Znani Solkanci

Drage krajanke in krajani Solkana!Kmalu bomo zavrgli koledar z letnico 2017 in odprli nov list. Mogoče nam bo ob tem

ušel vzdih, kam se času tako grozno mudi. Obenem živimo v času neverjetnih sprememb:tisto, kar je še včeraj veljalo za trdno dejstvo, danes nenadoma ne velja več.

V kraju imamo ljudi, ki spremembe sprejemajo kot izziv in se zavedajo pomena zlastispremembe miselnosti. Lahko si le želimo, da bi njihov potencial ujel korak s tem tempomin da se bo kraj po njihovi zaslugi razvijal v pravo smer ter postal vzorčen primer razvitostina osnovi tisočletne tradicije.

Letos je KS Solkan praznovala okroglih 50 let. Potrudili smo se, da smo obletnico obe-ležili v skladu s finančnimi in organizacijskimi zmožnostmi, le izid zbornika Solkanska pi-smenost ob 150-letnici solkanske čitalnice smo morali zaradi zahtevnosti prenesti nanaslednje leto. Ugotovili smo, da v Solkanu živijo izjemni ljudje (po statističnih podatkihima Solkan od vseh krajev v Sloveniji najbolj izobražene krajane), in nikakor ne bi radikoga spregledali, četudi ne izključujemo napak.

Kljub izraženemu nezadovoljstvu nad Mestno občino Nova Gorica zaradi cen vode inposegov v prostor (Soške vile) se je v letu 2017 zgodilo precej naložb: prenova dela stavbeKS, širitev knjižnice in prenova toaletnih prostorov, postavitev javnih WC-jev na obrača-lišču, zaprtje stene dvorane na kotalkališču, osvetlitev Solkanskega mostu, upodobitev tol-minskega punta, ureditev teniškega igrišča …

December je mesec, ki zažari v svoji čarobnosti in v katerem si vzamemo več časa zase,za svoje domače, prijatelje, sorodnike in sodelavce ter ko smo tudi veliko bolj občutljivi zastiske ljudi. Je pa tudi mesec, v katerem smo Slovenci pokazali svojo enotnost ob plebisci-tarni odločitvi za samostojno državo. Kako pomemben je bil ta korak uresničitve sanj našihprednikov, se kaže danes na primeru Katalonije. Zagotovo smo vsi pričakovali več, dnevnosmo priča razočaranjem, kar se je letos pokazalo z bojkotom večine na predsedniških volit-vah. Toda Slovenija je naša domovina, prekrasen košček zemlje, za katerega se moramo polastnih močeh truditi vsi državljani, zato domovini v čast ne pozabimo razobesiti zastave.

Mag. Darinka Kozinc, predsednica KS Solkan

Znani Solkanci

18. december 2017

Leto XXIV, øtevilka 95

Adventni venœek gojencev VDC Solkan

Krajevna skupnost Solkan

vabi na

BOŽIČNI KONCERTv torek, 26. decembra 2017, ob 18. uri

v cerkev sv. Štefana v Solkanu

V programu sodelujejo: Marko Kobal, baritonTomaž Plahutnik, citre

*

Gaja Sorč, sopranMirjam Furlan, orgle

*Sestre Kobal

(četrtfinalistke v oddaji Slovenski pozdrav)

Krajevna skupnost Solkan

vabi

ob 50-letnici KS Solkan na okroglo mizo in debatni veœer

PRIGODE IN NEZGODE OB 50-LETNI PREHOJENI POTI

KS SOLKAN

v œetrtek, 11. januarja 2018, ob 18. uriv dvorano na nekdanjo solkansko karavlo

Sodelovali bodo znani krajani Solkana.

Moderatorka Vesna Baøin

Prijazno vabljeni, da boste tudi vi dodali k temu veœerusvoje razmiøljanje in spomine.

V imenu KS Solkan vam želimo lep in čaroben december, miren in vesel božič ter s srčnostjo in svetlobo zaznamovan vstop v leto 2018.

✷

✷

✷

✷

✷

✷

✷✷

✷

✷

✷

Foto Franko Koreœiœ Foto Avguøtin Tomøiœ Foto David Srebrniœ Foto Katarina Vuga

IMPAGINATO december_Layout 1 14/12/17 12.06 Pagina 1

KS Solkan

1001 - solkanski œasopis 18. december 20172

Spomin na naše pokojneKomemoraciji v Solkanu in Pevmi

Nagovor članice sveta KS Solkan Evelin Bizjak

Solkan, 1. november 2017

Spoštovane dame in gospodje, na zadnji oktobrski dan praznujemo dan refor-macije, ki nas opominja na našo samobitnost,naš edinstveni jezik in kulturo, ki ju je v zgodo-vino prvič postavil Primož Trubar. Minilo je 500let, odkar smo Slovenci dobili svojo prvo knjigov domačem jeziku pa tudi od prve omembepojma Slovenec.

In prav knjižni jezik je postal za Slovenceodločilen pri oblikovanju slovenske narodne za-vesti.

Ko so me povabili, naj pripravim govor obdnevu spomina na tiste, ki so nas morali zapu-stiti, sem se, kot pri vsaki stvari, vprašala, kjezačeti. Pa bi bilo na ta dan bolje vprašati se, kjekončati, kaj zapustiti prisotnim kot glasbenospremljavo za prihodnost, kakor se je moralnekoč vsak od današnjih »slavljencev« vprašati,kakšen svet bo zapustil svojim sinovom inhčeram, svojim vnukom in vnukinjam.Pomemb nejše od lupine, ki jo prinesemo nasvet, so okoliščine, ki jih v naročje položimo ti-stim, ki so šele dvignili jadra svojega življenja.Veter, ki bo jadra napel in katerega gonilo smomi, naši napotki, besede in vzor, bo lahko zavelv upanja polno prihodnost ali v pogubo.

Letos slavimo 100. obletnico konca bojev nasoški fronti, na ozemlju, kjer je danes naš dom.Tako bitke, ki so se tu bojevale, kot seveda samovojno so hoteli in vodili drugi, nikakor ne tisti,ki so tu pustili svoja življenja. Drugi so zase ho-

teli zemljo, ki nikoli ni bila njihova; hoteli sovladati ljudem, ki so zavračali njihovo vlada-vino. Svoje podanike so tako prepričali, pripra-vili, pretentali, s sladkorčki zmamili in s palicousmerili, da so zanje dali kri, v strašanskihmukah zmagali in … bili na koncu opeharjeni.Kljub zmagi v bitki so zaradi računice vélikihmešetarjev namesto življenja pod isto streho ssvojimi brati kot zapuščino dobili 20 let suženj -stva pohlepnemu gospodarju.

V nepravičnem svetu pa je mir utvara, neuživajo ga ne živi ne mrtvi, in naša smaragdnareka je spet krvava tekla. Naši predniki so zopetpostavili svoje prsi v bran, da lahko mi vsi danessvobodno dihamo. Kljub temu so nam tujci do-ločili mejo, zarezali med hišami, polji,družinami, prijatelji, živimi in mrtvimi.

Kot nadomestilo za izgubljeno Gorico naj bizgradili nekaj velikega, lepega in ponosnega,nekaj, kar bi sijalo preko meje. In kot opojnodišeča rdeča vrtnica je na solkanskem polju zra-ven radiča zrasla Gorica – nova, ponosna, sijoča.

Okoli dneva spomina na mrtve na sloven-skih pokopališčih sije približno 11 milijonovsveč in z njimi smo samo v lanskem letu ustva-rili za več kot 6400 ton nevarnih odpadkov.

To lahko v naslednjih letih spremenimo.Prav danes poteka dobrodelna akcija Manj

svečk za manj grobov pod sloganom Poma-gajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem,ki se jih te dni spominjamo.

Zato namesto plastičnih sveč in rož na grobnaših svojcev raje zasadimo srčnost v našaživljenja.

rodu? Narodu, ki ga je prva vojna nagnala z do-mačij v begunstvo, narodu, ki se je vrnil na po-rušene domove med kraterje, ki so jih pustilegranate, in na katerega se je nato nasilno spravilfašizem.

Koliko časa je bilo potrebno, da se ježivljenje odvilo naprej in se za silo pokrpalo?

Spoštovani, danes si res težko predstavljamo,da bi nekdo začel z grobo silo posegati med nas,nam izgnal ali razselil vso inteligenco, spravil vstečaj vse sposobne podjetnike ter se na preostalespravil s prepovedjo in izkoreninjenjem jezika,nas preimenoval in nam nasilno spreminjal iden-titeto. To se je dogajalo našim prednikom, in sicerv času, ko še ni bilo vojne – to obdobje ni takozelo oddaljeno. Danes še zdaleč ne govorimo do-volj o grobih kršitvah človekovih pravic, ki so segodile našim prednikom. Evropa o tem premalove. Prav zato je treba znova in znova ponavljati,da se ne bi ponovilo. Časi, v katerih živimodanes, so zahtevni, politika nima ustreznih rešitevin iz zgodovine smo se že naučili, da nerešeniproblemi prinašajo konflikte, ki lahko izbruhnejov kaj hujšega. Prireditve, kot je današnja, so šekako pomembne in aktualne tudi z vidika medo-sebnih odnosov, saj so poleg prenašanja spomi-nov po mnenju antropologinje dr. Vesne Godinapomembne tudi zato, da posameznik ni izoliranv družbi, ampak da je obdan s socialnimimrežami. Z drugimi besedami: dobro je, da se

Foto Franko Koreœiœ

KS Solkan ima s krajem Štmaver (I) podpisano li-stino prijateljstva in letos so se odločili, da ob ko-memoraciji pri spomeniku NOB v Pevmi k besedipovabijo predsednico KS Solkan mag. DarinkoKozinc.

Iz govora mag. Darinke Kozinc:

Pevma, 1. 11. 2017

Spoštovane krajanke in krajani Pevme, Oslavja,Štmaverja, dragi gostje in prijatelji!

V posebno čast mi je bilo sprejeti vabilo zadanašnji nagovor, da iz kraja Solkan, ki ima pod-pisano listino prijateljstva s Štmavrom, nagovo-rim vse vas, ki se ob tem pomniku spoštljivopoklanjate spominu na pogumne vaščane, ki sose uprli tistim, ki so njihov jezik, identiteto in na-zadnje narod zapisali izbrisu ter uničenju.

Ko sence postanejo daljše, ko so noči tem-nejše in nas zazebe, veter pa vrtinči odpadlo li-stje, nastopi čas spominjanja in zavesti o lastniminljivosti. V vsakdanjem hitenju, ujeti v lastnetežave in skrbi, se nam preteklost ne zdi pomem-bna. Toda ko prižgemo droben plamen nekomu,ki fizično ni več prisoten med nami, ko položimocvet na grob tistim, ki smo jih imeli radi in do ka-terih čutimo hvaležnost, in tistim, ki so svojožrtev položili na narodov oltar, se naš korak zau-stavi in spominom dovolimo, da privrejo na plan.

Nikakor ne sprejemam modernosti v smislu,da je preteklost mrtva in nepomembna, da mo-

ramo le gledati naprej in da imamo v sedanjostitoliko težav, da se s težavami preteklosti ne ute-gnemo ukvarjati. Ob takem razmišljanju sevedno spomnim na figovo drevo na naši do-mačiji: vsakič, ko segam po njegovih plodovih,se s hvaležnostjo spomnim na neznanca v veriginašega rodu, ki ga je zasadil.

Z drevesa preteklosti uživamo sadove sedan-josti in naša naloga je, da skrbimo za jutrišnje sa-dove z namenom, da jih bo užival rod, ki prihajaza nami.

Pevma, Oslavje in Štmaver so na oltarju pri-hodnosti žrtvovale 47 ljudi, kar je grozljiv davekza tri male vasice. Velja se vprašati, ali bi za vsetri vasi danes še rekli, da so majhne, če žrtev nebi bilo. Obenem pa: s kakšno pravico se je druginarod spravil na našega? Kaj bi se zgodilo, če nebi bilo upora? Priča smo vse bolj glasnemu potvar-janju dejstev in zgodovine, ko žive priče tistegačasa odhajajo, in bolj ko prah prekriva preteklost,bolj se čutijo pritiski nekih drugih resnic. Preso-janje preteklosti iz današnje udobne perspektive jetežko realno v njenem razumevanju.

S slovesnostmi, kot je današnja, je nujnost inobveza ohranjati spoštljiv spomin na žrtve, naljudi, ki so imeli tako kot vsi mi svoje sanje innačrte ter jih je bolna fašistična in nacističnaoblast neusmiljeno zdrobila. Kako globoke sobile rane za preživele prijatelje in sorodnike, zavse, ki so jih imeli radi, in kako so trpele matere,ko so izvedele za umrle in ubite otroke v cvetunajboljših ter ustvarjalnih let? Kako krute so bileposledice obeh svetovnih vojn, ki sta si sledili vkratkem razmiku, pri našem ubogem malem na-

ljudje na spominskih slovesnostih in pokopališčihsrečujemo s svojimi družinami, prijatelji inznanci, saj sicer v vsakdanu te odnose zanemar-jamo. Godina prav tako meni, da so tovrstne pri-reditve nujne za ohranjanje medosebnih vezi,medsebojne podpore. Poudarja še, da je odnosetreba gojiti, pri naših prednikih, ki so bili še tra-dicionalno orientirani, je bila ta zavest, da jetreba odnose gojiti, zelo prisotna. Ni jim biloškoda časa in napora, da se odnosi gojijo. V da-našnjih časih, ko posameznik potrebuje pomočsvojih najbližjih zaradi socialne situacije, je še to-liko pomembneje, da se ti odnosi vzdržujejo.

Zavest, ki je živa med vami, spoštovani pri-sotni, je zaradi vseh naštetih vidikov toliko bolj dra-gocena. Današnja slovesnost je učna ura zgodovinein učna ura hvaležnosti. Spomenik, ki so ga padlimvaščanom postavili prijatelji in soborci kmalu podrugi svetovni vojni, naj nas še daleč v prihodnostspominja in opominja na vrednote narodnoosvobo-dilnega boja, kot so: domoljubje, svobodomisel-nost, nasprotovanje novim pojavom nacizma infašizma, narodova suverenost, tovarištvo, enako-pravnost, solidarnost, humanost, poštenost, so-cialna pravičnost, in vse druge vrednote, kizagotavljajo spoštovanje človekovih pravic.

Spoštovani, prav zaradi vseh takih in podob-nih dogodkov ter razmišljanj, ki sem jih naštela,lahko sami vidimo, kako zelo pomembno jeohranjati spomine, jih prenašati na mlajše gene-racije z zavestjo ponosa in poguma, ki so ga po-kazali naši prednamci.

Hvala jim za vse in hvala vsem, ki to zavestohranjate za danes in jutri.


KS Solkan

1001 - solkanski œasopis18. december 2017 3

Zahvale sodelavcemBesede ob slovesu …

Spomin na punt tolminskih in ostalih goriških kmetov leta 1713

V tem letu smo zamenjali kar nekaj dobrihsodelavcev iz različnih razlogov – zaradi pre-obilice dela je odšla dolgoletna lektorica prof.Katarina Vuga, zaradi spremembe delovnegamesta Erika Grosar, zaradi novih delovnih za-dolžitev Nika Šuligoj in zaradi porodniškegadopusta Tina Testen.

Vsem se iz srca zahvaljujemo za njihov pri-spevek k uspešnim izdajam Solkanskega časo-pisa in vsem skupaj želimo srečno na nadaljnjipoklicni ter življenjski poti.

Tini Testen pa še posebej čestitamo ob roj-stvu sinka in mladi družinici želimo vse dobro.

Po sedmih letih …… se je treba posloviti in mesto prepustiti

mlajšim. Kot lektorica 1001 solkanskega časo-pisa sem pridobivala izkušnje kar pri štirih ured-nikih. Menim, da je časopis v zadnjih dveh letihbliže bralcem, je oblikovno bolj strnjen, vsebin-sko pregleden in zelo bogat, tako da včasih pro-stora kar zmanjkuje in se nekateri daljši člankikdaj delno prenašajo v naslednjo številko. Ured-nici mag. Ingi Miklavčič Brezigar gre pohvala

Slikarsko delo Srečanje tolminskih puntarjevs predstavniki oblasti pri nekdanji pokopališkicerkvi sv. Roka v Solkanu (marec 1713) krasieno izmed betonskih sten cestnega nadvozana Goriščku v Solkanu

Severni del Solkana Gorišček s pokopališ-čem, muzejsko hišo, pisarno turističnega dru-štva, urejenim atrijem ob muzejski hiši, kjer sopostavljeni pomnik prvi svetovni vojni in klop,izdelana iz cedre, zrasle v Solkanu, ter spomin-sko obeležje Andreju Komelu plemenitemu So-čebranu, utemeljitelju slovenskega vojaškegabesednjaka, kar kliče k nadaljevanju in dokon-čni ureditvi prostora, ki hrani spomine na pestropreteklost kraja.

Solkan je bil vedno vhod na Goriško ravantako za prebivalce Posočja kot tudi za hribovskipredel. Na tem predelu Solkana, ob nekdanjicerkvici sv. Roka, ki je bila hudo poškodovanamed prvo in drugo svetovno vojno, po vojni paporušena, je bilo marca leta 1713 prizorišče sre-čanja tolminskih kmečkih puntarjev z goriškimgrofom in drugimi predstavniki takratne oblasti.Svet Krajevne skupnosti Solkan se je odločil, dase ena izmed betonskih sten nadvoza pri vhoduna solkansko pokopališče poslika kot slikarskoumetniško delo, kot trajen spomin na veliki tol-minski punt. Hkrati naj bi poslikava oplemeni-tila betonsko enobarvnost nadvoza. Poslikavosta si zamislila in uresničila Gorazd Prinčič inVasja Kavčič. Javnosti je bilo slikarsko delopredstavljeno na prireditvi, ki jo je uvedla pred-sednica Krajevne skupnosti Solkan mag. Da-rinka Kozinc. Zgodovinski dogodek jepojasnjeval dr. Branko Marušič, Radoš Bolčinapa je bral odlomke iz literarnih upodobitev ve-likega tolminskega punta.

Darinka Kozinc

Tolminci, tudi nosi tako pridevniško oznako.Drugo obdobje upora, med začetkom aprila insredino junija 1713, je zajelo Vipavsko dolino,Kras, severno Istro in nekatere zahodne predeleKranjske; upor je odmeval tudi med kmeti vFurlaniji. Zajel je ozemlje 3000 km² zahodneSlovenije, celotno zgodovinsko ozemlje Gori-ške.

Uporno gibanje se je začelo s pohodom Tol-mincev v Gorico 27. marca 1713. Tolminci sose svoji zemljiški gospodi upirali že od začetka16. stoletja dalje. Bilo je kar nekaj upornih gi-banj, ki niso bila tako množična kot tisto, za ka-terega je dal povod zakupnik davkov Bandel, kije sredi marca 1713 ukazal zapreti skupino Tol-mincev. V Gorico so prišli po opravkih in nji-hovo prijetje naj bi bilo v opomin vsem, ki sose izogibali ali upirali plačilu davkov. Zato je naTolminskem nastala kmečka zveza, ki je zapo-vedala pohod v Gorico, da osvobodijo rojake.Kmetje so se odpravili na pohod v noči z nede-lje 26. na ponedeljek 27. marca in so se najprejustavili na severu Solkana pri Sv. Roku. Tu jihje v ponedeljek zjutraj na poti v Tolmin srečaltolminski glavar grof Coronini. O zbiranju kme-tov je nemudoma obvestil grofa Strassolda, na-mestnika goriškega deželnega glavarja. Ta jepotem, ko je sprejel zaščitne ukrepe v mestuGorica in ko je prišla vest, da število kmetov,zbranih v Solkanu, narašča, odšel v spremstvučete vojakov v Solkan, da kmete pomiri in jimzapreti, naj se razidejo. Kmetje tega niso storiliin vztrajali so, da bodo dali odgovor naslednjejutro, ko se jih bo zbralo še več. Namestnik de-želnega glavarja je s silo razgnal neubogljivekmete in se vrnil v Gorico s 25 ujetimi kmeti.

Naslednje jutro, 28. marca 1713, se je skmeti pogovarjal grof Formentini, vendar zbrani

Kaj se je dogajalo konec marca leta 1713 vSolkanu?

Podrobno je o vlogi Solkana v velikem takoimenovanem tolminskem kmečkem puntu včlanku Tolminski puntarji v Solkanu (Jako staravas na Goriškem je Solkan. Solkan 2001, str.90–97) pisal Janez Dolenc, profesor slovenščineiz Tolmina.

Upor, ki so ga na pomlad leta 1713 pričelitolminski kmečki podložniki, je bil zadnji velikikmečki upor na Slovenskem. Po svoji vsebinije bil različen od predhodnih. Uperjen je bilzoper državno in posredno tudi deželno oblastza razliko od prejšnjih uporov, ki so bili uperjeniproti fevdalni gospodi. Upor so povzročile novedavčne obveznosti, povod zanj pa je dal krutnačin njihovega pobiranja, kar je kot zakupnikopravljal goriški meščan Jakob Bandel. Upor seje odvijal v dveh razdobjih. V prvem se je iz-oblikovala kmečka zveza, ki je zajela tolminskekmete, kmete kanalskega gospostva in kmete izneposredne okolice Gorice. Ker so ga začeli

množici približno 6000 kmetov ni bilo mogočepreprečiti pohoda v Gorico. Zagospodarili so vmestu, znesli so se nad Bandlovo hišo, osvobo-dili so ujete tovariše in se vračali iz Gorice navidez pomirjeni tudi zato, ker naj bi sestaviliprošnjo, naslovljeno na cesarja. V njej naj bi pri-kazali gospodarsko stanje dežele, kar je bil gla-vni razlog, da ne zmorejo plačevati davkov.

Po enem mesecu je upor znova vzplamtel.Solkan je bil v tem obdobju bolj posredno vple-ten v njegovo dogajanje. Še najbolj sredi junija1713, takrat, ko je uporno gibanje zatirala voj-ska krajišnikov iz Karlovca. Skupina Tolmincevse je takrat ponovno odpravila proti Gorici, dabi pomagala Kraševcem, ki so jih preganjali kra-jišniki. Pohod Tolmincev so zaustavili krajišnikiob Soči pri Solkanu in jih razgnali. S tem je biloupora konec, spomladi 1714 je sledila »krvavarihta«. Solkan je bil prizorišče začetka in koncaupora tolminskih ter ostalih goriških kmetov.

Branko Marušič

za njeno zavzeto delo, ki ga je začela s kančkomnegotovosti, a rezultati kažejo, da se je s časopi-som poistovetila in ji uredniško delo kljub ob-časnemu negodovanju posameznikov prinašazadovoljstvo. V časopisu pa ostajam še nadaljezvesta sukenščini in kot zapisovalka občasnegadogajanja v Solkanu.

Urednici in novi lektorici Anji Mugerli želimuspešno nadaljnje delo; morda jima bo uspelodoseči, da se bo časopis ob častitljivi stoti šte-vilki, ki se hitro približuje, obelodanil v barvah.

Katarina Vuga

Hvala lepaŠe enkrat hvala za vse, za vaše sodelovanje

in potrpljenje. V čast mi je bilo sodelovati z vami.Želim vam veliko uspehov še naprej in goro po-trpljenja ter včasih tudi jeklene živce pri ustvar-janju tako popolnega časopisa. Res se trudite –s svojim delom in zavzetostjo ste dvignili ravennašega časopisa. Hvala vam!

Kar tako naprej!Lep pozdrav

Erika Grosar

Avtorja Gorazd Prinœiœ in Vasja Kavœiœ pod fresko, foto Franko Koreœiœ


Kajakaøi


Tekaœe sta na poti bodrila tudi œlana organizatorske ekipe Soøkih elektrarn Silvo Madon in DarkoObih, preobleœena v avstrijskega in italijanskega vojaka Soøke fronte.

TEK TREH VRHOV/CORSA DELLE TRECIME – TEK, KI PONUJA NEKAJ VEČ

Na Martinovo nedeljo je v Kajakaškemcentru Solkan potekala prva izvedba medna-rodne gorske ali še natančneje »trail« tekaškeprireditve. Ta je vse vrhove ( Škabrijel, SvetoGoro in Sabotin), ki Solkan obdajajo prekostez, jarkov in poti povezala s Sočo pri kaja-kaškem centru.

Že nekaj časa tleča zamisel se je realizirala

s pomočjo Javnega zavoda za šport Nova Goricein več sodelujočih društev iz Slovenije in Italije.Prvi tovrstni tek na tem območju sta na novinar-ski konferenci pozdravila tudi novogoriškižupan Matej Arčon in goriški župan Rodolfo Ziberna. Oba sta poudarila velik pomen takšnihprireditev ter dejstvo, da sodelovanje medobema Goricama ne poteka zgolj na simbolniravni temveč tudi v praksi. Izpostavila sta narav -no povezanost obeh mest in lepote goriškegaprostora. Zasnova prireditve pa ni bila zami-šljena samo kot športni dogodek in ni bilo na-ključje, da se je odvijala skoraj natančno sto let

Kajak klub Soške elektrarne in Kajakaški center letošnje jeseni

21. Sončkov dan Solkan in celotna Goriška sta bila pred

dvema tednoma zopet prizorišče tradicional-nega dogodka, ki preko športa in pod košipromovira veliko pozitivnih vrlin.

Sklepno prireditev so tako kot vedno zaključili košarkarji-akrobati Dunk Kings.Vse fotografije iz arhiva KKSE

Zadnje četrtletje v kajakaškem športu po-meni bolj kot ne konec tekmovalne sezone, kra-tek počitek in začetek priprav na naslednjosezono. Člansko vrsto Kajak kluba Soške elek-trarne (KKSE) je med koncem septembra inzačetkom oktobra čakalo še sklepno dejanje –najpomembnejše tekmovanje leta. Letošnje 38.svetovno prvenstvo, ki ga je gostil francoskiPau, je bilo v marsičem rekordno. Kar pet -inšestdeset držav je imelo predstavnike na vse-stransko odlično organizirani prireditvi. Domačiklub je v Franciji zastopalo kar sedem predstav-nikov in tudi to je bilo rekordno. Rekordno paje bilo tudi število medalj, ki so jih slovenskimkajakašem in kanuistom nadeli okoli vratu. ZaKKSE je Nejc Žnidarčič v sprintu priveslal dve.V slalomu sta najbolj navdušila Tacenčan Ben-jamin Savšek in Peter Kauzer. V sprintu pa sobili slovenski kajakaši praktično brez konku-rence tako v posameznih kot v moštvenih nasto-

Nejc Ænidarœiœ – svetovno prvenstvo Pau

pih. Vsekakor je bilo leto 2017 za slovenski insolkanski kajak med bolj uspešnimi in le želimosi lahko sezon, kot je bila ravnokar končana.

V kajakaškem centru smo po zelo mokremseptembru, ki nam je prvič »odnesel« tradicio-nalno Soško regato in finale Euro Capa v raf-tingu, izpeljali na novo zasnovanogorskotekaško prireditev Tek treh vrhov. Zelopozitiven odziv nas je motiviral za načrtovanjenaslednje. Predvidoma bo tek tradicionalno naMartinovo nedeljo. Pripravljamo pa se tudi že nazačetek tekmovalne sezone 2018. Prvo tekmo-vanje bo že prvo soboto v marcu, nato pa bo sle-dila obilica tekem vseh rangov do koncaseptembra. V naslednjem letu bomo v sodelo-vanju z lokalom Čolnarna kajakaškim in špor-tnim tekmovanjem ter prireditvam poizkušalidodajati nove vsebine. Načrtujejo se glasbeni inkulturni dogodki, ki poleg športnih vsekakorspadajo v to okolje. Naslednje leto bo solkanskokajakaštvo praznovalo tudi častitljivo sedemde-setletnico organiziranega delovanja, ki jo botreba primerno obeležiti.

Kajak klub in center po koncu bojev prve svetovne vojne. V spominin opomin, da se grozote, ki so se v naših krajihdogajale pred 100 leti, ne bi ponovile. Ob zgo-dovinski noti organizacije dogodka »na meji«pa se je upoštevalo tudi pomen organiziranjaprireditev, ki pospešujejo turistično funkcijoprostora.

Udeležba je bila za prvo edicijo zelo spod-budna. Na dolgi 28 kilometrski trasi s skoraj dvatisoč metri višinske razlike se je preizkusilo 198udeležencev iz sedmih držav. Še slabih sto pa jeteklo na krajši, dobrih 12 kilometrov dolgi progimed »starim jezom«, Škabrijelom in Prevalo.Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše ki so tekliob Soči, organiziran pohod na Sabotin pa je po-skrbel, da so imeli tekmovalci navijače tudi obprogi. Najhitrejši so z daljšo preizkušnjo opra-vili v manj kot treh urah, je pa vsega spoštova-nja vreden tudi rezultat tistih, ki so bili na potiše dobre tri ure več. Večinsko zelo pozitivenodziv udeležencev smo strnili z izjavami udele-žencev. Anja Klančnik »Tek, ki ponuja nekajveč ... tek z dodano vrednostjo ... ki ponujapravo paleto doživetij, spoznanj in zgodovine.Pripravili so nam celo vrsto presenečenj ob inna progi: jarke, okope, kaverne … tekli smoskozi vojaški rov, čez Sočo so nas peljali z raf-tom. Česa takega kot tekač še nisem doživela.To je tek, ki ga ne smeš zamuditi. Lahko ga vza-meš kot trening, kot tekmo ali pa le kot trail vdružbi znanih ter novih tekačev in spoznavanju‘’sosednjega dvorišča’’, saj odkriješ manj znane‘’tekaške’’ poti preko treh vrhov Škabrijela,Svete gore in Sabotina. In ravno prav zahteven,da znaš ceniti prihod v cilj.« Gregor Sterle »Žesamo italijansko ime gorske tekašketekme, Corsa delle tre cime, se sliši zanimivo.Ko potem vidiš še potek trase po hribih nadSočo, z zavitimi potmi po okopih, jarkih, mulat-jerah in kaverni, vse podloženo s pridihom spo-mina na 1. svetovno vojno, potem je jasno, datakšne prireditve ne gre zamuditi.

Dobesedno povleklo me je tja!«

21. Sončkov dan je ponovno postregel s pe-strim in raznovrstnim programom ter veli-kim navdušenjem udeležencev.

Tradicionalni spektakel za Vikov memorialje v petdnevnem dogajanju zopet združil prekdva tisoč petsto otrok in mladostnikov, ki so pri-šli iz devetih držav. Da je bila s stoosemindvaj-setimi ekipami udeležba rekordna, jenajverjetneje zaslužna tudi košarkarska evforija,ki je po celotni Sloveniji prisotna od neverjet-nega septembra. Kaj so naredili slovenski repre-zentanti z Goranom Dragićem in LukoDončićem na čelu bomo zagotovo še videli vnaslednjih letih, ko se bo pod koši zagotovo po-dilo še več otrok. In ravno »Dragon« Goran in»Wonderboy« Luka sta pustila največji pečattudi na sklepni prireditvi Sončkovega dne. Kose je Goran preko videokonference na velikemplatnu javil iz Združenih držav Amerike je dvo-rana najprej obnemela nato pa prešla v bučenaplavz. Luka pa je z veliko podpisanimi kapi-cami ŠD Sonček razveselil veliko mladih košar-karjev. Sam je pod koši v mestni dvorani skakalpred dobrimi desetimi leti in zagotovo so tudimed letošnjimi mladimi udeleženci bodočezvezde košarke.

Poleg sedanjih zvezd pa se na Sončkov danrade vračajo tudi legende jugoslovanske in slo-venske košarke. Damir Šolman, Ivo Daneu inostali so tekmovanja spremljali iz tribun, med-tem ko so Slavko Kotnik, Roman Horvat,Michele Mian in Samir Avdić skupaj z mla-dimi uprizorili zanimivo medgeneracijskotekmo. Veterani so začeli, nato pa so pod košestopili mlajši in »all star« tekmo zaključili. Obpisku piščalke je Ivu Daneu, ki je pred kratkimdopolnil 80 let, celotna dvorana pela vse naj-boljše. Med prekinitvami so za dobro vzdušjeso poskrbele še plesne in akrobatske skupine inpodelitve.

Za dolgoletno prostovoljno delo je nagradoSončkovo sonce iz rok košarkarjev zlate gene-racije prejel Teodor Vodopivec, športni peda-gog in košarkarski trener Dražen Grbac pa jebil s pokalom presenečen na zabavi v Kajakaš -kem centru. Tam so se tudi že kovali načrti za22. Sončkov dan.

Andrej Humar

Tek treh vrhov


Obletnica


Dogodek se je zaœel z okroglo mizo Prihodnost je elektriœna – priloænosti naøe regije, kjer so sodelujoœiob predstavitvi svojih pogledov izpostavili nujnost novih povezovanj, sprememb miselnosti zlasti javnegasektorja ter veœjega poguma pri reøevanju trajnostnih energetskih reøitev, œe æelimo ustvarjati dodanovrednost za prebivalce regije in za gospodarsko rast. Sodelujoœi (z leve proti desni): Ivo Boscarol (Pipi-strel), dr. Robert Golob (GEN-I), Sandra Sodini (EZTS) s prevajalcem Petrom Szabom, Bojan Sever (æupanobœine Idrija), mag. Alida Rejec (direktorica razvoja v druæbi SENG) in Uroø Blaæica (Elektro Primorska).

družbi za sedemdeset let uspešnega poslovanja.»Električna energija, ki je proizvedena iz obno-vljivih virov, ima širšo in ne le tržno vrednoto, sajnjena raba poleg varčevanja z energijo predsta-vlja najbolj učinkovit ukrep za zniževanje izpustovtoplogrednih plinov in preprečevanje podnebnihsprememb. Nadaljnji razvoj družbe in prehod vnizkoogljično družbo bo mogoče zagotavljati z iz-rabo trajnostne, zanesljive in konkurenčne ener-gije, proizvedene iz obnovljivih virov,« je pojasnilminister in poudaril, da je gradnja elektrarn na ob-novljive vire priložnost za povečevanje aktivnostigospodarstva in ima lahko močne učinke na go-spodarsko rast.

Da je prihodnost električna, so se strinjali vsiudeleženci okrogle mize v Novi Gorici, ki jo jena temo električne prihodnosti ob praznovanju se-demdesetletnice delovanja pripravila družbaSENG. Regija ima namreč zmogljivosti in poten-ciale za nadaljnji razvoj, vendar je za to potrebnomedsebojno sodelovanje.

Na področju trajnostne mobilnosti je še ve-liko potenciala in čistejša mobilnost je zato nalož -ba v trajnostno prihodnost vseh nas, je uvodomapovedal prof. Janez Koželj s Fakultete za arhitek-turo, ki je pozval tudi k novim, okolju bolj prijaz-nim modelom souporabe prevoznih sredstev, odelektričnih koles do električnih avtomobilov.Črtomir Špacapan iz Regijske razvojne agencijeje izpostavil pomen celostnih prometnih strategijobčin in tesnejše povezovanje na področju traj-nostnih energetskih rešitev tudi na ravni čezmej-nih ter transnacionalnih sodelovanj. Kakopomembno je sodelovanje med občinami, kiupravljajo s prostorom in podjetji oziroma gospo-darstvom, je prikazal Rajko Leban iz Goriške lo-kalne energetske agencije na edinstvenempovezovalnem projektu za tehnično pomočELENA v višini 2,25 milijona evrov, ki bo lahkoprinesel nadaljnjih 45 milijonov evrov finančnihnaložb v energetsko učinkovitost stavb in v kate-rega jim je uspelo vključiti več kot trideset akter-jev, pri čemer so javno-zasebna partnerstva nujnater koristna. Njegova vizija je, da bi lahko v regijitudi za trajnostno mobilnost pridobili tehničnopomoč ELENA.

Srečanje se je nadaljevalo z okroglo mizoPrihodnost je električna – priložnosti naše regije,kjer so sodelujoči ob predstavitvi svojih pogledovpoudarili nujnost novih povezovanj, spremembmiselnosti zlasti javnega sektorja ter večjega po-guma pri reševanju trajnostnih energetskih reši-tev, če želimo ustvarjati dodano vrednost zaprebivalce regije in gospodarsko rast. Da bodonaložbe v distribucijska omrežja v prihodnostiključna, je povedal Uroš Blažica iz Elektro Pri-morske, ki je poudaril, da v energetiki prihaja dovelikih sprememb, saj postaja ključna predvsemuporabniška izkušnja. Zato so se v družbi ElektroPrimorska lotili številnih pilotnih projektov, s ka-

terimi načrtujejo razvoj novih storitev, med njimitudi Projekt EDISON, ki bi Novo Gorico in Go-rico opremil s štirimi polnilnimi centri za e-mo-bilnost in ju tako povezal.

Po besedah mag. Alide Rejec, direktorice raz-voja v SENG-u, je družba svojo razvojno prilož-nost udejanila v oblikovanju centra znanja zamale hidroelektrarne, ki bi v prihodnosti lahkodeloval tudi v čezmejnem regijskem območju. Šeposebej so dragocene izkušnje in znanje SENGana področju malih hidroelektrarn, saj družbaupravlja največ malih hidroelektrarn v Sloveniji.Hkrati razvoj e-mobilnosti zahteva razpršeneproizvodne vire energije, kar male hidroelek-trarne nedvomno so. Pri tem se SENG aktivnopovezuje z novimi akterji in sodeluje pri urejanjuvzdrževalnih poti ob Soči v okviru meddržavnegaprojekta Evropskega združenja za teritorialno so-delovanje (EZTS), podpira pa tudi priložnost, dabi se v okviru skupine HSE vključili v gradnjonovih malih hidroelektrarn, saj je neizkoriščenvodni potencial za tovrstne namene v Sloveniji intudi v regiji še precejšen.

Bojan Sever, župan Občine Idrija, je poudaril,da se že povezujejo z različnimi deležniki, s ka-terimi so aktivno vpeti v več pilotnih projektovna področju energetike, med njimi NEDO,3Smart. Največji izziv je samooskrbno omrežjein povezava pametnih mest ter skupnosti, s čemer

O preteklosti in prihodnosti trajnostne energe-tike na okrogli mizi ob sedemdesetletnici Soških elektrarn Nova Gorica, 23. 11. 2017

Družba Soške elektrarne Nova Gorica(SENG), ki je del skupine Holding Slovenskeelektrarne (HSE), praznuje sedemdeseto obletnicosvojega delovanja. V noči z 18. na 19. novemberleta 1947 so domači strokovnjaki od italijanskihelektriških družb prevzeli v upravljanje tedaj de-lujoče elektrarne na Primorskem in tako so nastaleSoške elektrarne Nova Gorica. SENG je ponosenna svojo bogato tradicijo, ki je trden temelj zauspešno delovanje družbe danes, hkrati se odgo-vorno in dejavno sooča z izzivi prihodnosti.Rdeča nit slovesnega dogodka je povzeta v slo-ganu: Energija prehaja, znanje se oplaja, naravaostaja. Eminentni gostje iz sveta gospodarstva indrugih sfer javnega življenja so na okrogli mizispregovorili o prihodnosti trajnostne energetike,e-mobilnosti in priložnostih severnoprimorske re-gije, ki se kažejo na tem področju. Slavnostni go-vorci so se ozrli po prehojeni poti SENG-a, sepoklonili generacijam zaposlenih, ki so in še sou-stvarjajo uspešno zgodbo družbe SENG, ne na-zadnje pa tudi lepotici Soči, ki navdihuje s svojopozitivno energijo.

Danes SENG upravlja pet sistemskih hidroe-lektrarn na Soči, edino črpalno hidroelektrarno vSloveniji in enaindvajset malih hidroelektrarn. Žev naslednjem letu bo začela obratovati dvaindvaj-seta, mala hidroelektrarna Kneža. Ob svojem roj-stvu so imele elektrarne 52 MW inštalirane moči,danes je številka sedemkrat večja.

Gostitelj dogodka, direktor SENG-a MarjanPintar, se je v svojem govoru zahvalil številnimgeneracijam zaposlenih, ki so predano in odgo-vorno uresničevali poslanstvo družbe. Danes senjihov trud in pripadnost kažeta v stabilnem teruspešnem poslovanju SENG-a. Poudaril je odgo-vornost družbe, ki se zrcali v skrbi za družbeno innaravno okolje.

Župan Mestne občine Nova Gorica MatejArčon je izpostavil skupno zgodovino družbeSENG in domačega mesta, saj tudi Nova Goricaletos praznuje sedemdeset let. Poudaril je pomenuspešnih in stabilnih družb, kot je SENG, za ce-lotno severnoprimorsko regijo in čestital direk-torju SENG-a za odličnost, ki jo izkazuje družba.

V nadaljevanju je generalni direktor HSEMatjaž Marovt poudaril pomen družbe SENGznotraj skupine HSE in širše. Izpostavil je sožitjemed SENG-om in naravnim okoljem ter lokalnoskupnostjo, ki je zgled dobre prakse in ga v sku-pini HSE zelo cenijo. »Neprecenljivega pomenaso izkušnje, znanje in inovativnost zaposlenih naSoških elektrarnah na področju izgradnje, obra-tovanja in vzdrževanja hidroelektrarn in malih hi-droelektrarn v preteklosti in danes.«

Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšičje v svojem slavnostnem govoru najprej čestital

želijo ustvariti nove ekonomsko in tehnološkovzdržne rešitve.

Sandra Sodini iz EZTS-a je udeležence sezna-nila s prednostmi združenja, saj je EZTS enovitpogodbeni partner, ki lahko upravlja projekte, fi-nancirane s strani EU, za obe strani meje, pričemer je ključno, da so v praksi izvedljivi in pri-našajo skupne koristi vsem. Je pa za tovrsten pri-stop potrebno veliko poguma in spremembmiselnosti predvsem v javnem sektorju.

Da se na načelni ravni raznih državnih insti-tucij več govori, kot v praksi koristnega udejanjiza gospodarstvo in prebivalce, je poudaril IvoBoscarol iz Pipistrela. Ob tem je napovedal, dabo tudi letalski promet vse bolj električen in daso obnovljivi viri energije ter trajnostna mobilnostedine sprejemljive rešitve za ohranitev okolja.

Kako pametno izbirati projekte in oblikovatinove trajnostno naravnane poslovne modele terstoritve, ki bodo prinašali dodano vrednost v časuenergetske revolucije, je ključni razvojni izziv zadr. Roberta Goloba iz družbe GEN-I. Napovedalje, da bo v roku petih let kupec oziroma uporab-nik postavljen v središče in se bo energetika tudizaradi tega korenito spremenila.

Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, daje na področju trajnostne energetike in e-mobilno-sti v regiji še veliko priložnosti, ne glede na meje.

Izjava za javnost SENG

Soške elektrarne Nova Gorica – sedemdeset let v toku življenjaEnergija prehaja. Znanje se oplaja. Narava ostaja.

Na koncu so vsi slavnostni govorci (z leve proti desni): Minister za infrastrukturo dr. Peter Gaøperøiœ,direktor SENG Marjan Pintar, generalni direktor HSE Matjaæ Marovt in æupan Mestne obœine NovaGorica Matej Arœon zarezali v torto in zaæeleli druæbi SENG vse dobro tudi v prihodnje. Obe fotografiji iz arhiva SENG


Dogodki


Ko so si pred skoraj stoletjem naši predniki od-dahnili od grozot vojne, čeravno so bili zaradi njenihpolitičnih posledic hudo razočarani, so vendar vsto-pali v novo obdobje svojega življenja v upanju, dabo zaenkrat zavladal v svetu mir doma in v svetu.

Žal ni bilo tako in nova vojna, ki je bila tudivsiljena, je uničevala ljudi in imetje ter znova zahte-vala človeške žrtve v vojnih spopadih, v uničevalnihtaboriščih in zaporih. Ljudje so umirali kot talci, biliso žrtve atentatov, množičnih streljanj in letalskih na-padov. Kaj vse je Soča, ta sveta in krvava reka,doživela v dveh svetovnih vojnah 20. stoletja. Raz-dejanje in človeške žrtve so kar samodejno vzbudilav človekovi zavesti željo, da mora ta reka postati sim-bol miru in opomin človeštvu.To so bili vzgibi zamednarodni in meddržavni načrt o Poti miru, ki najpoteka od severa proti jugu na bojiščih prve svetovnevojne. Vsega spoštovanja vredna pobuda pa je pre-zrla dejstvo, da se je na teh bojiščih četrt stoletja poprvi pričela odvijati druga svetovna vojna, vojna, kije končno prinesla pravi mir v Posočje, mir, ki gauživamo že skoraj tričetrt stoletja, če odmislimo do-godke ob nastajanju samostojne slovenske države.

Kraj, kjer se danes spominjamo žrtev druge sve-tovne vojne bi moral biti eno središč, ena izmed po-staj Poti miru, saj so se ljudje, različnih narodnosti indržavljani različnih držav in katerih imena so tu iz-pisana – (in) bili hote ali nehote potisnjeni v vojnivrvež – bojevali z svobodni svet, za mir. Pa ni tako,kljub pomembnosti simbolike trnovskega spomenika,saj priča tudi o času, ko so se Slovenci in Italijani –v prvi svetovni vojni udeleženci na nasprotnih stra-neh – združili med drugo svetovno vojno kot parti-zani in italijanski anfifašisti v skupnem boju zopernasilje fašizma in nacizma. Pri tem so se jim pri-družili še predstavniki nekaterih drugih držav sveta,posebej naj omenimo borce iz treh nekdanjih sovjet-skih republik (Azerbajdžan, Kazahstan in Rusija).Soustvarjali so razmere, da živimo danes v miru inv prepričanju, da je vojna najslabše, kar se nam lahkopripeti, zlasti takrat ko razmišljamo in spoštljivo ho-dimo po Poti miru. Pot miru nam tudi dokazuje, dapravzaprav od drugod prihajajo navodila, kako najrazumemo našo preteklost. Še vedno upogibamohrbte in obenem razmišljamo,da smo pravzaprav po-zabili na boj in žrtvovanje tu z imeni in priimki napi-sane ter tu simbolično pokopane rojake in njih

soborce iz drugih predelov sveta. Kajti tisti, ki namodločilno količijo Pot miru dokazujejo, da nočejopoznati niti lastne in niti naše preteklosti, zlasti pa nerazumeti sporočila, ki ga nam ga spomenik daje. Našatrdna obveza mora biti, da se na enak način vrednotijovse žrtve za mir v Posočju, naj podobno velja tudi zavsa vidna znamenja, ki spominjajo na čase, ki so pri-spevali k miru današnjih dni. Naša trdna obveza patudi mora biti, da se spomin na vojne v Posočju invse, kar je z njimi povezano neguje na spodobennačin in naj se ne spreminja v lahkotno soočanje skrvavo preteklostjo.

Danes se spominjamo umrlih svojcev, prijateljev,znancev in tisočev znanih in nepoznanih, ki so prednami odšli s sveta in ki jim bomo sledili. Na tem kosuslovenske zemlje so mnogi na različen način do-končali svojo življenjsko pot. Smrt pa ni izbirala, koje svojo žetev izenačila in jo povezala z vsemi um-rlimi, ki danes ob dnevu mrtvih še posebej prevevajonaša dejanja in misel, da je življenje sveto.

Naj vsi, znani in neznani, umrli naravne ali ne-srečne smrti, umrli tudi z vero upanja ali drugače,počivajo spokojno v tem prelepem, a skozi pretekličas tako nemirnem predelu naše slovenske zemlje!

Branko Marušič

Odmevi na zbornik Sukenščina še živi

Ob dnevu spomina na umrle se vsako leto ra-zlične delegacije slovesno poklonijo vsem žrtvam zbesedo, pesmijo, glasbo in polaganjem vencev. Letosje bil slavnostni govornik Solkanec dr. Branko Ma-rušič, častni občan Mestne občine Nova Gorica, ki jezbrane nagovoril z besedami:

kv

Spoštovani!Te dni, pred sto leti, je vihar vojne zapustil

krvava tla ob reki Soči. Boji so se umaknili proti za-hodu, za njimi pa je ostalo razdejanje, kakršnega Po-sočje še ni doživelo. Vojna je uničevala naravo,spremenila domove in vasi v ruševine in predvsemustvarila veliko pokopališč ter grobišč s posmrtnimiostanki stotisočev, ki so v devetindvajset mesecev tra-jajočih bojih izgubili življenje.Vojaki, ki so pripadalidvajsetim narodom in jezikovnim skupnostim, paniso tod bili edine vojne žrtve. Umirali so tudi ljudje,ki so bili posredno vpleteni v vojna dogajanja, mnoginiso prenašali težav begunstva, življenje so jemaletudi prav zaradi vojne razširjene nalezljive bolezni.Koliko ljudi je zaradi vojne ostalo do konca njihživljenja invalidnih.

Spoštovana gospa profesorica Vuga,draga Katarina,

hvala lepa za knjigi o solkanščini ter za no-vice in slikice tudi. Čestitam vam za novi prira-stek. Lepe stvari vam uspevajo in sam pravdobro vem, kako zelo lahko narečje živi v nas.Medtem sem bil na Slovaškem (s kolegico Kar-men Kenda-Jež, ki je dobila drugi izvod vašeknjige), zato zamujam z odgovorom. Sem paimel po vrnitvi v Lingvističnem krožku Filozof-ske fakultete (1130. in prvo narečno) predavanje

o zgornjesavinjskem narečju – tudi strokovnereči sem povedal v narečju in diskusija je bila zmoje strani narečna.

Ker se je nabralo nekaj novih narečnih slo-varjev in knjig z narečno sredico, bom v pri-spevku za Jezikoslovne zapiske upošteval tudivaš zbornik Sukenščina še živi. 24.1 inštitutskerevije bo izšla marca 2018, prav kmalu torej.Boste obveščeni, do takrat pa naj vam uspe šekaj dobrega – in vesel bom obvestila o tem.

dr. Peter Weiss, ZRC SAZU, Ljubljana

Katarino Vuga poznam že dolgo. Nikoli nimogla pa tudi ni hotela skriti svojega izvornegajezika: njen knjižno pogovorni jezik je bil zme-rom sukensko obarvan. Pa je bila tedaj gotovoona, tudi kot priznana slavistka, prav poklicana,da naredi slovar narečnih besed svojega roj-stnega kraja.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja in še po-tlej je bilo videti, da se bo Solkan utopil v velikemnovorastočem mestu – Novi Gorici. Komaj leta1988 je kraj s častitljivim 1016 let starim imenomdobil spet status naselja. V Solkanu seveda žividosti v Sloveniji prepoznavnih intelektualcev indrugih pomembnih osebnosti. Že leta izdajajo kra-jevno glasilo Solkanski časopis, ki objavlja tudi be-sedila v sukenščini in sukenske narečne besede. Inzdaj je pred nami tudi lična knjižica z vpadljivo na-slovnico – simbolom Solkana: mostovoma čezsmaragdno reko Sočo. V knjigi se je avtorica po-sebej poklonila dvema krajanoma, Marici Černe inJožetu Srebrniču, ki sta zaslužna tudi za ohranjanjesolkanskega govora.

V besednjaku je okoli 2200 narečnih besedin besednih zvez z oznako njihovega izvora skraticami: it. – italijansko, fur. – furlansko, fr. –francosko in ne. – nemško, zraven tega pa še:miz. – mizarsko in otr. – otroško. Besed kar zaen jezik za vsakdanjo rabo.

Besednjak je strokovno enotno zapisan. Be-sede so zadosti natančno fonetično zapisane zdoslednim zapisovanjem polglasnikov in na-glasi. V narečnih besedah Solkana so sevedatudi besede, ki jih govorijo v drugih delih Pri-

morske. Poznam npr. podoben besednjak z dru-gega konca Vipavske doline, s Predmeje, pri ka-terem sem sodeloval.

Zapisov narečnih govorov je na Primorskemže kar nekaj. Kot da smo hoteli še zadnji hip ulo-viti vlak, ki se bo zdaj zdaj zgubil v pozabi. Za-pisovanje starih narečnih besed je pomembno,ker je to naša kulturna dediščina in se moramodo nje obnašati spoštljivo. Dejstvo pa je, da toizginja in smo gotovo zadnja generacija, ki tebesede še imamo v spominu.

Zaželeno bi bilo, da bi bilo takšnih slovarjevše več – vsaj za širša območja Primorske. Na tejosnovi bi lahko potegnili skupne značilnosti pri-morskih govorov. Primorci smo se namrečknjižnega jezika zmerom le učili in nikoli ga nismosoustvarjali. Nobeden namreč ni naredil za Primor-sko tistega, kar so naredili Trubar za Dolenjsko,Prešeren za Gorenjsko in Slomšek za Štajersko.Pričujoči slovar je lahko vzor in spodbuda za po-dobne slovarje še v drugih primorskih krajih.

Avtorica je s slovarjem opravila pomembnodelo. To je tudi dobra osnova za nadaljnje razi-skave. Sukenščina je na tem koncu Primorske go-tovo nekaj posebnega in zadosti zanimiva, da se bomorebiti na osnovi tega slovarja kdo lotil izdelaveslovarja z natančnim, bolj razširjenim opisomgesel, podobno, kot jih že imamo denimo za Za-tolmin, Bovec in Cerkno. Velik izziv za Oddelekza slovenistiko na Univerzi v Novi Gorici.

Aldo Černigoj, profesor sociologije in filo-zofije, pobornik primorsko obarvanegaknjižnega jezika, ki ga uresničuje v svoji lite-rarni pripovedi in občasnih zapisih.

Na dan umrlih v spominskem parku na Trnovem

Øtudentke sociolingvistike na oddelku za humanistiko Univerze v Novi Gorici so z zanimanjemprisluhnile vsebini zbornika Sukenøœina øe æivi. Predstavitev je potekala 15. novembra na pobudodialektologinje Karmen Kenda Jeæ, ki pripravlja svoje øtudentke za raziskavo na terenu v Solkanu. Œlanek o tem bomo objavili v naslednji øtevilki.Foto Lanko Maruøiœ

Toni Škuljauc si je tudi zmislil eno o jaj-cih. Stresel pa je še kar nekaj drugih:

Ivica Špacakaminar sə je porčila u Šum-petər. Səz muəžəm Francetəm sə dostkrat ho-dili predajet jajcə u Goricu. An kər je ən dənpəršla polok na šjora, da bi kupla doməčəjajcə, je Ivica rekla muəžu: »Franc, daj, po-kaži gospej, kəkuə debelə jajcə jəmaš!«

Marjuta Cotčava je pekljala po Žabnəmkraji za ən tont mineštrə. Mjəla je ljubitaFranceta, ki si je lohkor kupu kuəlo an jeMarjutu uəzu na štangi. Ma suəj ljubi sə jeuəzu tudi u Goricu h nej drugi, ki sə je klicalaFana. Kər s´ga Žabarji sprašavali, kajšnu boporčiu, je France reku: »Na vjəm, ki nardit.Marjuta je bol stara, ma je pər rəki an jəmabonə za jəsti, Fana je mlada, ma mi bo lohkorskačela čeres.« An je France še naprej hoduh adni an drugi, ma pred oltar ni pelju neadnə ne drugə.

Take in podobne zgodbice u sukenščininas spravljajo v smeh, tako da se proti večerurazhajamo polni dobre volje in želje po na-slednjem srečanju. Prav taka druženja so kotnalašč za nabiranje solkanskih anekdot.Morda bo to uspelo tudi kateri drugi solkanskigeneraciji.

K. Vuga, tekst in foto

Mi se pa ne damo, pravimo vsako leto.Zadnja oktobrska sobota je postala kar stal-nica ob vsakoletnem druženju. Ob okusnemkosilu v Hotelu Sabotin je stekel živahen po-govor, ki ga vedno popestrimo s kakšno do-mislico. Tokrat se je Jožica, ki rada prepeva,spomnila nove različice besedila po napevuZabučale gore, prirejenega prav za naša leta.In zadonelo je:Osivela glava, oglušeli ušesi,oj mladost ti moja,kam si šla, oj kje si?

Predstavitev vsebine iz zbornika Sukenščinaše živi je vzbudila vrsto spominov, v glavah so sezavrtele nove solkanske besede in anekdote. Pri-sluhnili smo Gracijani Rokavi, ki si je po tetini pri-povedi zapomnila humorno zgodbico o jajcih.

Hmetje səz guər sə nosili predajet sojəpərdjəlkə tudi u Goricu. Adən səz Lokouca jeən dən na vrh oprtnjeka denu jajcə an jəh po-kriu səs tavalčəm. Ma vjətər mu je otpihnu ta-valč an otkril jajcə. Mularija, ki je tuə vidla,je zakrčala: »Nunc, vam je otkrilo jajcə!«Muəš sə je pregnu dol an jajcə s´sə usujlə potljəh. Hi hi hi, je ratala frtalja!

Srečanje solkanskih 78-letnikov

Druøœina solkanskih 78-letnikov

Moja uborna plača,kam si se zgubila,v borno pokojninosi se spremenila …


Dogodki


Jesenski pogled v zgodovino Solkana

(WFF), ki je potekalo v začetku novembra 2017v Romuniji. Izjemen uspeh so dosegli GloriaŠvetak (Fudokan Akademija Slovenije) in BlažCatelani (Nakama), ki sta osvojila 1. mesto vkategoriji enbu mešani pari, Patrik Žnideršič(Nakama), ki je dosegel 2. mesto v kategorijikihon ippon kumite, in Metod Rot (Nakama),ki je osvojil izvrstno 5. mesto v kategoriji yiuippon kumite. Fudokan zveza Slovenije se je zizjemnim uspehom tudi drugih dveh članov Mi-haela Jerinića (DBV TO-TE Rače) z 2. mestomv kogo kumite in Zorana Rodiča, ki je dvakratosvojil 3. mesto kumite, tako trdno zapisala nasvetovni zemljevid karateja fudokan, ki jerazširjen po celem svetu.

V društvu Nakama, katerega ime v japon-skem jeziku pomeni prijatelj, se ob vadbi kara-teja posebej posvečajo načinu vadbe, ki medčlani goji spoštovanje in prijateljstvo, uči disci-plino in koncentracijo, zvišuje njihove fizičnein psihične sposobnosti ter obuja spomin nastare japonske običaje in s tem goji tradicijo bo-rilne veščine, ki ima večji poudarek na razvojuosebnosti v celoti in na karate ne gleda kot samona šport ter športne užitke. Treninge prilagajajoposameznikovim sposobnostim v okviru let-nega programa, ki je usmerjen k doseganjuvišjih stopenj in temelji predvsem na celostnemrazvoju posameznika.

Vpis se izvaja letno, v mesecu septembru.Vpisujejo člane vseh starosti, od 6. leta dalje,dejavnost pa se izvaja celo leto, tako v vadbenihprostorih kot tudi v naravi v poletnem času. Ka-rate klub Nakama vabi vse, ki jih zanima opi-

sani tradicionalni način vadbe karateja, da sejim pridružite.

Vse informacije so dosegljive na Facebookstrani društva: @karate.nakama

Blaž Catelani

Na klopi iz cedre na dvoriøœu mizarskega muzeja.

Karate društvo Nakama, ki povezuje ljubi-telje karateja novogoriške občine, ima sedež vSolkanu, prav tako tudi vadbeni prostor - dojo.Vodi ga Blaž Catelani, po rodu iz Solkana, moj-ster karateja shoto-kan 4. dan. Blaž se že 25 letaktivno ukvarja s karatejem, deset let kot tek-movalec v reprezentanci, zadnja tri leta tudi kotselektor. Pred petimi leti je svoje izkušnje inznanje usmeril v samostojno pot ter delo vklubu, ki ga vodi. Člani kluba se trikrat tedenskourijo v tradicionalnem slogu karateja shoto-kan.Pomemben mejnik sta predstavljali soustanovi-

tev in včlanitev društva v Fudokan zvezo Slo-venije pred dvema letoma. S tem se je začelazgodba o uspehu, ki si ga člani še zdaleč nisopredstavljali. Tako je društvo pod okriljemzveze organiziralo dvodnevni strokovni semi-nar, ki ga je vodil legendarni prof. dr. Ilija Jorga,mojster karateja fudokan 10. dan, soorganizi-ralo je državno prvenstvo in dve pokalni tekmina domačih tleh.

Najpomembnejši uspeh pa je klub Nakamadosegel na udeležbi na evropskem in svetov-nem prvenstvu svetovne fudokan organizacije

Gobarsko društvo Nova Gorica je v začetkuoktobra v Hotelu Sabotin pripravilo že dvajsetorazstavo različnih vrst gob. Letos je bila bera za-radi obilne septembrske moče posebej bogata,tako da so si obiskovalci lahko ogledali kar 203različne primerke gob. Posamezniki tudi samiprinesejo kakšno gobo, bodisi na razstavo bodisizato, da se pri pravih poznavalcih gob pre-pričajo o njihovi užitnosti. Gobe različnih oblik

v prikupnih belih, rjavkastih, rumenih, rdečihbarvnih tonih so prijetne za oko, obenem paseznanijo nabiralce in sladokusce gozdne spe-cialitete o svoji uporabnosti, užitnosti, neužit-nosti in predvsem o strupenosti, saj je treba zgobami ravnati zelo previdno.

Predsednik goriškega gobarskega društvaJakob Čeferin je letos ob jubilejni obletnici po-delil priznanje gobarskemu strokovnjaku Ga-brijelu Seljaku in se mu zahvalil za dolgoletnoaktivno delo v gobarskem društvu.

V restavraciji hotela Sabotin so gostom narazpolago odlične gobje specialitete, ki bi jihsami le redko pripravili. Vredno je poskusiti.

K. Vuga, tekst in foto

Zaposleni in uporabniki Goriškega centra,VDC Nova Gorica, smo se v sredo, 5. oktobra,skupaj s prostovoljci Darinko Kozinc, SonjoŠuligoj in Darijanom Krpanom ter člani svetazavoda VDC Nova Gorica odpravili peš do Sol-kana s prav posebnim namenom. Obiskali smostaro solkansko mizarsko delavnico, kjer nas jepričakal gospod Jožko Markič in nam predstavilpostopke obdelave lesa za izdelavo pohištva.»Zanimivo mi je bilo videti, kako so včasihročno izdelovali mize. Všeč mi je bil tudi vonjpo žagovini,« je povedal Dejan.

Prav tako so nas toplo sprejeli v solkanskituristični pisarni, kjer nam je gospod BrankoBelingar povedal marsikaj novega o zgodoviniSolkanskega mostu. »Najbolj sta mi bila všečmost in film, ki smo ga videli,« je svoje vtisestrnila Anja.

Sprehodili smo se še mimo najnovejše fre-ske v spomin na tolminski punt. Izlet smo za-ključili na »placu«, kjer nas je Krajevnaskupnost Solkan počastila s kavo oziroma sla-doledom, za kar se iskreno zahvaljujemo.

Ana Lukežič

Prostovoljna akcija izdelave adventnih venœkov vVDC Solkan. Adventni venœek, ki ga je izdelalapredsednica KS Solkan, krasi prostor v stavbi KS.

Svetovni uspeh Karate kluba Nakama

Jubilejna razstava gob v Sabotinu

Fudokan reprezentanca Slovenije

Primorske medalje Blaæ Catelani, Patrik Æniderøiœ,Gloria Øvetak

Sprejem pri æupanu Mestne obœine Nova GoricaMateju ArœonuVse fotografije iz arhiva Karate kluba Nakama

Jakob Œeferin, Gabrijel Seljak in gostiteljica

Tri razliœne vrste gob


Dogodki


Kljub ne preveč prijaznemu, pravzaprav karturobnemu vremenu, smo se v nedeljo po Mar-tinu podali še na 3. Martinov pohod na Škabrijelv organizaciji Društva Škabrijel 1917 in TDSolkan. Na pohod smo se podali iz različnihsmeri: od Nove Gorice, Solkana, Kekca, Lok,Grgarja, Ravnice, Kromberka, Vetrišča, Prevalain Vratc. Na vrhu Škabrijela smo pohodniki do-bili pol kozarčka novega vina in krožnik marti-novega golaža. Gozdna cesta na Škabrijel je

zgrajena že skoraj do vrha in bo v prihodnjeolajšala organizacijo pohodov ter prireditev. NaŠkabrijel se je letos povzpelo že zelo veliko po-hodnikov iz bližnjih in daljnih krajev iz Slove-nije ter tujine. Letos mineva sto let od krvavihbojev v 11. soški ofenzivi na Škabrijelu in koncaI. svetovne vojne na naših tleh. Vojaške bojnejarke je nadomestila Pot miru kot spomin na vsežrtve ter gorje nesmiselne vojne in morije …

Jordan Kodermac, tekst in foto

Martinov pohod na Škabrijel

Do vrha Škabrijela je bila v teh dneh zgra-jena nova gozdarsko-požarna cesta iz severnestrani oziroma po severnem pobočju iz smeriGrgarja. Nova cesta, zgrajena na prvotnem ko-lovozu, bo omogočila gozdarjem boljši dostop,gasilcem pa lažje delovanje v primeru interven-cije. Po drugi svetovni vojni je na tem območjudelovala tudi ameriška baza, ki je varovala mejomed cono STO in Jugoslavijo, saj je bila mejana Prevalu. Nova cesta bo omogočila tudi lažjidostop do vrha pri organizaciji raznih prireditev.V letošnjem letu se je na vrh Škabrijela peš po-dalo že skoraj 12.000 pohodnikov in letos bodopreseženi vsi rekordi. V torek, 26. decembra2017, bo Društvo Škabrijel 1917 prvič organi-ziralo Pohod na Škabrijel ob dnevu samostojno-sti in enotnosti. Pridružite se nam.


V Grajžarjevi galeriji v Štanjelu je od 24.11. do 21. 12. 2017 odprta razstava umetniškihdel Bogdana Sobana iz Vrtojbe. Avtorja in nje-govo delo je predstavila likovna kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn. Bogdan Soban je v oblikiprojekcije prikazal nenavaden način ustvarjanjaumetniških del, ki nastajajo na osnovi njegovihračunalniških programov. Na otvoritvi smo bilipriča rojevanju novih neponovljivih računalni-ških podob, tokrat z nazivom Odtisi Krasa.

Avtor je že večkrat razstavljal tudi v Sol-kanu in se posvetil tudi solkanskim motivom.


Tako nasmejani, zadovoljni in veseli smo senastavili fotografu za posnetek ob našem sre -čanju zaključka osnovne šole v Solkanu. Tusmo Solkanci in vozači iz 8.a in 8. b razreda, ge-neracija letnika 1966/1967, učenci razrednikovMarice Nakrst in Davorina Šinigoja.

Uspelo nama je, z Mileno Jarc, da smo se27. maja 2017 srečali. Poskrbeli sva, da ste bilivsi obveščeni, ki smo takrat, toliko let nazaj,skupaj drgnili šolske klopi. Življenje je hotelo,da smo se razkropili po Sloveniji, bivši Jugosla-viji in celo v Nemčijo. Ko tako razmišljam zanazaj, menim, da nam je bilo zelo lepo, kljubšolskim obveznostim. Bili smo samostojni, ra-zigrani, včasih drzni, preprosti, iskreni in pred -vsem mladi. Bili smo generacija, ki je bilazadovoljna z malenkostmi. Vem, da ste bili takokot me dve, nestrpni in veseli ob prihodu na do-govorjeno mesto. Prišli ste, od blizu in od daleč.Od vsakega posebej sva začutili toplino in ve-selje ob skupnem srečanju. Sprva naju jeskrbelo, če se bomo sploh še poznali, saj se z ne-katerimi nismo videli petdeset let. Vsi še vednonosimo s seboj nekaj svojega iz šolskih dni.Pravzaprav tisti, ki so bili klepetavi so tudi sedajimeli besedo, tisti bolj tihi so bili zadržani, tistiki so bili šaljivci so še vedno, saj smo se tudi tadan smejali njihovim šalam.

Obujali smo spomine iz tega obdobja. Ninam bilo težko nositi mivko od Soče za igrišče,ki se je zgradilo poleg šole in barvati šolsko

ograjo. Pogozdovali smo pobočje pod Svetogoro (Skalnico) in Sveto Katarino (Kekec).Danes sta oba zelena in nič več skalnata. Z na-smehom na obrazu, smo se spominjali raznihzgodb in izletov, ki so bili polni mladostnih, raz-posajenih prigod. Večer nam je popestril šeBranko Cvetrežnik, ki je na srečanje prišel ssvojo harmoniko in za ta namen sestavil pesem,ki smo jo z veseljem zapeli skupaj.

Tu k Šterku smo prišli,čeravno ne prav vsi,da vidimo kaj šeod nas ostalo je?

Toliko smo si imeli povedati, da smo se do-govorili za ponovno srečanje v bližnji prihodno-sti. Medve, Milena Jarc in Grozdana Krkoč svaprevzeli nalogo, da vas ponovno zbereva skupaj,tako kot sedaj.

Spomnili smo se tudi na pokojne sošolce inrazrednika, zato smo jim v ta namen na grobovihprižgali svečke. Vem, da danes nekateri medvami rišete, oblikujete, kiparite, vrtnarite, se uk-varjate z glasbo, berete, pišete, potujete, se raz-gibavate in počnete vse mogoče vam ljubestvari. Prostega časa je sedaj dovolj zato počnitevse tisto kar vas veseli in za kar si pred leti nistevzeli dovolj časa.

Ker se leto 2017 poslavlja bova izkoristili ševoščilo za prihajajoče leto. Drage sošolke insošolci želiva vam obilo zdravja, veselja in za-dovoljstva v krogu družine.

Grozdana Krkoč

Srečali smo se po petdesetih letih

Gozdarska cesta na Škabrijel

Razstava Bogdana Sobana

Solkanski most v umetniøki interpretaciji.

Da se spoznamo spetpo petdesetih let.In rečemo zdaj mi,dobimo se čez deset let vsi.

Foto Lado


Dogodki

18. december 2017 91001 - solkanski œasopis

Ljubica Øuligoj æe deseto leto razstavlja jaslice v preddverju Franœiøkove dvorane, kjer letos potekaæe 16. razstava jaslic. Joæef in Marija sta v eni od tipiœnih slovenskih noø. Lani je Jezuøœka postavilav æbrinœljo, ki jo je roœno izdelal Zdravko Gruden z Lokev. Foto atelje Pavøiœ Zavadlav

Letos, ko praznuje Program skupin starihljudi za samopomoč Slovenije 30-letnico, našaskupina Pomlad Solkan obeležuje 15. obletnico.V Sloveniji je 469 takih skupin, v katere jevključenih 437 članov in 783 voditeljev prosto-voljcev.

Cilj skupine je povezati starejše v aktivnomedsebojno sodelovanje. Občutek, da smo med-sebojno koristne, nam daje zadoščenje, sajosebni stiki izboljšajo kakovost življenja inohranjajo komunikacijo. Članice čutimo potrebopo zbliževanju, saj je v skupini pravilo, da vsepovedano ostane med nami. Članice se po-slušamo, si zaupamo in sprejemamo raznolikostmnenj.

Tak odnos v skupini ustvarja prijateljstvo innavezanost, daje nam občutek varnosti ter namomogoča iskrenost.

Naši voditeljici skrbita za dobro razpo-loženje na naših srečanjih, ki jih imamo enkrattedensko. Ob zanimivih pogovorih in dobri ka-vici nam hitro mine urica našega srečanja.

Želimo, da bi bilo naše druženje prepoz-navno, saj je potrebno. Nikoli nismo prestari zato, da bi si postavili še kakšen cilj. Ker se tudičlanice staramo, saj smo tri stare nad 80 let, štiripa na pragu 80tih let, le tri so mlajše, bomokmalu razmišljale o pomladitvi članstva.

Posebno pozornost posvečamo izražanjuosebnih težav in stisk ter izkušenj, kar dajeolajšanje in krepi medsebojno spoštovanje. Takoustvarjamo tople odnose, domačnost, prijatelj -stvo in pripadnost skupini.

Zapisala Lojzka Casarsa, tudi avtorica slike

Skupina POMLAD Solkan Utrip na odru SNGUtrip na odru nas spodbuja, da rastemo

Na odrskih deskah se vedno znova dogajačarovnija. Predstave zrcalijo življenje: prebujajočustva, nagovarjajo h kritičnemu premisleku,pretresajo naše vrednote, nas z zanosom zaba-vajo. In v tem odrskem zrcalu pogosto prepo-znamo svojo podobo; dobimo dragocenopriložnost, da ločimo bistveno od nebistvenegain negujemo srčno kulturo. Utrip na odru nasspodbuja, da rastemo! In katere teme nam nu-dijo v premislek predstave na odru našega »do-mačega« gledališča SNG Nova Gorica? Tokratizpostavljamo dve predstavi.

Glasbena komedija Beraška opera je raz-grela že številne gledalce. Žgečkljivo zgodbo jenapisal dramatik John Gay in z njo izrisal poli-tično satiro na račun skorumpiranosti angleškedružbe v začetku 18. stoletja. Besedilo so kas-neje predelali različni avtorji, na novogoriškemodru pa so ga poustvarili kar ustvarjalci pred-stave. V središču je sicer intimen ljubezenski tri-kotnik, v katerem pa se zrcali satira nakapitalizem z umazanimi trgovskimi in bankir-skimi manipulacijami. Gre za igro o spopadumoči in ljubezni v mafijskem podzemlju, ki iz-risuje skorumpiranost družbe. V pričkanja, obra-čune, maščevanja in nova zavezništva sezapletajo berači, kriminalci, policisti in prosti-tutke, na koncu pa iz njihovih vrst zmagoslavnozakorakajo najhujši med njimi, tisti, ki napo-vejo, da bodo reveže poslej izkoriščali samo šelegalno: bankirji. Satirične osti se zgostijo tam,kjer je uprizoritev najbolj izvirna in sveža: v du-hovitih, tudi ganljivih songih o moških in žen-skah, ljubezni in seveda o silni moči denarja, kiiz kriminalcev dela junake, iz večine pa pohlev -ne ovce. Pesmi je napisal Iztok Mlakar, uglasbilpa Aleksander Pešut - Schatzi. Uprizoritev po-

membno obogatijo glasbeniki, ki v živo sprem-ljajo songe, občuteno pa krepijo tudi vzdušje po-sameznih prizorov, bodisi razvratno glasnihbodisi nežnejših in tišjih.

Predstavo je režiral Vito Taufer, igrajo paKristijan Guček, Radoš Bolčina, Ana Facchini,Urška Taufer, Gojmir Lešnjak - Gojc k. g., Pa-trizia Jurinčič Finžgar, Arna Hadžialjević,Medea Novak, Maša Grošelj k. g., MatijaRupel, Jure Kopušar, Žiga Udir, Žiga Saksida k.g., Andrej Zalesjak, Iztok Mlakar. Nastopajotudi glasbeniki David Trebižan, David Šuligoj,Roman Kobal. Vabljeni k ogledu Beraške opere19. 1. 2018.

Zadnji večer v letošnjem letu (31. 12. 2017)bo na velikem odru zaživela nostalgična črnakomedija Stari klovni, ki jo je postavil na oderrežiser Jaša Jamnik, nastopajo pa trije virtuozikomičnega žanra, in sicer Radoš Bolčina, IztokMlakar in Gojmir Lešnjak - Gojc. Igralski trioz vrhunsko podkovanimi gibi, obarvanimi v co-medio dell’arte, poldrugo uro zabava občinstvo,čeprav je jedro precej grenko: strah pred neu-spehom in pozabo ob koncu kariere. Zgodba jenaslednja: na avdiciji za vlogo starega klovna sev čakalnici nepričakovano in po dolgih letih sre-čajo stari znanci – cirkusanta Niccolo in Filippo,ki sta davno tega nastopala skupaj, nekolikopozneje pa se jima pred zaprtimi vrati pridružiše njun učitelj in mentor Peppino. Klovni se znostalgijo ozirajo na prehojeno pot, obujajosvoje najboljše točke, se bahajo in skušajo pre-seči drug drugega. V bolj poetičnih trenutkih situdi sramežljivo priznajo naklonjenost, celo to-varištvo, ki pa ga nažira tekmovalnost. Po predstavi bodo lahko gledalci ob druženju inprigrizku pričakali novo leto. Cenejše vstopnicev predprodaji do 20. 12. 2017.

D. P.Stari klovni

Beraøka opera

V decembru in januarju je v Centru zapomoč na domu v Solkanu na ogled slikarsko-kaligrafska razstava. Avtorica razstavljenih delVlasta Hladnik se s kaligrafijo ukvarja že 20let. Kaligrafske umetnine so prikazane z mo-dernimi linijami slikanja in pisanja s čopičem,

ki ponazarjajo poseben slog s pridihom svobod-nih in abstraktnih linij, primeren za posebnepriložnosti in posebne ljudi.

Vabljeni k ogledu razstavljenih del od po-nedeljka do petka med 8. in 16. uro.

Uredništvo

Kaligrafska razstavaVlaste Hladnik

Razstava jaslic na Sveti Gori

Božični čas je čas spomina na rojstvo ma-lega Jezuščka, je pa tudi čas, ko se povežejo dru-žine in se v božičnem vzdušju pravzapravpoveže ves svet.

To je tudi čas ljudske ustvarjalnosti v pri-pravi božičnih jaslic – figurice Svete družine vhlevčku, pastirčki in ovčkami in drugimi liki izbožičnega časa, izdelani različnih materialov inv različnih tehnikah, so postavljene v lokalnookolje in izražajo vso ustvarjalnost,umetnost indušo avtorja.

V Frančiškanskem samostanu na Sveti Gorije letos ponovno na ogled razstava jaslic, že 16.po vrsti.

Odprtje 16. slovenske razstave jaslic z med-narodno udeležbo je bilo v nedeljo, 17. decem-bra s krajšim kulturnim programom v bazilikiKraljice Svetogorske in blagoslovom jaslic vFrančiškovi dvorani, po odprtju razstave pa sobili jasličarji povabljeni na zakusko in druženjev restavraciji pri Kraljici Svetogorski.

Organizator razstave jaslic je Frančiškanskisamostan Sveta Gora in Zavod Domus Gratiaev sodelovanju z Združenjem KS Pevma – Štma-ver –Oslavje.

Razstava bo odprta do 7. januarja 2018. Zad-nji dan razstave bodo jaslice še ostale na SvetiGori zaradi velikega števila obiskovalcev.

Frančiškanski samostan Sveta Gora


1001 - solkanski œasopis

Nove knjige

18. december 201710

Tatjana Gašperčič Malec, razseljena Sol-kanka, kot sama sebe imenuje, je v samozaložbiizdala zajetno pesniško zbirko z naslovom Koluč zasveti. Zbirko je posvetila sinu Bogdanu obnjegovi šestdesetletnici. V posvetilu je avtoricazapisala: Pesniška zbirka je telo sončeve besede,materinski spev, ki vstopa iz zastrtosti v razprtostposvetitve tesno prepletenih misli in čustev, ki

»Kako lepa obljuba,« je v uvodu v knjigorazmišljala predsednica območnega združenjaKatjuša Žigon, »narodu Gorico novo bomo daliv dar.«

Območno združenje borcev za vrednoteNOB Nova Gorica je ob 70-letnici pričetkagradnje Nove Gorice izdalo zbornik z naslovom

ZbornikNarodu Gorico novo bomo dali v dar

Nove publikacije solkanskih avtoricTatjane Gašperčič Malec in Darinke Kozinc

Urednik knjige dr. Branko Marušič je za ob-javo pripravil izbor že objavljenega pa tudi šeneobjavljenega gradiva o začetkih gradnje no-vega mesta.

Vsebina zbornika ima tri sestavne dele. Vprvem delu so objavljeni zgodovinski viri in li-teratura o času med majem 1945 ter septembrom1947, ko se je obnavljalo celotno družbeno ži-vljenje po končani drugi svetovni vojni in so sepostavljali novi temelji bodočemu razvoju Pri-morske tudi v duhu sprememb, ki jih bo prineslamirovna pogodba z Italijo. Gradnja Nove Goriceje bila posledica mednarodnega sporazuma.

Drugi del je posvečen prostovoljnemu delumladinskih in delovnih brigad, ki so na prostorbodočega mesta prihajale iz celotne Jugoslavije.Delo je potekalo sočasno s sodelovanjem grad-benih ustanov in se je postopoma končalo, ko jegradnja Nove Gorice samodejno zahtevala, da seprostovoljno delo nadomesti z deležem poklic -nih ustanov, ko se je iztekel jugoslovanski pet-letni plan, ko so se pojavila v državi novagradbišča in ko so na potek gradnje Nove Goricevplivale tudi mednarodne politične razmere. Tre-tji del prinaša nekaj strokovnih povzetkov ogradnji in urbanizmu v Novi Gorici, nastalih vzadnjih sedmih desetletjih.

Knjiga vsebuje izbor zgodovinskih virov (ar-hivske dokumente, dnevni tisk, reportaže, spo-mine, fotografije, načrte itd.), izbor žeobjavljenih razprav in člankov (v odlomkih aliceloti) in izvirna besedila, napisana prav za ob-javo v zborniku.

Knjigo je mogoče kupiti na sedežu Območ -nega združenja Nova Gorica na Kidričevi 9 (tel. št.: 05 3332077).

Uredništvo

pripadajo otroku.Pri ljubljanski založbi je izšla nova pravljica

Darinke Kozinc Gozdni palček Smetko.V zajetnem Književniku (časopisu za

književnost, umetnost in kulturo v Banja Luki)št. 39–40 pa sta izšla prozna prevoda Mel DarkaKomaca in Jaz, aleksandrinka Darinke Kozinc.

Uredništvo

Narodu Gorico novo bomo dali v dar. Naslovzbornika je povzet iz pesmi brigadirjev, ki so jopeli ob gradnji mesta.


Dogodki


Otrok pride v vrtec že z nekim svojim znan-jem, naloga vzgojitelja pa je, da opazuje, sprem-lja, profesionalno presodi, kakšen način učenjaje otroku najbližji. Na podlagi te informacijevzgojitelj poskuša načrtovati dejavnosti tako, daizpolni potrebe vsakega otroka. Izkušnje, spoz-nanja in doživetja dosegamo pri otroku z aktiv-nim učenjem ter možnostjo, da se izraža,sodeluje in pridobiva izkušnje tudi z drugačnimimetodami dela.

Čeprav že nekaj let izvajamo pedagoškodelo tudi zunaj prostorov vrtca (na bližnjih trav-nikih, v gozdu …), smo se z letošnjim šolskimletom pridružili Mreži gozdnih vrtcev. Ob obi-sku gozda nam največ idej podajo otroci z za-nimanjem, vprašanji, razmišljanjem ... in s tem,

ko upoštevamo njihove ideje, so seveda odzivitoliko bolj doživeti. Ravno ta način dela prineseveliko zanimanja in ustvarjalnosti pri aktivno-stih v gozdu. Z usklajevanjem otrokovih zamisliz našimi idejami in željami, ob podpori Kurikulaza vrtec (nacionalnega dokumenta za predšolskovzgojo), spremljamo njegov napredek in gaspodbujamo k samostojnosti. Prednost to-vrstnega dela je »gojitev« otrokovih spretnosti,kot so: samostojnost, sodelovanje, strpnost inseveda naravno gibanje v naravi.

Pomembno je, da odrasli in predšolski otrocine izgubimo pristnega stika z naravo, ki nam ševedno ponuja veliko dobrin.

Urška KomelPomočnica ravnatelja za vrtec

Otroci iz skupine Deteljice iz enote JulkePavletič Solkan Vrtca Nova Gorica v letošnjemletu s pomočjo staršev raziskujemo Solkan. Ciljraziskovanja je spoznavanje domačega krajaSolkana z bogato zgodovino in oblikovanjespoštljivega odnosa do preteklosti. V ta namensmo obiskali mizarski muzej v Solkanu – Starosolkansko mizarsko delavnico. Gospod JožkoMarkič nam je nazorno predstavil delo mizarjev.Otroci so povedali: v delavnici imajo kladiva,razna orodja, wblč, tisto za brusit, tisto, ki stiska;delajo na banku; včasih je bilo v Solkanu veliko

mizarjev in na hišah imajo znak; videli smo tudimize, stole, lepe omare, videli smo slike Solkanas podrto cerkvijo; rod pomeni družina in tod ježivel mizarjev rod.

Naučili smo se tudi nekaj pravih solkanskihbesed – bank, wblč, vidwni, stružulje, šarauf.Gospod Jožko nas je navdušil za nadaljnje razi-skovanje mizarstva v Solkanu. Izdelali smo zve-zek, v katerega bomo zapisovali dogodkemizarjev iz ustnih virov. Morda vas bomo tudimi naučili kaj še neodkritega.

Martina Madon, Ksenija Jakopič

Vrtec v Mizarskem muzeju Solkan Vrtec pri OŠ Solkan – gozdni vrtec

V oktobru je Krajevna skupnost Solkan sku-paj z Društvom upokojencev Solkan v HoteluSabotin organizirala tradicionalno družabnosrečanje krajanov Solkana in članov društva,starejših od 80 let. Srečanja se je od 332 pova-bljenih udeležilo okrog 90. Na srečanju so pri-sotne lepo pozdravili in nagovorili namestnikpredsednice sveta KS Solkan Radovan Grapu-lin, podpredsednik DU Solkan Božidar Markičin podžupanja MO Nova Gorica Ana ZavrtanikUgrin. V kulturnem programu so z glasbenotočko sodelovali vrtičkarji pod vodstvom stro-kovnih delavcev Vrtca Julke Pavletič Solkan inflavtist Marko Petrovčič iz Varstveno delovnegacentra Nova Gorica. Otroci so doživeto zapelisolkansko ljudsko pesem Muha ter avtorskepesmi svojih vzgojiteljic Prijateljstvo, Gusarskain Slovenija. Marko Petrovčič je na kljunastoflavto lepo samostojno zaigral ponarodelo Pa-stirče mlado in ljudsko U Lublan pr Šestic.

Srečanje starejših krajanov

Novonastali Mešani pevski zbor »MOTIV«Nova Gorica deluje pod pokroviteljstvom Kultur-nega društva Slavec Solkan. Zborovodja in ume-tniški vodja zbora je priznani skladatelj in pesnikMiran Rustja. Po stažu je novoustanovljen zbor resmlad zbor, vendar ga sestavljajo izkušeni pevci inpevke z dolgoletno pevsko kariero. V zbor sovčlan jeni pevci in pevke iz Solkana, Nove Goricein okolice.

Na pobudo Marjana Kolariča, predstavnika vKanadi živečih Slovencev v slovenskem parla-mentu, se je v mesecu oktobru letošnjega leta Mešani pevski zbor »MOTIV« odpravil na enajst -dnevno turnejo v Kanado, da bi ponesli slovenskopesem in razveselili slovenske rojake čez lužo.Pevke in pevci zbora »MOTIV« se iskreno zahva-ljujemo zborovodju Miranu, saj je predvsem nje-gova zasluga da smo izvedli nastope in turnejo poKanadi. Sprejem pevcev med rojaki je bil izjemnolep in prisrčen. Skupaj smo se poveselili, ob slo-venski pesmi pa smo potočili tudi kakšno solzo.Prvi koncert smo imeli v Hamiltonu. Peli smo vcerkvi pri maši, po maši pa smo izvedli še celove-černi koncert domoljubnih pesmi za slovenskoskupnost.

Na povabilo slovenskega veleposlanika MarjanaCencena smo zapeli v avli veleposlaništva. To jebilo prav posebno doživetje, saj so nam prisluhnilitudi veleposlaniki drugih držav. Obiskali smo šeslovensko skupnost v Montrealu, peli po številnihcerkvah, pri mašah pa nas je na orgle spremljalaMilena Prinčič. Zadnje dneve smo preživeli v To-rontu. V posebno čast nam je bilo povabilo v mest -no hišo kamor nas je povabil Joe Mihevc, mestnisvetnik, ki je slovenskega rodu. Udeležili smo sedobrodelnega večera za finančno pomoč slovens -kemu radiu v Torontu in ponovili nastop domoljub-nih pesmi. Zadnji dan pred povratkom v domovinosmo izvedli koncert še v slovenskem domu starej-ših »LIPA« in se z vso hvaležnostjo poslovili.

Turneja je bila naporna. Kljub velikim razda-ljam med kraji in več kot enim nastopom na dan,smo doživeli nepozabne trenutke med svojimi ro-jaki. Obenem pa smo tudi spoznali kako naši rojakicenijo slovensko pesem, besedo in domovino. Vsipevci in pevke smo doživeli posebne trenutke, kinam bojo ostali v trajnem spominu.

Olga Srebrnič

Mešani pevski zbor »Motiv« v Kanadi

V slovenskem domu LIPA

Letos smo bili organizatorji prijetno prese-nečeni s strani udeležencev srečanja. V njiho-vem imenu se nam je za vsa dosedanjaorganizirana srečanja lepo zahvalil in nas poh-valil Željko Humar z željo, da se lepa tradicijaohranja še naprej. Svojo zahvalo je na koncu»začinil« s pripovedovanjem pripetljaja, ki ga jedoživel na poti na tokratno srečanje. Po kratkemkulturnem programu je sledila pogostitev, ki seje zaključila s torto, v katero sta letos ponosnozarezala Zaira Vuga in Cvetko Doljak. Letos jeKS Solkan praznovala 50-letnico delovanja,zato so udeleženci v spomin prejeli svinčnik znapisom 50 let KS Solkan in razglednico z mo-tivom »sukenskega placa« iz arhiva KS Solkan.

Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste vsak nasvoj način prispevali, da se je srečanje dogodiloin potekalo v prijetnem vzdušju.

Tatjana Černe


OØ Solkan


Sprejem prvakov je bil v petek, 27. 10.2017, tudi na OŠ Solkan. Kar dva člana skupine– Aljaž Brezigar in Dilan Mužič – sta namrečučenca naše šole. Čestitamo!

Boža Hvala

so oljke posajene v vrsto. Plodu oljke se lahkoreče oliva. Olive so zelenkaste ali vijoličnordečkaste barve. Nabrane olive se bodo odneslev oljarno.

(Mina, 3. b)V razredu so povedali pravila, kako se oljke

obira. Po malici smo v skupinah obirali oljke injih dajali v košare. Pod oljke smo nastavilimreže. Obrali smo okoli dvajset oljk. Nekatereso bile visoke, zato smo si pomagali z grablji-cami. Ko smo končali z obiranjem, smo se vsiskupaj fotografirali.

(Andrej, Jan, Evan, Vid iz 3. a)

dela se učenci veliko naučijo drug od drugega,razvijajo občutljivost za prepoznavanje inupoštevanje medkulturnih značilnosti ter poglo-bijo spoštovanje do lastne kulture.

Letos je naša šola prejela nagrado znak ka-kovosti za lanski projekt Srečujmo se preko IKT(Meet through ICT) in projekt v šolskem letu2015/16 Povleci in deli z drugimi (Sliding toshare), ki pa je bil še dodatno nagrajen.

Za projekt je bil OŠ Solkan dodeljen evrop-ski znak kakovosti za izjemno delo, kar pomeni,da je bilo projektno delo sodelujočih učencev inučiteljev priznano na najvišji evropski ravni. Priprojektu so sodelovali takratni učenci 3. razre-dov pod mentorstvom učiteljic BarbareGabrijelčič in Erike Grosar, ki projekte tudi ko-ordinira.

Čestitke vsem sodelujočim učencem inučiteljicam za izjemen dosežek!

Kolektiv OŠ Solkan

Obiranje oljk Evropski znak kakovosti

Ob osmi uri smo se zbrali v razredu. Tamsmo se dogovorili, kaj bomo delali. Učiteljicanam je dala liste. Nato smo odšli v 3. a in siogledali, kako se pravilno obira oljke. UčiteljicaBarbara nam je povedala zgodbo o dečku in dre-vesu. Šli smo na travnik za telovadnico in izpol-nili liste. Potem smo nabirali oljke. Jaz in Igorsva obrala celo oljko, Filip pa je pobiral po tleh.

(Rene, 3. b)Danes, 25. 10. 2017, smo imeli naravoslovni

dan. Učili smo se o oljkah in jih obirali. Pri obi-ranju smo si pomagali z grabljicami. Pomagalnam je učitelj Vili. Oljčnik imamo za šolo. Tam

Najboljši mladinski tečajniki V. I. P. Danceso postavili nov mejnik uspeha. Po junijskizmagi na državnem prvenstvu je skupina Go-Breakers Juniors 17. 10. 2017 na Danskem os-vojila še naslov svetovnih prvakov.

Nagrada učiteljicama in učencemNa OŠ Solkan vsako leto izvajamo medna-

rodne projekte eTwinning, ki povezujejoosnovne šole različnih evropskih držav. Učencisi izmenjujejo jezikovne in kulturne značilnostiter glasbo in umetnost. Skozi opisani proces

Nagrada OØ Solkan Evropski znak kakovosti za projekt Povleci in deli z drugimi.

Uœenci OØ Solkan pri obiranju oljk, foto Barbara Gabrijelœiœ

Lozar d.o.o. Nova GoricaCesta IX. korpusa 705250 Solkan

tel. +386(0)5 300 50 15fax. +386(05) 330 00 49e-mail: [email protected]

Sprejem svetovnih prvakov

Za svetovne prvake je bil sprejem na OØ Solkan v petek, 27.10.2017. Foto Marijan Kogoj

Šolska kuhinja je na začetku obratovala vprostorih, kjer imajo danes hišniki svojo delav-nico. Kuharice so pripravljale za šolske otrokele malico.

Leta 1976 je SGP Primorje zgradilo vrtec innovo šolsko stavbo in kuhinja se je preselila vnove prostore. Kuharji in kuharski pomočniki(no, v resnici so bile v glavnem ženske) so polegpriprave malic začeli kuhati tudi približno 100kosil dnevno.

Zaradi priklopa zemeljskega plina leta 1998smo na novo uredili tlake v kuhinji.

Ker se je število otrok, ki so bili naročeni nakosilo večalo, smo s prizidkom leta 2003 prido-bili večjo jedilnico in jedilni prostor. V šolskikuhinji je danes 11 zaposlenih; v centralni ku-

hinji en kuhar, dve kuharici in pet kuharskih po-močnic. V vrtcu Solkan in na podružnicahTrnovo in Grgar pa je po ena kuharska po-močnica. Vodja kuhinje je Tanja Markič.

Samo za potrebe OŠ Solkan in vrtca Solkanzaposleni dnevno pripravijo približno 700 malicin prav toliko kosil, ter 300 popoldanskih malic.Kosila kuhajo tudi za otroke iz »Hiše otrokFrančiška Sedeja«, za otroke staršev, kateri sozaposleni pri Gen-i, nekaj pa je tudi zunanjih od-jemalcev.

Razveseljivo je, da je veliko lokalnih doba-viteljev, poleg različnih zadrug in trgovin, so totudi naši okoliški kmetje.

Boža Hvala, Tanja Markič

Kuhinja na OŠ Solkan

T: 05 33 00 373M: 041788298E: [email protected]

Srečno 2018!

Nudimo vam øirok izbor aparatov, kot so tehtnice in tehtalna oprema,opremo za delikatese in mesnice, kot so salamoreznice, mlini zameso, æage za kosti, roœni noæi in øe marsikaj, pri izbiri pa vam po-magamo s strokovnimi nasveti glede na vaøe podroœje uporabe.

Nudimo tudi kontrolo in overitev meril mase, ostrenje roœnih noæev inservis vseh aparatov, ki jih ponujamo.

Skupaj z vami bomo poiskali prave reøitve za vaøe potrebe.

Sreœno v novem letu 2018!


Nekdanji œasi


Pekarna Boškin

Boškinovi so imeli prvo pekarno na placu obglavni cesti (zdaj Trg J. Srebrniča 4, Solkan), v po-vezani stavbi z Makučevimi. Oče Antona Boškinaje pridobil obrtno dovoljenje leta 1857. AntonBoškin (1863–1942) je podedoval pekarno poočetu.

Med prvo svetovno vojno je bilo poslopje po-rušeno. Boškinovi so potem svoj delež prodali inkupil ga je gospod Stabile, ki je tu postavil po-slopje z družinskim stanovanjem in prodajalno je-stvin.* Anton Boškin je v bližini kupil večjezemljišče in na mestu, kjer zdaj prebivajo njegovipotomci (Cesta IX. korpusa 4), sezidal večje po-slopje z bivalnimi prostori in prodajalno vospredju. Na dvorišču je bila pekarna, ki jo je leta1933 opremil z moderno parno pečjo za kruh inslaščice z dnevno kapaciteto 1400 kg.

V prodajalni so poleg kruha prodajali tudi drugejestvine, kasneje pa samo kruh in slaščice, ker la-stniki po vojni niso dobili obrtnega dovo ljenja zaprodajalno z mešanim blagom. Anton Boškin jeimel s prvo ženo hčerko Karlino, poročeno Mozetič.Ker mu je žena umrla na porodu, se je ponovno po-ročil z Ano Brecelj. Rodili sta se jima hčeri Valen-

tina (1899–1988) in Antonija (1911–2005). Nje-gova hči Valentina Boškin se je poročila z AlojzomKomelom (1898–1968) in rodila sta se jima sinovaAnton (1930–2014) ter Kamilo (1934–2012).

Pekarno Boškin je do leta 1940 vodil očeAnton Boškin; 19. maja 1940 je vodenje prevzelnjegov zet Alojz Komel. Leta 1949 je bila pekarnaBoškin nacionalizirana; 1. julija istega leta se je

jutranje maše vedno ustavila v Boškinovi pekarniin kupila kruh. Nekega jutra, ko je šla mimo itali-janskega vojaka, ki je stražil kasarno pred Panja-kavim, ga je slišala reči: »Che buon odore, chebuon odore!« Otroci so željno čakali mamo, ki jeprinesla domov tudi kakšen kos figuca (kruha s su-himi figami).

Ja, marsikdo se dobro spominja časa, ko smobili lačni kruha in nas je vonj iz Boškinove pe-karne kar omamljal. Prijazna prodajalka Tonica jeotrokom večkrat rada oddelila kakšen kos belegakruha, ki je imel božanski okus. Solkanci smo kBoškinovim tudi odnašali testo v peko in vsakaštruca je imela spodaj nalepljeno številko, da se jevedelo, čigav je kruh.

Alojza Komela so Solkanci poimenovali LojzeBoškin. V zvezi s tem imenom je zelo zanimiv do-godek iz vojnega časa. Lojze je partizane in bol-nišnico Franjo oskrboval s kruhom in keksi.Pošiljke so znosili po vrtu do konca zidu, ki mejina nekdanjo železniško postajo Solkan, kjer so jihoddali terenski službi. V nočnem času je namrečveljal coprifuoco (policijska ura). Nekdo ga jeprijavil Nemcem in nekega zgodnjega jutra soNemci zastražili Boškinovo hišo. Nemški podofi-cir, ki se je pojavil v pekarni, ga je vprašal, če jeon Lojze Boškin. »Ne, jaz sem Alojz Komel,« jeodvrnil Lojze in mu ponudil osebno izkaznico. Koje podoficir preveril ime, se mu je opravičil, mirnozapustil pekarno in umaknil obkolitev.

Leta 1944 je Lojze dobil poziv, da se morazglasiti v Ščədnah za odhod v partizane. Anton seje spominjal dneva, ko je pod večer odšel od domaz nahrbtnikom in sta mama ter teta Tonica zajo-kali. Na zbornem mestu v Ščədnah je bil med dru-gimi terenci tudi Peter Srebrnič – Petrč Kanaveto,solkanski brivec, ki je bil zaposlen v eminentnibrivnici La Cremese na ulici Corso Verdi v Gorici.Ko je zagledal Lojzeta, je rekel: »Lojze, ma duə təje pošlju sam. Təbə bol nucamo damə. Ku končacoprifuoco, bejži damu.« Petrč je že vedel, da bobolj koristen, če bo pridno delal doma, ponoči papomagal terencem.

Med vojno se je v Boškinovi pekarni zgodila šeena zanimivost. Dne 3. januarja 1945, ob večernembombardiranju solkanskega mostu, so zaradi strahuin panike v Boškinovi pekarni pozabili soliti testo.Naslednje jutro smo Solkanci jedli neslan kruh.

Po priključitvi k Jugoslaviji, ko so pošle za-loge moke iz zavezniške vojaške uprave, so priBoškinovih začeli peči kruh iz moke s primesjootrobov, ki so ji dodali 30 % koruzne moke. Zamladinske delovne brigade so pekli kruh s 40 %koruzne moke. Dolgoletni Lojzetov pek StankoŠtolfa, prej zaposlen v pekarni Živec v Gorici, jepovedal, da je Lojze nekajkrat mesečno prihajal vpekarno z nalogo, da morajo pripraviti določenokoličino presejane moke, ki jo bodo prišli iskat izUJV pri Bortolo meju za njihove gospodinje. Takoso začele tudi solkanske gospodinje presejevatimoko, da so lahko spekle polbeli kruh, ki je trajalveč dni kot koruzni. Doma so porabile otrobe indruge primesi od presejane moke za kokoši. Kamso šli otrobi od presejane moke pri Boškinovih, papek ni hotel povedati, le nasmehnil se je. (Danespa sta prav črni in tudi koruzni kruh najdražja, kerso nas nutricisti prepričali, da je beli kruh izoluščene pšenice škodljiv. Op. kv.)

Lojze Boškin je bil vsestranski človek. Skrbelje, da so šolarje med poletnimi počitnicami poši-lj a li v otroške kolonije; najbolj znana je bila priSveti Luciji, zdaj Most na Soči. Otroci so se vrniliiz kolonije presrečni, zagoreli in z odebeljenimilici. Zaradi pogostih kritik iz Ljubljane (Rdečikriž), da močno šepa vzgoja v političnem duhu, sose solkanski podporniki razočarani umaknili in ponekaj letih opustili dejavnost s kolonijami.

Lojze je po hišah zbiral knjige, ki so jih ljudjedarovali za obogatitev solkanske čitalnice. Spo-minjam se dneva, ko je obiskal mojega očeta. Vmezati sta sedla za mizo in Lojze je popisal na-slove petih knjig, ki jih je za darilo knjižnici pri-pravila sestra Srečka.

Poleg peke kruha se je v Boškinovi pekarni do-gajalo še marsikaj drugega, tudi zabavnega.Nešteto je fotografij o pogostitvi delavcev iz Pro-jektbiroja, ki so izdelovali načrte za pekarno vNovi Gorici, pa delavcev iz Gostola, ki so prihajalina posvetovanja pred izdelovanjem pekarskih stro-jev ipd. Antonovi in Kamilovi prijatelji so sedružili v teh prostorih, igrali karte, šah, živahnoklepetali, včasih, kadar so povabili punce, pa tudizaplesali. Ko sta šla Anton in Kamilo študirat v

Ljubljano, je Lojze pogosto vabil njune prijatelje vpekarno, da so se družili in mu dajali občutek, dasta prisotna tudi sinova. Eden izmed njih je bilMarjo Božič – Droč. Tudi Štefan Cigoj je bil po-gost obiskovalec Boškinovih. Povedal mi je, da jevečkrat bral knjige iz bogate domače knjižnezbirke, ko je Kamilo vadil na klavirju. Ko so prišliv modo mopedi, sta se pogosto prevažala z njim namladeniška potepanja. Štefan je bil Kamilu celoporočna priča.

Lojze je bil član Prosvetnega društva Jože Srebrnič in je večkrat nastopal na odru. Znan je nje-gov nastop v igri Prisega o polnoči. Lojze je naodru počival v fotelju. Čez čas je rekel »umrl bom«,po kratkem premoru pa je izdavil »umrl sem«.Ležal je v fotelju in čakal, da pridejo drugi nasto-pajoči in ga odnesejo z odra. Ker se dalj časa ni ničzgodilo, je menil, da niso slišali usodnih besed.Zato je malo odprl oči, jih zaprl in tokrat rekel gla-sneje: »Umrl sem!« In gledalci so prasnili v smeh.Prigoda je kar nekaj časa zabavala Solkance in Lojzeta. V šolskem letu 1948/49 smo obiskovalinižjo gimnazijo v Šempetru v popoldanskem času.Med nami je bil tudi Kamilo. Ob 11.15 smo se od-peljali z vlakom s solkanske železniške postaje doNove Gorice, od tam pa ob 12.30 do Šempetra. Pokoncu pouka smo pohiteli peš preko Rafuta čezKapelo do goriške postaje in se ob 18.30 vkrcalina vlak, ki nas je odpeljal do Solkana. Pot čez Ka-pelo proti domu je ostala v lepem spominu, sajnam je Kamilo prihranil kruh od malice, ki je nipojedel. Čeprav je bil koruzni, se nam je zdel sla-sten, ker smo bili lačni. Na vsakega je prišlo nekajgrižljajev. Pot je bila polna doživetij. Tako sta Jože Bratuž in Joško Mlakar pogosto zatopotala vbrežino nad cesto ter oponašala rusko konjenico,ki sta jo videla v ruskih filmih. Če je bilo dovoljčasa, smo v trgovini na Rafutu kupili malorožičeve moke in pohiteli na vlak.

Teta Tonica je rada v posebnem lončku kuhalakavo za mlade goste. Če je bilo več gostov, je sku-hala kavo dvakrat. V Boškinovi pekarni je bil torejzametek našega kasnejšega druženja na dopoldan-ski kavi na placu, kjer se sestajamo še danes.

Parno pekarno so Boškinovi čez čas razmon-tirali in prodali nekam v Baško grapo. Ob nekdanjipekarni je Kamilo sezidal novo hišo. Anton je ostalv stari hiši, kjer je rad sprejemal prijatelje, tako kotso jih radi sprejemali vsi Boškinovi od naše mla-dosti naprej.

V tistem času sta bili v Solkanu še dve manjšipekarni: na Gorenjem koncu, nasproti sedanje le-karne, pekarna Podobnik, v Dolenjem koncu, na-sproti takratnega ZMO, pa pekarna pri Pekarci,katere lastnik je bil tast Danice Bandeljnove, poročene Živec.

Katarina Vuga, Andrej ČerneVse slike iz družinskega arhiva Ernestine Komel

________*Po priključitvi leta 1947 je družina Stabile zapustila Sol-kan in se preselila v Gorico, kjer jim je družina Živec pre-pustila svojo pekarno in se zaradi preganjanja Slovencevpreselila v Solkan. Tu zdaj stanujeta hčerki Anica Furlan inMarija Štrukelj.

Anton Boøkin, darilo njegove hœere Valentine zarojstni dan

Slika ruøevin iz prve svetovne vojne in originalni zapis na zadnji strani.

preimenovala v Mestno pekarno Solkan in Alojzje postal njen upravnik do 31. julija 1951. Potemje postala Trgovsko podjetje Primorka Solkan do31. maja 1952, ko so jo dokončno preselili v pod-jetje Pecivo v Novo Gorico. Tu je bil Alojz Komelnjen upravnik do bolniške upokojitve.

Antonija Boškin – Tonica (1911–2005), ki jeostala samska, je prodajala v pekarni Boškin v Sol-kanu od 1. aprila 1927 do upokojitve 8. maja 1962,ki jo je dočakala v podjetju Pecivo v Novi Gorici.

Lastnikoma Valentini in Alojzu Komelu so 3.oktobra 1959 nacionalizirali tudi pritlični delzgradbe, sestoječ iz skladišča in dveh poslovnihprostorov. Te prostore so Boškinovi po preselitvipekarne v Novo Gorico morali odkupiti. Kupninaje bila sicer leta 1998 ob denacionalizaciji pokritaz odškodnino, medtem ko izguba pekarske dejav-nosti ni bila nikoli poravnana. Danes so prostorinekdanje pekarne in prodajalne preurejeni v stano-vanje na Cesti IX. korpusa 4a, kjer stanuje mladadružina, pravnuki Valentine in Alojza Komela.

Andrej Černe se je pogosto družil z Antonomin Kamilom Boškinom. Izvedel je, da se je njunoče Alojz Komel izučil za krojaškega mojstra pri

Valentinu Golji. Ko se je oženil z ValentinoBoškin, je opustil krojaški poklic in se posvetilpeki kruha. Njegov mešalec za kruh, premerjen innarisan, je bil kasneje osnova podjetju Gostol, kije začelo na veliko proizvajati mešalce za kruh;prodajali so jih po vsej Jugoslaviji pa tudi v tujino.

Andrejev spomin seže v čas 1942/43, ko se jenjegova teta Marička ob povratku z vsakodnevne

Ob peœi Radivoj Kovaœiœ, za Solkance paøtiœjerRado. Znan je bil po peki tort, ki so jih vsiobœudovali. Æal je leta 1957 umrl, star 37 let.

Poroœna slika Valentine Boøkin in Alojza Komela


Most


Naj za začetek pojasnim, katera je prava let-nica gradnje solkanskega kamnitega želez-niškega mostu. Prava letnica je 1905. Novembratega leta je bila konstrukcija Solkanskega mostupraktično v celoti dokončana, saj je bila poprvotnih načrtih avstrijskih državnih železnickonec leta 1905 že predvidena otvoritev bohinj -ske železnice, ki je predstavljala najtežji del večkot 500 km dolge druge železniške povezavemed Dunajem in Trstom. Zaradi velikih težavpri izkopu predora Bukovo v Baški grapi, ki sonastale zaradi izjemno neugodne geološke se-stave hribine v tem predoru, se je otvoritev Bo-hinjske proge zavlekla za več mesecev. Do njeje zato prišlo z večmesečno zamudo šele 19. ju-lija 1906.

Tako ni nič narobe, če rečemo tudi, da je bilSolkanski most zgrajen leta 1906, čeprav so seglavna dela zaključila že leta 1905. Njegovo roj-stno letnico smo na ta način povezali z letnico1906, ko je po Bohinjski progi stekel redniželezniški promet, tako potniški kot tovorni.

Zakaj je bil za gradnjo glavnega lokamostu izbran prav nabrežinski kamen?

Odgovor ni tako enostaven, kot se zdi naprvi pogled. Resda je Nabrežina geografskodokaj blizu Solkana in so zato transportne raz-dalje relativno kratke, kar pomembno vpliva nastroške gradnje. Vendar so predvsem v drugi po-lovici 19. stoletja zelo iskani nabrežinski kamenvozili že na precej bolj oddaljene kraje, bodisi zvlakom bodisi z ladjo. Ključni dejavnik, zaradikaterega so inženirji avstrijskih železnic izbraliza gradnjo Solkanskega mostu nabrežinskikamen, so bile prav njegove odlične fizikalne inmehanske lastnosti. Več o njegovih lastnostihbom pojasnil v nadaljevanju članka.

V času gradnje Solkanskega mostu je mimoNabrežine že tekla železnica med Trstom inTržičem ter Gorico. Zato je bilo mogoče kam-nite bloke, potrebne za gradnjo mostu, naložitina vlak in jih pripeljati v neposredno bližinogradbišča mostu. Zadnji del transportne poti jepredstavljala začasno zgrajena ozkotirna želez-nica. Na gradbišče so bili pripeljani iz Na-brežine že končno obdelani kamni, vsak od njihje imel številko, ki je točno določala mesto nje-gove vgradnje. Kamniti kvadri so bili že v na-brežinskem kamnolomu povsem natančnoizdelani, vsak kamen je imel svoj načrt z na-tančno določenimi dimenzijami, katerih na-tančnost so merili z za to posebej izdelanimišablonami. Zato v Solkanu ni bilo treba kamni-tih kvadrov nič več obdelovati.

Ob tem naj povem, da nabrežinski kamen nibil izbran za celotno konstrukcijo Solkanskegamostu, temveč le za njegov osrednji del,vključno z glavnima stebroma ob loku, za glavnilok in del mostu nad lokom. Oba pristopna via-dukta k osrednjemu mostnemu delu sta bila iz-delana iz kamnov, pridobljenih v neposredniokolici mostu. Ta kamen je izrazito sive barvein odstopa od barve osrednjega dela mostu.

Kratka zgodovina nabrežinskega kam-noloma

V Nabrežini in njeni bližnji okolici je večkamnolomov, najbolj znan med njimi pa je vse-kakor kamnolom z imenom Cava Romana, odkoder je bil pripeljan ves kamen, potreben zagradnjo glavnega loka in njegove nadgradnje.Kamnolom je dobil tako ime zato, ker so gapoznali in v njem kamen izkoriščali že v rim-skih časih. Domneva se, da so prvič začeli iz-koriščati nabrežinske kamnolome že v časumed 2. in 1. stoletjem pr. n. št., to je v času, kiustreza začetkom mesta Oglej (rimske Aqui-leie). Kamen so uporabljali tako za gradnjostavb kot za izdelavo arhitektonskih ornamen-tov na njih. Mesto Oglej je med svojim naj-večjim razcvetom štelo okoli 200.000prebivalcev, zato so potrebovali velike količinekamna iz nabrežinskih kamnolomov. Še danesje mogoče v Ogleju najti veliko ostankov stavbiz tega časa, nagrobni spomeniki pa so bili sko-raj po pravilu izdelani iz nabrežinskega ap-nenca. Izkoriščanje nabrežinskih kamnolomovse je za dolgo obdobje zaključilo z razpadomrimskega cesarstva v 5. stoletju n. št.

Ponovni in skoraj eksplozivni razcvet so na-brežinski kamnolomi doživeli po letu 1857, koje mimo Nabrežine v Trst prispela Južna želez-nica, prva železniška povezava med Dunajemin pristaniščem v Trstu. Trst je že v 18. stoletjupostal prvo pristanišče habsburške monarhije.Hiter razvoj pristanišča se je še pospešil s pri-hodom železnice. Začelo je rasti povpraševanjepo kamnitih izdelkih tako iz nabrežinskih kottudi repenskih kamnolomov. Samo na Dunajuso z nabrežinskim kamnom zgradili nekaj naj -znamenitejših mestnih stavb, kot so: mestnogledališče (Burgtheater), državno operno gleda-lišče (Stadtsoper), dunajski parlament, dunajskaborzna palača. Tudi v Pragi so zgradili več stavbiz nabrežinskega kamna. Še več jih je bilo zgra-jenih v Trstu, med katerimi je morda najboljznana Lloydova palača. Kraški kamen je pomorski poti potoval vse do Egipta, celo v NewYorku so ga cenili kot izjemen gradbeni mate-rial. Največja stavba, zgrajena iz nabrežinskegakamna, pa je prav gotovo stavba železniške po-staje v Milanu (l. 1931).

bližina nabrežinskega kamnoloma od Solkanain njegova neposredna bližina od železnice.Geografska bližina kamnoloma je vsekakorimela velik vpliv na strošek prevoza kamnov dogradbišča mostu. A to ni bil ključni in odločujočikriterij. Najpomembnejša fizikalna lastnost na-brežinskega apnenca je njegova izredno nizkasposobnost vpijanja vode, kar odločilno vplivana njegovo zmrzlinsko obstojnost. Zmrzlinskaobstojnost kamna je sposobnost njegovega pre-našanja števila ponavljajočih se ciklov zmrzo-

c) mehanska trdnost nabrežinskega kamna:je izredno velika, vendar to ni bila odločujočalastnost pri izbiri, saj največja izračunana tlačnanapetost v loku Solkanskega mostu ne presega5 % porušne tlačne trdnosti nabrežinskega ap-nenca, ki znaša 1557 kg/cm2. Vendar je najpo-membnejše dejstvo, da se trdnost nabrežinskegaapnenca po številnih ciklusih zmrzovanja in od-tajanja zmanjša le v manjši ter zanemarljivimeri, kar je ključni pogoj za njegovo izrednodolgo življenjsko dobo,

Solkanski most – neznano o znanemIX. del: Solkanski most je edini pravi inženirski objekt, zgrajen iz nabrežinskega kamna

Nanaøanje kamnitih kvadrov na oder je potekalopo toœno doloœenem vrstnem redu.

Naj omenim tudi manj znan podatek, da sokamniti sarkofagi v grobnici Burbonov na Kostan-jevici nad Novo Gorico izdelani iz nabrežinskegakamna. Izdelal jih je goriški kamnosek Ušaj.

Med železniškimi objekti najdemo nabrežin-ski kamen tudi v borovniškem viaduktu (l.1857), ki je sicer večinoma zgrajen iz opeke, inv 646 m dolgem nabrežinskem železniškem via-duktu. Vendar je edina prava inženirska kon-strukcija, zgrajena iz nabrežinskega kamna, pravsolkanski železniški most. Za postavitev Solkan-skega mostu je bil izdelan zahteven statičniračun s preverjanjem stabilnosti mostne kon-strukcije med gradnjo, in sicer v vseh njenihfazah. Izdelan je bil tudi načrt za podporni oderz izjemno zahtevnim temeljenjem 9 m pod gla-dino reke Soče. Ves čas gradnje so potekala tudiizredno natančna geodetska opazovanja odrskepodporne konstrukcije z ugotavljanjem časovnihdeformacij podpornega odra. Izbira nabrežin-skega kamna za glavno nosilno ločno konstruk-cijo Solkanskega mostu ni bila niti najmanjnaključna.

Fizikalne in mehanske lastnosti nabrežin-skega kamna

Omenil sem že, da je bil eden izmedpomemb nih, ne pa ključnih kriterijev, za izbiroprimernega kamna za Solkanski most prav

Vsak kamniti kvader je imel z naœrtom toœno do-loœene mere.

Most ob otvoritvi 19. 7. 1906. Lepo je videti nekoliko svetlejøo barvo nabreæinskih kamnov v osred-njem delu mostu.

d) vpojnost vode: kubični meter nabrežin-skega apnenca vpije vsega le 12 l vode, kar jeizredno malo. Podatek nam govori o njegovi no-tranji strukturi, ki vodo vpija v minimalni meri.Prav ta lastnost omogoča, da je nabrežinskikamen neobčutljiv na zmrzovanje, kar najboljprispeva k njegovi trajnosti.

ZaključekIz zgornjih na kratko navedenih podatkov po-

stane odločitev avstrijskih inženirjev o izbiri na-brežinskega apnenca za gradnjo loka Solkanskegamostu povsem jasna. Iskali so kakovosten in tra-jen gradbeni material, ki bo kljuboval vsem vre-menskim pogojem. Ob tem so zagotovo računalitudi na majhne vzdrževalne stroške kamnite mo-stne konstrukcije med njeno uporabo.

Žal so se kolesa zgodovine obrnila drugače,kot so to želeli snovalci in graditelji Bohinjskeproge. Le deset let po tem, ko je bila proga od-prta za promet, je I. svetovna vojna povsemspremenila usodo Solkanskega mostu. Med 6.soško ofenzivo so avstrijske inženirske enote vnoči med 8. in 9. avgustom leta 1916 razstrelileglavni lok Solkanskega mostu, ki je v celotipadel v Sočo. Leta 1927 so italijanske državneželeznice obnovile glavni lok mostu v nekolikospremenjeni obliki, pri čemer je bil uporabljenkamen iz treh različnih kamnolomov – edenmed njimi je bil ponovno Cava Romana iz Na-brežine. Koliko nabrežinskega kamna je v da-našnjem loku, je skoraj nemogoče ugotoviti.

Gorazd Humar, univ. dipl. inž. grad.

vanja in odtajanja pod vplivom spreminjajočihse vremenskih pogojev. Zmrzlinsko obstojnikamni so praktično trajni z dolgo življenjskodobo. Kamni, ki vpijajo veliko vode, pričnejo obciklih ponavljajočega se zmrzovanja in odtajanjapokati v notranjosti in posledično razpadati. Takikamni niso primerni za zgradbe s prometno ob-težbo, ki poleg vsega povzroča tudi vibracijekonstrukcij z velikim škodnim vplivom.

Nabrežinski apnenec je v bistvu školjčni ap-nenec izredno homogene sestave, zato prenašaobremenitve v vseh možnih smereh enakomerno.Nima notranjih mikrorazpok kot denimo rovinj -ski istrski apnenec, iz katerega je narejen zname-niti most Rialto v Benetkah. Istrski apnenec imatudi krajšo življenjsko dobo, ki je nekateri stro-kovnjaki ne ocenjujejo na več kot tisoč let.Kakšna je zato življenjska doba Benetk?

Ključne lastnosti nabrežinskega kamna so:a) kemična sestava: nabrežinski kamen je

skoraj v celoti sestavljen iz kalcijevega karbo-nata (99,41 %), le nekaj malega je v njem ma-gnezijevega karbonata,

b) specifična teža oz. gostota: kubični meternabrežinskega kamna tehta 2624 kg, kar je lemalo manj od granita, ki ima gostoto okoli 2700kg/m3. Avstrijske železnice so načrtno izbralekamen kot gradbeni material za Solkanski most,saj tir po mostu teče v dvojnem zavoju, kjer sepojavljajo centrifugalne sile, ki jih povzročajočez most vozeči vlaki. Težka in masivna kamnitamostna konstrukcija zato z lahkoto prevzematake sile, vsekakor bolje kot precej lažja kovin-ska konstrukcija,

Naj bodo prazniki iskrivi, polni veselja in radosti, leto, ki je pred nami pa postlano z nepozabnimi trenutki.

Tpe elektronika d.o.o.


Mizarji

1001 - solkanski œasopis18. december 2017

Obisk članov RIRD Solkan v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri

15

Člani RIRDS-a smo se v oktobru odpeljalina obisk v Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Vprelepem okolju ob robu ljubljanskega barja sorazstavljene številne zbirke. Mi smo se odločiliza gozdarski in lesarski oddelek, saj sta smi-selno povezana in predmet našega zanimanja.Oba oddelka sta bila med prvimi zbirkami, ki sosvoja vrata odprle že davnega leta 1953. Danesse te in druge zbirke razprostirajo že na več kot6000 m2 površin. Po zbirkah nas je vodila gospaBarbara. Že na notranjem dvorišču smo si lahkoogledali žago venecijanko in furnirnico na vodnipogon. V notranjosti je prikazano tesarstvo,žagarstvo, kolarstvo (5200 let staro kolo z barja),sodarstvo, suhorobarstvo in tudi mizarstvo. Našičlani so pokazali zavidljivo poznavanje imenstarih orodij in njihovih namembnosti.

Jožko Markič, predsednik našega društva, jev muzeju našel ilustracijo uporabe ročne žageza razrez hlodovine. Takšno ročno žago smopred časom pridobili tudi za našo solkansko mi-zarsko zbirko. Žal je žago načel zob časa in bo

Slovensko etnološko društvo je v okviruprograma ob podelitvi Murkove nagrade, Mur-kovega priznanja in Murkovih listin na GraduKromberk 11. 11. 2017 organiziralo tudi stro-kovno ekskurzijo na Goriško. Etnologi iz vsehkrajev Slovenije so obiskali tako sedež Gori-škega muzeja v kompleksu Vile Bartolomei vSolkanu kot tudi Mizarski muzej v Solkanu, kijim ga je izčrpno in duhovito predstavil JožkoMarkič. Dolga pot do ustanovitve muzeja mi-zarjev je potekala pravzaprav od prve strokovneraziskave delovanja mizarske zadruge v Sol-kanu dr. Branka Marušiča v osemdesetih letih,prek prve razstave o solkanskih mizarjih leta1984, ki sva jo pripravili etnologinji Goriškegamuzeja Inga Brezigar in Katja Kogej, do usta-novitve in delovanja Rezbarskega, intarzijskega

in restavratorskega društva, ki je pod vodstvomJožka Markiča opravilo veliko delo s postavit-vijo mizarske zbirke – muzeja pod naslovomMizarska delavnica. Mizarska zbirka v Solkanuohranja materialno dediščino solkanskih mizar-jev, Rezbarsko, intarzijsko in restavratorskodruštvo z vrsto dejavnosti pa ohranja tudi spo-min na mizarje, njihovo znanje in obrtniškospretnost nekdanjih mojstrov, ki so po drugivojni ustvarili uspešno goriško pohištveno in-dustrijo.

Etnologi so bili nad zbirko in Jožkovo ra-zlago navdušeni, pohvalili pa so tudi urejenookolje solkanske muzejske hiše, prav tako patudi fresko srečanja tolminskih puntarjev z go-riškimi grofi v podhodu ob pokopališču.

IMB

potrebovala restavratorski poseg. Kljub obsežnosti zbirk smo si ogledali še

prometni oddelek, zbirko cestnih vozil vsehvrst. Od obdobja »visokih« koles do koles z ve-rižnim prenosom konec 19. stoletja in po II.svetovni vojni koles Rog, od znamk motorjevPuch, Adler in Styriado do domačih 50 ccmmotorjev Rog in mopedov Tomos, pa prvih do-mačih avtomobilov. In čisto na koncu smo sepo rdeči preprogi sprehodili med limuzinami, kijih je uporabljal predsednik SFRJ Tito.

Po kosilu smo obiskali poznanega rezbarjaRomana Kokoleta v Zgornjih Stranjah pri Kam-niku. Bili smo navdušeni nad videnim. Za spre-jem se mu prisrčno zahvaljujemo.

V preteklem letu smo v društvu praznovalieno poroko, dve rojstvi in številne obletnice,okrogle in tiste vmesne. Pridobili smo novečlane. Zdaj se veselimo se prihajajočega leta innovih izzivov.

Tudi vam želimo zdravo in uspešno 2018!

Ljubomira Bevc

Foto Marjan Polanc

Na dvorišče pri Cesarju (Zavrtanik Janez)v Žabjem kraju si moral čez most, da si premo-stil potok Suəpət, ki je do leta 1954 tekel po od-prti strugi potoka. Takrat so tudi pravili, da imaCesar zlat partuən. Če si vprašal: »Ma prouzlat«?, »Ma ne«!, si dobil pojasnilo, da je le na-pravljen iz lesenih lat – desk.

Ko so odprli osmico, so se na tem dvoriščudružili Solkanci. Pretežni obiskovalci so biliSolkanski mizarji, ki so radi s kvartinom vinapoplaknili prah, ki se je nabral v ustih in grluod friganja lesenih površin pri izdelavi pohištva.Cesar je bil navihan in je rad popestril vinskebratce z raznimi domislicami in šalami. Tako jenekega dne pristopil k mizi, kjer je modrovaloveč Solkanskih mizarjev, in rekel: »Ǝn doppiovina dam na mizo, če kdo od vas ugotovi, kakovrsto lesa držim v roki«. Pri tem je pokazal lepo

oblikovan manjši predmet podolgovate kva-dratne oblike.

Ta predmet je šel iz rok v roke in vsi so naveliko ugibali. Mizarji so našteli več vrst lesa.Tisti, ki so se delali bolj pametni, pa so menili,da je to neka vrsta eksotičnega lesa. Cesar jesamo zmigoval z glavo. Ko mu je bilo dovolj,je rekel: »Tuə je pouəblan, pošušen ən pre-parjəran štor od vrzotə«. Kako ga je sušil in pre-pariral ter koliko časa je porabil za to ni povedal.Vseeno je častil prisotne z doppiotəm vina, kerje bila potegavščina uspešna, ki je še lep časzabavala Solkance.

Osmice so v Solkanu odpirali skoraj vsikmetje, da so pravočasno prodali vino in pripra-vili posodo za naslednjo trgatev. Nudili so levino brez hrane. Nekateri gostje, ki so prihajaliiz sosednje Gorice, so prinesli s seboj panine,

da je lažje steklo vince po grlu, in hitreje je ste-kla pogovorna beseda. Po napornem delu so lju-dje čutili potrebo, da se srečajo s sodelavci,znanci in prijatelji ob kvartinčku vina, se pogo-vorijo in poveselijo, da lažje pozabijo na vsako-dnevne tegobe. Zadnji dan osmice je bil likof,ko je gospodar stalne goste častil z vinom.

Zadnja osmica v Solkanu je bila odprta pri

Simonu Kanclerju v Žabjem kraju leta 1999.Ker ne obstaja slika takratnega dvorišča

osmice pri cesarju je Jernej Zavrtanik priskrbelsliko druženja ob kozarčku vina in briškuli naBrlci, kjer je Cesar v vinogradu pridelal največvina. Področje na Brlci se je nahajalo nad se-danjm novim naseljem Varda.

Andrej Černe

»Briøkula« v øestih »Na Brlci«. Fotografirano 3. aprila 1977. V Solkanu se je na osmicah briøkulo vedno igralo s øestimi igralci.

Od leve proti desni stojijo: Zvonko Mavriœ, Pepi Kamel (Podgornik), Zelmo od Kozǝ (Korøiœ), Ivan Cesar (Zavrtanik). Od leve proti desni sedijo: Ivan Filipœ (Œiœigoj), Nini Zajc (Biteænik), Rudi Novak, Drejœe Luøǝnœ(Luznik), Pepi Luøǝnœ (Merviœ), Simon Kǝncler, Tonœe sǝs Øœǝdǝn (Jakin) -edini øe æiveœi, JuǝæePodlaœan (Æbogar), Latko Økuljauc (Æivec). Foto iz arhiva druæine Zavrtanik

Slovenski etnologi v Mizarskem muzeju v Solkanu

Osmica pri Cesarju


Upokojenci

1001 - solkanski œasopis16

Solkanski upokojenci na morju v srednji Dalmaciji

18. december 2017

To poletje smo solkanski upokojencipreživeli en teden na morju v kraju Kaštel Šta-filić v srednji Dalmaciji. Aranžma je za nas pri-pravila turistična agencija Loka Turist iz ŠkofjeLoke. Odpotovali smo na deževno jutro 2. sep-tembra izpred marketa v Solkanu. Vodič se namje pridružil v Ljubljani, od koder smo pot nadal-jevali mimo Novega mesta in čez Gorjance doMetlike, kjer smo prestopili mejo s Hrvaško. Žeko smo zjutraj vstopili v avtobus, smo ugotovili,da je dokaj star, sedeži niso bili oštevilčeni, takoda nam sedežni red, ki nam ga je dala agencija,sploh ni služil. Upali smo, da bo vse v redu nadolgi vožnji, ki je bila pred nami. Kot nalašč jeves čas rahlo deževalo, med postankom naenem izmed postajališč ob avtocesti v Liki pa jelilo kot iz škafa. Pot smo nadaljevali v karmočnem dežju, ko je streha avtobusa na nekajmestih začela puščati. Bili smo nejevoljni, šeposebej tisti, ki so imeli mokre sedeže. Ni nampreostalo drugega, kot da smo nevšečnostskušali obrniti na hec. V veliko pomoč pri temso nam bili unikatni zvarki, ki so jih nekateriprinesli s seboj, da bi nam pogreli telo in dušo.Po kar dolgotrajni in pestri vožnji smo končnole srečno prišli na cilj v turistično naselje Resnikv Kaštelu Štafiliću, kjer nas je pričakalo sonce.Po kosilu smo se namestili, nekateri v bungalo-vih, drugi v hotelu. Popoldne smo se že lahkokopali in sončili na plaži.

Kaštel Štafilić je eno izmed sedmih naselijv 20 km dolgem rodovitnem zelenem področjuKaštela, ki leži ob obali med Trogirjem in Spli-tom. Naselja so se tam razvila ob gradovih, kiso jih od XV. do XVI. stol. zgradili cerkvenifevdalci. V utrdbi Vitturi v kraju Kaštel Lukšićje Muzej grada Kaštela, ki hrani kulturno de-diščino tega območja. Narava je bila tu res ra-dodarna, saj je ustvarila čudovite peščene inprodnate plaže, zalive, polotoke in v bližini šeznane otoke, kot so Šolta, Hvar, Brač in drugi.Turistično naselje Resnik, kjer smo bivali, leživ gozdičku ob krasni plaži. Pred kratkim so delobjektov v njem obnovili. Bungalovi, v katerihsmo bivali, so bili kar udobni, čeprav pomanj -kljivo opremljeni. V naselju je na žalost še ve-liko propadajočih stavb, v katerih so med zadnjovojno bivali begunci. Še ena šibka točka naseljaje neposredna bližina mednarodnega splitskegaletališča. Med našim bivanjem je bil tam prometprecej gost, na srečo pa je bil ponoči mir.

Agencija nam je v ceno letovanja vključilakar nekaj izletov z vodičem v okolici. Tako smose v nedeljo zjutraj odpeljali v bližnji Trogir. Sli-kovito mesto leži na otočku med kopnim in oto-kom Ćiovo, s katerim ga povezuje dvižni most.Staro mestno jedro se je oblikovalo od XIII. doXV. stol. znotraj obzidja, ki so ga Benečani ob-novili, dogradili pa so še stolp sv. Marka intrdnjavo Kamerlengo. Po sprehodu ob marinimimo stolpa in trdnjave smo prišli po ozkihuličicah do glavnega trga, kjer je stolnica sv.Lovra z znamenitim Radovanovim portalom izXIII. stol., ki je najdragocenejše delo romanskeplastike v Dalmaciji. V stolnici so krstilnica,osmerokotna kamnita prižnica iz XIII. stol., ci-borij iz XIV. stol., slike domačih in italijanskihmojstrov, kapela bl. Ivana Ursinija in drugo. Zu-nanjost stolnice dopolnjuje zvonik. Na trgu soše stolp z uro, nekoč renesančna cerkvica sv. Se-bastjana, palača Ćipiko in mestna loža, kjer je

ob našem prihodu prepevala dalmatinska klapa.Na obali je romanska cerkev sv. Janeza Krstnikaiz XIV. stol. z ostanki srednjeveških fresk ingrobnico družine Ćipiko. Mesto je vpisano vRegister svetovne dediščine pri UNESCU. Izmesta smo izstopili skozi severna vrata in se pomostičku podali na bližnjo tržnico, kjer so lo-kalni kmetje ponujali svoje pridelke. Po vrnitviv Kaštel in kosilu je bilo še veliko časa za ko-panje ter sončenje na plaži.

V ponedeljek po kosilu smo šli ponovno naizlet, tokrat v Omiš in Split. Omiš leži na levembregu reke Cetine, nedaleč od njenega slikovi-tega kanjona, po katerem se prebija skozi ap-nenčaste gore in nato izliva v Jadransko morje.V srednjem veku je bil Omiš utrjeno mesto inznana gusarska postojanka. Od srednjeveškihutrdb so ohranjeni deli obzidja, štirikoten stolpMirabela in ruševine trdnjave Starigrad (For-tica). Na mestnem trgu je župnijska cerkev izXVII. stol. z lepim portalom in zvonikom. Tuvsako leto organizirajo tradicionalno gusarskofešto. Po sprehodu po Omišu smo se odpeljali vSplit, ki je največje mesto v Dalmaciji ter njenkulturni, politični, trgovski, industrijski, športniin turistični center. Leži na polotoku med Kašte-lanskim zalivom in Splitskim kanalom. Polotokse zaključuje z zelenim rtom Marjanom. Namestu današnjega Splita je bilo že v zgodnjemantičnem obdobju ilirsko-grško naselje Aspala-tos. Konec III. stol. je rimski cesar Dioklecijantu gradil svojo razkošno palačo v poznoan-tičnem slogu. Še danes je to najimenitnejši spo-menik v mestu. Palača ima tloris nepravilnegačetverokotnika s štirimi vrati. V notranjosti sespajata vila rustika in utrjen vojaški tabor. Peri-stil je osrednji odprt prostor palače. Na njenivzhodni strani je mavzolej cesarja Dioklecijana,ki je sedaj stolnica sv. Dujma, mučenika in za-vetnika mesta Split. Nižje od stolnice je kripta,spremenjena v kapelo sv. Lucije, ob njej pa zna-meniti romanski zvonik stolnice. V podnožjuzvonika sta dva leva, desno pa sfinga iz črnegagranita. Nasproti nekdanjega mavzoleja je tem-pelj, najverjetneje posvečen Jupitru. V sever-nem delu palače, desno od Zlatih vrat, je palačaPapalić iz XV. stol., najznamenitejši spomenikgotske arhitekture v Splitu; danes je tam Muzejmesta Split. Pred Zlatimi vrati je impozantenkip Grgurja Ninskega, delo Ivana Meštrovića.Časa ni bilo dovolj, da bi si ogledali še drugeznamenitosti, smo pa lahko doživeli živahenutrip pravega dalmatinskega mesta. Ob po-vratku smo se peljali mimo Solina, splitskegaindustrijskega predmestja, kjer je arheološkipark z ostanki antične Salone.

V torek smo v sončnem jutru šli z vodičemna pohod skozi Kaštele v Kaštelanskem zalivu.

Med našimi počitnicami na morju je bilo do-volj časa za plavanje, poležavanje na plaži, za-bavne igre v organizaciji agencije, druženje inklepet na terasi hotela oziroma v baru ob kaviciali drugi pijači. V prijetni in sproščeni družbi jeteden hitro minil. Na poti proti domu smo seustavili še na postajališču ob avtocesti in uživaliv krasnem pogledu na del Narodnega parkaKrka, in sicer na kraj Skradin, ki leži na desnembregu reke Krke ob njenem izlivu v Jadranskomorje. V deževni Solkan smo se vrnili v večer-nih urah, kljub dežju dobre volje in polni lepihvtisov.

Vidojka Harej

Pred recepcijo v naselju Resnik, foto Vidojka Harej

Sreœno 2018!

Æelimo vam vesele praznike in sreœno 2018!


Zgodovina


Sveta Gora je med slovenskimi romarskimisvetišči nekaj posebnega. Strmi klanci ob sveto-gorskem križevem potu so ravno pravšnji, daromar lahko opravi tudi potovanje do samegasebe. Ta pot je vselej najtežja in najdaljša. Komurjo uspe prehoditi, ta si bo gotovo na vrhu Gore,v Marijini hiši, spočil dušo kot otrok v naročjusvoje Matere in se pogrel ob njenem ognjišču.

O Sveti Gori je presenetljivo pohvalo zapisalAlfred Hoppe, raziskovalec in avtor knjige Božjepoti po Avstro-Ogrski: »Po našem mnenju (…inobiskali smo prenekatero božjo pot) je in ostaneSveta Gora najidealnejša vseh božjih poti. Jebiser vseh romarskih ciljev… In če bi nam bilodano podeljevati lovorove vence – prvi lovorovvenec bi šel Sveti Gori! Če bi imeli moč ustvar-janja, da bi si mogli ustvariti božjo pot po lastnivšečnosti, vendar po vzoru že kakšne obstoječebožje poti, bi si ustvarili takšno, ki se po največsklada s Sveto Goro.«

Junij 1539, Prikazanje Matere Božje in na-stanek božje poti.

»Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš,je sveta zemlja! (2Mz 3, 5)«. Tako je Bog spre-govoril Mojzesu iz gorečega grma na gori Horeb.Tudi vrh Skalnice – Sveta Gora je sveta zemlja.Na tem mestu se j junija leta 1539 Marija prika-zala Urški Ferligoj iz Grgarja, ko je tam, kot vse-lej, pasla ovce in ji naročila: »Reci ljudem, najmi tukaj zidajo hišo in me prosijo milosti!«Pogum krhkega dvanajstletnega dekletca Urškeje obrodil sadove v izjemno kratkem času. Ljudjeso ji takoj verjeli. Oblastniki pa so spremenilisvoje mnenje, »češ da je sleparka,« šele potem,ko jo je Marija trikrat čudežno rešila iz grajskeječe. Zvečer je paznik skrbno zaklenil vrata za-pornikov in Urško z njimi. Naslednje jutro soostrmeli vsi jetniki in ječar. Urške ni bilo notri.Našli so jo na Skalnici, kjer je pasla ovce. Tri-krat! Kmalu zatem je v pičlih štirih letih na skal-nati gori brez vode in brez poti, razen kozjih,

zrasla prekrasna cerkev, ki jo je človeška norostpred sto leti zravnala z zemljo. Na ruševinahoskrunjene lepotice je zrasla veličastna bazilika.Od tam nas Kraljica Svetogorska blagoslavlja,tolaži in deli milosti, kot je obljubila Urški. Šte-vilne votivne podobe, ki si jih lahko ogledamo vcerkvi in Marijanskem muzeju, to dokazujejo!

Zgodovina človeštva, zgodovina posamez-nega naroda, življenje posameznega človeka, sle-herno življenje torej je podobno svojevrstnemuvalovanju. Tudi življenje romarskega kraja SveteGore bi lahko opisali kot silovito valovanje.Vzpone zaznamujejo veseli dogodki, mednje paso se vrinila težka in žalostna obdobja. Da bomopodobni žanjcem iz psalma 126, ko pospravljajosvoje snope: »Odhaja z jokom, ko nosi seme zasetev; prihaja z vriskanjem, ko nosi svojesnope.«, si najprej na kratko oglejmo žalostnesvetogorske dogodke.

Marijina pregnanstva Trikrat je morala Marija zapustiti svojo hišo

na Sveti Gori. Vsako izgnanstvo je trajalo sedemlet. Med prvo odsotnostjo (1786-1793) so ji domizropali do zadnje premičnine. Po obnovitvi ro-marske poti je prenovljena cerkev zasijala v ševečji lepoti kot prej. Arhitekt Jože Plečnik se jeo njej izrazil, da spada med najbolj monumen-talne cerkvene stavbe na Slovenskem. Nad glav-nim vhodom v cerkev so vzidali kamnito ploščoz napisom: EGO AUTEM STETI IN MONTESICUT PRIUS (Jaz pa stojim na gori kakor prej).Ta napis je tudi na pročelju sedanje bazilike. Meddrugim Marijinim izgnanstvom (1915-1922) soji hišo porušili do tal. »Tujec, zemlje lačne«(Simon Gregorčič, Soči) je uničil eno najlepšiharhitektur primorskega prostora iz 16. stoletja.Tretjič (21.9.1943-8.4.1951) pa je hiša ostala,Marijina vrnitev pa negotova in odeta v skriv-nost. »Sedem let moraš v enem kraju ostati, čeželiš ljudi prav spoznati.« (Anton Martin

Slomšek). Za Marijino odsotnost s Svete Gore parek velja v obrnjenem smislu. Sedem let odsot-nosti ljubljene osebe poglobi v človeku neusta-vljivo hrepenenje po vnovičnem snidenju. Ljudjeso ob vsaki Marijini vrnitvi na Sveto Goro to iz-razito izkazali. Število sedem pa je tudi svetopi-semsko število. Sporoča Božjo zamisel ocelovitosti nekega dogodka. Utrjena z egiptovskoizkušnjo begunstva se Marija vselej vrača k svo-jemu ljudstvu. Njena beseda ni človeška beseda.Obljuba, ki jo je dala Urški, je obljuba za vsečase. Na Sveti Gori je njen dom – njena hiša mi-losti za vedno in za vse ljudi.

Veseli dogodki Posvetitev prve cerkve in podoba Matere

Božje. Dne 11. decembra 1540 je bilo podpisanodovoljenje za zidavo cerkve. Leta 1544 je bilavelika triladijska cerkev iz rezanega kamna že to-liko pozidana, da so jo 12. oktobra istega leta po-svetili. Marijino podobo, ki je še danes na

Zgodovina božje poti na Sveto Goro

In tako še vedno iščemo nekaj univerzalnolepega, s čimer bi mesto sijalo in bilorazumljeno onstran meje.

Resne vsebine ne najdemo, zato pa seukvarjamo z navideznim, domišljamo si, da jevse v mejah normale in vse pod nadzorom.

Nove informacijske tehnologije so kotnalašč za to ali pa se nalašč razvijajo, da sečlovek ne sprašuje globlje, ampak površinskoživi s ponavljajočimi se, drsečimi dotiki poekranih računalnikov in pametnih telefonov, kiso nas ujeli v poplavo vsak dan novih aplikacij.Te prepletajo naše delovno okolje z zabavo,umetnostjo, kulturo, znanostjo in obratno.

Tako kot spletne strani inštitucij v mestu tudivsi subjekti privzete nove ekonomije prikazujejoin posredujejo vedno sveže novice ter lepegrafične podobe nečesa, kar je le želja, v resnicipa je navidezen, zlagan pozitivizem. Z njimkompenziramo nemoč in kupujemo čas, misleč,da smo sodobni in napredni.

Enako počnejo onstran meje. Zdi se, da jedigitalizacija trenutno prevzela prevlado nad

analognim, resničnim svetom tudi na področjih,kot so dom, hiša, mesto. Prostor bivanjapostajajo le celice z internetom visokihzmogljivosti, poštnimi predali in nekaj nujnimikosi pohištva za analogno življenje. Na novobomo iskali definicijo vsega navideznega vrazmerju z enakim v realnem svetu. Trenutno panavidezno pozabljamo reševati perečeprobleme, ki se dan za dnem poglabljajo. Kerjih je preveč, se bolj posvečamo zapravljanjučasa s prireditvami, pomirjeni s pridevnikomkulturnimi. Za delo ponekod že porabimo manjčasa in napora kot za zabavo.

Mladi odhajajo s trebuhom za kruhom iznašega mesta. V sosednji Gorici je še slabše.Prebivalstvo obeh mest se tako statistično šehitreje stara. Na njihovo mesto se predčasno valimnožica migrantov iz Azije, Afrike in zBalkana. Večinoma so mladi fantje, ki so zbežalipred obveznostjo, da bi se borili za dom indružino. Zagotovo je lažje in varneje posedatipo pločnikih ter parkih, drsati po pametnihtelefonih in živeti skoraj navidezno.Nepripravljeni smo jih sprejeti, integrirati v

Razmišljanja ob 70-letnici Nove Gorice, drugi deldružbo, se zavzeti za njihovo življenje, sajnam že za naše potomce ne uspe z lahkotoposkrbeti.

Počasi se nam ameriški način življenjavtira v vsako poro telesa. Podzavestno smopriča nasilju v filmih, reklamah, spletnembrskanju, zavestno med sprehajanjem ponakupovalnih centrih, v hitri prehrani, igranjuiger na srečo, sledenju modnim trendom inolepševanju lastne podobe. Borili smo se zaPrimorsko, gradili Novo Gorico, meje sopadle in zares sta obe Gorici končnonavidezno enaki, digitalno lepi v formatihraw, jpeg, pdf. Če nam ni všeč datoteka, jozbrišemo. Vrtnici, simbolu našega mesta,zamenjamo barvo, obliko, dodamo rosnekapljice, odsev svetlobe – odsev našenečimrnosti. Družbeni sistem nam le še stežavo omogoča minimalno mezdo,pokojnino ali malo višji dohodek, da nam šeni treba na barikade, na digitalne borbene,beri družbene omrežne platforme facebook,instagram, čivk. Sprašujemo se, ali bodo našiotroci, otroci našega mladega mesta, nekočpostali Novogoričani, ali bodo v sebi nosilikanček upora naših dedkov, ali bodo lepohlevni uporabniki virtualnih aplikacij.

Naredimo si selfije in poglejmo jih čezdeset let. Zbral sem še nekaj kratkih misli omestu, ki ga zagotovo opišejo bolj plastično.Na mojo prošnjo, naj mi z enim stavkompovedo, kaj si mislijo o Novi Gorici, je biladobra polovica v zadregi, nekaj jih je kasnejeolepšalo izjavo, starejši so pripravljeni statiza izrečenimi besedami, mlajši večinoma ne.

Nova Gorica je odprto mesto z velikozelenja in pozitivne energije. - Nova Goricaje nastala zaradi vakuuma; duše še nima,arhitektura je dopadljiva. - Mesto še vednoživi v senci povojnih krčev. - Največjaznamenitost Nove Gorice je stara Gorica. -Nova Gorica in Gorizia sta, kot bi sedel navrtiljaku. Ob vsakem prehodu meje seupočasni, nato zažene, nato upočasni ... -Nova Gorica je sprehajanje po dveh

vzporednih ulicah – nobena ne vodi do TrgaEvrope. - S Trga Evrope med Goricama pelježelezna cesta do Ljubljane. A če bi zavtomobilom vozil vzvratno, bi še vedno prejprispel kot z vlakom. - Park, Perla, Princess,MonaLiza, Margerita, Marina, 3 x 3 v PM. -Nova Gorica, mesto z najlepšo lego. - Apollo jepristal poleg Perle, zdrsnilo mu je na krogli. -Krogla Perla se samo ponoči vrti, podneviDolce vita živi. - Pred petdesetimi leti smo vNovi Gorici imeli en semafor samo zato, da namni bilo treba na izpit za vozniško dovoljenje vLjubljano. Danes se za vsak drek vozimo vLjubljano. - Zbiral sem dinarje v Kreditni bankiNova Gorica, zbiral sem marke in lire vLjubljanski banki, zbiral sem tolarje v NKBM.Ko sem vse konvertiral v evre, so mi rekli, daimam pozitivno nulo. - V službo grem igratmonopoli, za malico k McDonaldsu, nakokakolo v DriveIn, drobiž iz banke Apollo pazapravim v Crazy Horse Pubu. - Nova Goricaje najlepše mesto na svetu. - Nova Gorica nikolini bila mesto mladih, že nastala je kot mestopolitikov. - Ker so plakati sporočilno revni,rišemo raje grafite. Stene občine so kot nalaščza to, a kaj, ko ne najdemo vsebine.

Lepo bi bilo, da si krajani za praznične dnilahko ogledajo zanimive video filme o Novi Go-rici in Solkanu, ki so na razpolago na spletnistrani. Pogledajo si jih lahko na računalniku, ta-blici ali pametnem telefonu. Prilagam povezavekot darilo krajanom.

Miran Brumat

vimeo.com/235146154 - 5 x 70 sekund v Novi Gorici, 6minut, 2017 vimeo.com/234553307 - Besede ob kavi za70 let Nove Gorice, 6 minut, 2017vimeo.com/235148968 - Diapozitivi 5 x 70 v Novi Go-rici, Solkanu in Gorici, 10 minut, 2017vimeo.com/235397088 - Iz popka v cvet, ob 60-letniciNove Gorice, 22 minut, 2008 vimeo.com/236230038 -Živel je tod mizarjev rod, zgodba o mizarjih v Solkanu,32 minut, 2016 vimeo.com/237290071 - Zgodba o zad-njem solkanskem mizarju, 30 minut, 2008vimeo.com/237434127 - Kamniti velikan – ob 100-let-nici solkanskega mosta, 20 minut, 2006

glavnem oltarju današnje bazilike, je tedanji cer-kvi poklonil oglejski patriarh. Ob tej podobi sečlovek nehote vpraša: Naključje ali Božja pre-vidnost? Dve dejstvi v zvezi z Milostno podobonista naključni. Božja Modrost nas prehiteva navsakem koraku. Avtor Milostne podobe je ne-znan. Samo ugibamo, da je bil to beneški slikarJakob Palma Starejši. Ker avtorja ne poznamo,je vselej vsa pozornost pri Mariji in sporočilu, kiga vsebuje slika. Drugo dejstvo pa je še po-membnejše. Ko prihajajo romarji v svetogorskobaziliko, marsikdo vpraša, kako to, da je v tejogromni cerkvi tako majhna oltarna slika. Marijaje vedela, da bo morala večkrat »bežati« s SveteGore. Po Božji previdnosti je oglejski patriarhMarino Grimani ob posvetitvi cerkve podarilSveti Gori razmeroma majhno podobo, ki pa ješe vedno na oltarju. Ali bi si lahko bežeči patrioprtali veliko oltarno sliko? Da o reliefu, kakrš-nega ima Ptujska Gora, niti ne razmišljamo!

Petra Zavrtanik

Rusjanov spomenik, foto Saøo Batiœ

Sveta Gora z letala, foto Pavøiœ Zavadlav


Oglasi



Darovalci so letos do 30. 11. 2017 prispevaliza časopis 4.005,48 evr.

Od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017 so prispevali:Jejčič Vida, Gomišček Anica, Podgornik Valentin,Srebrnič Ana, Vodopivec Marija, Vuga Bruno.

Svet KS se vsem darovalcem zahvaljuje za prispevek.

Zadnja stran


Prepoznavanje solkanskih besed

20

Darovalci za œasopis

Transakcijski račun, na katerega lahko nakažete prispevek:KS SOLKAN 01284 - 6450831390

Reøitev kriæanke iz 94. øtevilke

Naslednja številka 1001 solkanskega časopisabo izšla 26. marca. Članke in fotografije je trebaoddati najkasneje do 28. februarja nae-naslov: [email protected]. Slike najbodo ločene od besedila in opremljene s podna-slovom in avtorjem fotografije. Posredujejo najse v jpg formatu. Urednica: 040-754-905.

Izdaja: KS SolkanZanjo: mag. Darinka Kozinc, predsednica KS SolkanUrednica: mag. Inga Miklavœiœ BrezigarUredniøki odbor: Boæa Hvala, Jordan Kodermac, Joæef Leban, Boæidar Markiœ, dr.Branko Maruøiœ Jezikovni pregled: Anja MugerliTisk in oblikovanje: Grafica Goriziana - GoricaNaklada: 1.500 izvodov - december 2017

ISSN 2335-4143

Obvestilo

Solkanske besede se še vedno zbirajo. Veselibomo, če boste besede, ki še niso zabeležene,posredovali na e-naslov:

[email protected] ali oddali na Krajevno skupnost Solkan v kuverti s pripisom: solkanščina. Zaželena je tudi kakšna anekdota.

kv

AnekdotaForešti po sukensko …Sukenka Marjuta Klənfarca je mjəla suəj bu-tegin naspruəti Panjakaviga, polok partuəna odMrkavih. Suəj muəš Toni Prklauc je biu Fur-lan, damə səs Podgorə. Furlani s´sə bolmərtrali govort po sukensko ku Taljani. Enkatga je tata od Andreja prašu: »Toni, čjə ste biuučera?«Toni: »Smo bli u ošterija u Podgora.«Tata: »Ste biu səm?«Toni: »Ne, šmo bli jest, uon, fənt od uon* ansuəj pupe.«

Andrej Černe____________*Uon je bil njegov nekdanji sosed v Podgori inToni je predvideval, da ga morajo vsi poznati.

Prireditve v letu 2017 so tudi omogočili:Avansi plus d.o.o. , SolkanBrumat Pavel, SolkanMarmor Granit Vojko Mužina s.p. , SeloMINI GO d.o.o. Nova GoricaRestavracija PRIMULA – KEKEC Anamarijain Jože ŽabarSGD Aleksander Miljavec s.p., GrgarVAR INT Goran Humar s.p., Solkan

ZA MATERIALNO POMOČ SE ZAHVALJUJEMOSalonit Kamnolomi d.o.o. Nova Gorica

Prireditve so omogoœili

Rešitve iz 94. številke

bižulje – drobno, slabotno sadjezaduə́li jərmulíni – nezrele marelicemədərjólca – beli vratič, materine drobtinicegospodíčəncə – makkórčki – ciklamepiskálcə – trobenticemiškə/mišcə – travniške marjeticegruə́sce – ribezpərtuə́sek/rənčelica – klestilnikpərtískuc – risalni žebljičekžlavaduə́r – zalivalnikfərščálca – kresničkakaštruə́n – oven, budalopúzalca – drsalcaognjénca – vročinamərtvoúd – kapósla (bolezen) – otečene bezgavkepéšča – gnečapə́rhauca – žerjavicazaščítnik – policaj

Besede, ki še niso bile zabeležene:

bukapórta (it.) – poklopec za greznico ali lodricocidéla (furl.) – bonbonček cídula (nem.) – škripec, vrv ali kolo za vlečenjelodríca – buč za gnojnicováutara (furl.) – poklopec

lóžmo rečt/dejmo rečt – recimo

Geslo: NOČ KNJIGE, DUŠAN PIRJEVEC AHAC

Solkanski časopis si lahko ogledate tudi naspletni strani www-solkan.si.Obiščite nas tudi na spletu in uživajte vbarvnih fotografijah naših sodelavcev.

2018!


Znani Solkanci

Documents

Transcript of Znani Solkanci