1. Pojem Mednarodno pravo praviloma vkljuuje mednarodno javno in mednarodno zasebno pravo.2. Nujni elementi za nastanek pravil mednarodnega obiajnega prava so: 3. Konvencije so hierarhino nad mednarodnim obiajnim pravom.4. Resolucije, GS OZN so soft law in ne morejo sluiti kot dokaz da je neko pravilo del mednarodnega obiajnega prava.5. Ali lahko deklaracije postanejo vir MP? Kako,e sploh?6. En sam precedens ne more ustvariti pravila mednarodnega obiajnega prava.7. Mednarodno obiajno pravo ni tisto, kar drave govorijo, ampak tisto, kar drave ponejo.8. Razlika med pravilom MOP in kurtoazijo (comity)?9. Mednarodne konvencije lahko povzroijo nastanek pravil MOP.10. Meddravno sodie lahko vedno odloa.11. S sodnimi odlobami, ki jih navaja 38. len Statuta Meddravnega sodia kot vire mednarodnega prava so miljene odlobe mednarodnih in ne nacionalnih sodi.12. Razmerje med mednarodnim in nacionalnim pravom doloa mednarodno pravo.13. Mednarodne konvencije ne morejo biti nad nacionalno ustavo14. Pravo EU zahteva od D monizem glede prava EU.15. Pravo EU je del mednarodnega prava.16. Mednarodna konvencija stopi v veljavo, za doloeno dravo, ko jo podpie pristojni/pooblaeni organ (dravni poglavar ministrski predsednik, minister za )17. Ratifikacija je 18. Drave so edini subjekti MP, ki tudi ustvarjajo pravila MP.19. Posameznik ni subjekt MP, zato mu MP ne more nalagati nobenih pravic ali obveznosti. 20. Pod pojmom posameznik v MP razumemo fizine in ne pravnih oseb (npr. gospodarskih drub).21. Temeljni elementi drave so 22. Drave so dolne podeliti svoje dravljanstvo osebam, ki se rodijo na njihovem teritoriju.23. Drave lahko povsem samostojno odloajo o tem, kdo ima njihovo dravljanstvo in kdo ne24. Entiteta, ki izpolnjuje pogoje, ki jih doloa konvencija iz Montevidea, ima pravico, da zahteva od drugih drav, da jo priznajo.25. Dravo je treba priznati izrecno. Zgolj navezava diplomatskih odnosov ne pomeni hkrati priznanja.26. Doktrine : Tobar Estrada Lauterpacht27. Razlike med federacijo in konfederacijo. Personalna in realna unija28. Drava postane trajno nevtralna z enostranskim aktom, ki ga sprejme pristojni organ te drave.29. Navedite dve trajno nevtralni dravi.30. Ali lahko OZN zahteva odkodnino za kodo, (Bernadotte) ki jo je sama utrpela zaradi nasilne smrti njenega odposlanca? ki so jo utrpeli njegovi svojci?31. Odnos do diplomatske zaite s strani domae drave odposlanca?32. Ali ima OZN tudi takne pristojnosti, ki ji niso podeljene z ustanovnim aktom?33. Ali velja pravna osebnost OZN tudi proti dravam, ki niso njene lanice?34. Ali lahko OZN sproi postopek proti odgovorni dravi pred ICJ?35. Drava A v kazenskem postopku kri lovekove pravice dravljana drave B. V skladu z naelom vzajemnosti, ki je uveljavljeno v mednarodnem pravu, lahko drava B enako ravna z dravljanom drave A.36. Drava A, ki drvljanu drave B brez veljavnega razloga (npr. zaradi kaznivih dejanj) prepoveduje vstop na svoje ozemlje, ravna v nasprotju z medarodnim pravom.37. Univerzalna deklaracija o lovekovih pravicah zagotavlja pravico do dravljanstva. To pomeni, da so drave lanice OZN dolne, da dajo svoje dravljanstvo osebam, ki so se rodile na njihovem teritoriju in bi sicer bile brez dravljanstva.38. Neka oseba ima dravljanstvo drav A in B. Tako A kot B sta upravieni do diplomatske zaite te osebe proti dravi C.39. Osebe z ve dravljanstvi lahko zahtevajo diplomatsko zaito od vsake od svojih domaih drav.40. Z vidika drave A so tujci vse osebe, ki nimajo dravljanstva drave A, razen oseb brez dravljanstva, ki imajo stalno prebivalie v dravi A.41. Katere pravice lahko drave rezervirajo za lastne dravljane in pri tem ne gre za nedopustno diskriminacijo tujcev?42. Za ekstradicijo gre, kadar drava A izroi neko osebo neki drugi dravi ali Mednarodnemu kazenskemu sodiu v Haagu.43. Katerih oseb se praviloma ne izroa?44. Politini begunci imajo po mednarodnem pravu pravico do azila v dravi, v katero se zateejo.45. Navedite tri temeljne akte na podroju varstva lovekovih pravic, ki so nastali v okviru OZN.46. Pravna narava Splone deklaracije o ovekovih pravicah?47. Zakaj se dravljanske in politine pravice zagotavljajo v eni konvenciji, ekonomske socialne in kulturne pa v drugi?48. Pravica do samoodlobe daje pravico, da narod (etnina skupina) v venacionalni dravi ustanovi lastno dravo in se odcepi od prvotne drave.49. Notranja in zunanja samoodloba.50. Nekaterih lovekovih pravic drave po MPDPP tudi v izrednih razmerah ne smejo razveljaviti. Navedite tri.51. Poglavitni konvenciji na podroju prepovedi diskriminacije se nanaata na prepoved diskriminacije ?52. Denimo, da neka drava diskriminira osebe slovenskega porekla. Ta oseba Oz. se ne more sklicevati na Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ker gre za dskriminacijo na podlagi narodnosti in ne rase.53. Konvencije OZN na podroju lovekovih pravic so vzpostavile tudi mednarodni sistem nadzora nad spotovanjem teh pravic.54. V primeru, da pride do kritev konvencij OZN na podroju lovekovih pravic, lahko posameznik, ki je izrpal nacionalna pravna sredstva, sproi postopek pred Medravnim sodiem v Haagu.55. Odbor za lovekove pravice (v okviru MPDPP) lahko odloa o pritobah posameznikov. e ugotovi kritev dolob MPDPP, lahko izree kazen dravi kriteljici.56. Evropsko sodie za lovekove pravice je pristojno za presojanje kritev lovekovih pravic s strani institucij EU ali drav lanic EU.57. Evropsko sodie za lovekove pravice je pristojno za presojanje kritev lovekovih pravic, ki jih zagotavlja katerakoli konvencija na podroju lovekovih pravic, e je lanica te konvencije drava, kateri se oita kritev. 58. Posameznik ne more sproiti postopka pred Evropskim sodiem za lovekove pravice proti dravi. To lahko (v njegovem interesu) stori le njegova domaa drava.59. Posameznik ne more sproiti postopka pred Evropskim sodiem za lovekove pravice proti svoji lastni dravi, temve samo proti drugim dravam.60. Doktrina Act of State varuje avtonomnost zunanje politike proti sodstvu.61. V ZDA je bil prijet strmoglavljeni diktator neke Junoamerike drave. V skladu Act of State doktrino amerika sodia ne morejo odloiti, da je bil kriv kritev lovekovih pravic v asu, ko je bil na oblasti.62. Act of State doctrine pomeni, da se amerika sodia ne smejo spuati v presojo oblastvenih aktov tujih drav. To je v skladu z doktrino dovoljeno le amerikemu Vrhovnemu sodiu.63. Drava, podpisnica Statuta MKZ ne more zavrniti izroitve obdolenca MKZ, razen le gre za lastnega dravljana.64. Postopek pred MKZ ima prednost pred nacionalnimi kazenskimi postopki.65. Vojni zloini ne zastarajo, zato lahko MKZ sodi storilcem ne glede kdaj so te zloine zagreili.66. MKZ ne more soditi (bivim) dravnim poglavarjem ali ministrom.67. MKZ ne more soditi dravljanom drav, ki niso podpisnice Rimskega statuta.68. Drava je odgovorna tujcu le za kodo, ki jo sama povzroi (njen dravni organ). 69. e je nacionalizacija izvedena v skladu z mednarodnim pravom ima razlaeni investitor pravico do nadomestila, e je izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom pa pravico do odkodnine.70. Tudi posredna nacionalizacija se teje za nacionalizacijo, pogoji za njeno dopustnost pa so manj strogi kot pri posredni nacionalizaciji.71. Na vpraanje, ali odvzem obligacijskih pravic sodi v pojem nacionalizacije, se nanaajo odlobe v zadevah: Starrett, Littrell in Southern Pacific.72. Primer Southern Pacific se nanaa na vpraanje nacionalizacije obligacijskih pravic in na vpraanje posredne nacionalizacije.73. Po Harvardskem osnutku (1961) je potrebno tudi za nacionalizacijo obligacijskih pravic plaati nadomestilo. 74. Lump-sum sporazum je pogodba med dravo gostiteljico ter domao dravo investitorja, ki varuje tudi investitorja, saj se drava gostiteljica odpove zahtevi, naj njeno domae sodie odloa o viini nadomestila.75. Lump-sum sporazum skleneta drava gostiteljica in tuji investitor, da se izogneta kasnejemu ugotavljanju viine nadomestila.76. asu veljavnosti pogodbe se bo ta koncesija razlagala po ... zakonu in drugih uredbah, ki so veljale v asu sklenitve te pogodbe. Nobena sprememba ali preklic teh uredb ne more spremeniti pogodbenih pravic brez soglasja obeh strank.Citiran je primer ... klavzule.77. e investitor sklene pogodbo z dravo gostiteljico, ki doloa, da se bo pogodba presojala po mednarodnem pravu, pridobi s tem omejeno mednarodnopravno subjektiviteto, ki velja samo za morebitne spore na podlagi te pogodbe.78. Drava A sprejme zakon, s katerim nacionalizira vse rudnike bakra, ki so v lasti tujcev. Ko investitor vloi tobo pri sodiu v dravi A, sodie tobo zavre z utemeljitvijo, da po pravu drave A ni mona sodna presoja zakonodajnih aktov. Drava A s tem kri mednarodno pravo, ki zahteva, da se v primeru nacionalizacije investitorjem nudi pravno varstvo. 79. Drava A nacionalizira premoenje investitorja, gospodarske drube X, ki ima svoj statutarni sede v dravi C in je tudi ustanovljena po pravu drave C. Svoje posle pa vodi X skorajda izkljuno iz drave B. Drava B zahteva od drave A plailo polnega nadomestila za odvzeto premoenje. Drava A se sklicuje na klavzulo v investicijski pogodbi, ki doloa, da se X odpoveduje zaiti s strani drugih drav.Ta klavzula se imenuje .Ta klavzula nima uinka, ker gre pri diplomatski zaiti za Diplomatska zaita se lahko nudi samo fizinim, ne pa tudi pravnim osebam.Drava B lahko nudi diplomatsko zaito ele, ko X izrpa pravne poti v dravi A.V tem primeru bi lahko diplomatsko zaito nudila le drava C, kjer ima X svoj sede.80. 8. junija 1974 je Urad francoskega predsednika podal naslednjo izjavo: glede na doseeno stopnjo izvrevanja programa jedrske obrambe bo Francija v poloaju, da nadaljuje s fazo podzemnih eksplozij, takoj ko bo konana serija testov, ki je bila planirana za to poletje.Ali ta izjava zavezuje Francijo?81. Pravico poslanstva imajo le suverene drave.82. Pravica poslanstva izhaja iz suverenosti, zato drava sprejemnica lahko odkloni privolitev k imenovanju vodij misij tujih drav samo, e svojo odklonitev utemelji z razlogi, ki jih izrecno navaja DKDO.83. Drava sprejemnica da privolitev samo glede vodij misij, medtem ko druge diplomatske agente drava poiljateljica imenuje samostojno.84. V primeru vojne se diplomatski odnosi samodejno prekinejo. 85. Drava sprejemnica ima v primeru vojne vpogled v arhive diplomatske misije drave nasprotnice.86. Razredi vodij diplomatskih misij so: 87. Vodje diplomatskih misij predajo poverilna pisma dravnim poglavarjem drav sprejemnic.88. Nedotakljivost se nanaa na uradne prostore diplomatskih misij, ne pa tudi na stanovanja diplomatskih predstavnikov.89. Diplomatski predstavni se lahko imuniteti odree.90. Razlika med diplomatskimi in konzularnimi predstavniki je 91. Drava A je dolna odpoklicati svojega veleposlanika v dravi B, e ga je slednja razglasila za nezaeleno osebo.92. Drava A lahko razglasi tujega dravljana za nezaeleno osebo samo, e se ta e nahaja na njenem ozemlju, ne pa e vnaprej.93. Za nezaeleno osebo je mogoe razglasiti samo osebe z diplomatskim ali konzularnim statusom, ki so tuji dravljani.94. Drava A razglasi lana diplomatske misije drave B za nezaeleno osebo. Drava B lahko enako stori s lanom diplomatske misije drave A, ne glede na to ali to osebo zadane kakrenkoli oitek.95. lani diplomatskih misij so lahko samo dravljani drave poiljatelice ali tretjih drav, ne pa drave sprejemnice.96. Sodie v dravi A je izdalo nalog za aretacijo osebe X, zunanjega ministra drave B, osumljene vojnih zloinov in zloinov proti lovenosti. Po kazenskem pravu drave A so njeni organi pristojni za preganjanje zloinov ne glede na to, kje se zgodijo in katero dravljanstvo ima storilec. Zaporni nalog doloa omejitev, da se osebe X ne sme aretirati, e pride v dravo A na uradni obisk.97. X, dravljan evropske drave A, je osumljen, da je vodja teroristine skupine. Pred policijo se mu uspe zatei na ambasado latinskoamerike drave B, katere veleposlanik je Y, ki ga organi drave A sumijo povezav s teroristi v dravi A. Y prepove policistom drave A vstop v ambasado in tako preprei aretacijo X-a, ob sklicevanju na diplomatski azil. Ravnanje Y je v skladu z mednarodnim pravom.98. Notranji minister ez en teden drave A polje v ambasado drave B skupino specialcev, ki aretirajo X-a. Y protestira, ker je bil X imenovan za lana diplomatske misije drave B, tako da uiva imuniteto.Y se postavi na stalie, da je poslopje ambasade teritorij drave B (ekstrateritorialnost) in da organi drave tam nimajo nobenih pristojnosti.Aretacija X- je v nasprotju z mednarodnopravnimi obveznostmi drave A. Dopustna bi bila le, e bi Y vanjo privolil.Drava A je krila X-ovo imuniteto. 99. V medijih v dravi A se pojavi zgodba neke mlade enske, ki trdi, da so jo proti njeni volji v ambasadi drave imeli zaprto kot sunjo, ter da jih je tam e ve. Vlada drave A zahteva njihovo takojnjo izpustitev. Ker je Y zahtevo zavrnil, je prilo do demonstracij pred ambasado. Razjarjena mnoica je vdrla v ambasado, medtem ko je policija drave A opazovala in ni ukrepala. Ravnanje drave B je v nasprotju z mednarodnim pravom.Y zavzame stalie, da je zahteva vlade po izpustitvi nedopustno vmeavanje v notranje zadeve drave B. da je drava A je krila mednarodno pravo, ker policija ob vdoru na ambasado ni ukrepala. 100. Kralj drave A je na uradnem obisku pri svojem kolegu v dravi B. Ob tej prilonosti se navdui nad voznim parkom kraljevske druine. Ker ta nujno potrebuje likvidna sredstva, Kralj drave B proda kralju drave A deset luksuznih osebnih avtomobilov. e preden so dobavljeni (treba jih je bilo prelakirati v nacionalne barve drave A in na pokrove motorjev vgravirati grb drave A) pa pride v dravi A do dravnega udara. Razglasijo republiko in nova oblast nor plaati kupnine in sprejeti avtomobile. Ob tem se sklicuje na vrsto argumentov. Kraljevina A ne obstaja ve. Republika A je nov subjekt mednarodnega prava. Bivi kralj ni imel pooblastila za nakup avtomobilov. Kupnina je presegala ustavno doloeni najviji znesek, do katerega bi lahko zavezoval svojo dravo. Pogodba e ni bila ratificirana, tako da drave A (e) ne zavezuje. Bivi kralj je avtomobile kupil zasebno, kot fizina oseba. A se sklicuje na clausulo rebus sic stantibus (62 DKMP).101. Pogodba po mednarodnem pravu se lahko sklene med dvema mednarodnima organizacijama.102. Drava lahko sprejme novo zakonodajo, ki ni v skladu s konvencijo, ki jo je podpisala, ne pa (e) ratificirala.103. e je pristojni organ drave podpisal mednarodno konvencijo, jo je drava dolna ratificirati.104. Pred Meddravnim sodiem v Haagu se ne more sklicevati na neregistrirane MPog105. Kdaj se lahko poda pridrek?106. Zakaj obstaja pri MPog monost pridrkov?107. Prirki so moni samo pri vestranskih MPog.108. Pridrki so moni, samio e jih MPog izrecno predvideva.109. Pridrki so moni, tudi e jih MPOg izrecno ne predvideva, a se z njimi strinjajo vse drave pogodbenice.110. Primerjajte pojme: pridrek, politina izjava, izjava o razlagi MPog.111. Drave A F so sklenile neko mednarodno pogodbo, ki ne predvideva pridrkov. Drava A je podala pridrek glede 10. lena pogodbe. Dravi B in C sta ga izrecno sprejeli, Dravi D in E sta mu ugovarjali, drava F pa ni izjavila niesar. Kako je z veljavnostjo pogodbe med dravo A in preostalimi dravami?112. Obveznosti iz UL OZN imajo prednost pred drugimi obveznostmi iz MPog.113. Obveznosti iz UL OZN imajo prednost pred drugimi obveznostmi iz MPog, razen obveznosti, ki za drave lanice izhajajo iz PEU in PDEU.114. Drava A in drava B sta leta 1965 sklenili neko bilateralno konvencijo. Leta 1995 pride do spora glede razlage te konvencije. Drava Atrdi, da se je treba v sporu uporabila DKPP, medtem ko drava B meni, da to ni mogoe, ker je bila DKPP sklenjena ele leta 1969 in ne more veljati retroaktivno. 115. Pogodba o plovnem reimu skozi sueki prekop (1888) velja samo za drave, ki so jo sklenile. 116. Predsednika drav A in B sta se sestala v zvezi z mejnim sporom. Na sestanku je predsednik drave A privolil v prestavitev meje na kodo svoje drave. Vlada pa se je postavila stalie, da je ta izjava ne zavezuje, ker je predsednik s tem kril ustavo drave A. Izjave dravnih poglavarjev vedno zavezujejo. Notranjepravni argumenti nimajo uinka. Notranjepravni argumenti nimajo uinka, razen kadar gre za oitne kritve bistvenih pravil notranjega prava. V gornjem primeru torej privolitev predsednika drave A ne zavezuje.117. X je dravljan drave A gre v dravo B, da bi si ogledal olimpijske igre. Pred vhodom na stadion ga primejo policisti, ker sumijo, da je pripadnik teroristine organizacije Libertas iz drave A, ki je najavila napade med olimpijskimi igrami. Odpeljejo ga v neko klet, kjer ga zasliujejo in pretepajo. Ko ugotovijo, da gre za napako, ga odpeljejo do bolninice in ga pred vrati vrejo iz avtomobila. Ali lahko drava A nudi X-u diplomatsko zaito? Ali drava A odgovarja za mednarodni delikt? Kaj pa e bi namesto policistov drave A lo za:a) Policiste iz drave C, ki so bili dravi B posojeni za as olimpijskih iger?b) Varnostnike, uslubence zasebne drube za varovanje, ki jih je angairala drava B?c) Agente obveevalne slube drave A, ki brez vednosti drave B poskuajo prepreiti teroristine napade skupine Libertas ? e drava A odgovarja za mednarodni delikt, kakne so posledice?118. Drava A razglasi dravljana drave B za nezaeleno osebo. Drava B stori enako z dravljanom drave A. Je ravnanje drave B retaliacija ali retorzija?119. Drava A v nasprotju s sporazumom o prosti trgovini zvia uvozne carine za tekstilne izdelke iz drave B. Drava B odgovori z zvianjem uvoznih carin na vino in sokove iz drave A. Je ravnanje drave B retaliacija ali retorzija?120. Drava A nacionalizira investitorju iz drave B premoenje v vrednosti 0,5 mio $ in mu izplaa 0,1 mio EUR nadomestila. Drava B nacionalizira premoenje investitorjem iz drave B v vrednosti 10 mio $ in jim skupaj plaa 2 mio $ nadomestila. Je ravnanje drave B retaliacija ali retorzija? Ali je ravnanje v skladu z mednarodnim pravom?121. ZDA so bile ustanovna lanica Drutva narodov.122. Meddravno sodie v Haagu (ICJ) je organ OZN.123. Statut ICJ je posebna mednarodna pogodba, kar omogoa, da so lanice Statuta tudi drave, ki niso lanice OZN.124. UL OZN se lahko spremeni samo soglasno.125. Poloaj stalnih lanic VS se lahko spremeni s spremembo UL, kar pa lahko vsaka stalna lanica preprei, razen e spremembo sprejme in ratificira vseh lanic OZN.126. UL predvideva suspenz lanskih pravic, ne pa tudi izkljuitve D.127. Drave nelanice OZN lahko predloijo spor v reevanje VS, ne morejo pa biti stranke v sporu pred ICJ.128. Sklic nujnega posebnega zasedanja GS lahko stalne lanice VS blokirajo z vetom.129. Nestalne lanice ne morejo preglasovati stalnih lanic v VS. 130. Akcije VS za ohranitev miru lahko temeljijo na VI. ali VII. poglavju UL.131. Mirovne operacije ne temeljijo na UL, temve na dogovoru med vpletenimi dravami.132. V primeru odloitev na podlagi VII. Poglavja UL je uinek vzdranja stalne lanica VS enak uinku veta.133. Razloite pomen teleoloke interpretacije UL v zvezi z akcijami po VII. Poglavju.134. V Bretton Woodsu so bile ustanovljene tri mednarodne organizacije, in sicer: IMF, IBRD in ITO.135. GATT je mednarodna ekonomska integracija.136. Pojem svobodne trgovine free trade se pojavi s sklenitvijo GATT sporazuma leta 1947. 137. Navedite tri konvencije med D STO.138. lanstvo v OZN je pogoj za lanstvo v STO.139. Drave, ki so sklenile GATT 1994, so morale odpovedati GATT1947.140. STO/GATT vsebuje splono prepoved netarifnih omejitev.141. Med najpomembneje rezultate Urugvajskega kroga pogajanj sodijo: Sporazuma o ustanovitvi WTO in Mednarodne banke za obnovo in razvoj, GATS in TRIPS. 142. lanstvo v WTO je mono brez pristopa h GATT.143. MFN klavzula (Most Favoured Nation Clause) izenauje poloaj subjektov tuje drave pogodbenice s poloajem domaih subjektov.144. eki avtomobili znamke koda se brez carinskih dajatev uvaajo v Slovenijo. V skladu z MFN doloilom v GATT mora veljati enako za amerike avtomobile.145. Drava A je lanica STO. Z dravo B, ki ni lanica STO sklene sporazum o trgovini, ki predvideva vzajemno ukinitev uvoznih carin za doloene industrijske izdelke. A ni dolna enakih ugodnosti podeliti drugim lanicam STO, ker drava B ni lanica STO. 146. Prisilni ukrepi zaradi kritev STO sporazumov se lahko uvedejo le na podroju sektorja, kjer je bila storjena kritev.147. Drava A kri GATS sporazum na kodo drave B. Ta se lahko odloi za povrailne ukrepe, pod pogoji, ki jih za to doloa mednarodno pravo.148. V postopku je bilo ugotovljeno, da je drava A krila GATT sporazum. Okodovani drav B se odobrijo povrailni ukrepi v zvezi s trgovino z blagom, ne pa na na drugih podrojih, npr. glede storitev.149. Telo za reevanje sporov sprejme poroilo panelne skupine ali Pritobenega telesa z veino glasov vseh lanic STO.150. V postopkih za reevanje sporov zastopajo drave v sporu dravni uradniki ali odvetniki, ki imajo dravljanstvo drave, ki jo zastopajo.151. Nad katerimi vodami imajo drave polno suverenost?152. Kajo se doloajo meje po gorskih verigah?153. Kako se doloajo meje po rekah?154. Potok, ki razmejuje dve dravi, je mednarodna reka.155. Mednarodna reka je 156. Drava A razpade na naslednice B, C in D. Kako se doloajo zunanje meje naslednic z dravami E, F, G? Kako se doloajo meje med B, C in D? 157. Faze pri doloanju meja na kopnem so 158. Drava A kupi del ozemlja od drave B. Ali je to po MP dopustno? Kako se imenuje nain pridobitve ozemlja na podlagi prodaje? Navedite en zgodovinski primer.159. Iz morja zraste nov otok, ki ga prej ni bilo. Kaken je pravni status otoka?160. Pridobitev ozemlja s silo je prepovedana. To pravilo ne pozna izjem.161. Kabotaa je 162. Zrani prostor nad dravami je nedotakljuv. Drave ga lahko branijo tudi z orojem.163. Za prelet teritorija neke drave s civilnim zrakoplovom ni potrebno posebno dovoljenje te drave.164. Open skies sporazumi so 165. Za pregon storilcev kaznivih dejanj na letalih so pristojne: 166. Zrani prostor nad dravami je nedotakljuv. Drave ga lahko branijo tudi z orojem.167. Za prelet teritorija neke drave s civilnim zrakoplovom ni potrebno posebno dovoljenje te drave.168. Open skies sporazumi so 169. Za pregon storilcev kaznivih dejanj na letalih so pristojne: 170. Teritorialno morje je 171. Notranje vode so 172. Epikontinentalni pas je 173. Na katere vode se nanaa pravica do nekodljivega prehoda?174. Pravica do nekodljivega prehoda ne velja za vojake ladje.175. Kako se razmejijo zalivi?176. Morske oine skozi katere potekajo mednarodne plovne poti so deli teritorialnega morja ene ali ve drav, ne pa notranje vode, ker skozi notranje vode mednarodne plovne poti ne morejo potekati.177. Reim tranzitnega prehoda je ugodneji od reima nekodljivega prehoda.178. Najveja dopustna irina izkljune ekonomske cone znaa 179. Ekskluzivna ekonomska cona je del odprtega morja, na katerem obalna drava lahko izvruje nekatere suverene pravice.180. Obalna drava lahko v svoji ekskluzivni ekonomski coni izvruje carinski nadzor.181. Obalna drava lahko v svoji ekskluzivni ekonomski coni neomejeno lovi ribe.182. Samo drave lanice OZN imajo pravico, da predloijo svoj spor VS. 183. V primeru reevanja spora s konciliacijo sta stranki v zavezani spotovati odloitev konciliacijske komisije.184. Arbitraa lahko, drugae kot ICJ , reuje tudi spore med dravami in entitetami, ki nimajo mednarodnopravne subjektivitete (npr. multinacionalke).185. Najveje tevilo sodnikov ICJ, ki lahko razsojajo spor med dvema dravama, je 17, najmanje pa 3.186. Vse lanice OZN so samodejno (ipso facto) tudi lanice Statuta ICJ (SMS).187. Nelanice OZN ne morejo biti lanice SMS.188. Dravi A in B imata dostop do ICJ, ker sta lanici OZN, kar pomeni, da je ICJ pristojen za reevanje njunega spora.189. ICJ lahko dokonno odloi o svoji pristojnosti.190. Kdaj je podana pristojnost ICJ za reevanje spora?191. V sistemu kolektivne varnosti ima VS monopol nad uporabo sile.192. Navedite pristojnosti VS na podlagi VI. poglavja UL.193. Sklepi VS na podlagi VI. poglavja UL so zavezujoi za drave v sporu.194. Ekonomska sankcije so ukrepi na podlagi VI. Poglavja UL, ker ne gre za uporabo sile.195. Akcije VS za ohranitev miru lahko temeljijo na VI. ali VII. poglavju UL.196. Pogoji za ukrepanje VS na podlagi VI. poglavja UL so: 197. Oboroeni konflikti znotraj ene drave, ne morejo ogroati svetovnega miru in zato ni mogoe ukrepanje VS na podlagi VII. Poglavja UL.198. Med ukrepi brez uporabe sile 41. len UL navaja tudi monost ustanovitve ad hoc tribunala za vojne zloine, kot je npr. ICTY.199. Mirovne operacije ne temeljijo na UL, temve na dogovoru med vpletenimi dravami.200. V primeru odloitev na podlagi VII. Poglavja UL je uinek vzdranja stalne lanica VS enak uinku veta.201. Razloite pomen teleoloke interpretacije UL v zvezi z akcijami po VII. poglavju.202. Invazija ZDA in njihove koalicije na Irak leta 2003 ni bila avtorizirana s strani VS.*203. Uporaba enot OZN (Modrih elad) temelji na VI. Poglavju UL e je njihova naloga ohranitev miru (peace keeping) ali na VII. Poglavju UL, e je njihova naloga vzpostavitev miru (peace enforcement).204. Prepoved uporabe sile iz lena 2(4) UL se nanaa na uporabo sile med dravami in ne zajema nnasilja znotraj ene same drave (npr. dravljanska vojna).205. Prepoved uporabe sile iz lena 2(4) UL se nanaa na uporabo sile, ne pa tudi na gronjo uporabe sile.206. Prepoved uporabe sile ima dve izjemi: akcije na podlagi VII. Poglavja (42. lena) UL in samoobrambo na podlagi 51. lena UL.207. Pogoji za dopustno samoobrambo na podlagi 51. lena UL so: 208. Vsaka kritev prepovedi uporabe sile s strani drave A se teje za oboroen napad, ki upraviuje napadeno dravo B (e so podani tudi drugi pogoji za samopomo), da odgovori na napad z uporabo sile.209. V teko dostopnem gorskem obmoju drave A, ki meji na dravo B, se skriva teroristina skupina, ki izvaja teroristine napade v dravi B. Drava B ima v skladu s pravili o samopomoi (len 51 UL) pravico do oboroene akcije proti dravi A.210. Dovoljena samoobramba vkljuuje ukrepe, ki imajo za cilj spremembo vladajoega reima v dravi napadalki.211. Zakaj je Martensova klavzula e vedno pomembna?212. V vojni ne velja, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano.213. Pravila vojnega prava veljajo samo za redno vojsko, ne pa za paravojake enote, milice ipd.214. Vohuni niso borci (kombatanti).215. Kdo so borci?216. V dravi A je dravljanska vojna. Enota upornikov se preda vladnim silam, ki morajo z zajetimi uporniki ravnati kot z vojnimi ujetniki.217. enevske konvencije ne veljajo za nemednarodne oboroene spopade, razen minimalnega standarda humanosti iz skupnega lena 3 konvencij in protokola II iz leta 1977.218. Vojno ujetnitvo je kazenska sankcija za sovranikove vojake.219. Pobeg vojnega ujetnika je kaznivo dejanje.220. Pogoji za pomorsko blokado so:221. O zasegu sovrane trgovske ladje na odprtem morju odloa kapitan ladje, ki trgovsko ladjo ustavi.222. Nevtralne ladje ne morejo biti predmet zasega.223. Kontrabant je 224. V vojni je vojaka ladja drave A zasegla ladjo, ki pluje pod zastavo drave B, ki je z A v vojni. Zaseno sodie v dravi A lahko odloi, da se zasee tovor, tudi e pripada gospodarski drubi s sedeem v vici. 225. V pristania nevtralnih drav lahko vplujejo samo trgovske ladje drav v vojni.226. Denimo, da pride do vojne med dravama A in B. drava N, ki ima status trajno nevtralne drave, se lahko odloi, da bo svojo nevtralnost glede te vojne zaasno suspendirala.227. Nevtralne drave ne smejo pomagati dravam v vojni na neodplaen nain, lahko pa jim npr. nudijo kredite po obiajnih komercialnih kreditnih pogojih.228. Nevtralnost se nanaa tako na kopno, kot na teritorialne vode nevtralne drave, ne pa tudi na njen zrani prostor.229. Nevtralna drava, ki dovoli, da se na njenem ozemlju zbirajo in organizirajo prostovoljci zato, da bi se pridruili enotam ene od drav v vojni, ravna v nasprotju z MP.230. V Dravi A divja dravljanska vojna. Sosednja drava N je trajno nevtralna. Pomo eni ali drugi strani se teje za kritev nevtralnosti.