Ča so pis ob či ne Kamnik, 22. maja 2020, leto 5, šte vil ka 10

AKTUALNO

Mekinjski samostan bo oživila DorotejaMekinjski samostan je z od-pravo nekaterih ukrepov znova odprt za obiskovalce. Pogovarjali smo se z Ireno Gajšek, ki je vodenje tega javnega zavoda prevzela z marcem.

stran 2

MLADI

Projekt dijakov za dijakeTrije dijaki kamniške gimna-zije so čas koronakrize izko-ristili za uresničitev ideje, s katero pomagajo svojim vr-stnikom. Osnovali so sple-tno stran Zapiski.si, ki je na-menjena medsebojni pomo-či dijakov.

stran 9

ŠPORT

Kamniški odbojkarji z novim trenerjemOdbojkarje Calcita Volleyja, ki so v predčasno končani sezoni že osmič osvojili dru-go mesto v državnem prven-stvu, bo prihodnje leto vodil eden najboljših slovenskih odbojkarjev vseh časov, Gre-gor Jerončič.

stran 11

KULTURA

Šola idej jo bogatiNemalo kulturno-umetni-ških dogodkov se je v dva-najstih letih zvrstilo v Šoli idej Nataše Makovec, kjer so tokrat na ogled slike Kamni-čana Staneta Balantiča.

stran 7

Jasna Paladin

Godič – Spomnimo, da je Slovenia Eco Resort brez elektrike ostal v začetku ok-tobra lani na podlagi odloč-be Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je družbi Elek-tro Ljubljana naložila odklop konkretnega merilnega mesta. Razlog: večina objek-tov v tem turističnem nase-lju namreč nima potrebnih dovoljenj (legalen je le pavi-ljon), v osrednjem objektu (kozolcu) pa se, čeprav nima gradbenega dovoljenja, izva-ja gostinska dejavnost.Matjaž Zorman, lastnik objekta, je takrat vse svoje zaposlene poslal na zavod za zaposlovanje in območje za javnost zaprl, hkrati pa se na odločitev inšpektorja prito-žil. Vsaj nekaj zadoščenja je dobil minuli konec tedna, ko je prejel sklep Upravnega sodišča, ki je delno ugodil zahtevi za izdajo začasne odredbe, ki tožniku dovolju-je, da do pravnomočne odlo-čitve paviljon (recepcijo) znova priključi na električno omrežje. Konec aprila je Zorman namreč vložil pred-log za izdajo začasne odred-be, v kateri je med drugim navedel, da ima za paviljon vsa potrebna dovoljenja in vse potrebne akte za priklop na električno omrežje. Na to merilno mesto so priključe-ni vsi objekti oz. naprave v naselju, in sicer poleg pavi-ljona še več hiš, v katerih delujejo na elektriko kuhi-nje, gretje in osvetlitev, objekt za velnes in bazen, ki za čiščenje in vzdrževanje tudi potrebuje elektriko. Na-vedel je še, da se tam odvija-jo pikniki, poroke in druga praznovanja, za kar je pot-

rebna elektrika, na svojih zemljiščih pa goji tudi živali ter vzgaja sadje in zelenjavo. Zato je z odklopom paviljo-na in odstranitvijo števca za to merilno mesto – kot je pojasnil v pritožbi – onemo-gočeno opravljanje celotne dejavnosti, odpustiti je mo-ral nekaj zaposlenih in od-povedati 81 rezervacij, izpad dohodka na segmentu turiz-ma je tako stoodstoten.Sodišče je v svojem sklepu med drugim zapisalo, da je tožnik dokazal, da dejavno-sti ne more opravljati brez elektrike in da mu odklop iz omrežja povzroča težko popravljivo škodo. »Iz po-datkov spisa ni mogoče raz-brati, da bi bila javna korist v primeru, če bi imeli objekti na lokaciji elektriko, do te mere prizadeta, da začasne odredbe ne bi bilo mogoče izdati,« so še zapisali v skle-pu, izdanem 7. maja, ki si-cer obsega osem strani dol-go obrazložitev.Matjaž Zorman nam je po-jasnil, da sklep sodišča po njegovem mnenju dokazuje nezakonito ravnanje inšpek-torja, ki naj bi bilo namerno, zato bo državo tožil, prav tako dotičnega gradbenega inšpektorja zaradi osebne vpletenosti in soodgovorno-sti. Poslovno škodo, ki je za-radi odklopa elektrike nasta-la v zadnjih osmih mesecih, namreč ocenjuje na milijon evrov, natančno pa jo bo na-vedel v kazenskem in odško-dninskem zahtevku.Na ministrstvu za okolje in prostor, kamor sodi tudi gradbeni inšpektorat, pou-darjajo, da sklep sodišča ne vpliva na druge postopke, ki jih še vodijo v Slovenia Eco Resortu.

Slovenia Eco Resort spet odprtUpravno sodišče je delno ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe in družbi Palmieri do pravnomočnosti odločitve dovolilo vnovičen priklop na električno omrežje. Slovenia Eco Resort je v petek, 22. maja, tako znova odprl svoja vrata.

Sodišče je družbi Palmieri začasno in delno ugodilo in turistično naselje je znova priklopljeno na elektriko.

Foto

: Jas

na

Pala

din

Aleš Senožetnik

Kamnik – Ob umirjanju epi-demije covida-19 se nada-ljuje sproščanje nekaterih omejitvenih ukrepov. Ta te-den je zagotovo zaznamova-lo ponovno odpiranje vrtcev, osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih za-vodov. Učenci od prvega do tretjega razreda so se tako po dveh mesecih učenja na daljavo vrnili v osnovne šole, v po-nedeljek pa bodo v šolske klopi sedli tudi devetošolci. Pouk je organiziran v manj-ših skupinah do 15 učencev, vodstvo šol in zaposleni pa morajo upoštevati strokovne usmeritve Zavoda za šolstvo in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot nam je povedala mama učenca v eni od kamniških osnovnih šol, so morali starši izpolniti izjavo, s katero zagotavljajo, da je otrok zdrav. Učenci vse šolske obveznosti opravijo v času pouka, potrebščine puščajo v šoli, zato tudi do-mačih nalog nimajo. Prav tako so bili starši obveščeni, da nimajo vstopa v šolo, ot-rok pa jih bo ob določeni uri pričakal pri vhodu. Dobili so tudi priporočilo, da v jutra-nje varstvo in podaljšano bi-vanje otroke prijavljajo le v primeru nujnih potreb. Številne omejitve veljajo tudi v srednjih šolah. V šol-ske klopi so se namreč v po-nedeljek vrnili dijaki zak-ljučnih letnikov srednjih šol in posamezniki, ki bodo v letošnjem šolskem letu op-ravljali maturo ali zaključni izpit. Tako so se tudi na Gi-mnaziji in srednji šoli Ru-dolfa Maistra Kamnik na spremenjene razmere teme-ljito pripravili in – kot so nam zagotovili – vprašanje varnega učnega okolja po-stavili pred vse drugo.»Zahteve po številu dijakov glede na velikost prostora smo rešili tako, da smo upo-

rabili le največje učilnice, za pouk pa prilagodili tudi šol-sko avlo, obe telovadnici in jedilnico. Ponekod je bilo zaradi velikosti prostora tre-ba poskrbeti za ozvočenje, povsod smo namestiti table, platna, projektorje ter po-sebna mesta z razkužili, koši in obvestili. Mize in sto-le smo morali namestiti na ustrezno razdaljo, označiti poti gibanja, uvesti dežur-stva, povsem spremeniti ur-nike, drugače organizirati malico, doreči, oblikovati in distribuirati protokole giba-nja in bivanja v šoli ter še in še,« nam je povedala ravna-teljica Bernarda Trstenjak, ki dodaja, da imajo v šoli na voljo vsa potrebna zaščitna sredstva. Zaščitne maske so prejeli od kamniškega štaba Civilne zaščite, pred pone-deljkovim začetkom pouka pa je pripravljene prostore pregledal tudi pooblaščeni specialist medicine dela, prometa in športa. »Upam, da smo mislili na vse. Mor-

da se bo med vnovičnim po-ukom v šoli pokazala potre-ba po tem in onem, a verja-mem, da bomo tudi nanje lahko pravočasno odgovori-li,« je še dodala ravnateljica.Po informacijah, s katerimi razpolagajo na šoli, v času epidemije ni zbolel nobeden od dijakov ali zaposlenih. Trstenjakova sicer pričaku-je, da bo obremenjenost profesorjev v naslednjih te-dnih precejšnja, saj pouk odslej poteka kombinirano, in sicer za dijake zadnjih le-tnikov na šoli, za vse druge pa še naprej na daljavo, zato jih čaka zahtevna naloga usklajevanja časa in urni-kov. Čeprav je delo na daljavo na kamniški srednji šoli dobro steklo in bodo verjetno izkuš nje, ki so jih pridobili, uporabljali tudi pri prihod-njih generacijah, pa so vese-li, da so se dijaki pred matu-ro lahko vrnili v šole. V vsa-kem pogledu bo letošnja generacija maturantov zara-

di izkušnje epidemije nekaj posebnega, meni Trstenja-kova. »Izredni pogoji so na-stopili ravno v času, ko se v šoli navadno začne intenziv-na priprava na maturo, ko na veliko razpravljajo, po-skušajo morda še kaj nado-knaditi, pridobiti še zadnja znanja za čim uspešnejši zaključek srednje šole. To je tudi čas, ko dijaki seštevajo točke, potrebne za vpis na fakultete, čas, ki bo odločal o njihovem nadaljnjem življe-nju in o tem, kako konku-renčni bodo v primerjavi s preteklimi in prihodnjimi generacijami. In ne nazad-nje je to čas njihovega po-slednjega srednješolskega druženja, čas maturantske-ga plesa, četvorke na ulicah Kamnika in parade v Ljub-ljani. In zdaj so edina gene-racija, ki tega ne bo dočakala v času, ki je sicer tradicio-nalno namenjen tudi temu zrelostnemu preizkusu,« zaključuje ravnateljica kam-niške srednje šole.

Znova v šole in vrtcePo več kot dveh mesecih so prvi šolarji in dijaki znova sedli v šolske klopi, odprli pa so se tudi drugi vzgojno-izobraževalni zavodi.

V šolske klopi so se vrnili tudi dijaki zaključnih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra. / Foto: Gorazd Kavčič

2

Občinske novice

petek, 22. maja 2020

Jasna Paladin

Vaša nova služba se ni zače-la po pričakovanjih, saj so kmalu po nastopu vaše funkcije začele veljati izre-dne razmere in tudi samo-stan je svoja vrata moral zapreti. Kako zadnja dva meseca poteka vaše delo?V zadnjih dveh mesecih sem ogromno časa posvetila pripravi strategije delovanja samostana v prihodnje. Po-vezala sem se z institucija-mi, ki bi v prihodnje lahko bili najemniki naših prosto-rov (dvoran in številnih še neprenovljenih sob, ki sedaj samevajo). Naredili smo nov program vodenja po samo-stanu za organizirane skupi-ne. Posodobili smo cenike in izdelali ponudbe za raz-lične ciljne skupine. V tem času smo poslali personali-zirane ponudbe na več kot dva tisoč naslovov, in sicer glasbenim šolam, pevskim in kulturnim društvom, tim-biding organizacijam, turi-stičnim in ostalim agenci-jam ter društvom upokojen-cev. V pripravi je Plečnikova razstava in ureditev spo-minske sobe sestre uršulin-ke ter sestre klarise. Priprav-ljamo tudi zgodbo in ce-lostno podobo lastne blagov-ne znamke, ki jo bomo poi-menovali Doroteja. Ime nosi po opatinji, ki je v za-četku 18. stoletja vodila sa-mostan. Sama blagovna znamka bo združevala tako kulturo, zdravje kot tudi ti-pično samostansko kulinari-ko. Oživila bo tradicionalno samostansko življenje in va-njo vključila lokalne pridelo-valce s področja zeliščarstva in pridelave tipičnih roko-delskih izdelkov. Izdelke bomo v prihodnje ponudili v lastni trgovinici.

Ste v tem času kakšen pro-jekt prijavili na kakšen javni razpis? Se morebiti obetajo kakšna nepovratna sredstva? V tem času ni bilo objavlje-nih nobenih novih razpisov, ki bi bili primerni za naše aktivnosti. Smo pa konec aprila oddali prijavo za pri-znanje Šole prenove, ki je namenjeno obnovljenim kulturnim objektom v Slo-veniji.

Svetniki so z rebalansom za-gotovili dodatni denar za opremo enajstih sob. Za kakšno opremo gre in kdaj boste sobe opremili?Ko smo lani opremili prvih šest sob in ponudili v njih 21 postelj, se je izkazala potre-ba po večjem številu ležišč. Glede na povpraševanje pa smo spoznali, da oprema sob samo s pogradi ni zani-miva, zato bodo prenovljene sobe v večini opremljene z »navadnimi« posteljami, dve bosta imeli tudi mož-nost dodatnih ležišč. Vsaka soba ima tudi pisalno mizo s stolom ter večina tudi udo-ben počivalnik. Sobe bi mo-rale biti že končane, vendar

je vmes prišla epidemija; sobe bodo tako na voljo ko-nec maja.

Koliko sob oz. postelj bo po-temtakem na voljo za goste?Po ureditvi bo na voljo do šestdeset prenočišč v 17 so-bah. Pet sob bo imelo lastno kopalnico, gostje preostalih 16 pa bodo uporabljali šest skupnih kopalnic, v katerih sta po dva tuša in dve strani-šči ter dva umivalnika.

Za kakšen tip gostov so pri-merne?Pri prenovi sob smo se načr-tno odločili opremo in števi-lo postelj prilagoditi tako, da se ohranja duh preteklosti. Tako so sobe še vedno kot »celice«, ki nudijo mir, tiši-no, spokojnost in nimajo sodobnih motilcev, kot so televizije, računalniki, kli-matske naprave in podobno. Kot take so primerne za vse, ki si želijo novo izkušnjo in se želijo vrniti v stare čase, ko je imelo druženje, med-sebojna komunikacija in spoznavanje večjo veljavo kot popolna zasebnost v ob-jemu sodobne tehnologije.

V ponedeljek, 18. maja, ste svoja vrata znova lahko od-prli javnosti. Kateri projekt boste najprej predstavili? Že v maju bomo virtualno predstavili zgodbo o Doro-teji Sidoniji, z junijem pa odpiramo Plečnikovo razstavo in spominsko sobo uršulink.

Kaj vse še načrtujete do po-letja?Vsi dogodki, ki jih načrtuje-mo, so zelo odvisni od navo-dil vlade, kaj lahko počne-mo. Želeli bi izvesti kar ne-kaj koncertov, delavnic in različnih dogodkov tudi za naše goste. Ocenjujemo, da za zdaj zadeva ne bo mogo-ča, vendar imamo priprav-ljen program, ki ga bomo lahko v trenutku sprostili. Tukaj imam v mislih dogod-ke, ki bi se morali zgoditi v mesecu marcu, pa so bili prestavljeni. Želimo izvesti tudi letni kino na prostem, mogoče tudi drive in kino (kino na prostem iz avtomobila). Lahko bi izvedli pilates ali jogo na bližnjem travniku. Julij imamo rezerviran za intenzivni glasbeni projekt BaroKam, ki bo samostan napolnil z baročno glasbo. Vsekakor pa glede na posla-ne ponudbe in razširjene kapacitete pričakujemo veli-ko število gostov, ki bodo svoje počitnice združili z obiskom kamniških gora in tipičnega samostanskega življenja. Prav tako pričaku-jemo veliko število enodnev-nih obiskovalcev, ki bodo obiskali samostan ter si ogledali naš muzej ter staro-davno samostansko življe-nje, svoj dan v Kamniku pa zaključili s pravo 'kloštrsko kremšnito'.

Mekinjski samostan bo oživila DorotejaMekinjski samostan je z odpravo nekaterih ukrepov znova odprt za obiskovalce. O tem, kakšne prenočitvene kapacitete so uredili, kakšne vsebine pripravljajo in kaj vse bo zajela nova blagovna znamka, smo se pogovarjali z Ireno Gajšek, ki je vodenje tega javnega zavoda prevzela z marcem.

V Mekinjskem samostanu bo do konca maja na voljo do šestdeset prenočišč v sedemnajstih sobah, urejenih »po starem«.

Direktorica Javnega zavoda Mekinjski samostan Irena Gajšek / Foto: Jasna Paladin

Jasna Paladin

Kamnik – Vsako gospodinj-stvo na območju občine možnost brezplačnega od-voza kosovnih odpadkov lahko izkoristi dvakrat letno, odvoz pa lahko naročite tako, da izpolnite kupon, ki ste ga prejeli skupaj z de-cembrsko položnico, ali iz-polnite spletni obrazec, ob-javljen na spletni strani www.publikus.si. Kuponi, ki v  tekočem letu niso izkori-ščeni, niso prenosljivi v pri-hodnje leto oziroma posta-nejo neveljavni.

Po oddaji naročila vas bodo poklicali iz operativnega centra in vam sporočili da-tum odvoza, pred tem datu-mom pa kosovnih odpadkov ne smete pustiti na prev-zemnem mestu (pred hišo). Odpadkov, ki  ne sodijo  v skupino kosovnih odpadkov iz gospodinjstva,  ne bodo odpeljali. In kaj sodi med kosovne odpadke? Pohištvo, gospodinjski aparati, zabav-na elektronika, kopalniška oprema, vzmetnice, prepro-ge in talne obloge, športna in vrtna oprema, igrače, glasbila in orodje.

Ponovno odvoz kosovnih odpadkovPodjetje Publikus obvešča vsa gospodinjstva v občini Kamnik, da od 11. maja ponovno izvajajo odvoz kosovnih odpadkov po naročilu.

Jasna Paladin

Soteska, Tunjiška Mlaka – Komunalno podjetje Ka-mnik obvešča o dveh zapo-rah cest, ki sta potrebni za-radi gradbenih del. Na loka-ciji saniranega plazu bo za-radi priprave ceste za asfalti-ranje v času do 15. junija štiri dni zaprta lokalna cesta Soteska–Poreber–Hrib pri Kamniku. Obvoz bo urejen v smeri Poreber–Hrib–Sote-

ska in obratno. Zaradi re-konstrukcije ceste pa bo v obdobju od 18. maja do 30. junija med 7. in 15. uro ve-ljala tudi popolna zapora lo-kalne ceste Cerkljanska Dobrava–Vrhovlje–Tunjiška Mlaka (od hišne št. Tunjice 31 in do meje z občino Cerklje). V času popolne za-pore bo potekal obvoz v smeri Cerkljanska Dobrava–Komendska Dobrava–Tunji-ce in obratno.

Zapori lokalnih cest

Jasna Paladin

Kamnik – V ponedeljek, 11. maja, je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik znova odprl vrata Turistično informativnega centra (TIC) na Glavnem trgu. »Veseli smo, da lahko v TIC ponov-no povabimo obiskovalce, ki želijo pridobiti informacije o Kamniku in turističnih ponudnikih destinacije ter vsa gradiva, ki so na voljo. Predvidoma ob prvih spro-ščanjih ukrepov najprej pri-čakujemo domačine in obi-

skovalce iz sosednjih občin, postopoma pa, upamo tako, lahko pričakujemo tudi tuje goste iz bližnjih držav,« je ob tem povedal vodja TIC-a Samo Surina. Vršilec dolž-nosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar pa je dodal, naj obiskovalci upo-števajo uradna navodila NIJZ, Ministrstva za zdravje ter navodila pristojnih insti-tucij ter v prostore TIC-a vstopajo eden po eden, z maskami, ter si ob vhodu razkužijo roke.

TIC je znova odprt

ODGOVORNA UREDNICA:Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251

OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143

ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41

KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si)

Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d.o.o., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor

Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).

Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 5. junija 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 28. maja 2020.

Foto

: Jas

na

Pala

din

Občinske novice

3petek, 22. maja 2020

Jasna Paladin

Kamnik – Ob začetku sezo-ne bo uporabnikom na voljo trideset električnih koles, ki si jih bodo lahko izposodili na že vsem dobro znanih postajah v mestu – pri naku-povalnem centru Qlandia, v neposredni bližini pošte na Duplici, na Železniški po-staji Kamnik, v bližini Glas-bene šole Kamnik, na glavni avtobusni postaji v Kamni-ku in pri Domu kulture Ka-mnik. Vsaka postaja ima deset priklopov za kolesa in pet električnih koles.Enako kot v lanskem letu bodo lahko sistem uporab-ljali vsi uporabniki s plačano letno članarino. O poteku članarine, možnostih plači-la, prijavi in podaljšanju po-godbe bodo dosedanji upo-rabniki pravočasno obvešče-ni. Vsi novi uporabniki pa bodo morali najprej podpi-

sati pogodbo in strinjanje s splošnimi pogoji, kar bodo lahko uredili na Turistično--informacijski točki v Ka-mniku (Glavni trg 2). Spremenjeni oziroma do-polnjeni pa bodo tudi splo-šni pogoji dostopa in upora-be sistema za izposojo elek-tričnih koles v občini Ka-mnik. Občanom bo še ved-no na voljo 14 ur brezplačne izposoje na teden, uporaba sistema pa je dovoljena sta-rejšim od 14 let. Splošni po-goji bodo objavljeni na sple-tnih straneh www.kamkolo.si in www.kamnik.si.Na občini uporabo sistema Kamkolo spodbujajo tudi zato, ker je pri vožnji s kole-som možnost okužbe z no-vim koronavirusom veliko manjša kot pri drugih vrstah javnega prevoza. Je pa pred izposojo kolesa in po njej obvezno razkuževanje rok, še opozarjajo.

Kamkolo že v pogonuObčina je skupaj z izbranimi izvajalci v tem tednu uredila vse potrebno za vnovičen zagon sistema izposoje električnih koles Kamkolo.

Uporabnikom je na voljo trideset električnih koles na šestih postajah (tudi na glavni avtobusni postaji), čez leto pa se jim bosta pridružili še dve novi postaji in deset dodatnih koles. / Foto: Jasna Paladin

Pred izposojo kolesa in po njej si bo treba razkužiti roke, na kar opozarjajo tudi plakati s priporočili, pritrjeni na vsaki postaji.

Zahvala župana Matej Slaparja:

»Skupaj smo zmogli!«

Spoštovane občanke, spoštovani občani, letošnja marec in april sta bila zaznamovana z nevarnostmi širjenja nalezljive bolezni COVID-19. V teh dveh mesecih smo z Občinskim šta-bom Civilne zaščite, ki sta ga odgovorno in skrbno vodila po-veljnik mag. Matjaž Srša in njegova namestnica Brigita Vavpe-tič, delali vse, kar je bilo potrebno za ohranitev zdravja vseh vas. Ostali smo na številki 19 okuženih, ponosni pa smo tudi na to, da Dom starejših občanov Kamnik nima in ostaja brez okuženega s koronavirusom. Skupaj smo zmogli!  Naj se na tem mestu sprva zahvalim vsem tistim nepogrešlji-vim in srčnim ljudem, ki delate v zdravstvu, policiji, civilni zaš-čiti, gasilstvu ter v vseh službah zaščite in reševanja, sektorju energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov, tudi čistilke in čistilci, smetarji, peki, trgovke in tr-govci, prostovoljci ste delali ves čas, ne glede na stanje in re-snost situacije, ki smo ji bili priča. Vi ste pravi borci in hvaležen sem, da vas imamo! Nalogam smo bili skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite kos tudi zaradi uspešnega in tvornega sodelovanja med vsemi člani Občinskega štaba Civilne zašči-te, ne nazadnje pa tudi zaradi odgovornosti vseh ravnateljev javnih zavodov in drugih ustanov v občini. Predvsem naj na tem mestu izpostavim ravnatelja Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik Rafka Laha, ki je imel izjemno tež-ko nalogo, saj je moral kot prvi ravnatelj v državi zapreti vrata šole. Iz dneva v dan smo se spopadali z marsikatero oviro, ki smo jo brez omahovanja, tudi v sodelovanju z omenjenimi službami, premagovali z razlogom, da ohranimo vaše zdravje. A tudi vi, spoštovane občanke, spoštovani občani, ste dosle-dno upoštevali vsa navodila in napotke tako Občinskega šta-ba Civilne zaščite kot tudi drugih pristojnih državnih institucij in tudi iz tega razloga smo ostali na tako majhni številki oku-ženih ter brez smrtne žrtve v naši občini.   V časih, ko so nas obkrožale predvsem novice, povezane z obolelimi za COVID-19, so se nekateri odločili, da bodo pisali drugačne, bolj spodbudne in pozitivne zgodbe. Že ob samem začetku so se nam na lastno pobudo pridružili prostovoljci Študentskega kluba Kamnik, pod vodstvom Anamarije Do-lenc, ki so dokazali, da jim solidarnost ni tuja. Niso čakali in iskali izgovorov, ampak so nemudoma ponudili roko in bili z nami ob kateri koli uri, ne glede na dan v tednu. Tudi donator-ji so pokazali, da jim je mar za zdravje v naši lokalni skupnosti, saj so gledali s srcem in videli tiste, ki so potrebovali pomoč ter spodbudno in lepo besedo. Aktivno so se v pomoč in re-ševanje težav ranljivih skupin vključili tudi v Območnem združenju Rdečega križa Kamnik, Karitasu Kamnik in Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – Vzhod, enota Kamnik. Najbolj ranljivi skupini naše družbe – otrokom in njihovim že tako socialno ogroženim družinam, je pomoč ponudil kam-niški gostinec Primož Repnik, lastnik Gostilne Repnik. Z brez-plačno pripravo toplih obrokov hrane za šolarje in otroke, ki so zaradi zaprtja šol in vrtcev ostali brez edinega toplega obroka hrane, ki jim ga je prej nudila šolska ali vrtčevska pre-hrana, smo vsak šolski dan oskrbeli več kot petdeset otrok, ki so z iskrenim nasmehom vsak dan ob 12. uri čakali na prosto-voljca Darka in Sama.  Iskrena zahvala pa velja tudi dobaviteljem mask in zaščitne opreme, saj smo v časih, ko je bilo na trgu težko dobiti zašči-tno opremo, ko je šlo za življenje ali smrt, vendarle dobili pre-potrebno opremo za ključne službe zaščite in reševanja, ki so v kritičnih časih, ne glede na resnost situacije, delale dan in noč. Delale dan za dnem. Delale teden za tednom.  Majhne zmage, ki smo jih izbojevali iz dneva v dan ter prema-govali številne ovire skupaj z Občinskim štabom Civilne zašči-te, so nas pripeljale do končnega cilja, a vseeno, ne glede na to, da se ukrepi v državi v veliki večini že sproščajo, pa je ven-darle še vedno na vas, spoštovane občanke, spoštovani obča-ni, tista odgovornost za zdravje nas in vas. Skupaj smo se tru-dili, da smo ohranjali vaše zdravje, odgovorno ste upoštevali vsa navodila, še vedno pa moramo na poteh našega življenja slediti navodilom in priporočilom, ki nam jih dajejo pristojne institucije. Vse z razlogom, da vsi ostanemo zdravi. 

Vaš župan Matej Slapar 

Jasna Paladin

Kamnik – Poleg izgradnje pločnika v dolžini 350 me-trov bodo na omenjenem odseku uredili tudi javno razsvetljavo in obcestni me-teorni kanal ob regionalni cesti. Naložba je vredna 166 tisoč evrov, saj jim je na občini v postopku poga-janj uspelo ceno precej zni-žati; projektantska ocena je bila namreč dobrih 260 ti-sočakov.V sklepni fazi je razpis za izbiro izvajalca, ki bo rekon-struiral križišče državnih

cest na razcepu v Kamniško Bistrico in na Črnivec v Sta-hovici, prav tako pa je pri koncu tudi semaforizacija križišča v Šmarci.

Nov asfalt v LanišahV teh dneh so delavci Komu-nalnega podjetja Kamnik v okviru vzdrževalnih del as-faltirali cesto Laniše–Stolnik v dolžini 217 metrov ter hkrati uredili odvodnjavanje in nov propust, čaka pa jih še devetdeset metrov ceste, ki pa bo asfalt dobila šele po ureditvi nestabilne brežine, saj ta s plazenjem ogroža ne-sanirani del te ceste.Kot so nam sporočili iz obči-ne, v teh dneh na gradbe-nem področju in področju urejanja prostora poteka še namestitev novih zaščitnih (odbojnih) ograj ob lokalnih cestah in javnih površinah, in sicer na 15 lokacijah, izva-ja pa se tudi zamenjava dotrajanih in poškodovanih košev za smeti.

Pogodba podpisana, gradnja se začenjaObčina je z izbranim izvajalcem že podpisala pogodbo za gradnjo pločnika od odcepa za Markovo do naselja Vir pri Nevljah.

Cesta Laniše–Stolnik je asfaltirana. / Foto: Občina Kamnik

Jasna Paladin

Mekinje – Občina je te dni s strani Upravne enote Ka-mnik prejela težko pričako-vano uporabno dovoljenje za razsvetljavo na Stadionu prijateljstva v Mekinjah. Dela so bila zaključena že konec lanskega leta, a so morali v začetku leta odda-no vlogo za uporabno dovo-ljenje dopolniti. Ovir, za predajo objekta športni-

kom, ki bodo zdaj pod lučjo lahko trenirali tudi v večer-nih urah in kratkih zim-skih dneh, zdaj ni več. Po-stavitev reflektorjev za osvetlitev stadiona je obči-no stala približno 365 tisoč evrov, s projektom pa so bili uspešni tudi na javnem razpisu Ministrstva za izo-braževanje, znanost in šport, na katerem so prido-bili 100 tisoč evrov nepo-vratnih sredstev.

Reflektorji dobili uporabno dovoljenje

Razsvetljava na Stadionu prijateljstva v Mekinjah bo vendarle lahko predana namenu. / Foto: Gorazd Kavčič

4

Občinske novice, mnenja

petek, 22. maja 2020

OB

ČIN

A K

AMN

IK,

GLA

VNI T

RG

24

, K

AMN

IK,

SVE

TNIŠ

KA

SK

UP

INA

LIS

TE M

ARJA

NA

ŠAR

CA

Usoda Velike planine v prihodnosti

Sedim pred kočo na Veliki planini in razmišljam, kaj vse strniti v ta zapis. V preteklih mesecih je bilo glede obstoječega stanja povedano domala vse: od tega, kdo je heroj in kdo ni, do tega, kdo je boljši in kdo se s tem ne bi mogel pohvaliti. Skratka, prava in odkrita dobrodelnost se ponavadi ne obelodanja s fotografijami velikih mož, ampak ostane tiha in skrita.Svoj zapis želim posvetiti kamniškemu biseru, Veliki planini. Velika planina je trenutno tako kot marsikatera druga turistična točka na prelomu. Menim, da je ravno sedaj pravi čas, da

se vsaj načrtujejo spremembe, ki bodo v prvi vrsti dobre za Veliko Planino samo, takoj zatem za pastirje in naposled tudi za turiste. V svetniški skupini LMŠ se bomo zavzemali za ureditev razmer na Veliki Planini. Moramo se zavedati, da kriza ne bo večna in da bodo ljudje slej ko prej ponovno začeli hoditi v hribe in obiskovati naš biser. Vedno znova me zbode pri srcu, ko vidim, da se vsako leto poslovi nekdo izmed legendarnih pastirjev. Kdo bo ohranjal dediščino, ko njih več ne bo? Danes se nam to vprašanje morda zdi brezsmiselno ... Si je pa vseeno treba naliti čistega vina in priznati, da so ravno pastirji tisti, ki ključno oblikujejo prepoznavnost in življenje na Veliki planini. Vsem Kamničankam in Kamničanom želim, da ostanete zdravi.

Žan Potočnik

Kamnik je že od nekdaj prijetno, prijazno predalpsko mesto, ki je skozi ves svoj obstoj imelo pomembno vlogo.In pestro zgodovino. Že pred poldrugim stoletjem je bilo turistično zelo prepoznavno mesto: kamniški Kurhaus se je po obiskanosti kosal celo z Bledom, leta 1883 pa ga je obiskal sam cesar Franc Jožef.Kamnik v svoji okolici premore mnoge turistično zanimive točke in ima izjemen potencial za razvoj zelenega turizma. Arboretum Volčji Potok, Terme Snovik, Velika Planina, gostinski ponudniki in mnogi drugi ponujajo gostom nepozabna doživetja.

Ali bo Kamnik turistično uspešna zgodba, pa je odvisno od tega, ali smo pripravljeni zagotoviti učinkovit, turizmu in podjetniški pobudi naklonjen javni servis, ki jima bo pomagal uresničevati projekte. Vse prevečkrat je namreč birokracija grobar dobrih idej, podjetniške pobude in smelih načrtov.Za pomoč turističnim ponudnikom moramo zagotoviti podporo lokalne skupnosti ter turističnega solidarnostnega sklada.S povezovanjem turističnih produktov moramo okrepiti prepoznavnost ter poskrbeti, da bo bivanje gostov v naši občini daljše.Prepričan sem, da bo v Kamniku ena glavnih gospodarskih panog postal turizem, ki bo gonilo za sonaravni razvoj obrti in podjetništva. Toda tudi v turizmu ne gre brez sodelovanja, zaupanja, trdega dela in vztrajanja na začrtani poti.

Bogdan Pogačar, vodja svetniške skupine

NSi Kamnik

NO

VA S

LOVE

NIJ

A (N

Si),

OB

ČIN

SK

I OD

BO

R K

AMN

IK,

DVO

RAK

OVA

11

A,

LJU

BLJ

ANA

Turizem na Kamniškem

Svetniki takratne opozicije so, po lastnih besedah, želeli že leta 2016 z odlokom urediti oglaševanje v naši občini in s tem odpraviti kontejnerski terminal na vstopu v mesto pri Ciriusu, a jim je to preprečila takratna oblast.Sedaj, ko SO oblast, jim tega v dveh letih še ni uspelo.

Maks Lavrinc, Kamnik

Prejeli smo

Ironija oblasti

Dr. Janez Rifel, svetnik NSi

Znani sociolog Enrico Quarantelli je v prejšnjem stoletju preučeval, kako se ljudje obnašajo ob katastrofah. Ugotovil je, da bolj ko je kriza huda, bolj postajajo ljudje dobri. Čeprav je pričakoval obratno, je znova in znova ugotavljal, da velike nesreče bolj povežejo, kot pa razdvajajo ljudi. Osebe v nesreči pokažejo solidarnost in so bolj pozorne na skupno dobro kot v nekriznih časih. Sociolog je tako dokazal, da je dobrota nekaj naravnega in normalnega. Izkristalizira se v časih naravnih nesreč, vojn in tudi epidemije. Tudi Slovenci poznamo pregovor: Prijatelja spoznaš v nesreči.In veliko dobrega smo videli v tej nesrečni koronaepidemiji v Sloveniji na lokalnem in državnem nivoju. Zdravstveni delavci, delavci komunalnega podjetja, pripadniki Civilne zaščite, delavci v trgovini, šolstvu in gospodarstvu in še marsikdo so poskrbeli in še vedno skrbijo, da so učinki epidemije čim manjši. Za življenja je šlo in še vedno gre. Zaradi hitrega in odločnega ukrepanja je virus v naši občini naredil manj škode, kot bi jo lahko. Kljub temu da so bile prve okužbe v državi odkrite tudi v naši občini, se ni odvil podoben scenarij, kot na primer v Šmarju pri Jelšah, Metliki, Ljutomeru.Zato me zelo žalosti dogajanje v zadnjih tednih, ko smo vsi že malo pozabili na napeto in nepredvidljivo dogajanje v

marcu in aprilu. V Ljubljani množice protestirajo proti diktaturi (?!?), politiki opozicijskih strank in osrednji mediji secirajo vsak najmanjši sum nepoštenih ravnanj. Zagotovo so bile razmere v marcu in aprilu izredne, naredile so se tudi napake, ampak v celoti gledano se je trenutna državna in lokalna oblast zelo dobro, če ne že kar odlično odrezala v spopadu z epidemijo.Morebitne napake morajo preiskati ustrezne institucije, od policije do tožilstva in sodstva, ne pa da se »umazano perilo« pere na očeh široke javnosti. Še enkrat ponovim, da jeza, nesloga in nezadovoljstvo niso nekaj naravnega in normalnega v času krize, ampak umetno ustvarjene in spodbujene. Zato so besede in dejanja, ki razbijajo enotnost družbe v odzivanju na nevarnost epidemije, še toliko bolj nepoštene. Tako se mi zdi, da bi nezadovoljneži med nami v politiki in medijih poleg cepiva proti koronavirusu potrebovali tudi cepivo proti nesposobnosti, neumnosti in zlobi, ampak žal takega cepiva na tem svetu ni.

Mnenje občinskega svetnika

Cepivo proti neumnosti in zlobi Igor Žavbi,

svetnik LMŠ

Dva meseca že trajajo »koronaukrepi«. Ukrepi se rahljajo, življenje se počasi vrača v stare tirnice. Mislim, da zdaj že lahko rečemo, da smo zmagali. Majhno število okuženih v naši občini in nič okuženih v Domu starejših občanov Kamnik je odličen rezultat. Kamničani smo se očitno pridno držali (pre)strogih pravil in virus ni mogel priti do nas. Kaj pa sedaj? Koliko Nevljice se bo še zlilo v Bistrico, da bo spet tako, kot je bilo? Ukrepi se rahljajo, včasih kakšen ukrep izgine celo čez noč, tako kot so se npr. lahko odprli muzeji in galerije. Odpirajo se lokali, delati so že začeli frizerji … V šole in vrtce se vračajo nekateri učenci. Večina ostaja doma in starši bomo še cel mesec desna roka učiteljev. Nihče ne ve, kdaj bodo ukinjeni vsi ukrepi. Nihče ne ve, kaj bo s prireditvami, ki bi se morale odviti čez leto. Kar nekaj jih je že odpadlo. Odpovedan je že Križnikov pravljični festival in Maraton Alpe. Festivala Kamfest organizator verjetno ne more pripraviti v mesecu dni. Jubilejne 50. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine bomo najverjetneje praznovali prihodnje leto. Kako pa bo vse skupaj vplivalo na občinski proračun? Nekaj smo že videli. Na zadnji izredni seji je bil potrjen na hitro pripravljen rebalans. A spremembe niso le pri proračunski rezervi, iz katere se financirajo stroški ukrepov. Zanimivo bo opazovati dogajanje po koronavirusu. Kaj se bo zgodilo s

cenami gradbenih del? Za koliko se bo zmanjšala vsota turistične takse? Kaj je prineslo šolanje na daljavo in zaprti vrtci? Prihranek ali dodatne stroške? Kaj bo z denarjem, ki je namenjen sofinanciranju projektov na področju športa in kulture? Mnogo je še vprašanj, o katerih upam, da bomo kmalu lahko debatirali na seji občinskega sveta. Potreben bo nov rebalans, pa tudi nekaj gradiva se je verjetno že nabralo na županovi mizi. Zadnja redna seja je bila namreč v začetku februarja z zelo skromnim dnevnim redom.Čas celi rane. Verjetno bo potrebno kar nekaj časa, da se bodo zacelile rane, ki jih je in jih še bo prizadejal novi virus. Kamničanke in Kamničani smo že večkrat pokazali, da znamo stopiti skupaj. Mnogo dobrodelnih akcij je bilo izpeljanih v tem času. Mnogo ljudi je pomagalo s svojimi prispevki in s svojim delom. Iskrena hvala vsem, ki ste se pridružili pomagati tistim, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč. Verjamem, da vas je bilo veliko, predvsem tistih, ki se ob tem niste fotografirali. Ostanite zdravi.

Mnenje občinskega svetnika

Čas celi rane

OB

ČIN

A K

AMN

IK,

GLV

NI T

RG

24

, K

AMN

IK

Na papirju zapisana prihodnost je eno, realnost drugo. V veljavnem OPNju je v 56. členu zapisano: Območje smodnišnice se v celoti preoblikuje. Ohranjajo se le obstoječe proizvodne dejavnosti. Na preostalem območju današnje smodnišnice se bo v skladu s trajnostnim razvojem mesta razvijalo območje centralnih dejavnosti ter parkovnošportnorekreacijskega in turističnega centra z vsemi kompleksi, ki jih mesto in regija potrebujeta. Program predvideva naslednje programske sklope: Južni del smodnišnice se smi

selno oblikuje v severno multifunkcionalno središče mesta, kjer bodo na enem mestu združeni obstoječi kulturni program, potniški terminal … Dokler ne bodo zagotovljene možnosti za ustrezno preselitev obstoječih proizvodnih in logističnih dejavnosti (Iskra Mehanizmi, Calcit, Schlenk), se te dejavnosti na severnem robu južnega dela območja ohranjajo …Podjetje Iskra Mehanizmi je ustrezno zemljišče za preselitev proizvodnih dejavnosti našlo v občini Cerklje na Gorenjskem. To pomeni, da postopoma zapušča našo občino, da z njim odhajajo tudi delovna mesta, da prodaja še zadnja zemljišča na območju smodnišnice. Bo kupec Občina Kamnik ali bodo spet prevladali zasebni interesi?

Sandi Uršič

Na sodu smodnika – 3. del

Kamnik – Zobozdravstvene ambulante od 11. maja dalje znova delujejo tudi v Zdra-vstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik. Na pregled in zobozdravstvene storitve se lahko naročite po telefonu, in sicer odrasli pacienti na številki 01 8318 640, otroci pa na številki 01 8318 643. V zdravstvenem domu opo-zarjajo, da je vstop še vedno možen zgolj za naročene paciente in da delo v ambu-lantah poteka z upošteva-njem vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okuž-be in zgolj za paciente brez okužbe dihal. J. P.

Zobozdravstvene ambulante spet odprte

WWW.GORENJSKIGLAS.SI

Na zadnji seji Občinskega sveta smo v LDP opozorili na nesmotrnost predlaganega rebalansa proračuna. Občinska uprava tudi ni odgovorila na vprašanja glede pomoči za blaženje krize za podjetnike, društva, klube ... Pogrešali smo strategijo lokalne skupnosti, kako bo v krizi priskočila na pomoč. Turizem je panoga, na katero (bi) mora(l) Kamnik staviti največ. Gre za dejavnost, ki za seboj potegne gostinstvo, nastanitve, javni promet ... Lokalna skupnost mora pripraviti načrt ukrepov za blaženje posledic in ponoven zagon prizadetih dejavnosti. Pozitivne prakse iz tujine so znane, npr. da se v okviru

lokalne valute (vaučerji) spodbudi potrošnja v turizmu, kar ohrani delovna mesta. Sem eden tistih, ki zagovarja stališče, da moramo prestopiti v butični tip turizma, saj tako varujemo svoje okolje. Koronska kriza je pravi čas, da preverimo poglede na turizem in pristopimo k spodbujanju butičnega turizma. Glede zagona turistične dejavnosti v Kamniku sem optimističen, saj je večina naših turističnih točk v naravi, kjer je lažje upoštevati nujne ukrepe. Pred dnevi je bilo moč zaslediti idejo o prilagoditvi razmeram v mestnih jedrih, ki bi lahko postala nekakšne “dnevne sobe” in bi tako lažje zagotavljali razdaljo med gosti. Idej je veliko in bodimo tokrat mi tisti, ki bomo predstavili nove zamisli. Zaključil bom z arabskim pregovorom, ki pravi: ”Kdor želi nekaj narediti, bo našel pot, kdor ne želi ničesar narediti, bo našel izgovor.”

Edis Rujović Svetniška skupina LDP

Kako naprej po epidemiji?

OB

ČIN

A K

AMN

IK,

GLA

VNI T

RG

24

, K

AMN

IK

Aktualno

5petek, 22. maja 2020

OBČINA KAMNIK AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV

SOBOTA, 30. MAJ IN 6. JUNIJ

SOBOTA, 30. MAJ 2020 SOBOTA, 6. JUNIJ 2020 URA LOKACIJA URA LOKACIJA

8.00-8.45 MOTNIK pri pošti

8.00-8.45 KRIVČEVO pri gostilni Jurček

9.00-9.45 ŠPITALIČ pri PGD Špitalič 9.00-9.45

PODSTUDENEC pri ekološkem otoku

10.00-10.45 GOLICE pri Petrolu 10.00-10.45

ČRNA PRI KAMNIKU pri trgovini Črna

11.00-11.45 ZGORNJI TUHINJ parkirišče pod cerkvijo 11.00-11.45

STAHOVICA na parkirišču pred podjetjem Calcit

12.00-12.45 LAZE V TUHINJU avtobusno postajališče pri gostilni Lovec 12.00-12.45

ZGORNJE STRANJE pri OŠ Stranje

13.00-13.45 ŠMARTNO V TUHINJU pri OŠ Šmartno 13.00-13.45

GODIČ pri domu krajevne skupnosti

14.00-14.45 PŠAJNOVICA Pestotnik Srečo 14.00-14.45

MEKINJE pri podjetju Zarja Kovis (ekološki otok)

15.00-15.45 SNOVIK pri termah Snovik

15.00-15.45 TUNJICE pri PŠ Tunjice

8.00-8.45 VRANJA PEČ pri PŠ Vranja peč 8.00-8.45

KAMNIK – ZAPRICE pri železniški postaji

9.00-10.45 KAMNIK – NOVI TRG pri GSŠ Rudolfa Maistra 9.00-9.45

PODGORJE pri domu krajevne skupnosti

11.00-12.45 KAMNIK – FUŽINE pri Domu kulture Kamnik

10.00-10.45 ŠMARCA pri PGD Šmarca

13.00-13.45 VRHPOLJE pri vrtcu Sonček 11.00-11.45

ŠMARCA pri gostilni Špajza

14.00-14.45 SELA – ROŽIČNO pri PŠ Sela 12.00-12.45

VOLČJI POTOK pri domu krajevne skupnosti

15.00-15.45 SREDNJA VAS pri marketu Tuš 13.00-13.45

KAMNIK – DUPLICA Jakopičeva ulica 11

14.00-14.45 BAKOVNIK Tuš market Bakovnik (Ljubljanska c. 14)

15.00-15.45 KAMNIK – PEROVO nasproti Zikove u. 10, pri trafo postaji

V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE:

Barve in lake Kozmetiko Lepila in črnila Spreje Baterije Zdravila Akumulatorje Kisline in alkalije Motorna olja Pesticide Jedilna olja Topila Fluorescentne cevi Fotokemikalije Čistila Onesnaženo embalažo

PRI ODDAJI ODPADKOV UPOŠTEVAJTE VARNOSTNO RAZDALJO PRIPOROČLJIVA JE NOŠNJA SAMOZAŠČITNIH SREDSTEV (MASKA, ROKAVICE)

Publ

ikus

d. o

. o.,

Vodo

vodn

a ce

sta

97, L

jubl

jana

Aleš Senožetnik

Kamnik – Epidemija covi-da-19 je prizadela tudi go-spodarstvo in z njim trg dela v državi. Na zavodu za zapo-

slovanje je bilo denimo mar-ca prijavljenih nekaj manj kot 78 tisoč iskalcev zaposli-tve, do minulega petka, 15. maja, pa se je število povzpe-lo na 90.213.

Število brezposelnih naraš-ča tudi v občini Kamnik. Po podatkih zavoda za zaposlo-vanje je bilo februarja prija-vljenih 875 iskalcev zaposli-tve, marca je število naraslo

na 907, aprila pa na 1027. Po aprilskih podatkih zavo-da je bilo tristo iskalcev za-poslitve starejših od 55 let, 293 jih je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih že več kot dve leti.Na območju kamniškega urada za delo, ki vključuje tudi iskalce zaposlitve s ko-mendske občine, je bilo marca prijavljenih 1014 oseb, aprila pa se je število povzpelo na 1150.

Brezposelnost se povečujeŠtevilo brezposelnih oseb v občini Kamnik je med marcem in aprilom naraslo za sto dvajset.

Jasna Paladin

Kamnik – Po več kot dveh mesecih je vlada preklicala epidemijo bolezni covid-19, a kot opozarjajo strokovnja-ki, nevarnost širjenja okužb ostaja, zato nekateri ukrepi še ostajajo v veljavi. V zapr-tih javnih prostorih je obve-zno razkuževanje rok in no-šenje maske oziroma rute.

S preklicem epidemije se življenje vztrajno vrača v sta-re tirnice – odprli so se vrtci in šole, študentski in dijaški domovi, tudi trgovine v več-jih nakupovalnih središčih, znova so začele delati avtošo-le, v gostinskih lokalih lahko strežejo tudi v zaprtih pro-storih, odpirajo se turistični objekti z do trideset sobami, vedno bolj pa je dovoljeno tudi zbiranje, a za zdaj le za največ petdeset oseb.

Vlada je  odpravila tudi pre-poved športne vadbe v špor-tnih objektih, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnih zavodov. Dovoljeno bo izva-janje športnih tekmovanj do vključno državne ravni, in sicer v panogah, ki imajo

evidentiran uradni tekmo-valni sistem. Začetek veljav-nosti odloka je predviden za 23. maj. Novim razmeram se prila-gajo tudi v lokalnih skupno-stih. Redarska služba Obči-ne Kamnik je tako že odstra-nila zaščitne trakove z avto-busnih in železniških posta-jališč, saj javni potniški pro-met že deluje, v teh dneh pa

jih bodo odstranili še s klo-pi, pitnikov in fontan v par-kih in ob sprehajalnih po-teh. Športna igrišča v obči-ni  do nadaljnjega ostajajo zaprta.S ponedeljkom, 18. majem, se je v mestu znova vzposta-vil sistem plačevanja parkir-nin na parkirnih mestih v lasti Občine Kamnik. Tisti, ki so v marcu kupili meseč-no parkirno dovolilnico, jo lahko v vozilu namestijo na

vidno mesto, saj velja do konca maja. S ponedeljkom je Občinski štab Civilne zaščite ukinil tudi dekonta-minacije javnih površin, saj tudi razkuževanje večstano-vanjskih stavb ni več po-trebno.

Epidemija covida-19 je preklicanaOdlok o preklicu epidemije je začel veljati v petek, 15. maja, uporabljati pa se bo začel 31. maja, zato številni ukrepi, kot je obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih, do preklica ostajajo.

V ponedeljek, 18. maja, so znova začele delovati avtošole. Vlada je veljavnost vozniških dovoljenj, ki so potekla v času epidemije, podaljšala do konca junija. / Foto: Gorazd Kavčič

Novega rahljanja ukrepov so se razveselili tudi turistični ponudniki – za zdaj vsi tisti, ki imajo trideset sob ali manj, med takšne pa v Kamniku sodi tudi gostišče Pri Cesarju (na sliki). / Foto: Gorazd Kavčič

Do nedelje, 17. maja, je bilo po skoraj 70 tisoč opravljenih testih v Sloveniji potrjenih 1466 okužb z novim koronavirusom, umrli so 104 ljudje. V občini Kamnik smo zabeležili 19 okužb.

6

Gospodarjenje z gozdovi

petek, 22. maja 2020

Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik je leta 2016 po 25 letih iskanja pravice na sodiščih, tudi na Ustavnem so-dišču, dobila v naravi vrnjeno premoženje, ki je bilo po vojni odvzeto njenim članom, takra-tnim meščanom Kamnika. Gre za 194 lastnikov, družin, katerih skupno premoženje je v obliki meščanske skupnosti predsta-vljalo več skupnih stavb in ze-mljišč v Kamniku ter predvsem gozdna posest v Kamniški Bi-strici. Agrarna skupnost Me-ščanska korporacija Kamnik (v nadaljevanju MKK a. s.) je to premoženje pred nacionaliza-cijo upravljala skoraj stoletje, z razvojem različnih gospodar-skih dejavnosti pa je v Kamniku in okolici zagotavljala redno delo približno 140 ljudem, v času sezone tudi do dvesto. Vse do nacionalizacije je delovala kot zanesljivo in razvojno na-ravnano podjetje. Žal je zgodo-vina obrnila tok družbe in stva-ri obrnila po svoje, politični zgodovinski čas je pač nareko-val drugačen odnos do premo-ženja, skupnosti …Da je bila država v prvih povoj-nih desetletjih dober gospodar gozdov, ki jih je upravljala, je znano. Dejstvo je, da so bili slo-venski gozdovi v povojnih letih izjemno lepo negovani, tehni-ke gospodarjenja pa so bile celo v svetovnem merilu pio-nirske in kot take zgled ostalim. Skrbno in načrtovano gojenje ter zagotavljanje strokovne podpore lastnikom je obrodilo izjemne rezultate, površine gozdov so se skoraj podvojile, ravno tako tudi lesna zaloga v njih. Sočasno se je razvijala tudi lesna industrija, kar je pridela-nemu lesu nudilo veliko doda-no vrednost. Tudi z gozdovi na Kamniškem je bilo v povojnih letih skrbno gospodarjeno. Ve-liko povpraševanje po lesu je vodilo v akcije pogozdovanj, pospeševalo se je drevesne vrste, ki so našle kupce na bli-žnjih zasebnih žagah, pohištve-ni industriji Stol Kamnik in Lip Radomlje, Kik je odkupoval črno jelšo za proizvodnjo vži-galne vrvice …Kljub velikim uspehom sloven-skega povojnega gozdarstva pa je na razvoj gozdov po naro-dni osamosvojitvi vplivalo ne-kaj dejavnikov, na katere stroka žal ni imela vpliva ter ustreznih odgovorov. Naravne ujme ter bolezni drevja so opustošile ve-lik delež gospodarskih gozdov, še posebej monokultur iglav-cev na nenaravnih rastiščih. Neurejena lastniška struktura in dolgi postopki vračanj so gozdove puščali brez pravih gospodarjev. Tudi lesna indu-strija je zaprla vrata in les je na-šel kupce v tujini, za nižjo ceno kot doma.V zadnjem času se je v medijih pojavilo več kritik stanja gozdov v Kamniški Bistrici in njihovega upravljanja. Kritika se zdi upra-vičena, če opazovalec zanemari ali spregleda vrsto dejstev, ki vplivajo na takšno stanje. Prav gotovo naključni opazovalec z glavne ceste po dolini opazi ne-kaj večjih vrzeli v gozdu. Stalni obiskovalci opazijo spremembe na Brsnikih, na poti proti Jer-manci, tudi na Kopiščih. Dejstvo pa je, da na takšno sta-nje vpliva kar nekaj dejavnikov. Strokovni pogled na gozd je pogosto precej drugačen od laičnega, čustveno dojemanje

gozda pa se običajno bistveno razlikuje od znanstvenega. Ker želimo biti člani MKK a. s. kot la-stniki gozdov v Kamniški Bistrici najboljši gospodarji svojih goz-dov, se najprej zatekamo h goz-darski stroki po ustrezna znanja in napotke za svoje delo. Stanje gozdov in njihov razvoj v Slove-niji spremlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Podatki in načr-ti, ki jih pripravlja Zavod, so la-stnikom gozdov v pomoč pri gospodarjenju, uslužbenci Za-voda pa na terenu usmerjajo ukrepe in izvajajo nadzor nad opravljenimi deli in s tem zago-tavljajo trajen razvoj gozdov. Gozdarska stroka v Sloveniji za-govarja principe sonaravnega, trajnostnega in večnamenske-ga upravljanja gozdnih ekosis-temov in ta načela vključuje tudi v gozdnogospodarsko na-črtovanje. Za vsako desetletno obdobje za vse gozdove v Slo-veniji ZGS pripravlja podroben pregled stanja in predstavi uk-repe, ki so potrebni za njihov nadaljnji razvoj. Lastniki so dolžni upoštevati in izvajati uk-repe, ki jih predvidevajo ti načr-ti, predviden obseg sečnje pa omogoča razvoj gozda, ki sledi principom sodobne gozdarske stroke ob doseganju najbolj ugodnih gospodarskih učinkov. Znano je, da so vsi lastniki goz-dov v Sloveniji, tudi največji, za-konsko zavezani k takšnemu gospodarjenju z gozdom, kot ga predpisujejo gozdnogospo-darski načrti za izbrano obmo-čje. Zakon o gozdovih določa več nivojev gozdnogospodar-skega načrtovanja, načrte za določen nivo pa pripravljajo na Zavodu za gozdove Slovenije oziroma njegove krajevne in območne enote. Načrti se prip-ravljajo za posamezne gozdno-gospodarske enote ne glede na lastništvo in kot taki predsta-vljajo le vsebinski in časovni okvir za gospodarjenje, niso pa prilagojeni za neposredno rabo lastnikom. Gozdnogospodarski načrti za določeno gozdnogo-spodarsko enoto se na ZGS pripravljajo za obdobje 10 let, pri izdelavi teh načrtov pa la-stniki lahko sodelujejo s svojimi pobudami in potrebami. Poudarjamo, da so vsi izvedeni ukrepi v gozdovih MKK a. s. v zadnjih treh letih, odkar gospo-darimo z njimi, izvedeni skla-dno z Gozdnogospodarskim načrtom za območje Kamniške Bistrice. Prejšnji načrt je Zavod za gozdove pripravil za obdob-je od 2009 do 2018, trenutno pa je v veljavi nov, aktualen načrt za obdobje od 2019 do 2028. Izvajanje načrtovanih ukrepov in izvedbo del vsako-dnevno nadzira uslužbenec, revirni gozdar Zavoda za goz-dove Slovenije, krajevna enota Kamnik. Kakršen koli poseg v sestoje in gozdni prostor, ki ni skladen z navodili stroke, je prepovedan in sankcioniran s strani gozdarske inšpekcije. Tudi upravljanje s prostoživeči-mi živalmi je v dolini Kamniške Bistrice v domeni stroke oziro-ma državnih organov. Celotno območje upravlja Zavod za gozdove, gojitveno lovišče Ko-zorog Kamnik. Iz navedenega lahko vsakdo sklepa, da lastniki bistriških gozdov v ničemer bi-stveno ne vplivamo na razvoj svojega gozda. Vsi posegi v ta prostor so predvideni in načr-tovani na ustreznih strokovnih nivojih. Kar pa ne pomeni, da

tudi sami ne poskrbimo za skr-ben nadzor in gospodarjenje. Ekipa profesionalnih gozdnih sekačev je v dolini prisotna že več desetletij in je svoje delo opravljala že pri prejšnjem la-stniku. Kar pomeni, da dobro obvladajo svoje delo. Na tere-nu je dnevno tudi naš zaposlen nadzornik, za strokoven nadzor nad deli v gozdu in njegov ra-zvoj pa skrbi član upravnega odbora, ki ima ustrezno goz-darsko izobrazbo. Neposredni ukrepi so solastnikom predsta-vljeni v letnem posestnem na-črtu, ki ga sprejmejo na Obč-nem zboru, kar pomeni, da so prav vsi solastniki seznanjeni s stanjem in razvojem svojega gozda. Vse to pomeni, da ukre-pi v bistriškem gozdu niso nak-ljučni in brez pravih strokovnih podlag. Prav nasprotno, upa-mo si trditi, da so bistriški goz-dovi med bolj skrbno upravlja-nimi v slovenskem prostoru. V preteklem desetletnem ob-dobju je bilo v Kamniški Bistrici posekanih približno 89.500 ku-bičnih metrov lesa, kar je bilo usklajeno z GGN. Načrtovan obseg sečnje je bil zaradi ute-meljenih razlogov presežen le za tri odstotke. V bodočem de-setletnem obdobju, ki že teče, je predviden posek s strani na-črtovalcev Zavoda za gozdove nekoliko višji predvsem zaradi pomlajevanja gozdov in uskla-ditve deležev razvojnih faz, in sicer 91.500 kubičnih metrov lesa. Stališče upravnega odbo-ra in solastnikov gozdov je, da bomo v prvih letih desetletja sekali precej manj od načrtova-nega, predvsem zaradi akumu-lacije lesa in povečanja stojno-sti poškodovanih sestojev. Pro-ti koncu načrtovalnega obdob-ja pa bo po analizi stanja v gozdu narejena ustrezna ko-rekcija. Že v letnem načrtu za lansko leto je bilo kljub velike-mu obsegu sanitarnih sečenj predvideno zmanjšanje sečnje za okoli dvajset odstotkov.Stanje na terenu, kakršno lahko vidi obiskovalec naših gozdov, pa je posledica slabih dejavni-kov, ki so zaznamovali bistriški gozd predvsem v zadnjih dveh desetletjih. Najbolj opazno je naš gozd zaznamovalo odmira-nje smreke zaradi napadov podlubnikov. Podnebne spre-membe in pa pretirano pospe-ševanje smreke na neustreznih rastiščih se odraža v umiranju celih sestojev iglavcev. Kam-niška Bistrica je naravno rastišče predvsem bukve, smreka pa je bila v povojnih letih pretirano sajena v monokulturne sestoje v dolinah Korošice, Bele ter proti Jermanci. Premena drevesnih vrst ni mogoča v nekaj letih in tam, kjer je bila prej smreka, bodo šele v nekaj desetletjih spet zdravi mešani in bukovi sestoji. Do takrat pa stanje rešu-jemo s sanitarno sečnjo in po-speševanjem rastišču ustreznih vrst. Dejstvo je, da je bila smreka sajena veliko površinsko, zato padec takšnih sestojev pušča velike rane v pokrajini. Podobno sliko lahko vidi obiskovalec goz-dov po celi Sloveniji. Povsod, kjer se je v preteklosti intenziv-no gospodarilo s smreko, so te-žave. Podobne ogolele površine vidimo na Pokljuki, Jelovici, na Kočevskem, v Karavankah nad Dovjim. Ne nazadnje takšno sta-nje kažejo podatki za celotno Slovenijo, kjer je od lani poseka-nih približno 5,5 milijona kubič-

nih metrov lesa delež sanitarne sečnje 54 odstotkov. To pomeni, da je polovico poseka predsta-vljalo obolelo in od ujm podrto drevje.Eno od orodij za uspešno gos-podarjenje v gospodarskih goz-dovih je ustrezno razmerje ra-zvojnih faz. V Kamniški Bistrici je delež mlajših razvojnih faz prenizek, delež debeljakov, to je sestojev s starim in debelim drevjem, pa previsok. Smerni-ce, ki jih predpisuje stroka, so, da so razvojne faze usklajene, kar zagotavlja trajen donos lesa in ostalih dobrin gozda, stoj-nost sestojev pa je dobra. Vetrolomi in žled praviloma najbolj pustošijo v sestojih s prevelikim deležem starega drevja. Posek debeljakov je z estetskega vidika res moteč, za-gotavlja pa bujno pomlajeva-nje in razrast mladja. Tam, kjer so danes vrzeli zaradi redne ali sanitarne sečnje, bodo v nas-lednjih letih rasli najbolj zdravi in čvrsti gozdovi. Slabo stanje v bistriškem goz-du je posledica velikih narav-nih ujm in bolezni drevja v letih od 2008 do 2018. Tako je gozd izjemno prizadel žled v letu 2014, vetrolom v letih 2008 in 2017 ter gradacije podlubnikov v letih 2009, 2010 in 2011, zara-di bolezni pa so bile močneje prizadete nekatere gospodar-sko najbolj zanimive vrste. Med gospodarskimi vrstami je bila v opazovanem obdobju zaradi napadov podlubnikov najbolj prizadeta navadna smreka (Pi-cea abies), močneje pa je bil zaradi okužb z jesenovim oži-gom prizadet veliki jesen (Fraxinea excelsior). Jesenov ožig povzroča gliva vrste Cha-lara fraxinea, na okuženih dre-vesih pa se sušijo veje, pogosto odmre celo drevo. V opazova-nem obdobju je bil na obmo-čju prizadet tudi gorski brest (Ulmus glabra), zaradi holan-

dske brestove bolezni (gliva Ophiostoma novo-ulmi). Delež gorskega bresta je v skupni le-sni zalogi sicer zelo nizek, tudi zaradi dolgoletne okuženosti oziroma obolelosti te drevesne vrste z omenjeno glivo. Ker so lesne zaloge v gozdovih Kamniške Bistrice razmeroma nizke, nizek pa je tudi delež mlajših setojev, letvenjakov, drogovnjakov in pomlajencev, je v naslednjih letih treba vzpo-staviti sistem spopolnjevanja in sajenja določenih drevesnih vrst. Še posebej je to potrebno na območjih, ki so močneje poškodovana od naravnih ujm.Podatki o stanju lesnih zalog in prirastku kažejo slabo stanje. Lesna zaloga je v gozdovih, ki so v lasti MKK a. s. v Kamniški Bistrici, po podatkih ZGS ob za-četku desetletnega načrtoval-nega obdobja približno 240 m3/ha. V zadnjih desetih letih se je zmanjšala v povprečju za 10 m3/ha (ob začetku načrto-valnega obdobja, v letu 2009, je znašala približno 250 m3/ha). Takšno stanje ni ugodno niti za stabilno gospodarjenje z goz-dovi niti za ustrezen razvoj goz-da. V predalpskih in alpskih gozdovih so naravno pogojene zaloge mnogo višje, v gospo-darskih gozdovih v takšnem okolju pa so običajne zaloge nad 300–350 m3/ha.Vse te podatke navajamo zato, da bodo kritiki našega dela v zadnjih treh letih prizanesljivi. Po več desetletnem slabem stanju bo treba vložiti precej dela sredstev in znanja, da bodo bistriški gozdovi spet za-živeli v vsej svoji lepoti in da bo donos dobrin iz njih ugoden. Gospodarjenje v letih, odkar smo lastniki, je bolj podobno reševanju katastrof. Da bodo zastavljeni cilji dose-ženi čim prej, je MKK a. s. že za-čela izvajati aktivnosti za izbolj-šanje stanja. Tako smo letos za-

čeli dosledno izvajanje gozdne nege, kar je podlaga za kvalite-ten razvoj gozdov. Na Kopiščih pripravljamo deponijo za pose-kan les in gozdno drevesnico. Tako bomo lahko zagotavljali dovolj gozdnega reprodukcij-skega materiala za lastne potre-be in tudi za prodajo. Pri nas vzgojene sadike bodo najpri-mernejše domačim rastiščem. Načrtovani so tudi ukrepi za učinkovitejšo zaščito varovanih območij Natura 2000.Očitke, da ne vlagamo v razvoj mesta, kot nam določa statut, pa zavračamo iz utemeljenih ra-zlogov. Po naši zakonodaji bo možno resno gospodariti s pre-moženjem šele, ko bodo ureje-na vsa lastniška razmerja in bo določena upravna pravica in davčna odgovornost posame-znih solastnikov. To bo po ve-ljavni zakonodaji šele po letu 2023 in takrat bo MKK a. s. pol-no poslovno zaživela. Do takrat pa namenska sredstva ostajajo deponirana na ustreznih raču-nih. Vsekakor bomo sledili sta-tutu in svojemu poslanstvu, kot so ga utemeljili naši predniki.Tudi očitek, da ogrožamo zašči-teno območje nekdanje parti-zanske bolnišnice v dolini Bele, je pretiran. Na mestu nekdanje bolnišnice je predvidena zgolj spominska tabla, gospodarje-nje z gozdom na območju pa je povsem običajno, posek pa je po vseh veljavnih predpisih tam mogoč. Združenju borcev Kamnik smo v pismu predstavi-li svoje stališče, pripravljeni smo dati tudi soglasje k posta-vitvi ustreznega obeležja ali pa rekonstrukciji bolnišnice v ce-loti. Pobudnik naj pripravi pro-jekt, pridobi ustrezna dovolje-nja ter finance, soglasje z naše strani ne bo problematično. Znan indijanski pregovor, ki ga kritik našega dela navaja v svo-jem zapisu, kjer ocenjuje stanje gozdov v Kamniški Bistrici, češ da se bo človek zavedal svoje nemoči, ko bo posekal zadnje drevo, pa tukaj ni povsem na mestu. Vsako posekano drevo v našem gozdu ima strokovno utemeljeno dovoljenje za po-sek. In ker je rastišče dobro, na posekanem mestu vzklije mladi rod gozda. V nekaj letih se razvi-je v bujno mladje, z ustrezno nego, ki jo tudi izvajamo, pa v zdrav in donosen sestoj. Kjer pa res ne bo šlo, kjer bodo tla pre-več degradirana, pa bomo drev-je tudi sadili, če bo treba. Za zdaj se gozd povsem učinkovito ob-navlja po naravni poti – in tako je tudi prav. Mimogrede še tale podatek. Ce-lotna posest MKK a. s. obsega več kot pet tisoč hektarov povr-šine. Gospodarski gozd pa se razprostira le v nižjih delih doli-ne, na manj strmih pobočjih na površini okoli dva tisoč hekta-rov. Torej je več kot polovica po-vršin v dolini več ali manj nedo-taknjena in prepuščena narav-nemu razvoju.Za vsa ostala pojasnila smo do-segljivi na našem naslovu, za zainteresirane posameznike in skupine pa smo pripravljeni predstaviti svoje delo tudi na terenu na strokovnih ekskurzi-jah. V naslednjih dneh bo zaži-vela tudi nova spletna stran, kjer bodo predstavljena naša dejavnost.

Upravni odbor MKK a. s.,zanj predsednik

Dušan Mesner

PREGLED DELOVANJA IN GOSPODARJENJA MEŠČANSKE KORPORACIJE KAMNIK Z GOZDOVI NA PODROČJU KAMNIŠKE BISTRICE

PR s

poro

čilo

: Agr

arna

sku

pnos

t MKK

a.s.

Mai

stro

va u

lica

4, K

amni

k

Kultura

7petek, 22. maja 2020

Motnik – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, ki bi 12. in 13. junija v Motniku morala organizirati že deveti Križnikov pra-vljični festival z naslovom Jenkret je biv, … sporoča, da festi-vala ne morejo prilagoditi v zadostni meri, zato ga v celoti odpovedujejo. Hkrati odpovedujejo tudi s tem povezani li-kovni natečaj, ki je bil eden od tradicionalnih spremljajočih dogodkov. Za vse ljubitelje pravljic bodo konec avgusta in v začetku septembra pripravili okrnjeno različico festivala. Več informacij o spremenjenem programu sledi. J. P.

Križnikov pravljični festival je odpovedan

Jasna Paladin

Kamnik – Na literarnem na-tečaju Kamniške svetilke, ki ga je objavila Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, so lahko sodelovali odrasli avtorji s svojimi kratkimi zgodbami ali poezijo, na temo, ki je bila prepuščena njim samim. Vabilu na natečaj se je s svojimi prispevki odzvalo 39 avtorjev, ki so skupaj pri-spevali 33 kratkih zgodb in 27 pesmi. Prispevke so pregledale in ocenile člani-ce strokovne žirije dr. Tina Bilban, Ana Schnabl in Ana

Svetel, vse tri uveljavljene avtorice in poznavalke so-dobne slovenske književno-sti, svoje rezultate pa so sporočile 27. aprila. Naj-boljšo kratko zgodbo je na-pisal Mitja Lovše (Mačet-nik), dodatno pa sta bili na-grajeni še zgodbi Katje Ja-godic (Tesnoba) in Marte Slatinek (Udomačena bre-za). Za najboljšo pesem pa je bila nagrajena Ana Arh (Neznosna žeja), dodatno pa še deli Aljoše Rebrača (Čakajmo svet) in Ramiza Velagića (Zapreš oči). Nagrajenim avtorjem bodo nagrade poslali po pošti.

Rezultati natečaja Kamniške svetilke

Jasna Paladin

Kamnik – Sodelavci Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik so te dni na Glav-nem trgu postavili razstavo živobarvnih fotografij s po-dobami kamniškega turiz-ma – Velike planine, Arbo-retuma, Term Snovik, Mekinjskega samostana,

doline Kamniške Bistrice, kamniških gora in mnogih drugih. Z razstavo želijo po-živiti dogajanje v središču mesta, kjer zaradi ukrepov še vedno ni dogodkov, hkra-ti pa obiskovalce navdušiti za turistične destinacije v občini, ki so že ali pa v pri-hodnjih dneh bodo znova dostopne.

Glavni trg poživlja razstava fotografij

Kamniške turistične znamenitosti so te dni na ogled na razstavi. / Foto: Jasna Paladin

Igor Kavčič

Kamnik – Po dveh mesecih so se prejšnji teden ponovno odprla vrata Šole idej. Osrednji galerijski prostor na Šutni sicer že dva meseca bogati razstava kamniškega slikarja samorastnika Stane-ta Balantiča z naslovom Ekologija v času, a zaradi ukrepov proti koronavirusu ta ni bila na ogled javnosti. Iz enakega razloga in prepo-vedi javnega zbiranja je bilo 13. marca odpovedano tudi odprtje razstave. »Staneta smo želeli predstaviti kot vsestranskega ustvarjalca, naš kamniški Američan dr. Noah Charney bi predstavil njegovo likovno ustvarjanje, Tone Ftičar bi bral pesmi iz njegove zbirke Čustva v be-sedi, ki je izšla jeseni, večer pa bi z glasbo obogatil kita-rist Matic Smolnikar,« poja-snjuje lastnica Šole idej Na-taša Makovec. Razstava bo tako na ogled v maju in juni-ju, če bo mogoče, bodo mor-da pripravili tudi odprtje. Kot sta v pogovoru dodala Makovčeva in Balantič, bi bil večer še toliko bolj poseben, ker so tokrat moči združili trije sosedje iz ulice, vsi na-mreč živijo v Streliški ulici, ob njiju tudi Charney.

Velika želja in pogumOdprtja razstav in drugi kul-turni večeri v galeriji so bili vselej tudi izvrstni družabni dogodki s številnimi zanimi-vimi gosti in obiskovalci, pove Nataša Makovec, ki je 25 let delovala kot učiteljica razrednega pouka na osnov-ni šoli, dokler oktobra 2008 ni odprla Šole idej. »Vzrok, da sem opustila delo v šoli, so bile sicer zdravstvene te-žave z glasilkami, a moja odločitev, da uredim ta več-namenski prostor za poslov-no dejavnost in izobraževa-nje, ob tem pa tudi za galeri-jo, ni dozorela čez noč,« se o takratnih željah poskusiti v Kamniku s tovrstno dejav-nostjo spominja Makovčeva, ki je ime Šola idej izbrala zaradi svoje poklicne usme-ritve in hišne zgodovine. Stavbo je leta 1850 dal zgraditi Krištof Hostnik in velja za prvi hotel v Kamni-ku, tam je bilo tudi znano gostišče. V nekdanjem go-spodarskem poslopju so bili kasneje prvi zametki tovarne Eta Kamnik, v osrednji stavbi sta bili v preteklosti tudi hranilnica in šola. »Poslopje je današ-nji videz z arkadami pred vhodom dobilo ob obnovi pred tridesetimi leti, ko je v njej začela delovati tkal-nica Ideja,« pripoveduje sogovornica; da jo kot roje-no Kamničanko že od nek-daj zanimata krajevna zgo-dovina in stare stavbe, ki

za svojimi zidovi skrivajo marsikaj zanimivega. »Ko se danes ozrem nazaj, sem bila kar pogumna, da sem se lotila tovrstne dejav-nosti. V več kot dvanajstih letih delovanja so bili na-mreč tudi trenutki, ko sem se vprašala, ali mi je vsega tega treba. Sem pa v okviru Šole idej spoznala ogromno zanimivih ljudi, kar me zelo bogati,« pripoveduje Makov-čeva, ki vzdržuje stik s šola-mi, saj vsako leto ob dnevu otroka v galeriji daje mož-nost razstavljanja tudi osnovnošolskim otrokom. Ti so recimo ustvarjali na temo umetnikov, kot so Hundertwasser pa Matiss, Lipovec. »Mislim, da je po-membno, da učenci pridejo skupaj z učiteljicami pogle-dat, kaj so sami ustvarili. Ot-roci drugače dojemajo ustvarjalnost, če pri tem tudi sami sodelujejo.«

Ustvarjalno središčeV galeriji pa so seveda prip-ravljali tudi samostojne in skupinske razstave znanih li-kovnih ustvarjalcev iz kamni-škega okolja, kot na primer ob 780-letnici Kamnika, ko so umetniki ustvarjali na temo Malega gradu, ali pa ob 95-letnici dr. Nika Sadnikar-ja, ko je bil njegov portret tema za likovnike, kot so Du-šan Sterle, Tomaž Perko, Miha Kač, že omenjena Bar-baro Ravnikar, Staneta Ba-lantiča in druge, v galeriji so bila na ogled dela s Slikarske akademije, ki so jo pred leti pripravljali v Arboretumu Volčji Potok – z Rajkom Čub-rom, Domnom Slano, Niko-lajem Mašukovim in drugi-mi. Priložnost za razstavlja-nje je ponujala tudi mladim ustvarjalcem. Odprtjem raz-stav so dodatno dimenzijo dajali nastopi glasbenikov, mojstrov besede in podobno.

»Vsako leto smo pripravili vsaj štiri razstave, zadnji dve leti nekoliko manj. Če ne bi prostora namenjala tudi za različne dogodke, izobraže-vanja in delavnice, zadnja leta na primer redno sodelu-jem z Zavodom Pristan, bi težko shajala,« pojasnjuje sogovornica. Prva leta je, kljub temu da je galerijo od-prla v letih, ko je recesija že močno trkala na vrata, pro-dala precej več slik, saj je bil, kot opaža, odnos ljudi do na-kupa umetniških del včasih bistveno drugačen. »Zaveda-nje, da ko nekdo kupi ume-tniško delo, s tem tudi omo-goči nekomu obstoj in na-daljnje ustvarjanje, je bilo večje.« V Šoli idej so v pravi čas umestili tokratno razsta-vo Staneta Balantiča.

Ekologija v slikahKo vstopimo v galerijski prostor Šole idej, ta je zdaj ponovno tako kot pred pan-demijo odprta vsak ponede-ljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 17. do 19. ure oziroma po dogovoru, nas pritegne in preseneti že bežen pogled na razstavljene slike. Ko si jih ogledujemo od blizu, Sta-ne Balantič je za razstavo pripravil 25 olj na platnu, ob motivih celo pomislimo, da je avtor nekaj del naslikal v zadnjih tednih, dneh, v času karantene. Figure z maska-mi na obrazu, degradirane pokrajine, industrijski od-padki, vtis apokaliptičnosti naše misli usmerjajo v neko prihodnost, ki se je bojimo in si je ne želimo, hkrati pa nas vračajo v aktualni čas in prostor ter nas opominjajo na naš slab odnos do narave. Ekologija v času je zgovoren naslov. »To so dela, ki sem jih posvetil ekologiji in pro-blematiki onesnaževanja vode, zemlje in zraka. Temu

sem prilagodil tudi svojo li-kovno govorico,« pove Stane Balantič, ki s tem želi prispe-vati kamenček v mozaik oza-veščanja o problemih, ki jih prinašata globalno segreva-nje in mačehovski odnos do narave. Slike so v maniri nadrealizma, umetnostni zgodovinar dr. Noah Char-ney slog označuje za pre-poznavnega Balantičevega. V njem se umetnik najde in po njem ga javnost ceni, ugotavlja Charney. »Barve so pastelne, v slike ne vnašam močnih kon-trastov. Na pomirjujoč, me-hak način svarim pred eko-loško katastrofo,« dodaja Balantič, katerega slike govo-rijo zgodbe, so njegova raz-mišljanja in hkrati odziv na človekov slab odnos do nara-ve. Slike se berejo kot pesmi, ki jih je lani izdal v zbirki Čustva v besedi. Stane Balantič se z likovno dejavnostjo ukvarja od leta 1969, bil je član kamniške slikarsko-kiparske skupine Nova, ki se je večkrat predsta-vila na skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2011 je imel prvo samostojno likov-no razstavo v kamniški gale-riji Veronika. V ustvarjal-nosti Staneta Balantiča se od nekdaj zrcali aktualnost so-dobnega časa – ta je zvesta spremljevalka njegovega umetniškega izpovedovanja, vpetega v nenehno poglab-ljanje in raziskovanje. »Ba-lantič nam s svojimi slikami nastavlja ogledalo, da se mora svet, v katerem živimo, spremeniti,« o sosedu iz Streliške ulice pove Makov-čeva, o nadaljnjem obstoju Šole idej pa doda: »Včasih se vprašam, ali je vredno vztra-jati. Zadnja tri leta si vedno rečem, do novega leta še, po-tem bomo pa videli, kako bo. Je pa vedno čas tisti, ki na neki način vse to ovrednoti.«

Šola idej jo bogatiNemalo kulturno-umetniških dogodkov se je v dvanajstih letih zvrstilo v Šoli idej Nataše Makovec, kjer so tokrat na ogled slike Kamničana Staneta Balantiča.

Nataša Makovec in Stane Balantič, galeristka in slikar, oba iz Streliške ulice / Foto: Igor Kavčič

Kamnik – Čeprav so muzeji ob upoštevanju zaščitnih ukre-pov že odprli svoja vrata, so mednarodni muzejski dan, ki ga je združenje ICOM že leta 1977 določilo na 18. maj, obeležili virtualno. Posvetili so se temi Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost ter ob tem pripravili virtualno predstavitev, ki se ji je pridružil tudi Medobčinski muzej Kamnik. »Med dru-gim je poslanstvo muzejev tudi, da se odzivamo na družbe-na dogajanja in na inovativne načine predstavljamo premič-no kulturno dediščino različnim skupinam obiskovalcev. V Medobčinskem muzeju Kamnik na področju izvajanja pro-gramskih vsebin načrtno skrbimo za odpiranje novih mož-nosti, za seznanjanje in pridobivanje novih vedenj s področ-ja premične kulturne dediščine – s ciljem vseživljenjskega izobraževanja in vključevanja ranljivih skupin v javno življe-nje,« pravijo v kamniškem muzeju, kjer so ta dan svoja vrata odprli za brezplačne oglede razstav na gradu Zaprice. J. P.

Mednarodni dan muzejev letos virtualno

8

Zanimivosti

petek, 22. maja 2020

Aleš Senožetnik

Topole – Ekoart hiše že ne-kaj let nastajajo v industrij-ski coni v Topolah, kjer ima podjetje svojo proizvodno enoto, a njegovi začetki so povsem kamniški. Zgodba z lesenimi hišami, zgrajena z upoštevanjem načel trajno-stne in sonaravne gradnje, se je začela v kamniškem alpinističnem odseku. »Kamničan Marko Prezelj (mednarodno priznan slo-venski alpinist, op. a.) me je postavil pred izziv, da mu zgradim masivno leseno hišo, in takrat smo postavili temelje svoji gradnji z na-ravnimi materiali,« se spo-minja Bogataj, ki je kot gradbenik in konstruktor razvoj lesenih gradenj spremljal že dlje časa, vse bolj pa ga je zanimala upo-raba naravnih materialov in tradicionalnih tehnik.

Znanje črpajo tudi iz tradicijeTako so skupaj s partnerji za-čeli razvijati produkt, ki so ga leta 2014 poimenovali in pa-tentirali pod imenom IQwo-od in danes predstavlja ene-ga od temeljev njihove grad-nje. Gre za način gradnje z mozniki, nekakšnimi buko-vimi žeblji, s katerimi na na-raven način spojijo deske. »Po tem sistemu so bili nare-jeni stari toplarji in drugi kmečki objekti. Moznike so v krušni peči presušili, in ko so jih zabili v konstrukcijo, so se napojili vlage lesa, nab-reknili in to je držalo za zme-raj,« o tem, kako so svojo inovativno rešitev, ki omogo-ča masivno gradnjo brez uporabe lepil, našli v tradici-onalni tehniki, pripoveduje Miha Bogataj. »Z mozniče-njem smo našli način, kako na povsem naraven in trajno-stni način nadomestiti ske-letno gradnjo z masivno lese-no konstrukcijo. IQwood tako predstavlja najboljše med skeletno gradnjo in kla-sično zidano hišo.«Poleg gradnje lesenih bival-nih enot se vse bolj usmer-jajo tudi v proizvodnjo tovr-stnih lesenih polizdelkov, v kar so se usmerili še pose-bej po tem, ko je lani kot partner v podjetje vstopil Martin Hladnik, sicer tudi nekdanja stranka Ekoart hiš, in prevzel vodenje ope-rativnih procesov in proi-zvodnje. Z lesenimi stena-mi, izdelanimi z mozniče-no vezanimi elementi, tako svojo dejavnost vse bolj

usmerjajo tudi na tuje trge. Precej zanimanja zanje je v Avstriji in Nemčiji. »Išče-mo partnerje v tujini, ki bodo naš sistem uporabljali in promovirali. Tako smo že v dogovoru s podjetji v Hannovru in Berlinu.

Zavezani k uporabi lokalnega lesaEna od moralnih zavez pod-jetja je tudi, da v čim večji možni meri uporabljajo lo-kalni, slovenski les. Z njim so zgradili tudi hišo, v kateri v okolici Kamnika živi Miha Bogataj z ženo Nežo Drob-nič Bogataj, ki je prav tako zaposlena v podjetju, in s svojima dvema otrokoma. Poleg lesa so pri gradnji hiše uporabili tudi kamen in ilovnate omete, pohištvo pa je narejeno iz lesa gorskega bora, t. i. cemprina, ki s svo-jim aromatičnim vonjem tudi še pet let po vselitvi po-mirja in po nekaterih študi-jah tudi znižuje krvni tlak. »V hiši diši po lesu, pozimi je toplo, poleti hladno. Tež-ko je to opisati z besedami. Človek se obdan z naravni-mi materiali počuti bolje. Ko se poleti vrnemo z dopusta, med katerim bivamo v ka-kšnem apartmaju, se otroka vselej razveselita, da živimo v leseni hiši,« pravi Drobnič Bogatajeva, in dodaja, da se tudi sicer trudijo živeti vpeti v lokalno okolje. »Na pode-želju imamo zagotovo pred-nost, da lahko veliko hrane in pridelkov dobimo od bli-žnjih kmetov, nekaj pa je seveda pridelamo tudi na lastnem vrtu. V kurniku imamo nekaj kokoši, ki ne-sejo jajca, nad čimer sta še posebej navdušena otroka,«

še dodaja Neža Drobnič Bo-gataj, ki se skupaj z možem in otrokoma trudi živeti po načelih sonaravnosti.

»Trg je bilo treba ustvariti iz nič«Ker je k načelom ekološke in trajnostne gradnje zavezano tudi podjetje, je takšen način življenja gotovo tudi najbolj-ša promocija izdelkov. Kot pravita sogovornika, pred dobrim desetletjem, ko so pri nas orali ledino v tovrstni masivni leseni gradnji, trga

za tovrstne objekte skoraj da ni bilo. »Z izobraževanjem in ozaveščanjem ljudi smo ga morali ustvariti skorajda iz nič,« pravi Bogataj. Danes so vrednote, ki jih gojijo v podjetju, precej bolj v zavesti ljudi, kar se pozna tudi pri naročilih. »Vse več je povpra-ševanja po lesenih domovih. V primerjavi s skeletno grad-njo raste tudi delež masivne lesene gradnje. Lani je bil delež masivnih lesenih izdel-kov, ki smo jih izdelali, okoli šestdeset odstotkov, letos v približno treh četrtinah vseh naročil stranke želijo masiv-ne izdelke.«Pomemben element pa pri izbiri materialov predstavlja cena. Čeprav v splošnem ve-lja, da so lesene hiše dražje od klasično zgrajenih, pa Bogataj meni, da razlika ni

tako velika. »Sama lesena konstrukcija objekta je res za okoli trideset odstotkov dražja od zidane gradnje. Vendar sama konstrukcija predstavlja le dvajset odstot-kov celotne vrednosti hiše, tako da je na koncu razlike v ceni le nekaj odstotkov, pri tem pa ne gre zanemariti udobja bivanja, ki je v lese-nem domu bistveno višje.«Kdo so torej kupci, ki se od-ločijo za bivanje v lesenih domovih? »Predvsem so to stranke, ki jim ni vseeno za kvaliteto bivanja in ki jim je

pomembno, da jih obdajajo naravni materiali. Vse več jim pomeni tudi to, da so ti materiali lokalnega, sloven-skega izvora,« pravi Drobnič Bogatjeva.V podjetju tako nameravajo še naprej graditi butične le-sene izdelke v Sloveniji, po-leg proizvodnje polizdelkov predvsem za severne trge pa nameravajo v prihodnje raz-vijati tudi segment mobil-nih hišic. Pomemben del njihovega fokusa pa bo še naprej razvoj inovativnih re-šitev, s katerimi so si tudi zagotovili mesto na trgu. Njihov trud so prepoznali tudi v Javni agenciji Spirit Slovenija, kjer so jih nedav-no sprejeli tudi v družino ambasadorjev nacionalne kampanje za promocijo slo-venskega gospodarstva.

Sodobno podjetje, ki črpa iz tradicijePodjetje Ekoart hiše, ki postavlja trende v leseni gradnji, je pred dobrim desetletjem ustanovil Kamničan Miha Bogataj, ki z ženo Nežo Drobnič Bogataj živi v leseni hiši, zgrajeni z lokalnimi naravnimi materiali.

Neža Drobnič Bogataj in Miha Bogataj / Foto: Andraž Gregorič

Z Bojčem (Bojan Pollak) sva se ob reki Marsiandi sprehodila proti letališču v Humdeju. Za nama sta bila že skoraj dva meseca, ki sva ju preživela skupaj z nepalskimi inštruktorji in tečajniki. Vesela sva bila, da nama je uspelo zaključiti tečaj osnovnih planinskih veščin za Nepalce. Bila je pozna jesen leta 2002. Izza ovinka nama naproti prihaja visoka, sloka postava odločnih korakov. Kdo drug, Tone Škarja. V roke mi potisne pismo. "To ti pošilja Tinkara, pazi jo, prijetno dekle, in takšnih, ki te pustijo od doma za toliko časa, ne najdeš pogosto," se nasmehne. Takrat si najmanj nisem predstavljal, da se bodo od tega trenutka najine poti toliko zbližale. Oba imava rada pisano besedo, rada jih obračava, da se pravilno postavijo in dobijo svoj pomen. Večkrat sva sedela na Planinski zvezi Slovenije in modrovala o slovenskem alpinizmu, kam drvimo, kje so meje ... Bil je vizionar, videl je stvari, ki so nam, "mladcem", bile včasih nerazumljive in so šele čez čas dobile svoj pomen. Alpinizmu je znal določiti nevidno smer, ki ni pokazala poti danes, ampak šele čez čas in je imela vpliv na dolgi rok. Morda je ravno zaradi tega bil marsikomu trn v peti, ker je bil nepopustljiv učitelj, s pokončno držo in odločnostjo. Vedel je, da z mladostno zagnanostjo in ihto po uspehu drvimo proti prepadu, in ker nas je cenil in imel rad, nas je tudi pravočasno ustavil. Že tretji dan smo v majhni sobici na letališču v indijskem Delhiju. Smo na poti proti Nepalu v okviru odprave perspektivnih alpinistov Komisije za odprave v tuja gorstva. Potikam se od enega okenca do drugega, da bi uredil letalske vozovnice za naprej. Z našimi je bilo nekaj narobe. Grozijo nam, da nas bodo poslali domov. Adijo, Nepal, adijo, plezanje in toliko časa, toliko denarja, toliko odrekanja ... Nič, pokličem Toneta, če lahko kaj pomaga, in mu zaupam težavo. "Ja, ja, ja ..." in odloži. Čez pet minut klic na moj satelitski telefon. V indijski angleščini slišim: "Hallo Mr Serki, Kumar here. Can you give me person behind the login window. (Pozdravljeni, gospod Serki, tukaj Kumar. Mi lahko daste osebo za prijavnim okencem.)" Slišim dva stavka in tisti pisk, ko prekine telefon. Oči do takrat "najpomembnejšega" uradnika se povesijo in skozi stisnjene ustnice izusti: "Wait! (Počakajte!)" Čez eno uro nas je vseh dvanajst sedelo na letalu za Katmandu. Po vrnitvi mi je Tone povedal, da je poklical prijatelja, upokojenega generala. Bilo mi je vse jasno. ... in to je bil Tone, ko smo se ustavili pred visoko steno, vsi "posrani" od strahu, in nismo vedeli, kako naprej, nam je vedno dal poguma in naučil odpreti vrata, nesebično in z žarom. Ne odprl, ampak naučil odpreti, ter nas počasi postavil na pot samostojnosti, ker se je zavedal, da so gore neizprosne in da v njih lahko preživiš samo, če jih spoštuješ in če imaš znanje, izkušnje in trdno stojiš na svoji poti. In še eno pomembno lastnost je imel. Kljub temu da je bil načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva, da je krojil usodo slovenskega alpinizma, se je redno udeleževal četrtkovih sestankov Alpinističnega odseka Kamnik in se družil z mladimi. Nekoč mi je zaupal, da tudi če si "direktor", je tvoja dolžnost, da ohranjaš stik z osnovno celico, kaj se tam dogaja, kako razmišlja mladina, bodoča generacija alpinistov. S tem so tvoje odločitve prilagojene njihovim potrebam, željam, življenjskemu ciklu, razumeš jih in se na ta način izogneš neživljenjskim odločitvam in usmeritvam. Na jesen njegovega življenja sva se večkrat slišala. Zaupal mi je, katero knjigo je prebral, in predlagal, da naj jo tudi sam. Njegov izbor in okus sta bila prefinjena. Na kratko je pokomentiral alpinizem in naše delo, kaj je dobro in kje smo "ga usrali". Bil je oster kritik, brez dlake na jeziku. Alpinizem je imel preprosto rad in v tem duhu nam je napisal tudi kakšno kritiko, ki je nismo radi slišali. Po premisleku pa ugotovili, da ima prav in da nam želi pomagati. Mesec dni nazaj sem prejel epošto s povezavo do fotografij z odprav in življenja v gorah, s pripisom: "Spravi jih za bodoče generacije, da se ne izgubijo." Tone, bil si vedno pred nami in videl, česar drugi nismo razumeli. Bil si naš vzor z jasno sledjo, ki si jo znal uresničiti. In vedel si, slutil Po svoji sledi, da se počasi preveša v večnost. Hvala, ker smo lahko bili v tvoji družbi. Vem, da nas boš Po svoji sledi še naprej vizionarsko usmerjal, in vem, da nam boš potrkal na vest, ko se bomo ustavili pred mogočno Steno, in nas usmeril z mislijo: "Fantje, ne se ustrašiti, poglejte jo z druge strani."

Matjaž Šerkezi

V spomin

Tone Škarja (1937–2020)

V podjetju nameravajo še naprej graditi butične lesene izdelke. Njihov trud so prepoznali tudi v Javni agenciji Spirit Slovenija, kjer so jih nedavno sprejeli v družino ambasadorjev nacionalne kampanje za promocijo slovenskega gospodarstva.

Mladi

9petek, 22. maja 2020

Jasna Paladin

Kamnik – Marko Kotnik, Neli Supej in Žan Javornik so dijaki kamniške gimnazi-je, ki – kot pravijo zase – se radi zabavajo, družijo, vča-sih pa tudi pozabijo kakšno domačo nalogo. Že dlje časa so razmišljali, da bi spodbu-dili medsebojno pomoč dija-kov, ki bi si lahko delili zapi-

ske, pred približno dvema tednoma pa jim je to tudi uspelo. Zaživela je namreč spletna stran Zapiski.si, ki deluje tudi kot forum, na-menjena pa je zgolj dija-kom.In kako se je njihovo sodelo-vanje začelo? Marko prihaja iz Tuhinjske doline in se od nekdaj zanima za inovacije, v letošnjem šolskem letu pa sta

njegovo zanimanje pritegnila podjetništvo in finance. Neli živi v Domžalah, podjetništvo pa jo zanima že dlje časa. V prostem času skupaj z Ža-nom – ta prihaja iz Trzina – snemata posnetke za Youtu-be. »Vse se je začelo ob začet-ku šolskega leta, ko nam je Sandi Muheljič na naši šoli predstavil krožek podje-tništva, na katerega se je iz

cele šole prijavilo kar šestde-set dijakov. Od tega jih je na delavnice prišla samo polovi-ca, nas pa so ta predavanja tako navdušila, da smo hoteli še več. Kmalu zatem so na šoli potekali informativni dnevi, kamor je prišel tudi Sandi, kot predstavnik KIK-štarterja Kamnik. To prilož-nost smo izkoristili in se do-govorili za dodatne delavnice,

kamor nas je od tistih, ki so obiskovali predavanja, prišlo samo še sedem. Začeli smo se redno dobivati na sestan-kih, kjer smo se pogovarjali o različnih idejah, kar je pripe-ljalo do tega, da smo se raz-delili v dve skupini in začeli aktivno delati na izbrani ideji. Naša skupina je tako začela ustvarjati stran Zapiski.si,« opišejo začetke in pot do spletne strani, ki je že v prvem tednu delovanja priva-bila okoli sedemdeset regi-striranih uporabnikov, na njej pa je bilo že v prvih dneh objavljenih okoli osemdeset zapiskov in domačih nalog.Pred začetkom ustvarjanja strani so izhajali iz proble-ma, da vsi dijaki potrebujejo zapiske za ure, na katerih niso prisotni ali pa jim težje sledijo, večini pa se zapiskov ne da deliti. To so hoteli spremeniti, tako da so se lo-tili iskanja načinov, kako nagraditi tiste, ki pošiljajo zapiske – poimenovali so jih ambasadorji. Imeli bodo po-sebne ugodnosti kot denimo sodelovanje s sponzorji, s čimer želijo spodbuditi bolj-šo kakovost deljenih zapi-

skov in večje sodelovanje in pomoč med dijaki.Za zdaj za kakovost in ureja-nje naloženih zapiskov skrbijo sami, tako da jih pred objavo pregledajo, »saj želimo ustvariti nekaj, za če-mer lahko stojimo in ima trdne temelje, na katerih lahko potem gradimo in do-dajamo novosti.«

Dela s projektom in idej jim namreč še zdaleč ni zmanjkalo. »Želimo tudi zbirati posnetke predavanj, s katerimi bi si lahko dijaki pomagali, če so pri uri manjkali ali pa bi radi sliša-li še eno razlago. Razmiš-ljamo, da bi izbrali najbolj-še zapiske in povzetke v knjigi za boljšo preglednost

in dostopnost brez elek-tronskih naprav. Vsebine bi lahko nadgradili tudi s popravl janjem esejev, skupnim reševanjem nalog … V mislih pa imamo tudi že mobilno aplikacijo za lažje pregledovanje in de-ljenje zapiskov,« še zaklju-čijo Marko Kotnik, Neli Su-pej in Žan Javornik.

Projekt dijakov za dijakeTrije dijaki kamniške gimnazije so čas koronakrize, ki je prizadel tudi mlade, izkoristili za uresničitev svoje poslovne ideje, s katero pomagajo vrstnikom. Osnovali so spletno stran Zapiski.si, ki je namenjena medsebojni pomoči dijakov.

Žan Javornik, Neli Supej in Marko Kotnik / Foto: osebni arhiv dijakov

Vsi dijaki potrebujejo zapiske za ure, na katerih niso prisotni ali pa jim težje sledijo, večini pa se zapiskov ne da deliti. To so hoteli spremeniti, tako da so se lotili iskanja načinov, kako nagraditi tiste, ki pošiljajo zapiske – poimenovali so jih ambasadorji.

Maša Likosar

Kamnik – Razstava je nasta-la na pobudo dijakinje tret-jega letnika gimnazije Anje Kosmač, ki je prispevala tudi oblikovanje virtualne podobe razstave. Pri motivi-ranju in testiranju razstave ji je pomagala drugošolka Tjaša Vugrinec, ki je med drugim režirala in montira-la tudi kratek film Gaudea-mus, ki so ga posneli profe-

sorji in poslali dijakom na dan, ko bi morali imeti ma-turantski ples. Avtorji foto-grafij so dijaki vseh progra-mov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Ka-mnik, ki obiskujejo krožek PRESS, in sicer Anja Kos-mač, Tjaša Vugrinec, Nace Balantič, Jerca Pirš Škober-ne, Hana Pavšek, Lana Jen-ko, Patricija Volf, Martina Kemperl. Fotografije pa raz-stavlja tudi njihova mentori-

ca in profesorica Andreja Sabati Šuster.»PRESS ni klasičen krožek, pač pa skupina dijakov vseh letnikov, ki združuje svoje zamisli na področju fotogra-fije, filma, pisanja, nastopa-nja, vodenja. S svojimi deja-nji se odzivajo na dogajanje v šoli in družbi okoli nas,« je pojasnila mentorica Andreja Sabati Šuster in nadaljevala: »Tako smo v preteklosti večkrat sodelovali v Dnevni-

kovem projektu Obrazi pri-hodnosti. Izdali smo pesni-ško zbirko dijaške poezije Dotikalnice in jo predstavili na literarnem večeru na ma-lem odru Doma kulture Ka-mnik. Organizirali smo no-vinarsko konferenco v angleščini za projektne par-tnerje iz štirih držav. Trikrat smo bili gostje radijske od-daje Gymnasium, vseskozi fotografiramo dogodke na šoli in v okolici ter o njih pi-šemo poročila, ki jih obja-vljamo na spletni strani in družbenih omrežjih.«Razstava združuje fotografi-je in poezijo, s tem da so fo-tografije avtorske, za ustre-zno vezno besedo oziroma mislimi pa je bilo treba pobrskati. »Ko beremo poezijo, se nam odpirajo podobe opevanega sveta, ki jih vs