November 2014

Proces asimilacijeIntervju z aktualnim predsednikomResna glasba ali le komercialaAmeriki senSto filmovFranikova gensko spremenjena jabolkaCERNIntervju z dekletom iz sveta modeMoj BerlinScottish Drive for IndependenceMaturanc Moja turka pravljicaHvalnica ituHier hat Spa keine ChanceVe kot dramaPravi upornikiParizKaj vtakniti v menakoHoroskopAre you a True Beigrajan

2Vtika

Letnik 12, tevilka 1

November 2014

Izdaja: Gimnazija Beigrad

Urednik: Tim Horvat

Grafino oblikovanje: Maria Cvitani

Naslovnica: Dominik Vrabi Deman in Maa Tatalovi

Mentorica: Mojca Osvald

Tisk: Birografika Bori d.o.o.

ISSN: 1580-4798

32

Beseda urednika

Tim HorvatLani junija sem obstal na hodni-ku z Vtikaem, skoraj topel je bil e iz tiskarne, torbo sem spustil z roke, da je treila na tla, nek dijak se je zaletel vame, toda moje oi so bile prilepljene na tisto belo naslovnico. Poeljivo sem ga listal. Kakna platnica! Kaken font! Kakni lanki! Ka-ken obseg! Nikoli ve kaj taknega! Sam bom poskrbel, da zaidemo nazaj na prava pota.In glej ga zlomka, v rokah dri Vtika! Kriana gora! Kako se je to lahko zgodilo? Ne, saj ne more biti res. Na Beigradu? oli, ki slovi po tem, da morajo dijaki, e kaj hoejo, to organi-zirati sami? (Profesorji pa so na voljo za vso pomo in nasvete.) V trdnjavi brezbrinosti, kjer bi navduenim in aktivnim dija-kom nad vrati morali vgravirati tisto peklensko frazo O, vi, ki vstopate, vsak up opustite!? Ja, pa je! Je! Uspelo nam je! In bom kar na zaetku povedal, da je bilo teko.S Svitom sva septembra sede-la v Kinodvoru in zarotniko sestavljala prvo tevilko, kaj pravzaprav hoemo, o malce

bolj inteligentnem pisanju kot poprej, vendar vseeno dovolj zabavljakem, da nas ne bi vrgli v ko kvaziintelektualcev in hip-sterjev. In res, kaj pravzaprav hoemo? Dragi Beigrajan, vseeno je, kaj hoemo, dokler ne odloi kalkulatorja ali utei, vraga!e tolikokrat sem se spravil napisati tole uvodno besedo, e lanskega maja pravzaprav, ko sem imel samo idejo in eljo, da bi naslednje leto potegnil dovolj ljudi zraven, da bi lahko dejans-ko naredili Vtika nekaj, kar ne bo sramota svojemu imenu. Hoemo kul asopis in hoemo tiri tevilke. Prvo boste preso-dili sami, za slednje pa je isto vsa odgovornost prav na vas.V bistvu se v trenutku, ko to piem, spraujem, e bo kdo sploh bral ta uvodnik, ker jih ponavadi dejansko nihe ne bere. Vsaj jaz jih ne. Mogoe na koncu, ko sem se e prebil ez vse lanke. Mogoe. Do sedaj sem nekako povedal, da je bila pot trnova, na trenutke sem bil pasji in sem cele veere preivl-jal ob klikanju in dreganju ljudi, naj se zganejo. Toda to ni dobro.

To ni olski asopis. To je zbirka lankov po naroilu. Kar je sicer v redu. Ampak zmoremo veliko ve! e bi le e bi le. Tim je zael s tragiko. Naslednja tevil-ka se obeta februarja izkaite se! Vae edino sredst-vo izraanja ne more in ne sme biti samo Instagram, eprav so fotografije s filtri iz VSCO-ja res prekrasne, ampak ne! Poslanica tega uvodnika mora biti e tale: piite! Piite zgod-be in poezijo in jih poljite k olskemu asopisu KAMEN, piite bedarije, piite analize in eseje, poljite na VTIKAA. Samo piite. Samo tako lahko kaj doseemo.Zdaj sem res e dolg in pozor-nost vam je e padla. Nestrp-no e zvijate vogal strani, bo napisal e kaj zanimivega, ali bi obrnila stran?Pred vami je kopica besedil, ki so zanimiva in angaira-na, strastna in vasih zlobna. Mnenja avtorjev ne izraajo nujno mnenja urednitva in ne-malokrat niti mnenja avtorjev, e se malo poalim. Vse objavl-jamo s privoljenjem sodelujo-ih. Tako, zdaj ste opremljeni z

4dobro predzgodbo, da se lotite za predjed se kot dobra izbira kae intervju s predsednikom, ker ste e sliali vse ivo o njem, z ironinim nasmekom boste prelistali najstniko fashion izvedenko Neo Slak, pa Katjo Sluga, ki se je v svojem znailno iskrenoizpovedno-faktolokem, a izjemno zabavnem slogu raz-pisala o ivljenju bogate druine v turkem velemestu pred izbruhom konflikta na sirski meji, prebrali boste prodorno razmiljanje o maturantskem izletu in slovenski nacionalni industriji itu, o mesecu dni, ki jih je Jure preivel v Ameriki, Tomaevo reportao s famozne fizikalne ekskurzije v CERN, brali boste strastno mnenje o Berlinu ter zapovrhu e nos-

talgino razmiljanje nekega Britanca o kotski neodvisnosti, ki ga je spisal Daniel. Nasmeh-niti bi se morali ob Timovem horoskopu in skrivnostnem beigrajskem kvizu ter lanih novicah, na kitarist Benjamin pa se je podal na pot, kaj je v glasbi komerciala in kaj klasika in zakaj je vse tako, kot je, in e je lankov, izkunje novopeene dijakinje mednarodne mature v dijakem domu in e in e Morda te e najbolj preseneti 100 filmov, ki bi jih moral videti vsak Beigrajan, da bi se sploh smel vpisati na gimnazijo. Res je hvalevredno, da nam je uspelo spraviti ta asopis v vae roke e novembra. Res hva-la Svitu, s katerim sva zaela pripravljati shemo za ta asopis

in nekaj nama je kljub vsem uspelo na koncu je skoraj sam napravil vse intervjuje in spisal dobren del tega aso-pisa. Hvala vsem avtorjem, ki sem vas predstavil, in tistim, ki vas nisem preve izpostavil. In hvala Marii, ki je oblikovala ta asopis. No, pa smo prili do pocukranega dela tega uvodnja-ka. Ampak mislim, da mi boste oprostili.

Stvaritelj goloboke moderne umetnosti: Peter Kran

54

Prvi dan: Kaj, to je moja soba? Drugi dan: (e vedno v oku) Kaj? To je NAJINA soba? Tretji dan: in prvi kalup, ki sem ga sprejela v svoje ivljenje, je poasi zael izgubljati svoj prvotni klavstrofobini vtis, ostalo pa mi ni drugega, kot da se mu prilagodim. Zlepa ali zgrda. Tudi nepojasnjen strah pred samotnimi nedeljskimi veeri je kmalu izginil, saj je zen vzduje redno preplavljal zvok trkanja, butanja vrat v omaro

(VRATA OMAR MORAJO BITI ZAPRTA!) in nekaj med lu ugasnit in gospod, pa e e devet ni ura!

To sem sprejela za svoj novi dom. Moram prizna-ti, da se ob zares samotnih nedeljah, brez obis-kovalcev, ki bi mi s svojimi komentarji bogatili prosti as, poutim kar malo izgubljeno in v taknih trenutkih zanem razmiljati o pomenu svojega obstoja (eksistenna kriza, e vam je ta izraz bolj znan).

Kritino se bom dotaknila tudi teme kosilo

skoraj kot doma (zaradi taknih in druganih razlogov bom to temo tudi s tem zakljuila, da se izognem nepotrebnim problemom, zavoljo katerih bi lahko dananje kosilo bilo tudi moje zadnje), sem pa v zvezi s tem sprejela tudi odloitev, da bom oitno morala poiskati e dodaten alternativni vir energije, ki bo vzdreval mojo izvendomsko prehrano.

Da zakljuim z neim preudarnim: dijaki dom je zame in verjetno e za marsikoga prvi korak na dolgi poti, ki ne bo nikoli ve zavila res do-mov, ampak se bo samo obasno spogledovala z domom kot stranpotjo v naem ivljenju. Vse izkunje, slabe in dobre, imajo samo en namen pokazati nam, kaj je ivljenje. Nauiti nas, da nis-mo sami ne v dobrem ne v slabem. ivljenje nas nikoli ne pusti na cedilu, razen e v sobi pozabi-mo klju in e e mislimo, da nam je zaprlo vrata, se moramo samo ozreti okoli sebe in bomo videli na steaj odprto okno z reetkami, e si v pritli-

ju, in skozenj drugano prilonost; semaforske lui. (Za razumevanje tega dela je potrebna izkunja povezana z bivanjem v dijakem domu.)

Perfekcionizem in individualizem sta dve lastno-sti, ki te ju dijaki dom naui ohranjati v mejah normale. Sprijazni se z dejstvom, da je to velika skupnost, zgrajena iz vsaj dveh razlinih ekosiste-mov, ki se stakneta povpreno trikrat na dan. Vse okoli sebe sprejme, eprav sam pri sebi tiho obsoja vsakega, ki pride v piami na veerjo (vsaj mene so e, pa to zelo rada ponem), ali pa iz iste vljudnosti na hodniku ne odzdravi

Pa lep zaetek

Proces asimilacijeTajda Marc

Novo olsko leto, nov zaetek, nova ola in DIJAKI DOM. No, saj ni tako grozno, kot se slii na trenutke je e huje.

6Tukaj sem za vas.Intervju z aktualnim predsednikom

O fenomenu Rafaela Irgolia in kaj bi utegnil prinesti sva se pogovar-jala z najrazlinejimi analitiki in ljudmi. Na koncu pa nama je uspelo izvesti intervju tudi s samim predsednikom, ki je tudi v resnici tako karizmatien, kot je videti v predavalnici in po pripovedovanju.

S predsednikom, ki se kae kot vse kaj drugega kot zadrt in zaplankan reakcionar, ka-krnih smo bili vajeni prejnja leta, prej kot biblini Mojzes, ki bo Beigrad popeljal iz krize, sva imela prilonost govoriti v oli po koncu sedme ure. Kljub prvim tednom mednarodne mature ivahni sedemnajstletnik e vedno organizira in vodi seje kot nor. Pred nama je sedel v kavbojkah, rjavih evljih in zapeti temni dins srajci, pod kate-ro je nosil rjavo majico. Bil je zadihan, obrisal si je pot z obraza in miiastih rok ter srknil tekoino iz plastenke. V ozadju italnice se je slialo nekaj godrnjanja ter um s hodnika, ko so dijaki zapuali olo. Lu nad njegovo glavo je zatrepetala, obliznil sem si ustnice, preveril diktafon na telefonu, se spogledal s Svitom in e enkrat oinil list z vpraanji, ki sva jih pripravila, Rafi je e nestrpno pogledoval na uro. Z njim ni lahko dobiti intervjuja, saj ima pouk do petih, poleg tega je ljudski lovek, ne lovek za medi-je, kar ga dijakom dela e posebej privlanega.

Tim Horvat & Svit Komel

76

Zakaj si se odloil za politino udejstvovanje?

Jaz tega ne vidim toliko kot politino udejstvovan-je, ker je to gimnazija in me naprej od gimnazije to tudi ne bo zanimalo. Rad pa organiziram dogodke, kar je tudi eden od temeljnih razlogov, zakaj sem kandidiral za predsednika dijake skupnosti. Kot predsednik dijake skupnosti ima pregled nad vsem in dostop do vseh sredstev. Poleg tega sem se za kandidaturo odloil, ker sem vedel, da bom pridobil veliko izkuenj, na primer v retoriki.

Kaj je tvoje gonilo?

ene me to, da se mi je zabavno udejstvovati na iz-venolskih dejavnostih. Da se skupaj z prijatelji za nekaj zavzemamo in organiziramo. Zavzemamo se za dijake ole, skuamo uresniiti njihove interese.

Kaj so tvoji narti in elje, ki jih eli uresniiti med mandatom? Priakovanja?

Glavni nart so DOGODKI. Dobro organizirati do-godke. Mislim, da lahko tako ponudimo dijakom najve. Moramo si zapomniti, smo na nivoju gim-nazije. Eden od najpomembnejih ciljev dijake skupnosti je seveda spoznavanje novih ljudi in druenje.

Kaj je problem na tej oli? Kaj bi rad spremenil?

Menim, da vejih, konkretnih problemov ni. Moj plan je, da vzamemo obstojei nart in e delamo na njem, dodamo znanstveni multipraktik, doda-mo kaj za valentinovo ali pust, delamo na tem.

Kaj pa apatinost dijakov?

Meni se zdi, da dijaki niso apatini in se dijaki pri dijaki skupnosti v veliki meri udejstvujejo. Seve-da pa zanimanja ni, e ga ne zna dobiti.

Kako pa ti dobi zanimanje?

Pomaga, da ne govori samo ljudem, kaj naj de-lajo, ampak dela skupaj z njimi. Da zna dobro organizirati kakno ekipo. Pa na splono, da si pri-jazen lovek.

Toda kakne dogodke bi sploh rad organiziral? O em govori?

Znanstveni multipraktik, kulturni multipraktik, valentinovo, pust, karaoke night, lahko e nate-vam, rock koncert, talent show

Kako si bodo zapomnili tvoj mandat?

Kot sem e povedal, po dogodkih. In po tem, da lahko kdor koli pride do mene, kadar koli hoe, in mu bom po najboljih moeh pomagal. Zadnji je do mene priel dijak, ki je s soolci naredil nart za projekt, kako bi naredili drona, in me vpraal, e bi lahko kako od ole dobili sredstva za izpel-javo projekta. Z njim sem stopil do prof. Budihne in predstavil ji je projekt. Drugae bi bilo, e bi el dijak sam, ne ve tono, koga sploh vpraati, morda mu je malo nerodno, zato lahko kateremu koli di-jaku pomagam s imer koli. e kdo kaj potrebuje, samo do mene.

Ena izmed prvih in definitivno vidnih pridobitev so jabolka oziroma Rafijevi plodovi, kot jim nekateri pravijo. Kako si sklenil ta deal?

To se dela e ene tri leta. Dejansko nisem moral veliko narediti, ker je bilo e vse nekako splanira-no, le toliko, da sem dodal iniciativo, in rekel, da se dijaki dejansko zanimajo.

Torej bi jabolka bila brez tebe ali ne?

e bi zmagal kdo od drugih kandidatov in dal ini-ciativo, verjetno bi.

Kako se je potem to pripravljalo tri leta?

Tako se je govorilo, jabolka, jabolka, e Zupan (prejnji predsednik, op. u.) je hotel jabolka, e tisti pred njim ampak nikoli se ni izpeljalo.

Bomo ostali pri jabolkih ali se bo to nadgradilo?

V nartu je, da se bo e kaj nadgradilo, ampak za zdaj mislim, da so jabolka tudi super. Ker so dobra jabolka.

8Bodo filmski maraton in talent show bolj kul? Kako bo poskrbel, da bo sodelovalo veliko ljudi?

Talent show bo organizirala ista oseba kot lani in ta oseba je zdaj bolj izkuena, to je Maa Tatalovi. Vsi smo letos bolj izkueni in seveda ji bomo po-magali, zato lahko priakujete, da bo talent show e bolji kot lani. Za filmski maraton ne vem, ka-ken je bil, ker sem bil lani drugi letnik. Ampak se bomo potrudili po svojih najboljih moeh, v nartu je tudi anketa, ki jo naredimo na strani Facebook, da dobimo mnenje od dijakov za temo maratona.

Ali bo poskrbel za takno ali drugano povezovanje s Poljanami ali Viem?

Kolikor bom lahko. Zakaj ravno Poljane in Vi?

Ker oni stalno sodelujejo in nas nikoli ne povabijo.

Bom poskusil, kaj lahko naredim. Mislili smo sk-upaj narediti krst, povezali smo se z Ledino in Poljanami, vendar je vse padlo v vodo iz enega ali drugega razloga. Vendar se bomo gotovo poskusili povezati. Seveda pa ima veliko dijakov tako ste-reotipno mnenje o Beigrajanih, kot se verjetno vsi zavedamo.

Krst je bil uspeh, vendar ali ne misli, da bo tvoje ljudstvo bolj vzljubilo tvoje ministre kot tebe?

Ne govori o ministrih, prosim. Smo skupina pri-jateljev, ki to vse organiziramo. Peter je elel voditi organizacijo krsta, in super se je odrezal. e je po-treboval mojo pomo, sem mu tudi dal kak nasvet. Ni se mi zdelo, da je bila moja pomo tukaj tako potrebna, da bi moral e zraven skakati brez ma-jice in goniti ov, ker bi to lahko bilo preve. Pa tudi Peter ima e malo ve izkuenj.

Ali se ti je letonji krst zdel bolji od lanskega?

Ja, mogoe sem malo pristranski, ker smo ga mi organizirali in dajali ideje, ampak objektivno, e gledam feedback, ljudje govorijo, da je bil bolji

od lani, torej sklepam, da je tudi bil.

Bi po smrti daroval organ?

V osnovi, e pomisli o darovanju organov, je to super ideja. Ampak edini problem, ki je, je, da ko se prijavi, da bo daroval organ, je to v enem sistemu. Do tega sistema lahko ljudje dostopajo. Ne javno, ampak je monost vidijo, da si darov-alec

In te ubijejo.

Ja. Potem se lahko tudi kaj takega zgodi. To je ta paranoini del mojih moganov. Drugi, veinski del, pa bi gotovo z veseljem daroval organ. e bi bil darovalec organov, ne bi tega povedal v intervjuju, noem ravno, da me nekdo ubije za mojo ledvico.

Katera je tvoja najljuba knjiga in kateri je tvoj najljubi film?

Berem ne veliko in verjetno je moja najljuba kn-jiga iz otrotva Zmajev jezdec. Ne vem, kdo jo je napisal, ampak sem jo prebral kakih trikrat in mi je bila zelo ve. Najljubi film? Zelo zanimivo vpraanje. Verjetno bi moral odgovoriti z Artificial Intelligence. Film o majhnem fantku robotku, ki ga posvoji neka druina

Zakaj ti je ta film najljubi?

Postavljen je v prihodnost in zelo zbuja ustva, ker je ta fantek tako nedolen, v bistvu ga e dolgo nisem gledal. Ne vrti se samo okoli ustev seveda. Predstavi nam prihodnost kot neko utopijo in nato izpostavlja slabosti te utopije. Pa konec je isto nepriakovan.

Bi dodal e kaj za konec?

Dodal bi, da dejansko, e kdo kaj potrebuje, lahko vedno gre do mene, napiite mi sporoilo na FB, stopite do mene v glavnem odmoru, kakor koli. e potrebujete kar koli, tudi od vodstva ole, lahko stopi do mene in grem tja s tabo. Kdorkoli lahko vedno pristopi do mene. Tukaj sem za vas.

Hvala za ta pogovor.

98

Resna glasba ali le komerciala?Benjamin Barbari

Ko sem e hodil na nijo glasbeno olo, sem pogosto opazoval kolege kitariste, veinoma mla-je od mene. Interesa za igranje klasine glasbe in klasine kitare v glasbenih olah ti ponavadi nimajo kaj dosti. Resnica je ta, da se veina otrok vpisuje zaradi elje svojih starev ali pa z namen-om, da bi se nauili igrati kitaro kot njihovi rock in pop idoli in ob zvezi klasina kitara pogosto pozabijo na besedo klasina. Tako se jih velik del ob klasini glasbi kmalu navelia kitare in s precejnjo muko izdelajo tistih est razredov. Majhen dele uencev pa se s tovrstno glasbo sprijazni in ti nato gradijo svojo klasino pot v okviru zmonosti.

Tako je stvar debat na sreanjih vrstnikov kitaris-tov veinoma rock in pop glasba. Le kdo je bolji? Slash, Van Halen ali Hammett? Tisti malo veji poznavalci prisegajo na Jimmyja in Chucka...Potem pride na vrsto razprava o glasbi in sk-upinah.

Koga poslua? In nazaj pride odgovor: Coldplay. Pff. Coldplay je komerciala.

Presenetilo me je, kako e desetletniki razlen-jujejo glasbo na t.i. komercialo in glasbo, ki jo priznavajo kot kvalitetno. V glavnem delajo razlembo na podlagi tega, koliko ogledov ima posamezen video na YT, koliko vrstnikov jo e poslua in v kateri anr se posamezna skupina sploh uvra.

Pri tovrstnem razlenjevanju ljudje ponavadi jemljejo zdravo za gotovo, da je popularna oz. pop

glasba enaka komerciali. Komercialna (vena) glasba je glasba, ustvarjena z namenom do-bikarstva. Popularna glasba pa je pisana za im iri obseg ljudi in se ponavadi dri nekih zar-tanih smernic tega, kaj je ljudem ve in se temu tudi prilagaja. Tako se eno povezuje z drugim. Filozof Adorno je za glasbo narejeno po doloe-nem vzorcu z namenom zaslukarstva uvedel pojem lahka oz. potrona glasba.

Ko sta mlada kitarista nadaljevala pogovor, je

drugi dejal:

Kaj pa ti poslua?Metallico. To je prava muska.Tud Metallica je komerciala, dobi nazaj v odgovor.

Metallica je neko veljala za alternativo in bila oddaljena od komerciale. ez as pa so naredili nekaj uspenic tudi za iri krog obinstva, postali znani in danes polnijo dvorane po vsem svetu.Komerciala ali pa so ljudje preprosto sprejeli nji-hovo glasbo?

Dejstvo je, da veino njenih skladb po stilu ne moremo opredeliti kot mainstream pop. Oitno so Hetfield in druina ljudi prepriali tudi z met-al glasbo. In to ne samo metalcev.Trenutno so na turneji Metallica by Request, kjer so oboevalcem dali na izbiro, kaj elijo sliati. Posneli so tudi ve filmov o skupini. Kon-certe organizirajo na ogromnih stadionih. Vse to kae na komercializacijo eljo po im vejem zaslukarstvu ob ve oboevalcih in veji prodaji z njimi povezanih izdelkov. Metallico torej lah-

10

ko oznaimo tudi kot komercialno, teko pa jo oznaimo kot pop.

Pa dovolj o rock/pop glasbi, preden se komu zamerim.Izjema niso tudi drugi anri, ki veljajo za bolj prestine. Pri klasini glasbi je treba na prvem mestu ve-deti to, da so bila dela poznanih skladateljev v svojem asu tudi komerciala, skladatelji pa komercialni glasbeniki. Ljudje zvoka niso znali ustvariti drugae kot po naravni poti. In edina prilonost slianja melodij in harmonij so bili koncerti. Simfonini orkester za smetano. Za rajo pa so bili zadovoljive tudi vake bande s preprosto glasbo, ki je sluila zabavi in plesu.Glasba se je skozi as razvijala in klasino glasbo so v mainstreamu zamenjali novi anri. Vendar klasina glasba ni utonila v pozabo. Le oddaljila se je. Stopila na stranski tir.

Lani sem se brez pomisleka odloil za obisk koncerta rnogorskega kitarista Miloa K. Njego-vo ploo kitarskih koncertov, ki jo je snemal v (najbolj oh in sploh) studiju Abbey Road sem poslual malo pred tem in bil nad njo kar na-vduen. Tako sem odtel e zmeraj dosti denarja za najcenejo karto v Gallusu, v parterju poakal, da so se lepo obleeni ljudje posedli in nato naskoil drugo vrsto, kjer sem nael prost sede v kar dobro zapolnjeni dvorani. Igral je panski simfonini orkester. Polovino velik. Nato se mu je pridruil Milo. Igral je najbolj znan koncert za kitaro, Rodrigov Concierto de Aranjuez. eprav mi je bil koncert (takrat e) zelo pri srcu, njegova izvedba ni bila na atomskem nivoju in dale od slianega na ploi. Potem je zaigral e sklad-bo solo in za dobro razgreto publiko e pans-ko romanco z orkestrom (skladbo bolji uenci igrajo v drugem ali tretjem razredu uenja kitare). Vrhunec koncerta in publika je bila vdana Milou. Nato sledi pavza s ampanjcem. eprav poznam kar nekaj kitaristov, med lepo obleenimi ljudmi nisem zasledil nobenega znanca, zato pa nekaj znanih obrazov slovenske elite. In pa avdio obves-tilo, da bo Milo po koncertu podpisoval CD-je. Nato je orkester v drugem delu povsem korektno odigral e Ravela in ogromen aplavz na koncu. Kot se za zakljuek zlatega abonmaja spodobi. Po koncertu sem rahlo razoaran

akal pri garderobi. Z nekim moakarjem napleteva nekaj besed. Zane mi hvaliti Miloa.

Veste, veliko je dobrih kitaristov, mu reem.Ampak Milo je najbolji, se ni pustil preprievati, meni pa se tudi ni dalo prerekati. Na poti skozi preddverje sem videl Miloa podpisovati ploe. Ponavadi imam navado po boljih koncertih od tokratnega esti-tati izvajalcu, tokrat za kaj takega ni bilo monos-ti. Varnostniki so postavili linijo, kjer si moral kot po tekoem traku najprej kupiti CD z navito ceno in ga nato dati Milou v podpis. In naredila se je precejnja kolona. V Delu je bila ez nekaj asa recenzija koncerta in eden od eminentnih kritikov ga je oznail s petimi zvezdicami.

Ko sem konno nael enega od uiteljev (tudi priznanega slovenskega klasinega kitarista), ki je bil na koncertu, sva se strinjala, da Milo in koncert na splono nista bila ni tako izjemnega in da je v Sloveniji ve deset kitaristov, ki se lahko primerjajo z njim. Konno sem dobil tudi potrd-itev svojega mnenja.

A vendar Cankarjev dom slovenskih kitaristov ne more prodati kot zlati abonma in z njimi napolniti Gallusove dvorane. Ciljno obinstvo je praviloma skeptino do domaih izvajalcev in ve dajo na uspenice iz tujine, morda je to tudi ena od lastnosti Slovencev. Milo je rnogorec z lepo zgodbo revnega fantia, ki se mu je s kitaro udeno uspelo prebiti, o emer se z veseljem izpove v intervjujih. Je dober nastopa, soliden kitarist in ljudem pa da to, kar hoejo. Vendar je skrivnost njegovih tevilnih koncertov po svetu in velike prodaje plo predvsem uspeen mar-keting. Dobra reklama lahko loveka prepria celo bolj kakor izkunja (v reklamnih knjiicah so pogosto uporabljene besedne zveze, ki poslualca prepriujejo o kvaliteti npr. award winning, renowned, one of the most celebrated, pas-sionate...). Z dobrim finannim zaledjem zalobe je posnel dobro ploo in veliko vloil v promocijo, kar se mu je na koncu tudi obrestova-lo.

1110

Veina ustvarjalcev ni delena take podpore, zato ne udi, da se nekateri vrhunski slovenski in tuji izvajalci ne prebijejo do obseneje promocije in s tem vejega tevila gledalcev, celo na koncertih z zastonj vstopom (npr. cikel Imago Sloveniae). Ti koncerti pa ne veljajo za tako prestine. Pred asom se je na YT pojavil poskus violinista Joshua Bella, ki je le nekaj dni pred razprodanim velikim koncertom igral na postaji podzemne eleznice v Washingtonu in med ljudmi ni vzbudil kakrnega koli zanimanja. Veliko ljudem je vano predvsem to, da se poutijo bolj visoko s tem, ko hodijo na prestine koncerte klasine glasbe in se pokaejo svojim druabnikom. A obenem klasine glasbe v resnici niso vajeni posluati. Tako je ov uinkovito zdravilo za popestritev. Miloev nastopaki stik s publiko; 2Cellos, ki igrata priredbe e znanih pop skladb; veliki spektakli Festivala Ljubljana, kjer ve sto ljudi na odru avtomatino pomeni vrhunsko umetnost (kot so se na plakatih sami izrazili) in e bi lahko nateval. Vsem sta skupna ov in dobra promo-cija, ki prepriuje ljudi o kvaliteti izvajalcev (pri emer so si morali mnogi domai prej zgraditi podporo v tujini, preden so lahko uspeli doma). Vano je, da gre za klasiko ali pa vsaj nekaj temu podobnega. Ja, tudi klasina glasba je lahko komerciala, eprav le izvedbeno.

V svetu kapitalizma lahko veino stvari oznaimo za komercialne. Tenja po zasluku je vedno na

prvem mestu. Ko je v igri denar, lahko to ustvar-jalca dodatno motivira ali pa pritiska, zato ni ni udnega, da ustvarjalci na zaetku svoje poti, ko elijo uresniiti svoje ideje, iejo financiranja projektov. Ko pa se enkrat ustalijo, jim denar povzroa pritisk, kar vpliva na kvaliteto njihovega ustvarjanja.

V glasbi je preivetje teko in komercializacija je nujna. Z glasbo lahko preivijo le komercialni glasbeniki, ki mislijo v prvi vrsti na prihodek, s katerim se bodo preiveli - in ko jim uspe pri-hodek povezati z ustvarjalnostjo, so na konju. Ostalim, ki so glasbeniki le za svojo duo, pa je glasba predvsem hobi. Tukaj je e glavnina predvsem klasinih glasbenikov, ki svoj dohodek ustvarjajo s pouevanjem intrumenta. Tem sta glasbeno nastopanje in ustvarjanje bolj dodatka v sicer ustaljenem ivljenju. Vse skupaj mnogi kombinirajo z igranjem v glasbenih skupinah in orkestrih.

Za vse ostale, alternativne glasbenike, ki se elijo preiveti z glasbo, pa velja:Kakna je e razlika med glasbe-nikom in veliko pico?Velika pica lahko nahrani celo druino, glasbenik ne more.

12

Ameriki sen Jure Tu

Solze, smeh. Sreen konec e enega amerikega filma. ivljenje gre naprej. ez nekaj minut pozabi, o em je film sploh govoril. V mnogih pogledih je bil moj enomeseni izlet v Zdruene drave Amerike kot holivudski film: vrtinec ustev, od zaetnega vznemirjenja, celo strahu, do zakljune alosti ob spoznanju, da je mesec minil. A v neem se moja prvoosebna izkunja vendarle razlikuje. Zapomnil si jo bom za vse ivljenje, saj je zaznamovala mene in moj nain razmiljanja v mnogih ozirih.

Sem Jure Tu, dijak etrtega letnika, in tisti srene, ki sta ga Javni sklad za tipendije in ameriko veleposlanitvo v Sloveniji izbrala za enomeseno uresniitev amerikih sanj na poletni oli Benjamin Franklin Transatlantic Fellows Summer Institute (BFTF), ki jo financira ameriki Department of State. Ta poletni intitut vsako leto zdrui 10 amerikih in 35 evropskih najstnikov (po enega iz drave) na univerzi Wake Forest v Severni Karolini, z namenom uriti nae vodstvene sposobnosti in podjetniko ilico ter nas prepriati, da je najbolja drava na svetu, ZDA, v resnici popolno nasprotje zlovee podobe iz evropskih medijev.

Program poletne ole je bil sestavljen iz treh delov: predavanj, spoznavanja amerike kulture tako na kampusu kot tudi pri gostiteljskih druinah in enotedenskega izleta na sever, v Washington in Fil-adelfijo. Sklop predavanj je bil izjemno zanimiv, pester in uporaben na kasneji poklicni poti - vse od primerjalnega konstitucionalizma (Comparative Constitutionalism) in socialnega podjetnitva (Social Entrepreneurship) pa do plesnih delavnic in predavanja o spolni identiteti in usmerjenosti.

Kot dijaku programa mednarodne mature se mi je nain pouevanja zdel zelo podoben naemu, kar se tie nivoja komunikacije med predavateljem in sluateljem ter vpletenosti uenca v pouk. Kar se je meni zdelo skoraj samoumevno, pa je bilo nekaj isto novega za nekatere, veinoma evropske, udeleence. Kot so povedali, niso bili vajeni toliko doprinesti k poteku pouka, niti jim ni bilo domae govoriti ozi-roma nastopati pred razredom, obinstvom. BFTF je bil dobra prilonost za primerjavo prednosti in

1312

slabosti slovenskega olskega sistema z ostalimi evropskimi in amerikim.

Med potovanjem v Filadelfijo in Washington smo zapustili varno in skoraj filmsko zavetje univerze z namenom videti korenine amerike drave. Prestolnica je res vredna obudovanja. A mnogi Evropejci si nismo mogli kaj, da se ne bi namuznili ob ameriki obsedenosti s tradici-jo in zgodovino, ki ju poveliujejo v stavbah, starih eno etrtino toliko kot Ljubljana. A vendar posmeh ni bil na mestu, saj je treba priznati, da je neverjeten doseek postati in ostati svetovna velesila v tako kratkem asu.

Filadelfija je, po mojem mnenju, odlien primer amerike drube v malem. Medtem ko smo spali v luk-suznem hotelu v srediu mesta, je bilo mo zjutraj med uivanjem v vroi kadi pred napornim dnevom skozi ogromna okna spodaj na ulici videti vsaj pet brezdomcev.

Winston-Salem, mesto, v katerem se nahaja Wake Forest University, ki jo je, mimogrede, ustanovil R J Reynolds Tobacco Company (tretja najveja tobana multinacionalka na svetu), poleg prestine univer-ze slovi e po neem. Leta 2012 je bilo ire obmoje namre imenovano za vseamerikega zmagovalca v tevilu druin, ki se prebijajo iz dneva v dan in pogosto nimajo denarja niti za en obrok dnevno.

Z enim izmed programov pomoi, Boys and Girls Club, smo sodelovali tudi udeleenci naega pro-grama. eprav imam veliko izkuenj s prostovoljstvom, je bilo tam zelo drugae. Beli Slovenci iz veino-ma bele Ljubljane o rasizmu na veliko razpravljamo in ga obsojamo, brez da bi sploh prili v stik z njim v resninem ivljenju. Tega sem se zavedel ele, ko je estletna temnopolta deklica prestraeno vpraala bosansko udeleenko, e ji lahko sede v naroje kljub svoji temni barvi koe. Tako Bosanka kot jaz sva za trenutek okamenela. V taki situaciji se pa e nisva znala. Deklico sva sicer pomirila, da je vse v redu, da dejstvo, da je rna, sploh ni pomembno in kljub temu da je sedla v naroje, sva ostala okirana e nekaj asa.

Zelo pozitivno pa me je presenetila moja nepredstavljivo nestereotipna gostiteljska druina. Poleg zdrave, doma pridelane hrane smo celo portali. Teh deset dni je bilo najboljih za spoznavanje vsak-danje amerike kulture, saj smo obiskali vse od nakupovalnega sredia do tipine afroamerike cerkve. Ob ogledovanju znamenitosti je gostiteljica Carol zelo objektivno kritino opozorila tudi na ne tako ronato plat Amerike, saj je sama prepotovala velik del sveta (tudi Slovenijo!) in se je zavedala pozi-tivnih in negativnih znailnosti svoje domovine.

Med bivanjem v ZDA sem ugotovil, da je to pravzaprav deela ogromnih socialnih razlik. Ogromne koliine bogastva na eni strani ter strah pred jutrinjim dnem na drugi. Vile ob morju z jahtami na eni, komaj en topel obrok dnevno na drugi. Slovenci imamo osnovno socialno varnost, tako reko brezpla-no izobrazbo in zdravstvo za nekaj samoumevnega, medtem ko ti privilegiji v ZDA predstavljajo najve-je stroke posameznika. Menim, da lahko lovek z dobro idejo in veliko vztrajnosti v ZDA najde raj in neskonno bogastvo, nekdo povpreen pa se lahko hudo opee.

Ameriani imajo veliko, a za visoko ceno. Tudi Slovenci imamo veliko, a skozi pesimistina oala vidimo bore malo. Izkunje, kot je moja, so neprecenljive za spoznanje ogromnega neizkorienega potenciala, ki ga imamo doma in samo aka, da ga opazimo in zanemo ceniti.

Celotna zasedba benjamin franklin transatlantic fellows pred department of state v washingtonu

14

100 filmov, ki jih mora videti vsak Beigrajan(1. del)

Ta dolg in nepopoln seznam super orto fantastinih filmov je spisan zaradi Beigrajanov.Zakaj? O, zakaj le.

Spomin me vodi e v leto 2012, na informativni dan na nai gimnaziji. Po uvodni predstavitvi sem, filmofil, hitro zavil v uilnico s privlanim napisom: Filmska vzgoja. Sam sem poskusil navezati stik z dijakom, ki je tam stal, in ga vpraal, kateri film bo po njegovem mnenju dobil oskarja za najbolji film. Ta me je samo butasto gledal. Sam sem takrat navdueno stavil na Umetnika (The Art-ist, Michel Hazanavicius 2011), ki ga je tudi (Presenetlji-vo? Ne bi rekel!) dobil. Naslednji ok nad filmsko nepis-menostjo se mi je zgodil pri pouku fizike, ko moj soolec po tevilnih opisovanjih, citatih in skicah e vedno ni prepoznal Yode in the force-a! Kdo na tem svetu ne bi prepoznal Yode, halo! Najhuje razoaranje nad Beigra-dom pa me je doletelo, ko sem na obesku za kljue imel figurico Freddyja Kruggerja, kultnega morilca iz serije grozljivk Nona mora na ulici brestov (Nightmare on Elm Street), ki ga (ne boste verjeli!) nihe ni prepoznal. V tistih temnih asih sem se spraeval, e na

Gimnaziji Beigrad sploh e kdo ceni

Peter Kran

1514

zabavne prizore, zanimive dialoge in dovrene tehnine reitve, ki jih lahko ponudi le film.

Kasneje sem dobil izjemno genialno idejo, da bi morali za sprejem na Beigrad poleg odlinih ocen priloiti e izpol-njen seznam ogledanih predpisanih filmov, kot ga boste imeli na voljo spodaj. Podporo sem dobil le pri eni profe-sorici (vsaj en filmofil na tej oli!), tako da iz te moke ni bilo kruha, a takrat me je na sreo povabil Tim v prvo tevilko letonjega Vtikaa.Zdaj pa sporoilo za vse pametnjakovie in alternativce/hipsterje. Ne, seznama nisem dobesedno prepisal iz IMDB-ja, saj sem filme pisal iz glave! Dejstvo, da boste veino film-ov nali na tej spletni strani, pa pomeni le, da ima stran zelo dober okus, saj se strinja z mojim mnenjem. Seznam filmov je omejen, zato na njem ne boste nali tevilnih filmov, ki bi si zasluili mesto na tem seznamu. Naslednjih 80 film-ov bi vam morali raziriti filmsko znanje in vas (morda?) ujeti v kulski in sanjski svet filmov. Seznam se bo nadalje-val v prihodnji tevilki e z NAJBOLJO DVAJSETERICO SLOVENSKEGA FILMA, ki jo moram e poiskati, ampak bo tako dober, da bo mokre sanje povzroil tudi Marcelu tefaniu mlajemu.

Oskarjevci

1. Casablanca, Michael Curtiz, 19422. The Sound of Music, Robert Wise, 19653. The Godfather, Francis Ford Coppola, 19724. One Flew Over the Cuckoos Nest, Milo Forman, 19755. Amadeus, Milo Forman, 19846. Forrest Gump, Rober Zemeckis, 19947. American Beauty, Sam Mendes, 19998. Braveheart, Mel Gibson, 19959. The Departed, Martin Scorsese, 200610. No Country for Old Men, Joel and Ethan Cohen, 200711. Gladiator, Ridley Scott, 2000 12. A Beautiful Mind, Ron Howard, 200113. Rain Man, Barry Levinson, 198814. Unforgiven, Clint Eastwood, 199215. Chicago, Rob Marshall, 200216. Million Dollar Baby, Clint Eastwood, 200417. Slumdog Millionaire, Danny Boyle, 200818. Titanic, James Cameron, 199719. Annie Hall, Woody Allen, 197720. Schindlers List, Steven Spielberg, 1993

16

Nesojeni oskarjevci

1. L.A. Confidential, Curtis Hanson, 19972. Twelve Monkeys, Terry Gilliam, 1995 3. Brokeback Mountain, Ang Lee, 20054. Green Mile, Frank Darabont, 19995. Pulp Fiction, Quentin Tarantino, 19946. Blood Diamond, Edward Zwick, 20067. Requiem for a Dream, Darren Aronofsky, 20008. Fargo, Joel and Ethan Cohen, 19969. The Pianist, Roman Polanski, 200210. Shawshank Redemption, Frank Darabont, 1994

Ne-angleki filmi

1. Fucking mal, Lukas Moodysson, 19982. Three Idiots, Rajkumar Hirani, 20093. Jagten, Thomas Vinterberg, 20124. Rashomon, Akira Kurosawa, 19505. La Vita e Bella, Roberto Benigni, 1997 6. Das Leben der Anderen, Florian Henckel von Donners-marck, 20067. Lt den rtta komma in, Thomas Alfredson, 2008 8. El laberinto del fauno, Guillermo del Torro, 20069. Cidade de Deus, Fernando Meirelles, 200210. Battle Royal, Kenji Fukasaku, 200011. La Vie dAdle Chapitres 1 & 2, Abdellatif Kechiche, 201312. Todo sobre mi madre, Pedro Almodvar, 1999

Kultni filmi

1. Fight Club, David Fincher, 19992. Scarface, Brian de Palma, 19833. 2001: A Space Odyssey, Stanley Kubrick4. Star Wars saga, George Lucas, 1977-sedaj5. Jurassic Park, Steven Spielberg, 19936. The Usual Suspect, Bryan Singer, 19957. Matrix, Wachowski brothers, 19998. Kill Bill, Quentin Tarantino, 2003/20049. Lord of the Rings trilogy, Peter Jacskon, 2001/200310. Alien, Ridley Scott, 197911. The Good, the Bad and the Ugly, Sergio Leone, 196612. Memento, Guy Ritchie, 200013. A Clockwork Orange, Stanley Kubrick, 1971

1716

Stripovske predloge

1. X-Men, 2000-2014, (Bryan Singer)2. Sin City (1&2), Frank Miller & Robert Rodriguez, 20053. V for Vendetta, James McTeigue, 20064. Spider-Man, Sam Raimi, 20025. The Avengers, Joss Whedon, 20126. Batman trilogy, Christopher Nolan, 2005-2012 7. Watchmen, Zack Snyder, 20098. Stardust, Matthew Vaughn ,20079. Iron Man, John Favreau, 2008-2013

Komedije in grozljivke

1. Dude wheres my Car?, Danny Leiner, 20002. Srpski film, Sran Spasijevi, 20103. American Pie, Chris and Paul Weitz, 19994. Se7en, David Fincher, 19955. When Harry met Sally, Rob Reiner, 19896. Jaws, Steven Spielberg, 19757. Back to the Future, Rober Zemeckis, 19858. Psycho, Alfred Hitchcock, 19609. The Truman Show, Peter Weir, 199810. The Silence of the Lambs, Jonathan Demme, 199111. Love Actually, Richard Curtis, 200312. The Shinning, Stanley Kubrick, 1980 13. Zoolander, Ben Stiller, 200114. The Excorcist, William Friedkin, 197315. Scary Movie (1,2,3,4&5) 2000-201316. Rosemarys Baby, Roman Polanski, 1968

elim vam veselo gledanje filmov in ne pozabite, najbolje jih je gledati v dvoje!

18

Franikova gensko spremenjena jabolka Svit Komel

olsko leto se je prielo in z njim tudi era novega vodstva na nai preljubi gimnaziji. Franiek I. se je z mnogimi mamljivimi obljubami in popularnim naborom ministrov povzpel na sam vrh. Nekatere njegove napovedi so se e uresniile, na primer Ja-bolna pogodba.

1918

e zelo zgodaj v letniku gospodovem 2014/15, bolj natanno sredi septembra, je bila na nae avle in hodnike privedena prava arovnija, ki je oarala vsakega izmed dijakov.

So plastina? So zlati delies ali grannypants? So BIO? se je slialo iz mnoic, ki so se zbrale okoli koar, polnih zeleno rdeih draguljev. Zagrizli smo v njih kot lani mrhovinarji in res se je zdelo, da je na predsednik pripeljal jabolka iz rajskega vrta.

Vendar pa ni vsako jabolko jabolko, nekatera so tudi, e parafraziram Malcoma X-a, pol lovek, pol opica, pol pes, pol po-marana, etrt hruka, osemind-vajsetina melona in le tretjina jabolko (matematina razdelitev je le ponazoritev in ne predstavl-ja dejanskih razmerij). Govorim seveda o GSO-jih ne gibraltarsko shizofreno ozraje, ne gadno-sluzasti objekti, ampak gensko spremenjeni organizmi. Ko pomis-limo enkrat na to monost, vpraanja kot

Se mar grannypants ne prelepo svetijo? in Od kod toliko tako sonih sadeev, ko ni denarja? ne zapustijo ve naih misli. Tako se arovnija, s katero so bila prej odeta ta jabolka, spremeni v sum, dvom je ta rajski sade v resnici jabolko skunjave, dano od goljfive kae, ki v teh asih nosi suknjo in kravato ter vodi multinacionalko? Ne vem.

Pa vseeno vzemimo to kot predpostavko. Je po-temtakem naa miroljubna gimnazija Beigrad del trne vojne? Mar ruski embargo upravieno velja tudi za nas? Kako bodo najbolj elitni izmed elitnih, da ne reem omejeno, dijaki z oddelka mednarodne mature, nadaljevali svojo intelektu-alno kariero v Rusiji? Poti se zapirajo, medtem ko se genski kodi odpirajo.

Zato upravieno lahko reemo, da moramo biti pozorni, ko naslednji zagrizemo v zdravje. e bo imelo jabolko, ki tako vabi, okus po avokadu, se spomnimo teh besed. e morda najde kdo nena-vadno etino, zagrize v sono meso, namesto v sladki sade ali pa e kaj grozovitejega. Ne bom nadaljeval, dovolj je, da je prisoten dvom, saj je to navsezadnje pogoj, da smo.

e ne misli, torej ne jej, ker ni potrebe, e pa dvomi, dvomi tudi, kar je.

20

CERN Toma Cvetko

Tradicija. Kot je e v navadi, je tudi letos aktiv fizikov na elu z gospodom ravnateljem Cirilom Dominkom obeleil uspehe tekmovalcev na podroju naravoslovja z ekskurzi-jo. Po lanskoletnem Salzburgu tokrat v zloglasni CERN.Na ekskurzijo smo bili povablje-ni dobitniki priznanj na tekmo-vanju iz fizike ter nagrajenci s podroja matematike, biologije in fizike. Merilo naj bi bilo zlato priznanje, toda poleg tega je bilo treba imeti e nekoliko sree, da si se znael na seznamu za odhod, saj so se izleta lahko udeleili le nekateri nagrajeni kemiki.Iz deevne Ljubljane smo se odpravili v etrtek, 11. 9., v veernih urah in no preive-li na avtobusu, kjer smo se prijetno pozibavali. Nekateri udeleenci so e v prvih minu-tah potovanja izvlekli zveie in se lotili matematinih in druganih problemov. Ned-

vomno se jim bo to obrestovalo pri nadaljnjih tekmovanjih, s katerimi si bodo poskuali zagotoviti mesto na podobnih izletih. Nadaljevanje noi je bilo v znamenju pogovorov o peki divjaine in monih nainih pranja denarja, ki so se zaenjali ob vsakem tresljaju avtobusa in so veino spravljali ob pamet. Po nekajurnem spancu nas je v jutranjih meglicah priakalo vznoje Mont Blanca, kralja Alp. Skozi predor smo iz Italije vstopili v Francijo in nadaljevali pot proti CERNU v enevi na vicarsko-francoski meji. e ob prvem stiku z enevo je postalo jas-

no, da je to nenavadno mesto. Z avtobusom smo sledili tramvajem dokaj fu-turistinega videza do samega CERN-a, kjer je bila tudi konna postaja ene izmed prog. Morda se zdi nekoliko nenavadno, da vodi javni prevoz natanko do neke raziskovalne ustanove, toda CERN je sam po sebi mestece v malem. Zaradi ve kot 2500 zaposlenih in e ez 12000 gostujoih znanstvenikov in podiplomskih tudentov pa postane proga tudi z ekonoms-kega, urbanistinega in okolje-varstvenega vidika popolnoma upraviena.Kratica CERN izhaja iz leta

2120

1954, ko je bila organizacija ustanovljena in je okrajava za Conseil Europene pour la Recherche Nuclaire. CERN zastopa 21 drav lanic in 7 opazovalk, s imer se zagotavlja nevtralnost organizaci-je, ki se z jedrsko fiziko ukvarja z izkljuno akademskimi nameni. Njihovi raziskave te-meljijo na analizi po-datkov o trkih delcev, kot so protoni in elek-troni pri hitrostih blizu svetlobne. Na leto s tem pridelajo nekaj petabajtov podatkov, ki so shranjeni v ogromni raunalniki mrei po vsem svetu. Ve podrobnosti o organizaciji najdete na njihovi spletni strani in v dokaj obse-nem lanku na Wikipediji.Kdor morda od CERN-a priakuje kakne nad-naravne predstave v stilu Dumbledore vs. Voldemort, se je krepko utel. V skupini ljudi, ki dneve preivljajo med obdelovanjem enormnih koliin podatkov, tudi umori za prirone posodice, polne antimaterije, niso preve pogosti. Scene kot v Brownovih Angelih in demonih se pre-prosto ne dogajajo in ljubitelji apokaliptinih filmov resnine razliice kakne take zgodbe izpod peresa CERN-a ne bodo videli. No, vsaj do naslednje serije poskusov pri vejih en-ergijah delcev ne.Ob prihodu v CERN nas je sprejel tam zaposleni slovenski znanstvenik in nam na hitro predstavil podroje znanosti,

s katero se CERN ukvarja. V temanem in toplem pros-toru pa nas je veina dobila prilonost, da se e malo spoi-jemo po naporni vonji. Ogled smo nadaljevali v delavnici, kjer so ravno popravljali 40 m dolg segment supermagneta, ki jih uporabljajo za usmerjanje delcev po kronem pospeeval-niku (obseg 27 kilometrov). Pospeevalnik v asu naega obiska ni obratoval, ker ga pri-pravljajo za poskuse pri vejih energijah delcev. Po podpisu izjave, ki je nismo utegni-li dodobra prebrati, so nas odpeljali pod zemljo, kjer smo lahko obudovali del ogrom-nega detektorja imenovanega ATLAS. Ta tehnina poast se razteza ez velikansko jamo 100 m pod zemljo in meri 45 m v dolino ter po 25 m v irino in viino, v asu delovanja pa pomaga odkrivati nova dejstva o de-lovanju vesolja. Zatem smo obiskali e tako imenovani The Globe, v katerem so postavljene razline inter-aktivne predstavitve, ki pa nikakor niso mogle dosei vtisa ATLASA.Obedovali smo v menzi CERN-a, v vrhunski samopos-treni restavraciji. Mize so se ibile pod okusno jedao in vsak je brez teav nael nekaj zase. Ob pogledu na cene so se nam zaibila kolena, toda iz zagate nam je pomagal gospod ravnatelj, ki je za vse plaal iz debele denarnice. Hrana je bila izjemno okusna, a je kar prehi-tro priel as, ko smo pospravili zadnji griljaj in se odpravili na avtobus proti hostlu v enevi. Za sabo smo pustili le prazen bankomat.

Bilo je e pozno popoldne, ko smo se konno namestili v svoje sobe, a dan se nas je veina odloila kar najbolje izkoristi-ti. Nekateri so odli poizkusit sreo pri iskanju beznic s poce-ni pivom, drugi pa smo se raje odpravili na potepanje po ene-vi. Sprehodili smo se po izredno urejeni obali enevskega jezera, pri emer nas je rahel vetri poivil po celem dnevu preive-tem v zaprtih prostorih. Topli sonni arki so nam razgreva-li obraze in vse je bilo kot v pravljici. Razen cen. Za uboren sladoled smo morali odteti tiri vicarske franke dobre tri evre. Ker smo ob vpisu v hostel prejeli tudi vozovnice za javni prevoz, smo se odloili za vonjo s tramvajem. V nekaj urah smo prekriarili in si ogledali kar velik del eneve; med drugim glavno elezniko postajo in cirkus. Povsod po mestu kar ari urejenost, tako da nam ni uspelo z gotovostjo ugotoviti, kaj naj bi bilo mestno jedro. Potniki promet je zelo zanesljiv in enostaven, saj tramvaji vozijo v intervalu treh minut. Tono treh minut. Enos-taven je predvsem zaradi zaslo-nov, ki prikazujejo tri postaje naprej. Kdor v enevi upa na poceni hrano, v bistvu na poceni karkoli, se bo poteno utel. Dra-ga ni samo obala, kjer pred restavracijami stojijo lamborgh-iniji s katarskimi registrskimi oznakami, ampak tudi preos-tanek mesta. Tako na primer v restavraciji s hitro prehrano v bliini glavne postaje burger

22

meni stane 15 frankov (okoli 12 ), kebab v zakotni uliici pa 10 frankov (okoli 8 ). V avtomatih lahko za navadno vodo odtejete samo 2 franka. Cene so vrto-glave in dolgotrajneje bivanje v tem mestu lahko povzroi bankrot. e nimate vicarske plae seveda.Zjutraj smo imeli v hostlu e navsezgodaj zajtrk in po nekaterih zaspanih obrazih je bilo razvidno, da so nali beznico s poceni pivom, kar se mi zdi obudovanja vreden doseek. Drugi so prav svei priskakljali v jedil-nico, kot da so zveer le oilili svinnike in se pokrili z odejo. No, resnici na ljubo je veina veer preivela nekje vmes v sproenih pogovorih o tej ali oni stvari.Po zajtrku smo se odpravili v Technoramo, nekakno gi-gantsko hio eksperimentov z oitno gigantskim proraunom. Kompleks ima ve nadstropij in ogromno eksperimentov, ki so vredni ogleda. Seveda so med njimi tudi manj zanimivi, a vsak Beigrajan je tam nael nekaj za otroka v sebi. Za ogled ni bilo na voljo veliko asa, zato smo si lahko ogledali le del eksperi-mentov. Posebej zanimivi so bili tisti s podroja vrtenja in kaosa.

Po pici v tamkajnji restavraci-ji, ki nam jo je zopet priskrbela ola, smo nadaljevali pot proti slapu reke Ren.Slap reke Ren se nahaja na vicarsko-nemki meji in je svojevrstna turistina atrakcija. Ren je kot ena izmed najbolj vodnatih evropskih rek precej drugana od vodotokov, ki so nam znani v Sloveniji, in tako je tudi s slapom. Ogromne koliine vode drvijo preko dvajset metrov visokega pragu in hrumijo v kotanjo. Hrup je ogluujo in lovek se lahko le udi ogromni koliini vode. Opazovalne ploadi so iznajdl-jivi vicarji postavili tik ob vodo, tako da se odpirajo neskonne monosti za selfije in podobne fotografske vragolije. Po kra-jem ogledu te naravne krasote smo se usedli na avtobus in se odpravili proti Ljubljani.Med dolgo vonjo proti domu se je e kar tradi-cionalno razvila najvi-ja stopnja beigrajske-ga socialnega ivljenja pogovori o reevanju sveta. Pogoji za ta pojav so bili idealni: dolgoasje ob dolgi vonji, utrujenost, ki je pre-preevala zadranosti, da bi se izrazila, in pa seveda velika

gostota nadobudnih mladcev ter mladenk, ki so dva dni spozna-vali fizikalne pojave. Po hitri osveitvi fizikalnih konstant (kot da bi jih kdo lahko pozabil?!) se je pogovor odvil v smer popol-nega drubenega reda. Najprej smo obnovili zgodovinska oza-dja (komunistine in kapitalis-tine ideje), nato smo analizirali trenutno ekonomsko stanje pri nas in v svetu ter ob vsem tem poduili nevedne, da so lah-ko sledili. Pri iskanju monih reitev smo e skoraj dosegli konsenz in popolnoma spreme-nili svet, toda naj je bila kriva pozna ura ali pa motei treslja-ji, sveta vendarle nismo uspeli reiti. Nekoliko potrti in z gren-kim priokusom smo okoli tretje ure zjutraj v nedeljo, 14. 9. 2014, odli domov spat, svet pa se je odvrtel dalje v vesolje, e vedno akajo na svojega reitelja.

2322

Pravi uporniki

Tim H

orvat

Vsi tako imenovani vstajniki, uporniki, neodvisni bloggerji, hackerji - antikapitalisti, mark-sisti, zagovorniki fair trada, za-govorniki pravine drube, kjer je vsak plaan pravino, ki ver-jamejo v neposredno demokraci-jo, pametno odloanje ljudstva, vse floskule, ki so naeloma res plemenitega namena, imajo iP-hone in imajo MacBook.Okej, res sem grdo posploil, am-pak najmanj spremljanje medi-jev mi je ustvarilo takno sliko. Skratka, kakno zvezo imajo ak-tivisti in Applovi produkti in kje je tu obskurna kontradiktornost, ki jo hoem pokazati?

APPLE je praktino sinonim za kapitalizem in to za tisti kapitalizem, ki ga dejansko obsojamo in ki ga dejansko moremo obsojati. Apple stoji z ramo ob rami z vsemi velikani, ki so svoje tovarne preselili na Kitajsko, pa na Tajvan in v Banglade, kjer se dogaja izkorianje nezaslianih razseno-sti, da bi moral vsakemu z nekaj zdrave pameti zacingljati opozorilni zvonek v glavi. In kljub temu da je Apple zadnja leta stalno na tapeti,

je najbolj vredno podjetje na svetu, ki ima na raunu ve kot Zdruene drave Amerike. Torej kljub temu da se na Vzhodu obnaa kot neoko-lonialist, na zahodu pa kot najbolji psiholog v zgodovini, ljudje e vedno kupujejo njegove izdel-ke - vkljuno z ljudmi, ki bi prvi morali bojkotirati njegove izdelke.

Ni samo Apple tisti, ki je sporen. Tudi Samsung ima maslo na glavi ... Poleg tega pa saj ne dobi majice ali portnih copat, ki bi ne bile proizve-dene na Vzhodu. e bi dejansko hotel furati svojo ideologijo, bi se lahko odselil in izoliral iz civili-zacije, ivel v gorah brez vsakrne tehnologije.

Toda najlaja stvar, ki bi jo kot nek ak-tivist, ki se zavzema za pravino drubo, najsi bo tudi revolucijo, moral storiti, je, da bi bojkotiral vsaj najoitneje st-vari, ki kar zbodejo v oi in ti v trenutku odvzamejo vso kredibilnost. To je hinavina! e obsoja vlado, da ust-varja revino, in sam zastopa te ljudi, potem ne more, ne sme imeti laptopa za jurja in pol!! Saj si (e ga res potrebuje za branje mailov - okej, mogoe si res developer) lahko kupi enako zmogljivega, ki ni znamka, za pol te cene, in po-kae, da si ljudski lovek. Saj ne more dobiti raunalnika, ki bi bil izdelan v nekem fair-tradu, potrudi se pa le lahko, da se ti jedrna kontradik-tornost vsaj ne zage v zadnjo stran moganov.To je le ena od stvari, ki bi se jih morali lotiti tako slovenski kot katerikoli drugi aktivisti proti lobi-jem, multinacionalkam, masovni eksploataciji, zlasti e hoejo novi, krasni svet ter presei golo hipsterstvo in vekanje.

24

Don

t go

with

th

e flo

w

Intervju z dekletom iz sveta mode

Kronski dragulj te tevilke, intervju, ki smo se ga najbolj veselili, ki je bil tudi najdalji, najbolj ivahen in najbolj presenetljiv. Kar trije smo se ga lotili, to naj bi e nekaj povedalo. Zlezli smo v hlae modne blogerke, si nadeli ekstravaganco dijakinje etrtega letnika in brez pomisleka prek nogavic obuli sandale dekleta, ki objavlja mnoico vrhunskih fotografij na socialnih omrejih, preiveli smo as z arzenalom razlinih mejkapov z dekletom, ki je mnogim mlajim dekletom pravi idol. Da, govorimo o Nei Slak, dijakinji, ki poskua premikati drubene okvire.Svit Komel, Peter Kran & Tim Horvat

O kom bomo danes govorili, Nei Slak ali Agnes Krown? Zakaj alternativno ime?

V bistvu je to umetniko ime, ki ga rabim samo zaradi tujine. Ko sem zaela z blogom, v tujini niso znali ne izgovoriti ne napisati mojega imena. Zato sem se morala spomnit nekaj drugega, da bi se me laje zapomnili. Agnes je moje ime, Nea, v grini, Krown pa se zraven dobro slii.

Koliko asa e pie svoj blog? Ima veliko obiskovalcev?

Od junija, lanskega leta, torej 2013. Ja, recimo, okoli 500 na dan.

2524

O em pie na blogu? Kaj so tvoji cilji, nameni, zanimanja?

Moj cilj je, da se povezujem s kreativnimi ljudmi. Zaela sem, zato ker sem hotela spoznati ljudi iz podobnega podroja da bi laje prila do njih, da bi laje kaj novega odkrila, prila kasneje na tisti faks v tujini, na katerega hoem; zanj rabim portfolio.

Kaj tono pa je tvoje podroje?

Na splono me zanima povezovanje ljudi. Ne bi bila rada oblikovalka, temve len med kupci in ponudniki oziroma oblikovalci.

Kateri je ta faks?

Fashion management v Londonu.

uti da ima poslanstvo v ivljenju? Kak-no?

Ja, recimo. Rada bi spreminjala mnenja ljudi oziroma jim dala prilonost, da razmiljajo o nekaterih zadevah, na katere sploh niso nikoli pomislili. Da si ustvarijo svoje mnenje in ne sledi-jo drubi.

Ima kaken primer takega delovanja?

Recimo v povezavi z estetiko. Na primer, kako es-tetsko je, da se moki liijo ali pa da se enske ne brijejo ali kaj podobnega. S fotografijami oziroma s tekstom na blogu skuam pokazati, da to ni ni takega, da naj se tega ne bojijo. e posebej zato, ker imam veliko mladih (bralcev), katerim sem kot nekaken idol.

Kakni so pa odzivi na tvoje provokaci-je? Dobiva pozitiven feedback?

Ja, veinoma. Negativen je zgolj posledica nera-zumevanja, ni niesar neprijetnega.

Kaj pa hejterji?

Ja, seveda, so. Vendar me ni ne posebno priza-dane, saj nikoli ne reejo neesa, kar bi bilo res res. Vsi reagirajo iz ljubosumja ali nevedenja, kar

se takoj oitno vidi. Po navadi take komentarje zbriem.

Kaj je zate lepota?

V bistvu sta dve razlini vrsti lepote, nekaj je naravno, da je lovek lep, ima lepe obrazne poteze itd. Lahko pa je lepota nekaj kar ustvari preko umetnikega izraanja (make up, oblaenje), v kar ti vnese svojo kreativnost, to izraa navzven in s tem ustvari nek karakter. To se meni osebno zdi prava lepota.

Torej se ti ukvarja predvsem s prikazo-vanjem stvari v drugani estetski lui?

Ja.

Bi rekla zase, da ivi zdravo?

Relativno. Sem veganka in se trudim, da im bolj zdravo jem, vendar imam svoje razvade.

Koliko asa pa si e veganka?

Kmalu bo eno leto. Sem bila e prej, ampak mi je zdravnica rekla, da ne smem bit ve zaradi zdravstvenih teav. Na koncu se je izkazalo, da to dvoje sploh ni bilo povezano.

Kako si se odloila za to?

Kar naenkrat nisem mogla ve jest mesa in takrat sem bila zelo v tej zdravi prehrani, e posebej zaradi modelinga, saj so mi priporoali, naj ne jem mesa in mlenih izdelkov, ker bom debela. Zaela sem veliko brati o tej temi in sem ugoto-vila, da mi to najbolj ustreza. K odloitvi so do-prinesli tudi etini razlogi. Skratka zato, ker se tako poutim bolji lovek.

Kaj naredi dnevno za svoje telo poleg tega, da pazi na prehrano?

Telovadim, delam jogo, pe hodim v olo, veliko meditiram v veerih.

26

Kakna posebna jed, ki jo pripravlja, ima rada?

Najraje imam azijsko hrano, kaken chop sui. Nekaj, kar se da pripraviti na hitro. Nisem neka posebna kuharica, eprav se trudim, da bi bila. Vasih imam kakno isto noro obdobje ins-tagram, food hashtagi, itd. ampak sem malo postala lena.

Si naroena na olsko malico? e ne, kje pa potem je?

Nisem, prinesem si s sabo tisto kar mi mami prip-ravi (smeh).

Kam hodi ven?

Zadnje ase na Metelkovo. Ve mi je, ker je sproeno. Ne maram, da je preve classy, rada imam, da se lahko usedem na tla.

Kakno glasbo poslua?

Najljubi mi je grunge iz 90ih Nirvana, Pearl Jam. Pa tudi kaj modernejega, recimo alterna-tivni rock ali pa indie. e imam preve misli v gla-vi, si med meditacijo zavrtim tudi kakno glasbo v tem duhu.

Koliko asa rabi za look?

Po navadi okoli 40-45 minut, vendar imam tudi dneve, ko sem zelo zaspana, na primer danes, ko se ta as zmanja na 15 minut. Ampak se rada, e

se le da, zgodaj zbudim zgolj zaradi tega, ker mi je to zelo zabavno. Ne kako zgledam z make-upom, ve mi je sam postopek.

Od kje odloitev za spremembo barve las?

Nisem se poutila v redu z naravnimi, preve Plain Jane. Hotela bi e bolj sivo, vendar imam e preve uniene lase.

Socks and sandals. Zakaj?

Ravno zaradi tega negativnega pogleda na njih. Ima tiste prave fashion sinse in tiste, ki so storjeni zanala z namenom, na primer drag queens in njihov pretiran make-up. Meni so sandali in nogavice kot kombinacija zelo ve oziroma se mi zdi, da lahko iz njih naredi isto drugaen look.

Kje dobi svoje obleke? Ima najljubega designerja?

Preko Interneta. Ve jih mam, McQueen, Tom Ford, Alexander Wang, Peter Som.

Prej si omenila britje kot kontroverzno temo. Se ti osebno brije?

Ne pod pazduhami se ne brijem in se ne mislim, meni je to lepo. Vendar pa to ne pomeni, da pus-tim, da vse povprek raste. Hoem si jih pobarvati na roza.

2726

Torej, e povzamemo, veliko lepa je lepo obrezana iva meja kot pa gol vrt?

Ja, to je kot lepo negovana brada!

Kaj pa ta reklama z modrcem, ni obvezen je pa nujen?

(smeh) A to ste videli na fejsbuku, ko sem bila malo furious? To je ena izmed tistih zadev, ki mi grejo najbolj na ivce. Popolnoma seksistino in zelo zastarelo, 1900 preprianje. ivimo v 21. stoletju, leta 2014 in bi moral vsak zase razmisliti v em se dobro pouti, ne pa za vse enako. Tako kot nimamo vsi enake barve las, eni se barvamo, drugi ne, eni nosijo oprijete hlae, eni iroke, tudi ne moremo rei: Vse enske nosite modrce! ali pa Vsi fantje se bildajte in jejte proteine!.

Bi darovala organ po smrti?

Ja, seveda bi.

e misel, sporoilo za na konec intervjuja?

Dont go with the flow.

28

MOJ BERLINnajbolj kul mesto na svetu

Brina kof

2928

Pred dvema letoma sem za Vti-ka pisala o tem, kako je London oh in sploh, ampak to je bilo pred dvema letoma. Letos vam piem o Berlinu, o mojem Berli-nu in o tem, zakaj je moj Berlin najbolj kul mesto na svetu.

1. Berlin je mesto mladih.

To mi je, preden sem odla v Berlin, napisala prijateljica iz Beograda, ki zdaj ivi v Berlinu. Napisala je, da bom zaudena, ampak na ulicah centralnega Berlina skoraj ni videti starih ljudi. Razlog, da v mestu prevladujejo mlaje generaci-je, je ta, da se stareji ljudje raji odseljujejo v bolj predmestne etrti, kot na primer v Charlottenber-gu, Wimersdorfu ali pa Spandau.

2. Berlin je mesto z najboljim ulinim stilom.

Tem pravim ulinim stilom, zaznamovanim s kreativnostjo in individualnostjo. Medtem ko so Parianke odete v Hermsove plae in obleene v Chanelove male rne oblekice, se Berlinanke sprehajajo naokoli v vojakih parkah, supergah in raztrganih kavbojkah. Berlin obouje nedokona-no, v Berlinu se vedno nekje nekaj gradi in ta raw state se odraa tudi v ulinem stilu njegovih prebivalcev.

Ni nimam proti znanim luksuznim znamkam, ampak Berlin se jim raji izogiba. Nikogar ne oarajo velike torbe s potiski znanih znamk in bleei logo znaki na pasovih. V bistvu je v Berli-nu sramotno, da na tak nain izkazuje svoje pre-moenje. Zakaj? Berlin ni finanno mesto, Berlin je kreativno mesto, kjer ljudje iz manj naredijo ve in luksuz vedno zamenjajo za kvaliteto in izvirnost.

Ljudje podpirajo lokalne, neodvisne oblikovalce. Vsaka trgovina ima svoj koncept in je arhitektur-no dovrena, v izlobah so zgodbe, vsak izdelek v trgovini spada tja, ima svoj namen. Ena izmed mojih najljubih je zagotovo Lala Berlin, na Mulackstrae 7. Leyla Piedayesh, sicer rojena v Iranu, ima s svojo modo zelo velik vpliv na ulini stil Berlina, obouje kamir, geometrijske oblike v svojih vzorcih in obvlada, kaj je hip in modno. In oh, kaj vse bi dala, da bi me pozimi grel kamirjev Lala Berlin al.

Poleg Lala Berlin je The Corner, na Franzsische Strae 40 ena izmed tistih trgovin, ki jih zapusti le s tekim srcem. Lastnika Josef Voelk in Em-manuel de Baysersama poskrbita, da vsak izbran kos vsebuje potrebno dozo glamurja in elegance. Carven, Celine, Tom Binns in Stella McCartney, raj na zemlji, ja.

Ostale izmed mojih priljubljenih so e Wald na Alter Schnhauser Strae 32c, Schwarzhoger-zeil na Mulackstrae 28 in obvezno Voo Store v Kreuzbergu na Oranienstrae 24.

Prav tako oboujem pop up trgovine, ki jih je v Berlinu neteto. Odpirajo jih mladi oblikovalci, le za neko doloeno asovno obdobje, da predstavijo svoje kolekcije.

In po em prepoznamo kul Berlinana? Po paru rno-belih Nike Roshe Run supreg ali pa belih Adidask z zelenimi ali rnimi rtami. Po platneni nakupovalni vreki, na kateri so potiski iz kaknih kulturno orientiranih dogodkov, trgovin, glas-benih skupin ali pa kakni pametni

izreki. Po posebnih sonnih ali bralnih oalih lokalne znamke Mykita. Po vojaki zeleni parki, po monosti originalni U.S Army Shell M51 ali pa German ArmedForces parki.

e nasvet: Berlinani se vedno osredotoajo na brezasne klasike, izogibajo se rushed shoppin-gu in se drijo pravila, da ti, ki kupujejo poceni, plaajo dvakrat.

30

3. Berlin je alternativen.

To je moja prva asociacija, ko pomislim na Ber-lin. Berlin ni za vsakogar in obratno, vsakdo ni za Berlin.

4. Berin je epicenter uline umetnosti.

Zame najbolji nain izraanja kreativnosti je ulina umetnost. In za vse tiste, ki znajo ceniti ulino umetnost ali pa jo vsaj loiti od grafitov, je Berlin idealen. e na sprehodu skozi Kreuzberg ali pa Friedrichshain lahko dejansko ugotovimo, da ne gre za neke nesmiselne risbe na stenah, ampak umetnine s sporoilom. Provokativne, spodbudne, zanimive, takne, da e dneve potem razmilja o njih. O ulini umetnosti bi se lahko e pa e razpisala, ker jo naravnost oboujem, ampak zaenkrat le o nekaterih mojih najljubih ulinih umetnikih in njihovih delih.

Jimmy C. je prepoznaven po urbanih motivih in tehniki drip painting, kjer ploevinko spreja z barvo tako dolgo usmerja v doloeno toko, da se barva zane cediti po steni. Kreuzberg je poln njegovih del. Svojih umetnin nikoli ne nartuje vnaprej, ampak vse naredi spontano. V 3 dneh in 20 urah je na steno nonega kluba Ritter Butzke naslikal svoj najveji portret v Berlinu do sedaj, obraz egipanske boginje. Na zadnjem obisku Berlina naj bi sostanovalcu iz Avstralije razkazal mesto, a je na koncu je pristal na Wrangelstrae, s spreji v roki in zaitno masko nad usti in no-som, naslikal je mokega v puloverju s kapuco, ki s prsti kae tevilko 36. Pomen? 36 je bila vasih potna tevilka vzhodnega dela Kreuzberga, ki je veljal za zelo reven in nevaren predel. Danes je ta del Kreuzbega dom tudentom, umetnikom in imigrantom, manj kot 65 % prebivalcev vzhod-nega X-Berga prihaja iz Nemije. Ti e danes uporabljajo znak 36, da pokaejo svoj ponos na predel, kjer ivijo.

Eden izmed vplivnejih umetnikov v Berlinu je tudi italijanski ulini umetnik BLU z deli, kot so

Handcuffs, Global warming in East and West. Najbolj zanimiva se mi zdi gigantska umetnina Pink man, naslikana ez celotno steno estnad-stropne stavbe ob koncu mosta Oberbaum. Pink man je sestavljen iz ve golih ljudi s prestraen-imi izrazi na obrazih, ki brez vedenja tvorijo ogromno poast, ki z roko v svoja velika odprta usta nese edinega loveka pobarvanega belo. Pomen? Prikaz nacistinega sistema, ki strai ljudi, dokler vsi ne zanejo delovati kot skupina in pobijati individualnih ljudi, druganih od sebe, kot je ta, pobarvan z belo.

V Kreuzbergu ne smemo pozabit tudi na East SideGallery, kjer so poslikani ostanki berlinskega zidu in je najveja galerija na prostem. Alterna-tivnim se splaa pogledati tudi v YAAM, bar ob reki, kjer se zbirajo umetniki in obasno prirejajo tudi dogodke na temo uline umetnosti. Poleg Kreuzberga je ogromno uline umetnosti tudi v okolici Hackescher Markta, Mauerparka in v Friedrichshainu.

Za vsakogar, ki ga zanima kaj ve o ulini umet-nosti Berlina, predlagam blog Street art Berlin (http://www.streetartbln.com/), ob obisku Ber-lina pa zagotovo udelebo na eni izmed alter-nativnih pohodnih tur, kjer boste iz prve roke lahko izvedeli ve o nastanku umetnin in njihovih avtorjih.

5. Berlin je njami.

V Berlinu vsaka soseska ponuja svoje potovanje po svetu. Kreuzberg bi recimo brez teav zamen-jali za Istanbul, saj v njem prevladujejo turki imigranti. In seveda se

je njim za zahvalit za najbolji kabap. Mustafas Gemse Kebap na Mehringdamm 32. Znan kot najbolji kebap v Berlinu, kjer je vedno vrsta, pa tudi e tja pride ob treh zjutraj. Drugi najbolji pa definitivno KUPS Gemse Kebap na Kastanie-nallee v Prenzlauer Bergu.

Za currywurst, ki ga mora obiskovalec Berlina obvezno poskusit vsaj enkrat, predlagam Curry36

3130

na Mehringdam 36 ali pa Curry B na Prenzlauer Allee.

Markthalle Neun je velikansko skladie, kjer je vsak nedeljski brunch nova dogodivina in bi lahko rekli, da je nekakna bolja verzija nae Odprte Kuhne.

Za hitre prigrizke so vedno dobra izbira: Burger-meister(Oberbaumstrae 8), Babel (Kastanie-nallee33), Momos (Fehrbellinerstrae 5), Luigi Zuckermann (Rosenthaler Strae 6), Cocolo (Gipsstrae 3), District mot (Rosenthaler Strae 62) in Shisho Burger (Auguststrae29).

V Berlinu so vse kavarne tako prikupne, takne s opki sveih marjetic na starih lesenih mizah in torticami razlinih okusov in barv. Torej kam na kavo? V The Barn na Auguststrae 58, v Five

Elephant Coffee na Reichenberger Strae 101, v Bonanza Coffee Heroes na Oderberger Strae 35 ali pa kamorkoli drugam na Oderberger Strae.

Za vpogled v prihodnost kruha in po najbolje cimetove zvitke in ajdove emljice z rozinami pa zavijte v pekarno Zeit fr Brot na Alte Schn-hauser Strae 4, kjer je izdelava kruha umetnost, kjer se poveejo kreativnost, znanost in moderna priprava kruha.

6. Berlin je mesto na pros-tem.

Res se je teko odloiti, kje preiveti sonen julijs-ki dan, ker Berlin ponuja toliko razlini monosti. Od enostavnega poleavanja v parkih, kar je eno izmed najljubih opravil Berlinanov, pa do bolj konkretnih zadev.V nedeljo zagotovo v Mauerpark na bolji sejem in na najbolj obiskane karaoke. Na nenormalno vro dan v bazen, ki lebdi na reki Spree, Bad-eschiff. Na sprehod, v Prinzessinnengarten. Na kolo, z izposojenimi Fat Tire kolesi, v Charlotten-berg. Na prekrasen sonni zahod, na Teufelsberg ali hudievo goro, ki je zapuena vohunska postaja iz druge svetovne vojne. Na piknik, na pristajalno stezo letalia Tempelhof, ki je eno izmed treh evropskih letali zgrajenih pred dru-

go svetovno vojno, ki je prenehalo delovati leta 2008. In na raziskovanje, v zapuen zabavini park Spreepark.

7. Berlin je mesto trenutka.

Berlinu se nikoli nikamor ne mudi, Berlin uiva v trenutku. V trenutku, kot je sonni zahod v Mau-erparku, kjer se svetloba sonca tako idilino odbi-ja od oken stavb na vijolino cvetje na hribku

32

v parku in okoli pol devetih na julijski veer vse postane tako mirno in slono. V trenutku, kot je zmaga Nemije na svetovnem nogometnem prvenstvu in najlepi ognjemet nad Branden-burkimi vrati. V trenutku, kot je sonni vzhod

nad Alexanderplatzom skozi okno vlaka S7 po ne-prespani noi na poti iz Kreuzberga. V trenutku.

8. Berlin je mesto, ki nikoli ne spi.

Vsak kul Berlinan se bo na dale izognil klubom, kjer e vstopnina stane 20 evrov in en-ske dejansko pridejo tja v kratkih ozkih oblekicah in evljih s petami. Ker to ni Berlin in v takne klube hodijo le turisti. Izjemi sta le Watergate na reki Spree v Kreuzbergu in Weekend na Alexan-derplatzu z neprecenljivim razgledom s terase.

Drugae pa je za vsakega kul Berlinana na poti v noni klub obvezna S-bahn postaja Warschau-erstrae, ki je na poletni veer, pa ne glede na to, ali je petek ali ponedeljek, nabito polna.

Kam pa naprej? Za sproen poletni veer ob minimal-tehno ali pa chill-house miksih zagot-ovo v enega izmed open air klubov ob reki. Ne morete zgreiti z enim izmed naslednjih: Club der Visionre, Chalet, Freischwimmer, White Trash

Food, Hoppetose, Suicide Circus, Cassiopeia, Sys-iphos, Urban Spree.

Za bolj teko tehno glasbo v enega izmed leg-endarnih berlinskih underground klubov, kjer predvajano glasbo slii e tri ulice prej. Tresor, na Kpenicker Strae 70, se nahaja v stavbi bive elektrarne, v stenah so zapornike celice, ob vho-du pa ti ponudijo epke za uesa.

Verjetno najbolj prepoznaven klub, e ne na svetu, pa vsaj v Evropi, je Berghein, katerega stavba je prav tako biva elektrarna in velja za klub, kamor vstop ni dovoljen vsakomur. Ravno iz tega razloga Berghein privablja grue ljudi, ki po ve ur akajo v vrsti, samo da poskusijo priti notri. Internet je poln nasvetov, ki piejo, kaj je klju do vstopa v Berghein, obstaja celo mobilna aplikacija How to get into Berghein. Od tega, da je najbolje, e si obleen v rno, pa do tega, da ne sme govoriti v angleini.

3332

Po nakljuju sem spoznala punco, ki je bila zapos-lena kot garderoberka v Bergeinu in mi je razloi-la, v em je skrivnost. Klub odpre vrata vsak petek zveer, na vratih stoji slavni varnostnik Sven Marquardt, katerega obraz je poln piercingov in tattoojev in on odloa o tem, komu je vstop v klub dovoljen in komu ne. Pravi, da je vse v razno-likosti mnoice. Ko pride v klub, na roko dobi odtis tempilke, kjer pie no phones on our dancefloor in dejansko si nihe ne upa prekriti tega pravila. S tem namre elijo omogoiti obis-kovalcem, da se ti lahko sprostijo do konca in jim ni treba skrbeti, da bodo njihove slike pristale na kaknem socialnem omreju. In ko enkrat pride notri, je to popolnoma drugaen svet. Ljudje, ki so prej v tiini akali v vrsti, se na straniih preobleejo v velike zajje kostume ali pa naredijo s svojo podobo nekaj povsem druganega, odbite-ga in pleejo na teko industrijsko tehno glasbo. Nekateri ostanejo v klubu od petka do ponedeljka in se potem, kot da se ni ni zgodilo, vrnejo nazaj v svojo pisarniko slubo. Ja, v Berlinu to pa ni ni kaj takega.

9. Berlin je moje mesto.

Okej, e bi res morala izbrati pet najljubih stvari v Berlinu. Teko! Ampak naj bo. Prvi: rno-beli retro foto avtomati na vsakem vogalu. Drugi: bar An einem Sonntag im August na Kastanie-nallee 103, kjer se je zael prav vsak veer. Tret-ji: cheeseburger v Burgermaisterju, brez besed. etrti: odlien javni prevoz! In peti: pa ne bo ostal moja skrivnost, ampak najljubi kraj v Berlinu, kjer so zbrani sami kul Berlinani, kjer sta glasba in pijaa tako zelo dobra in kjer sonce zaide na najlepi moen nain. Klunkerkranich. Karl-Marx Strasse 66, Neuklln.

10. Berlin. Oh, kako te pogream

34

The Scottish drive for Independence

The Scottish situation is quite well known around the world. Pre-sumably, after three hundred years in a union with England and Wales, Scottish First Minister Alex Salmond proclaimed the need of his people for an in/out Scottish referendum. This took place on the 18th September 2014. However, many of the details of this situ-ation are not well known and regarded as insignificant, although the referendum could have had catastrophic consequences for the rest of the world, in a ballot that could have changed the worlds geogra-phy, much as the First World War did a century ago.

Daniel Azaz

3534

Those who have watched Brave-heart perhaps believe that the English were cruel invaders who just marched in and walloped everyone. However, a film by an anti-Semite on horseback who nearly fell into a river even on a film set is not especially his-torically correct. There were many wars over the Kingdoms of England and Scotland, which culminated at the point where Mary Queen of Scots attempted to assassinate Queen Elizabeth I of England. Queen Mary left the ordeal one head shorter, while Spain subsequently tried to in-vade England and ended up los-ing an Armada. However, it was the Scots who had the last laugh when King James I united the Kingdoms of England and Scot-land.

To properly under-stand the reasons for Scottish indepen-dence, we must first go back to 1707, to the Act of Union that fused the two coun-tries together. After a disastrous expedition in Panama, where the Scottish had attempted to found a colony, anything between a quarter and a half of the wealth in Scotland was lost. (Little, 2014) This left a very large financial hole, and the Commonwealth stepped in to fill it. The Act of Union created the complex array of financial, political and social connections that bind England, Scotland and Wales.

The agreement merged the Par-

liaments of both England and Scotland, which set up head-quarters in London. Great Brit-ain was initially very successful. Together, the nations of a small island just north of continental Europe conquered a third of the world and ruled the seas. Glob-al trade was dominated by Great Britain, which also excelled in other areas, including sciences, economics, politics and philos-ophy. The greatest Empire on the planet was formed out of just this one Union.

Many wars were fought by Great Britain as if it were a nation in itself. The Crimean war is an ex-cellent example, where Scottish Highlander troops led by the English general Lord Campbell ended a whole cavalry unit of the Russian army. Not a single Brit-ish soldier was harmed.

The true testing point arrived in two parts, specifically the World Wars. World War One was faced with classical British stoicism, pro-tecting the smaller nations of Europe. With all powers com-bined, Great Britain gave its full on approach, and in doing so changed the face of battle in the 20th century. It even helped its former archenemy, France, de-feat the invaders from the west. Scotlands previous friendly re-lationship with France helped influence the decision.

The Second World War saw bat-tle come to Great Britain itself. However, the Union kept itself together remarkably well.

This was a time when, no matter if a person was English, Scottish or Welsh, they would refer to themselves as British. The patriotism of the Union was strongly linked to the sense of duty that the great responsibility of the Union brought. As a glob-al leader, it was the British Em-pire, the wrench in the cogs that broke the Nazi war machine.

While Scotland was not bombed itself, or received minimal casu-alties on home ground, it stood in solidarity of the rest of Great Britain. Aid workers were dis-patched to rebuild cities and help with the damage inflicted by reoccurring German air raids, as well as setting up industry for the production of materials for weapons. At this point in time, the residents of England and Scotland were not referring to themselves as English or Scot-tish, but British. Hadrians Wall had no place where it was any-more, as the Union that had be-gun as an English grabbing for power and a Scottish way out of bankruptcy transcended to be-come a nationality of its own.

For the next 20 years or so, Great Britain was at ease. The age of prosperity had arrived, and the Union flourished, becoming the financial center of the world, although the Empire grew pro-gressively smaller, instead evolv-ing into the Commonwealth. The countries had been rebuilt since the war.

That is, however, until the po-

36

litical scene started to change. Churchill, one of the last great figures of the Second World War, died. In the 1960s, the Conserva-tive Party won the vote and took over. Their leader was the first female British Prime Minister.

Her name was Mar-garet Thatcher, and she more or less end-ed the peaceful coop-eration. During her reign, miners pro-tests were brutally crushed and she top-ended Britains econo-my in favour of globalism, rather than actually taking care of the people. Scotlands mines were abandoned and its people were left to fend for themselves.

The rule of the Iron Lady did nothing to improve relations and indeed, significantly wors-ened them. As far as the Scottish were concerned, the Parliament based in England had deliber-ately destroyed their public sec-tor. And while there were several Scottish MPs in the two Houses, the English, as the majority of the Union, had the final say. Un-der Thatcher, who tended to be very good at pushing her rules through the top-level legislative organ, Scottish interests were left behind. While the English themselves did not fare too well either, and no difference with the Welsh, Scottish belief in the Union fell dramatically.

A slew of ineffective governments after Thatchers did nothing to help the situation. The Scottish became more and more alienat-ed from the system of the Union, until in 1999, after years of lob-

bying, they were granted devo-lution and created their national Parliament. This parliament was given partial control over Scot-lands economy, national budget and some areas of law, however the main Parliament in London still held control over the Union.

Despite most PMs of the 21st century being Scottish (Tony Blair and Gordon Brown are both born north of the border), the Scottish movement for inde-pendence grew, simmering in the urban areas of the country. The Iraq war, where Scottish lives were lost, was completely inef-fective and caused disturbances in Scotland, where the British Parliament had proclaimed the need to go to war.

Finally, the spark that lit the flame was in the last Scot-tish general election, where Alex Salmond of the Scottish Na-tional Party prom-ised independence if he won. The reality behind this is that Salmond did not actually expect to win, his party was lagging in the polls and he desperately needed something to speed him to victory. So his bid was to ride Scotlands will for independence from England.

For that reason, on the 18th Sep-tember 2014, the Scottish held a referendum on independence from the Union. The hundreds of years old agreement was with-in inches of being

broken apart. There was one sig-nificant feature of this referen-dum which marked a historical milestone in politics and could go on to create ripples on a glob-al scale. It was agreed by all of the Unions parties, that in the case of a Yes vote at the refer-endum, England would cede all control to Scotland without de-bate. This is a marked difference from most independence refer-endum, where the larger country tends to be very aggressive and in some cases may declare war on the state that had broken off. A good example would be Tex-as, which broke off and caused a civil war in the US. Sudan is also an example, where they are still at war.

The circumstances of the referendum themselves are near-ly unique, as for the first time, anyone of the age of 16 and over was allowed to vote.

The campaigns, very originally labelled the Yes and No cam-paign, were very ineffective and in some cases, downright stupid.

To start with, the Yes campaign, wanting to leave the Union be-hind, came up with several ideas why Scotland should vote for them. First was the need to get away from England, who had been dogging Scotland for hun-dreds of years, and had even invaded them a couple of times (somewhere around the 14th century, which isnt an amazingly good argument). There were also several other factors, including

3736

economic, social and even en-vironmental. The Yes campaign proposed that under an indepen-dent government, every Scottish citizen would be 1000 pounds better off. The economy would grow consistently, and Scot-lands oil fields would become their sovereign possession. This would help boost investment in the country and create new jobs. They also claimed that the Euro-pean Union would automatical-ly allow them into the 27 coun-try group under a clause which meant that Scotland would be given exactly the same rights England had been given (such as keeping the pound instead of the Euro etc.). Mentioning the pound, however, created prob-lems. During the duration of the campaign, Salmond, who led the drive for independence, never said which currency the country would use. He insisted that the pound would be the main con-tender, but it was not for certain, even creating the impression that Scotland might start using the Scottish mark.

These arguments tended to be very passionate and were quite well outlined. However, as the No campaign pointed out, it was doomed to fail. The No campaign itself worked mostly on negating the Yes campaign instead of ac-tually placing their own ideas. As the No campaign rightly set out, Scotland would under no circumstances be economical-ly safe. The economy was likely to take a downward turn, which isnt surprising as Scotland has very few companies, the Royal Bank of Scotland is very weak and they have little industry. Even the few companies that

Scotland had, had warned that in the case of independence, they would move their headquarters to London. Most Scottish chain retailers said the same, and even the Royal Bank of Scotland said that it would move its base to London. The argument about oil was also very badly calculated. Scotlands oil fields are already running dry, and by 2020 would probably be operating at a loss.

While Salmond was bold to claim an independent Scotlands entrance to the EU, the EU itself disagreed. Scotland, as part of a Union, but still a sovereign coun-try in its own right, would not be automatically allowed in the EU, and was highly likely to fail, or would not be given entrance for several years at least. Scotland was especially insistent on how it would fix its labour problem, as Scotland has the oldest res-idents in the UK. Their idea to be part of Common Travel Area instead of the European Schen-gen would actually mean that England would be forced to cre-ate a border with checkpoints. While no doubt Scotland would receive hundreds of thousands of migrants, most of these would not stay to work in Scotland, but would instead travel to England. To stop illegal immigrants cross-ing the border, England would have to set up checkpoints, which would significantly affect relations between the two bor-ders.

Finally, the question of the pound was ultimately up to En-gland, as it was the Royal Bank of England that supervised the GBP. Their opinion was that Scotland would not be able to

use the pound, as their economic situation would raise inflation in an unsustainable manner. While England was very clear that an independent Scotland would not be allowed to keep the pound, Salmond never seemed to ac-knowledge this, which tended to be quite infuriating.

However, it was not all giggles for the No campaign. They ran a terrible media campaign, culmi-nating in the Confused Scottish woman advertisement which caused much of Scotland (and England) to facepalm simulta-neously after watching it. While it attempted to connect to the homes of Scotland in convinc-ing them why the No campaign was better, it actually insulted Scotland, women and the No campaign itself. The story of a stay-at-home wife who needs 5 minutes of straight talking as to why her husband is at work, how she is enjoying tea and why she cant make a simple decision between two choices was abso-lutely horrendous, and certain-ly worth watching if one enjoys having their hand permanently stuck to their forehead.

The televised debates between Yes cam-paign Alex Salmond, first minister of Scot-land, and Alistair Darling, head of the opposition party and leader of the No cam-paign were the best markers of the cam-paigns progress.

38

The first televised debate, in which Darling attacked Sal-monds lack of plan B was voted by viewers to be a significant win for the No campaign. The second debate, however, saw Salmond attacking the core values of the Union and of Englands inter-ference in Scotland. Darling was very quiet in this debate, and it was voted to be a Yes victory. It was not long after this that the whole of Great Britain suffered a surprise, in some cases it was welcomed, but in many it was a terrible sign. Polls by You-Gov showed that for the first time since the beginning for the campaign, the Yes campaign was ahead of the No campaign. It was a marginal difference of one or two percent, but blasted a whole into the Better Together (No campaign). While before the No campaign had been leading by ever decreasing differences, when this statistic showed up just a month before the referen-dum, it was a sign for the Union-ists to worry.

One of the worst things about the campaign on the En-glish side of the bor-der was actually the lack of campaign at all. David Cameron did nearly noth-ing, or rather had weak attempts at convincing Scots to stay in the Union. That is, until a couple of weeks before the referendum, when Cameron suddenly real-ized that Scotland might not stay in the Union. His reaction was to suddenly go up to Scotland with his top ministers and his speech

was disappointing, to say the least. Instead of saying how he was going to fix the problem, he told Scotland that he would be heartbroken if they left. This was not especially impressive and was seen as another instance of the English only marginally caring about Scotland and re-sorting to measures only when the pressure was increasing.

The day of the Referendum ar-rived on the Thursday of the third week of September. The whole of Britain was on the edge of their seats to find out the polls.

Signs were hung all over Scotlands vot-ing stations, and bal-lots were flown to the less accessible parts of Scotland, such as Shetland island, by helicopter.

During breakfast time the next day, the polls were in.

The Union was going to stay together, with the results coming at 55% for No and 45% for Yes. It was very close, and while many in Britain rejoiced, many despaired.

The referendum is not some-thing to go by lightly.

While the Union will stick together this time, the un-derlying problem

has not been fixed. England, as the main power of the Union, needs to put more work into helping Scotland. Cameron needs to keep his word to devolve further powers to Scotland, but still keep the coun-try firmly in the Union.

The fact of the matter is, Scot-lands remaining in the United Kingdom is of paramount im-portance, both to themselves, the rest of the UK and the world as a whole. Scotland would have not survived for very long as a sovereign country. It has the old-est population in the UK, 20% less production and very little of its own industry. Had they left, most of the countrys business would have moved to London, losing Scotland the vital jobs it requires. Scotlands influence on a global scale would have di-minished nearly completely, as it has very little economic pres-sure power and nearly no global interactions. The ceding of pow-ers back to the sovereign state would have taken years, during which Scotland would have hem-orrhaged money and resources, with unsure and likely negative consequences.

The rest of the UK would also have been gravely affected. First off are the names that were suggested. The first idea was to call it the Rest of the UK (rUK), although another sugges-tion was the Former UK, which was dropped nearly immedi-ately due to its acronym (fUK), which could have been awkward to say the least. And while En-gland would experience a much smaller fall in global influence, it would still be enough to knock it

3938

further down the ladder of national importance.

But overall, while the victory of the Unionists was the main topic in Britain for many months, it also caused waves all over the world.

Catalan, a region in Spain which has been vying for independence for years, has now instigated its strongest campaign to date. The result of the Scottish referendum may not be in favour of independence, but because England was so obliging in its conditions, Catalonia expects the same from Spain, even if it requires more pushing than was required in Britain.

Even countries which would not be expected to have doubts have defeated that expectation.

The United States have seen polls for independence rise sharply in Texas, while China has already seen dissent in regions under its control, especially Taiwan and Hong Kong.

Such major changes stemming from a single event that at first glance was relatively minor, but picked up speed very quickly is not unique. Precisely one hundred years ago, a war that led to a complete repo-sitioning of geographical and political borders was started by the death of one man and the refusal of a country to give in to demands that it had decided were unfair. While we might have avoided the millions of deaths in the case of a Scottish Independence, the political consequences might have been disastrous for Scotland, the UK and the rest of the world.

Further reading:

The Caribbean colony that brought down Scotland, http://www.bbc.com/news/magazine-27405350

Ko preproste nakupovalne vreke pa niso dovolj dober statusni simbol.Nova kolekcija @GIMB.

40

Maturance imajo Slovenci kaj radi, so to izleti. In tudi mi dijaki, ko bomo enkrat nae druinice vozili v hribe, kjer je bolji kisik, se moramo nauiti tega izlet-kovanja. Trenutno veliko razmiljam in posluam o enem prav posebnem izletu, na katerega se moram odpraviti maturanc. S to besedo mislim tiste-ga med poitnicami, ki si ga organiziramo dijaki sami, ne tistega na koncu leta v okviru ole.

Svit Komel

Ko se povpreen dijak beigrajske gimnazi-je, kot sem jaz, odloa, kam na maturanca, se zdi, kot da so na voljo samo tri izbire oziroma tri skupine podobnih opcij. Prva je, da ostane doma najlaja in najcene-ja, druga je veleslavni Krf, v tretjo, najbolj pestro in obirno grupo, pa sodijo vse druge mone poti, ki vkljuujejo vse od kampiranja v Mostecu do transibirske eleznice. Torej so te tri osnovne smernice poletnega ivljenja po tretjem letniku, bolj tri najpogosteje kot pa tematsko doloene. Zakaj je Krf tako popularna destinacija? Bolj kot surfanje v Lizboni, eurotrip z Interrail vozovnico ali pa balkan tour, za katerega sem slial veinoma le od dijakov poljanske gimnazije? Je to