3

1

1

Ime revijeZA PRIJATELJE DRUŠTVA ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA

foto

: B

ine Š

ediv

y

P����������� DZŽ P������

S����� ������

F������ ������ �������

Ž�� ��� - Z� ���������� D������ �� ������� ������ P������

2

O imenu

Odločili smo se, da bomo ime revije izbirali z vašo pomočjo. Med številnimi domiselnimi predlogi, ki ste jih posredovali, pa se je v duhu sporočila, ki bo kot rdeča nit povezovalo revijo in vse nas z njo, najbolj približal gospod Roland Miklavčič, ki je zapisal: 'Morda bi Muro morali vprašati, ki je iznedrila Pomurje. Valovi žive vode Mure so tam že od časa, ko je Živ-ali povabila v svoje nedro Pomurja. »Živ Val PoMurJa« je oznanilo kontinuuma Življenja in moči Narave, tudi naše, da zaščitimo Naravo, Pomurje in Živali! Mi smo Val, ki nosimo, tudi Vez Živ-o z Živ Val-Mi!!!’

V tem imenu smo se preprosto prepoznali. Člani Društva smo že vse od leta 2006 živ val, ki premika način razmišljanja ljudi – ki premika življenja živali na bolje – proti našemu cilju, da bo vsaka žival živela svoji vrsti primerno življenje. V zadnjih dneh smo uspešno sprožili živ val na ta trenutek še zelo zanemarjenem področju, na področju rejnih živali. Odrivamo jih stran od naših oči in srca in jim odrekamo slehrno dostojanstvo, spoštovanje in možnost življenja. Brez da bi se kdaj vprašali, ali je prav tako. Z zgodbo dveh pred zakolom rešenih pujs bomo skupaj z vami odkrivali, kdo domači prašiči pravzaprav so, kadar imajo priložnost živeti v varnem naravnem okolju in v spoštljivem sobivanju s človekom.Naj bo ta zgodba in številne druge, ki jih bomo ustvarjali, podpisana tudi z vami kot Živ Val Pomurja.

Društvo za zaščito živali PomurjaTrg zmage 8, p.p. 309000 Murska Sobota

Slovenija

070 879 212 - Trezika040 736 313 - Ana

031 528 396 - Mirjana

dzzpom@gmail.comwww.dzzpomurja.si

TRR: 02340-0256066415 (NLB d.d.)

3

3

Pred vami je prva številka Živ val Pomurja, časopisa Društva za zaščito živali Pomurja. Ideja o časopisu je nastala že nekaj časa nazaj, želja po uresničitvi je rasla, kljub temu, da ni in ni bilo videti, da nam ga bo kdaj res uspelo izdati. Letni časi so se menjavali, načrti za časopis preložili. A zdaj je le tu - prva, zimska številka! Razlog za prestavljanje izdaje je - ironično, enak razlogu za izdajo: ker je toliko vsega, kar počnemo. Toliko časa vložimo v razne aktivnosti, za katere nihče ne ve. Pa je škoda. Ker so pomembne in ker je prav, da se tudi mi malo pohvalimo s svojim delom, konec koncev bi naš prosti čas lahko porabili tudi kako drugače - veliko bolj udobno in veliko manj stresno. A pravzaprav ne gre zato, da bi mi rabili potrditev, gre se zato, da damo glas živalim. Živalim, ki svojega glasu velikokrat nimajo. Ker so po zakonu še vedno stvar in lahko z njo skrbnik (khm, lastnik!) počne skorajda karkoli. In

ker prevečkrat vidimo, da z njimi dejansko ravnajo, kot jim je volja. V e č k r a t s o z a n e m a r j e n e najosnovnejše potrebe - po vodi in hrani, gibanju ...

Da ne bomo zapadli v žalostne zgodbe, se rajši obrnimo naprej, v tiste lepe, v tiste, ki rišejo lepšo, optimistično prihodnost. In zato je tu pred nami ta časopis, v njem pa polno lepih zgodb. Za prvo številko smo vam, kot se spodobi, pripravili nekaj več predstavitvene vsebine. Za vsak slučaj, če nas mogoče še ne poznate, smo vam predstavil i gonilo, poslanstvo našega društva, naše aktivnosti in dejavnosti, naše cilje in naloge. To rubriko bo v p r i hodn j i h š t ev i l kah po ln i l a drugačna, aktualna vsebina. V rubriki, v kateri bo tudi v prihodnjih številkah predstavljena ena od naših d e j a v n o s t i h , v a m t o k r a t predstavljamo, kako sta dve, pred zakolom rešeni svinji, z našo pomočjo prvič okusili svobodo.

Prenesli vam bomo lepe pozdrave, k i s m o j i h d o b i l i o d n a š i h varovancev, ki se oglašajo iz novih domov. In ker gre ljubezen skozi želodec in ker nas žene ljubezen do živali, vam predstavljamo tudi dobrote Iz Fridine kuhinje, kjer se okusna in etična dobrota združita v prekrasnih jedeh.

Želimo si, da bi vam časopis prinesel novih (spo)znanj, informacij in da bi še bolj okrepil vašo naklonjenost do živali. V časih, ko je pogosto težko, življenja živali večkrat postanejo nepomembna. Mi verjamemo in vemo, da ni potrebe po razlikovanju, izključevanju pomoči. Človeku in živali je lepše, če ljubeče sobivata in si medsebojno bogatita svoje življenje. Tudi vam želimo prijetno sobivanje!

Ana Žnidarič, DZŽ Pomurja

U������

Predstavitev društva: Prizadevamo si, da bo vsaka žival živela svoji vrsti primerno življenjeKako zaščititi živali pred bodečo žico?Kaj storiti, če najdete ali izgubite žival?Delujemo za sedanjost in prihodnostZakaj vztrajamo pri sterilizacijah in kastracijah?To jesen so našli svoje družineIščejo dom - Psičko smo rešili iz zazidanega zaboja„Pokaži mi svet tam zunaj!“Iz Fridine kuhinje - receptiKnjižnji kotiček - Etika v kuhinjiKako lahko pomagate vi?

B����� �������Dragi prijatelji živali!Ob prebiranju naše revije se vam je verjetno prikradel v misel tudi vesel ali žalosten dogodek, kakšno vprašanje, fotografija vaše ljubljene živali.Karkoli v zvezi z živalmi, kar vam je ob branju padlo na misel, lahko prenesete na papir ali v elektronski obliki in pošljete na naš naslov.Prispelo pošto bomo z veseljem pregledali in najbolj zanimivo tudi objavili v naslednji številki.Vabimo vas k sodelovanju in tako postanite del nas, ki se trudimo za boljši danes in jutri v imenu živali.

K�����4

5

6789

10121415

4

S svojo srčnostjo, potrpežljivostjo in predvsem z vztrajnostjo pomagamo živalim, ki nas potrebujejo zdaj, istočasno pa preko ozaveščanja ljudi delujemo v smeri, da nas v prihodnosti (več) ne bodo potrebovale. Delujemo za sedanjost in prihodnost.

Tako čvrsto, kot so na statvah tkane in prepletene niti, so prepletene usode, ljubezen, žalost in veselje. A ljubezen do živali je tista najmočnejša nit, ki že deset let povezuje ljudi v Društvu za zaščito živali. Ko držimo v rokah majhno, kosmato kepico, ji želimo dolgo, srečno in ljubezni polno življenje. Naredimo vse, kar znamo in zmoremo, da se te naše želje uresničijo.Vendar vse ni odvisno od nas. Ljudje zelo različno gledajo na živali. Še danes se žival pogosto smatra kot stvar. Torej brez duše in čustev. Tako potem z njo tudi ravnajo. Najbolj žalostno je, da to prepričanje prenašajo na otroke. Da spremenimo ta vzorec, posebej za otroke, po šolah, vrtcih in oratorijih, organiziramo naša predavanja, kjer jim primerno njihovi starosti prikažemo, kakšno je humano razmišljanje in ravnanje z živalmi. Ti otroci so naše upanje za boljšo prihodnost.Na različne načine skušamo ljudem

dopovedati, naj gledajo na živali kot čuteča bitja, ki smo jih naredili odvisne od nas in smo zato za njih odgovorni. Dopovedati, da so prostoživeče živali tiste, ki jih je potrebno pustiti živeti v miru, saj je narava poskrbela, da je vse

uravnano. Da ni potrebno gojiti rejnih živali, ki živijo v groznih razmerah samo zato, da so na koncu hrana človeku. Hrana, ki je njegovo telo sploh ne potrebuje. Da ne potrebujemo rejne perutnine, ki stisnjena v majhnih kletkah, brez dnevne svetlobe životari za hrano človeku. Da danes, pri vsej tehnologiji, ne potrebujemo živali za poskuse in naj bojo pazljivi, ko kupujejo

kozmetiko, čistila in vse produkte, kjer so jih uporabili za poskuse. Da je usnje in krzno nepotrebno za uporabo človeku, saj obstajajo različni materiali, ki so izdelani brez trpljenja živali. Da so praznovanja brez pokanja petard in

raket dosti bolj prijetna za ljudi in živali.Vse to poskušamo ljudem dopovedati s pogovori, z zloženkami, ki jih delimo, z radijskimi in televizijskimi oddajami.Samo to ni dovolj, da bodo živali živele življenje, kot si ga zasluži vsako živo bitje. Zato hodimo dnevno na teren in pomagamo tistim, ki imajo živali sicer radi, a ne znajo ali ne zmorejo poskrbeti za njih. Mučenim živalim pomagamo v boljše življenje. Tistim, ki so ostali brez doma, poiščemo ljubeč dom. Po Pomurju je vsaj 150 prostoživečih muc, za katere poskrbimo s hrano. Poskrbeli smo tudi, da so vse sterilizirane in kastrirane.Že od prvega dneva obstoja društva se

zavedamo, da za vse živali ni dovolj dobrih domov. Edini način, da se prepreči ubi janje , odmetavanje mladičev in odraslih nezaželjenih živali, je sterilizacija in kastracija. Poleg

pomoči ljudem, ki iz različnih vzrokov ne zmorejo sterilizirati oziroma kastrirati svojih živali, organiziramo že kar nekaj let zapovrstjo akcije cenejših sterilizacij in kastracij. Za vso to delo je potrebno res mnogo delovnih ur, časa, ki bi ga lahko porabili tudi drugače. Vendar nas vso trpljenje živali in ljubezen, ki si jo zaslužijo, žene naprej.Brez medsebojnega razumevanja vsega tega ne bi bili sposobni delati in narediti. Ni vsakemu dano sodelovati z ljudmi, kjer ni drugih interesov. To cenimo in gremo skupaj v eno smer - pomagati živalim.

Aktivni člani DZŽ Pomurja

V središču: Predstavitev društva

P���������� ��, �� �� ����� ����� ������ ����� ����� �������� ���������

3

5

Aktualno

K��� ��������� ������ ���� ������ ����?

Bodeča ograja je, žal, postala realnost, v kateri trenutno živimo. Za večino ljudi je to neprijetna ovira, za veliko živali pa zelo nevarna, tudi smrtonosna. Na južni strani meje je bilo zabeleženo že kar nekaj žrtev bodeče žice, tako divjih živali, kot tudi hišnih ljubljenčkov.

Da v prihodnje do podobnih nesrečnih situacij ne bo prihajalo oz. da bo teh čim manj, smo vam pripravili nekaj nasvetov, kako se obnašati v bližini žičnate ograje, da ne ogrožate sebe in živali.

Če ni nujno potrebno se ne zadržujemo ob žici, da ne plašimo divjih živali. Psi naj bodo obvezno pripeti na povodec - tako zaradi njihove varnost, kot tudi,

da ne plašijo divjih živali. Pašne živali v bližini žičnate ograje dodatno zavarujemo z ogrado. Vsako videnje divjadi okoli bodeče žice čim natančneje dokumentiramo (s

fotografijo, natančnim opisom lokacije in časovnih podatkov, zabeležimo tudi vrsto živali in kakšne druge posebnosti) in podatke javimo Lovski zvezi Slovenije na lzs@lovska-zveza.si.

Poskrbimo, da žičnata ograja - dokler stoji, ne bo razlog za nepotrebno trpljenje živali.

K�� �������, �� ������� ��� �������� �����?V času praznikov je zaradi pokanja petard in druge pirotehnike veliko živali pobegnilo od doma. Tekom celega leta pa živali pogosto zatavajo zaradi gonitve. Da bo žival čim prej doma, smo vam pripravili nekaj nasvetov kaj narediti, če izgubite ali najdete žival.

Pokličite lokalno zavetišče za zapuščene živali (v Pomurju Mala hiša). Oddajte oglas na lokalne radijske postaje (v Pomurju Murski val, Radio Maxi

...). Obvestite društva za zaščito živali. Obvestite lokalne veterinarske postaje (mogoče jo je kdo poškodovano

pripeljal na zdravljenje). Povprašajte v bližnji okolici Če pogrešate mačko, preverite na lokaciji, kamor ste se nazadnje peljali z

avtomobilom, morda se je skrila pod pokrov motorja. Preverite tudi, ali se je odpeljala s kom drugim, zato preverite, kdo vse se je odpeljal iz bližine vaše hiše, odkar je mačka pogrešana. To se dogaja zelo pogosto.

KontaktiDruštvo za zaščito živali Pomurja070 879 212Zavetišče Mala hiša031 732 700Radio Murski val041 946 946Radio Maxi02 584 85 20

V hladnih dneh se hodijo mačke pogosto gret k motorju avtomobila. Velikokrat se jim ne uspe pravočasno varno umakniti, zato pogosto končajo pod kolesi motorja ali prestrašene v neznanem okolju. Takih primerov je zelo veliko. Preden prižgete motor avtomobila se prepričajte, da v njem ni skrita mačka: dvigni pokrov motorja, potrobite, preverite, da so vse mačke na varnem.

6

Od lastnika do skrbnika

Kljub našemu 10-letnemu delovanju se nam še zmerom dogaja, da Društvo za zaščito živali Pomurja mnogi z a m e n j a t e o z . p o i s t o v e t i t e z zavetiščem za zapuščene živali. Vendar so naše poglavitne dejavnosti usmerjene k temu, da bo vsak odgovorno skrbel za svojo žival. Naše delovanje je usmerjeno predvsem v doseganje dolgoročnih rezultatov preko ozaveščanja ter nasploh preventivnega delovanja. Pri tem smo uspešni, kar se pozna iz leta v leto manjšem številu živali sprejetih v lokalno zavetišče.

N� ������Skozi desetletno delo na terenu smo se nagledali in naposlušali žalostnih zgodb. Videli preveč hiš, kjer je število psov in mačk ušlo izpod nadzora. Običajno so to živali v zelo žalostnem zdravstvenem stanju, podhranjene, ranjene ... Praviloma je to ravno pri družinah, ki so same v socialni stiski.

Ogromno število živali od socialno š ibkih družin smo odpel ja l i na veterinarske postaje. Če se mačke niso pustile prijeti, smo ure in ure čakali, da so se ujele v živolovke. To so kletke, kamor nastavimo hrano in

se mačka ujame brez poškodb. Poskrbeli smo, da so jih na veterinarskih posta jah razgl is t i l i , razbolhal i , pozdravili in sterilizirali oz. kastrirali. Vzgledi vlečejo, tako dosti ljudi, ki so videli pri drugih, koliko boljše je, če so živali zdrave in se ne razmnožujejo, pokličejo in prosijo za pomoč. Dosti primerov takega prekomernega števila živali odkrijemo tudi z obiski naselij. Od vrat do vrat se pogovarjamo z

ljudmi, delimo zloženke z nasveti, pomagamo urediti življenjske razmere živalim, kjer to sami ne zmorejo ali ne znajo, pomagamo pri sterilizacijah in kastracijah.Vendar je ta način počasen, saj vsaka taka pomoč zahteva zelo veliko časa. A verjamemo, da bomo postopoma dosegli, da bo takšnih primerov vse manj, delamo pa seveda na tem, da ne bi bilo nobenega več.

M�� ������Težko, zelo težko je spreminjati miselnost starejših, ki so mnenja, da je žival stvar. Zato zelo veliko časa in dela usmerjamo v otroke. Po šolah izvajamo predavanja, s katerimi otrokom na njim primeren način razložimo, kako pravilno ravnamo z živalmi. Na njih gradimo živalim boljšo prihodnost. Zavedamo se, da naše prostovoljno delo prinaša več žalosti, kot veselja. To hočemo spremenit i . Ljudem dopovedati, da žival čuti bolečino, je žalostna, prestrašena, žejna, lačna. Dokler tega ne bo razumel vsak, bomo pomagali živalim.

V obdobju našega delovanja smo na terenu obiskali več tisoč

lastnikov živali, od leta 2010 pa pomagali pri sterilizaciji in

kastraciji okoli 2500 psov in mačk. V zadnjem, jesenskem obdobju pa pri sterilizaciji 162 mačk, 10 psičk in kastraciji 92

mačkov in 4 psov. Vse to so primeri živali, ki ji lastniki brez

naše pomoči zagotovo ne bi dali sterilizirat/kastrirat. Kaj bi bilo z vsemi temi mladiči, pa si niti ne

upamo pomisliti.

D������� �� ��������� �� ����������

Med letoma 2010 in 2015 smo izvedli 190 predavanj, poslušalo pa nas je 8066 otrok. To jesen smo izpeljali 21 predavanj, od tega 8 v vrtcih, 9 na osnovnih šolah, 1 na srednji šoli, 2 znotraj živalovarskega krožka in 1 delavnico v romskem naselju (s sprehodom). Skupaj nas je poslušalo kar 907 otrok (vrtec: 222, OŠ: 589, SŠ: 30, krožek: 58 in delavnica: 8).

Kisla repa

3

7

Z���� ��������� ��� �������������� �� �����������?Kdor ni delal na terenu in videl zanemarjenih, garjastin, bolnih mačk, ki nimajo nikogar, ki bi za njih skrbel, in kdor ni videl vseh tistih psov, ki vse svoje življenje preživijo pripeti na verigo ali zaprti v boks, ta ne bo dobro razumel, kako kritično je dejansko stanje na terenu. Kdor ni poskušal poiskati dobrega doma nezaželeni mački ali psu in čakal na pravi klic, na nekoga, ki se bo odločil ravno za tega izmed vseh tistih, ki iščejo dom, ta bo težko uvidel, koliko mačk in psov še vedno išče dom. Kdor ni vsakodnevno poslušal zgodbe o odmetavanju mladičev in ubijanju mladičev, ta bo težko začutil, kaj pomeni nezaželen mladič.

M i s m o t a k š n i m s i t u a c i j a m izpostavljeni nenehno in zato dobro vemo, da je psov in mačk brez skrbnika vedno preveč, medtem ko dobrih domov zanje vedno primankuje. Zato vztrajamo, da je potrebno mačke in pse sterilizirati in kastrirati. In zato že osmo leto zapored organiziramo Akcijo sterilizacij in kastracij psov in mačk.

A����� ������������ �� ��������� ���������� ���� �� ����Akcijo omogočijo

veterinarske postaje, ki ponudijo 20 % popust pri ceni storitve sterilizacije oz. kastracije in se tako odpovejo delu zaslužka,medi j i te r obč ine , k i nam pomagajo o akcij i obvestit i lastnike živali ter predvsem sami skrbniki živali, ki se vsako leto v večjem številu odzovejo na akcijo. To pomeni dvoje: da so ljudje vedno bolj ozaveščeni, kar nas zelo veseli, hkrati pa potrdi dejstvo, da so potrebe po sterilizaciji in kastraciji psov in mačk še zmeraj zelo velike.

Od leta 2011 so skrbniki v sklopu te akc i j e ster i l i z i ra l i oz . kastrirali skupno 3354 živali, od tega 772 psov in 2484 mačk.

V februarju in marcu 2016 na vseh veterinarskih ambulantah v Pomurju:

AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV IN MAČK20 % POPUST PRI CENI STORITVE

Kupon za popust dobite na DZŽ Pomurja, vaši občini ali veterinarski postaji.

Za več informacij nas kontaktirajte ali spremljajte našo spletno in facebook stran.

En mačji par in njuno potomstvo lahko v sedmih letih sproducira 420 000 mačk.

Samo en par?

Kmalu postane ...

... PREVEČ

»Mi smo vedno imeli dosti mačk, mladiče pa smo tudi pobijali. Saj se ti smili, samo več kot toliko jih ne moreš imeti. Vem, da še eni zdaj to počnejo. Potem so me v društvu pregovorili, da bi jih dal sterilizirati in kastrirati in sem bil proti, zdaj bi to vsem priporočal. Vse je dosti lažje, muce so lepše, ne potepajo se, ne derejo, pa jaz nimam brige.« Jože, Pečarovci

8

V boljšem domu

T� ����� �� ����� ����� ������� ...

Prosimo, pomagajte nam najti tople domove za pomurske kosmatince, ki morajo zaradi določenih težav v družini nujno zapustiti svoj stari dom in tiste, ki so na takšen ali drugačen način do sedaj občutili le grenko plat življenja in (s)poznali le zanemarjanje, zavračanje ter psihično in fizično trpinčenje s strani č loveka . Kopiraj te povezavo IŠČEJO DOM, ter jo posredujte preko svojega e-maila na čim več svojih kontaktov in objavite ga na vašem socialnem omrežju Facebook, Twitter, MySpace …Hvala, ker Vam ni vseeno.

Tak je naš naš klic na pomoč, ko pomagamo nemočnim živalim, ki nič krive občutijo vse krivice tega sveta. Žival je človekova odgovornost, saj jo pripelje v svoj dom ali na dvorišče. Nemočnemu, živemu bitju določi, kako bo živelo.

Preveč neprespanih noči zaradi skrbi, kako bomo rešili živali je za nami, da bi odnehali. Srečo, da smo še eni živali omogočili življenje, kot si ga zasluži, nam uniči spet novi klic. Spet in spet. Dnevno novi klici, katerih se najbolj bojimo. Žival je v stiski.

Eden zadnjih primerov, ki nam je segel v srce, je bil, ko je bil v stiski človek in njegova psička Lana. Redko vidimo nekoga, ki ima tako rad svojo žival, da prepešači kilometre in kilometre zato, da bi ji sam našel nov dom. Sam v hudih zdravstvenih in finančnih težavah, je najprej hotel poskrbeti za svojo psičko, ki jo ima neizmerno rad. Ko smo to slučajno izvedeli, nismo odnehali, dokler njegova zbegana psička ni dobila takšnega doma, kot ga je njen skrbnik iskal. Kjer je ljubljena in v naročju skrbnih ljudi.

Kljub močni želji, da ponudimo živali dober dom, je potrebno dobro premisliti, kam z njo, če bomo v kakršnih koli težavah. Žival ni kriva za njih in je pogosto največja žrtev.

Še huje pa se godi živalim, ko nekdo, ki si žival sicer želi, nima pogojev, da bi ji nudil spodobno življenje. Tako najdemo bolne, polne bolh in glist, garjave in zanemarjene živali. Živijo v majhnih, umazanih ogradah, ki si tega imena ne zaslužijo.

Ne samo, da ne poskrbijo za njih, tudi za to ne poskrbijo, da se ne bi razmnoževale. Tako se kopičijo in na svet prihaja vedno več nesrečnih živali. Taka neodgovornost pripelje do tega, da se odgovornost prenese na peščico ljudi, ki svoj prosti čas preživimo tako, da rešujemo živali v stiski.

Najti res dober dom ni tako enostavno, saj jih nikoli ni toliko, kot je pomoči potrebnih živali. Nikoli ne dovolimo, da bi rešena žival ponovno doživela vse tegobe, ki jih je že. Zato vsak rešenček

dobi preverjen dom. V primerih, ko iščemo dobre domove mladičkom, poskrbimo s s ter i l izaci jami in kastracijami preprečiti, da bi se z novimi mladički stanje ponovilo. Poskrbimo tudi za njihovo zdravljenje, cepljenje, razglisteje. To jesen smo v nove domove pospremili 22 mačk, 2 psički, jato kokošk in enega konja.

Od začetka našegega delovanja smo v nove domove pospremili več kot 400 mačk, več kot 200 psov, jato kokošk in enega konja.

ckyi N in Finna

Woody

ok iš ni CM hester

Nuki

SilverHajdi

icM i in Zala

Minko

RubySissy

Mikica

Tajči

Mini

Mini

Mikica

Lana

3

9

Srečen pes je tisti, kateremu skrbnik omogoči varno prosto gibanje, ki je sprejet kot član krdela in ki ima na voljo kvalitetno hrano, svežo vodo, zdravstveno oskrbo ter sprehode in igranje. Kar mu pa največ pomeni je to, da ga imajo njegovi ljudje radi in se med njimi počuti varno.

Suza ni v svojem življenju okusila nič od tega.Našli smo jo zazidano v majhnem, res majhnem zaboju. Brez dnevne svetlobe in še privezana je bila. Ostanke svoje hrane so ji metali skozi režo, ki je nastala, ko so dvignili streho.Tako je preživljala leta. Ni vedela, če je dan ali noč. Slišala je samo zvoke, ki si jih ni znala razložiti.Po našem prihodu so ljudje, ki se jim to ni zdelo nič slabega, po prigovarjanju in dolgem dopovedovanju, spregledali, da tako življenje ni humano.Suzi je po dolgih letih teme prvič ugledala sonce in naravo okrog sebe. Dobila je veterinarsko oskrbo in

ljudje, ki so jo imeli leta tako zaprto, so končno postali res njeni skrbniki. Živela je z njimi, v hiši in deležna njihove ljubezni.Prepričani, da smo rešili trpljenja še eno pasjo dušico, smo ob slučajnem obisku doživeli razočaranje, ki ga je težko opisati.Naši članici, ki Suzikine zgodbe nista poznali, sta naleteli na enak prizor, kot smo ga mi doživeli prvič. Suzika je bila spet zazidana. Zakaj? Izgovori, ki ne opravičujejo takšnega dejanja.Tokrat je na naš klic posredovala policija in inšpektor, saj sami več nismo mogli preprečiti tega mučenja.Suzi je bila tako odpeljana iz pekla. A s tem njena zgodba še ni končana. Še čaka, da ji bo nekdo pokazal in nudil tisto pravo, lepo pasje življenje ob človeku, ki jo ima resnično rad.Prijazna psička Suzi še vedno upa in čaka. In mi z njo.

P����� ��� ������ �� ���������� ������

Iščejo dom

www.dzzpomurja.si - Iščejo dom

Suza - 040 736 313 Aro - 040 736 313 Gala - 030 935 955

Flikica in Noska - 041 357-719 Mimi - 031 560 024 Sestrici - 031 528 396

10

„P����� �� ���� ��� �����!“

Ganljiva zgodba o sočutju in ljubezni, ki je premagalo tradicijo enega najbolj krvavih praznikov na vasi in povezala človeško skupnost in dve, pred zakolom rešeni domači svinji - pujso Pepo in Rozi, ki sta prvič v življenju okusili tisto, kar bi jim moralo pripadati od nekdaj - svobodo.

Na svet pr ide jo s prav tako r a d o v e d n o s t j o , i g r i v o s t j o , razigranostjo in radostjo kot čisto vsako živo bitje med nami. Te male prašičje kreature mahajo z repi, iščejo mamine seske, spijo skupaj s stisnjenimi rilci in ugotavljajo kaj jim mama s svo j im b rundan jem sporoča. Ter seveda nestrpno pričakujejo dan, ko bodo dovolj vel ik i , da se lahko podajo v raziskovanje sveta tam zunaj.

Pa ta dan v resnici nikoli ne pride.

K e r l j u d j e v e n i o d 4 i h najinteligentnejših živali (takoj za človeku podobnimi opicami, delfini in sloni) ne vidimo čutečega sopotnika s sebi lastnimi potrebami, značilnostmi in voljo, temveč kos mesa, ki za nas pomeni zgolj in samo prehranski artikel. Ki se v ničemer ne razlikuje od moke ali soli. O d v z a m e m o j i m s l e h e r n o dostojanstvo, spoštovanje in življenje in to že davno preden jih pošljemo v klavnice ali pokličemo mesarja. Najprej jih na živo kastriramo, ko so

stari komaj nekaj dni. Prekmalu ločimo od mater. In namestimo na hladne betonske rešetke ter to tako zelo radovedno žival prisilimo v ce l odnevno i n več tedensko bolščanje v steno pred seboj. Prepričani, da jim svet tam zunaj ne pripada na način kot pripada vsem drugim. Že po nekaj mesecih so ena

genetsko najbolj zmanipuliranih bitij dovolj težka, da pokličemo mesarja. In po tradiciji pripravimo koline. Včasih pa se v sistemu kaj zalomi. Neredki so primeri, ko so se otroci močno navezali na katero od najbolj izkoriščenih živali in prosili starše za njihovo življenje. In ne tako redki so primeri odraslih, ki so si dovolili prisluhnit svojemu notranjemu glasu. Ki smo ga skozi leta zatrli.

In prav del takšne zgodbe sta Pepa in Rozi. Prekmurka Dragica je povedala takole. ”Pr iš lo je do las tne osebne odločitve. Vsako leto mi je bilo to problem. Tisto klanje gledati in tisto borbo za življenje. Ampak pač pogledaš stran, pa se počutiš

nemočen. Zdaj sem se pa odločila letos, če lahko vsaj eno ubogo življenje rešim. Letos jo rešimo in nehamo jesti meso.”

In tako je posijalo upanje za pujso, ki bi morala pod nož. Dragica se je po pomoč obrnila na radijske postaje, časopise in Društvo za zaščito živali Pomurja. Najti trajen in varen dom, v katerem se lahko postara njena pujsa, namreč ni tako enostavno kot se morda zdi. Zadeva pa se je še malo zapletla, saj sta bili v boksu dve pujsji sestri različnih kmetov.

Odpeljati eno, drugo pa pustiti tam, bi bilo preveč boleče in nepravičnodejanje. Kdo sem jaz, da ti sodim?Pa je prostovoljkam pomurskega društva uspelo nemogoče. Najprej so z vztrajnostjo prepričale kmeta, ki je imel v lasti drugo pujso, da je ne zakolje in jo proda. Potem pa našle kmetijo z ljubečo družino s tremi otroci, ki jih je bila pripravljena sprejeti v svoj dom, jima postaviti hišo in velik ograjen pašnik. Na predvečer kolin sta se vanj tudi odpeljali.

Pujsi so ena od najbolj napačno razumljenih živalskih vrst in zagotovo ena najbolj zlorabljenih in izkoriščenih živali med nami. Spadajo med živali, ki so človeku gensko najbolj sorodne. Slednje pa jim je v veliko pogubo.Ljudje jih zlorabljamo v medicini - ste vedeli, da prašičja srčna zaklopka uspešno nadomesti človeško in tako človeško srce povsem normalno funckionira? Da se znanstveniki že dlje časa poigravajo z mislijo, da bi prašiči donosili človeške zarodke parom, ki ne morejo imeti otrok, vendar so etične ovire prevelike? Da se Natova vojska uri na živih prašičih? Da umetniki vadijo tatuje na prašiščji koži? Nekateri na živih?

Fridina domača kuhinja je nastala kot odgovor na zelo preprosto vprašanje: Kaj sploh jest,

10

3

11

Reči, da živali ne čutijo bolečine, strahu, vznemirjenja, bi bilo zatiskati si oči pred realnostjo. Kdor ni bil še nikoli priča, kakšno upanje, radost, a hkrati strah pred neznanim je moč opaziti skozi živalske oči, ki še nikoli niso zrle v nebo, bi moral biti tam. Na dan, ko sta okusili svobodo.

Nevajeni hoditi po zemlji sta stopali kot po jajcih in prvič uporabili rilec, za

prašiče tako zelo ključni organ. Če prašičem vzamemo možnost ritja, je kot bi človeku zvezali roke. Prašiči rijejo. To so oni, sicer ena najčistejših živali, ki nikoli ne opravi svoje potrebe tam, kjer spi ali je.

Pravzaprav kdo so, ne boste izvedeli, če jih boste obiskali v hlevu, na nekaj kvadratnih metrih, kjer se komaj obrnejo. Kdo oni so, boste spoznali, če jih boste obiskali v njim primernem varnem naravnem okolju. Takrat boste navdušeno opazovali, kako izjemno socialne žival i so, ki navezujejo tesne stike tako znotraj svoje vrste kot zunaj nje. Da so izjemno dobri plavalci. Ker se prašiči ne zmorejo potiti, predstavljajo visoke temperature precejšnjo telesno obremenitev zanje. Zato

imajo radi blatne kopeli. Imajo odličen vonj in okus in so zelo hitre živali (do 20 km na uro). Jakost kruljenja pa je zelo blizu jakosti vzleta letala. In ne - prašiči ne živijo do klanja. Živijo lahko od 8 – 12 let. V zgodovini so prašiči že večkrat rešili ljudi. Zadnji primer sega v letu 1984, ko je pujsa rešila dečka pred utopitvijo. Kdo bo njih rešil pred perspektivo človeka, ki jih ne vidi kot to, kar oni so, pa je drugo vprašanje. Vsaka taka zgodba je korak dlje na poti sočutja in spoštovanja do vseh živih bitjih.

Ksenija V. Kutlačić, Zavod Koki

Postani boter Pepi oz. RoziVaš mesečni prispevek bo namenjen za hrano in steljo, po potrebi pa tudi za veterinarja. V zahvalo boste dobili posvojitveni dokument, vaša izbrana varovanka pa se vam bo nekajkrat letno javila s svojimi dogodivščinami.

Botri oz. botru Pepe oz. Rozi pa radi pomagamo z odprtjem trajnika. Kontaktirajte nas: 070 879 212.

Obiščite Fridino domačo kuhinjo (www.fridina-kuhinja.si) in si pripravite tradicionalne jedi kot so segedin, joto, ričet, bograč, golaž, filane paprike tako, da ne vsebujejo sestavin živalskega izvora. Podprite delovanje organizacije in posameznikov, ki so dom ponudili pujsi – postanite njun boter. In širite idejo sočutnega in spoštljivega sobivanja z živalmi. V takšnem odnosu pravzaprav največ pridobimo prav mi sami.

12

Način življenja

če v prehrani prisluhnemo etiki in iz kuhinje izključimo živila, ki so živalskega izvora, pri tem

12

Način življenja

12

3

1313

1414

3

15

K��� ����� ��������?Vse aktivnosti, ki jih izvajamo; vse živali, katerim pomagamo in vse ure, ki jih vložimo, da bo živalim lepše - vse to je mogoče le zaradi vas, ki nas podpirate in spodbujate, da se trudimo še naprej.

Želiš pomagati živalim,pa nimaš časa?

Postani podporni član DZŽPin s plačilom letne članarine (25€) postani del naše zgodbe.

Razveselite sebe in svoje najbližje z izdelki DZŽP - - naši izdelki so lahko lepo darilo, za vas smo pripravili tudi koledar 2016, ki ga krasijo živali, ki smo jih pospremili v lepše življenje. Imamo pa tudi majice, copate, skodelice, bombažne vrečke pa še kaj se najde. Na vseh izdelkih so živalski motivi.

Podarite nam mačjo hrano

Vsakodnevno hranjenje prostoživečih mačk predstavlja za društvo zelo velik strošek.

Namenite nam 0,5 % dohodnine: država se v korist društvom, ki delujejo v javnem interesu, odpove delu dohodnine - VAS NE STANE NIČ, NAM PA POMENI OGROMNO.

Odpadni papir odvrzite v naš kontejner za zbiranje papirja pred TC Merkur v MS - za nekoga odpad, za nas in živali pa pomoč.

Podjetja in posamezniki - postanite naši redni ali občasni donatorji.

V trgovini Mr. Pet v Murski Soboti in na Kliniki za male živali v Mariboru imamo skrinjico kamor lahko vržete prostovoljne prispevke.

T: 070 879 212 (Trezika)T: 031 528 396

TRR: 02340-0256066415 (NLB d.d.)Davčna št.: 19446993

Društvo za zaščito živali PomurjaTrg zmage 89000 Murska Sobota

15

16

Hvala.

Prizadevamo si, da bo vsaka žival živela svoji vrsti primerno življenje.