Zastita Na Vinovata Loza

Zaπtita navinovata

loza

Zaπtita navinovata

loza

Sodræina

2 VOVED

3 BOLESTI I ©TETNICI NA VINOVATA LOZA

4 Plamenica na v. loza(Plasmoparaviticola)

6 Pepelnica na v. loza(Uncinulanecator)

8 Sivo gniewe na grozjeto(Botrytiscinerea)

10 Crna damkavost na v. loza(Phomopsisviticola)

12 Crvena paleæ na v. loza(Pseudopezizatracheiphila)

13 Kiselo gniewe

14 Eska na vinovata loza - apopleksija (Phaeomoniella

chlamydospora,Stereumhirsutum,Phellinusignirarius)

16 Zlatno æoltilo(Flavescensdoree)

18 Æolt grozdov molec(Eupoeciliaambiguella)

18 Siv grozdov molec(Lobesiabotrana)

19 Akarini(Phylocopteravitis)

20 Erinozi(Eriophyesvitis)

21 Cigaraπ(Byctiscusbetulae)

22 Lozini pipi(Otiorrynchusspp.)

23 Lozovi sovici(fam.Noctuidae)

24 Cikadi(Scaphoideustitanus,Empoascavitis)

26 PLEVELI VO LOZOVITE NASADI

27 Zaπtita na pove¸egodiπnite nasadi od pleveli

28 IZBOR NA PREPARATI ZA ZA©TITA NA

VINOVATA LOZA

38 PROGRAMA ZA PRSKAWE PROTIV BOLESTI

41 Programa za zaπtita na vinovata loza so fungicidi

od Syngenta

42 Programa za zaπtita na vinovata loza so herbicidi i

insekticidi od Syngenta

43 PREPARATI ZA ZA©TITA NA LOZOVITE NASADI

46 PLAMENICA - strategija na zaπtita

47 PEPELNICA - strategija na zaπtita

Bolesti i πtetnici na vinovata loza

�

Voved

Ve¸e so vekovi lozovite nasadi im davaat poseben peËat na makedonskite kraevi. Lozarstvoto ne e samo vaæna ekonomska granka, tuku e i silno vkoreneta tradicija. Se pogolemite barawa na pazarot i rasteËkata ponuda na vrvni vina, postavuvaat pred lozarite barawe da sekoja godina osiguraat konstanten i kvaliteten prinos. Samo zdravo grozje vo esen dava vino koe gi zadovoluva barawata i na najprebirlivite potroπuvaËi. Eden od najznaËajnite komponenti vo proizvodstvoto na grozje e zaπtitata na vinovata loza od bolesti, πtetnici i plev-eli.

Efikasna zaπtita na vinovata loza ne e ednostavna zadaËa, bidej¸i od lozarite bara znaewe za bolestite i πtetnicite, za uredite za prskawe, za pravilnite postap-ki pri prskaweto i dobro poznavawe na sredstvata za zaπtita na rastenijata. I vo Makedonija se pove¸e se ceni integriranoto proizvodstvo na grozje, koe πto stana dobra i postojana praksa na mnogu lozari. Pred vas e broπura koja ednostavno i jasno gi iznesuva kluËnite podatoci za najvaænite bolesti i πtetnici na vinovata loza, i preporaki za upotreba na sredstva za zaπtita na rastenijata na naËin koj garantira uspeπno i prifatlivo proizvodstvo za Ëovekot i okolinata. PreporaËanite sredstva i programi za prskawe reËisi vo celost se vklopuvaat vo naËelata na integrirano proizvodstvo na grozje (tamu kade πto odstapuva toa e navedeno).

Broπurata e zbir na bogati iskustva na firmata Syngenta, koja nastana so zdruæuvawe na Novartis i Zeneca, i e vo svetski razmeri nesporedlivo najgolem provajder na kval-itetni proizvodi za zemjodelieto (sredstva za zaπtita na rastenijata i semiwa).

�

Plamenicata, zaedno so pepelnicata, e

najopasna i najËesta bolest kaj vinovata

loza i ne pominuva nitu godina bez da

predizvika pogolemi ili pomali πteti

na vinovata loza. Plamenicata moæe da

gi napadne site delovi na vinovata loza,

iako najmnogu πteti pravi na grozjeto i

listot.

BIOLOGIJA NA BOLESTA: Gabata

prezimuva vo oblik na zimski spori na

opadnatite listovi. Prvite proletni

zarazi se moæni koga ¸e se ispolnat sood-

Plamenica na vinovata lozaPlasmopara viticola

�

vetnite vremenski uslovi (koga proseËnata

temperatura tri dena ne padne pod 110 S,

koga vo tekot na 24 Ëasa padne barem 10mm

voden talog, a goleminata na listovite

e 2-3 sm). Zimskite spori na opadnatite

listovi rtat vo prolet vo posebni tvor-

bi makrosporangii, od koi se razvivaat

zoospori. Veterot i doædovnite kapki

gi prenesuvaat zoosporite na livËiwata,

na koi rtat. Prvite zarazi vo naπi kli-

matski uslovi obiËno se pojavuvaat vo

vtorata polovina na maj. Zoosporite rtat

niz stomite. Duri po nekolku dena (zavis-

no od temperaturata i vlaænosta) moæat

da se primetat prvite vidlivi znaci

æoltenikavi masleni damki. Istovremeno

za den ili dva se pojavuva bela prevlaka

vo vid na muvla vo koja se sozdavaat let-

nite spori priËiniteli na natamoπnite

zarazi. Vremeto od poËetokot na zara-

zata do pojavata na prvite vidlivi znaci

(inkubacija) kon krajot na Maj moæe da

iznesuva 12-15 dena, a kon krajot na juni

4-6 dena. Plamenicata moæe da gi zafati

zrnata od grozdot se dodeka ne postignat

golemina na zrno graπok (5-7mm) i dodeka

ne se prepokrijat so vosoËen polep, iako

i podocna e moæna zaraza preku raËkite,

kade stomite se seuπte otvoreni.

Zaπtita: Prskawe spored preventivnata

programa; treba da se zapoËne so fungicidot

BRAVO 500 SC, potoa (2-3 pati) so RIDOMIL

GOLDMZ68WGiRIDOMILGOLDCOMBI45WG,

a potoa so QUADRIS25SC(2-3 pati).

�

Micelium na listot

Micelium na mlad grozd

Masleni damki

- karakteristiËni

simptomi na zaraza

na listovite so pla-

menica

Pepelnicata na vinovata loza e dobro

poznata bolest koja stanuva se pogolem

problem, bidej¸i poslednite godini

praveπe pogolemi πteti otkolku plameni-

cata. Na toa mu odeπe vo prilog i povoln-

ite klimatski uslovi za razvoj na bolesta,

intervalite meÛu prskawata koi voglavno

se prilagoduvaat na zaπtitata od pla-

menica, docno ili loπo izvrπeni zeleni

intervencii i gusti sistemi na odgledu-

vawe.

BIOLOGIJA NA BOLESTA: Pepelnicata na

vinovata loza prezimuva kako micelium vo

Pepelnica na vinovata lozaUncinula necator

�

papkite, od kade vo prolet gi puπta svoite

hifi na ve¸e poteranite lastari i lis-

tovi. Gabata ja prerasnuva povrπinata na

listot i od niv rti vo vnatreπnosta na

tkivoto i cica hranlivi materii. Podocna

se sozdavaat konidii koi so veterot se

raznesuvaat po nasadot. Na konidiite za

rtewe ne im se potrebni vodeni kapki

bidej¸i samite sodræat dovolno vlaga.

Poslednite godini struËwaciteustanovi-

ja deka pepelnicata prezimuva i vo oblik

na polni plodiπta na listovite, lastar-

ite i jaguridata, koi vo tekot na zimata

ostanuvaat vo nasadot. Polnite spori

ovozmoæuvaat rana zaraza.

Prvite zarazi obiËno ne se zabeleæuvaat.

NajËesto pepelnicata se razviva vo oblik

na sivkasta povrπinska prevlaka na zrna-

ta, listovite i krakovite. Gabata ja preras-

nuva pokoæicata na zrnoto, koja se stvrd-

nuva, prestanuva so rast i ako se zarazi vo

golemina pogolema od zrno graπok podocna

puka, taka da se gledaat semkite. Vo leto

gabata se razviva na krakovite vo oblik

na yiyakova-rÛava prevlaka. Periodite

na golemi razliki meÛu dnevna i no¸na

temperatura i visoka relativna vlaænost

na vozduhot izvonredno pogoduvaat za

razvoj na pepelnicata. Vremeto od zaraza

do nova pojava na konidii trae 7 - 14

dena, zavisno od vremenskite uslovi.

Pepelnica na vinovata

loza - zaraza na lastarot

Grozd zarazen od

Pepelnica

Zaπtita: Vaæni se prskawata so THIOVITJET80WG. Vo vreme na buen

porast (cvetawe) lozata treba da se prska so TOPAS100EC (do 3

pati), odnosno QUADRIS .

�

Sivoto gniewe e parazit na slabostite i

povredite koi nastanuvaat kako posledica na

ubodi od insekti, bolesti ili grad. Vo okoli-

nata e mnogu rasprostraneta, bidej¸i æivee na

izumreniot rastitelen materijal. Akouslovite

za razvoj na gabata se povolni (hrana, toplina,

vlaænost), moæe brzo da se transformira vo

πtetnik i da napadne brojni kulturi.

BIOLOGIJA: Gnieweto go predizvikuva bez-

poloviot oblik na sivoto gniewe (Botrytis cyne-rea). Sivoto gniewe prezimuva na mrtvite ras-

titelni materii, od kade na prolet se πiri.

�

Zarazata vo soodvetni uslovi, (pogodna

temperatura, visoka relativna vlaænost)

e moæna od prolet pa se do esen. Sivoto

gniewe najËesto se pojavuva na grozdot,

lastarite i listovite. Posle jaki zimi so

izmrznuvawa, no i vo prenaÛubreni nasadi,

sivoto gniewe moæe da gi zarazi lastar-

ite, listovite i grozdovata resa. PoËesta e

zarazata koja se pojavuva posle cvetaweto,

koga bolesta se naseluva na opadnatite

cvetni kapiËki, odkade vo pogodni vre-

menski uslovi se πiri na celiot grozd.

Ponekogaπ sivoto gniewe se javuva ve¸e

vo sredinata na juli na zelenite zrna koi

se ispaknuvaat, a ja narekuvame zeleno ili

kiselo gniewe. Najgolemi πteti sivoto

gniewe pravi na grozdovite koi dozrevaat.

So dozrevaweto na grozdovite se zgole-

muva moænosta za zarazi. PoËnuva gniewe

koe predizvikuva golemi πteti. Vo godini

koi se pogodni za razvoj na sivoto gniewe

moæe da propadne i do 80% od prinosot.

Podocna, vo podrumite, vinoto proizvede-

no od grozje jako zarazeno so sivo gniewe,

¸e ima nesakan miris, brzo ¸e menuva boja,

slabo ¸e se bistri, a crvenite vina nema

da bidat dovolno oboeni. Pojavata na sivo

gniewe se smaluva so umereno Ûubrewe

so azot i pravovremeni izvrπeni zeleni

intervencii, iako e najvaæna pravilno

nasoËena hemiska zaπtita.

�

Sivo gniewe - na

nodiite

Gniewe na

grozjeto

Sivo gniewe na grozjetoBotrytis fuckeliana

Zaπtita: Upotreba na botriticid SWITCH 62,5 WG ili CHORUS

75WG, spored programata, 2 pati vo godinata, ili BRAVO500SC..

Bolesta vo posledno vreme, osobeno vo

doædlivi proletni uslovi, predizviku-

va πteti na osetlivi sorti vinova loza.

Zarazenata loza poleka zakrælavuva i go

smaluva prinosot.

BIOLOGIJA: Gabata prezimuva kako

micelium vo vidlivo pobeleniot

krak, od kade se πiri na papkite koi

neramnomerno poteruvaat. Vo ladni i

doælivi proletni uslovi, koga lozata

raste po sporo, gabata se πiri i pravi

najgolema πteta na lastarite. Korata na

10

lastarite lesno puka. Bolesta poretko gi

zafa¸a listovite i grozdot. Pri pojaki

vetrovi zarazenite krakovi moæe da se

skrπat. Osven odstranuvawe na zarzen-

iot krak mnogu e vaæna hemiskata zaπtita

vo ranite razvojni fazi na vinovata loza

(B-C).

Zaπtita: Prvoto prskawe so kontakt-

ni fungicidi treba da se izvrπi koga

izbojcite se so golemina 1-2 sm. Podocna, vo

vreme na zaπtitata od plamenica, lozata,

treba da se zaπtiti so RIDOMIL GOLD ili

QUADRIS ili BRAVO.

11

Crna damkavost na

vinovata loza - na

mlad grozd

KarakteristiËni

simptomi na crnata

damkavost - na

mladi izbojci

Crna damkavost na vinovata loza Phomopsis viticola

Crvenata paleæ na listot e bolest koja

vo minatoto, pred se na nasadite na lesni

pesoËni poËvi, moæeπe da napravi golemi

πteti. Bolesta se javuva pred plamenicata i

zatoa Ëesto gi iznenaduva lozarite.

BIOLOGIJA: Rano vo prolet od opadna-

tite listovi izbivaat posebni spori, koi

veterot i doædot gi prenesuvaat na livËi-

wata, kade rtat. Gabata vo listot raste vo

sprovodnite sadovi i spreËuva protok na

sokovite. Zaradi nedostatok na voda napad-

natoto tkivo meÛu nervite se suπi i opaÛa. Se

pojavuvaat zabeleæitelni damki oiviËeni

so nervite. ©tetata se pojavuva posredno,

poradi namalena lisna povrπina vo vreme na

bujniot porast na lozata pred cvetawe.

1�

Se poËesto vo lozovite nasadi e prisutno

t.n. "kiselo gniewe" koe e predizvikano od

kompleks na kvasci i bakterii priËinite-

li na kiselinskata fermentacija. ©tetite

se javuvaat samo kaj grozje koe na bilo

koj naËin e oπteteno (ubodi od insekti,

mehaniËki oπtetuvawa od grad, pukawe

od pepelnica i dr.). Ova zaboluvawe oso-

beno pretstavuva problem kaj trpeznite

sorti grozje (koi voglavno se navodnuvaat)

zaradi zgolemenata vlaænost na poËvata

doaÛa do omeknuvawe na pokoæicata na

zrnata, a so toa i poosetliva na mehaniËki

oπtetuvawa.

Kiselo gniewe na grozdKarakteristiËni

simptomi na crve-

nata paleæ - na list

Crvena paleæ na vinovata lozaPseudopeziza tracheiphila

Kiselo gniewe

Zaπtita: Prvoto prskawe so kontaktni fungicidi treba da se

izvrπi vo vreme koga izbojcite se so golemina 8-10 sm, a podocna

koga se prska za zaπtita od plamenica, so Ridomil GOLD ili

Quadris ili Bravo.

Zaπtita: Bidej¸i ne postojat preparati za direktno suzbivawe na

priËinitelite na ova zaboluvawe, edinstvena merka za nivno suz-

bivawe e so spreËuvawe na pojava na oπtetuvawa na zrnata (redov-

na zaπtita od pepelnica, kvalitetna zaπtita od πtetnici,

pravilno odreduvawe na zalivnite normi, upotreba na bakarni

preparati vo poslednite tretirawa).

1�

æoltenikavi (kaj belite sorti) ili crven-

kasti (kaj crnite sorti) nekrotiËni damki

meÛu nervite, prvo gi zafa¸a listovite vo

osnovata na lastarite, a potoa i ostan-

atite. Nekrozite se πirat, listot se

suπi i predvremeno otpaÛa. Zarazenite

grozdovi izgledaat normalno no zrna-

ta ne se razvivaat pravilno i ne zreat

navremeno. Ponekogaπ na epidermisot na

zrnata se javuvaat temno qiqakovi damki,

zrnoto moæe da raspukne i da se isuπi, a

moæe i da go zadræi turgorot do kraj.

Simptomite na ovaa bolest moæe da

se pojavat samo na listot ili samo na

grozdot, a simptomite na lastarite ne se

javuvaat sekoja godina.

Zaπtita: Suzbivaweto na ovaa bolest se

sveduva na preventivni agrotehniËki merki

zatoa πto hemiski sredstva nema. Pri rez-

idbata treba da se izbegnuva formirawe na

golemi rani na vinovata loza. Odstranetite

delovi od ve¸e zabolenite lozi treba da se

zapalat. Preventivna merka za zaπtita e

i podigaweto na novi nasadi so zdrav posa-

doËen materijal, a moæno e (ima odredeni

rezultati) da se vrπi zamena na zabolenoto

steblo so novo "od koren".

1�

Eskata e kompleksna bolest koja

sukcesivno ja predizvikuvaat pove¸e gabi,

a se manifestira vo vid na belo gniewe na

"Ëokotot". Ovaa bolest e prisutna sekade

vo svetot so mali neznaËitelni razliki

od Evropa do Amerika, najverojatno poradi

klimatskite i agrotehniËkite razliki.

NajËesto se javuva vo uslovi na topla

klima, a vo Makedonija doaÛa do izraz

uπte pove¸e ne samo poradi suπnite i

æeπki letni temperaturi tuku i poradi

zimskite periodi so niski temperaturi.

Postojat dva tipa na ovaa bolest i toa

hroniËen kaj koj lisjata se suπat i opa|aat,

a drugiot e akutniot tip koga nenadejno

i brzo moæe da se isuπi celata loza.

Simptomite se javuvaat na site delovi

na lozata, a prvite moæe da se zabeleæat

posle cvetaweto i vo tekot na celata

vegetacija. Na listot se javuvaat

1�

Eska na vinovata loza - apopleksija(Phaeomoniella chlamydospora, Stereum hirsutum, Phellinus ignirarius)

Eska - simptomi

na list

fitoplazmozite moæat da bidat sliËni so

virozite i lesno moæe da se zamenat.

Vo prirodata Flavescens doree se πiri isk-

luËivo so vektorot - cikada Scaphoideus tit-anus. Hranej¸i se so sokovi od zarazenite

rastenija gi usvojuvaat i fitoplazmozite,

a posle Ëetiri do pet nedeli inkubacija vo

samiot insekt patogenot moæe da se pren-

ese na zdrava loza. Fitoplazmozite ne

se prenesuvaat preku jajcata na cikadata.

Zarazenite zdravi lozi ja manifestiraat

bolesta narednata vegetacija.

Zaπtita: Direktna zaπtita od fitoplaz-

matskite æoltila na vinovata loza ne pos-

toi, no so odredeni indirektni merki moæe

znaËajno da se spreËi pojavata vo regioni

kade se uπte ja nema ili da se namali tamu

kade e prisutna. Mnogu znaËajno e koristewe

na zdrav posadoËen materijal, πto sekako

treba da se regulira so zakon. Suzbivaweto

na vektorot na bolesta moæe da se izvrπi

vo vreme na pileweto na larvite, a se pre-

poraËuvaat Basudin, Karate Zeon Zeon,

Vertimec,Ultracid,ChromorelD.

1�

Æoltilata na vinovata loza e ime za

bolesti na vinovata loza predizvika-

ni od fitoplazmozi. Porano se smetaπe

deka predizvikuvaË na ovie zaboluvawa

se virusi, meÛutoa vo 1967 godina grupa

Japonski nauËnici dokaæaa deka stanuva

zbor za prokariotski organizmi bez kle-

toËen ıid - fitoplazmozi. Prv pat edna

takva bolest e opiπana pred polovina vek

vo Francija i e nareËena Flavescens doree, a

podocna e utvrdena i vo drugite evropski

zemji. Æoltilata na vinovata loza gi

predizvikuvaat fitoplazmozi od 5 grupi

no sekako najopasna i najdestruktivna e

Flavescens doree.

Na zarazenite lozi papkite vo prolet

ne poteruvaat ili poteruvaat podoc-

na od zdravite, porastot na lastarite

e zabaven, internodiite se pokratki, a

nekoi delovi od listovite atrofiraat. Vo

tekot na letoto lastarite se iskrivuvaat

kon poËvata, ne lignificiraat vo pot-

polnost i na vrvot im se javuva nekroza.

Takvite lastari vo tekot na zimoto izm-

rznuvaat. Listovite stanuvaat cvrsti i

kruti ("krπlivi"), se vitkaat po ivicite,

kaj belite sorti dobivaat æolta boja, a kaj

crnite crvena. Po dolæinata na glavniot

nerv se javuvaat damki koi nekrotiraat. Vo

zavisnost od jaËinata i vremeto na napa-

dot se suπi i cvetot, a zrnata se zbrËku-

vaat i imaat loπ kvalitet. Simptomite na

1�

Zlatno æoltilo(Flavescens doree)

Simptomi na list

Akarini (Phylocoptera vitis)

Naprolet so poËetokot na vegetacijata se

zabeleæuva da poedini papki slabo se

razvivaat ili voopπto ne poteruvaaat.

Na lastarite se zabeleæuva skratuvawe

na internodiite, a ponekogaπ od edna

papka izbivaat i pove¸e lastari. Na lis-

tovite se zabeleæuvaat sitni ubodi koi

postepeno se πirat. ©tetite gi prediz-

vikuvaat mali pajaËiwa so crvena ili

æoltenikava boja koi imaat 4 para noze.

Prezimuvaat pod korata i pod luπpata

na papkite i rano na prolet poËnuvaat

so ishrana - pravat πteti. Vo tekot na

vegetacijata imaat golem broj na

generacii.

1�

Grozdovite molci se πtetnici od redot

Lepidoptera, koi se pojavuvaat reËisi vo site

lozarski regioni vo Makedonija. ©tetite

gi priËinuvaat gasenicite na dvata vida.

Gasenicite od prvata generacija vo poËetokot

na juni gi jadat cvetnite resi, cvetovite,

malite zrna i delovi od grozdot. Prvata

generacija obiËno ne predizvikuva ekonom-

ski znaËajni πteti, iako na sekoi nekolku

godini ima pogolema pojava na gasenici od

prvata generacija koi moæat da priËinat

pogolemi πteti. Vtorata generacija peperut-

ki se pojavuva vo sredina na juli, a larvite se

vbuπuvaat vo zrnata na gfrozdot, koi moæat

da se isuπat ili gi napaÛa sivoto gniewe.

©tetata moæe da bide mnogu golema, osobeno

vo godini so obilni vrneæi, koga uslovite za

razvoj na sivo gniewe se mnogu povolni. Vo

godini koga vtorata generacija premnogu ̧ e se

razmnoæi, neposrednata πteta na grozdot e

golema poradi izbuπenite zrna, koi se suπat

i dobivaat kafena boja. Vtorata geracija gas-

enici treba da se suzbiva sekoja godina.

Zaπtita: MATCH050EC i KARATEZEON5SC

odnosno KARATE MAX WG 3,75 uspeπno gi

uniπtuvaat grozdovite molci, a BASUDIN

600EW i ULTRACID40WP osven dejstvoto na

molcite gi suzbivaat i podviænite formi

na πtitestite voπki od podredot Coccina,

familiite Pseudococcidae, Lecanidae,

Dispididae i drugi πtetnici.

1�

Æolt grozdov molec Eupoecilia ambiguella

Siv grozdov molec Lobesia botrana

Gasenica na xoltiot

grozdov molec

Siv grozdov molec

Simptomi na list

Cigaraπ (Byctiscus betulae)

©tetite gi pravi so zavitkuvawe na

listovite i grizewe na ostanatite

listovi. Na prolet se javuva rano so samoto

poteruvawe na vegetacijata. Vo poËetokot

se hrani so mladite papki, a pokasno so

listovite. Prezimuva kako imago, bojata mu

e od sina do bakarno crvena boja. ©tetite

koi gi pravi se karakteristiËnite svitku-

vawa na listovite vo t.n. "cigari".

Zaπtita: Suzbivaweto e so sobirawe na

svitkanite cigari, ako se malku, a moæe da

se upotrebat hemiski srestva - insekticidi:

Basudin,KarateZeon,Ultracid,ChromorelD.

Lozini pipi (Otiorrynchus spp.)

I lozinata pipa kako i cigaraπot πtetite

gi pravi rano na prolet so nagrizuvawe

na papkite i mladite listovi. Larvite

æiveat na korenot na v. loza. Ovie

πtetnici se polifagni i napaÛaat i drugi

kulturi (drvenesti i poljodelski).

Zaπtita: Suzbivaweto se vrπi vo tekot

na vegetacijata so insekticidite Basudin,

Ultracid,KarateZeon,ChromorelD.

�1

Erinozi (Eriophyes vitis)

Rano na prolet, a Ëesto i vo tekot na

celata vegetacija ¸e najdeme na listovite

"poduvani " mesta, a koga ¸e go zavrtime

od opaËinata na listot se zabeleæuvaat

na poËetokot beluzlavi, a podocna crven-

kasto temni prevlaki (erion). Vo ovie

ispupËuvawa se naoÛaat sitni pajaËiwa so

dva para noze. So samoto cicawe na lis-

tovite se stvara "poduvuvawe" na listot.

PajaËiwata laËat "preÛa" a taa moæe da

se vidi od dolnata strana na listot, koja

Ëesto pati moæe da se zameni so simpt-

omite na plamenicata.

Zaπtita: Suzbivaweto na akarinite i

erinozite e vo tekot na zimata, so zim-

sko prskawe so Oleoultracid, a vo tekot na

vegetacijata so akaricidot Vertimec i redov-

na upotreba na ThiovitJet vo site prskawa.

�0

Erinozi - simptomi na

list

Imago

Larva

Lozovi sovici (fam. Noctuidae)

Æiveat vo zemja, a vo nedostatok na druga

vegetacija na prolet moæe da se kaËat na

vinovata loza i da vrπat grizewe na mla-

dite papki i lastarËiwa. Prezimuvaat vo

larva i se javuvaat rano na prolet.

Zaπtita: Suzbivaweto se vrπi so zimsko p

rskawe so Oleoultracid, a vo tekot na veg-

etacijata so KarateZeon,Basudin,Ultracid,

ChromorelD.

��

Pedomerka (Boamia rhomboidaria)

Na prolet Ëesto se sre¸avaat delumno

izedeni papki i mladi lastari i pri

pregled ¸e se najdat gasenici so boja na

lastarite od lozata. ©tetite moæe da

bidat golemi vo zavisnost od brojot na

gasenici. Ima dve generacii, a vtorata se

javuva vo avgust.

Zaπtita: Suzbivaweto se vrπi preven-

tivno so zimskoto prskawe so Oleoultracid,

a vo tekot na vegetacijata so Basudin,

ChromorelD,KarateZeon,Ultracid.

��

Gasenica Larva

Cikadite moraat da se razgleduvaat i

kako znaËaen vektor na fitoplazmatiËni

zaboluvawa (æoltila na vinovata loza).

So ishrana na zarazenite lozi larvite

ili imagata ja usvojuvaat fitoplazmata, a

posle periodot na inkubacija na patogenot

(4-5 nedeli) koga ¸e se preselat so ishra-

nata na zdravi lozi moæat da izvrπat

nejzino zarazuvawe.

Zaπtita: Suzbivaweto se vrπi so zimski

tretirawa so Oleoultracid, a podocna vo

tekot na vegetacijata so insekticidite

KarateZeon,Ultracid,Basudin,ChromorelD.

��

Cikadi (Scaphoideus titanus, Empoasca vitis)

Cikadata Scaphoideus titanus, se pove¸e e

prisutna vo lozovite nasadi vo Makedonija,

osobeno vo juænite reoni. Ovoj πtetnik

e izrazit monofag i se hrani iskluËivo

so cicawe sokovi od rastenija od rodot

vitis. Æenkata polaga po dvaesetina jajca

od krajot na Juli do krajot na Septemvri

pod korata na dvogodiπnite lastari.

Prezimuva vo jajca, a kon krajot na Maj

poËnuva pilewe na larvite koe moæe da

trae do poËetokot na Juli. Larvenite sta-

diumi traat od 30 do 50 denovi. Larvite

vednaπ po pileweto se selat na opaËinata

od listot kade praktiËno neprestajno se

hranat. Larvite cicaat sokovi od lisnite

nervi, a imagata pokraj toa cicaat sokovi i

od lisnite drπki i seuπte nezdrvenetite

lastari.

��

Imago

Na kvalitetot na prinosot na ovoπkite

i vinovata loza sekako vlijaat i

plevelite. So svojata prisutnost go

smaluvaat snabduvaweto na lozata i

ovoπkite so voda, ovozmoæuvaat pov-

olni uslovi za pojava na bolesti i ja

oteænuvaat upotrebata na sredstvata za

zaπtita na rastenijata. Mnogu nasadi so

vinova loza se naoÛaat na strmni tereni,

kade koseweto e oteænato. Upotrebata na

herbicidite vo pove¸egodiπnite nasadi,

pred se vo redovite, sekako e opravdana.

Zaπtita: Vo vreme na buen porast na

plevelite vo prolet - za pove}egodiπnite

pleveli, preporaËlivo e i korektivno -

povtorno prskawe vo esen - prskame so

herbicidot TOUCHDOWNsystem4. Za tesno-

lisni ednogodiπni Ë pove¸egodiπni plev-

eli moæe da se upotrebi Ë selektivniot

herbicid FUSUILADE FORTE. Herbicidot

GRAMOXONE moæe da se upotrebi za mnogu

zapleveni povrπni vo sluËaj za brzo

dejstvo protiv plevelite kako "hemiska

kosa".

Zaπtita na pove¸ekodiπnite nasadi od pleveli

��

Pleveli vo lozovite nasadi

��

��

So pojavata na preparatite od grupata na strobilurini, prv

pat vo istorijata na zaπtitata na vinovata loza samo so eden

preparat, na primer Quadris so samo edna aktivna materija,

se postignuva odliËna zaπtita od site najopasni bolesti na

vinovata loza.

Aktivnata materija vo Quadris 25 SC, azoksistrobin, lesno

pominuva niz ıidovite na gabite i deluva na mitohondriite

vo koi se sozdava energija za æivot na gabite. So spreËuvawe

na sozdavaweto na taa energija gabata umira. Zaradi noviot

naËin na dejstvo nema opasnost od vzaemna rezistentnost so

ve¸e poznatite grupi na fungicidi, inhibitorite na bios-

inteza na ergosterol, fenilamidite, dikarbo-ksimidite i

benzimidazolite.

Quadris25SC registriran e kako preparat protiv najpoznatite

bolesti na vinovata loza, i toa pepelnica (Uncinula necator), pla-

menica (Plasmopara viticola) i crna damkavost (Phomopsis viticola). Istovremeno, Quadris mnogu dobro deluva i na crvenata

paleæ (Pseudopeziza tracheiphilla) i na crno gniewe na grozdovite

(Guignardia bidwellii). OdliËnoto dejstvo na navedenite bolesti

se postignuva so doza 0,75 l/ha ili vo koncentracija 0,075%

so potroπuvaËka na 1000 l voda. Poradi izvonredno dobrata

zaπtita od bolesti, posebno zrnata na grozdot, vo programata

za prskawe Quadris25SC se upotrebuva posle izrazitiot sis-

temik Ridomil Gold MZ 68WP. Ako Quadris 25SC se primeni

posle Ridomil Gold intervalot meÛu niv treba da bide 8-12

dena, a podocna 10-12 dena. Karencijata za Quadris25SC na

vinovata loza e 28 dena.

QUADRIS25SC- PRIPA£A VO NOVATA

HEMISKA GRUPA STROBILURINIIzbor napreparati za zaπtita na vinovata loza

RIDOMILGOLDMZ68WG-EFIKASEN I

SIGUREN PROTIV PLAMENICATA

RidomilGold e spoj na dve aktivni materii-metalaksil-M i

mankozeb, πto mu dava odluËuvaËka prednost vo suzbivaweto

na plamenicata na vinovata loza.

�1�0

RIDOMILGOLDCOMBI45WG-NOVA POMO© PROTIV PLAMENICATA

RidomilGoldCombi e kombiniran fungicid vo oblik na vodo-

toplivi granuli, a e sostaven od dve aktivni materii. Sodræi

Metalaksil-M 5% i Folpet 40%.

Se upotrebuva za suzbivawe na plamenicata na vinovata loza

(Plasmopara viticola) vo doza od 2 kg/ha. Prvoto tretirawe se pre-

poraËuva da se izvrπi pred cvetawe, a drugite vo intervali

od 10 -14 dena ili da se kombinira so RidomilGoldMZ68WG.

RidomilGold e spoj na dve aktivni materii-metalaksil-M i

mankozeb, πto mu dava odluËuvaËka prednost vo suzbivaweto

na plamenicata na vinovata loza.

• Izvonredno brzoto prodirawe na Ridomil Gold vo

rastenieto se postignuva so metalaksil-M, koj navleguva

vo rastitelnoto tkivo za 30 minuti i osiguruva zaπtita od

vnatre. Doæd ne moæe da go izmie.

• OdliËno gi zaπtituva novite lastari. Ridomil Gold ima

izrazito sistemiËno dejstvo. Niz rastenieto se πiri nagore

(akropetralno) i nadolu (bazipetalno), no i preku listot

(translaminarno), so πto gi zaπtituva i novite lastari koi

izrasnale posle prskaweto.

• Vinovata loza ja zaπtituva 10-14 dena. MeÛu sredstvata za

zaπtita od plamenica kaj vinovata loza Ridomil Gold ima

najdolgo kurativno dejstvo (4 dena).

• Mankozeb ima odliËno preventivno dejstvo. Deluva

dolgotrajno i mnogu e perzistenten na listovite. Osven

dejstvoto na plamenicata gi suzbiva i crvenata paleæ

crnata damkavost i crnoto gniewe na zrnata.

Primenata na Ridomil Gold ja preporaËuvame vo doza od

2,5 kg/ha, 2-3 pati vo vreme na buen porast, vo promenlivi

vremenski uslovi i pri silni zarazi (od poËetok na cvetawe

pa se do faza na golemina na zrno graπok). Na lozarite togaπ

im garantira sigurna zaπtita na lozata so svoeto izrazito

sistemiËno i kurativno dejstvo.

Treba da se prska pomalku no pravilno.

1. RidomilGold treba da se primeni samo vo kritiËnite perio-

di-pred cvetawe i posle cvetawe (vo vreme na buen porast).

PreporaËuvame 2-3 prskawa vo intervali od 10-14 dena.

2. Lozata treba da se prska sekogaπ pred pojava na zaraza

(preventivno).

3. Pri preod na kontaktni fungicidi intervalite treba da

bidat pokratki.

BRAVO500SC - NEZAMENLIV PRED

I POSLE UPOTREBA NA SISTEMICI

Bravo500SCe kontakten fungicid so πirok spektar na delu-

vawe na pove¸e bolesti. Sodræi 515 g/l aktivna materija

Hlortalonil, a formuliran e vo oblik na koncentrirana sus-

penzija (SC). Hlortalonilot e kontakten fungicid koj se vrzu-

va za aminokiselinata glutation i go spreËuva deluvaweto na

enzimite. Kako kontakten fungicid ne se premestuva, tuka

ostanuva i postepeno se razgraduva. Deluva na pove¸e vaæni

bolesti na vinovata loza i toa: Plamenica (Plasmopara viticolla), Crvena paleæ na V. loza (Pseudopeziza tracheiphila), Sivo gniewe

na grozjeto (Botrytis fuckeliana), Crna damkavost (Phomopsis viti-cola). Se upotrebuva 2-3 pati vo tekot na vegetacijata vo dozi

od 2-3 kg/ha. OdliËno se nadopolnuva vo programata so sitem-

iËnite fungicidi za odredeni bolesti.

TOPAS100EC-IDEALEN PARTNER ZA SUZBIVAWE NA PEPELNICATA

Topas 100 EC e vodeËki triazolen fungicid za zaπtita na

vinovata loza od pepelnica. Prednosta na Topas 100 EC e

sistemiËnoto dejstvo bidej¸i istovremeno gi zaπtituva i

novo porasnatite lastari (posle prskaweto). Intervalot meÛu

prskawata e 10-14 dena. Vo rastitelnoto tkivo vleguva brzo i

��

Glavni odliki na botriticidot Switch se:

• kombinacija na dve aktivni materii so potpolno razliËni

naËini na dejstvo (ciprodinil i fludioksonil),

• ednata aktivna materija deluva sistemiËno, a drugata kon-

taktno,

• nema vkrstena rezistentnost so dosega poznatite botriti-

cidi (triazoli, benzimidazoli i dikarboksimidi),

• izvonredno deluva na sivoto gniewe,

• za rani i sredno docni sorti, Switch prv pat se

primenuva vo vreme na zatvarawe na grozdovite (B) a vtor

pat vo vreme na proπarok i omeknuvawe na zrnata (C),• Za docni sorti i docni berbi, Switchtreba da se upotrebi

prv pat vo vreme na proπarok i omeknuvawe na zrnata (C) a

vtor pat tri nedeli pred berba.

SWITCH62,5WG-DVOJNA

ZA©TITA OD SIVOTO GNIEWE

MATCH050EC- INSEKTICID

PRIFATLIV ZA OKOLINATA

Match 050 EC e insekticid koj gi uniπtuva grozdovite molci

taka πto go popreËuva nivniot razvoj (IRI) deluvaj¸i na

jajcata i site stadiumi na larvi. Ja spreËuva sintezata na hitin.

Bidej¸i hitin sozdavaat samo poniskite stadiumi na insekti,

Match050EC ne deluva na vozrasni insekti. Match050EC od

site insekticidi pogodni za integralna zaπtita ima najdolgo

dejstvo i izvonredno e otporen na izmivawe. NaËinot na dejstvo

(larvicidno i ovicidno) i golemata perzistentnost mu ovoz-

moæuvaat golema prilagodlivost vo vreme na prskaweto (mala

moænost za greπka) i dolgo dejstvo. ObiËno vo naπi uslovi

lozata treba da se prska protiv vtorata generacija na grozdovi

molci. Prvata generacija obiËno se suzbiva zavisno od progno-

zata na Zemjodelsko-sovetodavnata sluæba. PreporaËan termin

za suzbivawe na grozdovite molci so insekticidot Match e

pojavata na vtorata i tretata generacija (so pratewe na letot).

ToËnoto vreme za prskawe so Match050EC najdobro go odreduva

prognostiËkata sluæba. PreporaËana doza e 0,8 - 1,0 l/ha.

SistemiËen botriticid so nov naËin na deluvawe. Deluva

so inhibicija na biosintezata na aminokiselinite na

gabata i inhibicija na laËewe na hidrolitiËki enzimi.

Go inhibira procesot na penetracija i postignuva odliË-

na inhibicija na porastot na miceliumot. Ima dolgotrajno

protektivno i dobro kurativno dejstvo. Poradi karakter-

istiËniot naËin na dejstvo nema vkrstena rezistentnost so

dosega poznatite botriticidi. Otporen e na ispirawe od

doædovi ve¸e 2 Ëasa posle tretiraweto.

Pokraj odliËnoto dejstvo protiv sivoto gniewe, Chorus 75WG ima odliËno dejstvo protiv priËinitelite na kiseloto

gniewe i Glomerella cingulata, a dobro sporedno dejstvo protiv

pepelnica i Guignardia bidwellii.

CHORUS75WG- NOVI MOÆNOSTI

ZA SUZBIVAWE NA SIVOTO NIEWE

THIOVITJET80WG-NOVA SOVRE-

MENA I EKOLO[KA FORMULACIJA

Thiovit80WG e izvonredno vaæen partner vo programata za suz-

bivawe na pepelnicata kaj vinovata loza. Zoπto se veli deka

Thiovit80WG e najdobar preparat na baza na sulfur?

Thiovit e sulfur vo oblik na vodotopivi granuli koi izvonredno

dobro samodispergiraat vo voda. Na listot ne predizvikuva

oæegotini. Posebnite dodatoci ovozmoæuvaat podobro dejstvo

na sulfurot, ja zgolemuvaat negovata perzistentnost na listot i

zrnata i spreËuvaat ispirawe. Thiovit reËisi voopπto ne praπi.

Se preporaËuva doza od 3-5 kg/ha pri pojava na bolesta.

posle 2 Ëasa doædovi ne go izmivaat. Mnogu e vaæno πto Topas100EC ne predizvikuva oæegotini, ne go popreËuva rastot i ne

ostava damki na desertnoto grozje. So Topas100EC treba da

se prska vo doza 0,25 l/ha, od poËetok na cvetaweto pa natamu,

najmnogu 3 pati vo edna vegetacja.

��

ULTRACID40WP - PROTIV

NAJOTPORNITE ©TETNICI

preparat zavzema svoe mesto vo programata za zaπtita koga

so nasoËenoto suzbivawe sakame da go namalime brojot na

prskawata. Sepak ne smee da se upotrebuva nepromisleno,

tuku tamu kade specifiËnite problemi so πtetnicite baraat

energiËna akcija Ultracid40WP dava edinstveno reπenie. Ima

dolgotraen efekt duri i pri promenlivi vremenski uslovi so

odliËno kontaktno i stomaËno dejstvo. Ultracid40WP e insek-

ticid namenet za suzbivawe na πtetni insekti vo lozarstvoto

koj sodræi aktivna materija metidation (40%).

Uspeπno gi suzbiva grozdovite molci i toa:

Clysia ambiguella (æolt grozdov molec) i Lobesia botrana (siv groz-

dov molec) vo doza od 0,75 do 1 kg/ha. Zelenata cikada (Empoasca flavescens) i πtitestite voπki (Eulecanium corni, Pseudococcus citri, Pulvinaria vitis) gi suzbiva vo doza od 1 do 1,5 kg/ha.

BASUDIN600EW- NOVA

FORMULACIJA NA SIGURNIOT

INSEKTCID

Basudin e poznato sredstvo za zaπtita na lozata od molci.

Istovremeno uspeπno suzbiva πtitesti voπki i drugi

πtetnici. Novata EW formulacija (koncentrirana emulzija -

maslo vo voda) za korisnicite e mnogu podobra, a bioloπkata

aktivnost e potpolno soËuvana.

Za suzbivawe na grozdovite molci preporaËuvame upotreba na

Basudin 600 EW vo doza 0,75 do 1,0 l/ha. Za suzbivawe na

πtitestite voπki potrebno e upotreba na pogolema doza 1,5 l/ha.

KARATEZEON 5 SC - BRZO I

EFIKASNOE

Novata ZEON tehnologija e mikrokapsularna formulacija na

dobro poznatiot preparat KARATE. Goleminata na kapsulite

e idealno podesena da moæe maksimalno da se pokrie lisnata

masa koja se tretira (odnosno rastenieto vo celost), bez da

ostanat nezafateni delovi. Prednost na novata formulacija

e i izvonredniot toksikoloπki odnos kon kulturite, okoli-

nata, rakuvaËite so prskalicite i krajnite konzumenti na

plodovite.

KarateZeon sodræi aktivna materija lambda - cihalotrin, od

Ëetvrta generacija vo grupa na piretroidi. Dejstvoto mu e brzo

i efikasno, osobeno na insekti koi aktivno se dviæat. Osven

brzo, preparatot ima i mnogu dobro rezidualno dejstvo, koe e

rezultat na UV zaπtitnata obvivka na mikrokapsulite.

KarateZeon se primenuva vo koncentracija od 0,01 - 0,015%,

odnosno 0,1 - 0,15 l/ha (10-15 ml za 100 litri voda). VERTIMEC1,8%EC- AKARICID

BROJ EDEN VO SVETOT

Vertimec 1,8% EC sodræi aktivna materija Abamektin

koja brzo navleguva vo vosoËnite sloevi na rastenieto

kade sozdava depozit koj dolgo ostanuva aktiven i ne se

ispira. Deluva kontaktno i translaminarno i nema vkrstena

rezistencija so nitu eden od postoeËkite akaricidi i insek-

ticidi, a istovremeno ja namaluva pojavata na rezistencija

kaj niv. Izvonredno deluva i na najtvrdokornite πtetnici i

so mnogu mali dozi na aktivna materija so πto stanuva mnogu

pogoden preparat za antirezistentna strategija i integralna

zaπtita na vinovata loza. KarakteristiËno e πto ne se

zadræuva na povrπinata na listot i ve¸e posle 12 Ëasa ne e

πteten za korisnite insekti. Deluva na site vidovi akari-

nozi - pajaci (Panonychus, Tetranychus, Epitrimerus) vo dozi od 0,4 - 0,5

l/ha so preporaka za prskawe pri pojava na prvite podviæni

formi (deluva na site razvojni fazi osven na jajca). Vo istite

dozi ima dejstvo i na grozdovite molci. Ultracid40WP ve¸e mnogu godini se primenuva so golem uspeh

za suzbivawe na πtetnicite vo lozarstvoto. I denes ovoj

��

TOUCHDOWNSYSTEM4 - TOTALEN

SISTEMI»EN HERBICID

Touchdownsystem4 e neselektiven herbicid za uniπtuvawe na

site ednogodiπni i pove¸egodiπni pleveli. Rastenijata go

primaat preku listovite i stebloto, a vo niv se premestuva

sistemiËno (akropetalno i bazipetalno) i gi uniπtuva kako

nadzemnite taka i podzemnite organi. Na pazarot ima mnogu

totalni herbicidi na baza na glifosat, koj e voedno najpro-

davana aktivna materija vo svetot no

Touchdownsustem4 e 4 pati podobar:

1. toa e glifosat sonajbrzo deluvawe

2. ima najdobar ekoloπki profil

3. najpogoden za manipulacija (nema neprijaten miris, ne

peni)

4. najprilagodliv za upotreba (nema potreba od dodavawe na

navlaænuvaË, dobro se meπa so drugi preparati, lesno se

upotrebuva vo kulturi tolerantni na glifosati)

©to e system4 tehnologija ?

System 4 tehnologija e glifosat vo oblik na amoniumovi

soli so aditivi, odnosno t.n. "korisni joni" i komplesen

APGnavalænuvaË. System4 tehnologijata e patentirana i mu

ovozmoæuva na Touchdown system 4 da lesno gi nadmine ve¸e

nabroenite 4 prednosti za uπte novi 4:

1. najdobro se prima vo rastenieto

2. go neutralizira vlijanieto na "slabite joni"

3. najbrzo prodira vo vosoËnite sloevi na kutikulata

4. vo najgolema mera vleguva vo samoto rastenie i najdobro se

premestuva kon vrvot na rastenieto.

Touchdown system 4 e mnogu fleksibilen herbicid, koj lesno

moæe da se upotrebuva na strniπta, ovoπtarnici, lozovi

nasadi, æelezniËki prugi, nezemjodelski povrπini i drugo.

Vo sluËaj na meπovita zaplevenost se koristi doza od 4-8

l/ha. Ako se prisutni samo ednogodiπni pleveli se primenuva

doza od 2-3 l/ha, za pove¸egodiπni pleveli (pirika, kiselec

i gluvarËe) 5-6 l/ha, a za povivka i zubac 7 l/ha.

Najdobro vreme za upotreba na Touchdown system 4 e vo pro-

let. Po potreba moæe da se povtori prskaweto vo esen posle

berba.

FUSILADEFORTE- SELEKTIVEN GRAMINICID

- SIGURNO I EFIKASNO

Fusilladeforte-sodræi 150 g/l aktivna materija Fluazifop-

p-butil. Toa e selektiven herbicid za uniπtuvawe na trevni

pleveli. Selektiven e za vinovata loza kako i drugite

πirokolisni kulturi, vo site razvojni fazi. Najdobro e da

se upotrebi vo faza koga plevelite se vo intenziven porast

odnosno koga se visoki 15-20 sm. Posebniot dodatok t.n.

"izolink" tehnologija, ja podobruva primenata na herbicidot

i toa : mnogu teπko se ispira od doædovi, brzinata i inten-

zitetot na vnesuvawe vo rastenijata, selektivnosta i kompat-

ibilnosta so drugite herbicidi. Se preporaËuva upotreba vo

dozi od 0,8-2,0 l/ha, vo zavisnost od prisustvoto i vidovite

na pleveli koi gi suzbivame.

��

PraktiËna primena naoÛa vo korekcija na poniknatite plev-

eli pri poslaboto dejstvo na prethodno primenetite poËveni

rezidualni herbicidi vo uslovi na suπa. Se koristi 1-2 pati

porano naprolet (mart-maj) za uniπtuvawe na ednogodiπnite

pleveli, a pokasno (juni-avgust) so Touchdown se suzbivaat

i pove¸egodiπnite. Gramaxone se koristi i za desikacija -

uniπtuvawe na lisnata masa.

GRAMOXONE50EC-HEMISKA MOTIKA

��

Preduslov za uspeh e dobroto poznavawe

na bolestite i sredstvata za zaπtita

na rastenijata. Osnovno naËelo vo

programata za prskawe za zaπtita na

vinovata loza od bolesti e upotrebata

na sredstva od pove¸e hemiski grupi.

Taka se izbegnuva opasnosta od pojava

na otpornost (rezistencija). Vaæno e i

vremeto na primena na fungicidite. Za

sekoja hemiska grupa fungicidi bitno e

da vo programot na prskawe ja primen-

ime vo momentot koga nejzinite svojstva

¸e bidat najdobro iskoristeni. Vo loz-

arstvoto sistemiËnite kurativni fun-

gicidi najdobro e da se primenat pre-

ventivnopred pojava na vidlivi znaci na

bolesta.

Nestabilnite vremenski uslovi (vrneæi),

buen porast i zamav na bolesta vo vreme

na cvetaweto uslovuvaat upotreba

na fungicidi koi se odlikuvaat so

sistemiËnost (brzo navleguvawe vo

rastenieto-bez opasnost od ispirawe,

πto obezbeduva zaπtita na noviot

prirast) i kurativnost (deluvawe na

gabata i posle infekcijata). Za zaπtita

od plamenicata na ovie barawa im

odgovara fungicidot Ridomil Gold, koj

pravilno upotreben sekoja godina, gi

dokaæuva svoite vrvni svojstva. Protiv

pepelnicata vo toa vreme e najuspeπen

fungicidot od triazolnata grupa Topas100EC.

Programa za prskawe protiv bolesti

��

�1

Pro

gram

a za

zaπ

tita

na

vino

vata

loz

a so

fun

gici

di o

d Sy

ngen

ta

0113

1557

6171

7581

Apr

ilM

ajJu

niJu

li

Avg

ust

BR

AV

O

RID

OM

IL G

OLD

RID

OM

IL G

OLD

CO

MB

I

SWIT

CH

CH

OR

US

TOPA

S 10

0

Plas

mo

par

avi

tico

la

Pho

mo

psi

s

Un

cin

ula

nec

ato

r

Bo

tryt

is

THIO

VIT

JET

QU

AD

RIS

Pho

mo

psi

s (C

rn

a d

am

ka

vo

st)

Plas

mo

par

a vi

tico

la (

Pl

am

en

ic

a)

Un

cin

ula

nec

ato

r (P

ep

el

ni

ca

)B

otr

ytis

(S

iv

o g

ni

ew

e)

�0

Plamenicata moæe da gi napadne zrna-

ta na grozdot se dodeka ne dostignat

golemina na zrno graπok (5-7mm) i dode-

ka ne poprimat vosoËen polep, iako i

posle ovoj period moæna e zaraza preku

drπkite na zrnata kade lisnite stomi se

uπte otvoreni. Vo toj period preporaËuva

me upotreba na fungicidot Quadris 25SC, bidej¸i so svoeto specifiËno dejstvo

bez konkurencija najdobro gi zaπtituva

listovite od plamenica i pepelnica.

Vo periodot pred i posle upotrebata

na sistemiËni fungicidi preporaËuvame

upotreba na kontaktniot fungicid Bravo500SCkoj izvonredno se nadopolnuva vo

programata za zaπtita od bolesti.

��

Preparati za zaπtita na lozovite nasadi

��

Pro

gram

a za

zaπ

tita

na

vino

vata

loz

a so

her

bici

di i

ins

ekti

cidi

od S

ynge

nta

0113

1557

6171

7581

Apr

ilM

ajJu

niJu

li

Avg

ust

MA

TCH

, ULT

RA

CID

, BA

SUD

IN, K

AR

ATE

ZEO

N

OLE

OU

LTR

AC

ID,

VER

TIM

EC

Gr.

Mol

ec

Aka

rino

za

erin

oza

Ple

veli

Hlo

rozaA

kari

noza

, eri

noza

L. b

otr

ana,

E a

mb

igu

ella

(G

ro

zdo

vi

mo

lc

i)

Hlo

roza

Ple

veli

SEQ

UES

TREN

E

TOU

CH

DO

WN

, FU

SILA

DE

FOR

TE,

GR

AM

OX

ON

E

RidomilGoldCombi45WG• sodræi metalaksil -M 5%, i Folpet 40%

• zaπtita od plamenica vo faza pred cvetawe: 2 kg/ha

RidomilGoldMZ68WG• sodræi metalaksil-M- 40g/kg i mankozeb - 640 g/kg

• zaπtita od plamenica vo vreme na cvetawe: 2,5 kg/ha

Quadris25SC• sodræi azoksistrobin - 250 g/l

• zaπtita od plamenica i pepelnica: 0,75 l/ha

Topas100EC• sodræi penkonazol - 100 g/l

• zaπtita od pepelnica: 0,25 l/ha

Bravo500SC• sodræi hlortalonil 515 g/l

• zaπtita od plamenica, crvena paleæ, sivo gniewe, crna

damkavost, vo doza 2 - 3 l/ha

ThiovitJet80WG• sodræi granuliran sulfur - 800 g/kg

• zaπtita od pepelnica: 3-5 kg/ha

Switch62,5WG• sodræi ciprodinil - 375 g/kg i fludioksonil - 250 g/kg

• zaπtita od sivo gniewe: 0,4-0,8 kg/ha

Chorus75WG• sodræi ciprodinil 750 g/kg

• zaπtita od sivo gniewe: 0,3 kg/ha

Basudin600EW• sodræi diazinon - 600 g/l

• zaπtita od molci: 0,75-1,0 l/ha, πtitesti voπki 1,5 l/ha

��

Ultracid40WP• sodræi metidation 40%

• zaπtita od molci 0,75 -1 kg/ha, πtitesti voπki 1 - 1,5 kg/ha

Karate2,5EC• sodræi lambda-cihalothrin - 25 g/l, odnosno 37,5 g/kg

• zaπtita od grozdovi molci: o,2-0,3 l/ha, odnosno 250 g/ha

Match050EC• sodræi lufenuron - 50 g/l

• suzbiva grozdovi molci: 0,8-1,0 l/ha

Vertimec1,8%EC• sodræi abamektin 18 g/l

• zaπtita od pajaci i grozdovi molci vo doza od 0,4-0,5 l/ha

TouchdownSystem4• sodræi sulfosat- 480 g/l

• od 1,5 do 8 l/ha: zavisno od plevelite

Fusiladeforte• sodræi fluazifop - p - butyl 150 g/l

• selektivno suzbivawe na trevni pleveli vo doza od 0,8 -

2,0 l/ha zavisno od plevelite.

Gramoxone• sodræi Parakvat 20 g/l

• suzbiva ednogodiπni i pove¸egodiπni pleveli - totalen

herbicid

• deluva mnogu brzo - za 3-5 dena se suπat

• ne ostanuvaat rezidui vo poËvata

��

��

PE

PE

LN

IC

A -

st

rat

egi

ja n

a za

πt

it

a

01 -

13

pote

ruva

we

nal

asta

ri

55 -

57

pred

cut

ewe

69 -

71

posl

e cu

tew

e75

- 7

9go

lem

ina

nagr

aπok

79 -

85

proπ

arok

TOPA

S 10

0 (2

-3X

) Q

UA

DR

IS (

2-3X

)

po

Ëe

tok

na

up

otr

eb

a z

ae

dn

oso

si

ste

mi

k p

ro

tiv

pl

am

en

ic

ata

Thio

vit

Jet

��

PL

AM

EN

IC

A -

st

rat

egi

ja n

a za

πt

it

a

01 -

13

pote

ruva

we

nal

asta

ri

55 -

57

pred

cut

ewe

69 -

71

posl

e cu

tew

e75

- 7

9go

lem

ina

nagr

aπok

79 -

85

proπ

arok

BR

AV

ORI

DO

MIL

GO

LD C

OM

BI,

RID

OM

IL G

OLD

MZ

(2-3

X)

QU

AD

RIS

(2-

3X)

las

tari

naj

mno

gu 3

0 cm

:po

Ëeto

k na

upo

treb

a na

sis

tem

ik !!

!

��

75 - 79golemnina na

graπok

79 - 85proπarok

Plamenica (Plasmopara)

Pepelnica (U. necator)

Prihrana



Grozdovi molci

(L. botrana, E.ambiguella)

Sivo gniewe

Prihrana

2,5

0,75 ili 2,5

0,75 ili

0,25 ili 0,2

2-4

1 ili 1

1 ili 0,8

0.4 ili 0,2-0,3

0,4-0,6 ili 0.3

0.3-0.5kg/Dek

2,5

0,75 ili 2,5

0,75 ili

0,25 ili 0,2

2-4

0.3-0.5kg/Dek

Ridomil Gold MZ 68 WG

Quadris 25 SC ili Bravo 500 EC

Quadris 25 SC ili

Topas 100 EC ili Tilt 250 EC

+ Thiovit Jet 80 WG

Fertilider 9-5-4 FL Magical


Quadris 25 SC ili BRAVO 500 EC

Quadris 25 SC ili


+ Thiovit Jet 80 WG

Match ili Chromorel D

ili Ultracid 40 WP ili Basudin 600 EW

Vertimec 1,8 EC ili

Karate Zeon 5 SC

Switch 62,5 WG ili Chorus 75 WG

Fertilider 4-6-9 ili FL Magical

87 - 88pred berba

Sivo gniewe

(B. cinerea)

Pepelnica

(U. necator)

0,4-0,6 ili 0.3*

3-6


Thiovit Jet 80 WG

* pomalata doza (0,4kg/ha) ako se prska samo vo zonata na grozdovite.

��

RAZVOJNA FAZA

BIOLO©KI PROBLEM

PREPARAT DOZA(l,kg/ha)

PROGRAMA ZA ZA©TITA NA VINOVATA LOZA

01 - 05babrewe na papki

11 - 13poteruvawe na

lastari

55 - 57pred cutewe

69 - 71posle cutewe

Eskorioza (Phomopsis)

Akarinoza, erinoza

Hloroza


2,5-3

4

25 g/Ëokot

3 - 6

Bakarna var ili Folpet

Oleo Ultracid 100 EC

Seqestrene 138

Thiovit Jet 80 WG

Eskorioza (Phomopsis)





Grozdovi molci

(L. botrana, E. ambiguella)

Prihrana, Hloroza

Ridomil Gold Combi 45 WG

Topas 100 EC ili Tilit 250 EC

+ Thiovit Jet 80 WG

Match ili Chromorel D ili

Ultracid 40 ili Basudin 600 EW

ili Vertimec ili Karate Zeon 5SC

Fertilider Fe-Mn ili FL 9-5-4

2

0,25 ili0,20

2-4

0,8 ili 1

1ili 0,8

0,4; 0,2-0,3

0,3-0,5 l/dek



Grozdovi molci

(L. botrana, E. ambiguella)

Sivo gniewe (B. cinerea)

Metla-koπtan (Sorghum),

edno i pove¸egod. pleveli

Prihrana



+ Thiovit Jet 80 WG

Match ili Basudin 600 ili

Ultracid 40 ili

Vertimec ili Chromorel D

Karate Zeon 5 SC


Fusilade Forte

Touchdown System 4

Fertilider 9-5-4

2,5

0,25 ili 0,20

2-4

0,8 ili 0,8

1 ili

0,4 ili 1

0,2-0,3

0,4-0,6 ili 0.3

1-1,2

1,5-7

0.3-0.5kg/Dek

2

3 - 6

Bravo 500 EC

Thiovit Jet 80 WG

Zabeleπki

�0

Zabeleπki

�1

��

Za site ponatamoπni informacii obratete se na:

HROMOS-PESTICIDI d.o.o.Skopje, ul.: Dame Gruev 5/3

Tel.: 02 3113 292

Faks: 02 3115 061

e-mail:[email protected]

Zastita Na Vinovata Loza

Documents

Transcript of Zastita Na Vinovata Loza