavce in učence, v starosti od 13 do 19 let. Učence smo v
raziskavo vključili izključno zaradi vprašanja o pogostosti pojavljanja nasilja v šoli.
Zanimalo nas je, ali šolski delavci in učenci enako ali vsaj podobno zaznavajo
pogostost nasilnih dejanj na šoli, da bi bili rezultati primerljivi, samo obema skupinama
postavili še vprašanje o definiciji nasilja.
3.5.1 Podatki o anketirancih
V raziskavi opravljeni z učenci je sodelovalo 181 učencev, sodelovalo je 75 %
dečkov in 25 % deklet. Razdeljeni so bili v tri starostne skupine, in sicer 13 - 14 let (4
%), 15 -16 let (67 %), 17- 18 let (17 %) in 19 let in več (13 %). Večina učencev obiskuje
srednjo šolo (92 %), 8 % obiskuje osnovno šolo.
Šolskih delavcev je sodelovalo 122, 92 % je bilo žensk in 8 % moških. Večina
šolskih delavcev je bila starih med 41-60 let (75 %), ostalih 25 % pa je bilo starih od 21-
40 let. 67 % šolskih delavcev opravlja svoj poklic v srednjih šolah, 33 % pa v osnovnih.
Šolske delavce smo razvrstili tudi po njihovem poklicu, učiteljev in razrednikov je bilo
67 %, delavcev v šolski svetovalni službi je bilo 17 % in prav tako 17 % je bilo
ravnateljev. Zanimala so nas tudi leta delovne prakse, največ šolskih delavcev svoj
poklic opravlja več kot 10 let (75 %), ostali anketiranci (25 %) pa ga opravljajo manj kot
5 let.
3.5.2 Definicija nasilja
Obe skupini anketirancev smo povprašali, kakšna je po njihovem mnenju definicija
nasilja. Učenci so v večini navajali žalost, jezo, povzročitev fizične, besedne in psihične
bolečine, pretep, zlorabo, prizadeti drugega …
Šolski delavci, so odgovorili, da je nasilno vedenje:
• ko se v konfliktu počuti ena oseba žrtev in manj močna od druge,
• takšno, ki žali dostojanstvo človeka,
1 V raziskavi je sodelovalo 96 učencev, vendar je bilo je 18 anketnih vprašalnikov veljavnih.
2 V raziskavi je sodelovalo 35 šolskih delavcev, vendar je bilo veljavnih anket le 12.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
19
• vsakršno vedenje, s katerim škodiš drugemu,
• vsak odnos med subjekti, v katerem se eden ne počuti dobro (ga je strah, sram ali
pa se počuti ogroženega),
• telesno, besedno ali čustveno izvajanje pritiska, neprijetnosti, ipd. do drugih oseb,
• vsako vedenje do druge osebe, ko se le ta ne počuti dobro bodisi fizično ali
psihično,
• neprimerna vzgoja,
• vedenje, s katerim ena oseba povzroča drugi (telesno, psihično, materialno)
škodo,
• vsako vedenje, ki povzroči kakršno koli škodo drugemu.
Iz podatkov lahko sklepamo, da tako eni kot drugi podobno definirajo nasilje.
Šolski delavci uporabljajo strokovne izraze, med tem, ko učenci odgovarjajo v njim
znanem jeziku. Oboji pa nasilje definirajo kot neprijetno situacijo, prisotnost čustev in
ga razdelijo na besedno, fizično in psihično nasilje.
3.5.3 Prepoznavanje nasilja
Eno od vprašanj je od učencev zahtevalo prepoznavanje oblik nasilja. Opisane so
bile situacije, učenci pa so morali izbrati pravilno obliko nasilnega ravnanja.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
20
Preglednica 1: Prepoznavanje oblik nasilja
Primer
Besedno
nasilje
Fizično nasilje
Psihično
nasilje
Nasilje na
spletu
Ana na
Facebook-u
že dalj časa
zafrkava Tino
in na njen zid
objavlja
neprimerne
vsebine.
22 % 0 % 33 % 100 %
Luka je
nesramno
porinil Marka,
da je ta padel
po stopnicah.
0 % 100 % 6 % 0 %
Eva že dalj
časa Katjo
označuje za
»kozo«.
83 % 0 % 56 % 6 %
Miha vsak
odmor
izključuje
Jana iz
skupne igre.
0 % 6 % 100 % 0 %
Mateja je
Sandri vzela
barvico, a se
je pri tem
zlagala, da je
barvica njena.
61 % 11 % 61 % 0 %
Na to vprašanje so odgovorili vsi učenci, vendar so nekateri pri posameznem
primeru podali tudi po dva ali več odgovorov. V prvem primeru je bil pravilen odgovor
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
21
nasilje na spletu, ki so ga izbrali vsi učenci. V drugem primeru je bil opis fizičnega
nasilja, ki ga je prav tako izbralo 100 % učencev. Pri tretjem primeru je šlo za opis
besednega nasilja, katerega je izbralo 83 % učencev. Četrti primer je opisoval psihično
nasilje, učenci so nanj odgovorili 100 % pravilno. Zadnji primer je opisoval psihološko
nasilje, kar je izbralo 61 % anketirancev. Iz rezultatov bi lahko sklepali, da učenci v
povprečju pravilno prepoznajo oblike nasilje.
3.5.4 Vloge v nasilnih situacijah
Pri naslednjem vprašanju smo učence spraševali po tem, ali so že kdaj bili del
nasilne situacije. 67 % učencev je trdilo, da so že bili del nasilne situacije, 33 %
učencev pravi, da še niso bili vključeni v nasilje.
Učenci, ki so podali odgovor, da so že bili del nasilne situacije pravijo, da so bili v
28 % žrtev, v 17 % so bili nasilneži in v 56 % opazovalci.
Rezultati potrjujejo do sedaj že preverjene študije, ki kažejo na to, da se največ
otrok/mladostnikov znajde v vlogi opazovalca, najmanj otrok/mladostnikov pa je
nasilnežev.
3.5.5 Nasilje v šoli
Učence smo povprašali, v kolikšni meri se strinjajo z navedenimi situacijami
nasilja. Pridobili smo naslednje rezultate:
Preglednica 2: Šolske situacije nasilja
Primer Sploh se
ne
strinjam
Delno se
strinjam Se strinjam
Zelo se
strinjam
Če sošolec
udari sošolko,
se smejim.
89 % 11 % 0 % 0 %
Všeč mi je, ko
sošolcu ne
pustim, da bi se
igral z menoj.
72 % 22 % 0 % 6 %
Samo dekleta
izvajajo 78 % 22 % 0 % 0 %
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
22
psihološko
nasilje.
Na naših
razrednih urah
je velikokrat
prisotna delavka
iz šolske
svetovalne
službe.
50 % 39 % 11 % 0 %
Če vidim, da je
sošolec v
težavah, mu
bom pomaga in
poiskal pomoč.
6 % 11 % 50 % 33 %
V razredu imam
sošolca, ki je
»črna ovca«.
44 % 28 % 6 % 22 %
Včasih se mi
zgodi, da me
nekdo na
družabnih
omrežjih
zasleduje ali
objavlja ne
resnične
vsebine o meni
ali mojih
prijateljih.
67 % 33 % 0 % 0 %
Če udarim
sošolca, sem
»Car«.
72 % 17 % 6 % 6 %
Velikokrat,
kadar želim
nekaj doseči,
uporabim silo.
50 % 50 % 0 % 0 %
Tudi, če bo kdo 50 % 39 % 6 % 6 %
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
23
trpel za dosego
mojega cilja, se
na to ne bom
oziral.
Kadar vidim, da
se sošolca
pretepata,
posežem
vmes.
11 % 44 % 17 % 28 %
Če kdo nad
mano izvaja
nasilje, sem raje
tiho, kot pa da bi
ga zatožil
učiteljici.
50 % 39 % 6 % 6 %
Sošolec je
drugemu
sošolcu že
nekajkrat rekel,
da je neumen.
Menim, da to ni
oblika nasilja,
ampak samo
hec.
11 % 50 % 33 % 6 %
Če mi je kakšna
sošolka všeč, jo
občasno
uščipnem za
ritko.
78 % 17 % 6 % 0 %
Nekajkrat se je
že zgodilo, da
so me starejši
sošolci izsiljevali
za denar ali
druge
materialne
89 % 0 % 11 % 0 %
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
24
dobrine .
Rezultati kažejo, da učenci vedo, kaj je nasilje (da pušča negativne posledice) in
da ga (lahko) izvajamo vsi – zavedajo se, da psihološko nasilje lahko izvajajo tudi
dečki. Podatki kažejo, da se kar 50 % anketirancev strinja ali 33 % popolnoma strinja,
da bi v primeru nasilja pomagali žrtvi in poiskali pomoč. Zanimiv je tudi podatek, da 28
% anketirancev trdi, da imajo v razredu »črno ovco«, to je navadno oseba, ki ima nižjo
samopodobo in je pogosto žrtev nasilnih dejanj, najpogosteje psihološkega nasilja.
Šolske delavce smo prosili, naj vseh šest oblik nasilja uvrstijo po lestvici od
najpogostejšega pojavljanja do najredkejšega. Pridobili smo naslednje podatke:
Preglednica 3: Pogostost pojavljanja oblik nasilja
Oblika nasilja 1
(najredkeje)
2 3 4 5 6
(najpogosteje)
Besedno/verbalno 11 % 0 % 22 % 0 % 11 % 56 %
Fizično 13 % 25 % 13 % 38 % 13 % 0 %
Psihološko 11 % 11 % 44 % 11 % 22 % 0 %
(Ekonomsko)
izsiljevanje 33 % 33 % 0 % 17 % 0 % 17 %
Spolno nasilje 50 % 33 % 0 % 0 % 17 % 0 %
Nasilje prek
spleta 0 % 0 % 17 % 33 % 33 % 17 %
Iz podatkov lahko razberemo, da se najpogosteje pojavlja besedno nasilje, sledi
nasilje prek spleta, fizično nasilje, psihološko nasilje ter (ekonomsko) izsiljevanje.
Najredkeje se v šolah pojavlja spolno nasilje.
Šolske delavce smo povprašali tudi o tem, kateri rizični dejavniki so po njihovem
mnenju najpogostejši za nasilna ravnanja. Odgovorili so:
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
25
Preglednica 4: Dejavniki nasilja
Dejavnik
1
(najredkejši) 2 3 4 5 6 7 8
9
(najpogostejši)
Odnos med
učenci 11 % 11 % 0 % 11 % 22 % 0 %
22
%
11
% 11 %
Odnos
učitelj -
učenec
(ljubljenčki,
ima me na
piki)
13 % 13 % 38 % 13 % 0 % 0 % 13
%
13
% 0 %
Učni uspeh 22 % 22 % 11 % 22 % 0 % 0 % 11
%
11
% 0 %
Socialna
klima v šoli
in razredu
0 % 0 % 25 % 0 % 38 % 25
%
13
% 0 % 0 %
Vpliv
medijev
(otrok
posnema
negativne
vzorce
vedenja
"junakov")
25 % 13 % 13 % 25 % 0 % 13
%
13
% 0 % 0 %
Brezposeln
ost staršev 25 % 38 % 0 % 0 % 25 % 0 %
0
% 0 % 13 %
Nasilje v
družini 0 % 0 % 0 % 0 % 25 %
13
%
13
%
38
% 13 %
"Brezbrižna
" vzgoja 0 % 0 % 13 % 13 % 0 %
25
%
13
%
13
% 25 %
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
26
Iz podatkov lahko razberemo, da šolski delavci kot najpogostejši dejavnik nasilnih
ravnanj izberejo otrokovo posnemanje neprimernih vedenjskih vzorcev članov družine,
sledi brezbrižna vzgoja, nasilje v družini, odnosi med učenci, socialna klima v razredu
in šoli, učni uspeh, odnos med učiteljem in učencem, brezposelnost staršev, kot
najredkejši dejavnik za nasilje šolski delavci navajajo vpliv medijev.
3.5.6 Komunikacija
S perspektive šolskih delavcev nas je zanimalo, kako učenci in šolski delavci med
seboj komunicirajo v primerih nasilnih vedenj. Z rezultati smo ugotovili, da v 58 % žrtev
sporoči sama, v 67 % sporočijo drugi, v 58 % nasilje zazna učitelj ali drugi delavec na
šoli, v 67 % nasilje zazna razrednik, 33 % šolska svetovalna služba, v 17 % pa
ravnatelj. V 58 % o nasilju sporočijo straši, nihče od anketirancev pa ni podal odgovora,
da jih v primeru nasilja obvestijo zunanje institucije (CSD, policija,…). Iz podatkov
razberemo, da v večini primerov o nasilnih situacijah sporočijo drugi ali pa jih zazna
razrednik. Presenetil nas je podatek, da v kar 58 % o nasilju sporočijo starši in da le 58
% nasilja zazna učitelj ali drugi delavec na šoli. Predpostavljali smo, da bi v večji meri
nasilje zaznali učitelji in ne razrednik, saj smo izbrali populacijo učencev, ki jih poučuje
več učiteljev in so v povprečju le eno uro tedensko v kontaktu z razrednikom.
3.5.7 Obravnava nasilja
Šolske delavce smo povprašali, kdo največkrat obravnava nasilne situacije. Podali
so, da v 22 % nasilje obravnava učitelj, ki je nasilje zaznal, v 78 % pa nasilje obravnava
šolska svetovalna služba. Iz rezultatov smo ugotovili, da na šolah nasilna ravnanja
obravnavajo le učitelji, ki so nasilje zaznali in šolska svetovalna služba. Podatki so
nekoliko zavajajoči, saj smo pri prejšnjem vprašanju zaznali velik delež vpletanja
razrednikov, ki zaznajo nasilje, pri tem vprašanju pa razrednika, kot osebo, ki
obravnava nasilje ni izbral nihče.
Otrok
posnema
neprimerne
vedenjske
vzorce
družinskih
članov
0 % 13 % 0 % 13 % 0 % 25
%
0
%
13
% 38 %
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
27
Šolske delavce smo povprašali, katerih od že obstoječih modelov za obravnavo
nasilja se poslužujejo. Odgovorili so, da v 42 % nudijo psihosocialno, pravno in druge
oblike pomoči žrtvam, v 50 % poskušajo spremeniti agresivna vedenja pri
povzročiteljih, 25 % anketirancev odgovarja, da žrtvam zagotovijo varen prostor za
umik, v 50 % spodbujajo k enotnemu postopku in pravilom za obravnavo. V 42 %
informirajo zaposlene o pristojnostih zunanjih institucij ter zmožnosti in dolžnosti prijave
nasilja, v le 17 % šolske delavce informirajo in izobražujejo o zakonodaji s področja
preprečevanja nasilja. Podatki, ki smo jih dobili so zastrašujoči, zelo malo anketirancev
(42 % in 17 %) ve, kako pravilno ravnati v primeru nasilnih ravnanj oziroma o tem ne
potrebujejo dodatnih informacij. V večini primerov poskušajo spremeniti agresivno
vedenje pri povzročiteljih ali pa spodbujajo k poenotenju pravil in postopkov za
obravnavo nasilja.
Anketirance smo povprašali, katerih vsebinskih obravnav se najpogosteje
poslužujejo. Odgovorili so, da v 50 % primerov poskusijo s preprečevanjem
(med)vrstniškega nasilja, 25 % se jih poslužuje (med)vrstniške mediacije, 50 %
anketiranih navaja, da izvajajo predavanja na temo varnosti v šoli, v 67 % se trudijo z
uvajanjem nenasilnega reševanja konfliktov, v le 8 % vsebinsko obravnavajo
preprečevanje spolnih zlorab, v 50 % primerov učence poučujejo o strpnosti, v 17 % pa
izvajajo predavanja o nasilju v družinah. Dobljeni podatki kažejo na to, da se v šolah
poslužujejo obravnave skoraj vseh omenjenih vsebin. Nekoliko manj se posvečajo
obravnavi spolnega nasilja, saj je le-to manj pogosto. Anketiranci navajajo, da se
največkrat poslužujejo obravnave nenasilnega reševanja konfliktov.
3.5.8 Preprečevanje nasilja
Šolske delavce smo povprašali, katere od preventivnih modelov za preprečevanje
nasilja so že kdaj izvajali na njihovi šoli. Pridobili smo naslednje rezultate.
Preglednica 5: Preventivni modeli preprečevanja nasilja
Preventivni model Delež
Mreža učečih se šol: strategije za
preprečevanje nasilja (Šola za ravnatelje)
17 %
Nekomu je mar (M. Pušnik) 0 %
Nasilje v šolah (Ministrstvo za notranje
zadeve)
17 %
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
28
Delavnice o vrstniškem nasilju in mirnem
reševanju sporov (Amnesty Inretnational
Slovenija)
25 %
Ustvarjanje nenasilne šolske klime (CSD) 25 %
Preventivne delavnice o nasilju (Društvo za
nenasilno komunikacijo)
25 %
Peerthink – promocija intersekcionalnega
pristopa pri preventivnem delu proti
mladostniškemu nasilju (Mirovni inštitut)
0 %
Predavanja za starše o nasilju (Društvo za
nenasilno komunikacijo)
25 %
Forum: nasilje (SVIZ – sindikat za vzgojo,
izobraževanje, znanost in kulturo)
0 %
Izobraževalni paket S komunikacijo do boljših
odnosov (Društvo mladinski ceh)
0 %
Projekt Ljubezen je ljubezen (Amnesty
International Slovenija)
0 %
Interkulturalnost (Društvo Center za pomoč
mladim)
0 %
Izobraževalni paket Reševanje konfliktov
(Društvo mladinski ceh)
0 %
Komunikacija in strategije reševanja konfliktov
(Društvo Center za pomoč mladim)
17 %
Vrstniška mediacija (zavod RS za šolstvo) 0 %
Konstruktivno reševanje sporov: šolska
mediacija, vrstniška mediacija, šola za starše
(Inštitut za mediacijo Concordia)
8 %
Reševanje konfliktov (Društvo za nenasilno
komunikacijo)
25 %
Mediacija– nenasilno reševanje konfliktov
(Društvo za nenasilno komunikacijo)
0 %
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
29
Ugotovili smo, da se zelo malo šolskih delavcev poslužuje zgoraj omenjenih
modelov za preprečevanje nasilja. V večini se poslužujejo le modelov za (mirno)
reševanje konfliktov, predavanja za starše o nasilju in ustvarjanju pozitivne šolske
klime (25 %). Šole najpogosteje sodelujejo z Društvom za nenasilno komunikacijo.
Šolske delavce smo povprašali še o tem, v kolikšni meri se poslužujejo modelov
dobrih praks. Odgovorili so slednje:
Preglednica 6: Primeri dobrih praks
Dobre prakse Nikoli Včasih Pogosto Vedno
Vključevanje
problematike v redno
(vsakdanjo) dejavnost
šole.
11 % 22 % 22 % 44 %
»Zdrava šola« -
spodbujanje in
zagotavljanje zdravega
in varnega družabnega
in naravnega
(šolskega) okolja.
11 % 11 % 56 % 22 %
»Hura prosti čas« -
usmerjanje
tekmovalnosti v športne
dejavnosti.
25 % 38 % 25 % 13 %
TOM telefon –
informiranje učencev
(oseb v odraščanju) o
pomoči na telefonu za
otroke in mladino.
22 % 56 % 11 % 11 %
Otoški parlament ali
ure oddelčne skupnost
– spodbujanje
participacije, odločanje,
sprejemanje drugačnih
mnenj, razprave o
tekočih ovirah in
0 % 33 % 33 % 33 %
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
30
problemih,..
Društvo » Projekt
človek« - samostojni in
preventivni program
preprečevanja in
zmanjševanja zlorabe
drog in s tem posredno
nasilja.
33 % 44 % 22 % 0 %
UNESCO3 šola 100 % 0 % 0 % 0 %
Iz podatkov je razvidno, da se večine dobrih praks poslužujejo vedno ali vsaj
pogosto. Le programe »Hura prosti čas« (28 %), TOM telefon (56 %) in »Projekt
človek« (44 %) so največkrat označili kot prakso, ki se je poslužujejo redko ali pa sploh
ne. Prakso UNESCO šola je izbralo le 7 anketirancev, ki je odgovorilo, da se nikoli ne
poslužuje te prakse.
3.5.9 Pogostost pojavljanja nasilja
Učence smo povprašali, ali menijo, da se je v njihovi okolici v zadnjih letih nasilje
med učenci povečalo. Rezultati so pokazali, da jih 56 % meni, da je nasilje vedno
prisotno v enaki meri, 33 % anketirancev trdi, da se je nasilje povečalo, 11% pa da se
ni povečalo, le več se o tem govori.
Glede na podatke bi lahko rekli, da se nasilje v šoli ne povečuje, vsaj učenci tega
ne opazijo. Ob enem pa pravijo, da se o nasilju veliko govori.
Enako vprašanje smo zastavili še šolskim delavcem, ki so odgovorili, da so se
nasilna dejanja na njihovi šoli v 33 % povečala, 22 % jim meni, da se nasilje ne
povečuje, ker o njegovih posledicah govorijo z učenci, v 44 % menijo, da se nasilje na
njihovi šoli sploh ne povečuje. Podobno kot učenci tudi šolski delavci ne zaznavajo
povečanja nasilnih dejanj. Modra zato, ker se poslužujejo preventivnih pogovorov o
nasilju.
3 To možnost je označilo le 7 anketirancev, vsi so označili nikoli.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
31
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Z diplomskim delom smo dokazali, da se je pogled in pojavljanje (med)vrstniškega
nasilja v zadnjem času spremenilo. V zadnjih nekaj letih se je medvrstniško nasilje
razvilo do te mere, da smo strokovno ločili in izoblikovali novo vrsto nasilja, »bullying«.
Spremenil pa se je tudi pogled na otroka, njegove potrebe in razvoj (Dekleva, 1995,
1996; Olweus, 1993).
V prvem delu diplomskega dela smo pregledali različno strokovno literaturo, ki
nam je bila kasneje v pomoč pri izvedbi empiričnega dela. Rezultate, pridobljene z
raziskavo, smo nato primerjali s strokovno literaturo in ugotovili prekrivanja, pa tudi
nekaj razhajanj. Z raziskavo smo potrdili, da najpogosteje nasilje zazna razrednik, celo
pogosteje kot ostali delavci in učitelji na šoli. To nas je nekoliko presenetilo, saj smo
anketirali populacijo, ki ni pogosto v stiku z razrednikom, zato smo predvidevali, da bi
nasilno situacijo prej zaznal učitelj (ki ni razrednik). Z raziskavo smo podprli trditev, da
najpogosteje nasilna vedenja obravnava šolska svetovalna služba. Med drugim smo
zasledili delna prekrivanja med teoretičnim in empiričnim delom, v teoriji smo zasledili
(Lešnik Mugnaioni idr., 2009), da 36 % žrtev nikoli ne pove o nasilnih situacijah. V naši
raziskavi pa smo ugotovili, da je takih žrtev, ki ne povedo 12 %, 58 % žrtev pa vedno
sporoči sama. Najbolj presenetljiv in hkrati pričakovani rezultat pa se nanaša na slabo
poznavanje odgovornosti šolskih delavcev pri pojavu medvrstniškega nasilja.
Presenetilo nas je, da večina šolskih delavcev le delno ali pa sploh ne pozna primerov
dobrih praks in modelov za preprečevanje nasilja na šoli, ki jih je opredelilo ministrstvo
za izobraževanje, znanost in šport. Iz rezultatov je razvidno, da šolski delavci v
primerih nasilja ravnajo po svojih najboljši močeh, brez pomoči zunanjih pristojnih
inštitucij.
V raziskavi učencev o poznavanju in posledicah nasilja smo ugotovili skladnost z
literaturo, učenci/mladostniki se pogosto znajdejo v nasilnih situacijah, največkrat kot
opazovalci. Edino razhajanje smo zasledili pri trditvi, kjer anketiranci odgovarjajo, da v
kar 89 % povedo (včasih ali vedno) odgovorni osebi o nasilnih ravnanjih. Lešnik
Mugnaioni in sodelavci (2009) ugotavljajo, da je takih učencev le 65 %. Razhajanja se
morda pojavijo zato, ker je bila naša raziskava narejena na manjši populaciji.
Z raziskavo smo ugotovili tudi skladnost definiranja pojma nasilja med učenci in
šolskimi delavci, kar je potrdilo veljavnost rezultatov, kjer tako eni kot drugi menijo, da
se v zadnjih letih nasilje v šoli ne povečuje, se pa o njem veliko več govori.
Z raziskavo smo potrdili eno raziskovalno hipotezo, dve pa smo ovrgli. Zavrnili
smo hipotezo, ki predpostavlja, da je v redni osnovni šoli nasilje vse pogostejša oblika
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
32
komuniciranja med učenci. Prav tako pa smo ovrgli hipotezo, da se šolski delavci raje
izognejo posredovanju. Edina potrjena hipoteza je, da so šolski delavci premalo
informirani o svojih odgovornostih, pravicah in predvsem dolžnostih pri pojavu
medvrstniškega nasilja. Ravno zato menimo, da bi se morala šola bolj zavzeti za
strokovna izpopolnjevanja svojih pedagoških delavcev. Za začetek bi lahko šole pričele
s postopnim uvajanjem primerov dobrih praks in pričele sodelovati z zunanjimi
inštitucijami (preventivni modeli za preprečevanje nasilja).
Raziskava, ki smo jo opravili, morda ni najboljše merilo za posploševanje stanja v
Sloveniji. Vzorec, na katerem smo izvajali, je bil premajhen in namerno izbran. Za
izvedbo podrobnejših analiz bi morali vzorec razširiti, s tem bi dobili več mnenj in
podatkov o dejanskem stanju. Zavedati se moramo, da so nekatere šole bolj, druge pa
manj angažirane za delovanje na področju obravnave in preprečevanja nasilja ter
dodatnem strokovnem izobraževanju (pedagoških) delavcev.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
33
5 LITERATURA IN VIRI
Bilić, V. (2013). Moral sensitivity and peer violence : the role of empathy and caring.
Sodobna pedagogika, 64(2), 96-113.
Cowie, H. (1998). Perspectives of Teachers and Pupils on the Experience of Peer
Support Against Bullying. V: Educational Research and Evaluation, 4(2). London:
Routledge.
Cvek, M. in Pšunder, M. (2013). Učenec, žrtev medvrstniškega nasilja. Revija za
elementarno izobraževanje, 6(4), 105-116.
Dekleva, B. (1995). Pogledi na nasilje in ustrahovanje med vrstniki. V: Zbornik
strokovnih tekstov in razprav ter magnetogramov 4. in 5. Nacionalnega otroškega
parlamenta. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine.
Dekleva, B. (1996). Nasilje med vrstniki v šoli in v zvezi s šolo. V: Šelih, A. (ur.),
Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v šoli. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo
pri Pravni fakulteti.
Gorenjak, I. (2009). Nasilje in šola. Didaktika, 18/19(129), 23-26.
Lešnik Mugnaioni, D., Koren, A., Logaj, V. in Brejc, M. (2009). Nasilje v šolah:
opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje. Kranj: Šola za
ravnatelje.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (2004). Smernice za analizo, preprečevanje in
obravnavo/obvladovanje nasilja v šolskem prostoru. Ljubljana. Pridobljeno 4. 5.
2016,
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/
Smernice_nasilje.pdf.
Olweus, D. (1993). Victimization by peers: Antecendents and long-term outsomes. V K.
H. in J. B. Asendorph (ur.), Social withdrawal, inhibition, and shyness in cildhood, 315-
341. Hillsdale, NJ: LEA.
Olweus, D. (1998). Nasilje među djecom u školi. Zagreb: Školska knjiga.
Planinec, Ž. (2012). Vrstniško nasilje v osnovnih šolah: presek stanja medvrstniškega
nasilja v devetih razredih osnovnih šol na območju Upravne enote Kranj.
Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
34
Pušnik, M. (2012). Nasilje v šoli v krogu nasilja. V M. Muršič (ur.), (O)krog nasilja v
družini in šoli (str. 107-143). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v
Ljubljani.
Slovar slovenskega knjižnega jezika – spletna izdaja, http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=nasilje&hs=1, pridobljeno 20. 7.
2016.
Tesen, B. (2015). Medvrstniško nasilje v osnovni šoli: stališča in izkušnje pedagoških
delavcev. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Ule, M. (2005). Socialna psihologija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Zabukovec Kerin, K. (2002). Vrstniško nasilje v šoli. V D. Lešnik Mugnaioni (ur.).
Nasilje-nenasilje: priročnik za učiteljice, učitelje, svetovalne službe in vodstvo šol
(103-121). Ljubljana i2.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
35
6 PRILOGE
Priloga 1: anketni vprašalnik (za učence) – spletna anketa
Pozdravljeni!
Sem Anika Legat, študentka Edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v Kopru. Pri
izdelavi diplomskega dela na temo "Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju"
izvajam tudi to anketo. Prosim Vas, da mi pomagate in si vzamete nekaj minut časa za
priložena vprašanja, saj mi s tem veliko pomagate pri izdelavi diplomskega dela.
Podatki anketnega vprašalnika so povsem anonimni in bodo uporabljeni le v zbirni
obliki. Prosim, da na spodnja vprašanja odgovarjate iskreno, obkrožite ali zapišite tisti
odgovor, ki je za vas najustreznejši.
Starost: _________
Spol: Moški Ženski
Šola: __________________________________
1. Kaj je zate nasilje?
2. Primere nasilja na desni poveži z ustrezno obliko nasilja na levi strani.
BESEDNO N.
FIZIČNO N.
PSIHOLOŠKO N .
Ana na Facebook-u že dalj časa zafrkava
Tino in na njen zid objavlja neprimerne
vsebine.
Luka je nesramno porinil Marka, da je ta
padel po stopnicah.
Eva že dalj časa Katjo označuje
za »kozo«.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
36
3. Ali si sam že kdaj bil del nasilne situacije?
DA / NE
če si obkrožil DA, prosim obkroži še v kakšni vlogi si bil (možnih je več odgovorov):
- žrtev,
- nasilnež,
- opazovalec.
4. V nadaljevanju so opisi situacij, pred vsako trditvijo zapiši številko, v kolikšni
meri se s trditvijo strinjaš (1- zelo se ne strinjam, 2- se ne strinjam, 3- se
strinjam, 4- zelo se strinjam).
____ Če sošolec udari sošolko, se smejim.
____ Všeč mi je, ko sošolcu ne pustim, da bi se igral z menoj.
____ Samo dekleta izvajajo psihološko nasilje.
____ Na naših razrednih urah je velikokrat prisotna delavka iz šolske svetovalne
službe.
____ Če vidim, da je sošolec v težavah, mu bom pomaga in poiskal pomoč.
____ V razredu imam sošolca, ki je »črna ovca«.
____ Včasih se mi zgodi, da me nekdo na družabnih omrežjih zasleduje ali objavlja ne
resnične vsebine o meni ali mojih prijateljih.
____ Če udarim sošolca, sem »Car«.
____ Velikokrat, kadar želim nekaj doseči uporabim, silo ali grdo besedo.
____ Tudi, če bo kdo trpel za dosego mojega cilja, se na to ne bom oziral.
____ Kadar vidim, da se sošolca pretepata, posežem vmes.
____ Če kdo nad mano izvaja nasilje, sem raje tiho, kot pa da bi ga zatožil učiteljici.
____ Sošolec je drugemu sošolcu že nekajkrat rekel, da je neumen. Menim, da to ni
oblika nasilja, ampak samo hec.
NASILJE NA
SPLETU
Miha vsak odmor izključuje Jana iz
skupne igre.
Mateja je Sandri vzela
barvica, a se je pri tem
zlagala, da je barvica
njena.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
37
____ Če mi je kakšna sošolka všeč, jo občasno uščipnem za ritko.
____ Nekajkrat se je že zgodilo, da so me starejši sošolci izsiljevali za denar ali druge
materialne dobrine.
5. Meniš, da se je v tvoji okolici v zadnjih nekaj letih nasilje med učenci povečalo?
a) Da.
b) Ne, vendar se o tem več govori.
c) Ne, nasilje je vedno prisotno v enaki meri.
Zahvaljujem se Vam za sodelovaje!
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
38
Priloga 2: anketni vprašalnik (za šolske delavce) – spletna anketa
Pozdravljeni!
Sem Anika Legat, študentka Edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v Kopru. Pri
izdelavi diplomskega dela na temo "Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju"
izvajam tudi to anketo. Prosim Vas, da mi pomagate in si vzamete nekaj minut časa za
priložena vprašanja, saj mi s tem veliko pomagate pri izdelavi diplomskega dela.
Podatki anketnega vprašalnika so povsem anonimni in bodo uporabljeni le v zbirni
obliki. Prosim, da na spodnja vprašanja odgovarjate iskreno, obkrožite ali zapišite tisti
odgovor, ki je za vas najustreznejši.
Starost: _________
Spol: Moški Ženski
Šola: _________________________________
Poklic:_________________________________
Leta delovne prakse: ______________
1. Kakšna je po vašem mnenju definicija nasilnega vedenja?
2. Katero obliko nasilja je najpogosteje zaslediti na vaši šoli (izrazite z oceno na 6-
stopenjski lestvici - 1-pomeni najpogosteje, 6-pomeni najredkeje)?
- besedno, - psihološko, - spolno nasilje,
- fizično, - izsiljevanje (ekonomsko nasilje),
- nasilje prek spleta
3. Po številski lestvici od ena do devet ocenite kateri rizični dejavnik je po vašem
mnenju naj pogostejši (1) in kateri naj redkejši (9) vzrok nasilnih ravnanj.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
39
___ Odnos med učenci
___ Odnos učitelj – učenec (ljubljenček, me ima na piki)
___ Učni uspeh
___ Socialna klima na šoli in v razredu
___ Vpliv medijev (otok posnema neprimerne vedenjske vzorce »junakov«)
___ Brezposelnost staršev
___ Nasilje v družini
___ »Brezbrižna« vzgoja
___ Otrok posnema neprimerne vedenjske vzorce družinskih članov
4. Menite, da so se na vaši šoli v zadnjih nekaj letih nasilna dejanja med učenci
povečala?
a) Da.
b) Ne, ker o nasilnih dejanjih in njihovih posledicah veliko govorimo z učenci.
c) Ne, na naši šoli se nasilna dejanja ne povečujejo.
5. S katerimi oblikami komunikacije zaznavate nasilje?
a) Žrtev sporoči sama.
b) Sporočijo drugi.
c) Zazna učitelj ali drugi delavec na šoli.
d) Zazna razrednik.
e) Zazna šolska svetovalna služba.
f) Zazna ravnatelj.
g) Povedo starši.
h) Šolo obvestijo zunanje institucije (policija, CSD, …).
6. Kdo največkrat obravnava nasilno situacijo?
a) Učitelj, ki je zaznal nasilje
b) Razrednik
c) Šolska svetovalna služba
d) Ravnatelj
e) Prijavite ustrezni zunanji instituciji
f) Starši
7. Katerih modelov za obravnavo nasilja se poslužujete? (Možnih je več odgovorov)
a) Psihosocialna, pravna ali druga oblika pomoči žrtvam.
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
40
b) Spreminjanje agresivnega vedenja pri povzročiteljih.
c) Žrtvam je zagotovljen varen prostor za umik.
d) Spodbujanje k enotnemu postopku in pravilom za obravnavo.
e) Informiranje zaposlenih o pristojnostih zunanjih institucij ter zmožnost in
dolžnost prijave nasilja.
f) Informiranje in izobraževanje šolskih delavcev o zakonodaji s področja
preprečevanja nasilja.
8. Katerih vsebinskih obravnav se najpogosteje poslužujete? (Možnih je več
odgovorov)
a) Preprečevanje (med)vrstniškega nasilja
b) (Med)vrstniška mediacija
c) Varnost v šoli
d) Nenasilno reševanje konfliktov
e) Preprečevanja spolnih zlorab
f) Strpnost
g) Nasilje v družini
9. So se na vaši šoli že kdaj odvijali naslednji modeli za preventivno preprečevanje
nasilja? V oklepajih so navedeni izvajalci.
a) Mreža učečih se šol: strategije za preprečevanje nasilja (Šola za ravnatelje)
b) Nekomu je mar (M. Pušnik)
c) Nasilje v šolah (Ministrstvo za notranje zadeve)
d) Delavnice o vrstniškem nasilju in mirnem reševanju sporov (Amnesty
Inretnational Slovenija)
e) Ustvarjanje nenasilne šolske klime (CSD)
f) Preventivne delavnice o nasilju (Društvo za nenasilno komunikacijo)
g) Peerthink – promocija intersekcionalnega pristopa pri preventivnem delu proti
mladostniškemu nasilju (Mirovni inštitut)
h) Predavanja za starše o nasilju (Društvo za nenasilno komunikacijo)
i) Forum: nasilje (SVIZ – sindikat za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo)
j) Izobraževalni paket S komunikacijo do boljših odnosov (Društvo mladinski ceh)
k) Projekt Ljubezen je ljubezen (Amnesty International Slovenija)
l) Interkulturalnost (Društvo Center za pomoč mladim)
m) Izobraževalni paket Reševanje konfliktov (Društvo mladinski ceh)
n) Komunikacija in strategije reševanja konfliktov (Društvo Center za pomoč
mladim)
Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.
41
o) Vrstniška mediacija (Zavod RS za šolstvo)
p) Konstruktivno reševanje sporov: šolska mediacija, vrstniška mediacija, šola za
starše (Inštitut za mediacijo Concordia)
q) Reševanje konfliktov (Društvo za nenasilno komunikacijo)
r) Mediacija – nenasilno reševanje konfliktov (Društvo za nenasilno komunikacijo)
10. V kolikšni meri se poslužujete naslednjih modelov dobrih praks (4 stopenjska
Likartova lestvica)?
a) Vključevanje problematike v redno (vsakdanje) dejavnost šole.
b) »Zdrava šola« - spodbujanje in zagotavljanje zdravega in varnega družabnega
in naravnega (šolskega) okolja.
c) »Hura prosti čas« - usmerjanje tekmovalnosti v športne dejavnosti.
d) TOM telefon – informiranje učencev (oseb v odraščanju) o pomoči na telefonu
za otroke in mladino.
e) Otoški parlament ali ure oddelčne skupnosti – spodbujanje participacije,
odločanje, sprejemanje drugačnih mnenj, razprave o tekočih ovirah in
problemih,..
f) Društvo » Projekt človek« - samostojni in preventivni program preprečevanja in
zmanjševanja zlorabe drog in s tem preventivnega nasilja.
g) UNESCO šola
h) Drugo: _______
Zahvaljujem se Vam za sodelovaje!
Top Related