Vse naj-naj ob dnevu žena vsem mamicam 8.a ter mamicam učencev OŠ Drska
ZNANSTVENI INSTITUT - ff.classics.si · kar.11 p0 domace" Viljem Sekspir? Beremo namrec med drugim...
Transcript of ZNANSTVENI INSTITUT - ff.classics.si · kar.11 p0 domace" Viljem Sekspir? Beremo namrec med drugim...
Univerza Edvarda Kardelja ._- Ljubljani
Filozofska fakulteta
ZNANSTVENI INSTITUT
SPOZNANJA IN PRIPOMBE JAVNE RAZPRAVE
0 NACRTU PRAVIL ZA NOVI SLOVENSKI
PRAVOPIS
Ljubljana, v juniju 1982
r.t
VSEBINA
Spremna beseda, Nace Sumi 1
Dana Blaganje, Pripombe k Nacrtu pravil za novi slovenski
pravopis 2
Bozidar Debenjak, 0 pravopisu iz zornega kota posebne
stroke 4
Dru§tvo knjizevnih prevajalcev Slovenije 12
Primoz Simoniti 13
Drago Bajt 19
Janez Gradisnik 21
Ivan Gams, Zemljepisna naselbinska imena v Nacrtu pravil
za novi slovenski pravopis 24
Kajetan Gantar, Splosni vtisi o predlozenem Nacrtu pravil 27
·Ales .Gulic, Pripombe 30
Elza Jereb in Vladimir Pogacnik, K Nacrtu pravil za novi
slovens~i pravopis 31
Stanko Klinar, Pripombe 34
Erika Krzisnik, Nacelne pripombe, pripombe k posameznim
pravopisnim pravilom, popravki 42
Erika Mihevc-Gabrovec, Pripom.be k predlogom za zamenjave
pri domacenju novogr§kih izrazov 44
Vladimir Pogacnik, Francoska imena v oblikoslovnih in
besedotvornih pravilih 46
Breda Pogorelec, Ob osnutku pravil slovenskega pravopisa 59
Mitja $kubic, Romanske pisave 72 Nada Sumi, Pripombe k pravorecju v nacrtu pravil za novi
slovenski pravopis 77
Joze Topori§ic, Ob pravopisni debati 82 Ada Vidovic-Muha, 0 Nacrtu pravil za novi slovenski pra-
vopis 121
Tone Wraber, Volcin je Blagayev, ne blagayev! 126
- 1 -
SPREMNA BESEDA
Filozofska fakulteta upraviceno kaze posebno zanimanje za Nacrt
pravil za novi slovenski pravopis. Prvic zato, ker so bili njeni
delavci- slovenski jezikoslovci - udelezeni pri pripravi nacrta;
tudi morebitna nezapisana mnenja teh strokovnjakov naj bi nasla
svoje mesto v javni razpravi, ki jo je organiziral Znanstveni in
stitut FF. Drugic so na fakulteti zastopani tudi stevilki neslo
venisticni jezikoslovci, ki se niso imeli priloznosti, da bi po-
vedali svoja stalisca. Koncno pa je fakulteta maticna ustanova
za studij humanisticnih in nekaterih druzboslovnih ved. Tudi te
stroke so zivo dejavne v rasti, bogatenju in usroerjanju slovenske
ga jezika; brez upostevanja njihovega prispevka ni mogoca nobena
zaokrozena, pravicna in perspektivna jezik.-lovna politika, tudi
ne v okviru pravopisnih pravil in moznosti.
Zato je Znanstveni institut na pobudo RK SZDL in SAZU, ki sta raz
posiljali primerke Nacrta, povahil k njegovi kriticni presoji vse
delavce fakultete. Odziv sicer ni bil mnozicen, pripornbe pa so ocit
no tehtne. Nekateri so prispevke oddali v pisni obliki~ glavnina
je svoja stalisca povedala na javni obravnavi dne 21.4.1982 na
fakulteti, povzeli pa smo tudi serijo radijskih oddaj enega od pri
pravljalcev Nacrta kot zaokrozeno informacijo. Seveda s to objavo
ni izcrpan delez fakul tete oziroma njer.:.ih delavcev v razpravi o Na
crtu pravil za novi slovenski pravopis. Mnogi delavci so prispeva
li svoja stalisca in pripombe drugod, tudi kot vodje ohravnav. Med
takimi razpravami, ki so bile posvecene tudi sirsim vprasanjem slo
venskega jezika, njegove rabe in kulture, je na prvem mestu treba
navesti sekcijo za slovenski jezik v znanosti pri RK SZDL, v kate
ri so hili zastopniki nase fakultete posebej vidno navzoci.
Predsednik Sveta
Znanstvenega instituta FF:
red.prof.dr. Nace Sumi
- 12 -
v zvezi z bli.zajoco se razpravo o Nacrtu ••• Vam posiljamo
tri prispevke, ki so nastali za potrebe nasega drustva.
Pripominjann, da so nekateri kolegi obljubili prispevek, ven
dar ga zaradi preobremenjenosti se niso oddali (npr. Janko
Moder ali Majda Stanovnik). V prilogi posiljamo prispevek dr.
P. Simonitija, Janeza Gradisnika in Draga Bajta.
Drustvo knjizevnih prevajalcev
Slovenije
- .iJ -
NEKAJ PRIPOMB K NACRTU PRAVIL ZA NOVI SLOVENSKI PRAVOPIS
Primoz Simoniti
Nacelno vprasanje se oglasa ze ob konceptualni zastavitvi, ki jo po
dajajo avtorji v spremni besedi Nacrta. Tam (str. 2) govore o tern,
da se po eni plati ravnajo po tradiciji prejsnjih slovenskih pravo
pisov in da hocejo po drugi plati ustreci tudi zelji, "da bi imeli
cim vee normativnih predpisov zbranih na enem mestu", zato da so "v
ta pravila vkljuceni tudi ustrezni podatki z ne strogo pravopisnega
podrocja, tako da vsebuje Nacrt tudi normo glasoslovja, oblik, nag
las~:~·~n oris zvrsti ter zvrstnega in. stilnega oznacevanj a". Tudi u
vodne b~sede izdajateljice Nacrta 1 SAZtJ 1 na str. 5 posebej poudar-} .. '/:::4·< ... '~~--- .. ~ .. -. :_~', -. . - -~ _: ~ -: ! : : .. -
jajo 1 "kaj ]enaloga vsakega pravopisa 1 _namre~ "da umrio izbira in · -... ~:~..:,li-.L~~~\·:q;~-~~ ·.-t·:.,::i~-.::~-- -~-- · ·:.. ~< .~2-._ :~f~-~ .:~-~ ;_r.~.- -~: . ··- . ::
usmerja govorjeno in pisano besedo ter doloca. jeziku mesto, ki mu ,~r~-~:1/~ .. X<~~t.,~_-. ---~~--~.{ - · . ~ · -~----.. ~. ~:~--~-~<·_-' .. ;;. ~-·: :-;
gre1 .da}>osta govorica in pisanje v njem ·najlepsa in n_ajustreznej-s~~i-·· n;;;;~ ~.;:,:.:: ·:-.. i ', .
' .i L"!~~~!f~~f:;~;
s ··f.o·'~:lieto~no zastavitvijo vprasanja: :.o riofmativnosti pravopisa se'je
tr~:fi~ 1~€l?inj"ati, vendar se ob izvedbi 1 .;:'kakor in kolikor je razvidna . --~- ; . ~~~_.<!;~~~ --~:~ :~rt ,.y-~ ·. .,;._
iz Nacrta 1 kaze mestoma cudna neskladnost: .z razglasenimi naceli.
Preci:JsJiil\)e 'mogoce biti deljenih mnenj:zeob smiselnosti tako raz~ Sezne \:)bravnaVe nekaterih poglavij 1 llpr. glaSOSlOVja, OblfkOSlOVja·;
naglasa {str. 125 ss.), saj-na eni strani kljub stevilnim stranem,;
ki_ ·so tej snovi namenjene, obravnava ne ·more bi ti izcrpna, na drugi
strani pa je prav zaradi obseznosti dvomlj-iva prakticna namembnost
teh poglavij, ki naj bi vendar sluzila za hitro in zanesljivo ori
entacijo uporabniku pravopisa. Vprasanje je torej, ali vse to v to
liksnem obsegu res spada v pravopis.
Toda hujsi od teh pomislekov utegne biti utemeljeni ugovor, ki ga
je bilo ze dovoljkrat slisati v dozdajsnjih javnih obravnavah Nacr
ta, da se namrec pravila za novi pravopis v praksi pravzaprav mar
sikje odpovedujejo svoji nalogi - normativnosti. Uporabnik naj od
pravopisa, ki to ime zares zasluzi, hitro in nedvoumno izve, kaj je
prav in kaj ne. Nacrt pa se tej svoji nalogi kar naprej izmika in
postaja vse preveckrat bolj registrator trenutnega stanja v jeziku
kakor usmerjevalec ali - naj se se tako trdo sli§i - kodifikator
- 14 -
raznorodne narave v sistem in hoee biti. dosleden malodane za vsako
ceno, zato pa v primerih, kjer naj bi rabo vodil, pusca odprta vra
ta in svobodno izbiro ins tern ponekod spreminja norma v "nenormo".
Te trditve naj ponazorimo zlasti ob nekaterih postavkah poglavja
"Prevzemanje prvotno neslovenskih poimenovanj v slovenski knjizni
jezik" (str. 27 ss.). Nacrt predlaga stiri nacine, in sicer:
- zamenjavanje s posebnimi slovenskiffii poimenovanji;
- prevajanje;
domacenje: a) pisno in oblikoslovno, b) samo oblikoslovno;
pisno poenostavljanje samo iz tipografskih ozirov.
Ce.se ustavimo kar pri zadnji tocki: menimo, da bi jo kazalo teme
lj ito pr~isli ti. ·Po nasi sodbi £es~·~lli.::·~iiaf~ija·~~~ravop1s.a r da bi s.e.: ... ~ . .'· .- ... : . . :.· ..•. · <-~ -~~:::·.3-:'/~i:)~:z-.:· ·· . ~.-:
uttvarjal>];;~ tipografsko kazuistiko.·~ Sprico ·>katastrofalnega upada ka-
kovosti 'll:~'~k~Snih tipografskih storit~v pi& ne kaZe delati pr~vo-~ pisni no~ m~dvedje usltige in po ovi~kti.:do.J61j~vati nedopustnih p~enostavljanj. Odgovornost pravopisa je velikanska in njegovo stali~
see bi;moralo biti tukaj zelo restriktivno,~j.n.~nikakoi;.ne.,.do anar-• : -- ~,~' ~--· ~·· - ·' l ·.• .•• - l
hicnosti pe:rmisivno. ce ze, bi bilo tre.~,a£~~I?:.os.ebet poudarjati izjem-:;
nost takega. poenostavljanja v posebnih P.~~er:~h, ne pa se zadovo
ljiti s splosnim navodilom, da tuje latinicne .crke.ii?- crkovja "ti
pografsko poenostavimo v vsem tistem, cesar nasi tiskarski stroji
ne morejo napisati" (str. 32) • Tile "nas.i tiskarski stroji" se nam
zde le prevec raztSJlj i v pojem. Zato bi kazalo ustrezno zozi ti "obs(:!g
tipografskega poenostavljanja tudi pri zadevnih latinicnih pisavah.
Pri grski npr. pa bi bilo treba bolj ustrezno izpeljati in razcisti
ti pojma transliteracija in transkripcija (precrkovanje in prepis).
Problem naj samo nakazemo s starogrskimi zgledi 8ouxu6L6E~
Thoukyd{des - Thukidfes - Tukidid (es) ali SaA.n~ - Thales -
Tales ali Hpa - Hera - Hera itd., nasploh pa opozorimo na izvaja-
nje E.Mihavc-Gabrovec (Pripombe k pisavi in rabi grskih in latins-
kih imen in tujk, JiS X, 1965, 29 s.) in spodaj citirana clanka K.
Gantarja.
Dobra se zaved~mo te~av in zadreg pri t.i. domacenju tujih i~en in
se najprej sprasujemo, ali je rnogoce ta pojem dovolj natancno in
nedvoumno opredeliti, saj po nasem ze izbran ni najbolje. A ne gle-
- 15 -
rabljamo tudi za imena na nekdaj slovenskem ozemlju zunaj republike
Slovenije (na str. 28 so navedeni zgledi: Celovec, Beljak, Gradec,
Gorica ••• ). Toda to je najbrz lapsus. Na splosno pa je pri pravilih
o domacenju ocitno eno: Nacrt skusa kar najbolj pospesevati podoma
cevanje tujih latinicnih imen v izgovoru in pisavi. Tako pravi na
str. 35, da "slovenski ustrezniki v oglatem oklepaju podajajo nas
izgovor", se pravi, hocejo sluziti kot foneticno pomagalo, kar naj
bi bil, ce prav razumemo, prvi korak pri domacenju; kajti ta "nas
izgovor 11 je v istem stavku opredeljen tako, da je "hkrati tudi pod
laga za pisno domacenje". To je potemtakem drugi korak in koncni
smofer. Toda ta teinja se vsaj pri latinicnih osebnih imenih (speci
fic~n primer so latinska in grska imena) -_ b!je z dozdaj snj im nacelom
slovE!riskega pisan;ja, da namrec ta imena pisemo v izvirni, kar se le
da ~,es);>fenienJe:rl:i ·:fzvirni obliki. ze tam,- kjer_ ~e odmikamo od tega
nac~"ii{/ zia:~-t:~j·ajd Santi krfii in teiave ~~~~~~~hpr. "domacimo" -tu~ di .J-~i'sn~ooblikl) toda ~ega moramo za;isati s'polnim imenom, osta-
j • Nacrt pa, recimo,· _pri imenu Shakespeare na-
vaja· izgovo:t·~_;:t:seJ<§pir]; 'tu utegne bi ti 'p:rvo. vprasanj e, zakaj ne bi
rai~L;?i:iigovarJa:i.{ ,_·pravilneje Tsejkspir] 1 d~ugo ·pa, ali naj · zdaj tvo:._
rimci· L~~-~lj al1ko • shakespearski ali se ( _j)k~pirski, shakespearj evski.
ali se(j)kspirjevski, saj najdemo npr. v Nacrtu beaumatchaijski in
vrst.o analognih primerov (str. 191, m~d nj~i tudi, shakespearski)
nasproti Lei:bnicev (prav ta.I(l), Makiaveli (49) itd. Bo torej pri
Shakespearu zadnja postaja, da ga bomo pr~j ali slej zaceli pisati
kar. 11 p0 domace" Viljem Sekspir? Beremo namrec med drugim (str. 58)
tudi, naj bi se Marx ze pisal Marks in spet se lahko vprasamo, ali
naj njegovo polno ime odslej pisemo Karl Marks ali Karel Marks, _da
ne omenjamo nadaljnjih moznih podomacitev imena (in analogno: Niko-
16 ali k~r Nikolaj Makiaveli?) Ne gre za pikolovstvo ali priponbar
stvo; gre za vprasanje, ali se s tern ne spuscamo ze v vulgarizacije
in barbarizem. Ta vtis nastaja se zlasti, ce najdemo na isti strani
58 med zamenjavami pri domacenju tako raznorodne prirnere, kot sta
Ren in fajn ali na naslednji zabavno zaporedje Goethe in
Quargel- kvargelj, pa malo nize Volkswagen- folksvagen.
Tako smo ze prisli do preglednic za podornacevanje tujih latinicnih
pisav, kjer se, kot je deloma videti ze iz zgornjih prirnerov, brez
razvidneqa merila rnesaio stare liudske izposojenke, novej iZDOSO-
- 16 -
jenke, uceni prenosi in tujke. Sicer pa so preglednice deloma nepo
polne in nedosledne (npr. za angle§ko pisavo), vcasih prina§ajo ne
potrebna pravila (italijanska preglednica npr. e - e brez kakega
nasprotnega zgleda), pa tudi brez napak niso. Vsega tega je toliko,
da ze presega mero zgolj lepotnih napak.
To homo posku§ali ponazoriti pri latinski pisavi (str. 36-38). Ce
prav sta prav o latinskih in grskih imenih izsla v zadnjih letih
dva tehtna clanka, ki zelo nadrobno obravnavata kopico zapletenih
reci v tej zvezi, sestavljalci Nacrta - iz tehnicnih razlogov? - teh
pripomb niso upostevali (K.Gantar, Nekaj misli o pisavi anticnih i
men in strokovnih izrazov, Arheolo§ki vestnik XXV, 1976, 539-549, in
prav tam XXX, 1979, 548-558 - drugi clanek s podnaslovom Ob predlogu - • . . ~ :r •
novih pr_avopisnih pravil). Kljub temu tukaj ne bomo ponavljali kon-. :· . . :: .. ' . . . ... ~: ~ '- ;
kretnih G~ntarjevih popravkov in dopolnil zlasti iz drugega clanka
(!Jaelius; Ajshil; zveze ~ti-, -cc-, -ngu- in _su- pred samoglasnikom,
Euxinus, Curculio, Cythera, euthanasia, imena tipa Horacij itd.) ter
njegovih utemeljitev, po kateri~ naj novi prav~pis v priinerih, kjer
latinizir_an~ oblika kakega grskega imena se n_i ustaljena, svetuje
grsko izgovorjavo ind. Omejili se bonia le se na nekaj nedoslednosti •·
in napak.
Moti z~ mesanje latinsk{h in grskih zgledov, ko bi bilo mogdce naj
ti latins_ke ustreznike. Nekateri grski zgledi izmed navedenih k nam
sploh niso prisli prek latinscine (cosmos). Sploh pa bi bilo treba
vsaj pri" crk~h:ali "crkjih") .J2!!., th, ch, y, z le povedati, da so be
sede z njimi grskega izvora, ceprav smo jih - deloma - prevzeli po
latin§cini; riaglas se pri njih vecinoma ravna po latinsk_em, vendar
ne vselej (Hirllhus [in ne H{ruhus, kot pravi Nacrt] , toda filozo
f{ja), kar v Nacrtu ni formulirano dovolj jasno. Tudi sicer je ze
tako, da smo latinske besede ali besede z latinskirn korenorn prevze
mali ne zmeraj naravnost, arnpak vcasih po zelo dolgih ovinkih in v
razlicnih dobah prek rornanskih jezikov ali zlasti nern~cine. Ko bi
hoteli biti vsaj priblizno popolni; bi rnorali upo§tevati torej ne
le sinhronicni ·, arnpak tudi diahronicni in pac ~e kak vidik - sarno
da bi tedaj zgolj poglavje o besedah iz latin~cine ali prek nje in
rnorebiti prek drugih jezikov preraslo v obse~no specializirano ~~u
dijo in povsern razbilo okvir pravopisnih pravil. Ze ob sedanjem ob-
- 17 -
segu se torej tudi tukaj zastavlja vprasanje o srniselnosti truda,
ki bi rad spravil v pregleden sistern stvari, ki v tak sistem ne gre
do.
Mimogrede se nekaj primerov za nedoslednosti in napake v latinski
preglednici: conserva lahko pomeni v latinscini kvecjemu "sosuznjo",
nasa konzerva je pac samo latinizem ali, bolje, romanizern; spij6n
ima gerl:nanski koren, ki je presel v romanske jezike in nas dosegel
prek nemscine; studirati smo dobili kajpak prek nemscinel le da ne
iz italijansk~ga studiare 1 ampak iz latinskega studere. Nacrt npr.
pravi, da· dasta crki ea v slov. eja ali ea (idea - ideja, alineal
pri Cemer· 'je prvi primer spet grski) I vendar lahko dasta tudi ija,
ce ze ho~emb"blti na vsak nacin dosledni"'{lfrl~a:- lfnija prek nem
ske Lini~}'";. ·k·ak-~na je torej prakticna 'upb:t~bnb~·t: preglednice, ce 'j~ nepopolri.a/\"'~obenein :•pa 'v upo:tabniku, ki· '}ji.~ 5-radf"podomacil" kako latin
sko bes~dd' na·~~ea:,-·zbuja. vtis1 da so: stvar£·:zelo· 'poljubne? ce si sme
mo dovo:litl :se:lmalce ·ironiziranj·a: <navsezadrije .. :s·o ·latinskega izvora
tudi ze··-~pred davnimi· stolet,ji prevzetiekelih;··birma,. binkosti, masa
itn. 1 ._ pa zato·: menda ne bomo (ko ze navajamo ''V preglednici zglede kot
Specerij-ah trdi~i _I: da lahk0 da;la tinski lf, tUd'i ~h 1 ~ ~ tudi e 1 f tudi b 1
E tudi·b,:,i tudi--a, sstudi s (calix- Kelch- kelih); (con)firmare
Firmung - binna; pentecoste - Pfingsten - binko·sti za grsko ime prek
l~tinscine; missa- masa), in tako naprej. Ce Nacrt ze prinasa pri
rnere 1 .prevzete po ovinkih, ni videti razloga 1 da ne bi izpopolnjeval
svojih preglednic tudi s takimi zgledi ali, denimo, uvrstil v preg
lednico za grsko pisavo tudi grskih besed 1 ki smo jih dobili prek
latinscine ali kako drugace, npr. italijanskega endecasillabo - ende
kasilabo (str. 49) - ko pa navaja tudi iz grscine prek sovjetske ru
scine dobljeno stih{jo (str. 69). Ravno te vrste primeri pa nazorno
kazejo, kam bi pripeljalo tako pocetje. Sistem hi se sprevrgel v
svoje absurdno nasprotje, v katerem je vse mogoce - prida za uporab
nika pa nobenega!
Preobsezne, na videz izcrpne, v resnici pa nedosledne in nepopolne,
deloma tudi napacne preglednice bi bilo zatorej najbolj§e r izpus
titi oz. se omejiti na zdravo mero z najnujnejsimi pojasnili v obse
gu SP 1962. Nikakor ne ore zdru~evati nezdru~liiveqa, npr. lastnih
- 18 -
kratic za jezike, iz katerih smo tujke in izposojenke dobili po ka-J
teri koli poti ze, pri osebnih lastnih imenih pa v oklepaju navestiJ
izvirno obliko, da se izognemo zamenjavam zlasti tam, kjer zvene i-f
mena podobno (npr. Hera in Hero ipd.) -in se odpovedati pretiranim~ neuresnic 1 j i vim ambi ci jam. {
1
' { 1 f t f f r t ~
r L
[ r L
t-
- 27 -
Kajetan Gantar
Ker bom-dalj casa odsoten, sene born mogel udeleziti razprave o Na
crtu pravil za novi slovenski pravopis, ki jo organizira Znanstveni
institut Filozofske fakultete. Pravopisna vprasanja me sicer zelo
zanimajo in sem o njih, zlasti o tistih, ki zadevajo pisavo latins
kih in grSki.h lastnih inen in tujk, ze veCkrat pisal. Vendar nimam vtisa, da bi
.sestavljalci slovenskega pravopisa rroja stalisca in mnenja, eeprav jih brez dvo
rra IXJznajo, kaj prida upostevali. Zato tudi ne vidim posebne skcrle, ce ne ban no
gel sbdelovati .. v. pravopisni razpravi.
Kljub' t~mt?~~j·'· navedem nekaj splosnih' vtisov o predlozenem Nacrt~'-~ ~ ;:;t '!:/{) f~' '~~·~, ·:·~>- ~1 :,; \.;: ~.
prav~~!
1. Na~rtl !rus£:i ravl)ot·ez j e med pravopisom in , pravorec j em. ceprav >so:,·.:
tudiLdose·danj i pravopisi obsegali: nekaj · pravorecnih pravil / pa
je~iv,. predlozenem nacrtu :·to razmerje poruseno. Preg ledilice tuj,ih t
pisavCi:_in:~;navodila, kako naj se te·pisave::izgovarjajo·v slovensci...:.
ni, so·:~.predimenzionirane, saj obsegajo vee kot 50 stran{, pole~r
tega pa v njih mrgoli stvarnih napak. Teznja, da je treba v-slo
venscini po vsej sili uzakoniti taksno j_zgovorjavo tujih imen,
ki je s stalisca tujega jezika nekorektna, vodi v absurd. Poleg
tega pa ta tezJ?-ja podcenjuje jezikovno znanje oziroma splosno
izobrazbeno raven slovenskih bralcev. ·Konkretno: kdor zna zapisa
ti ali prebrati crki 8 in U, najbrz tudi vsaj priblizno ve, kako
se v nemscini izgovarja G8ttingen ali Burger. Dvolicno je, dovo
ljevati v, tujih lastnih imenih pisavo teh in drugih crk, ki jih
slbvenska abeceda nima (x, y, q itd.), obenem pa ne dovoljevati
pravilne izgovorjave ustreznih glasov. In ob tern je treba upos
tevati, da se te crke in glasovi pojavljajo tudi v slovenskih
priimkih (Schonleben, Klizmic, semen itd.). Po leg tega ob tern nehote
nastaja vtis, da je predpisovanje taksne izgovorjave sarno prvi
korak. Naslednji korak, ki ga lahko pricakujemo, pa bo najbr~ tu
di v pisavi sertokroatizacija teh imen.
2. Vzorec iz slovarskega dela daje slutiti, da bo ta del sila siro-
. Ravno slovar-
- 28 -
ski del je tisto, kar pi~o~i in bero~i najve~krat jemljejo v ra
ke, saj se po obseznih uvodnih pravilih le tezko znajdejo, med
tem ko je. slovarski del zaradi abecedne preglednosti veliko bolj
prirocen. Ce bo novi pravopis v resnici ponujal taksno slovarskd
rfavspino, kot je tu predlozena, bo javnost najbrz globoko razo~a
rana; ob tern pa bo postal Slovenski pravopis 1962 s svojim boga
tim slovarskim gradivom najbolj iskano antikvarno blago.
3. Slovensko besedilo pravopisnih pravil je ponekod skrajno malomar- -
no ih okorno formulirano. Stavki so veckrat brez potrebe dolgi,
nasilno ucenjaski, zapleteni in nepregledni. Nekatere besede zbu
jajo vtis·~" kot bi- prisle iz Prokrustove postelje:. med nj imi naj
deinopravcate·koseskizme, zlasti pa je veliko·neokusnih sestav
ljenk, nekaksnih besednih trakulj, ki zaudarjajo po nemscini (npr :ttit"':=i ·~~; ~;~:~:·t_;·~ ;·r~~-~~---~r~· :~_<:~.:~·;;~: ; ~~ .· ·:. ~--~· · · .. ~{ __ : ,'-. ___ .-- ~- ;~-.,_ .. v:,:-~L . · _·r )~ :·· -.~-~:.~· :·;;·;·::~_:'.-: · _;- .. .- ··· _ . . .. · ,~. -~
izpridevniski,· oblikospreminjevalen·; ustnicnoustni~ni, nebnoven--
cn:i, :niehkonehnojezicni itd.); marsikatere besede .niti strokovnjak''
ne,,~·;p,lo:r~~ P~?V,. -x;.azum~'ti- ·(J;lpr~ }lorac_evski)J•':~,:rn::.- ;t~-~-()-· je_. pravopis ze
's -·~·a.iio,/~;pj~g !3.-.;lk~ijo. na:~.nekaterih~·:W.¢§i-t;lh£y§~.~p;r~j kot yzor. l_epe
-i~";, ~J:~d~Q_Lt~k9~e;_ sloven~c~ne,. b<;>Jjs ;tsi'iY:9~J.§;l}p,t pa pravopif?.; Zato I . -.. -. . : . :.. . . . ~ ,
· -· p~~:cil'ag~;~}n~j:: p~. pri~-~ }concni ~ ~e(i_i:tkg.fji:: pr~y~_l:' ~lovenskega pravo-
Pf~a ,so':i~'lov_~f tudi kak ·ugle¢len~- sloyens}ci~":P~~!l;i.k. ali pisatelj z
izpstre~in,l,_ posluhom za lepoto. ~lov~nske ~·besede, podobno kot je
np~. pri,'Slovenskem pravopisu 1950 sodeloval Oton- Zupancic.
Toliko na splosno. v podrobnosti se tukaj ne born spuscal, ker sem ~
kot receno - o nekaterih podrobnostih v zvezi s pisavo anticnih last
nih imen in tujk ze veckrat pisal. Naj zainteresiranega bralca opo
zorim na nekaj teh svojih objav:
Nekaj misli o pisavi anticnih imen in strokovnih izrazov. - Arheo
loski vestnik 25 (1976) I 539-549. (Poleg nacelnih pogledov zlasti 0
znanstveni transliteraciji grskih crk, 0 naglasanju latinskih in
gr~kih imen, o spolu grskih in latinskih strokovnih izrazov v slo
venskih besedilih.)
Nekaj rnisli o pisavi anticnih imen in strokovnih izrazov. - Arheo
loski vestnik 30 ( 19 79) , 548-558. (Nekaj uvodnih pripomb se tu na
nasa prav na predlog novih pravopisnih pravil, ki je bil objavljen
v SJRvis~i~ni reviii 1977.)
- 29 -
propercij. Zbirka lirika 14 (Ljubljana 1971), 93-94. (0 dilemi, ali
pisati Propercij, Ovidij, Horacij, Vergilij, Terencij ali Properc,
Ovid, Horae, Vergil, Terenc itCL ).
Mimogrede naj se pripomnim, da bi pri grski pisavi (str. 68-69) pri
cakovali podobno pravil~ kot je 9. pravilo pri latinski pisavi (na
str. 37): Kadar opuscamo imenovalnisko koncnico grsko osnovo
na samoglasnik podaljsujemo z :_-~i, npr. Dionysios - Dionizij, Prok6-
pios - Prokopij.
- 44 -
PRIPOMBE K PREDLOGOM ZA ZAMENJAVE PRI DOMACENJU NOVOGRSKIH
IZRAZOV (str. 70)
Erika Mihevc-Gabrovec
K tocki 4: "Crki st. zaznamujet.a !, pred samoglasnikom pa j."
Crki El. se vecinoma izgovarjata kot i tudi pred samo-
glasnikorn, le da se v izgovoru vrine pred samoglasnik
§e predhodni j. Taka je pravilno podomacen zadnji pri
mer v tej tocki ~AeE&v6pet.a (akcent je v Na~rtu napac
no postavljen) ~ Aleks~ndrija. Ta nacin podomacenja pa
ni v skladu z i~razenim pravilom!
K tocki 8: "Crka x zaznamuje ~~ le za y in ,_, glas 9'.:"
Zvezo YM uporablja moderna grscina za transkribcijo
tujejezicnega g, zato velja v tej tocki navedeno pra
vilo le za tujke. V grskih besedah in imenih se YM
izgovarja kot nk. V Nacrtu je zato nesoglasje med 3.
in 8. tocko, pravilu v tocki 8 pa nasprotuje tudi pri
mer v 10. tocki.
K tocki 9: 11 Crki Urt na zacetku besede zaznamujeta !?, pred samo
glasnikom pa !!.\!?·"
Drugi del pravila je netocen: pred samoglasnikom lahko
stoji_un tudi na zacetku besede, kjer zaznamuje ~· Ta
del t6cke 9 se mora torej pravilno glasiti: med samo
glasnikoma pa ~-
K tocki 12: Ponovno sem ze opozarjala, da se diftonga au in su
pred nezvenecim soglasnikom v moderni grscini izgovar
jata kot af in ef. Tega dejstva tudi sedanji Nacrt ne
uposteva.
Zadnji primeri v tej tocki se pisejo pravilno ut ·LHOC,
ul.6:;: - ~~~~:§, i6s ( UL"LH6~ "sinovski" I u·LHOG
K tocki 13: !'crke in sklopi crk, ki zaznamujejo i, zaznamujejo
pn;d samog lasnikom j."
- 45 -
skrben in hitrejsi govor in pod.). Prim. zgoraj AAE-
~av6PELa - Aleksandrija!. V nasprotju s samim pravi-
lom Na~rta je zato ~e eden od primerov: 6oax6auo~ -
joskiamos.
- 126 -
VOLCIN JE BLAGAYEV, NE BLAGAYEV!
Tone Wraber
"Svojilni pridevniki iz lastnih imen se pisejo z veliko zacetni~o,
ce so izpeljani s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in", vendar
pa jih pise.IJlo z malo zacetnico, 11 kadar ne oznacujejo svojine, am
pak vrsto~ to so imena rastlin ..• : salomonov pecat, marijini las
ki, blagajev volcin, •.. ", doloca Nacrt pravil za novi slovenski
pravopis (str. 25). 1
V prispevkih, ki jih objavlja Proteus, pa vztrajam pri pisavi Bla
gayev volcin, Zoisova zvoncica, Freyerjev osat, Hacsuetova medvejka,
ker semi upira pisati blagayev v., zoisova z., freyerjev o. in
hacquetova m. Skusal born razloziti, zakaj se zavzemam za pisavo
rastlinskih vrstnih imen z veliko zacetnico, kadar so narejena
po lastnih (osebnih) imenih, najveckrat pac botanikov in drugih za
stroko pomembnih ljudi.
Glavni razlog vidim v tern, da se omenjene rastline imenujejo po
Blagayu, Zoisu, Freyerju ali Hacquetu, ne pa ~o blagayu, zoisu,
freyerju ali hacquetu. Tudi po Nacrtu pisemo Zoisov krozek, Zoisove
topilnice, Zoisov rokopis, Zoisova piramida, Freyerjevo delovanje,
Freyerjeva ulica, Hacquetova ulica, le pri rastlinskih vrstnih ime-
nih pa naj bi ve~jala pisava z malo zacetnico. Zadnjernu ne mo-
rem pritrditi, ko pa obcutim, da razmerje med Zoisorn in topilnico,
piramido ali zapuscino ni drugacno od razmerja med ~oisom in zvon
cico. Ta razmerja so sicer najveckrat svojinska (lastninska), a ne
vedno. Pri Freyerjevi ali Hacquetovi ulici ne moremo govoriti o
lastnini, prej o krajevni oznaki, pri Freyerjevem grobu pa niti o
prvem (lastnina) niti o drugem (kraj ), vseeno pa je razmerje prej-
"' . . k d 2 snJlma ena ovre no.
l Nacrt ne omenja imen zivali, ki pa jih je treba obravnavati taka
kot imena rastlin. 2
Poucen bralec seveda ve, da gre za dva Zoisa, brata Zigo in K~la.
- 12~ -
Ceprav pri rastlinskih vrstnih imenih, narejenih iz osebnih imen;
ne gre za pravo lastnino, je obcutek botanikov prav ta; Freyerjev
osat je "njegov", Freyerjev, Hacquetova medvejka je Hacquetova in
ne koga drugega. (Karel) Zois je v svojih zapiskih pisal kar cam
panula mea, moja zvoncica!
Pomisleke, ne pa tudi nasprotovanje, je ob pisavi rastlinskih vrst
nih imen z veliko zacetnico izrazil Z. Devide3 , ko je opozoril na
nerodnost imen kot npr. Bertolonijevo kurje zdravje, Hacquetov usi
vec, Michelijev svinjski rep ipd. Taksne primere imamo, a niso po
gostni in se mi tudi ne zdijo kriticni, ker mi je pred ocmi rastli
na, ne pa zdravje kure, usiv clovek ali rep pri svinji.
Vprasajmo se se, kako je s pisavo ve-like zacetnice v znanstveni ra
bi. Vrstne epitete praviloma pisemo z malo, vendar je ranno v pri-~ . .
merih,.,~ki jih obravnavam, dovoljeno uporabljati veliko zacetnico. 4
Vidimo torej, da je tudi v umetnem jeziku, kakrsen je botanicna la
tinscina, dovoljeno obcutiti in pisno izraziti razmerje, ki ga ome
njam, to je razmerje med rastlino in konkretnim clovekom. Mene·ma
la zacetnica vrstnih in vseh podvrstnih epitetov v botanicni latin
scini ne moti, ker gre pac za umeten jezik, vendar pa se je zgodi
lo, da ugleden botanik neke nove vrste ni imenoval po osebi, ces
da (priporocena, a neobvezna) raba male zacetnice ni v skladu s
castjo, ki jo pomeni poimenovanje po osebi! 5 !
Primeri, ki jih navaja Nacrt, rned seboj niso enakovredni. Pri Bla
gayevem volcinu gre za rastlino, ki je v neposredni zvezi z Blaga
yem; prav Blagay je muzejskemu kustosu Freyerju poslal primerke vol
cina, ki botanicnemu svetu dotlej ni bil znan; Freyer je zato Bla
gaya pocastil s pridevkom, ki ga je dal novi vrsti. Pri salomonovem
pecatu in marijinih laskih pa taksne neposredne zveze ni, temvec
3 K polemiki o pisavi irnen sadnih sort. Jezik in slovstvo 2: 236-
237, 1957. 4
International Code of Botanical Nomenclature, priporocilo 73F.I,
Utrecht 1978. 5 D n~T.Y1 ,......__ ... _..,.,_,_....: - - - L - .t_ - --.. ..: - - 1 f\ -
- 128 -
gre za prenos, za primerjavo s Salomonovim pecatom oz. Marijinimi
lasmi, ki se vzbuja ob zadevnih rastlinah. Pri Blagayevem volcinu
je razmerje med rastlino in Blagayem neposredno, pri salomonovem
pecatu in marijinih laskih pa posredno, saj sta med rastlino in o
sebnim imenom §e predstava o Salomonovem pecatu in Marijinih laseh
[rastlina Blagay; rastlina- pecat (lasje) -Salomon (Marija)].
Zakaj pa ne pisemo z veliko zacetnico tistih rastlinskih rodovnih
imen, ki so tudi narejena iz lastnih (osebnih) in je zveza med
rastlino in osebnim imenom tudi neposredna? Pisemo fuksija, forsi
tija, robinija, mahonija, ne pa Fuksija, Forsitija, Robinija ali
Mahonija. Mislim, da je v tern primeru pomembno prevzemanje, to je
pisna domacitev imen, ki se v neprevzeti obliki pisejo Fuchsia,
Forsythia, Robinia in Mahonia. Po pisni domacitvi je postalo razmer----- ---- ------- ----~~-je med rastlino in Fuchsommanj tesno, to pa olajsuje rabo male za-
cetnice. Razlika med fuksijo in Hacquetovo medvejko pa je tudi bio
loskoteoreticna, saj gre v prvem primeru za ime (abstraktnega) rodu,
v drugem pa za ime (realne) vrste. Prav ta razlika nam pomaga pri
morda edinem primeru,· ki .. moti" moje dokazovanje: do imena rodu
hladnikovka (v botanicni latinscini Hladnikia) , seveda ni prislo
po pisni domacitvi, saj je Hladnik nas, slovenski, in ga ni treba
sele "udomaciti".
Fonetiziranje je pujno pripeljalo k pisavi z malo zacetnico, v tern
pa vidim se dodatno podporo predlogu, naj bi tukaj obravnavana ·rast
linska vrstna imena pisali z veliko zacetnico. Menim namrec, da bo
pisavajzoisova zvoncnica, freyerjev osat, hacquetova medvejka ali
pancicev bedrenec slejkoprej pripeljala do zove zvonc
jevega osata, akejeve medvejke ali pancicevega bedrenca. To pa se
mi zdi nekulturnq (Cojz?!, Frajer?!) in/ali prevec poenostavljeno
in zato manj dolocno (Ake?!). Ce pane verjamerno, da se bo to zgo
dilo, zakaj potem ne gremo do konca in ne narecli.IrD tudi pri rastlin
skih vrstnih imenih iz Zoisa zoisa? Kljub tehtnim nasprotnim raz
gom (ki pa niso pravopisni) mi ne bi bilo vsec, ce bi kdo moje pi
sanje navedel kot vrabe evo.
- 129 -
Predlagarn, da pravopisna pravila dolocijo rabo velike zacetnice
tudi pri tistih rastlinskih (in ~ivalskih} vrstnih imenih, ki pri
hajajo od poimenovanj po osebah in so torej svojilni pridevniki
z obrazilom -ov/-ev ali -in. Tako bo raba velike zacetnice enot
nejsa, sporocilo pa dolocnejse.
f