Z NAFTO IN NJENIMI DERIVATI NA VODNIH...

STROKOVNE SMERNICE ZA PRIPRAVO NARTA

UKREPANJA OB POJAVU ZAOLJENIH PTIC IN OSTALIH

PROSTOIVEIH IVALI ZARADI NENADNIH ONESNAENJ

Z NAFTO IN NJENIMI DERIVATI NA VODNIH IN

PRIOBALNIH ZEMLJIIH MORJA IN CELINSKIH VODA

(v nadaljevanju teksta: Nart ukrepanja)

Pripravili:

Bojana LIPEJ, Zorka SOTLAR, Matja ETKO, Zvezdan BOI, Primo BAJEC, Peter

MARII, Sreko BOGATEC

V. delovna verzija

Junij 2015

LIFE10NAT/SI/141

www. simarine-natura.ptice.si

NART UKREPANJA OB POJAVU ZAOLJENIH PTIC IN OSTALIH PROSTOIVEIH IVALI

________________________________________________________________ 2

Kazalo I. UVOD ..................................................................................................................................................... 3

1. OCENA OGROENOSTI SLOVENSKEGA MORJA .................................................................................. 4

2. CILJI IN NAMEN NARTA UKREPANJA ............................................................................................. 10

3. ZAKONSKE OSNOVE ZA PRIPRAVO NARTA UKREPANJA ................................................................ 11

a. Zakoni, uredbe in predpisi v Sloveniji .......................................................................................... 11

b. Pomembneji EU predpisi s podroja varstva narave ................................................................. 13

c. Mednarodne konvencije.............................................................................................................. 14

4. VPLIV RAZLITE NAFTE IN NJENIH DERIVATOV NA OKOLJE, RASTLINSTVO IN IVALSTVO ............... 15

a. Vpliv onesnaenj z nafto in njenimi derivati na ptice .................................................................. 16

b. Vpliv onesnaenj z nafto in njenimi derivati na morske sesalce ................................................. 16

c. Vpliv onesnaenj z nafto in njenimi derivati na morske elve..................................................... 16

d. Vpliv onesnaenj z nafto in njenimi derivati na morske organizme ............................................ 16

e. Mikroorganizmi in bioloka razgradnja mineralnih olj ................................................................ 19

f. Vrednotenje kode zaradi onesnaenja z mineralnimi olji .......................................................... 19

II. AKTIVIRANJE NARTA UKREPANJA .................................................................................................... 22

1. AKTIVIRANJE V SKLADU Z DRAVNIM NARTOM ZAITE IN REEVANJA...................................... 22

2. DELO Z MEDIJI.................................................................................................................................. 22

3. OBVEANJE DRUGIH DRAV IN MEDNARODNIH ORGANIZACIJ .................................................... 24

III. REEVANJE IN REHABILITACIJA ZAOLJENIH PROSTOIVEIH IVALI ............................................ 25

1. PRIKAZ POTEKA AKTIVNOSTI REEVANJA IN REHABILITACIJE ZAOLJENIH PROSTOIVEIH IVALI 26

2. OBJEKTI ZA REHABILITACIJO ZAOLJENIH PROSTOIVEIH IVALI ................................................... 27

3. NEGA ZAOLJENIH PROSTOIVEIH IVALI ....................................................................................... 28

a. Vzpostavitev triae ...................................................................................................................... 28

b. Stabilizacija zaoljenih prostoiveih ivali pred prietkom umivanja .......................................... 28

c. Proces umivanja zaoljenih prostoiveih ivali ............................................................................ 29

d. Suenje oienih prostoiveih ivali in ponovna stabilizacija ................................................... 29

e. Priprava prostoiveih ivali na izpustitev ................................................................................... 29

f. Izpustitev rehabilitiranih ivali ..................................................................................................... 30

g. Evtanazija ..................................................................................................................................... 30

IV. ORGANIZACIJA DELA S PROSTOVOLJCI .......................................................................................... 31

1. AKTIVACIJA IN KOORDINACIJA PROSTOVOLJCEV ............................................................................ 31

2. VLOGE IN NALOGE PROSTOVOLJCEV ............................................................................................... 32

3. POROANJE IN EVALVACIJA OPRAVLJENEGA DELA ......................................................................... 32

V. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................................ 34

VI. ZAKONODAJA .................................................................................................................................. 35


________________________________________________________________ 3

I. UVOD

V zadnjem asu (predvsem v zadnjih 30 letih) smo pria mnogih razlitij nafte in njenih derivatov

po vsem svetu, bodisi velikega ali manjega obsega. Vsako takno razlitje ima razline posledice,

tako ekoloke, socioloke, ekonomske in tudi psiholoke.

Ena izmed najvejih razlitij nafte se je zgodila leta 1989 na Aljaski, ko je tanker Exon Valdez tril v

er v zalivu Prince William Sound in je iz njega izteklo v morje ve kot 37.000 ton surove nafte.

Onesnaenih je bilo skoraj 2.000 kilometrov obale, poginilo pa ogromno tevilo morskih ptic in

drugih ivali (vider, morskih levov in delfinov).

Na obmoju Evrope je potrebno omeniti nesreo tankerja Prestige, ki ga je 13. novembra 2002

pred pansko obalo zajel poar in se je ez nekaj dni prelomil ter slabih 300 kilometrov stran od

obale Galicije potonil na priblino 4000 metrov globine. Prestige je bil star 26 let in kot tanker z

enojnim trupom eden izmed e precej zastarelih. Iz njega je izteklo ve kot 60.000 ton nafte, ki

je onesnaila dobrih tiso kilometrov obale, ki predstavlja pomembno selitveno obmoje tako za

atlantske vrste morskih ptic kot za ohranjanje populacij vidre, delfinov in morskih elv. Po

ocenah strokovnjakov je bila nesrea tankerja Prestige vzrok za pojav za ve kot 20.000 zaoljenih

prostoiveih ptic in kot takna velja za eno izmed najvejih ekolokih katastrof v zgodovini

panije.

Do razlitij nafte prihaja najvekrat zaradi lovekega dejavnika, slabe in zastarele mehanizacije

ter neupotevanja zakonov in predpisov. Idealistino je priakovati, da do izlivov nafte iz

tankerjev, iz naftnih ploadi ali drugih ladij ne bo ve prihajalo. Da omilimo posledice razlitij

nafte, je potrebno hitro in pravilno ukrepati. Za to je predpogoj natanno in celovito pripravljen

nart ukrepanja, tako za prepreevanje irjenja in ienja onesnaenja z nafto in njenimi

derivati kot tudi za pravilno ravnanje ob primeru pojava zaoljenih prostoiveih ivali, predvsem

ptic in sesalcev.

Za omenjeni nart so v okviru projekta SIMARINE-NATURA (LIFE10NAT/SI/141) Vzpostavitev

morskih obmoij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka (Phalacrocorax aristotelis

desmarestii) pripravljene strokovne smernice za nart ukrepanja ob pojavu zaoljenih ptic in

ostalih prostoiveih ivali zaradi nenadnih onesnaenj z nafto in njenimi derivati na vodnih in

priobalnih zemljiih morja in celinskih voda. Projekt je sofinanciran iz sredstev LIFE, finannega

instrumenta za okolje Evropske unije, ostali sofinancerji so: Luka Koper d.d., Mestna obina

Koper, Obina Izola in Obina Piran. Pri projektu sodelujejo DOPPS (koordinator) ter Krajinski

park Strunjan in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (pridruena upravienca).


________________________________________________________________ 4

1. OCENA OGROENOSTI SLOVENSKEGA MORJA

eprav v slovenskem morju e ni prilo do vejega onesnaenja, pa so monosti, da do tega

pride zelo realne. V slovenskem morju poteka gost ladijski promet, tako tovorni promet v

pristanie Trst in Koper kot tudi navtini in turistini promet. Najveja potencialna nevarnost za

onesnaenje katastrofalnih razsenosti preti od velikih tankerjev, ki plovejo le 3-5 km od nae

obale. Poleg monega nasedanja, trenja, poarov in eksplozij na ladjah, obstaja tudi nevarnost

izlitij pri ladijskih operacijah natovarjanja in raztovarjanja tovora ali goriva.

Ker je slovensko obalno morje je zaradi svoje plitvosti in zaprtosti zelo obutljiv ekosistem in ker

je njegov odzivni as na vremenske spremembe kratek (Malai, 2002), ima lahko nenadno

razlitje nafte in njenih derivatov na morju velik negativen vpliv na morsko in obalno ivalstvo in

rastlinstvo ter njihova ivljenjska okolja. To posledino pomeni, da morajo biti slube, ki so

zadolene za ukrepanje od taknih nesreah, pravoasno seznanjene s pogoji in razmerami na

morju, saj se le tako lahko precej zmanja negativen vpliv razlitja in omogoa hitreje ter

uinkoviteje ukrepanje.

OPIS OBMOJA

Slovensko morje je najbolj severni Jadranskega morja ter sestavni del Trakega zaliva: njegova

povrine je 257 m2 Je sorazmerno plitvo (povprena globina je 17 m, najveja globina pa 38 m,

pred piransko Punto, imenovana tudi "podvodni Triglav). Veji del slovenskega morja ali 97 %

globin ne presega 25 m, 60 % morja je plitvejega od 15 m in 40 % plitvejega od 10 m.

Morska obala meri 46 km in je v preteni meri flinega izvora, bodisi kot visoki flini klifi ali

poplavne ravnice, ki so se izoblikovale na izlivih rek v morje. Slovensko morje ima veliko tevilo

sladkovodnih pritokov, med najvejimi sladkovodnimi pritoki so: Riana, Badaevica, Strunjanska

reica, Drnica, potok Fazan, Drnica, Jernejski kanal in Dragonja. Dotoki sladke vode in plitvost

zaliva imajo za posledico velika nihanja slanosti in temperature ter izraeno plimovanje.

Povprene vrednosti povrinske slanosti morske vode so v Trakem zalivu najnije na Jadranu,

na kar vplivajo pritoki velikih rek (Pad, Soa, Timav). Obiajno imajo vrednosti od 37 do 38 ,

poleti pa lahko ob poveanem pretoku sladkovodnih rek slanost morja mono upade, tudi na 30

. Pozimi se slanost ponovno povia, saj se zmanja dotok sladke rene vode, z morskimi tokovi

pa doteka z junega in srednjega Jadrana mono slana voda kot posledica poletnega segrevanja

in izhlapevanja morja.

S prostorskega vidika je slovenska obala precej urbanizirana. Naravnih odsekov obale imamo

priblino le e 20% in za ohranjanje biotske pestrosti na teh obmojih je bilo v zadnjih 20 letih

ustanovljenih kar nekaj zavarovanih obmoij (Naravni rezervat kocjanski zatok, Krajinski park

Seoveljske soline, Krajinski park Strunjan, Naravni spomenik Rt Madona, Naravni spomenik

Debeli rti in Naravni spomenik rastie Pozejdonke).


________________________________________________________________ 5

Obalno obmoje lei v mejah treh obin in sicer Mestne obine Koper, obine Izola in obine

Piran in meri skupaj 384,6 km2. Slovenska obala obsega del severovzhodne obale Jadranskega

morja od dravne meje z Italijo pri Lazaretu do dravne meje s Hrvako pri izlivu reke Dragonje.

Geomorfoloka zgradba obalnega pasu je dokaj raznolika. Oji obalni pas, ki ga obliva morje je

preteno kamnit oziroma prodnat in samo izjemoma peen. Velik del obalnega pasu je teko

dostopen s kopnega, ker se kopno strmo spua v morje, z morja pa je teko dostopen zaradi

plitvin.

Deli obalnega pasu, kjer je dostop zelo oteen so: od Lazareta do Valdoltre, od Simonovega

zaliva do Strunjana, od Pacuga do Fiese in od avtokampa Lucija do izliva reke Dragonje. Ostali

deli obalnega pasu so v glavnem dostopni tudi s tejimi vozili. Obmoja obalnega pasu, kjer je

dostop laji so v glavnem urbanizirana in v veliki meri urejena (obalni zidovi, plae, pristania).

Glede na geoloko zgradbo obalnega pasu je nadomeanje materiala ob eventualnem

onesnaenju praktino nemogoe.

Glavni morski tok ob slovenski obali poteka vzdol celotne obale v smeri od jugozahoda proti

severovzhodu, s tem da se v portorokem zalivu in deloma v strunjanskem zalivu ustvarjajo

kroni tokovi, ki lahko onesnaenje dlje asa zadrijo. Glavnina toka, ki prihaja od jugovzhoda ob

zahodni obali Istre, se pri rtu Savudrija usmeri na zahod proti Italiji in ob italijanski obali proti

jugu, tako da na nao obalo ne pride skoraj nobeno onesnaenje, ki onesnauje zahodno obalo

Istre. Vpliv plime in oseke na morske tokove je relativno slab. V asu visokega plimovanja se

sicer tok za kratek as zaustavi, obasno celo obrne, vendar na celotno gibanje morskega toka to

nima vejega vpliva.

Na obravnavanem obmoju prevladujejo naslednje vrste vetrov:

- SE veter (jugo); moan in sunkovit, ki se pojavlja preteno jeseni, pozimi in spomladi. Ta veter

odnaa umazanijo od obale proti odprtemu morju, razen na delu obale od Ankarana do

Debelega rtia, kamor nanaa onesnaenja iz koprskega zaliva. Povzroa mono valovanje.

- NE veter (burja); piha obasno skozi celo leto. Je moan ter sunkovit in piha vzporedno z obalo

od Kopra do Pirana. To pomeni, da lahko onesnaenje iz koprskega zaliva (Luka) prenese do

delov obale od Kopra do Pirana. Povzroa mono valovanje.

- NW veter (maestral); piha v glavnem poleti in prinaa onesnaenje iz odprtega morja na nao

obalo. Zelo neugoden veter, v primeru onesnaenja na odprtem morju zahteva izredno hitre

ukrepe.

Ostali vetrovi se pojavljajo redkeje (iroko, lebi, ...) lahko pa do neke mere vplivajo na irjenje

onesnaenja z odprtega morja na obalo.


________________________________________________________________ 6

OGROENOST MORJA IN OBALE ZARADI ONESNAENJA Z NAFTO, NAFTNIMI

DERIVATI IN DRUGIMI NEVARNIMI SNOVMI, KI IZVIRAJO IZ POMORSKEGA

PROMETA

Viri onesnaevanja morja ter obalnega pasu z nafto, naftnimi derivati ter drugimi nevarnimi

snovmi v pomorskem prometu so predvsem naslednji:

a. tovori nafte in derivatov v Luko Koper, letno do 2.800.000 ton (tankerji do 60.000 ton);

b. tovori kemikalij in posebni tovori v Luko Koper, ali pa iz Luke po morju drugam;

c. tovori nafte, letno do 31 milijonov ton (tankerji do 200.000 ton) in drugih nevarnih snovi

(neznanih koliin) v ali iz trakega pristania;

d. izpuanje odpadnih olj iz ladij, ki plujejo v ali iz koprskega ali trakega pristania

(namerno ali iz malomarnosti);

e. manja vendar kronina onesnaenja s spiranjem manipulativnih povrin Luke,

Ladjedelnice, avtopralnic, gara in obalne ceste, kakor tudi z vnosom meteornih voda

(reke, kanalizacije).

Potencialna nevarnost za onesnaenje katastrofalnih razsenosti izhaja predvsem od velikih

tankerjev, katerih plovna pot je le 3-5 km oddaljena od nae obale. Iz navedenih virov so mona

onesnaenja, ki jih lahko delimo na dve skupini:

a. onesnaenja, ki v prvi fazi ne vplivajo direktno na zdravje in ivljenje prebivalcev

obalnega obmoja (nafta, naftni derivati, nekatere kemikalije in drugi tovori);

b. onesnaenja, ki lahko predstavljajo takojnjo in neposredno nevarnost za zdravje in

ivljenje prebivalcev (nekatere kemikalije in posamini posebni tovori).

Moni vzroki nastanka nesree so predvsem naslednji:

- nesrea na cesti,

- nesrea na elezniki progi,

- nesrea na morju,

- nesrea v Luki Koper- terminal kemikalij, naftni terminal, ladje na privezu,

- nesrea v na obmoju OMV Istrabenz plini - Sermin.

VERJETNOST POJAVLJANJA NESRE

Glede na veliko frekvenco prevozov nevarnih snovi tako po morju, kot tudi po kopnem (cesta,

eleznica), se ocenjuje, da obstaja velika verjetnost nastanka nesree z nevarnimi snovmi.


________________________________________________________________ 7

VRSTA, OBLIKE IN STOPNJA OGROENOSTI

Dobren del gospodarstva na slovenski obali je ivljenjsko odvisen od istega morja; predvsem

turistino urejeni deli obale (od Lazareta do Ankarana, Simonov zaliv in celotno obmoje od

Strunjana do avtokampa v Luciji). Vsako veje onesnaenje teh delov obale, posebno v asu

turistine sezone, bi lahko izzvalo katastrofalne posledice v turistinem gospodarstvu. Posebej je

ta nevarnost izrazita v Piranskem zalivu. Teke posledice onesnaenja morja pa je verjetno

priakovati tudi v proizvodnji soli (soline), na gojiih koljk ter v ribitvu. Izjemoma lahko razlitje

kemikalij v morje povzroi nastanek kodljivih plinov, ki bi mogli direktno ogroati prebivalstvo.

Glede na stopnjo ogroenosti in kot orodje pristojnim slovenskim nacionalnim organom za

pripravo ustreznih strategij odziva na razlitja nafte in njenih derivatov so bile izdelane karte

obutljivosti slovenske obale, katerih pripravo je izvajal REMPEC v skladu s programom svojih

dejavnosti za dveletno obdobje 2002-2003 ter v okviru celovitega Programa upravljanja z

obalnim obmojem za Slovenijo (CAMP) (glej prilogo 1: Karta obutljivosti slovenskega morja).

POTEK IN MOEN OBSEG NESRE

Do izlitja nevarnih snovi, ki izvirajo iz pomorskega prometa in katerih uinki lahko ogrozijo tudi

obalo, pride lahko tako na odprtem morju, pri emer so udeleene ladje na poti v ali iz Luke

Koper (razni tovori) ter v ali iz trakega pristania (neznani tovori) kot tudi na sidriu pred

Luko Koper in ob pretovoru v sami luki. Potencialno so najbolj nevarna izlitja na odprtem morju,

ker lahko ogrozijo ire predele obalnega pasu, v kolikor jih ne zaznamo v zelo kratkem asu ter

takoj ustrezno ukrepamo.

Glede na kraj nesree, se jih veina zgodi med manevrom prihoda in odhoda iz pristania, manj

pa med plovbo.

Najve nesre, ki so se zgodile v obalnem morju Republike Slovenije, so bile nesree tujih in

domaih olnov (npr. v letu 2010 je bilo prijavljenih 95 nesre olnov).

Vzrok nesre je najpogosteje slabo vreme in nepazljivost posadke. Slabo vreme kot vzrok nesre

je znailen za tuje olne, manj pa za domae, kar se lahko pojasni s slabim poznavanjem

lokalnih vremenskih razmer. Drugi vzrok je nepazljivost posadke, ki zavzema pomemben dele

vseh nesre na morju.


________________________________________________________________ 8

Slika 1: Navtina karta slovenskega morja (vir: Uprava RS za pomorstvo)


________________________________________________________________ 9

Statistika pomorskega prometa v RS 2010 2011 2012 2013 2014

Prihodi / Odhodi ladij: tevilo tevilo tevilo tevilo tevilo

Bare 147 176 267 253 175

Ladje za prevoz sipkih tovorov 201 205 199 185 168

Tankerji za prevoz kemikalij 17 22 31 25 28

Tankerji za prevoz olj 211 160 181 166 176

Kontejenerske ladje 621 688 588 550 588

Ladje za prevoz generalnega tovora 502 442 418 410 375

Ladje hladilniki 36 28 18 17 4

Ladje za prevoz vozil 324 323 337 342 359

Vlailci 196 217 421 405 292

Ladje za prevoz ivih ivali 33 11 21 50 74

Tuje vojake ladje na obisku 4 2 6 0 5

Linijske potnike ladje 360 254 242 238 168

Potnike ladje za kriarjenja 65 80 54 66 55

Ostale ladje (jahte,) 13 16 37 22 35

Skupaj: 2730 2624 2820 2729 2502

Potniki na prihodu/odhodu: tevilo tevilo tevilo tevilo tevilo

Izola 6.255 4.022 4.717 2.922 1.835

Koper 34.042 99.620 64.121 65.473 58.948

Piran 10.376 10.136 12.844 12.934 12.683

Skupaj: 50.673 113.778 81.682 81.329 73.466

Tovori (dohodni, tranzitni, odhodni): Tone Tone Tone Tone Tone

Kontejnerji 6.906.688 8.118.158 7.362.000 8.354.023 9.493.790

Kmetijski proizvodi 1.636.713 1.839.729 1.861.000 1.336.923 988.322

Premog 3.878.196 4.154.532 4.777.000 4.282.030 3.908.843

Drugi sipki tovori 890.852 904.173 1.057.000 930.590 290.405

Gozdarski proizvodi 815.410 682.480 853.000 880.864 809.475

elezni proizvodi 1.089.869 1.528.614 1.305.000 1.260.564 1.374.989

ive ivali 16.028 4.851 10.000 26.552 40.562

Rude 1.886.657 1.882.927 1.785.000 2.076.108 5.621

Generalni tovori 182.719 100.268 135.000 67.364 62.607

Skupaj: 17.303.132 19.215.732 19.145.000 19.215.018 16.974.614

Nevarni tovori (dohodni, tranzitni, odhodni): Tone Tone Tone Tone Tone

Kontejnerji 152.653 154.082 140.000 145.254 168.691

Naftni derivati in olja 3.325.845 3.248.126 3.657.000 2.797.477 2.966.275

Tekoe kemikalije 133.876 290.322 178.000 341.413 193.852

Vozila (avtomobili, prikolice,) 841.496 977.859 999.000 1.013.434 1.162.006

Generalni tovori 124.468 1.510 4.000 12.785 5.231

Sipki tovori 7.350 0 0 0 2.670.473

Oskrba ladij z pogonskim gorivom 26.262 32.489 65.000 27.630 16.758

Skupaj: 4.611.950 4.704.388 5.043.000 4.337.993 7.183.286

Ves prepeljan tovor (nevaren in navaden): Tone Tone Tone Tone Tone

Skupaj: 21.915.082 23.920.120 24.188.000 23.553.011 24.157.900


________________________________________________________________ 10

2. CILJI IN NAMEN NARTA UKREPANJA

Glavni cilj narta ukrepanja je pravilno ukrepanje pri reevanju zaoljenih prostoiveih ivali ob

pojavu nenadnih onesnaenj z nafto in njenimi derivati na vodnih in priobalnih zemljiih morja

in celinskih vodah. Nart ukrepanja vkljuuje oceno ogroenosti obalnega morja, zakonske

osnove, vpliv nafte in njenih derivatov na okolje, rastlinstvo in ivalstvo, njegovo aktiviranje,

metodologijo in pristope pri ienju in rehabilitaciji prizadetih oz. zaoljenih prostoiveih

ivali in aktivnosti po zakljueni rehabilitaciji kot tudi aktivacijo in usposabljanje prostovoljcev.

Celotna uinkovitost narta ukrepanja je odvisna od vnaprej definirane strategije med

kompetentnimi dravnimi organi ter glavnimi interesnimi skupinami.

Vodne ptice, tako ptice stalnice kot tudi ptice selivke, so v primeru onesnaenja z nafto in

njenimi derivati na morju ali vodotokih zelo ogroena skupina ivali. Poudariti je potrebno, da so

poleg ptic samih, ogroeni tudi njihovi ivljenjski prostori (habitati), kot npr. izlivni deli rek,

mokria, majhni zalivki ali veje vodne povrine, zato lahko hitro in pravilno ukrepanje

preprei ozirom zmanja negativen uinek razlite nafte na okolje, ivalstvo in rastlinstvo ter

posredno tudi na loveka.

Oporne toke pri pripravi narta ukrepanja:

1. strategija odziva mora biti razdelana glede na geografske, sezonske in vremenske

okoliine obmoja, glede na vrsto (loiti je potrebno, ali gre za ohranitev vrste ali njeno

dobrobit) ter glede na stanje prizadetih organizmov. V razlinih razmerah se sproijo

razlini odzivi.

2. odzivne monosti morajo vkljuevati preventivne ukrepe, rehabilitacijo, evtanazijo, in

oceno vpliva onesnaenja na okolje;

3. posamezne interesne skupine morajo biti vkljuene v proces nartovanja, usposabljanja

in izobraevanja;

4. drave se morajo zavedati e obstojeih mednarodnih mehanizmov za povrnitev strokov

ob tovrstnih onesnaenjih (npr. CLC, IOPC Fund Convention), ki imajo natanno doloene

ukrepe, kadar je se pojavi zaoljeno ivalstvo. Ti ukrepi so definirani na podlagi

mednarodno priznanih najboljih praks.

5. velikega pomena pri nartovanju odzivnosti ter konni evalvaciji in oceni vplivov, so

predhodno pridobljeni osnovni podatki (npr. karte obutljivih obmoij, bioloki in

ekoloki podatki, hidrografski podatki, seznam obutljivih oz. ogroenih vrst, itd.);

6. potrebna je stalna komunikacija med razlinimi organizacijami in dravami, katere so e

morale aktivirale takne narte ukrepanja. Eno izmed sredstev za doseganje dobre

komunikacije je spletna stran (www.oiledwildlife.eu), ki jo je postavila organizacija Sea

Alarm in katere poslanstvo je koordinacija ukrepanja ob pojavu zaoljenega ivalstva tako

v evropskem prostoru kot tudi ire.

7.

http://www.oiledwildlife.eu/


________________________________________________________________ 11

3. ZAKONSKE OSNOVE ZA PRIPRAVO NARTA UKREPANJA

a. Zakoni, uredbe in predpisi v Sloveniji

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami (Uradni list RS, t. 51/06 in 97/10)

Ta zakon ureja varstvo ljudi, ivali, premoenja, kulturne dediine ter okolja pred naravnimi in

drugimi nesreami. Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesreami je zmanjanje tevila nesre

ter prepreitev oziroma zmanjanje rtev in drugih posledic teh nesre. Drava, obine in druge

samoupravne lokalne skupnosti organizirajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami kot

enoten in celovit sistem v dravi, ki obsega programiranje, nartovanje, organiziranje, izvajanje,

nadzor, financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami

ZVNDN, 1. len).

Zakon o vodah (Uradni list RS, t. 67/02, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12,

100/13 in 40/14)

Zakon o vodah ureja ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami ter vodnimi

in priobalnimi zemljii, s ciljem doseganja dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih

ekosistemov, zagotavljanja varstva pred kodljivim delovanjem voda, ohranjanja in uravnavanja

vodnih koliin in spodbujanja trajnostne rabe voda, ki omogoa razline vrste rabe voda ob

upotevanju dolgoronega varstva razpololjivih vodnih virov in njihove kakovosti. Zakon ureja

tudi javno dobro in javne slube na podroju voda, vodne objekte in naprave ter druga

vpraanja, povezana z vodami (ZV-1, 1. In 2. len).

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, t. 39/06, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US, 33/07-ZP

Nart, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZP Nart-A, 48/12, 57/12 in 92/13)

Ta zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v

tem okviru doloa temeljna naela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja

okolja in informacije o okolju, ekonomske in finanne instrumente varstva okolja, javne slube

varstva okolja in druga, z varstvom okolja povezana vpraanja (ZVO-1, 1. len).

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, t. 96/04, 61/06-ZDru-1, 8/10-ZSKZ-B in

46/14)

Zakon doloa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z

namenom prispevati k ohranjanju narave. Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so ukrepi, s

katerimi se ureja varstvo prostoiveih rastlinskih in ivalskih vrst, vkljuno z njihovim genskim

materialom in habitati ter ekosistemi, in omogoa trajnostno rabo sestavin biotske

raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja. Sistem varstva naravnih vrednot

je sistem, ki doloa postopke in naine podeljevanja statusa naravnih vrednot ter izvajanje

njihovega varstva (ZON 1.len).

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=200464http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20041694http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20082417http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20122418http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20133602http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141618http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20062089http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20062856http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20071761http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20082416http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20083026http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20094888http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20094890http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20122011http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20122415http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20133337http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20062567http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2010254http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141918


________________________________________________________________ 12

Zakon o zaiti ivali (Uradni list RS, t. 43/07)

Ta zakon doloa odgovornost ljudi za zaito ivali, to je zaito njihovega ivljenja, zdravja in

dobrega poutja; doloa pravila za dobro ravnanje z ivalmi; doloa, kaj se teje za muenje

ivali in katera ravnanja oziroma posegi na ivalih so prepovedani; doloa pogoje, ki jih je treba

za zaito ivali zagotoviti pri reji ivali, prevozu, izvajanju doloenih posegov in poskusov na

ivalih, zakolu in usmrtitvi ivali; ureja postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za

zapuene ivali; doloa pogoje za drutva, ki na podroju zaite ivali delujejo v javnem

interesu; doloa nagrade in priznanja na podroju zaite ivali; ureja nadzorstvo nad izvajanjem

tega zakona ter kazenske sankcije za kritelje dolob tega zakona.(ZZViv-UPB2, 1. len).

Pomorski zakonik (Uradni list RS, t. 120/06, 88/10 in 59/11)

Pomorski zakonik ureja suverenost, suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor Republike Slovenije

na morju, varnost plovbe po teritorialnem morju in notranjih morskih vodah, varstvo morja pred

onesnaevanjem s plovil ter pravni reim pristani; stvarnopravna razmerja ter pogodbena in

druga obligacijska razmerja, ki se nanaajo na plovila; vpis plovil, omejitve ladjarjeve

odgovornosti, skupno havarijo, izvrbo in zavarovanje na plovilih in kolizijska pravila (PZ-UPB2).

Resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 10/91)

Resolucija predstavlja monost za preoblikovanje RS v moderno dravo, z vsemi prednostmi

pomorske drave in z namenom im bolje kakovosti ivljenja, boljega varovanja okolja,

sobivanja pristania, industrije in turizma na omejenem in obutljivem obmoju severnega

Jadranskega morja.

Uredba o vsebini in izdelavi nartov zaite in reevanja (Uradni list RS, t. 24/12)

Uredba doloa nosilce nartovanja, vsebine, merila za izdelavo in nain izdelave nartov zaite

in reevanja ljudi, ivali, premoenja, kulturne dediine in okolja ob naravnih in drugih nesreah

(1. len Uredbe).

Uredba o ekoloko pomembnih obmojih (Uradni list RS, t. 48/04, 33/13 in 99/13)

Ta uredba doloa ekoloko pomembna obmoja in varstvene usmeritve za ohranitev ali

doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov ter prostoiveih rastlinskih in ivalskih vrst in

njihovih habitatov na teh obmojih.

Uredba o posebnih varstvenih obmojih (obmoja Natura 2000) (Uradni list RS, t.

49/04, 110/04 in 59/07)

Uredba doloa posebna varstvena obmoja (obmoja Nature 2000) in varstvene cilje na teh

obmojih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prostoiveih

rastlinskih in ivalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v

interesu Evropske unije, in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh obmoij (1. len Uredbe).

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20131298http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20133558


________________________________________________________________ 13

Uredba o zavarovanih prostoiveih ivalskih vrstah (Uradni list RS, t. 46/04, 109/04,

84/05, 115/07, 32/08-odl. US, 96/08, 36/09, 102/11 in 15/14)

Uredba varuje ogroene prostoivee ivalske vrste, predpisuje pravila ravnanja, poseben

varstven reim ter ukrepe varstva in smernice za ohranitev habitatov ivalskih vrst, z namenom

ohranitve ugodnega stanja teh vrst (1. len Uredbe).

Uredba o zatoiu za ivali prostoiveih vrst (Uradni list RS, t. 98/02, 46/04 in 39/08)

Uredba doloa nain varstva ivali prostoiveih vrst v zatoiu za ivali prostoiveih vrst,

naloge varstva ivali v zatoiu, postopek izbire usposobljene osebe za izvajanje nalog varstva v

zatoiu, s pogoji, nainom financiranja varstva ivali v zatoiu in nadzorom (1. len Uredbe).

Uredba o nadzoru pomorskega prometa (Uradni list RS, t. 94/2010 in spremembe)

Ta uredba ureja nadzor pomorskega prometa, sistem obveanja zaradi poveanja varnosti in

uinkovitosti pomorskega prometa, izboljanje odzivanja ob izrednih dogodkih, nezgodah ali

morebitnih nevarnih razmerah na morju ter prepreevanje in odkrivanje onesnaenja z ladij (1.

len Uredbe).

Uredba o koordinaciji slub na morju (Uradni list RS, t. 102/2012)

Ta uredba doloa sodelovanje in usklajeno, povezano, racionalno in uinkovito delo organov, ki

delujejo na morju v okviru svojih pristojnosti na podlagi nacionalne in mednarodne zakonodaje

(1. len Uredbe).

b. Pomembneji EU predpisi s podroja varstva narave

Direktiva o pticah (Council Directive 79/409/EEC on the Conservation of Wild Birds -

"The Bird Directive")

Direktiva o pticah nalaga dravam lanicam EU, da morajo ohraniti populacije prostoiveih ptic

na ravni, ki ustreza ekolokim, znanstvenim in kulturnim zahtevam, upotevajo ekonomske in

rekreacijske potrebe. Drave lanice morajo tudi zavarovati, vzdrevati ali ponovno vzpostaviti

zadostno pestrost in velikost ivljenjskih prostorov za vse prostoivee ptice in e posebej za

migratorne vrste.

Direktiva o morski strategiji (2008/56/EEC)

Cilj Direktive o morski strategiji je pospeevanje trajnostne rabe morij in ohranjanje morskih

ekosistemov s pomojo ekosistemskega pristopa pri upravljanju lovekovih dejavnosti.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20042216http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20044556http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20053673http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20075795http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20081223http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20084060http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20091712http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20114405http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2014503http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20024893http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20042216http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20081636


________________________________________________________________ 14

Vodna direktiva (2000/60/EC)

Cilj vodne direktive je dosei dobro stanje voda na obmoju EU s pomojo integralnega

vodnonartovalski pristopa (integracija vseh dejavnikov vodnega okolja v narte upravljanja

voda).

c. Mednarodne konvencije

Konvencija za varstvo morskega okolja in obalnega obmoja Sredozemlja

Barcelonska konvencija (Uradni list RS 102/02 Mednarodna pogodba t. 26)

Barcelonska konvencija predstavlja pravni okvir za delo MAP-a, v kateri sodeluje 22 drav:

Albanija, Alirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, rna Gora, Egipt, EU, Francija, Grija, Hrvaka,

Italija, Izrael, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, panija, Tunis in Turija.

Njenih sedem protokolov (najvaneji so: Protokol o sodelovanju v boju proti onesnaenju

Sredozemskega morja z nafto in drugimi kodljivimi snovmi v primeru nezgod; Protokol o

onesnaenju Sredozemskega morja pred onesnaenjem s kopnega; Protokol o posebej

zaitenih obmojih Sredozemskega morja) predstavlja pravni okvir za skupno delovanje na

specifinih podrojih zaite morja v Sredozemlju.

Konvencija o bioloki raznovrstnosti, Rio de Janeiro, 1992 (Uradni list RS, t. 30/96-

Mednarodna pogodba t. 7)

Cilji konvencije, so ohranjanje bioloke raznovrstnosti, trajnostna uporaba njenih sestavnih

delov ter potena in pravina delitev koristi od uporabe genetskih virov skupaj z ustreznim

dostopom do njih in primernim prenosom ustreznih tehnologij ob upotevanju vseh pravic do

teh virov in tehnologij ter s primernim financiranjem (1. len Konvencije).


________________________________________________________________ 15

4. VPLIV RAZLITE NAFTE IN NJENIH DERIVATOV NA OKOLJE, RASTLINSTVO IN IVALSTVO

Razlita nafta in njeni derivati imajo ima razline uinke na okolje, loveka, floro in favno ter so

posledino odvisni od koliine in vrste razlite nafte ter obmoja razlitja.

Kadar se razlitje nafte zgodi na odprtem morju, se sproi vrsta fizikalnih, biokemijskih in

kemijskih procesov. Naftni made se na vodni gladini prine gibati in iriti ter meati z morsko

vodo (slika2), da nastane nekakna emulzija (angl. Chocolate Mousse). Takna emulzija

povea volumen razlite nafte tudi do 4x. irjenje naftnega madea je odvisno od koliine in vrste

razlite nafte, njene temperature, gostote in visokoznosti, od jakosti in smeri vetrov ter od

valovitosti in smeri morskih tokov (Malai, 2000). Del nafte se razpri v globlje morske plasti,

kjer je podvrena biodegradaciji. Zelo pomembna je mikrobna razgradnja, saj na ta nain poteka

naravno odpravljanje posledic razlitja nafte in njenih derivatov (Bajt & Malej 2002). V plitvejih

morjih del naftnih kapljic, razprenih v vodnem stolpcu, dosee dno in se nalagajo na sesilne

organizme in v sedimente, v globljih morjih pa le minimalen del. Takni del naftnega

onesnaenja se najlaje vkljuuje v morske prehranjevalne verige in pomeni dolgorono gronjo,

saj se ogljikovodiki nalagajo v organizmih in povzroajo razline subletalne uinke kot so motnje

pri prehranjevanju, razmnoevanju, kancerogenost, mutagenost teratogenost (Bajt & Malej

2002).

Razlita nafta ima najveji vpliv na morske ptice, sesalce in elve. Morske ptice so vezane na

vodno povrino, kjer pristajajo in se hranijo; morje predstavlja njihov ivljenjski prostor. Med

morskimi sesalci pa so najbolj ogroeni mroi, morski levi morske vidre in tjulnji.

Ne smemo pozabiti tudi na vpliv razlite nafte na ivljenje lokalnega prebivalstva. e naftni

made dosee oja obalna obmoja, se posledice poznajo na ribitvu, marikulturi, turizmu in

lokalnem gospodarstvu, ki je vezano na morje.

Tukaj pride risba, ki jo riem rono gibanje naftnega madea na gladini morja

Slika 2: Gibanje naftnega madea na morski gladini


________________________________________________________________ 16

a. Vpliv onesnaenj z nafto in njenimi derivati na ptice

- z nafto umazano oz. zlepljeno perje povzroi pticam nezmonost termoregulacije

(prepreevanje ohlajevanja ali pregrevanja telesa) in tako posledino sledi podhladitev

hipotermija;

- zaradi pospeenega delovanja metabolizma z namenom prepreevanja hipotermije,

posledino sledi velika izguba telesne tee;

- z nafto umazano perje pticam onemogoa pticam letenje - s tem postanejo lahek plen

predatorjem, kar pa povzroa prenos onesnaenja na druge organizme;

- z nafto prepojeno perje (pokodovana fina struktura peres) povzroa, da se med gostim

perjem ne more ve zadrevati zrak, kar posledino povzroi utopitev vodnih ptic (med

gostim perjem se pri vodnih pticah zadruje zrak, zato je njihov telo specifino laje od

vode kar jim omogoa plovnost);

- zaradi instinktivnega ienja perja pri pticah (angl. preening) se onesnaenje lahko

prenese tudi v notranje dele telesa - goltanje in vdihovanje ogljikovodikov povzroi

pokodbe notranjih organov (razjede in notranje krvavitve vodijo do zastrupitve) in

posledino povzroijo pogin ptic zaradi stradanja;

- pokodbe oz. iritacije koe, oi, nosnih votlin in dihalnih poti.

b. Vpliv onesnaenj z nafto in njenimi derivati na morske sesalce

- naftni madei, ki se prilepijo na koo povzroajo podhladitev (hipotermija) zaradi

nezmonosti termoregulacije;

- pokodovane dihalne poti in zamaena pljua;

- pokodbe in iritacije koe in oi;

- izguba telesne tee zaradi poveanega delovanje metabolizma.

c. Vpliv onesnaenj z nafto in njenimi derivati na morske elve

- zaradi poasnega gibanja, se teje izognejo naftnemu madeu;

- obasno prihajajo na povrje in pri tem poirajo plavajoe trde naftne delce, kar vodi do

pokodb notranjih organov in tudi zaduitve;

- pokodbe oi, nosne votline in grla.

d. Vpliv onesnaenj z nafto in njenimi derivati na morske organizme

1. Makrofavna

koljke

Dosedanje raziskave so pokazale, da v onesnaenem okolju koljke lahko akumulirajo veje

koliine ogljikovodikov, vendar jih niso sposobne presnavljati, niti izloati iz telesa, zaradi esar

je vpraanje akumuliranja snovi, kot so PNAH (polinuklearni aromatski ogljikovodiki ) in ki so vsi

praviloma rakotvorni, zelo perea pri masovnem gojenju v koljiih.

Gojenje koljk je e danes, e posebno pa v prihodnosti zelo perspektivno tudi pri nas, predvsem

zaradi razmeroma zahtevnega tehnolokega postopka, bo pa lahko vpraljivo v primeru


________________________________________________________________ 17

pogostega ali celo kroninega onesnaenja podroja z mineralnimi olji. Zato je toliko bolj

pomembno ititi pred onesnaenjem vsa, za to primerna in mona podroja.

Raki

Veji del rakov ivi nekoliko globlje v sublitoralnem pasu in zato niso tako neposredno ogroeni,

kot koljke in poli. Poleg tega so bistveno bolj gibljivi in se, v kolikor onesnaenje nima vejih

razsenosti, umaknejo iz ogroenega podroja. Raki prihajajo v stik z oljem, ki plava po povrju,

le izjemoma. Populacija je moneje prizadeta le v primeru vejih ali katastrofalnih izlivov. V

primeru Tampico Maru (USA, marec 1957) so obrene rakovice vrste Pachigrapsus sp.

masovno poginile, vendar so se ponovno naselile na prizadetem podroju e leto dni po

katastrofi.

Iglokoci in drugi bentoki organizmi

Iglokoci so izredno obutljivi na prisotnost mineralnih olj v vodi. V primeru nesree Tampico

Maru (USA; marec 1957) so poginili vsi jeki na onesnaenem podroju. Prvi ponovni primerki

so se pojavili ele ez dve, in ele ez tiri leta so bili spet tako pogosti kot pred tem. V asu, ko

ni bilo jekov, se je zelo razbohotila talna vegetacija, ker v tem obdobju ni imela svojega

porabnika. Izliv dizel goriva v zalivu Peget Soundu (USA, 1971) je okrnil zdrubo 48-tih

dominantnih nevretenarskih vrst, ki so ivela v bibavinem pasu. Populacije posameznih vrst so

se ob tej nesrei zmanjale od 30 do 100%. Najbolj so bile prizadete tiste vrste, ki so ivele

najblije obali.

Ribe

Ker razliti oljni made sprva plava na povrju, veina rib ne pride v neposredni stik z njim.

Odrasle ivali se hitro gibljejo in se zato, v kolikor razlitje nima katastrofalnih razsenosti,

umaknejo iz ogroenega podroja. Tudi, e ne upotevamo toksinih lastnosti posameznih

komponent mineralnih olj, pride e ob samem stiku ivali z oljem predvsem do zamaenja krg

in s tem njihovih pokodb ter motenj v dihanju. Ko pa emulgirani oljni made s povrine prodre v

globlje vodne mase in tokovi ga razirijo po prostoru, se s tem bistveno povea verjetnost, da

pridejo ribe v stik z olji.

Kljub tevilnim toksinim uinkom mineralnih olj, v razpololjivih virih niso poznani veji ali celo

katastrofalni pogini ribjih jat, ki bi za dalje obdobje povzroilo izpad ribolova na doloenem

podroju. Opisani so sicer lokalni pomori rib, vendar le v izrazito zaprtih podrojih, kjer se je na

manjem prostoru nakopiilo veliko olj (npr. zalivi, lagune). Takna nevarnost grozi tudi v

Trakem zalivu, v kolikor bi prilo do katastrofalnega izliva. V taknem podroju pa pomenijo

pomemben dele tudi e manji, vendar kronino ponavljajoi se izlivi. Res je, da lahko ob

takojni intervenciji omejimo irjenje oljnega madea, vendar v celoti nikoli. Zato prispeva vsak,

e tako majhen izliv, doloen dele tudi h krnjenju ribjih populacij na tem podroju.

Pomembneji od letalnih (tistih, ki povzroajo takojni pogin ivali) so t.i. subletalni uinki

mineralnih olj na ribje populacije. Koliina prisotnega olja v takem primeru ni tolikna, da bi ival

v kratkem poginila, povzroa pa poasno propadanje ivali, predvsem na raun opeanega

metabolizma.


________________________________________________________________ 18

Dosedanja opazovanja so pokazala, da predvsem majhne pelake ribe (sardele, inuni in

papalina) pri hranjenju lahko poirajo tudi kapljice emulgirane nafte. eprav so te koliine

neznatne v primerjavi z drugo hrano, ter ne povzroajo takojne smrti, pa so takne ivali mnogo

bolj obutljive za razne bolezni, prihaja tudi do motenj v prehranjevanju, presnovi hrane,

razmnoevanju, sposobnosti iskanja hrane, selitvenih nagonih in podobno. Vse to pa nezadrno

vpliva na postopno upadanje stalea matine jate.

Mineralna olja, ki jih ribe zauijejo bodisi direktno ali pa s kontaminirano hrano se kopiijo v njih,

e posebno v raznih maobnih tkivih. Med snovmi, ki ogroajo nae zdravje, ko jemo takne

ribe, so predvsem polinuklearni ogljikovodiki (angl. PHAH ), ki so al veina rakotvorni za vse

vrste sesalcev. Pri obasnih, oziroma izlivih, ki sledijo v daljih asovnih razdobjih, pa se sicer

znaten del zauitih snovi popolnoma in v vejem delu izloi iz ribjega telesa. Ribe so namre

sposobne te snovi delno ali v celoti presnoviti, ter jih postopoma in v vejem delu izloiti iz

telesa. Vendar pa se del PHAH le akumulira v tkivih, kar pomeni, da uivanje taknih rib lahko

potencialno prispeva oziroma pospei nastanek rakastih obolenj pri ljudeh, e posebno kot

dodaten dele pri celokupnem spektru ostalih kancerogenih snovi, ki jih uivamo z drugimi viri

hrane. Takna hrana poveuje nevarnost obolenja za rakom predvsem na elodcu in prebavilih.

Posebno poglavje pri onesnaenosti morja z mineralnimi olji je neprijeten vonj in okus, ki ga

dobijo ribe, ki ivijo v okolju, dlje asa onesnaeno z olji. To lahko opaamo npr. pri cipljih, ujetih

v lukah. Pogosteje pojavljanje taknih rib na trnicah ali celo v predelavi, pomeni lahko tudi

vejo gospodarsko kodo, saj povzroajo takne neprijetne izkunje pri kupcih postopen odpor

in nezaupanje za nakup.

Mnogo bolj kot na odrasle ribe, pa vplivajo mineralna olja na ribje mladice oziroma njihova

jajeca. Ta so praviloma in zveine planktonska ter lebdijo predvsem v vrhnjem sloju, tik pod

vodni gladino in zato so tudi najbolj izpostavljene uinkovanju mineralnih olj. Jajeca malih

pelakih rib pa so e posebno obutljiva za toksine uinke teh snovi. Ob katastrofi Torrey

Canyona (VB, 1967) so na prizadetem podroju ugotovili, da je poginilo od 50 do 90% jajec

sardele, zelo malo pa so nali tudi ivih liink. Vzrok temu poginu tamkajnji raziskovalci sicer ne

pripisujejo toliko uinkom olja samega, kot predvsem toksinem delovanju emulgatorjev, ki so

jih uporabljali pri ienju.

2. Meiofavna

Poseben pomen v ivljenju na morskem dnu ima tako imenovana meiofavna. To so drobne

ivali, velike od 0,1 do 1,0 mm, ki ivijo v vrhnjem, organsko bogatem sloju mulja, ki prekriva

morsko dno. Ta favna je zelo bogata, tako po svojem vrstnem sestavu kot po tevilnosti ivali. V

njej so pogosteje razne vrste glist (Nematoda), rakov ceponocev (Copepoda), mnogoetincev

(Polychaeta), maloetincev (Oligochaeta), rakov dvoklopnikov (Ostracoda), itd. Ker so to

tevilno zelo bogate populacije (na tisoe ali milijone ivali na m2), so zato pomemben len v

prehranjevalni verigi, prvi kot konzumenti razpadajoe organske materije in mikrofavne

(predvsem bentokih bakterij), drugi pa kot hrana za razne muljeerske vrste vejih ivali, kot

so npr. morske kumare in razni mnogoetinci. Dosedanje raziskave so pokazale, da ob

onesnaenju z nafto in njenimi derivati pogine veine te favne, predvsem pa se vrstno zelo


________________________________________________________________ 19

osiromai. Izkunje iz prakse, pridobljene z opazovanji na podroju dejanskih izlivov, so pokazale

drastino zmanjanje meiofavne kot celote. Zato je poznavanje meiofavne na doloenem

podroju zelo pomembno pri razumevanju in vrednotenju posledic ne nazadnje tudi manjih

izlivov olj, ki e ne prizadenejo bolj odporne makrofavne. Regeneracija prizadetih podroij je

izredno poasna in traja tudi po ve let. Dve leti po katastrofi Tsesis v Baltiku (1977) je bila

tevilnost meiofavne e vedno zelo nizka, prisotnost mnogih skupin ivali (npr. vrtinarjev,

dvoklopnikov in drugih pa na meji zaznavnosti. Poasnost regeneracije tovrstne favne je e

toliko bolj presenetljiva, e, da ima veina teh drobnih ivali zelo kratko ivljenjsko dobo in so

sposobne odmrle ivali v populaciji nadomestiti e po nekaj dneh.

e. Mikroorganizmi in bioloka razgradnja mineralnih olj

Preko 90 razlinih vrst bakterij, glivic in kvasovk, ki stalno ivijo tudi v isti morski vodi, je

sposobnih za svojo rast in razmnoevanje izkoriati kot hrano razna mineralna olja. Kako hitro

in v kolikni meri uspejo ti mikrobi razgraditi mineralna olja, je odvisno predvsem od

molekularne strukture raznih olj. Najlaje razgradljive so alkanske, parafinske in oleinske

frakcije, najteje pa naftonske in aromatske. Poudariti moramo, da tudi pri laje razgradljivih

snoveh nikoli ne pride do popolne razgradnje. Nekatere frakcije, med njimi al tudi takne, ki

tako ali drugae kodujejo drugim ivim bitjem (npr. PNAH), se pri procesu fotooksidacije

razgradijo do taknih oblik, ki jih bakterije niso ve sposobne oziroma le delno sposobne nadalje

razgrajevati.

Bioloka razgradnja razlitih olj stee uinkovito ele nekaj dni po izlitju. V tem asu izhlapijo e

skoraj vse lahko hlapljive frakcije, deloma se tudi raztopijo, ostale pa se fotokemino oksidirajo.

Zakaj zane bioloka razgradnja ele tako pozno? Koliina morskih mikroorganizmov, sposobnih

razgrajevati mineralna olja je odvisna od koliine razpololjive hrane. Za razgradnjo velikega

oljnega madea pa je potrebno ogromno tevilo mikrobov, zato se morajo ti najprej dovolj

namnoiti, da lahko uinkovito izkoristijo to obilico nenadoma razpololjive hrane.

f. Vrednotenje kode zaradi onesnaenja z mineralnimi olji

Morje kot ekosistem, s svojimi naravnimi bogastvi in monostjo njihovega izkorianja,

predstavlja vrednoto irega drubenega pomena, zato smo jo dolni varovati pred vsemi

kodljivimi dejavniki, ki bi kakorkoli okrnili njegovo kvaliteto.

Traki zaliv je kot najseverneji del Jadrana zaradi svoje plitvosti, zaprtosti, neizrazitega

tokovanja, gostote obalne in zaledne naseljenosti ter iz teh podroij izvirajoih urbanih ter

industrijskih odplak, bistveno bolj izpostavljen onesnaenju, kot so to ostali predeli Jadranskega

morja. Gost ladijski promet, Luka Koper in Trst ter sidria predstavljajo stalen oziroma

potencialen vir onesnaenja morja tudi z mineralnimi olji.

Nafta in njeni derivati so morju tuja snov. Razlita olja, ki sprva plavajo na povrju, ne kvarijo le

estetskega izgleda vodne gladine, temve slej ko prej vplivajo na vodno ivljenje, tako na

odprtem kot obalnem morju. Zaoljena obala je neprimerna za rekreacijo in turizem. Toksinost

posameznih oljnih frakcij, deluje odvisno od koliine razlitega olja, bodisi letalno (ubijajoe)


________________________________________________________________ 20

oziroma pogosteje subletalno, na vse oblike ivljenja v morju. S tem se krni pestrost flore in

favne in ruijo se naravna ravnovesja v ekosistemu. Posamezne komponente mineralnih olj se

tudi kopiijo (akumulirajo) v tkivih razlinih organizmov, pri emer vplivajo na njihove osnovne

metabolne funkcije, razmnoevanje, obnaanje in podobno. Najpogosteje vplivajo tudi letalno

na izleeni zarod. Akumulirana olja ostajajo v prehranjevalnih verigah, kjer zaradi medsebojnega

poiranja organizmov kraji ali dalji as kroijo v ivem svetu tevilne oljne frakcije so

rakotvorne (kancerogene). Uivanje taknih organizmov ogroa nae zdravje, e neznatne

koliine olj v tkivih rib in drugih uitnih morskih organizmih lahko spremenijo organoleptine

lastnosti hrane. Vse to v konni fazi vpliva tudi na uspenost gospodarskega izkorianja morskih

resursov.

Mineralna olja, ne glede na razlito koliino, povzroajo v morju doloeno kodo. e hoemo

ugotoviti, kakna je ta koda, se sreamo s teavami e ob samem pojmu koda. Iz

gospodarskega vidika je koda vsak poseg v morsko okolje, ki zmanjuje njegovo uporabnost

ter monost izkorianja njegovih virov. Z naravovarstvenega vidika pa je koda vsak poseg v

okolje, ki ima za posledico nenaravno spreminjanje kvalitete okolja, ter s tem tudi na nemoten

potek biolokih procesov v najirem smislu. Glede na to, da so vsi procesi v morju med seboj

bolj ali manj odvisni in povezani, je teko razmejiti, kje se zane gospodarska in kje kona

bioloka koda. Dejstvo je, da elementov morskega ivljenja, ki jih gospodarsko izkoriamo,

ne moremo loiti od njihovih biolokih virov, ki pa sami sebi nimajo komercialne vrednosti (npr.

plankton). So pa pogoj za obstoj in obnavljanje drugih organizmov.

Realno lahko ocenimo materialno kodo, ki jo je povzroilo razlitje ko je npr. onesnailo obalo,

prizadelo gojie rib in koljk, onesnailo solna polja ali kodo, ki jo je prizadelo ribjim

populacijam in njihovemu ulovu. Znani so tudi stroki zaitnih ukrepov ter ienja. Nasprotno

pa ne moremo ovrednotiti kode, ki je nastala zaradi poruenih naravnih ravnoteij in

spremenjenih ekolokih pogojev. Natanno tudi ne moremo ovrednotiti dolgoronih posledic

subletalnih uinkov olj na razline, vendar med seboj odvisne kategorije morskih organizmov.

Nastala koda ni vedno enaka in je odvisna od cele vrste dejavnikov kot so npr.:

- kakna snov in v kakni koliini se je razlila;

- kakna je njena stopnja toksinosti in kako dolgo uinkuje;

- kje in v kaknih okoliinah je bilo razlito olje;

- koliko asa je minilo od razliva do ienja;

- nain in uporaba istilnih sredstev, itd..

koda z vidika vplivov na morsko ivljenje bo bistveno manja, e pride do izlitja npr. v dobro

zaitenem in varovanem lukem prostoru, kot kje na odprtem morju. V luki lahko izliv opazimo

bistveno prej in ga tudi zanemo istiti zelo hitro. e je morje mirno, lahko oljni made uspeno

omejimo pred irjenjem ter veino olja mehansko odstranimo. Seveda tega nikoli povsem ne

uspemo, predvsem zaradi topnosti lahkih frakcij, pa tudi zaradi dejstva, da e v zelo kratkem

asu pride do meanja teh frakcij z vodno maso.

ienje z detergenti oziroma emulgatorji je ekoloko vpraljivo. Oljni made v tem primeru

sicer izgine s povrine in tako ouvamo obalo pred onesnaenjem, vendar se je olje


________________________________________________________________ 21

preoblikovalo v emulzijo, ter se tako porazdelilo v vodno maso. S tem postane dostopno

vsem vodnim organizmom, ter se slej ko prej vkljui v prehranjevalni krog.

Slika 3: Njorka (Alca torda), rtev onesnaenja na morju (foto: Sea Alarm Foundation)


________________________________________________________________ 22

II. AKTIVIRANJE NARTA UKREPANJA

1. AKTIVIRANJE V SKLADU Z DRAVNIM NARTOM ZAITE IN REEVANJA

Po obvestilu o nesrei na morju in prvih poroilih o posledicah nesree poveljnik Civilne zaite

(v nadaljevanju CZ) za Obalno regijo, oziroma njegov namestnik, aktivira pristojne organe in

slube na regijski ravni. Poveljnik CZ RS pa lahko na podlagi presoje obsega nesree odredi tudi

stanje pripravljenosti doloenih dravnih sil za zaito, reevanje in pomo. Poveljnik CZ za

Obalno regijo najprej aktivira organe, ki so pristojni za operativno in strokovno vodenje zaite,

reevanja in pomoi oziroma podpirajo to vodenje. To so:

- lani taba CZ za Obalno regijo;

- delavci Izpostave URSZR Koper in

- poveljniki CZ obin.

Poveljnik CZ za Obalno regijo s tabom CZ za Obalno regijo spremlja razmere na kraju nesree in

odloa o nadaljnjih ukrepih. Razmere na kraju nesree spremljajo tudi poveljniki CZ obin glede

izvajanja zaitnih ukrepov in nalog zaite, reevanja in pomoi.

Ob nesrei na morju, o pripravljenosti in aktiviranju regijskih enot CZ in drugih sil za zaito,

reevanje in pomo odloa poveljnik CZ za Obalno regijo. O pripravljenosti in aktiviranju CZ in

drugih sil za zaito, reevanje in pomo iz dravne pristojnosti odloa poveljnik CZ RS.

Poveljnik CZ za Obalno regijo na podlagi presoje stanja, zahtev vodje intervencije in predlogov

lanov taba CZ za Obalno regijo aktivira regijske enote CZ ter druge razpololjive sile za zaito,

reevanje in pomo iz njegove pristojnosti. Aktiviranje izvede na najustrezneji nain svetovalec

za zaito in reevanje Izpostave Uprave RS za zaito in reevanje (v nadaljevanju URSZR)

Koper. Izpostava URSZR Koper uredi tudi vse zadeve v zvezi z nadomestili pla in povraili

strokov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolnosti v CZ oziroma pri zaiti in reevanju.

Pripadniki CZ se in drugih reevalnih enot in slub se zberejo v logistinem centru Izpostave

URSZR Koper in se po potrebi, pred odhodom na mesto intervencije, dodatno opremijo. Vodja

intervencije z delovnim nalogom, ki ga dobi vodja enote, odredi delovia in naloge zaite,

reevanja in pomoi.

2. DELO Z MEDIJI

Obveanje javnosti o nesrei na morju obsega:

- obveanje (ire) javnosti in

- obveanje ogroenih prebivalcev.


________________________________________________________________ 23

Obveanje (ire) javnosti zajema obveanje domae in tuje javnosti o poteku zaitno

reevalnih dejavnosti na morju. Obveanje prebivalcev zajema obveanje ogroenih

prebivalcev ob ekoloki ali drugi nesrei, ko je treba zaitne ukrepe izvajati tudi na obali. Za

obveanje (ire) javnosti je primarno odgovorna drava, za obveanje ogroenega

prebivalstva pa obina.

Za usklajevanje obveanja se organizira Obalni informacijski center, ki zagotavlja zbiranje

informacij o poteku reevalnih dejavnosti, njihovo obdelavo in izmenjavo z obinami in

pristojnimi dravnimi organi. Informacijski center zagotavlja tudi psiholoko, duhovno in drugo

pomo preivelim in svojcem udeleencev nesree.

Za obveanje javnosti o izvajanju nalog zaite, reevanja in pomoi iz dravne pristojnosti so

odgovorni Vlada RS, ministrstva in drugi dravni organi v skladu s svojimi pristojnostmi.

Obveanje ire javnosti organizira in usklajuje Urad vlade RS za komuniciranje (v nadaljevanju

UKOM). S tem namenom v sodelovanju z ministrstvi, tabom CZ RS in drugimi dravnimi organi:

- po potrebi organizira in vodi tiskovno sredie;

- organizira in vodi tiskovne konference;

- pripravlja skupna sporoila za javnost;

- navezuje stike z redakcijami tujih medijev in novinarji, akreditiranimi v RS, ter

skrbi, da imajo na razpolago informativna in druga gradiva in da so jim dostopni

informacijski viri ter

- spremlja poroanje domaih in tujih medijev ter pripravlja izbore prispevkov,

objavljene v njih (t. i. klipinge).

Obveanje javnosti ob nesreah poteka preko medijev, ki so po Zakonu o medijih (25. len

Zakona o medijih, UPB1, Ur.l. RS, t. 110/06) dolni na zahtevo dravnih organov ter javnih

podjetij in zavodov brez odlaanja brezplano objaviti nujno sporoilo v zvezi z resno

ogroenostjo ivljenja, zdravja ali premoenja ljudi, kulturne in naravne dediine ter varnosti

drave. V takih primerih se sporoilo najprej polje za takojnjo objavo naslednjim medijem:

- STA;

- Radio Slovenija I. in II. program;

- Televizija Slovenija I. in II. program in

- nato, po potrebi, tudi ostalim.

e nesrea prizadene tudi prebivalce na obali, obine poskrbijo za obveanje o izvajanju

zaitnih ukrepov in nalog zaite, reevanja in pomoi. Ob veliki nesrei Izpostava URSZR Koper

aktivira Obalni informacijski center, ki opravlja naloge zbiranja informacij razlinih reevalnih

enot na kraju nesree in posredovanje javnosti.


________________________________________________________________ 24

3. OBVEANJE DRUGIH DRAV IN MEDNARODNIH ORGANIZACIJ

Ob nesreah s ezmejnimi vplivi in v drugih primerih, ko to narekujejo mednarodni dvostranski

in vestranski sporazumi, Slovenija obvea druge drave in mednarodne organizacije. Za

obveanje so pristojni dravni organi, nevladne in druge organizacije, ki skrbijo za izpolnjevanje

obveznosti iz posameznih sporazumov.

Obvestila o nesreah na morju sporoa tudi Uprava RS za pomorstvo (URSP). Za sporoila o

nesreah uporabljajo mednarodno predpisane obrazce, ki so doloeni v mednarodni konvenciji

o iskanju in reevanju na morju (SAR) konvenciji.

Javnost mora biti tudi o nesrei, ki ne bi zahtevala izvajanja zaitnih ukrepov na obmoju

Slovenije, s strani pristojnih organov, pravoasno in objektivno obveena.


________________________________________________________________ 25

III. REEVANJE IN REHABILITACIJA ZAOLJENIH PROSTOIVEIH

IVALI

(povzeto in prirejeno po publikaciji Oiled Wildlife Response Manual, pripravljena v okviru projekta

POSOW (Preparedness for Oil-polluted Shoreline cleanup an Oiled Wildlife intervetions), februar 2013)

Pri onesnaenjih z nafto in naftnimi derivati so najbolj ogroene skupine ivali morske ptice,

sesalci in plazilci. Do najvejih problemov lahko pride, e so prizadeta obmoja tista, ki jih ptice

uporabljajo za prezimovanje, prehranjevanje ali razmnoevanje. Po razlitju nafte lahko v

obdobju nekaj tednov na obali nasede ogromno tevilo ptic ter ostalih ivali. Takni primeri so

bili zabeleeni pri evropskih incidentih, kot so npr: Erika (1999), Prestige (2002) in Tricolor

(2003).

Pri vsakem ukrepanju je potrebno upotevati dva osnovna principa in sicer:

- potrebno je prepreiti, da bi naftni made dosegel ivali oziroma, da bi ivali prile v stik z

nafto (ali jih zajeti nepokodovane ali pa odgnati s kraja razlitja);

- ob pojavu zaoljenih prostoiveih ivali, se aktivnosti izvajajo po dveh poteh:

reevanje in poskus rehabilitacije

evtanazija, e rehabilitacija ni mona.

Prve aktivnosti, ki jih je potrebno zaeti ob pojavu zaoljenih ivali so:

- pripraviti hitro oceno stanja na terenu (predvideti obmoja, kjer bodo ivali prile na

kopno in doloiti obmoja za postavitev objektov za zaoljene ivali);

- zagotoviti ustrezno koordinacijo (tab);

- izvesti postavitev objektov: Obalno zbirno mesto (OZM) Zaasni sprejemni center

(ZSC) Rehabilitacijski center za prostoivee ivali;

- aktivirati ustrezne protokole.

-

Slika 4: Objekti za rehabilitacijo zaoljenih prostoiveih ivali (vir: POSOW, 2013)

Obala

Obalno zbirno mesto (OZM)

Zaasni sprejemni center (ZSC)

Rehabilitacijski center za

prostoivee ivali


________________________________________________________________ 26

1. PRIKAZ POTEKA AKTIVNOSTI REEVANJA IN REHABILITACIJE ZAOLJENIH PROSTOIVEIH IVALI

(povzeto po POSOW, 2013)

Iskanje in zbiranje

Prevoz

Prihod in sprejem

Triaa

Stabilizacija

Umivanje

Nega po umivanju

Izpust


________________________________________________________________ 27

2. OBJEKTI ZA REHABILITACIJO ZAOLJENIH PROSTOIVEIH IVALI

Za im hitreje in uspeneje ukrepanje je potrebno vzpostaviti objekte, kjer se zaoljenim ivalim

nudi zavetje pred neugodnimi vremenskimi pojavi in zagotovijo pogoji za njihovo optimalno

zdravljenje. Objekti so sledei:

Obalno zbirno mesto (OZM) namenjeno zaasni nastavitvi pravkar zajetih ivali

oziroma njihovemu kratkemu bivanju (ne ez no!), veinoma je blizu obale, kot objekt je

lahko tudi vozilo ali veji otor, pomembno je zavetje, toplota in mirno okolje.

Zaasni sprejemni center (ZSC) - namenjen je ohranjanju ivali pri ivljenju in stabilizaciji

le-teh pred prietkom postopka umivanja. ZSC sprejme vse ivali iz terena oziroma iz

OZM in v njem ivali ostanejo do vzpostavitve oziroma prevoza do rehabilitacijskega

centra. V ZSC se poleg osnovnih aktivnosti (stabilizacija, umirjanje, hranjenje) izvaja tudi

triaa.

Postavitev in ureditev zaasnega zbirnega centra je v Sloveniji edini nain za prihranek

asa preden so ivali delene umivanja in nadaljnje rehabilitacijske nege v

rehabilitacijskem centru. V Sloveniji je rehabilitacijski center zelo oddaljen, zato je e

posebej pomembno zagotoviti primeren zaasen sprejemni center. Mono ga je postaviti

v 12-36 urah. Obdobje stabilizacije ivali je dolgo od 3 do 7 dni. Med tem se v

rehabilitacijskem centru pripravi vse potrebno za umivanje in nadaljnjo rehabilitacijo

ivali pred konnim izpustom.

Slika 5: Prostori v zaasnem sprejemnem centru (vir: POSOW, 2013)


________________________________________________________________ 28

Rehabilitacijski center za prostoivee ivali tukaj potekajo vse aktivnosti za

rehabilitacijo zaoljenih ivali vse do njihovega dokonnega izpusta nazaj v njihovo

naravno okolje.

V Sloveniji ima funkcijo rehabilitacijskega centra Zatoie za prostoivee ivalske vrste,

Golob d.o.o. na Muti (Glavni trg 7, 2366 Muta, 02/ 876 12 85, 041/518 939).

3. NEGA ZAOLJENIH PROSTOIVEIH IVALI

a. Vzpostavitev triae

Triao izvajajo izkljuno izkueni rehabilitatorji ali veterinarji. V kolikor ni na razpolago

izkuenih strokovnjakov za izvajanje triae se ta prestavi in preide na fazo stabilizacije in

priprave ivali na umivanje. Namen sprejema in izvedbe triae je natanno evidentiranje

ter klinino vrednotenje ivali s emer zagotovimo primerno terapijo za vsako ival

posebej. Na taken nain poveamo monosti uspene rehabilitacije ivali. Pravilna

izvedba sprejema in triae je kljuna za delo z omejenimi viri, saj se strokovnjaki po

pravilih stroke ter zakonodaje osredotoijo na tiste ivali, ki imajo vejo monost

preivetja in se vanje vloi veji trud in sredstva. e ob sprejemu je pomembno oceniti

monosti preivetja posameznih ivali in tako po potrebi evtanazirati ivali, ki so e v

agoniji ali nimajo vejih monosti za preivetje. Tako se jim olaja gotovo trpljenje,

istoasno pa poveamo monost rehabilitacije ostalih prizadetih ivali. Pomemben del

sprejema ter triae je registracija ter oznaitev vseh ivali z obroki ali trakovi z unikatno

tevilno kodo. Vsaki ivali se dodeli kartoteka (obrazec), ki ji sledi tekom celotne

rehabilitacije in na kateri so zabeleena vsa klinina opaanja pacienta ter individualna

terapija. Na tej toki so prostovoljci koristni za vodenje administrativnih nalog.

b. Stabilizacija zaoljenih prostoiveih ivali pred prietkom umivanja

Po sprejemu in izvedeni triai je potrebno ivali stabilizirati in zagotoviti, da se njihovo

stanje ne poslaba. ivali stabiliziramo tako, da jim zagotovimo ogrevanje (povianje

telesne temperature), rehidracijo (vzpostavitev tekoinskega ravnovesja), hranjenje

(vzpostavitev energetskega ravnovesja), mirno okolje (zmanjati stopnjo stresa) in

zdravila (za ukrepanje pri pojavu drugih zdravstvenih teav). Prostori kjer izvajamo

stabilizacijo morajo biti dobro prezraeni. Enkrat, ko je ival stabilizirana, jo je potrebno

pripraviti na umivanje tako, da pridobi na kondiciji ter moi. To obdobje lahko traja od 1

do 7 dni. Kritinim ivalim zagotovimo intenzivno nego. To so ival, ki prispejo v zelo slabi

kondiciji ali ivali, ki se jim zdravstveno stanje med fazo stabilizacije ne izbolja. Poginule

ivali je potrebno na primeren nain sistematino shraniti.

Kriteriji, po katerih se ugotavlja ali je ival stabilizirana, so sledei: je veliko bolja kot ob

sprejemu, ni je ve potrebno rehidrirati, e ni terapije ni stresa, ival se samostojno hrani

in pridobiva na tei.


________________________________________________________________ 29

c. Proces umivanja zaoljenih prostoiveih ivali

Izvedbo umivanja ivali opravljajo izkljuno strokovnjaki s predhodnimi izkunjami. Samo

izkueni prostovoljci, ki so predhodno izkazali primerne spretnosti lahko asistirajo med

procesom umivanja. Namen umivanja je odstranitev olj in drugih nesnag s koe, kouha

oz. perja ivali. To je kljuen korak pri popolni rehabilitaciji ivali in istoasno tudi najbolj

stresen del, zato je pomembno, da ivali predhodno stabiliziramo in jih izpostavimo

strogim kriterijem doloanja ivali, ki so pripravljene za umivanje. Po umivanju so ivali

zmone same urejanja peres s kljunom tako, da pridobijo nazaj prvotno strukturo, ki jim

omogoa plovnost in zaito pred naravnimi vplivi (termoregulacija, nepermeabilnost).

Za umivanje velikega tevila ivali je potrebno imeti na razpolago ogromne koliine

tekoe tople vode (vsaj 42C) s pravilnim pritiskom. Kanaliziranje odpadnih vod je

potrebno predhodno primerno urediti. Umivanje izvajata dve osebi, eden (asistent) dri

ival, drugi (kvalificiran strokovnjak s tovrstnimi izkunjami) ival sistematino in

natanno umiva. ival drimo v topli vodi (42C), v kateri je odobren detergent. Umivanje

mora potekati hitro, da bi prepreili komplikacije, ki so posledica stresa (povpreno od 15

do 60 min na ptia). Po konanem umivanju je potrebno ptia splahniti pod toplo tekoo

vodo dokler ni splahnjen ves detergent. To lahko traja dodatnih 10 15 min.

d. Suenje oienih prostoiveih ivali in ponovna stabilizacija

Po umivanju postavimo ivali za doloen as v ist boks z mreastim dnom, kjer ivali

suimo s pomojo ventilatorja, ki piha topel zrak. Po suenju postavimo ivali v bazene,

kjer se lahko same negujejo ter uredijo peresa, da pridobijo nazaj sposobnost plovnosti

in vodotesnosti. e to ni mono, se lahko zgodi, da bo ivali potrebno ponovno umivati.

Za zagotovitev uspenosti umivanja je potrebno zagotoviti ustrezno tevilo bazenov, od

katerih je, poleg tevila strokovnjakov za umivanje, odvisno kakno tevilo ivali lahko

dnevno umivamo.

e. Priprava prostoiveih ivali na izpustitev

Po umivanju so ivali iste, struktura peres pa ni e vodotesna. Prvotno strukturo peres si

lahko uredijo zgolj same ptice. Ptica si bo priela urejati peresa takoj, ko ga bomo

postavili v vodo. Ker pa v tistem trenutku peresa e ne zagotavljajo plovnosti ter

vodotesnosti je potrebno ivali neprestano monitorirati. Tudi na tej toki rehabilitacije je

potrebna prisotnost izkuenih opazovalcev, ki pazijo, da ivali ne potonejo ali se

podhladijo. ivali morajo prestati to fazo uspeno tako, da so zmone biti v vodi same od

24 do 48 ur. V vodi jih hranimo, istoasno moramo zagotoviti istoo vode, da se peresa

ne bi ponovno zaoljila. Ko se poleg telesne mase tudi krvni parametri povrnejo v normalo

lahko upotevamo da je ival rehabilitirana.


________________________________________________________________ 30

f. Izpustitev rehabilitiranih ivali

Pred izpustom morajo ivali zadostiti strogim kriterijem in sicer:

- ptice morajo biti 100% vodotesne

- kazati morajo normalne vedenjske vzorce: ptica se prehranjuje, potaplja

in plava, jatne ptice formirajo jato;

- imajo normalno telesno maso;

- nimajo znakov bolezni ali pokodb;

- krvne vrednosti so v mejah normale prostoiveih ivali;

- ima identifikacijski obroek.

Ko so vsi kriteriji izpolnjeni, ivali izpustimo v njihovem naravnem habitatu, upotevajo

morebitne migracijske lastnosti vrste ter letni as. Izpustimo jih tam kjer ni oljnih

madeev za prepreiti ponovne zaoljenosti.

g. Evtanazija

Evtanazijo lahko izvede zgolj veterinar ali drugi odobreni strokovnjak upotevajo pravila

stroke ter zakonodaje.

Slika 6: zaoljena ptica (foto: Sea Alarm Foundation)


________________________________________________________________ 31

IV. ORGANIZACIJA DELA S PROSTOVOLJCI

(povzeto in prirejeno po publikaciji Prironik za delo s prostovoljci pri razlitju nafte/Oiled Shoreline

Cleanup Manual, izdan v okviru projekta POSOW (Preparedness for Oil-polluted Shoreline cleanup an

Oiled Wildlife intervetions), februar 2013)

Prostovoljno delo je zelo pomembna oblika pomoi v izrednih razmerah, in sicer kot spontano

nudenje pomoi (t.i. spontani prostovoljci) ali kot vkljuevanje predhodno usposobljenih

prostovoljcev (t.i. profesionalni prostovoljci). Pravilna predpriprava je pri tem e kako

pomembna, saj se le na ta nain lahko dosee dobro in kvalitetno ukrepanje.

Onesnaenje je vedno dogodek, ki pretrese tako ojo kot iro skupnost. Zaradi tega se pri

mnogih obanih pojavi mona elja, da pomagajo pri ukrepanju. e se pristojni odgovorni organi

taknega nenadnega pritiska ljudi lotijo na napaen nain, lahko to povzroi velike probleme in

e dodatno kodo.

Pri delu s prostovoljci je potrebno je upotevati sledee:

- tevilo prostovoljcev mora ustrezati dejanskim potrebam razlinih faz interventnega

ukrepanja;

- delo izvajajo samo prostovoljci, ki so jih pooblastili pristojni organi.

1. AKTIVACIJA IN KOORDINACIJA PROSTOVOLJCEV

Da se zagotovi uinkovita aktivacija in koordinacija prostovoljcev za pomo pri ukrepanju ob

razlitjih nafte in njenih derivatih, je priporoljiva doloitev administrativne oziroma prijavne

pisarne za vodenje prijav prostovoljcev kot tudi za vodenje razlinih evidenc, za katere je

priporoljivo, da se vodijo v bazah podatkov, do katerih je dostop moen kadarkoli in za karkoli.

Administrativna pisarna je zbirno mesto, kjer se prostovoljci zberejo takoj ob prihodu na mesto

intervencije. Naloge prostovoljcev se dnevno preverjajo in beleijo.

Prostovoljci se v intervencije lahko vkljuujejo na dva razlina naina:

- preko predhodno doloene organizacije, ki je vkljuena v dravni Nart zaite in

reevanja;

- preko razlinih nevladnih in drugih organizacij;

- preko spontanega sistema, ki ga tvorijo novi prostovoljci za vkljuitev v intervencijo.

Pri vkljuevanju prostovoljcev je potrebno upotevati sledee logistine in organizacijske naloge:

- identifikacija in prijava;

- nastanitev in prehrana;

- vodenje evidenc prostovoljcev;

- prevoz prostovoljcev na delovia in z njih;

- zdravstvena oskrba za operaterje na lokacijah.

Evidentirani podatki o prostovoljcih naj vsebujejo sledee:


________________________________________________________________ 32

- datum prihoda in nato odhoda;

- osebne podatke in kontaktne informacije;

- navedbo zdruenja;

- kontaktno oseba ekipe (in njihovega vodja);

- registrske tablice in model vozila.

2. VLOGE IN NALOGE PROSTOVOLJCEV

Vloge in naloge prostovoljcev se razlikujejo glede na razline dravne sisteme, vsekakor pa

predstavljajo pomemben del intervencije in prispevajo k im bolj uspenemu zakljuku

intervencije. e se v procesu izbire prostovoljcev e doloi posameznikove spretnosti, je le-te

potrebno pri dodelitvi nalog im bolje izkoristiti.

Naloge prostovoljcev so lahko sledee:

- ienje, postavitev delovia (npr. oznaitev obmoja zaradi prepreitve vstopa

nepooblaenim osebam);

- nadzor dostopov na delovia;

- administrativne naloge;

- zbiranje orodja in opreme za aktivnosti;

- upravljanje in organizacijo delovia prostovoljcev (postavljanje in razstavljanje otorov,

upravljanje jedilnice, prevoz prostovoljcev, upravljanje dekontaminiranega obmoja);

- naloge pri reevanju zaoljenih prostoiveih ivali: iskanje in zbiranje, sprejem ivali,

priprava na rehabilitacijo, stabilizacija in nega pred umivanjem;

- zbiranje kadavrov in vzorcev za nadaljnje raziskave okoljskih vplivov;

- ocena z nafto onesnaenega obalnega pasu;

- zbiranje informacij, slikovnega gradiva in vseh podatkov, ki lahko podpirajo raziskovanje

okoljskih vplivov in sanacijskih ukrepov;

- izkoristijo se lahko tudi druge posebne spretnosti (zdravniki, radio amaterji,

kuharji, specialisti za logistiko itd.).

3. POROANJE IN EVALVACIJA OPRAVLJENEGA DELA

Prostovoljce je potrebno ob prihodu najprej temeljito informirati in seznaniti o vsem dogajanju

(sploen informativni sestanek), sledijo dnevni informativni sestanki, eden zjutraj, pred

zaetkom dela, eden pa zveer, po opravljenem delu.

Jutranji informativni sestanek je pomemben za:

- predstavitev intervencije, ki se bo izvedla,

- predstavitev podrobnih navodil glede delovia;

- opis vrste in znailnosti onesnaenja;

- razlago dnevnih ciljev;

- podajanje navodil glede uporabe opreme;

- obrazloitev sistema poveljevanja;

- seznanitev varstvom pri delu (varovanje zdravja);

- obrazloitev postopkov v primeru nesree;


________________________________________________________________ 33

- razlaga delovnega asa in odmora;

- obrazloitev nalog in prostorske organizacije;

- podajanje navodil glede upravljanja z odpadki;

- opredelitev vlog posameznikov.

Veerni sestanek pa je pomemben za:

- evidentiranje poteka dela;

- poroanje o teavah;

- pripravo konnih poroil;

- poroanje o nesrei/moni nesrei;

- spremljanje dobrega poutja prostovoljcev, z namenom prepreiti nezadovoljstvo in

izgorelost;

- evidentiranje predlogov za izboljave oz. bolj uinkovito delo.

Za organizacijo in izvedbo informativnih sestankov med interventnim ukrepanjem je zadolen

pristojni organ, kateri mora po koncu intervencije organizirati strukturirani sestanek z namenom

prepoznavanja glavnih pridobljenih izkuenj in njihove vkljuitve v postopke odzivanja na

izredne dogodke, vse z namenom bolje odzivnosti in boljega ukrepanja.

Slika 7: Intubiranje zaoljene ptice (foto: Wildlife Rescue Centre Ostend)


________________________________________________________________ 34

V. LITERATURA IN VIRI

Bajt O. & Malej A. 2002. Ogroenost morskega ekosistema in ljudi ob nesreah na morju. V: Nesree in varstvo pred njimi. Ueninik B. (ur.). Ljubljana, Uprava RS za zaito in reevanje Ministrstva za obrambo: 193-197.

INTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE. 2014. Poroilo o delu Intituta za vode RS za leto 2014, Indeks za oceno obremenitev in vplivov-Poroilo o pomorskem prometu, dr. Monika Peterlin & dr. Matej David, Ljubljana, december 2014.

Malai V. 2002. Vloga oceanografskih pogojev Trakega zaliva pri nesreah na morju. V: Nesree in varstvo pred njimi. Ueninik B. (ur.). Ljubljana, Uprava RS za zaito in reevanje Ministrstva za obrambo: 184-192.

Prironik za delo s prostovoljci pri razlitju

Nart zaite in reevanja ob nesrei na morju. Julij 2011. Ljubljana. Uprava RS za zaito in

reevanje. Ministrstvo za obrambo.

Evidence Slube za varstvo obalnega morja (SVOM). 2014. GSJ-VGP Drava Ptuj.

Evidenca pomorskega prometa 2010-2015. Uprava RS za pomorstvo. Koper.

Turk R. 1999. Ocena ranljivosti slovenskega obalnega pasu in njegova kategorizacija z vidika

(ne)dopustnih posegov, dejavnosti in rabe. Zaloba Annales. Koper

Steinman F., Gosar L., & Banovec P. 2004. Preparation of sensitivity maps of the Slovenian coast

(CAMP Slovenia), final report. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo,

Ljubljana.

z izvajalecem Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (koordinator projekta

prof. dr. Franci Steinman s sodelavci: mag.keta c je bila Fakulteta . 2003.

Domovi D. 1994. General Strategy of Oil Combating. Medipol Malta.

Sotlar Z. & Umek T. 1995. Ukrepanje ob ekolokih nesreah na morju in kopnem, Zbornik

Miiev vodarski dan. Maribor, str: 21-29.

tirn J. 1977. Onesnaevanje naega obalnega morja in osnovne naloge varstva njegovega

okolja, zbornik Slovensko morje in zaledje t. 1/1977: 167-176, Koper.


________________________________________________________________ 35

VI. ZAKONODAJA

Direktiva o pticah (Council Directive 79/409/EEC on the Conservation of Wild Birds - "The Bird

Directive")

Direktiva o morski strategiji (2008/56/EEC)

Konvencija za varstvo morskega okolja in obalnega obmoja Sredozemlja Barcelonska

konvencija (Uradni list RS 102/02 Mednarodna pogodba t. 26)

Konvencija o bioloki raznovrstnosti, Rio de Janeiro, 1992 (Uradni list RS, t. 30/96- Mednarodna

pogodba t. 7)

Pomorski zakonik (Uradni list RS, t. 120/06, 88/10 in 59/11)

Resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 10/91)

Uredba o vsebini in izdelavi nartov zaite in reevanja (Uradni list RS, t. 24/12)

Uredba o ekoloko pomembnih obmojih (Uradni list RS, t. 48/04, 33/13 in 99/13)

Uredba o posebnih varstvenih obmojih (obmoja Natura 2000) (Uradni list RS, t. 49/04,

110/04 in 59/07)

Uredba o zavarovanih prostoiveih ivalskih vrstah (Uradni list RS, t. 46/04, 109/04, 84/05,

115/07, 32/08-odl. US, 96/08, 36/09, 102/11 in 15/14)

Uredba o zatoiu za ivali prostoiveih vrst (Uradni list RS, t. 98/02, 46/04 in 39/08)

Uredba o nadzoru pomorskega prometa (Uradni list RS, t. 94/2010 in spremembe)

Uredba o koordinaciji slub na morju (Uradni list RS, t. 102/2012)

Vodna direktiva (2000/60/EC)

Zakon o medijih, UPB1, Ur. l. RS, t. 110/06,

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami (Uradni list RS, t. 51/06 in 97/10)

Zakon o vodah (Uradni list RS, t. 67/02, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in

40/14)

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, t. 39/06, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US, 33/07-ZP Nart,

57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZP Nart-A, 48/12, 57/12 in 92/13)

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, t. 96/04, 61/06-ZDru-1, 8/10-ZSKZ-B in 46/14)

Zakon o zaiti ivali (Uradni list RS, t. 43/07)
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20131298http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20133558http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20042216http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20044556http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20053673http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20075795http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20081223http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20084060http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20091712http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20114405http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2014503http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20024893http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20042216http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20081636http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=200464http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20041694http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20082417http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20122418http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20133602http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141618http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20062089http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20062856http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20071761http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20082416http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20083026http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20094888http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20094890http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20122011http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20122415http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20133337http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20062567http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2010254http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141918

Z NAFTO IN NJENIMI DERIVATI NA VODNIH...

Documents

Transcript of Z NAFTO IN NJENIMI DERIVATI NA VODNIH...