KRANJ, i . JANUARJA 1954

t * T O VII. / STEV.

U R E D N I K S L A V K O B E Z N I K / UREDNIŠTVO IN U P R A V A : K R A N J »REJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI U R E D N I K SLAVCU DA«.*^«. , 6T. 624-»T«-127 / I Z H A J A V S A K O SOBOTO / L E T N A NAROČNINA 400 DIN, P O L L E T N A 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN,

V p r a š a n j a , k i t e r j a j o r e š i f e u i - — f.inim:i Doslei ie bilo to vpi

S A V S K I B R E G 2; T E L E F O N 47»; T E K . R A C . PRI N B K R A N J - O K O L I C A MESEČNA 35 DIN / P O S A M E Z N A ŠTEVILKA S T A N E 10 DIN

•krajni ljudski odbor T K r a ­nja bo v februarju posvetil ••scbno zasedanje vprašanjem kaaetijstva in gozdarstva v o-kraj«. Da to zasedanje čim po-»•laeje in skrbneje pripravi, je pr«d kratkim izdal v dokaj ob­sežni in kar se da sistematizi

Za uvod v ra*pra»o o r a s o l u kmetijstva in g.izdnrstva v kranjskem okraju

nosti. O predlogih, k i bi j ih na ta način dobili, bi potem raz­pravljal Okrajni ljudski odbor,

matizi- V ta namen je bil v Četrtek, ^ « • 1 obliki ves material o tre- 7. januarja sestanek društva ta- p a fe. m p l o d r a z p r a v e nekaj d a r s t v 3 i d a j e torej treba •atnem gtanj« kmetijske in go- ženirjev m tehnikov ™ n ] i M l j u d l n a okraju. č r t e v s k i a d i t i z možnostm

, . . . ; « r t n ^ H D r e l r p stroke. N 3 tem „ , i _ i ^ ^ K ^ r - n o t n l f P » r a z - . , _ J x _

••arsze proizvodnje

stvu v kranjskem okraju, name­noma pa se izogiblje kakršne-mukoli dajanju zaključkov in smernic. S tem bi bila možnost razprave že omejena, zaključki

foruma. Doslej je bilo to vpra­šanje obravnavano v oblastve­nih organih zelo površno in ne­sistematično.

P r i sestavljanju načrtov za dvig kmetijstva in gozdarstva pa je treba upoštevati, da tega vprašanja ni mogoče obravna­vati ločeno od celotnega gospo-

na-črte vskiaditi z možnostmi, k i

oizvodnje i n gozdarske stroke, IN a w m okrajni odbor pa take »raz- g o d g n e V s a k o d r u g o n a C r t o v a -. . sestanku, k i naj bi bil nekakšen p r a v e « n e želi. Zeli plodno, vse- . n e r e a i n o . Vsaki megalo-

vi tega materiala m u v Q d v r a z p r a v o , j e predsednik s t r a n s k o razpravo, v kateri bo- m a n s k i n a c r t i s o že vnaprej ob-sedaj v občinskih oa- r a i n e g a odbora tov. Miran . s o d e i 0 v a l i vsi, k i se zani- . . A i s e n e b o d o m o g l i u _

Na osnovi *e morala frorih, političnih organizacijah, kmetijskih zadrugah, v organi-aaciji inženirjev in tehnikov iz

okrajnega odbora tov. Miran d Q s o d e l o v a l i vsi , k i se zani Košmelj povedal nekaj misli o m a j 0 z a r a z v o j teh gospodarskih tem kako si okrajni odbor za- p a n o g . Smernice za politiko okr.

" V misija potek te razprave. i n občinskih ljudskih odborov »metijske in gozdarske stroke da era- ter zadružnih organizacij v kme-»aceti razprava o ukrepih, ki Predvsem 3 e p c m đ a » l , ^ a gra » d r u £ b i _ •o aujni, če hočemo zboljšati divo ^ff^^A ti plod skupnih naporov, ne pa Usedanje nezavidno stanje v j M * , , n

J - n , H a r - volie kakršnegakoli upravnega

sojeni, da se ne bodo mogli u-resničiti.

Napraviti pa se da v danih pogojih marsikaj. Predvsem se mora zainteresirati kmeta, da se bo oprijel naprednejše proizvod-

« o s e đ a n j e nezavidno stanje v jema samo p r ^ | - " » r ^ ^ r f n e g a k o l i upravnega nje. Razpravljati je treba, kako ••k panogah gospodarske dejav- stanja v kmetijstvu in gozdar- volje kakršnegakoli p s ^

V Kropi bi lahko mnogo več Proizvajali, če b i i m e l i dovoli surovin i n sirojev ^Izdelk i kroparskih kovačev in ljenih šele 1500 ton surovin, ra- matic prihranili pr i železu 15

jev »Plamena« nasploh bil pa bi j ih okoli 6000 ton. milijonov din, proizvodnjo pa bi »o znani daleč naokrog. Posebno se odlikujejo s svojo kvaliteto. Tako nekako je tudi zapisano V Pismu, k i ga je glavna direkcija JD2 iz Beograda poslala Zele «arru na Jesenicah s lom, naj Železarna ~ »Plamenu« čimveč železa

Takole pravijo železničarji v avojem pismu: »Izdelki tovarne »Plamen« v Kropi so po kva l i ­teti na prvem mestu v državi. Zakaj ne daste kolektivu dovolj železa, da bi lahko zadostil na-Sim potrebam?« S podobnimi po­trebami se javlja še več kolek­tivov. Poleg železnic in raznih večjih delavnic je tu ladjedelni-

Da bi kolektiv »Plamena« lah- povečali tako, da bi k r i l i vse ko zadostil vsem potrebam, bi potrebe v državi, moral izboljšati tudi svoj stroj- S stroji za vzmetne podložke.

t ni park, ker je sedanji že izrab- kakršnih pri nas še ne proizva-lala 7P1P ^ e n ' d o l o f e n d e l P a ž e t u d i u n i _ J a i ° i n j ih samo železnica

čen. Med drugim bi rabili novo rabi letno 70 ton. bi odpadel u - navijanje raznin aoDiciHuivpuiu priporoči- stiskalnico za matice, dva stroja voz tega artikla. Stroji bi b i l i Podjetij, k i pa s kmetijsko pro-

zagotovi za vzmeti in nekaj orodnih kmalu plačani. izvodnjo nimajo nič skupnega.

- / ^ - e + „ „ t* t rpha rešiti

naj se organizira semenska služ­ba in pojasnjevati njene eko­nomske prednosti in pomen. V živinoreji, k i ima v okraju vse možnosti za razvoj, je vrsta ne­rešenih vprašanj . Marsikaj bi se dalo napraviti s krediti, k i bi jih okrajni odbor odobril za po­trebe kmetijstva in gozdarstva. Kmetijske zadruge pa je treba zainteresirati, da bodo na obč­nih zborih dobiček namenile res napredku kmetijske in gozdar­ske proizvodnje, ne pa za usta­navljanje raznih dobičkanosnih

Maršal Tito na obisku pri pionirjih v mladinskem domu

Maršal Tito v Kranju Obi»hal je pionirje v Mladinskem domu

»Fcanc* t t Peešerna«

dalo na strojev. Samo s stiskalnico bi B i se temu res ne pri letni proizvodnji 1000 ton kakšen način odpomoči?

Tudi T radovl j i škem okraju razpravljajo

K a k o izbol jšat i kmet i j sko pro izvodnjo

Vprašanje živinoreje stopa vse okoli 17 tisoč ha državnih goz-** »Zmaj« na Reki, ladjedelnica bolj v ospredje v radovljiškem dov, ki so obremenjeni s pašni-

Splita, tovarna vagonov v okraju. Pregled kmetijske pro- mi pravicami. (Z drugimi bese-kankovičevem itd., itd. izvodnje kaže, da je ta pri vseh dami povedano, predstavljajo

p ° kroparskih izdelkih, raznih kmetijskih pridelkih, razen pri pašniki in planine več kakor vlj"akih, maticah, t račnih žeb- fižolu in krompirju, pod svetov- polovico površin, ko so splošno * r ž a v i Z a k 0 V i C a h ^ ^ P ° n i m p o v p r e č J e m - Z a t o Predvide- ljudsko premoženje. Toda stanje toliko n a r o č i p o v p . r a š e v a n ^ e i n vajo spremeniti kmetijsko proiz- gospodarstva na teh skupnih

- vodnjo. Predvsem nastaja tu zemljiščih je precej zanemarje-vprašanje, kako izkoristiti do- no. Med vojno so bi l i uničeni linsko in višinsko krmsko bazo skoraj vsi pašni obrati, planine

Pionirji in vzgojitelji v Mla- pripravili kratek kulturni pre-dinskem domu »Franceta Pre- gram, da mu vsaj bežno po-šerna« v Kranju so doživeli v kažejo, kaj so se lepega in ko-nedeljo, 3. januarja lep dogo- ristnega naučili. Najprej je • dek. Obiskal jih je predsednik imenu vseh pionirjev pozdravil republike maršal Tito. dragega gosta Štefan Gregore,

Tega obiska so si vsi že dol- ki je nato recitiral tudi pesem go želeli. V nedeljo se jim je »Mi hočemo svoboden Trst«, ta želja izpolnila. Nekaj minut Sledila je zborna recitacija plo-čez pol drugo uro popoldne se nirjev iz IV. razreda, sestrici je ustavilo pred domom nekaj Slavka in Breda Krivic pa sta avtomobilov. Bil je Tito s svo- tovariša maršala razveselili a jim spremstvom. Tovariša mar- recitacijama »Rojstni dan« in šala je pozdravila v imenu go- »Pionirji partizanom«.

V gozdarstvu je treba rešiti j e n c e v i n vzgojiteljev upravni- Ob dveh je tovariš Tito za-vprašanje izkoriščanja gozdov, c a tovarišica Meri Starčeva. pustil dom. Ob odhodu je za-vprašanje upravljanja z gozd- N a t o s i j e u g I e d n l g o s t o g l e . ? , e i e l vsem gojencem in vzgojl-nim skladom in zelo pereče d a , d o m Z a n i m a l o g a j e p r a T teljem veliko uspeha pri njiho-vprašanje lesnopredelovalne in- v s e . k a k g e n o d n o s i m a j o v z g 0 . v e m d e l u i n j i m obljubil, da dustnje v okraju. j l t e l j i d o o t r o k > k a k g n o j e m a t e - bo poleti spet prišel pogledat,

V tej razpravi mora prit i .do rinino stanje doma itd. Z ogle- kako jim gre. izraza najbistvenejši princip na- dom je bil očitno zadovoljen Vsi pionirji so bili od tovari­še socialistične demokracije: so- In je izjavil, da je dom sicer ša maršala obdarovani, upravi delovanje najširših množic pri skromen, vendar čist in urejen, doma pa je tov. Tito za kritje • .; bodjCem delu in na- Tovariša lita so pozdravili najnujnejših potreb poklonil iogah komune. tudi pionirji. V učilnici ao mu 70.000 dinarjev.

Novi zakon o kazenskem pustomu-of rMi nišna d*miMHircqa razvoja

da j ih gotovo ne kodo zmogli. Tako so n. pr. lahko zaključili pogodbe za hladne v i ­jake v višini 49°/o od vseh na­ročil. Podobno je z ostalimi iz­delki. Proizvodna »Plamena«

Stop'1 je • vezavo 1. januarju i ° 3 4

S 1. januarjem 1954. ženskem postopku. Novi

zmogljivost

za vzrejo čimveč lepe živine.

Na planinah in pašnikih ra-krije le 51°/o vseh dovljiškega okraja bi lahko pre-

»aročil. Toda tudi ta odstotek p a s l i n a d 8 0 0 0 g l a v g o v e d a . v

J o l S v T u S e S i t i ^ n okraju je nad 23 tisoč ha zem- , *°00 ton surovin, železa in je- Uišč splošnega ljudskega pre- j a R a d o v l j i c a pa predvideva ločilih. kla. Po pogodbah ima zagotov- moženja, poleg tega pa je tudi zboljšanje tega stanja in pre

i A. H . . t M U a k a 4 n *r \7'7 r P 1 (

Zbori volivcev naj sklepajo o upravljanju hiš

je začel veljati novi zakon o ka- pa on ne vodi več. Prav tako zensKcm posiopnu. . T P U H zakon se precej razlikuje od zakona javni tožilec ne odredi več prl-iz leta 1948. Kakor je pred kra'kim izjavil podpreds. Zveznega pora ali preiskovalnega zapora, izvršnega sveta Aleksander Rankovič, je treba novi zakon ra- ampak je ta pristojnost dana zameti kot odmev stopnje razvoja našega socialističnega reda. preiskovalnim organom ali pre-Z njim dobiva naša socialistična demokracija pravi temelj, iskovalnemu sodniku. Po zako­

nu iz leta 1948 je samo javni V naslednjem članku bi orne- vprašanje tako imenovanih pred- tožilec ljudske republike odnos­

nih najvažnejše spremembe, k i hodnih vprašanj in to na ta no avtonomne pokrajine mogel I B » U sem »im.!« . » c ^ c — • j ih je prinesel novi zakon, ter način, da je sodišče pooblašče- staviti predlog za obnovo po-givinoreji, tako po številu kakor b o m o s t o m d o b m t u d i s p i 0 g n o no, da more tudi samo reše- ~~ — po kvaliteti. Petletni plan okra- sliko o najvažnejših novih do- vati vprašanja iz pristojnosti

|Cilih. drugih državnih organov, če je V novem zakonu je posebej od tega vprašanja odvisna oce-

usmeritev živinoreje v vzrejo navedeno, da oseba, zoper kate- na kazenske odgovornosti ali predvsem plemenske živine. ro je uveden kazenski postopek, obstoj kaznivega dejanja.

ne velja za krivo, dokler ni Uveden je tudi nov institut

p a so se čedalje bolj zaraščale E grmičjem in drevjem.

Na splošno je videti že od leta 1890 sem stalno nazadovanje v

stopka, po novem zakonu pa Je

(Nadal)»v«nje n * 2. i*™«*)

. . ne veiia za K I I V U , u u m c i ^ v j ~

Pred meseci je to vprašanje k a 7 e n s k a odgovornost za oškodovanca kot tožilca. Ta ob-6pet stopilo v ospredje. V pri- s t o r i e n o k a z n i v o dejanje ugo- stoji v tem, da oseba, kateri je hodnjih dneh bodo o nekaterih t o v 1 1 e n a s p r a v n o m o č n o sodbo, kršena ali ogrožena kakšna pra-predlaganih ukrepih O L O za , , . „ J „ . - .

petek DonniHno K \r ™ •, x i - i - * A- A d o t c S a trenutka se obdol- vica, lahko sama prevzame ka-

• J« «estal J t - 5 • z a . * P l a m , k o < < - k e r P ° d ^ t j e želi *eh razpravljati tudi neposred- ž e n e c . s m a t r a z a n e d o ] ž n e g a . Z e 7 e n s k i n ^ n e . l 3 u d s k i odbor Z \ L S 6 ) I n 3 1 l k r e d l t , Likvidacijska ni proizvajalci - živinorejci, na prvem zaslišanju mora biti vzame javni tožilec ali če on od •dborniki b H občine, sredva so ob likvidaciji »Obut- S Z D L in občinski ljudski odbo- obdolženi obveščen, katerega njega odstopi »retresali D o « ? n - , m e d . d r u g i m v e < < Pripadla »Planiki«. S temi r i . To vprašanje bo stopilo v dejanja je obdolžen in kaj je v . „„ , „ , , „ ' n r f . * f t * „ A « w , N A ,

^ o d a r s t v o P ^ 1 0 - m V ^ n

a / ; ; ^ - Z"*" "»^V™^ ^ ™ 0binih T ^ l f "

mU *** omeniti da s i e' v e ter njegovih C r 7 " ° b € k t a

g " K c r p a ; P ' a n i k a « - v s e h ?.borih kmetjiskih zadrug. ) e treba možnost da se izjasni r a z š i r i l a s t v a r n a ^ i s t o j n o s t o k . - zalog še ni prodala, je dobila N a z a d n j i g e j i Q b e h z b o r o v o vseh dejstvih in dokazih, k i r o ž n i h s o d i š č > d ^ s 0

J

o k r o ž n a - " organov. Z no-

J»m poslovnikom bo svet dobil

D O svet ctooii bančni kredit in garancijsko iz- O L O Radovljica so razpravljali vsa "dejstva in dokaze, k i so mu •oiid.n temelj z a nadaljnje de- j a v o ljudskega odbora. Rok pr- t d i

lo, prav tako p a t u d l n j { > • •rgani. Na zadnji s e j i j e bi l im v e

J ? a r a n c ., •podarski svet razširjen z novi" P ' ^ z a p r 0 S l l ° 2 3

• d člani podaljšek.

osnutku odloka, s kate- v korist. Prepovedano in kaz-~~do v prihodnje načrtno nivo je izsiljevati od L -

polletni u r e j a i j vprašanje pašništva. Tu ca priznanje ali kako drugo iz ­bo predvsem treba rešiti vpra- javo med kazenskim postopkom

ga obremenjujejo in da navede s o d i š č a pristojna, razen nekaj J « 4 „ * „ „ J- A^n^r. bi cr, n r . i i i z j e m 7 a v s a kazniva dejanja,

idnPi^«.1« 1 gegovi v e garancije je potekel, zato je r i m b o d o p r i h o d n i e načrtno nivo e izsiljevati od obdolzen /-innji seji je bil go- nodipti " - •

ivet razširjen z nn„i_ P ° i — proizvajalci. (O tem r ' " v »».*- >

smo na kratko že poročali op Na seji bodo razpravljali tudi sanje ločitve gozda in pašnikov Kdor je bil neupravičeno obso-ur.). Svet bo formiral različne ° t e j n , da bi se zbori volivcev in ureditev planin. Odlok, k i ga jen. ali mu je bila s pr idrža-•dbore, k i bodo samostojno de- sklicali od 19. do 22. januarja. j e dal OLO v razpravo vo l i l - njem v priporu ali preiskovnl-k l i In pomagali svetu. Dosedaj Po volilnih enotah naj bi voliv- C em, vsebuje tudi ureditev zem- nem zaporu Je razne predloge gospodarski c i razpravljali o predlogih, ki \ ^ bivših agrarnih skupnosti,

h com ,,.] ..i » . A « r a c n l i n SO l i h A cli T i n r l c l / D m i i n r l r i n r l l • . i _ X l i .

prostost, ima prpvi^n do povr-.jravijaii o pieuiusin, »vi 1 J l C pivsin agrarrnn SKupnosu, ' .

•vet sam pregledal, pretresel in so j ih dali Ljudskemu odboru k i s o s p l o § n a i j u d s k a lastnina, nitve premoženjske škode Jav končno predlagal ljudskemu od- mestne občine v preteklem letu N t h z e m i j i š č i h bodo obliko- m ^ 7 ; l ] o c i e d ? l z a n z a ^ P " ^

- - * - - u,«, i —i . . . . . . renski nroffon. če so podani do Na teh zem.jiscm o ao O D U K O - ^ FC S O D A N L D O .

vali pašne obrate z lastnim go- » I z a

- -vuuusi imen oaDori. e ^ « V n u I U C K O onevnega ie- spodarskim računom itd. V ' J J i „ a f , a r i * n „ n

s a v s k i svet Projektivnega d a Pa haj bi zbori volivcev £ n u i k n predvidevajo tudi usta- k a t 7 " s e s t ° r i l 6 C n ' ( ° • l ro is U n J L ^ - J . ; l i . . j nh rnvnava l l i , r , « o . . i j n « j 0 c + i n n - . . . . . . _ . . U radn i (

boru v potrditev, zdaj pa bodo i n ° t e m , kako so bi l i izvedeni t o dolžnost imeli odbori. K o t glavno točko dnevnega re-

. o v c u j r i u l c i v bi v n e g , " * J

^ r ° i a je sklenil predlagati ljud- obravnavali upravljanje «kemu odboru razrešitev dose- vanjskih hiš,

' z a t o ' k e ' r s o ' ^ z š l i novitev komisije za pašništvo in p d a u y e d b a k a . / e n . zato ker so izšli i m e n 0 v a n j e pašnega nadzornika 1

n n < . t n n k a 7 a B O slodico 'anjega direktorja ing. Strenar- o tem novi predpisi. Na ta na- m , g v e t u z a g o s p o d a r s t v o . Ko ^ J ^ 0 S * ° P % Z d «

pravic, nastanejo te posledice z

uradni dolžnosti. Ce je pred-

| a - Kot direktor ni mogel oprav- čin bi našli najboljšo pot. za |Jati svojega dela kot projek- realizacijo uredbe. Vse predlo-*ant, kar je vsekakor podjetju ge zborov pa bi potem L O M O Škodovalo, posebno ker se za na- še enkrat pregledal in končno 'rte zelo mudi. Upravniško sprejel kot sklep. To se pravi, funkcijo naj bi v prihodnje da bodo volivci morali dati na-

za katere je po zakonu pred pisana kazen preko 2 let za pora.

Tudi. v sestavih senata so ne­katere spremembe. Za določena lahka kazniva dejanja, katera spadajo v pristojnost okrajnih sodišč, je predviden za sojenje en sam sodnik, na drugi strani pa se uvaja pred okrožnim so­diščem senat petorice sodnikov, kadar se sodi za taka kazniva dejanja, kjer je možno po za­konu izreči smrtno kazen ali kazen strogega zapora 20 let. Od te petorice sta dva sodnika in trije eodniki porotniki, kadar sodijo na prvi stopnji pred okrožnim sodiščem, za sojenje pred vrhovnim sodiščem pa je senat sestavljen od 5 sodnikov.

Javni tožilec je z novim za-

1% vsđfae

pri Svetu za gospodarstvo. Ko bo razprava o teh vprašanjih zaključena, bo O L O ponovno pa- u v e d b 0 preiskave, če pa se pre sedal in razpravljal o predlogih, i s k a v a ne uvede pa z vložitvijo ki j ih bodo prispevali člani kme- obtožnice, v postopku pred okr.

> r " a i b i v prihodnje da bodo volivci morali dati na- tijskih zadrug in SZDL, in bo sodiščem pa z dnem, ko se izda ^ v . « . v , * , . . .

T u d i * e k o n o m i K t Stane Svigelj. potke za delo ljudskega odbora, sprejel predlagane odloke in ne- obsodilna obsodba ne glede na konom izgubil nekaj pooblastil, edbo ° P r e d l ° £ u bo ljudski Seveda pa se bodo morali prej katere druge ukrepe, s katerimi to ali je postala pravnomočna V njegovo pristojnost ne spada •»nenje"* S V ° ^ ^ p o d a l s v ° J e Pozanimati za novo uredbo in bodo odpravili stare lastninske ali ne. Za postopek pred okraj- več predhodno vodstvo kazen-

Nadall h p r i t i n a Z D O r pripravljeni. Le odnose in prenesli upravljanje nim sodiščem namreč ne obsto- skega postopka. On stavlja sa-• Pedal i i i L O M O r a z P r a v l j a l tako bodo lahko dali in spre je- zemljišč na neposredne proizva- j i obtožnica niti se ne more mo zahtevo za pregon, same ka-

ijsanju garancijske izjave l i dobre predloge. jalce. uvesti preiskava. Rešeno je tudi ženske poizvedbe al i preiskave

PREMALO PAZNJ1 KVALITETI MLEKA

* Obletnica miniranja

hotela »Evrope« 1 ••• f...... *

Izpit iz poštenja *

T E K S T I L N I D E L A V C I — K V A L I F I C I R A N I DELAVCI

* Obrazi in pojavi

* »Vesna« sredi zime

* REPORTAŽA

BERAČI, GLUMACI, POSTOPAČI

Zanimivosti *

Ženski svet *

Za pionirje *

2 P O D L I S T K A *

Sport

Živinorejci premalo pazijo V zimskih mesecih imajo ži­

vinorejci več časa, da posvetijo vso skrb živinoreji. P r i tem pa naj ne bi skrbeli samo za pra­vilno prehrano, nego in vzrejo, temveč tudi za dobro kvaliteto mleka, saj j im mleko v vsa­kem letnem času prinaša stalne dohodke. Njegova kvaliteta je odvisna poleg drugih činiteljev tudi od snažnosti. Živinorejci j i ne posvečajo pozornosti, ker jih prilike v mlekarstvu v se­danjih povojnih letih k temu niso silile. Administrativni u-krep — obvezna oddaja mleka — je težil samo za čim večjo količino oddanega mleka, ni pa dovolj upošteval kakovosti.

Gorenjski živinorejci so v le­tih pred zadnjo vojno dosegli v kakovosti mleka že prav lepe uspehe. Kvalitetni izdelki mle­karskih zadrug so dali prizna­nje živinorejcem, ker je bila predvsem od njih odvisna kako­vost mleka in izdelkov. Res je, da so vojna leta, sušna povojna poletja in obvezna oddaja živi­ne zavrli uspehe predvojnega

na kvaliteto mleka v 1 ccm mleka 50.000, j ih bo v nju. Živalim mleko po nekaj-5 urah, če mleka ne ohladimo, tednih ali mesecih ni več po­ze nekaj milijonov. Večja mož- trebno, otroci pa potrebujejo nost hitrega razmnoževanja je mleko vso dobo rasti, pa tudi v poletnih toplih mesecih, zato odraslim je zelo koristno. P r i se mleko poleti tudi hitro skisa delu pod posebnimi pogoji slu-in pokvari. Mleko postane ne- ži mleko kot zdravilo ( v cin-primerno za ljudsko prehrano, karnah, tiskarnah in slično) oz. namesto da bi kot najboljša in preprečuje škodljivo delovanje najcenejša hrana služilo svoje- snovi na človeški organizem. P r i mu namenu. Drobnoživke spre- nekaterih boleznih služi mleko more imeti obdolženi branilca menijo njegovo sestavo. Nič več kot dietna hrana bolnikom (bo­ni tako hranilno, pri razkroju lezni prebavil), se tvorijo strupene snovi, k i Dobro prebavljivo in zelo ko-škodujejo posebno dojenčkom. r i s t n o j e k i s l o m i e k o , priprav-Razen škodljivega razkroja mle- j j e n o n a r a z n e načine. Navadno v v e z i s t e m s o določena tudi

(Nadaljevanje s 1. strani.) ta pravica dana tudi onemu jav­nemu tožilcu, kateri je stvar obravnaval pred prvostopnim sodiščem, prav tako pa tudi ob­sojencu, njegovemu odvetniku, po smrti obsojenega pa tudi njegovim najbližjim sorodni­kom.

Po določilih novega zakona

v teku vsega kazenskega po­stopka, medtem ko ga je po starem zakonu mogel imeti sa­mo v postopku pred sodiščem.

pooblastila zagovornika v poiz­vedbah in preiskavi.

Najbolj značilne razlike pa so v pogledu predhodnega postop­ka. Omenili smo, da je oprav­ljanje poizvedb in preiskave od-

čnih sestavin se v mleku lahko k i s l o m l e k o si moremo sami p r i -pojavijo mikroorganizmi, pov- p r a v i t i , važno pa je, da je mle-zročitelji raznih bolezni, katere k o z d r a v o . P r i nas pridelujemo se z mlekom prenesejo na člo- k i s l o m i e k o s pomočjo mlečnih veka (tuberkuloza, tifus, para- kultur, k i j ih dodamo v zveze tifus, steklina, bruceloza, slinav- m i e k o . Z dodatkom posebnih kri in parkljevka ter vranični kultur v prevrelo mleko dobi- vzeto iz pristojnosti javnega to-prisad). V mleko pridejo v času m o kislo mleko Jugort, k i je žilca. Poizvedbe vodijo po zah-molže in pri nadaljnjem ravna- zdrava in osvežujoča pijača po- tevi javnega tožilca poizvedo-nju z njim. prenesejo j ih pa tu- leti. Kefir, k i vsebuje zaradi valni organi, kateri so preisko-

vretja s pomočjo kvasovk neko- valni sodnik, sodnik okrajnega liko alkohola, je okrepčilna in sodišča in pooblaščeni organi za za bolnike kot zdrave ljudi zelo notranje zadeve. Kdo izmed teh hranilna pijača. vodi poizvedbe, določa javni to-

di bolni ljudje. Bolne osebe in one, ki so še bacilonosci, ne '••.mHo imeti nobenega stika z

Potrošnja svežega mleka je ž i l e c - V nujnih primerih smejo veliko večja v državah z razvito poizvedovalni organi opraviti

truda živinorejcev, teže pa je razumeti opustitev vseh tistih ;"v ',' , ,- .. . ̂ - i i s u u mlekom! dolžnosti in opravil, k i so j ih izvajali pred vojno za dosega- v mlekarnah se mleko paste nje boljše kakovosti mleka, če- r i z i r a (segreje na visoko tem prav j ih administrativni ukrep peraturo od 71 do 85° C), zato industrijo. Tam je razvita tudi Posamezna poizvedovalna opra-za to ni obvezal. Po ugotovitvah s e uničijo vsi ti človeškemu industrija mlekarskih strojev in v i l a . n e d a b i čakali na zahte-in analizah mleka posameznih zdravju škodljivi mikroorganiz- naprav, zato je na razpolago v 0 Javnega tožilca, morajo pa

•živinorejcev iz bližnje okolice «*• T u d i smetana, iz katere se z a d 0 s t i zdravega in dobrega ga obvestiti o vsem, kar so sto-Kranja vpliva danes na kakovost izdeluje maslo, se pasterizirana mleka. Povprečno se v Ameriki mleka manjša prizadevnost pri 90° C in torej ni nevarnosti, da porabi na enega prebivalca na Preiskavo vodi okrožno sodi-pridobivanju mleka, zlasti opu- b i s e ljudje okužili z maslom, dan do 0,70 kg mleka, v Sved- šče po senatu ali po preisko-

Večja pa je nevarnost okužbe s k i c e i Q d o l k g dnevno. Pred valnem sodniku. Javni tožilec s kmečkim maslom, ker se sme- Vojno je pr i nas en prebivalec samo stavlja predlog za uvedbo tana ne pregreje in ostanejo ži- potrošil največ do 0,25 kg mle- preiskave. Zakon pooblasti pre­vi vsi povzročitelji bolezni, zla- k a > k a r j e z a zdravje in pravi l - iskovalnega sodnika, da lahko sti pa tuberkuloze. Da bi mleko n i razvoj mladega organizma potem po uvedbi preiskave pre-in mlečni izdelki res služili kot veliko premalo. K o bo na raz- pusti samo izvedbo preiskave zdrava hrana, so izdani predpi- p o l a g o zadosti svežega in do- ali posameznih preiskovalnih

brega mleka, bo tudi pri nas opravil sodniku okrajnega sodi-nosti mleka, način pripravlja- potrošnja mnogo večja, saj je šča ali pooblaščenemu preisko-

N i namen članka, obravnavati n i a , ohranjevanja in razdelje- potrošnikom vrednost mleka valnemu organu za notranje ta pravila s strokovne strani, ^anja. Tudi pri nas so že izda- znana. Ing. L . T. zadeve, to večina živinorejcev pozna že n i Predpisi za mleko in maslo, od prej, želim pa s temi vrst i - Mleko je v prvem razdobju cami opozoriti na izvajanje že življenja edina hrana ljudem in opuščenih in koristnih opravil mladičem sesalcev. Sestavljeno pri pridobivanju kvalitetnega 5e t a k ° . da ga lahko najbolje m ] e k a izkoristijo, torej V lahko pre-

Zakaj je potrebno paziti na bavljivi obliki, snažnost pri pridobivanju mle- Vsebuje vse hranilne snovi: ka? Mikroorganizmi, k i pridejo mlečno mast, beljakovine, slad- bregu, opazila neko žensko z v mleko, najdejo v njem šesta- Kor, rudninske snovi, vitamine, majhnim fantkom, kako je tr-vine, k i j im prijajo ter se hitro k i so za rast in razvoj vsakega pala v nahrbtnik razžagana dr-razmnožijo. Čem višja je toplo- organizma nujno potrebne. Brez va, k i so ležala pred Ogrizkovo ta mleka, tem hitreje se raz- mleka je težko prehraniti mla- hišo. množujejo. Vsake pol ure na- diče domačih živali, otroci pa Tega ne objavljamo zato, ker staneta iz ene drobnoživke dve. se brez njega sploh ne morejo č e j ih je torej takoj po molži razviti in ohraniti pri življe-

ščanje tistih opravil, zaradi ka terih se mleko okuži z mikro organizmi. Zdrava in nepokvar jena krma, snažen, redno či Scen hlev, snaženje živine, zla sti vimena, snaga molzne poso de, čist molzec ter hlajenje mle­ka po molži, vse to je važno s i . k i določajo najvažnejše last za dobro kakovost mleka

I z p i t i z p o š t e n g a Prejšnjo sredo, 30. decembra sten način olajšala svoje mate-

lani, okrog šeste ure zjutraj, je rialno stanje, stranka, k i stanuje nasproti na- Naj bo to izpit iz poštenja. Ce šega uredništva na Savskem ga položi vsaj z zadostnim uspe-

Upajo, da bodo kmalu spet na zeleni veji

Dopis iz tovarne pletenin in nogavic v Lescah

so bila omenjena drva slučajno naša, marveč zato, da vidimo, iz kakšnega razloga je do te kraje prišlo. Uredništvo se je namreč pozanimalo, kdo ta žen­ska pravzaprav je. Izvedeli smo, da res ne živi v zavidanja vred­nem položaju, ne strinjamo pa se, da si na ta način lajša živ­ljenjske skrbi, posebno še, ker

Naše podjetje je v zadnjem no 30% višja od letošnjega pla- morda nehote navaja fantiča, k i letu zašlo v precejšnje težave, na. Delavski svet je razprav- i« J« Pri tem podvigu sprem-Deloma zaradi objektivnih raz- ljal tudi o investicijah in bodo- ljal, na kriva pota. logov, kakor večina tekstilne in- čem razvoju naše tovarne. Pred- Zaradi nekaj polen ni vredno, dustrije, več težav pa nam je vsem stremimo za tem, da na- da bi vso stvar raziskovali z povzročilo naše upravno vod- še obrate, k i so sedaj v Lescah milico. Prav pa bi bilo, da pr i -stvo in nesposoben tehnični ka- in Radovljici, združimo na enem de ta ženska, k i jo poznamo, k der. Zato so bile nujne spre- mestu. Zato nameravamo gradi membe v upravnem in tehnič- ti novo moderno tovarno. nem vodstvu. Med drugim smo dobili tudi novega direktorja.

Zaradi slabega poslovanja so se nam začele kopičiti zaloge, 25 odstotkov delavcev smo ime­l i na brezplačnem dopustu itd. Toda to je minilo in danes je stanje drugačno.

Z omenjenimi in še nekateri­mi drugimi ukrepi ter z zniža-

Značilne so tudi razlike gle­de odreditve pripora in pre­iskovalnega zapora. Po novem zakonu mora odrediti pripor do 3 dni preiskovalni sodnik, sod­nik okrajnega sodišča in po­oblaščeni organ za notranje za­deve. Samo v zakonu določenih primerih se more pripor po sklepu preiskovalnega sodnika ali sodnika okrajnega sodišča podaljšati, tako da traja največ 21 dni, računajoč od dneva, ko je bil obdolženi priprt. Važno je pripomniti, da je zakon dal obdolžencu možnost pritožbe na senat okrožnega sodišča zoper vsako odločbo, s katero se odre­di ali podaljša pripor. V postop­ku pred okrajnim sodiščem, kjer ni preiskave, niti preiskovalne­ga zapora, more pripor trajati največ 15 dni.

Kar se tiče preiskovalnega za­pora, ga more odrediti le pre­iskovalni sodnik in more tra­jati največ 2 meseca, računa­joč tudi čas pripora. Lahko pa se preiskovalni zapor podaljša po odločbi senata okrožnega so­dišča še za mesec dni, po od­ločbi senata vrhovnega sodišča ljudske republike ali avtonom­ne pokrajine še za 3 mesece, iz posebno važnih razlogov pa * z odločbo senata zveznega vrhov­nega sodišča še za 3 mesece. Tako more trajati preiskovalni zapor največ 9 mesecev.

Posebna novost je ugovor zo­per obtožnico. Obdolženec ima pravico podati ugovor zoper ob­tožnico v treh dneh po nieni vročitvi. Ob vročitvi obtožnice pouči sodišče obdolženca o tej njegovi pravici. Ugovor zoper obtožnico sme podati brez po­sebnega pooblastila obdolženca tudi zagovornik, vendar pa ne proti njegovi volji . Vloži se p i ­smeno pri pristojnem okrožnem sodišču ali poda zapisnik pri okrajnem sodišču. Ugovor je se­veda možen v postopku pred okrožnim sodiščem, ker pred okrajnim sodiščem ni obtožnice, ampak le obtožni predlog.

Glede rednih pravnih sred­stev je treba pripomniti, da je

podana možnost pritožbe tud* na tretjo stopnjo, ako je izre­čena smrtna kazen ali kazen dosmrtnega strogega zapora, kakor tudi v slučaju, ko je dru­gostopno sodišče na podlagi o-pravljene obravnave dejanska stanje ugotovilo drugače, kakor sodišče prve stopnje in na ta­ko ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo.

V pogledu izrednih pravnik sredstev pri obnovi kazenskega postopka je novo to, da polef javnega tožilca lahko zahtevaj* obnovo tudi obsojenec, njegov zagovornik, po obsojenčevi smr­ti pa v njegovo korist javni to­žilec in njegovi sorodniki. O zahtevi za obnovo postopka od­loča sodišče, katero je sodil* na prvi stopnji po tem predme­tu, medtem ko je po starem za­konu o zahtevi odločalo le vr­hovno sodišče ljudske republike odnosno avtonomne pokrajine.

Zahteva za varstvo zakonito­sti je sedaj podana v pristoj­nost republiškega javnega tožil­ca, če gre za zadevo, o kateri bo .odločalo republiško vrhovno sodišče. Zvezni javni tožilec pa vlaga zahtevo za varstvo zako­nitosti, kadar gre za zadevo, • kateri bo odločalo zvezno vr­hovno sodišče. Zvezno vrhovno sodišče odloča takrat, kadar s* kršeni zvezni zakoni, republiško vrhovno sodišče pa, kadar s* kršeni republiški zakoni.

Važno je poudariti, kar sm* že omenili, da v postopku pred okrajnim sodiščem po noven* zakonu ni več obtožnice, niti preiskave, niti preiskovalnega zapora.

Posebnosti so uvedene tudi f kazenskem postopku zoper mla­doletnike. Vselej j ih sodi sa-nat pod vodstvom stalnega predsednika senata za sojenja mladoletnikov. Mladoletniki, ki niso dopolnili 16 let. se ne mo­rejo nikdar soditi skupaj z od­raslimi. Starejši mladoletniki, t. j . od 16 do 18 let pa se smejt soditi skupaj z odraslimi le f izjemnih primerih, kadar to od­loči iz upravičenih razlogov «*-nat okrožnega sodišča.

Elektro-Kranj v borbi za elektrifikacijo

nam na uredništvo, da se pogo- hom, j i bo uredništvo odstopilo vorimo, kako bi si na bolj po- še četrt metra bukovih drv.

Večina električnih objektov je bilo zgrajenih o r i i vojno ln njihova povprečna stirost je 20 let. Takratne zahteve potrošni­kov, n. pr. gospodinjstev, so bile zelo skromne. V vsaki hiši par žarnic in tu pa tam kak l ika l -nik, to je bilo vse. O kuhalni­kih, električnih pečeh in drugih električnih gospodinjskih in sa­nitarnih aparatih skoraj ni bilo govora. Temu primerno so bila tedaj dimenzionirana električna omrežja in transformatorji. Med vojno je obtežitev naenkrat p r i ­čela naraščati zaradi razširitve elektr. peči, kuhalnikov itd., na

K Ob obletnici miniranja hotela „Etrope"

njem cen smo velik del zalog m o tega dogodka z nekaj vrsti-spravili v promet, zvišali smo C ami in obudimo skromen spo-kredit in vse delavce poklicali m i n na tovariše, k i so v tej nazaj v proizvodnjo. Danes žo akciji sodelovali, pa so bi l i ka­ne zmoremo več vseh naročil, j s n e j e po nesrečnem naključju predvsem v proizvodnji navad- j zajeti, zverinsko mučeni 'in u -nih ženskih nogavic. Zato bo- ' biti. mo proizvodnjo le-teh še pove- Obveščevalna služba Kokrške-čali, zboljšali njih kvaliteto in g a odreda je svojo mrežo go-razširili asortiman. Računamo pa s to prepletla na vsem svojem tudi na proizvodnjo nogavic i2 področju in še delj, posebno v umetnega vlakna. j letu 1944 in v zimi 1944-45. Vsa-

K e r smo sprejeli tudi več na- ka vas je imela svoje obvešče-ročil od J L A , smo sklenili pove- valce, k i so odrednim enotam čati proizvodnjo. Prav gotovo so PO najkrajši poti poročali o pre­ti ukrepi pomagali k izpolnitvi mikih in ukrepih nemške poli-letošnjega proizvodnega plana. l c iJ e > vojske, gestapa in doma-

Plan za prihodnje leto pa za- čih belogardistov, katerih po­visi od novih zmogljivosti. Pro- stojanke so bile skoro v vseh izvodnja nogavic bo za približ- j večjih krajih in vaseh Gorenj-

i ske. Obveščevalna služba je po-~ i leg dobrega in hitrega obvešča-

do izmed Kranjčanov se ne spominja drzne akcije d i -verzantov, k i so pred 9

leti, t. j . 10. januarja 1945. leta minirali hotel »Evropa« v K r a ­nju, v katerem so se fašistični med fašisti in njihovimi hlap- vedla uspelo miniranje utrjenih vojaški in politični vodje po- ci zaradi svoje predrznosti na- prostorov železniške policije na čutili najbolj varne. Zatorej pravile splošen preplah, tako, postaji Kranj, kjer je b i l en se ob letošnji obletnici spomni- da se v še tako zavarovanih policist ubit, trije pa težko ra­

njeni. Dalje je grupa februarja

nja formirala tudi skupine po 5 do 7 legalnih obveščevalcev, k i so opravljale diverzantske ak­cije. V tistem obdobju so se iz dneva v dan ponavljala raz-

j na sabotažna in diverzantska prostorih fašisti niso čutili več • dejanja po vsej Gorenjski.

Jože Strupi

Čestitke vojakov ob novem letu

Srečno in zdravo Novo leto želijo vsem sorodnikom in znan­cem vojaki vojne pošte 2890 K n i n : Franc Kavčič,, Godešič, j Tako je tudi pomožni obve- slovenskega partizanstva. O teh Janez Potočnik, Bled, Maks ščevalni center »Grintovec« pri akcijah je proti svoji navadi Urankar, Kamnik, Franc Dol- Kokrškem odredu formiral v spregovorilo vse nemško časo-žan, Novake, Nikola Kavčič, St. ' jeseni 1944. leta petčlansko d i - pisje okupirane Gorenjske in Jošt, Pavel Luskovec, Šenčur [verzantsko grupo v Naklem, v Koroške, od lokalnega do stran-

„ , . ' . ' ! kateri so bi l i 18—20 let stari kinega glasila v Celovcu. Ne-Jakoh Oartner, Poljane, Stanko; . ,. . _,. . , , ± . . . -« , » . e i #• ¥ » ¥ mladinci. Skupina je poleg do- dvomno so te drzne akcije še L o " bre obveščevalne ,službe napra- bolj razburile onemogli bes že

vila v zimi 1944-45 nekaj uspe- umirajočih fašistov. lih sabotažnih in - diverzantskih Kako bi j ih tudi ne razburilo.

gonder, Crngrob, Mihec Ekar, Preddvor in Alfonz Leben, Hor­jul.

1945 uspešno minirala železniški vagon oklopnega bunkerja na železniški postaji v Kranju.

Najbolj uspelo akcijo pa je ta skupina izvedla z miniranjem hotela »Evropa« v Kranju. T r i ­je fantje so zanesli v aktovki blizu 10 kg razstreliva v kavar­niške prostore hotela ob 6. uri zvečer, ko je bi l tam ravno dru­žabni večer nemških vojaških in političnih vodij iz Kranja. Učinek razstreliva je ob eksplo­zij i razrušil tla kavarne, k i so se sesula na jedilnico v pri t l ič­ju. Ob tej pr i l ik i so bi l i ubiti trije nemški državljani, 22 je bilo težko ranjenih, 20 pa laže ranjenih pripadnikov nemške vojske in političnih oblasti. Čez nekaj dni sta zaradi poškodb umrla še dva Nemca.

Akcija , k i so jo uspešno p r i ­pravil i Jože Strupi, Franc K o ­pač in Dušan Feldin, je imela še drug uspeh. Prešernova b r i -

varne pred maščevalno roko gada je namreč isti večer v Stražišču pri Kranju izvedla uspelo prehranjevalno in voja­ško akcijo, k i je bila močno olajšana zaradi zadrževanja nemških enot v Kranju, k i so ga v tem času blokirale.

Po nesrečnem naključju je konec februarja 1945. leta Nem­cem uspelo aretirati tovariša J . Strupija na njegovem domu v

nekaj članov te diverzantske skupine. Vojno sodišče v K r a nju je 17. aprila obsodilo tova riša Strupija na smrt na veša lih, tovariša Škulja pa na smrt z ustreliivijo. Jože Strupi je bi l po grozotnem mučenju pri za­sliševanjih javno obešen na Po­drtim pri hotelu »Evropa« v Kranju, tovariš Alojz Skulj pa istega dne ustreljen na cestnem križišču pri Kokr ic i .

Fašisti se niso sramovali tega zadnjega barbarskega dejanja na Gorenjskem, -akoravno je bi l pred vrati njihov polom. Tova­riši Strupi, Skulj, Kopač in dru­gi pa so dokazali, kje je bilo

akcij v Kranju in okolici, k i so V decembru 1945 je ta grupa iz- Naklem. Kasneje so aretirali še

Alojz Skulj

mesto slovenske mladine v bor bi proti okupatorju in da j im J za svobodo naše zemlje ni b i l o :

težko dati svojih mladih živ-1 ljenj. T i mladinci naj bodo sve-! tl i vzgledi današnji mladini i n ' bodočim rodovom. Slava njiho­vemu spominu!

drugi strani pa padati zmoglji­vost električnih omrežij, ker ja okupator v mnogih krajih da-montiral bakreno žico in jo na­domestil z železno, k i je velik* slabša. Vsled ogromnega pora­sta naše industrije se je poraba električne energije v zadnji* letih povečala do 25 krat, omre-žja pa so ostala ista kot prej Poleg tega pa se je število po­trošnikov močno povečalo, zla­sti v mestih, kjer je narasle število prebivalcev za približna 100%. Potem res ni čudno, da v določenih predelih mest 1» vasi potrošniki prejemajo na­mesto 220 voltov le še kakih 15# do 180.

V precejšnji meri pa so kr iv i slabe napetosti in raznih mo­tenj na omrežjih neupravičeni ln nepošteni odjemalci električ­nega toka, tako imenovani ma­nipulanti. Čestokrat le-ti pr i -klopljajo svoje ilegalne porab­nike, kakor peči, kuhalnike, mo­torje itd. pred števcem brez vsakih varovalk. Ker so taki ilegalni potrošniki navadno ze­lo močni, nujno povzročajo pa­dec napetosti in ker so mani­pulanti po -večini nestrokovnja­ki , povzTočajo dosti kratkih sti­kov. Posledica je pregoretje va­rovalk v trafo postaji in seveda tema v tistem okolišu. Ko pa dobavitelj toka Elektro-Kranj ugotovi takega odjemalca in mu zaračuna ugotovljeni neupravi­čeni odvzem tok$, le-ta na vsa usta govori in se pritožuje, da s*e mu podi krivica.

Zelo zgovoren primer je bil v novembru 1953 na Primskovem. Elektro-Kranj mora najmanj vsakih pet let poslati vse štev­ce na ponosni pregled in umer­janje. Tako je prišlo v navede­nem mesecu na vrsto Primsko-vo, kjer je bilo približno e* mesec preko polovico odjemal­cev brez števcev. Pred demon-tažo števcev je bila napetost dokaj dobra. Po demontaži pa je padla za 18 do 20n/o, takoj po zopetni namestitvi števcev pa se je napetost popravila aa prejšnje stanje in utihnile s* gromovniške kritike.

Perspektive za gradnje v letu 1954 niso p r e v č jasne. Elektro-Kranj potrebuie za predvidena dela v prihodnjem letu 69,5 ton bakra, a mu ;e za T. polletj« odobreno samo 4 tone l ak ra i * 8 ton aluminija. Veliko vpraša­nje so tudi denarna stcestva.

2 ^ o r u u a a

Bilanca dela gozdnega gospodarstva v Kranju r

_ Znano, je da je delo tekstil-Delo gozdnega gospodarstva roditev dobrega semenja. Ko pa n e g a delavca, pa naj bo to v

*ranj je letos na novo zaživelo, doraste gozd in nastopi sečna Vzgoja in nega gozdov sta bi l i zrelost, odkazuje gozdar dreve-

Pn nas v prejšnjih letih zane- sa za posek. Ravno pri odkazo-**arjeni. Šele ekskurzije naših vanju drevja za posek smo bi l i i a v s t v u popolnoma upravičeno strokovnjakov v tujino in pre- letos posebno previdni, kajti pojavlja težnja po priznanju •avanja tujih strokovnjakov pri pod drevjem je že podmladek kvalificiranja, •as, kakor tudi mednarodni po- in zato ni vseeno kdaj in v Kako pa bomo dosegli prizna-ložaj na lesnem tržišču so nas katero smer bo padlo posekano napotili na to, da posvečamo drevo. vedno več pažnje razvoju naših Gozdne uprave so dosegle po-

P V- memben napredek, ker je n j i -Spomladansko pogozdovanje h o v kolektiv prešel vse faze .

»mo izvajali v glavnem v de- g 0 7 ,dnega dela od pogozdovanja magati s tečaji in izpiti. Za mla *evnem vremenu, zato je bil i n C i š c e n j a do končnega poseka dino pa bi bilo najbolj prav «speh pogozdovanja celo na sla- 7 r e ] e g a drevja ter koncentriral uvesti vajenske šole tekstilne oem zemljišču 90%. P r i negi p o z o r n o s t na pomladek pri seč- stroke. Tako, kot gre že večina lozdov, t. j . v glavnem pri či-*čenju mladih kultur smo po­segli v prostrane površine, k i so bile po poseku sicer pogoz-; i . 7 d a r s_° l l h l Z ! Č ! 1 ! f j f ! nezaposlenost gozdnega delavca, pletilje, prav tako naj bi se

Povezanost vseh gozdnih del in vpeljala tudi za druge mlade dosledno pravilo, naj se pri po- tekstilne delavce troletna učna

Tekstilni delavci - kvalificirani delavci predilnici, tkalnici, pletilnici ali apreturi, tako raznovrstno in tako zahtevno, da se pri tem de-

nje kvalifikacije za tekstilnega delavca? Za starejše generacije, k i zaradi razmer niso mogle do­seči kvalifikacije po redni poti, si bo treba pač tudi to pot po-

nji in spravilu lesa. Z druge mladega kadra v tovarnah ple-strani pa so uprave dosegle tenin skozi pletilske vajenske stalno zaposlenost delavcev, s šole in postanejo po treh letih čimer je tudi odpadla začasna učenja iz vajenk kvalificirane

raščati trava, plevel in posebno robidovje.

Odraslim kulturam smo pri čiščenju nudili pogoje za čim lepši razvoj, za katerega so zna­čilne: brezvejnatost v spodnjem •elu in lepo razvita krošnja, Polnodrvnost, zdravje in ena­komerna rast. Tako delamo da-Ije v stremljenju, da dobimo

in napotila za upravljanje pod­jetij.

Dosegli bi še psihološko vred­noto: mladi tekstilni delavci bi postali stanovsko zavedni, vzlju­bi l i in oklenili bi se svoje stro­ke takoj, kot se drugi vajenci oklenejo svoje obrti in so po­nosni nanjo.

Prakt ična korist takih šol bi bila v tem, da bi kvalificirano tekstilno delavstvo v delavnicah laže premeščali od stroja na stroj, da bi bilo manj okvar strojev (v šolah bi j ih poučili o lastnostih železa, litine, kako ravnati z električnimi motorji itd.) in manj neregularnega bla­ga. Torej je kvalificiran in za­veden delavec boljši od le p r i ­učenega, ker razume ves pro­dukcijski proces, ne le nekaj gi­

bov, kot robot pri tekočem tra­ku.

Ce tekstilno delavstvo, zdru­ženo v sindikatu tekstilcev, ta predlog osvoji ter ga pristojni višji forumi odobre, predlagam sledečo konkretno rešitev.

Kot baza naj služi analogen primer pletilcev (zaradi uredi­tve plač in ureditev delovnega časa).

Kjer je tekstilnih tovarn pre-dilske in tkalske stroke več, je možno urediti nekaj stalnih va­jenskih šol in nekaj šol s str­njenim tromesečnim poukom na leto. V stalne šole bi prihajali tekstilni vajenci dvakrat teden­sko (analogno kot ostali obrtni delavci). Sole s strnjenim po­ukom pa bi bile za vajence iz tovarn, k i niso v središčih tek­stilne industrije.

V Sloveniji bi bilo to šolstvo prav lahko organizirati. V vseh tekstilnih centrih lahko dobimo strokovne predavatelje; za šolo s strnjenim poukom pa bi bilo primerno izbrati Celje kot geo­grafsko osrednje mesto L R S .

To seme, vrženo z najboljšo voljo premagati krizo viška mladih ljudi, k i ne morejo red­no nadaljevati šolanja, za me­sta industrijskih delavcev pa so še premladi, je vzklilo v kranj­skem okraju. Tu so se tovarne obvezale vzeti določeno število vajencev za predilsko, tkalsko in apretersko stroko (za pletilce te­če pouk že več let) ter so skle­nile z njimi pravilne pogodbe. Ti vajenci dobivajo s splošno uredbo predpisano mesečno na­grado pa tudi do otroških dodat­kov imajo pravico. C. Z.

diranju lesa pazi na podmla­dek, močno dviga vrednost goz­da.

Začeli smo s temeljitim po­pravilom potov in steza, zgra­dil i pa smo tudi žičnico. P r i ­pravljamo dolgoročni načrt za

doba z obveznim posečanjem vajenske šole.

Kaj bi s tem dosegli? Ne le po redni poti dobljeni naslov kvalificiranega delavca, pač pa bi doraščajoči mladini, k i se je odločila za delo v tekstilni to­

n i * ^ B *r«nijciiju, uc> _« r n r t J t ev mro?? eozHnih cest in varni, nudili v teh prehodnih Plemenski gozd, sposoben za ob- zgraditev mreže gozdnih cest in M ^ o l „ r t n n n r n M

potov z enakomernimi vzponi, da bi obvladali s tem vse naše gozdove.

Gozdno gospodarstvo dokazu­je sposobnost, da bo na podlagi letošnjih uspehov v kratkem

Odgovor boste našli v Sloven- dvignilo naše gozdove po vzgoj-skem izseljenskem koledarju za ni, gojitveni in gospodarski pla­keto 1954, k i ga je pred kratkim ti na potrebno gozdarsko višino, izdala in založila Slovenska iz-

Kado žive naši iz^plifinr/?

seljenska matica v Ljubljani. Slovenski izseljenski koledar je Naslednik Ameriškega družin­skega

koledarja, k i so ga dolga desetletja izdajali ameriški Slo­venci, pred nekaj leti pa je Prenehal izhajati. Odslej naprej Pa bo spet redna letna publi-

Ing. S. M .

letih vso ono moralno oporo, k i jo večkrat prav ta, sama sebi prepuščena mladina, tako po­greša. Dali bi j i v vajenski šo­l i osnovno teoretsko strokovno znanje, utrdili bi j i znanje iz splošno-izobrazbenih predmetov in tudi politično-moralno bi ta mladina v šoli pravilno dozore­vala. V tej svoji šoli bi delav­ska mladina dobila prve pojme

Kie pa ie morala? Morda o dogodku ne bi bilo je le-ta odvrnil: »Pa naj me

imajo pismene do­

ka c , ] a Slov. izseljenske matice.

tožijo, če kaze.«

Je pismeni dokaz vse, tovariš Kunčič? Kje pa je morala? Je

vredno niti pisati. Nek zabavni orkester iz Kranja se

je v decembru pogajal s »Pla-Koledar obsega 240 strani, je menom« v Kropi za sodelova-

lep 0

opremljen in namenjen n J e n a silvestrovanju. Sporazu- prav, da se čutijo Kroparji za^ Predvsem slovenskim izseljen- m e l i s o s e> da bo orkester za radi takega postopka manj vred-eem v tujini ker jim v besedi S V 0 J nastop dobil 7.500 dinar- ni kot »mestni ljudje«? i n sliki posreduje življenje nji- J e v, da mora razen /tega tovar *°ve domače grude in njihove n a »Plamen« preskrbeti prevoz

To pa je dejstvo, o katerem se izplača javno spregovoriti in

* 0 v e domovine zanimivo' čtivo članov orkestra s postaje Pod- g a najostreje obsoditi! Posebno, * a bo tudi za vsakega našega n a r t v Kropo in nazaj. Kroparji •ralca, so bil i zadovoljni, saj so hoteli

v njem se bo kopičila zgodo- _ , ._ a K __ , vina , posebno, kc dočakati novo leto kar najlepše,

slovenskega izseljenstva, - ™* J e b i l ° silvestrova- drugih poslih. J V e s m e t a n a po vsem svetu, " i e ^ T T l * T ' T tako H - , K v i , . j hovega kulturnega doma, — k i T ' a a bo nas mladi rod zve- , T , del k a m J • T , je ponos vse Krope. «c i , Kam povsod se je razlila _> _ _ kri ene petine izseljenih Slo­vencev, k i so šli po kruh in srečo v tujino.

Poleg priznanih domačih p i -

ker to prav gotovo ni osamljen primer, marveč se take stvari dogajajo tudi drugod in pri

Sprehod po Kamniku Toda dan, dva pred zadnjim Mestni kino je prenehal s

decembrom, so dobili od vodje predstavami v gasilskem domu. orkestra sporočilo, da orkester zaradi bolezni enega svojih čla­nov odpoveduje sodelovanje. Ta-

sateljev, pesnikov in strokov- k Q S Q o g t a l i y K r o p i n a s i l y e _ »lakov, k i so napisali v kole- g t r o v o b r e z p r a v e z a b a v n e g l a s _

be. darju sestavke iz področja kme­tijstva, industrije in kulturnega življenja Slovenije, so napisali •lanke iz življenja slovenskih izseljencev rojaki iz Z D A , A r ­gentine, Francije in Belgije.

V koledarju je nad sto pet­deset fotografij in reprodukcij Priznanih slovenskih umetni-

Z novim letom redno predvaja filme v kinodvorani podjetja Kamnik. S tem je Kamnik mno­go pridobil, ker je ta dvorana dvakrat večja. Kino »Dom« ima dva najmodernejša projekcijska

O tem res ne bi bilo vredno aparata, izdelka tovarne »Iskra« pisati, če tu zgodba ne bi šele v K ran j v. Dobro bi bile, da se začela. Orkester je namreč kljub ob dnevih, k i je obisk n-:;\ečji, »obolelosti« svojega člana, ozi­roma, prav zaradi »obolelosti« —

odpreta vsaj dve blagajn', ker je pri enem okencu res težko

so lahko v Kropi odpovedali nastop — igral na Smarjetni

kov. Koledar toplo priporočamo g o r i ) p r a v gotovo za boljši ho-kot zelo primerno novoletno da- norar.

ker to je bil samo izgovor, da oskrbeti z vstopnicami 000 ijudi. Novoletno jelko so praznovali

delovni kolektivi naših tovarn obdaritvijo otrok. To je bil

velik praznik za naše male. S l i ­nio vsem tistim, k i imajo svoje K o pa je Radko Hrast, k i je čne slovesnosti s prihodom ded sorodnike, prijatelje in znance t>H z a d o l ž e n , da se pogaja s v tujini. »Plamenom«, opozoril vodjo or-

Naročila sprejema Slovenska kestra Ivana Kunčiča, naj n i -ifcseljenska matica v Ljubljani, kar ne razdira — čeprav samo

ka Mraza so bile po vseh šolah, v kulturnem domu pa so bile več dni predstave z ljubkimi igricami. Kino Kamnik je za

Cankarjeva 5/1. Cena je 450 din. ustne pogodbe s Kroparji, mu mladino predvajal »Kekca«.

O B R A Z I I M P O J A V I „Prorinca"

T a n e s r e č n a p r o v i n c a ! Spet i n spet p r o v i n c a ! Zaosta lo p o d e ž e l j e !

K a k o s t r a š n o se b o j i m o te besede, k a k o r da b i b i l a peke l , p r o p a d i n sp loh ž i v l j e n j s k i po lom. P r o v i n c a ! — D r ž a v n i n a m e š č e n c i , t r govska m r e ž a v e l i k i h podjet i j , p r o s v e t n i de l avc i , a k t i v i s t i i n o f i c i r j i , — v s i )se j e boj i jo . Na jbo l j pa š t u d e n t j e , k i komaj d o k o n č u j e j o u n i ­verzo .

P r e d dnev i , ko sem se p e l j a l z v l a k o m nekje po G o r e n j s k e m , sem se zap le te l v razgovor s š t u d e n t k o , k i bo k m a l u k o n ­č a l a s l av i s t iko . G o v o r i l a sva o š t u d i j u , o n e k i h profesor j ih , k i j i h ne poznam, o n jen ih i n m o j i h sošo lc ih i n — o perspek­t i vah .

— Z a nas s lavis te k a r dobro k a ž e . M a ­lo nas je, vsepovsod nas m a n j k a . N e bo t e ž k o s s l u ž b o . P a j e vseeno zelo t e ž k o .

— K a k o t e ž k o , če vas manjka? T u d i če b i vas b i l o p r e v e č , b i t i s t i , k i dobi jo s l u ž b o , d o b i v a l i enake p l a č e . Res ne r a ­zumem, zakaj b i b i l o hudo.

K m a l u sem i z v e d e l : — V e š , s l u ž b o b o m že dob i l a , toda kje?

O, saj v e m . N e k a m v P r e k m u r j e me bodo p o s l a l i a l i pa v K o č e v j e . N i č drugega m i ne man jka , k a k o r da p r i d o m n e k a m v Po l j ane a l i v Ž e l e z n i k e . O, to pa že ne. S e m raje k a r brez s l u ž b e v L j u b l j a n i , č e ­t ud i b i m o r a l a pometa t i ceste. A s f a l t a ž e ne zapus t im. V p r o v i n c o — n i k d a r !

K a r u s t r a š i l sem se tega besnega vodo­pada besed, pa sem jo m i r n o v p r a š a l , !za-kaj se tako bo j i p rov ince , p o d e ž e l j a , i n kaj sp loh je p o d e ž e l j e .

— P o d e ž e l j e ? K j e pa ž iv iš , č l o v e k b o ž j i ? • P o d e ž e l j e je tam, k j e r d r u g d r u ­g e m u gledajo v lonec, nenehoma op rav ­l jajo, k j e r n i nobene d r u ž b e , — popolna p u š č o b a . Vse , k a r še je, je k a k u m a z a n k i n o i n n i č drugega, p r a v n i č drugega. K a k o naj pa tu č l o v e k k u l t u r n o ž iv i ! S e ­daj b i š e l e m o r a l a z a č e t i , saj n a m u n i ­v e r z a daje komaj osnovne pojme. K a j pa zdaj? A l i naj nekje v n e k e m Š e n t l e n a r t u

a l i p r i S v e t i B a r b a r i pozab im še to, k a r z n a m i n povsem pod iv jam? N i koncer tov , n i g l e d a l i š č a , n o b e n i h k l u b o v , k je r b i č l o v e k l a h k o deba t i r a l . E d i n o g l e d a l i š č e je, č e te v p r e ž e j o , da i g r a š s l u ž k i n j o v i g r i za gas i l sko vesel ico.

O, k a k o s r e č n a b i b i l a , če b i i m e l a k a k o zvezo v L j u b l j a n i . N e k a moja p r i ­j a t e l j i ca je tako s r e č n a , da pozna d i r e k ­tor ja te i n te g imnaz i j e v L j u b l j a n i . Z e j i je o b l j u b i l , da bo p r av t a m dob i l a n a ­mest i tev. N e k a d ruga pa je s e s t r i č n a ne­kega č l a n a sveta za prosveto a l i k a k o r se že p r a v i t em komi t e j em. T u d i ona bo ostala v L j u b l j a n i . Jaz pa b o m m o r a l a t ja n e k a m v P o l h o v g r a d e č .

U g o v a r j a l sem j i , da na p o d e ž l j u p a č n i tako hudo. (Tistega zas t ran p ro tekc i je seveda (nisem odobraval . ) N i mnogo po ­magalo.

M a r s i k a j je dek le poveda lo p rav . N a ­še p o d e ž e l j e (pa t u d i g l avno mesto) j e precej p o d e ž e l s k o . Š e zda l eka n i m a vse­ga, k a r b i m o r a l o ime t i . T o d a z d i se m i , da b i b i l o t reba poveda t i t u d i tole (p r i ­zadet i t o v a r i š i c i tega n i s e m u tegn i l , k e r je na nas lednj i postaj i že, i z s top i la . V č a s i h pa t u d i pogleda „ G l a s Goren j ske" , das i je samo „ p o d e ž e l s k i " l i s t , i n bo m o r d a opaz i l a tale odgovor) ;

P o d e ž e l j e bo t o l i k o č a s a „ n e k u l t u r n o , n e c i v i l i z i r a n o i n zaostalo", d o k l e r ne bo­m o n i č s t o r i l i p r o t i t emu, d o k l e r se bo ­mo z z a v i h a n i m nosom z m r d o v a l i i n s ta l i ob s t ran i .

V č a s i h se je o ž i v l j e n j u o d l o č a l o „ z g o -ra j" , v mestu, vsaj n e k a t e r i so s i m i s l i l i , da je to m o g o č e , ž i v l j e n j e pa je p o k a z a ­lo , da t ako ne gre. V s e se d o k o n č n o od lo ­ča p r a v t a m spodaj, na te renu" , k a k o r v č a s i h s l i š i m o . N i k j e r drugje k a k o r v sa­m e m k r a j u i n v s amem podjet ju, se ne bo de f in i t i vno k o n č a l a b i t k a za soc i a l i ­s t i č n o demokrac i jo , za obč i napredek i n t u d i za k u l t u r n o ž i v l j e n j e . P r a v o ž i v l j e ­nje je le t a m i n če n i t a k š n o , k a k r š n e g a s i ž e l i m o , — a l i n i to si jajno t o r i š č e za delo, k u l t u r n o delo?

A B C

I V O P O R E M T A - V O D K O

Minerci so dne 11. januarja minirali dovod­no cev elektrarne K I D na Javorniku, takoj nato Pa cevovod elektrarne Završnica.

Partizani so postajali vsak dan bolj predrzni. Dne 22. januarja je druga četa razorožila stra­žo tovarne verig v Lescah in pri tem zaplenila •sem pušk, le 2 dni kasneje pa je prva četa napadla sovražno postojanko v Sori pod Skofjo Loko. Napad je bil sijajno zasnovan in podprt 2 ognjem iz minometa. V borbi, k i je trajala nad dve uri, in v kateri so partizani pokazali mnogo vojaškega znanja, je bilo več sovražni­kov ubitih in ranjenih, postojanka pa delno raz­rušena. Ves čas borbe so napadenci klicali na Pomoč. Tik pred padcem so prispele močno sile iz Medvod in Škofje Loke, k i so prisilile malo. številne partizane k umiku.

28. januarja je bi l napaden II. bataljon Go­renjskega odreda. Sovražna skupina tr i sto pet­desetih izbranih policajev se je osem ur zale­tavala v jeklene vrste partizanov, k i so vzdr­žali vse juriše in napade. Ce so j ih ustavili na e nem kri lu , so se obrnili in poizkusili prodreti n a drugem. Vsak borec tega bataljona bi lahko Pripovedoval o junaškem boju bataljona. Kon­tno so Nemci uvideli, da je odpor močnejši, Kakor so pričakovali, in so se umaknili, s seboj Pa so odvlekli šestnajst mrtvih in deset ranje-M« vojakov. Bilo je jasno, da morajo, ako nočejo premagati sovražnika na Gorenjskem z neposrednim napadom:

1. v čim krajšem času pričeti z ofenzivo, 2. še pred pomladjo uničiti glavnino partizan­skih enot na Gorenjskem.

Vendar se j im to ni posrečilo. Enote so vzdr­žale in se kljub mrazu in snegu upirale vso z i ­mo nemškim zverem. Mnogo j ih je v tem boju omahnilo, med njimi največ kurirjev, k i so si samotni utirali pot v nedotaknjeno belino, se do pasu pogrezali vanjo. Težko sopeč so se bo­r i l i s sipkim snegom, slabo oblečeni in mno­gokrat neoboroženi . . . korak za korakom, ve­ter j im je bi l v obraz in j ih tiščal nazaj. Da, mraz, sneg, z i m a . . .

Takole je zapisal kurir C. v 17. številki gla­sila IV. operativne zone:

— Tiha zimska noč. Tako tiha, da je človek po­zabil na vihar v sebi in postal njej enak. Smre­ke stojijo visoko, brez pregiba, obložene s sne­gom. Drevje obroblja ravnino — za njo se vzpe­nja okrogel hrib. Mesečna noč in sneg. Globok sneg za meter visoko. V tej tišini postane člo­vek čudovito miren in prost. Oči mu počivajo na mehkem snegu, mesečina se prelije v njega samega. Drobne kepice in kroglice se trkljajo izpod nog.

Lepo je! »Zakaj le moram tako brez brestanka naprej«,

je nekam otožno pomislil kurir Peter. »Ogledal bi se rad okoli, vsaj za pol ure postal pod smrekami, se odpočil in zasanjal. Toda premrzlo jo, da bi ostal. Se prehladil bi se, saj sem ves

prepoten. Naprej moram!« si je dopovedoval. »Potrebno je! Za mene, za vse. Borimo se, h i ­timo, pozabljati moramo na sebe. Saj bo kasne­je, če ne prej po vojni, čas za sanjarjenje. Da, takrat bom sanjal o topli peči in o vsem, česar danes nimam.«

Peter je gledal po sledi za seboj. Luknje v snegu, zavit cikcakast trak. V vsaki je ostalo nekaj njegove toplote. Mraz je, kakor hitro postoji. Prešel je jaso in zavil proti gozdu. Ja­sa se je klinasto zajedala med smrekami.

B i l je skoraj v klinu jase, ko je obstal med drevjem. »Zakaj?« Se enkrat se je vprašal , ni vedel, slutil je. Slutnja ga ni nikdar varala. Gledal je kepice snega, k i so se drobno razbile ob grmovju in si ni upal dvigniti oči. Zdaj je vedel zakaj!

»Nad mano je človek!« Sunkoma je vrgel glavo navzgor in se za-

strmel v ustje mitraljeza. Pet metrov nad njim so bi l i v zasedi Nemci.

Peter je začutil drgetanje. Nato si je zapo-vedal z vso silo mir. Pocenil je in se sključil Oči so mu bile zastrte. Bor i l se je.

»Oni tam gori spijo. Vrnem se.« S trebuhom se je posmukal od suhe vejice grmovja. Sneg se je vsul in tiho zaškrebljal.

Obstal je prikovan v sneg, stisnil noge k dre­vesu in čakal. Mraz! Ščipanje v ušesih, v bradi, mraz v noge, da bolijo kosti. Čakati in nič mi ­sliti je najbolje. Za sedaj nima drugega izho­da. Glava je postajala boleča, misli ledene in počasne, vendar srce je še vroče, čeprav telo zebe. Čeljusti so že trde, posebno v oglu pod ušesi, razkleniti se hočejo, da zazebe v usta. S silo j ih je tiščal skupaj. Na robovih se trdi dih, peče. Tudi vrat boli od skrčenja.

Peter je spet pomislil, kaj mu je storiti. V gozd ne more, ker bi mu sledili kakor psi. Med begom bi opešal. Orožja nima, da bi j i h pobil, le poročila, važna poročila nosi.

Zdel je in čuval vsako iskrico toplote.

Tekle so ure in mesec je izginil. Sneg je do­bil trdo skorjo. Se eno uro, in zdanilo se bo. Srečali se bomo. Prstov ni čutil, noge so mu otrdele, tudi mraz mu ni bilo več. Prekleti mraz. Ni t i ležati ne more več. Samo čakati kdaj useka in ubije. Le srce je živo.

Ob petih so Nemci zlezli izpod šotorskega kri la , se otepli snega in odšli mimo . . .

V naslednjih bojih se je videlo, kdo ve bolje, kako se je treba na Gorenjskem vojskovati. Zvitost in spretnost, preprostost in odkritost, , hrabrost in srčnost so zmagovale nad nemško tehniko in belogardistično nadutostjo. Borci Gorenjskega odreda so se z dušo in telesom za­grizli v neenak boj za osvoboditev. Vse to delno pojasnjuje, zakaj so bi l i uspehi partizanov vsak dan večji in zakaj je morala nemške vojske z vsakim dnem bolj padala.

Dne 6. februarja je bil iz prve čete formiran I. bataljon Gorenjskega odreda, za komandanta pa postavljen Fajfar Jože - Tomaž. Operacijsko področje bataljona je bi l trikot Skofja Loka — Zi r i Železniki.

Stab odreda, k i je bil nad Skofjo Loko, so v začetku leta 1844 sestavljali naslednji tovariši: komandant Skraber Leopold-Vanja, politkomi-sar Kršišnik Anton-Ljubo in načelnik štaba Glo-bočnik Boris - Damjan. Sef obveščevalnega cen­tra je bil tov. Janez Jan, za pomočnika poiitko-misarja je bi l postavljen Miha Kavčič, k i pa ja prevzel svoje posle šele ob koncu februarja. Številčno stanje odreda je bilo 350 mož. .

Ze prvi dnevi obstoja bataljonov dokazujejo njihovo ofenzivno sposobnost. Pokazalo pa so je še nekaj: 1. Mnogo večja aktivnost partiza­nov na desnem bregu Save (I. bat.), 2. nenavad­no hitra rast in razvoj bele garde na levera bregu Save (okolica Kranja). Z ozirom na to in, da bi imel štab odreda tesnejši stik z edini-cami v Kamniških planinah in Karavankah, jt bil odločen premik celotnega štaba na ta sektor.

(Nadaljevanje sledi.)

Krstia predstava mladinske igre (Grimm - Skufca: Trnuljčica)

»Trnuljčica« na deskah Prešern ivega gledališča v Kranju

99 Ugotovitev, da je z »Vesno«

maturirala tudi naša miniatur-aa tvornica sanj, je seveda pre­cejšnje pretiravanje; pač pa je s prav dobrim uspehom opra­vila sprejemni izpit. P r i tem izpitu je ocenjevalo občinstvo in nisem še srečal gledalca, še zahtevnejšega in kritičnejšega, k i bi mogel napisati manj kot Sest pik.

Nimam namena pisati k šte­vi lnim dosedanjim recenzijam še ene kritike, kvečjemu nekaj •brobnih opomb k filmu in k r i ­tikam. Seveda sem že prvi hip •bstal sredi vroče diskusije, kdaj je film umetnost in kdaj mi, oz. konkretneje — ali Ča-pov film je umetnost ali ni .

N i treba biti filmski krit ik, da pogodiš, kaj je Cap hotel z »Vesno«. Svojemu občinstvu je hotel dati poldrugo uro prijet­nega razvedrila, čiste zabave »v besedi in sliki«, ne obtežene s sociologijo, psihonalizo itd: Ca-povi nepoklicni igralci res ne dosegajo de Sicovib amaterjev, scenarij se ne more kosati z rafinirano duhovitim dialogom francoskega filma, toda to, kar je obljubil, je Cap gledalcu dal: večer zdravega smeha v estet­iko prijetni in tehnično brez­hibni obliki.

Smeh v umetnosti pa je pr i »as profanacija, greh. (Kako simbolno je, da je Torkarjeva »Pravljica o smehu« v drami pogorela.) Za smeh v slovenski kulturi ni prostora, razen če ta pod klovnsko masko kaže k r ­vave solze in krvaveče duše. Zato Capov film ni umetnost, kvečjemu dobra obrt.

Nedavno tega smo v Kranju gledali nekaj, kar je baje — po pisanih in povedanih sodbah — umetnina. Tisto nekaj je bilo slučajno zaporedje fotografira-

(Nadaljevanje in konec) Srednjeveška kristalinična ob­

l ika, k i jo je mestu vtisnilo ob­zidje in k i sta nam jo v ba­krorezih ohranila Merian in Valvazor, se je v prejšnjem stoletju skoraj popolnoma izgu­bila. Ostali pa so vendarle ne­pozabni in do neke mere edin-•tveni predeli ob Kapucinskem mostu, ozadje Zgornjega trga in končno grad, čeprav sta z od­stranitvijo donjona (velik stolp — prvotna oblika gradu) v letu 1892 tako on, kakor tudi mesto izgubila morda najmonumental-nejši višinski poudarek, kar j ih pozna slovensko gradivo.

Skoraj vodoravno potekajočo višinsko črto Spodnjega trga le komaj opazno prekinja nizek »trešni stolpič Špitalske cerkve. In ko se od tu ozremo proti Zgornjemu trgu, nam pogled kar prehitro zdrsi preko rahlo vzvalovijenih streh meščanskih hiš in zajetnih samostanskih po­slopij proti gradu, kjer se umi­r i v belih stolpih na zelenem •zadju smrekovih gozdov. Dru­gačno lice kaže starejši del na­selja ob Kapucinskem mostu, kjer srednjeveški gotski dina­mični arhitekturni princip za­menja renesančno občuteno ho-jizontalnost in umirjenost na jugozahodu. Skoraj preteče se dvigajo zidovi nad nekdanjim mestnim vhodom, le ozek plitev pomol poživlja gole stene. Vse bolj živahna pa je igra streh. Lagodno valovanje izgine, v si­lovitem vzponu se navezujejo slemena drugo na drugo, iščoč zvez z mogočnim telesom nun­skega samostana in stolpičem nad njim, hiteč vedno više, dok­ler ne izzvene v svojem konč-

Preproste, že 'zaprašene, zme­raj o isti zmagi dobrega nad zlim, svetlobe nad temo in živ­ljenja nad smrtjo bajajoče zgod­be, k i sta j ih zbrala brata G r i m -ma, vedno znova privlačujejo prireditelje mladinskih igric, da posegajo v to znano zbirko.

Tistim pa, k i se vsaj malo še spominjajo dvoglave monarhije in ganljive slike »presvetlega« cesarja na klečalniku, pomeni ta zbirka nekaj več, kot le p r i ­ljubljeno mladinsko branje. Sre­čanje z drobnimi knjižicami, k i naj bi slovenskemu šolarčku v užitni obliki nudile sicer ne-prebavno gotico, je bilo za vsa­kogar hkrati prvi vstop v ger­manski »Kulturgebiet«. Ob teh bukvicah, polnih kičastih i l u ­stracij, smo se seznanjali z nor­dijsko miselnostjo, hkrati okru­tno in cmeravo sentimentalno, sistematizirano, po navadi su­hoparno prozaično in zmeraj brez humorja. Te pravljice in zlato bronzirane slike dvorskih soban so fantku glasno in pre­pričljivo dopovedovale, kakšna uboga, plebejska in manjvred­na rasa smo Slovenci: še v mi -

nih slik in slabo artikuliranih venski (film ni kulturen dogo- tologiji se izpričuje, da smo zvokov — film pa tisto ni bilo. dek, pač pa (po mnenju uprav- naiv. 1 hlapcev. Tam dvor in

Zakaj ta paralela? Cisto pre- nika kino-podjetja) produkcij- kraljevič, tu hlapec in kmečki prosto dejstvo ugotavljam: do- ska zmaga. Za boljša mesta bi l l l e v v . kresu. V prenekaterem kler slovenski filmski režiser se moral pozanimati v tovarni otroškem srcu sta Grimma ukre­ne bo v potankosti obvladal zobotrebcev, kulturno prosvetne s a l a prvi sram in prvo podza-obrtnega znanja, naj nam nič ustanove so dobile le ostanke. vesinj iskro renegahtva. ne pripoveduje o »kunšti«. Pre- V opravičilo naj še napišem, Pes je, danes te pravljice ne več spominja to na slikarja, k i da upravnik v svojem mnenju, morejo več opravljati svoje apo-ne obvlada risbe in ne zna me- da so kulturni in prosvetni de- stolske misije: »Pojdite in po-šati barv, pa postane apostol lavci v socialistični družbi le nemčujte vse narode«, toda nor-moderne abstraktne umetnosti, priklopni sedež, ni osamljen. dijsko miselnost so obdržale in

— — — —ič nekoliko več nacionalne «amo-Še nekaj besed pro domo. V

mnenju, da je krstna predstava slovenskega filma kulturni do­godek, sem se priporočil za vstopnico k večerni predstavi pri dveh ustanovah: prva je kulturno umetniška, druga k u l ­turno prosvetna. Obe sta mi Z obnovitvijo nekdanjega de- pravi na slehernega izredno lep nudili vstopnico, obe priklopni lavskega doma pri Jelenu je vtis. Kdor si pa.ogleda oder in sedež edino kar sta imeli na dobila gledališka družina jese- predvsem prostore pod njim, razpolago. Čudil sem se mno- niške »Svobode« enega najmo- članom gledališke družine ne-žini stranskih sedežev, pa so derneje urejenih odrov z lično hote z a v i d a . V lanskoletni sezo-mi pojasnili zmoto. Novi slo- dvorano. Ze dvorana sama na- n i J e gledališka družina jeseni­

ške »Svobode« nekako životari­l i , I v # • * a- Naštudirala je Gerweisovo t-*n?\TYI1 Ud (1P7PI1 komedijo »Za stanovanje gre«,

f * ' " ' " U C C C C t „ k i jo je nekajkrat uspešno upri-

Vesna" sredi z ime

£ Dramska družina jeseniške „Svobode" je zaživela

Življenje v Voklem je v le­tošnji zimi mnogo bolj razgiba­no kot pretekla leta. Minul i te­den se je začel gospodinjsko-kuharski tečaj, za katerega je bilo že več let veliko zanimanje. Prijavilo se je toliko deklet, da j ih le ena tretjina lahko obi­skuje tečaj. Prostore in kuhinjo je rada odstopila vedno napred­na žena Marija Gorjanc. Tečaj vodi tov. Fani Logar. Med de­kleti vlada tovarištvo in disci­plina. Kot ena družina so, kljub temu, da so zbrane iz štirih vasi.

Tudi kmetje pridno popravlja­jo in nasipajo gozdna, poljska ter vaška pota, sekajo drva in opravljajo razna druga zimska dela.

Člani S K U D se pridno urijo v domu prosvete, kjer namerava­jo še ta mesec uprizoriti Finž-garjevo dramo »Divji lovec« na obnovljenem odru. Za predsta­vo vlada veliko zanimanje.

Tudi člani prostovoljnega ga­silskega društva bodo na bliž­njem občnem zboru laže polaga­l i obračun celoletnega dela, kot prejšnja leta.. Leto 1953 je bilo za gasilce eno najuspešnejših in najplodovitejših. Nabavili so si motorno brizgalno znamke »Mo­tor« in črpalko za 400.000 dinar­jev. Okrajna gasilska- zveza v Kranju je prispevala zanjo 100.000 dinarjev. Poleg tega so kupili še za 70.000 dinarjev dru­gega potrebnega gasilskega ma­teriala.

zorila, v ostalem pa prave raz­gibanosti v lanskoletni sezoni ni doživela.

Letos izgleda stvar bolje. Za Silvestrovo so v režiji Cir i la V i -stra naštudiral i znane »Tri va­ške svetnike« v Cesarjevi p r i ­redbi. Sicer lahka igra je bila dobro naštudirana in režiser za­služi pohvalo, tako za režijo kot za posrečeno izbiro igralcev. Se­daj študirajo švedsko dramo v treh dejanjih: »Stilmondski žu­pan«, k i jo bodo uprizorili v drugi polovici meseca januarja.

Dramski odsek se je odločil tudi za organiziranje dramske šole. Ta ne bo le za člane jese­niške »Svobode«, temveč za čla­ne gledaliških družin vseh »Svo­bod* radovljiškega okraja. —

zavesti Slovencem tudi po dru­gem osvobojenju ne bi bilo odveč. Če pomislim na res ne­izčrpno bogastvo slovenskega pravljičnega sveta, na čisti pe­sniški izraz v ruskih ali južno-slovanskih, na pristno čustvova­nje v čeških in slovaških prav­ljicah, sklepam, da se le po za­konih vztrajne inertnosti še kar naprej prirejajo vse te »Trnulj­čice«, Jankinmetke« in Rdeče kapice«, ni mi pa znana niti ena odrska priredba izmed pravljic Božene Nemcove.

Prireditelj »Trnuljčice«, Saša Skufca, je čutil, kako skopo je dogajanje v pravljici o stolet­nem spancu. Ozki okvir je raz­širil in dopolnil z elementi in osebami iz 1 nekaterih drugih pravljic. Obseg priredbe je s tem povečal, pomnožil pripove­dovanje, ni pa strnil dogajanja. Za vsako dramsko obliko pa ve­lja, da je tem boljša, čim manj je v njej pripovedovanja in čim več strnjenega dogajanja. Go-stobesednost priredbe občutimo tem močneje, ker sta jezikovna obdelava in slog dialoga izraz­no ohlapna. Zgoščena prepro­stost, pesniška sila in plastična slikovitost izraza je še zmeraj prvi zahtevek in conditio sine qua non dobre mladinske lite­rature. (Take so zadnje umetni­ne Finžgarja in Prežiha.) Pisa­nje za mladino ne sme biti ne­kakšna vajeniška doba, v ka­teri se pisec šele spoprijema z rokodelskimi veščinami pisatelj­skega poklica.

Dogajanje pravljice je Skufca srečno transponiral v svojstve­no zakonitost in samobitno lo­giko razgibanega in primitiv­nega otroškega sveta. Tukaj ima svojo malo publiko v ro­kah, kadar pa zaide v besedno duhovičenje in dociranje, je i n ­timni stik pretrgan. Srečko Tič je kot režiser skušal takšne »Ja-dinge« izločiti ali vsaj reduci­rati. Obsežne črte, k i sta j ih napravila z dramaturgom, so v splošnem prispevale k zgošče­nosti in dinamiki predstave. Šte­vi lni plesni vložki, k i j ih je re­žiser vkomponiral v igro, zlasti sanjski plesni prizor, so šele prekri l i staro pravljico z než­no pesniško kopreno. Storijo je odvijal pregledno in v živah­nem tempu na razgibanem dvo­ru, toda tudi Tič je scenske pro­bleme otroške igre reševal v miselnem svetu odraslih. Zna­čilno je prav krčevito iskanje logične prostorne rešitve poho­da kraljeviča skozi grajske pro­store: mimo, skozi in preko ko­prene spanja. Le zakaj? Podob­no je s simetrično scensko raz-postavo ter močnim gestikulira-njem v igri. Otroško dušo ob­vladuje bujna, neurejena in ne-ukalupljena domišljija, k i jo odrasli posiljujemo že s prvimi vzgojnimi prijemi: pri igranju s privajo na simetrično doje­manje prostora, pri \ripovedo-vanju ljubkih pesmi'- na cifra-sto gestikuliranje. Nato pa po

dvojnem odboju sklepamo, da Jo prvinska zahteva otroške psiho simetrični »Spielkasten« in igra z rokami. Tudi sceno je zasnoval Srečko Tič. Standardna pravljična sce­na v slogu ilustracij Grimmo-vih pravljic je občinstvu uga­jala, dasi učinkuje odrska no­tranjost nerazgibano in s svojo korektno urejenostjo prozaično-

Misl im, da je treba posebej povedati, — kajti ni povsod ta­ko — da pripravijo naši igralo! v mladinskih igrah svoje vlogo z enako resnostjo, prizadevnost­jo in ljubeznijo, kot v, recima najzahtevnejši drami sezone. Sa? drobni, najhvaležnejši publi-kum, k i sprejema tako poštene* in z odprtim srcem, tudi za­služi poštene uprizoritve. To se­dali vsi — od kralja (F. Tref alt), k i mu sicer ni do kraja uspelo zlitje veličastnega s smešnim, in kraljice (V. Blanč) s svojima* precioznima dvornima damama (A. Hlebcetova in M . Cernetova) do dvornih imenitnikov zvezdo-gleda (M. Mayr), maršala (M. Dolinar), ministra (L. Stiglic) im poveljnika (J. Kovačič). Pre­srečni in iskreno topli Trnul j ­čici A . Cigojeve sta družno pri­tegnila šaljivi modrijan Bambo (J. Eržen) in živahni, prijetno groteskni kuharček Nade Bav-daževe. — Kl io Maverjeva je v igri, maski in kostumu original­na, nešablonska č r n a vi la .

Kdor se je v dvorani razem na oder ozrl kdaj tudi po ma­lem občinstvu, je presenečen o-pazil, kako nepričakovano mno­go zanimanja in razumevanja kažejo otroci za plesne vložke. Ne le za groteskno-komični plea kuharčkov ali prhotanje sivih spremljevalcev Črne vile, am­pak tudi za čisto l i r iko kopr-nenja v Trnuljčičinih sanjah. Plese je zasnovala v razumskem in čustvenem območju otroške psihe koreograf inja Lidi ja L l -povževa, med izvajalkami pa je še posebej presenetila mlada M. Fajonova z izrednim smislom za plesni gib in ritem.

Preprosto, domače in mehko zvenečo spremno glasbo je kom-poniral V . Fabiani. B.

Jesenice Pri mestnem gledališču 1»

»Svobodi« na Jesenicah bodo osnovali redni letni režiserski tečaj za pevovodje. P rv i tak te­čaj se bo pričel p r i jeseniški »Svobodi« v začetku januarja. Ker okrajni odbor ljudske pro­svete že dve leti ni pokazal nobene delovne volje, so posta­v i l i komisijo z nalogo, da do februarja pripravi občni zbor okrajnega odbora ljudske pro­svete.

Dom fale Člani Svobode bodo v kratkem

začeli zbirati prispevke za po­stavitev novega kulturnega do­ma. V ta namen imajo že lične izdelane bloke po 10, 100 in 1WC dinarjev.

nem cilju in arhitektonskem o-porišču — gradu. Stavbne gmo­te severovzhodnega predela se deloma kopičijo okrog zvonika župne cerkve, čigar vpliv kot arhitektonske dominante se za­radi neugodne lege v senci gradu omejuje le na najbližjo okolico.

16 stol pomeni razcvet me- s l u t e n razvoj pa doživi profana harmonično zliva z že renesan-,v , -r.. , . arhitektura scanske arhitekture ne samo v

C e n e A v g u s t i *

Skofja Loka t? luči umetnostne kulture

skoraj popolnoma ob stran. Ne- gotsko prirezan ločni del so

daleč za ski material ostaja njim.

Iz zakladnice srednjeveške ar­hitekture črpajo svoje forme nadstropni pomoli, k i oprti na kamnite konzole (opore), poživ­ljajo pročelja mnogih škofjelo­ških hiš. Njih število je pre­cejšnje, oblike raznovrstne, ta-

čno občutenim podstavkom. Zdi k o > d a je tudi v tem pogledu Srednji Evropi, temveč tudi pr i Novi estetski princip, težnje se, da je oblika zašla v Skofjo Skofja Loka med prvimi mesti nas. Medtem, ko je v prejšnjih po izoblikovanju enotnih pro- Loko po posredovanju Freisin- pri nas. Nadstropni pomoli, ti

m ommmm m s tornin, nove umet- ga direktno iz Ravar- ' T ^ M R - i f M m i nostne forme, oprte na ske ali Salzburga, kjer izročilo klasične anti- je običajna, dočim je ke, se vedno bolj uve- v d l ' u g i h slovenskih ljavljojo. Najprej j ih mestih skoraj ne naj-sprejme plemstvo. Z demo. Drug tak pr i ­

mer so iz posameznih, po renesančnem nači­nu obdelanih kamnov (rustika), sestavljeni portali, katerih zuna­nja oblika je vendarle le povsem gotska. Tudi v arkade — hodnike z loki in strebriči na

Vendar je bila sred- d v o r i š č i h škofjeloških njeveška gotska tradi- h I g > p r i k a t e r j h ^ j e

gradov in graščin, de­loma pa tudi po d i ­rektni poti se nova načela prenašajo v mesta, kjer na duhov­no že pripravljenih tleh doživijo velik raz­voj in razcvet.

vpliv juga morda naj­jasneje izrazil, se v r i ­vajo stare oblike. Nj ih nosilci so pogosto, po­sebno v prtličju, še

cija v deželi preveč zakoreninjena, da bi jo kar naenkrat izpod­rinile nove težnje. Na­stajajo kompromisne oblike, k i so za študij pravi gotski slopi. Se-umetnostnega razpolo- le pozneje prevladajo žen j a tedanjega člove- kot opore toskanski ka mnogo bolj po- stebriči, a ponekod še membne kot n. pr. ta- vedno opremljeni s ko imenovani čisti slo- starimi rekvizit i : got-gi, saj nam do zadnjih sko prirezanimi pod-niains razodevajo nje- stavki, da celo z dege-govo moč sprejemanja neriranimi romanski-

stoletjih prevladovalo cerkveno ali odklanjanja teh ali onih st i l - mi brstiči. Življenje umet- degenerirani pravokotni in o-stavbarstvo, stopi v tem času nih elementov. Poučna v tem nostnih form je v loških ar- krogli obrambni stolpi, so iz­pod vplivom humanist ičnih v pogledu so n. pr. kamnita vrata kadnih hodnikih tako pestro in gubili prvotno funkcijo in slu-tostranstvo usmerjenih idealov na pročeljih škofjeloških hiš. Se bogato, da ves tovrstni Bloven- žijo predvsem okrasu. Poživlja-

Bivša mestna vrata ob zidanem mostu

Skupina hiš na »Zgornjem trgu«

jo hišna pročelja in dajejo ulič­nim stenam slikovit videz. Iz njih se razvijejo plitvejši, a skoraj vse nadstropje hiš pre­krivajoči pomoli na Spodnjem trgu, k i v nasprotju s prejšnji­mi prvenstveno služijo širitvi stanovanjskega prostora.

Ne smeli bi prezreti kako s» po humanizmu oznanjane zah­teve po višji življenjski kulturi javljajo v preoblikovanju celot­nega stavbnega korpusa, njego­ve zunanjščine in notranjščine, dalje, kakšne elemente prinaša v organizacijo prostorov za Sk. Loko posebno pomembna kmeč­ka arhitektura, k i je n. pr. na Spodnjem trgu ustvarila celt poseben tip hiše — a vse to b! naš oris preveč raztegnilo. M i ­mogrede bi rad omenil še vrst« gotskih, a večkrat že tudi rene­sančno oblikovanih kamnitih vrat v širokih in s težkimi obo­ki prekritih vežah, lepo izkle­sane okenske okvire, drobno profilacijo lesenih stropov, obo­ke v veži Hofmanove hiše, kjer igračkasti š tukaturni motivi skušajo posnemati stara gotska rebra, a j im manjka prvotne konstruktivne sile. Nepregledno je število kovanih železnih vrat (najstarejša z letnico 1499), naj­različnejšega, predvsem baroč­nega okovja in pohištva, v čigar oblikah so zastopana t r i sto­letja.

Zaradi kvalitete in izredne ohranjenosti spomenikov me­ščanske umetnostne kulture' bi bila Skofja Loka med sloven­skimi mesti morda najbolj p r i ­meren in potreben objekt bo­dočih konservatorskih in resta­vratorskih posegov.

Od 9. da I?« hmm\a - Jesenice, B led , Rožca Obiave - Sporedi - Oglasi *VEZE Z VLAKI UGODNE — OGLEJTE SI SPO­RED TEKMOVANJ, OBJAVLJEN V 52. LANSKO­LETNI ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA

Velika manifestacija gorenjskega smučarstva

Neuspešno delo „Partizana" na Jesenicah Partizan na Jesenicah, v tem

»ašem največjem industrijskem centru, le delno opravlja svoje n a l oge. Delo v tem telesno-T zgojnem društvu bi moralo biti vzorno in služiti kot zgled. Jese-ftlČani bi morali biti gonilno ko-1° vsega telesno-vzgojnega dela T okraju. V resnici pa je vse * r ugače. Delo v T V D Partizan n a Jesenicah hromi in slabi v osebnih sporih in intrigah med spravo društva in tehničnim ter **lovadnim kadrom.

Le malo delovnih odbornikov • d številčno močnega upravnega •dbora se bavi s perečimi gospo-»Podarskimi problemi. Nikogar • i med njimi, k i bi se zanimal e * telovadeče cicibane, pionirje,

mladince in člane. Telovadci vseh razredov so več ali manj prepuščeni sami sebi. Morda i -majo vzorne in marljive ter vztrajne in vestne vodnike le pionirji v neumorni in požrtvo­valni C i l k i Talerjevi in mladin­ci, katere vestno vzgaja prof. Gonde.

Na Jesenicah smo bi l i vajeni gledati lepe akademije in telo­vadne nastope. Jeseniški telo­vadci so bi l i skoraj vedno moč­no zastopani v vseh naših vzor­nih telovadnih vrstah in celo v mednarod. tekmovanjih so dose­gali častne rezultate. Ta tradi­cija na Jesenicah je v zadnjih letih skoraj popolnoma zamrla. Pač lahko ugotovimo uspehe po-

Novoletni mladinski turnir Atttolič že drugič zmagovalec Kranjski NTK Projektor je za

letošnje novoletne praznike že drugič, priredil mladinski na-^iznoteniški turnir. Povabilu 8 0 se odzvala vsa društva iz Slovenije, ki imajo dober na­raščaj.

To, kar so pokazali pionirji, Mladinci in mladinke na tem turnirju, je že več kot začetni­ca igra, najboljšim namreč ne Manjka več dosti, da pridejo do V e l jave tudi v disciplinah svojih starejših tovarišev. Turnir je b U odigran v treh disciplinah: Pionirji, mladinci in mladinke, P° sistemu igranja vsak z vsa-* i r r i - Na ta način so vsi igralci 1 I r»eli možnost pokazati svojo Pravo vrednost. P r i pionirjih je Nastopilo 10 igralcev. Prepr iče-• a ln 0 zmago je dosegel Janez Aeran ( P r ) > k i j e dobil vseh de­vet i g e r i n n i i z g u D i ] niti enega • e t a . Slede mu 2. Repše (Rudar)

^ a g ' 3 - Z e z l i n a ( p r> 7 z m a g -Mladih j e igralo sedem. Prvo - s ; ° * e nripadlo Teranovi (Pr)

• m l . seti 10:3, drugo Do­lenčevi ( P r ) g 5 t o č k a m i ) S et i

Mladincev se je prijavilo 37. Najprej so tekmovali v 4 skupi­nah vsak z vsakim, nato pa so po trije iz vsake skupine igrali v finalu zopet vsak z vsakim. Plasman finalnega dela je sle­deč: 1. Antolič (Pr) 10 točk (se­t i 21:4), 2. Česen (Pr) 10 točk (seti 21:7), 3. Zumer (Slavija) 8 točk itd. Antolič je osvojil že drugič prvo mesto in tako do­kazal, da je po odhodu Hlebša med seniorje, mladinec št. 1. v Sloveniji. Lep uspeh je vseka­kor drugo mesto Česna, k i je pokazal -zelo zrelo in koristno igro.

sameznikov, k i se trudijo in p r i ­zadevajo, da bi v telovadbi na­predovali in da bi ime Jesenic in Slovenije ali celo Jugoslavije v telovadbi dvignili na tisto v i ­šino, k i je v danih pogojih lah­ko dosegljiva. To moramo prav gotovo z zadovoljstvom ugotovi­ti med mladinci, kjer imamo do­bre' telovadce (Čelesnika, Gosti-ša, Trampuža in Zeleznika), k i bodo lahko prav kmalu izpopol­ni l i ali nadomestili najboljše te­lovadce v članski vrsti.

Prav tako bi bilo koristno in priporočljivo izpopolniti oslab­ljeno vrsto članic, iz katere sta odšli Lapajnetova in Omejčeva, k i sta z Rozmanovo in Smolni-karjevo predstavljali vrhunsko četvorico v naši telovadbi. Res­neje bi morali vaditi tudi člani, kjer imamo odličen material v mladem Oblaku, Šubicu, Robiču in drugih.

Na Jesenicah so podani vsi po­goji za razvoj telesne vzgoje, dovolj razumevanja imajo za to tudi vsi odgovorni forumi, mno­žične in sindikalne organizacije, k i nudijo T V D »Partizanu« ve l i ­ko moralno in materialno po­moč. Potrebno je urediti vrste v društvu samem, uspehi in pozitivni rezultati ne bodo izo­stali. Nova uprava T V D Part i ­zan na Jesenicah bo morala z obema rokama prijeti za delo in vložiti v reševanje društve­nih razmer vso dobro voljo!

j \ovn s m u č a r s k a &kakalntea v K a m n i k u

Kamniški smučarji so na obč­nem zboru podali obračun svo­jega dela. Lansko sezono so za­ključili s skromnejšimi priredi­tvami, ker v Kamniku ni bilo snega. Tako so odpadle skakal­ne tekme in prvenstvo ljubljan­ske podzveze v klasičnih disci­plinah. Toliko snega pa je ven­dar bilo, da so izvedli društveno prvenstvo, k i se ga je udeležilo 48 tekmovalcev, med njimi 17 pionirjev. Člani sekcije so se udeležili gozdnega teka v Ljub­ljani, kjer je Jože Bručan zase­del tretje mesto, pri mladincih pa Mitja Rebolj drugo mesto. Prvenstva ljubljanske podzveze so se Kamničani udeležili v te­kih, skokih in alpskih discipli­nah. Za napredek smučarstva je b i l posebno važen tečaj, kate­rega je vodil znani tekmovalec. Ker ni bilo skakalnih tekem, je blagajna ostala brez dohodkov, iz finančnih zagat pa jo je re­šila podpora smučarske zveze. Poleti je bila na mestu stare skakalnice po načrt ih inženirja Bloudka zgrajena nova. Kamni ­ška skakalnica je bila prva, k i je bila zgrajena pred 22 leti na ozemlju ljubljanske podzveze. — Upamo, da bodo v novi sezoni snežne razmere ugodnejše in bodo skakalci lahko preizkusili svoje znanje.

MEDNARODNI TEK V nedeljo, 10. januarja ob 9.

uri dopoldne bo na Bledu med­narodni tek članov na 15 km in članic na 10 km. Prijave je treba poslati na Gorenjsko smučarsko podzvezo na Jeseni­cah do sobote. Pravico do star­ta ima.io vsi registrirani in zdravniško pregledani člani. Tekmovanje je po koledarju FI­FA.

OASTLSKI KOTIČEK

Našim odjemalcem in dobaviteljem sporočamo, da so se s 1. januarjem 1954 od našega podjetja izločile nekatere poslovalnice in postale samo­stojna podjetja:

Trgovsko p o d i e t i e .Zeleznma K R A N J — KOROŠKA C. 7 Trgovina z železnino, kemikalijami in stekle-nino, ter gradbenim materialom na drobno s pravico grosiranja. V sestav tega podjetja spada tudi poslovalnica »Goriva in maziva« na Koroški c. 2 (bencinska črpalka).

Trgovsko DOd*etie Oprema i i

K R A N J — TITOV T R G 24

Trgovina s kuhinjsko in športno opremo, dvo-kolesi, ostalim kovinskim blagom ter gospodinj­skimi predmeti. V sestav tega podjetja spada tudi poslovalnica »Steklo« na Titovem trgu št. 16 (hiša Hlebš). Naše podjetje pa vas bo v bodoče oskrbovalo z vso tehnično železnino in ostalim kovinskim blagom ter z gradbenim materialom na debelo in na drobno.

..MERKUR I I

KRANJ MAISTROV TRG 4

Zahvalj u jemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo!

V S E M P R O S T O V O L J N I M G A S I L S K I M DRUŠTVOM O K R A J A K R A N J !

Koledarčki: Pozivamo vsa P G D , k i so pra­

vočasno naročila gasilske kole­darčke za leto 1954, da j ih dvig­nejo v naši pisarni. Izdajajo se samo proti plačilu.

Članarina: V letu 1953 še niso poravnala

celotne članarine sledeča dru­štva: Tržiška Bistrica, Zeje-Bi-strica, Godešič, Stražišče, Des­nica, Zalilog, Bukovica, Kokra, Sp. Brnik, Smlednik, Zapoge, Trboje, Mavčiče, Lučine, Z m i -nec, Zalog in »Runo« Tržič Vsa navedena društva pozivamo, da izvrše svojo obveznost najkas­neje do 10. januarja 1954.

Pionirske desetine: Pionirske desetine, k i so na­

stopile na I. pionirskem gasil­skem nastopu v Tržiču, naj z vajami v zimskem Času nada­ljujejo in se pripravljajo za bo­doči nastop. V ta namen lahko dvignejo v naši pisarni vstav-ljivo brizgalnico v začasno upo­rabo. Pozivamo pa tudi vsa ostala društva, k i do danes niso polagala važnosti na vzgojo mla­dih kadrov, da ustanove pionir­ske desetine. Podrobna navodila glede oskrbe pionirskih desetin prejmete v naši pisarni.

O g l a t i r t e v „ G l a s u G o r e i r s k e "

1 oglas -100 uspehov

Vozne olajšave: Člani P G D uživajo 50°/« po­

pust na železnici, kadar potu­jejo v skupinah. Podrobna to­zadevna navodila dobite v le­tošnjem koledarčku stran 109. Pripominjamo, da mora imeti vsak aktivni in podporni član gasilsko legitimacijo. Legitima-Hip pi nabavite v naši pisni ni.

Društva naj oskrbe pravočas­no plačilo naročnine za »Glas Gorenjske«.

Ob zaključku leta 1953 želimo vsem gasilskim organizacijam, prijateljem gasilstva srečno in uspeha polno Novo leto 1954!

Na pomoč!

Sekretar: Rotar Metod

Predsednik: Bizjak Viktor

O B J A V A

Za doktorico medicine je v četrtek v Ljubljani promovirala tov. Jožica Mehle iz Tupalič pri Preddvoru. Iskreno čestitamo!

Z A H V A L A Gasilsko društvo Bitnje se za­

hvaljuje vsem gasilskim četam, ki so spremile na zadnjo pot na­šega zvestega člana Janeza Eržena.

POPRAVEK V prejšnji, novoletni številki

našega lista, se je v čestitko tovarne tekstilnih potrebščin — »Utensilia« iz Ljubljane, vrinila neljuba pomota, ki jo s tem popravljamo. Namesto: »Uten­silia« tovarna tekstil, potrebščin Ljubljana-Količevo, bi moralo stati LJUBLJANA-RUDNIK.

D E Ž U R N A S L U Ž B A Dežurno zdravniško službo na

območju občinskega ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 8. do 15. januarja dr. Milan Ceh. — Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure. Po tej uri bo zdravnik obi­skoval le bolnike s težjimi po­škodbami.

OTROŠKI D I S P A N Z E R v K r a ­nju, k i ga vodi specialist za otroške bolezni dr. Vela Turna, posluje za bolne predšolske — osnovnošolske otroke ob pone­deljkih, sredah, četrtkih in so­botah od 7.—11. ure.

P O S V E T O V A L N I C A za zdra­ve dojenčke in predšolske otro­ke je pa ob torkih in petkih od 14.—17. ure. |

G L E D A L I Š Č E PreSernovo gledališče Kranj Nedelja 10. januarja ob 16. ur i :

Grimm-Škufca: »Trnuljčica« — izven

Sreda, 13. januarja ob 16. u r i : Grimm-Škufca: »Trnuljčica« — — zaključena predstava za I. gimnazijo.

Četrtek 14. januarja ob 16. ur i : Grimm-Škufca: »Trnuljčica« — — red popoldanski. Vstopnice so še v prosti prodaji.

Gojenci Dijaškega doma p r i ­rede v nedeljo, 10. januarja ob 16. uri na Kokr ic i spevoigro »Kresniček«. Vljudno vabljeni.

KINO Kino »Storžič«, Kranj: od 8.

do 10. januarja, italijanski film »Tri prepovedane zgodbe«. M a ­tineji v nedeljo 10. januarja: ob 8.30 uri »Nevihta«, ob 10. uri »Ob veliki Ločnici«. Od 11. do 13. januarja, ameriški film »Ob vel iki Ločnici«. Od 14. od 17. januarja, ameriški film »Zločin v Nevadi«. Matineji v nedeljo 17. januarja: ob 8.30 ur i »Ring«, ob 10. uri »Kako sem odkril Ameriko«. Predstave ob delavni­kih ob 16., 18. in 20. uri , ob ne­deljah ob 14., 16., 18. in 20. uri .

Kino »Triglav«, Cerklje: 9. in 10. januarja ameriški barvni film »Trije mušketirji«, predstave v soboto ob 18. in 20. uri , v nede­ljo ob 15., 17. in 19. ur i . 14. janu­arja »Ob vel iki Ločnici« — pred­stave ob 18. in 20. uri . 16. in 17. januarja, ameriški film »Veliki valček«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri , v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri .

Kino »Zadružnik«, Primskovo: 9. in 10. januarja jugoslovanski film »Nevihta«, predstave v so­boto ob 19. uri , v nedeljo ob 18. in ?0. uri.

Kino »Svoboda«, Stražišče: 9. in 10. ianuaria. ameriški film »Ob veliki Ločnici«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri . v ne-dolio ob 14., 16., 18. in 20. ur i . Matineia ob 10. uri »Nevihta«. 13. januarja, ameriški film »Zlo­

čin v Nevadi«. Predstave ob II. in 20. ur i .

Kino »Radio«, Jesenice: 8. jan. ameriški film »Pavla«. Od 9. do 10. januarja amer. film »Moč orožja«. Od 11. do 14. janu­arja ameriški film »Ob vel ik i Ločnici«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri , v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri . Vsako nedeljo do­poldan je matineja ob 10. ur i , cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večer­nim predstavam in k tistim, ki mladini prepovedane.

Kino »Plavž«, Jesenice: 8. jam ameriški film »Moč orožja«. Od 9. do 11. januarja ameriški film »Pavla«, od 12. do 14. januarja ameriški film »Skrivnost jezera obsojencev«. Predstave vsak dan ob 18. uri , v sredo in soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri . Vsako nedeljo do­poldan matineja ob 10. uri . Cena za odrasle din 20, za otroke 10 din. — Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večer­nim predstavam in k tistim, ki so mladini prepovedane.

Kino Koroška Bela, Javornik: od 8. do 10. januarja ameriški film »Waterloojska cesta«. Pred­stave v petek in soboto ob 17. in 19. uri , v nedeljo ob 10., 17. in 19. uri . Cena za mladinske pred­stave za odrasle 20 din za mla­dino 10 din. Opozarjamo obisko­valce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k ti­stim, k i so mladini prepovedane.

MALI OGLASI Tovariša, k i je 24. decembra v

gorenjskem vlaku zamenjal pla­tnen zelen kovčeg, prosim, da sporoči naslov na: Blažej, Ljub­ljana, Idrijska 20, ali naj vsaj vrne zapiske.

Mizarskega pomočnika sprej­me — Pungeršek, Stražišče 77, Kranj.

Prodam trakove za pis. stroj 13 mm, novo kuhinjsko opravo, šest novih oken, stavbni les (tra-me) in močan ročni voz. Jakob Pungeršek, Stražišče 77, Kranj .

Prodam stavbno parcelo 2 km od Kranja pri glavni cesti z vse­mi ugodnostmi (vodovod, elek­trika), naslov v upravi lista.

Dne 26. decembra ie b i l izgub­ljen paket s sedmimi otroškimi hlačami. Proti nagradi oddati v trgovini »Vartcks« Kranj . M l a ­dinski dom Preddvor.

Klavirsko harmoniko Hohner in radio zaradi stiske ugodno prodam. Pojasnila I. G. Kranj , Golniška 18.

Prodam nov srednje težak kmečki voz in 6 cevni radio »Karmet« ter stroj za sajenje koruze. Peter Košnik, Primsko­vo 153.

Podnisani Janez Keržič. Kranj prekiicujem neresnične trditve, da mi ie tov. Franc Mrak iz Hrastia 5 vzel kolo.

Prndnm nove vprežne sani. Kmetijska zadruga Bitnje.

R a d i o L t f u b l f f i n a

Okrajni ljudski odbor Kranj išče za takojšen nastop

SAMOSTOJNEG4 KNJIGOVODJO za vodstvo finančnega poslovanja Sklada za obnovo gozdov.

Prednost imajo reflektanti s poznavanjem gozdarske de­javnosti.

Ponudbe z življenjepisem je poslati na tajništvo OLO Kranj . • !

30,000.000 dinariev bo izžrebanih 10. januarja 1954 na TOMBOLI ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE

88.U00 dobitkov in premij od 50 din do 800.000 din. Tomholska tablica stane 50 din, prodajaj« jih vsi prodajalci srečk Jugoslo­vanske loterije in organizacije Zveze gluhih. — Cisti dobiček je namenjen za opremo delavnic Zveze gluhih. Pomagajte jim!

P R E K L I C

Podpisani Franc Babic ml. iz Brezij št. 8 sem dne 26. decem­bra 1953 zvečer v restavraciji »Dobrča« napadel tov. tajnika občinskega ljudskega odbora Čr­nivec ter ga pri tem razžalil pred celotno javnostjo. Izjave, katere sem dajal o imenovanem in o drugih političnih delavcih, prekiicujem kot neresnične in se tem potom zahvaljujem tov. taj­niku, da je odstopil od tožbe, pri tem pa obljubljam, da v bodoče ne bom napadal oz. raz­žalil nikogar.

Franc Babic ml.

Poleg poročil, k i so redno ob 5.35, 7.25 (ob nedeljah samo ob 7.00), 12.30, 15.00, 19.00, 22.0 v radijskem dnevniku in ostale­ga sporeda, bodo od 10. do vključno 15. januarja v Ljub­ljanskem radiu še sledeče zani­mive oddaje.

V nedeljo, 10. januarja: ob 9.00 boste slišali reportažo »Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov«, ob 11.00 bo oddaja za pionirje, ob 12.00 pogovor s poslušalci, ob 13.00 oddaja za naše kmetovalce, ob 13.15 od­daja za žene in ob 13.25 Želeli ste — poslušajte. Ob 15.45 je na sporedu radijska igra Pavla K a -strina »Tic Mikola« in ob 18.00 radijska reportaža o zimskem turizmu. Ob 18.20 nam bodo peli in igrali Veseli godci, Fantje na vasi, in narodni solisti, ob 19.30 pa boste slišali Musorgskega opero »Boris Godunov« in ob 22.30 ljubezenske pesmi Mile Kačičeve.

V ponedeljek, 11. januarja: ob 7.00 oddaja za gospodinje, ob 13.00 za pionirje, ob 13.30 k u l ­turni pregled, ob 14.40 pa vas bo zabaval vaški kvintet. Ob 15.30 je na sporedu reportaža Silva Mateliča: V bohinjskem kotu. Ob 16.00 je oddaja oper­nih melodij, ob 17.10 zabavna in plesna glasba, ob 18.40 pa po-jo zbori Svobod. Ob 20.00 pre­davanje Leva Modica o morali v razvoju filozofije in ob 20.15 izredni koncert orkestra Slo­venske filharmonije.

V torek, 12. januarja: ob 7.00 nasveti kmetovalcem, ob 13.00 oddaja o modi, k i bo zanimala zlasti ženske, ob 14.00 zabavna glasba, ob 15.30 šnortni tednik, ob 18.30 boste slišali oddajo iz bojev naših narodov v drugi sovražni ofenzivi, ob 20.00 zu­nanjepolitični komentar, ob 21.00

l i terarno-esejistično oddajo: Ste-phen Crane in ob 22.15 nočni koncert.

V sredo, 13. januarja: ob 7.00 odgovori gospodinjam, ob 13.00 prispevek z obiskov pri pionir­jih, ob 14.20 kulturni pregled, ob 15.30 pa je na sporedu šolska ura za višjo stopnjo — Ivo Zor: Marka imajo vsi radi. Ob 16.i0 vam bodo zapeli naši solisti, ob 17.10 pa bodo priljubljeni an­sambli izvajali vesele sloven­ske narodne. Ob 17.50 boste s l i ­šali zdravstvene nasvete, ob 18.30 zunanjepolitični feljton in ob 20.00 radijsko igro Frana Milčinskega: Štokglajz.

V četrtek, 14. januarja: ob 6.15 Kam bomo šli na izlet, ob 7.00 oddaja za gospodinje, ob 13.10 nekaj slavnih opernih uvertur, in ob 13.50 zanimivo športno predavanje — Mladina na sneg! Pesmi jugoslovanskih narodov so na sporedu ob 14.00, ob 15.30 do 15.45 pa oddaja za cicibane. Ob 16.00 Želeli ste — poslušajte, ob 17.30 oddaja ze žene, ob 18.20 pa se boste seznanili s knjižni­mi novostmi. Ob 21.00 glasbena oddaja o življenju in delu W. A . Mozarta — Kogar bogovi ljubijo.

V petek, 15. januarja: ob 7.00 nasveti kmetovalcem, ob 13.00 glasbena oddaja za pionirje, ob 13.15 pojo zbori in solisti slo­venske narodne pesmi in ob 15.30 igrajo za dobro voljo V a ­ški kvintet, Veseli godci in Št ir­je fantje. Ob 16.00 predavanje radijske univerze — dr. Viktor Hočevar: Kako državljani uve­ljavljajo svoje pravice pri u-pravnem postopku, ob 18.00 M a ­l i koncert za mladino, ob 18.30 kulturni pregled, ob 20.00 te­denski zunanjepolitični pregled in ob 21.20 plesna in zabavna glasba.

Z akon o zaščiti žena, ki ga je sprejel egiptovski parla­ment, je naletel na veliko odobravanje. Po tem zakonu je prepovedano javno poljubljanje žensk tudi takrat,

kadar se zaradi tega ne pritožijo. Vsi Egipčani, ki se ne bi ravnali po tem zakonu, bodo kaznovani z zaporom do šest mesecev.

Zakonski predpis prav tako prepoveduje ljubkovanje • avtomobilih in vlakih. i

d I Z FILMSKE TEHNIKE • Z A PIONIRJE

A

N

rabec Adnan Tarisi je newyorškem Centralnem parku pražil jajca brez ognja in na mrazu. Za praženje je uporabil sončni kuhalnik, ki koncentrira sončne žarke

na dnu ražnja. Jajca, k i j ih je spekel v dvajsetih minutah, •o bila rumena z obeh strani.

ajhitrejši človek na svetu je prav gotovo poskusni pilot Charles Jhigger. Pod sončnim nebom Kalifornije je z raketnim letalom dosegel hitrost 1650 milj na uro, kar

Je po naše 2640 km na uro. S tem rekordnim letom je potol­kel rekord Skota Crossfielda, k i je v novembru preteklega leta dosegel z letalom 2123 km na uro. Pred petdesetimi leti sta pionirja letalstva, brata Wright dosegla hitrost komaj 7 milj na uro.

I nstitut za Javno mnenje pri par iški univerzi je napravil v Z D A , Vel ik i Britaniji , Kanadi in raznih evropskih državah anketo o tujih jezikih. V petih državah so se

v ogromni večini izjavili za bilingvizem, t. j . , da že v osnovni šoli poučujejo dva jezika. Poleg materinskega, še en tuj Jezik. Norvežani in Nizozemci so se izjavili za angleščino, Angleži in Kanadčani pa za francoščino.

M uzej v Londonu je dobil originalno pismo iz dobe Rimljanov, k i ga je poklonil profesor J . A . Richmond. Napisal ga je neki Rimljan svojim uslužbencem v

Londonu v prvem stoletju našega štetja. To pismo, na treh lesenih ploščicah, je do sedaj najdaljša in najstarejša pisana najdenina iz rimske dobe na Britanskem otoku. Nosi nadpis »Londinic« in podpis Ruffus. Prav tako je ves ostali tekst Čitljiv.

zgledi za reševanje posadk potopljenih podmornic so vedno večji. Prav te dni je prvi lord angleške admira-litete Thomas dal o tem obširno pojasnilo. Prva ladja,

k i bo dobila nov reševalni zvon, bo reševalna ladja »King Salvador«, k i ima 50 ljudi posadke. Poskuse so opravili prostovoljci z ladje »Reclaim«. Strokovnjaki za reševanje posadk potopljenih podmornic so spremljali poskuse s po­močjo ladijskega televizijskega aparata.

V Miinchnu je bila pred kratkim mednarodna razstava daktilografije, na kateri je sodelovala tudi neka K i ­tajka. Tipkala je na pisalni stroj kitajsko pismo. Stroj

Je imel nič manj kot 7312 črk in znakov!

O bala New Jersevja (ZDA) je postala za nekaj časa za znanstvenike in učenjake skrivnost. Našli so namreč sled ogromne, doslej nepoznane ptičje noge. Po dolgem

iskanju in študiju so končno našli — nič. Pa je le prišlo razkritje skrivnosti. Namreč James Turner, agent zavaro­valnega urada v pokoju, k i živi v Pittsburghu, se je obul v velike »ptičje noge« in hodil okrog po obali. Novinarji so ga ujeli (koga ti ne ujamejo!) in seveda takoj fotografirali ln tako odkrili veliko uganko, k i je svet znanstvenikov ni mogel rešiti. M eveda zopet v Ameriki , kjer zbirajo prispevke za »vdo-^ vo neznanega junaka«. Neki Amerikanec je začel akcijo

za zbiranje prispevkov za vdove po neznanem junaku. P r i tej akciji je nabral ogromno denarja, k i ga je daroval­cem kasneje vrni l z naukom, naj ne bodo preveč lahkoverni in dobrosrčni, in naj se prej raje informiral« •» namenu akcije.

T udi v i bi se prav tako začudili, kot se je Francoz Jean Le Caur iz Bretanije, k i je v istem dnevu za kosilo pojedel dve školjki in pri obeh našel dva lepa bisera.

Poleg tega, da se je dobro najedel, je oba bisera prodal za lepe denarce in si zopet naročil školjke, tokrat za večerjo. Vendar biserov ni več našel.

I ndustrijska televizija je v velikem razmahu. V tekočem letu bo angleška tovarna iz Pye Limited iz Cambridgea pričela s prodajo televizijskih aparatov za potrebe indu­

strije. Aparati bodo dovršena tehnika televizije. Naprava se sestoji iz posebno zgrajene kamere in kontrolnih naprav. Deluje po zaprtem krožnem sistemu in je v posredni zvezi i 35 cm veliko sprejemno ploščo. Gospodarski krogi menijo, da bo imel aparat vel ik vpliv na razvoj industrije.

pro mm N k7 ekaj debelih tednov je že

preteklo od tedaj. B i l sem na Dunaju. Med številnimi

znamenitostmi sem se komaj znašel. V pičlem dnevu in pol sem si ogledal pač najvažnejše in še od teh mi je ostal le be­žen spomin. Le nekaj je ostalo zelo sveže v mojem spominskem predalu lobanje.

Ogromen lepak z napisom »Wachsfiguren Kabinett« me je zmotil, da sem pustil večerjo in šel v trodimenzionalni kino. Plačal sem vstopnico in kavcijo za očala (vse skupaj je zneslo za eno prav dobro večerjo), ge vsedel na svoj sedež in čakal na čudo 20. stoletja. Sam pr i -četek filma me je razočaral in že mi je bilo žal denarja, zlasti, ker sem bil čisto po človeško lačen. Snemal sem očala, j ih zo­pet natikal nazaj na nos pa ven­dar nisem opazil nobene razli­ke. S kolegom sva se spogledala in sunila s komolci, češ zaman sva žrtovala redke šilinge.

V tistem trenutku pa mi je zaprlo sapo. Z leve proti desni je prišel možak, vendar ne tako, kot to vidimo pri nas v kinu. Ta mož je korakal ob platnu, tik pred prvo vrsto! Torej vendar­le! Ce bi sedel v prvi vrsti, bi verjetno stegnil roko in ga po­skusil prijeti. Tako živa je nam­reč predstava o globini v 3-D filmu. Kar je sledilo, je bilo z eno besedo samo — groza. Ljud­je so iz dvorane kar bežali. S prijateljem pa sva se držala za roki kot petošolca v prvi l ju­bezni, kajti tudi naju je bilo strah.

Umetniku, izdelovalcu vošče­nih figur, je ogenj uničil atelje, sam pa se je strašno iznakažen komaj rešil. Iz maščevanja nad prijateljem, k i je nesrečo na­merno povzročil, je postal zlo­činec. Kradel je mrliče in j ih imel za modele, žive ugrabljene ljudi p;» j<> zvezal in polil z vrelim voskom ln tako ustva­r i l »živo« lutke. Končno je pred policijo sam skočil v kotel, na­polnjen z vrelo maso. Tedaj je nastal pretep med policaji in zločinčevimi pomagači. Nekdo je vrgel v policaja gorjačo, k i pa je odletela v dvorano, naravnost v — mene. 3-D! Kot blisk sem se sklonil in, ko sem se zopet vzravnal, sem opazil, da so ta­ko napravili vsi gledalci. Vsak je mislil , da je gorjača namenje­na njemu. Taki so občutki pri predstavi 3-D filma.

Pr i Grazu nekje sem se šele zavedel in pričel razmišljati.

G O R E N J S K I P I O N I R Ljubi Tito

Ko bi znala lepše pisati, b i pisala tovarišu Titu in se mu zahvalila za njegov obisk in za veselje, katero nam je prine­sel v naš mladinski dom.

V domu smo partizanske si­rote in prav zato nas je prišel tovariS Tito obiskat, da vidi kako se imamo. B i l je z vsem zadovoljen, tudi obdaril nas je in rekel: »Spomladi pa nasvide-mjet«

Zelo smo ponosni, da smo v i ­deli dragega maršala in b i l i v mjegovi bližini.

Marica Lavtarjeva

ObisUat nas je ljubljeni Maršal V nedeljo popoldne nas Je

obiskal v mladinskem domu v Kranju tovariš Tito. B i l i smo v učilnici in se igrali, ko se je pripeljal z avtomobilom. Ko je vstopil, nam je vsem skupaj vo­ščil srečno novo leto. M i pa smo bil i tako presenečeni, da se mu nismo niti zahvalili.

Pogovarjal se je z nami in rekel, da se moramo pridno uči­ti. M i smo to obljubili. Prinesel nam je tudi darila.

Ko je odhajal, smo ga sprem­ljali ter mu klical i , naj nas še obišče, ker ga imamo vsi zelo radi.

Breda Krivičeva

Da golob ne sliši

Franc Vran: PRVI ZIMSKI DAN

Dolgo smo ga že pričakovali . Saj veste koga? Sneg! Sedaj pa je le pobelil, kakor poje ljudska pesem, polje, hrib in dol. Seve­da ga še ni preveč. Toda gotovo ga bo še dosti, kakor kaže. Vse pride ob svojem času in tako Je tudi sneg zapadel ravno na prvi zimski dan, ko bi hotel re­či: »Sedaj je prišel moj čas.«

Posebno smučarji smo ga že težko pričakovali in tudi naša velikanka Planica bi že rada sprejela prve skakalce. Pionirj i ie vlačijo smučke iz podstre­šij, ker j ih pripravljajo za pr­vi smuk po hribu. Tudi cibani ae pripravljajo na sankanje, k i Je seveda neizbežno. Težko p r i ­čakujemo bližnjih počitnic, se­veda, če bo uspeh v šoli dober.

Nekoč je kmet Dranal njivo. Po poti na drugi strani reke, k i Je tekla mimo njive, je prišel drugi kmet. Ko je videl soseda pri delu, je zaklical:

»Kaj si posojal?« Kmet je dvignil prst k ustom

in mu pokazal, da mu tega na glas ne sme povedati. Namignil mu je, naj pride čez reko. Sosed si je mis l i l : »Ta ima gotovo dra­

goceno kitajsko seme, da si ne upa glasno povedati,« in Je pre-bredel reko. Ko sta bila čisto blizu, mu je kmet zašepetal:

»Fižol sem posadil.« »In zato se moral čez reko!«

se Je razjezil sosed. »I, seveda, kaj ne vidiš goloba

na oni strani? Kaj pa, če bi bi l slišal?«

(japonska)

Skrb za sobne ras t l i m

Že v tem letu? kaj vse človek iznajde v svojo zabavo. Sama vsebina .filma, k i sem ga gledal, v navadnem k i ­nematografu niti ne bi bila kaj posebnega, 3-D pa je prispeval svoje. Plastičnost je dala filmu pošasten videz, saj bi zločinca lahko »prijel« za nogo in gorjačo prestregel z roko, če se ne bi sklonil.

Reklama, k i jo delajo za 3-D filma torej ni vzeta iz zraka. To čudo moderne tehnike je res nekaj posebnega. Številni kine­matografi v inozemstvu so svoje dvorane opremili z novimi apa­rati in predvajajo samo 3-D f i l ­me. Seveda niso po vsebini vsi enaki. So dobri in slabi. Prav tako kot 2-D filmi, k i j ih gleda­mo v naših kinematografih.

A in B kopijo rabimo dva pro­jektorja in, da bo med predsta­vo samo en odmor, so povečali bobne za filme od 600 na 1700 m.

Brez očal vidimo na platnu dve sl iki , k i sta za 6 in pol cm premaknjeni. Zanimivo je to, da 3-D filme, če uporabimo vsa­ko kopijo zase, lahko vrtimo na navadnih projektorjih. Torej bomo lahko v Kranju v »sta­rem« kinematografu vrteli A ko­pijo, na Jesenicah pa B in ven­dar ne bo nihče vedel, da je to 3-D film.

Strokovnjaki iz »Iskre« bodo v dveh ali treh mesecih po na­ročilu opremili vsako dvorano s 3-D projektorji. Pravzaprav bo­do samo starim pridali polariza-

T ovarna »Iskra« v Kranju je pričela izdelovati projek­torje za 3-D filme. To se

pravi, da bomo tudi pri nas v najkrajšem času gledali filme, v katerih igralci hodijo »poleg«

cijske filtre ter sinhroni motor in zadeva bo opravljena.

V svetu poznamo danes štiri vrste plastičnih filmov: panora­ma je sistem plastičnega f i l ­ma, pri katerem rabimo 4 pro-

platna. Sistem prvih Projektorjev jektorje in poloblasto platno. bo tak kot povsod po Evropi, namreč gledalci bodo dobili po-larizacijska očala, k i so zelo podobna sončnim. Ta način je tudi najcenejši. P r i 3-D filmu rabimo A in B kopijo filma, k i pa morata teči sinhrono. Zato so v »Iskri« napravili sinhronske 11 do 23 metrov. Ker so tudi med seboj mehanično zvezo. Za

Zaenkrat je to tako draga zade­va, da so si ga Amerikanci p r i ­voščili samo v New Yorku. CI-nerama rabi tri projektorje, po­leg p l a s t i č n e g a vt i sa f i l m a pa ima tudi plastičen ton, kar pa jo za gledalce precej utrudljivo, ker morajo glasu slediti prav tako, kot gledalec teniške tek­me žogici. Prav tako mora biti

za to vrsto filmov polokrogla platno. Cinemaskope predvaja na malo zakrivljenem platnu » enim ali dvema projektorjem« Ima prav tako plastičen ton.

Vsi trije sistemi plastičnega filma ne potrebujejo očal, ven­dar imajo to slabost, da morajo biti platna izredno velika — od 11 do 23 metrov. Ker se tudi pri nas, tako kot po vsej Evropi dvorane zato premajhne, je n* Kontinentu prevladal »navadni« 3-D film, ki rabi običajno plat­no, ima isto optiko, potrebna sa le očala. Pravilno plastičen j« samo ta film, dočim dajo drugi sistemi zaradi ogromnega platna samo vtis ali videz plastičnosti.

Medtem ko so v »Iskri« kon­čali z izdelavo prvega 3-D pro­jektorja, pa se že bavijo s teore­tičnim študijem sistema cine-maskopa in bodo v bližnji pri-hodosti že izdelali prototip ta­kega projektorja, k i ga boda lahko namestili v velikih in no­vih dvoranah. Najzanimivejše i» najnovejše je to, da bo novi ci-nemaskop-projektor uporaben z« navadne, »3-D in cinemaskop f i l ­me. Kako bodo to naredili pa J« še skrivnost tovarne, kajti ta­kega projektorja zaenkrat Se prav nikjer niso izdelali. Da J« einemaskope prava novost, na* potrjuje to, da so v London* šele pred enim mesecem odprl' tako dvorano, medtem ko J« drugje v Evropi še ni nikjer.

Ker je »Iskra« v Kranju 1» tamkaj izdelujejo projektorje z« 3-D film, smo se pozanimalii kdaj prihlizno lahko računam* na prvo predstavo 3-D filma * Kranju. Zvedeli smo kaj vesel« novico. Ce bo šlo vse v redu ia po sreči, bo v Kranju najpoznf je julija prva predstava. Mor­da nas bo kdo prehitel, pa ni« zato. Za poletje se nam obeta prijetna zabava. Tudi jaz se J* veselim. Želim samo, da vas n« bi bilo tako strah, kot je bil« mene na D u n a j u . Tn končn«

fim še to, da bi Imeli v Ttr*-niu pri l iko videti boljše S-D filme, kot je bil tisti »o kabi­netu in voščenih lutkah« r a Du­naju. • . i

Kaj mora vedeti mati o spanju otroka

Zalivanje sobnih cvetic ni enostavno. Nekateri j ih zalivajo zelo neredno, včasih preveč, drugič j ih pa zopet puste, da se docela posušijo. Od takšnih rast­lin ne morete zahtevati, da bo­do lepo uspevale in bujno cvete­le.

Vedeti morate, da je treba rastlino takrat, ko cvete, zaliva­ti pogosteje kakor sicer.

Ce se hočete prepričati , ali je rastlina žejna ali ne, jo dvakrat na teden ipreizkusite tako, da potrkate na cvetlični lonček. Ce je rastlina žejna, bo lonček odjeknil v visokem tonu, če pa

odjekne zamolklo, je to zname­nje, da še ne potrebuje vode.

Rastlino je treba izdatno zal i ­vati. Vode ima dovolj takrat, kadar priteče skozi luknjico na dnu lončka.

Cvetlice lahko zalivate samo s tempirano, t. j . postano vodo. Nikoli ne polivajte listov in cve­tov, temveč samo korenike.

Ce bodo imele vaše sobne rastline vrhu tega še odvolj zra­ka, svetlobe in primerno tempe­raturo, se boste prav gotovo lah­ko veselili njihovega lepega cvetja.

Pogosto so neizkušene matere po nepotrebnem zaskrbljene nad nemirnim spanjem otroka. K o ­ristilo j im bo, če se nekoliko seznanijo s tem.

Novorojenček spi približno 22 ur dnevno. V starosti 3 mesecev se čas spanja zniža na 20 ur in v 6 mesecu že redko preseže 18 ur. V prvi polovici leta po­kaže otrok že nekatere značilne črte lastne osebnosti. Ta zaspi še vedno takoj, ko ga položimo v posteljo, drugi pa morda šele 20 minut kasneje. Matere mora­jo upoštevati, da je temu otro­ku potreben daljši počitek. Važ­no je tudi, da dojenčka že zgo­daj navadimo, da ne spi v isti postelji z materjo. Na ta na­čin se samo razvadi. Tudi ziba­nje ni priporočljivo. To je sla­ba razvada, brez katere otroci potem ne morejo zaspati. Kdaj pa kdaj tudi to lahko storimo, samo poznati moramo neko pra­vo mero. \

Tudi vprašanje teme v prosto­ru, kjer otrok spi, je važno. O-troci se morajo privaditi spati v temni sobi, da ne bi kasneje kdaj pričeli jokati, da j ih je strah. Vendar je dobro, da ma­tere vedo, da, otrok navadno ob­čuti vedno nek strah, če je v temi, toda navadno le zato, ker mu starši ne vlijejo dovolj za­upanja in občutka varnosti. Po­gosto se zgodi, da otrok leže v posteljo nemirno, čemur so k r i ­v i domači, ker mu pred tem niso pokazali dobre volje in so se morebiti med seboj prerekali.

Tu je Se en važen problem. Kako disciplinirati otroka za nočni in dnevni počitek. Ce otrok podnevi preveč spi, potem se zvečer upira počitku, zato je dobro, da se matere seznanijo

,Cla« Gorcnjftke' • T M i k « h i š «

o dnevnem spanju otroka. V pr­vem letu je zanj najbolje, da spi med 12. in 14. uro. Zvečer ga denimo spat med 18. in 20. uro in spanje bo trajalo do 6. ali do 8. ure zjutraj. V drugem le­tu starosti pa bo otrok zaspal vedno po rednih obrokih hrane. To spanje traja 2 do 3 ure in ne smemo dovoliti, da preide to mejo, ker bi s tem trpel nočni počitek. V drugem letu otrok že rad prinaša v posteljo igrače, kliče mater, da mu s čim postre­že in tako krši red, k i ga je bil doslej navajen. Ko je otrok star 2 leti in pol, postane stvar še bolj zamotana, ker ni nikdar miren v svoji postelji. Pričenja govoriti sam s seboj, peti, iska­ti igrače in zahtevati mater, da sedi pri njem. V vsakem slučaju pa je treba gledati, da dnevni počitek ne bo predolg.

Po 3. letu postaja spanje že manj važno. Z nočnim počitkom si ne delajmo skrbi, če vidimo, da je otrok nemiren. V četrtem letu dajmo otroke spat približno ob sedmih zvečer in j ih pusti­mo, da počivajo do sedmih zju­traj. Peto leto postaja že bolj kritično. Otroci se branijo dnev­nega počitka posebno v zimskih mesecih. Zvečer j ih moramo da­ti v posteljo okoli 20. in j ih ne smemo zbuditi pred 7. uro zju­traj. V sedmem letu so te zna­čilnosti še bolj jasne. Otroci ne zaspijo takoj, zato je dobro, da jih pustimo zjutraj nekoliko dalj časa v postelji. V teh letih mo­ramo gledati, da bodo imeli mir­no spanje in j ih ne bo nič mo­tilo. Tudi ni priporočljivo, da jih zgodaj zbudimo. V osmem in devetem letu je otroke že kar težko zvečer spraviti spat. Po­trebno je pogosto opominjanje, vendar ne smemo dopustiti, da bi legali v posteljo po 21. uri . Tudi ne smejo vstajati pred 7. uro zjutraj.

Psihologi priporočajo staršem, da otrokom pred spanjem privo­ščijo vedno nekaj nežnosti in

prijaznih besed. To napravi • -troke srečne, utrdi njihovo lju­bezen do staršev in j ih obener« pomiri, kar je za dober počite* najbolj važno.

Zimski plašč linije redingot, se letos zelo uveljavlja.

Ž E N S K I SVET • R E P O R T A Ž A • PODLISTEK •

Biuii - tmmh - m u u h Nepovezane slike, ki vendarle

nekaj povedo nikov tega starodavnega naro- vaje, avtobuse, taksije. Vsa de-

nu. Ta bivša srednjeveška trd- veli. V letovišču P u n ob Ben-njava na otoku sredi reke Cau- galskem zalivu so se or ianiz i -very je sedaj samo majhna vas, rali in vsak kopalec si mora kamor prihajajo turisti gledat n a plaži vzeti enega od njih s prizorišče zadnje bitke v an- seboj v morje kot »morskega

eračev v Indiji S e n č e n i £ s katero ^s t i jo sv oja bo- žela^ j ih je.polna Zanj o so tako g l e g k e m o s y a j a n j u I n d i j e _ y . _ v o d i č a < ( > k a k o r s e s a m i i m e n u

dijo kraj, na katerem je neznan jejo. Nobeno otepanje ne poma-preštel Kako naj bi jih? žanstva, fetiše, legende in spo- značilni, da je njihova podoba To l iko ' j i h je, da tega ne mine in o katerih nikdar ne upravičeno natisnjena celo na britanrid V^Jak"urtreliT SUrtana ga^čepTav je obala ena sama

Ji^mogla niti razsežna, dobro ^ej, »h to delajo v polnem pre- ^ ^ e m ovoju^jnovejie slo- T i p u j a ^ d a w m u w p l i t v i n a , k i sega za cel kilome-f^predena organizacija, kaj še- pričanju ali bolj zato, da bi s venske izdaje Mendejeve »In- , t odlikovanja Po t r ^ i č n i J kak demografski institut ali simboliko pokazali predanost dije pred v ihar jem. g £ ( ^ B S ^ ^ S K Podoben urad. Njihovo število svoji filozofiji? A l i m dežela, zavoievalcu še zadnie J« tolikšno, da bi človek misli l , kjer kar mrgoli ustanoviteljev d * tvorijo večino prebivalstva, n<>vih verstev in kjer vsako od *• o Indiji ne bi vedel malce njih najde veliko število prista-

od turista, k i jo obišče za šev, včasih kar vso Indijo, ka-»tirinajst dni kor se Ije posrečilo še v tem

Koliko j ih je in kako različni poletju velikemu preroku in Okrog templjev in božjih h k r a t ' 5 1 a Pok l icnemu intelek­

t i j ih kar mrgoli. Mirno se- Ju Mahatme Gandhija, - ah m ««o n a svojih mestih, pravza- *a ,df.zela

Presenetljivo podobna * * * na svojih petah, in z neko

d e z e h °**Sf"u» °. k a t

K

6" ^ •bupano vdanostjo čakajo, kdaj r e m ° v b l b « » ,CeJ° b a k r e m

pade v dlan kak bakren novčiči po V«, V i ta 1 pajas naa *°včič, prav kakor v Novi za- spominjajo na shkovie pravlji­c i . Sploh Indijci zelo sporni- c e o templju, pismoukih in fa-*JaJo na slike, kakor smo si j ih rizejih. •»risali v svoji domišljiji, ko Od teh bakrenih novčičev, k i "•»o še kot otroci brali »Zgodbe j ih prejmejo vbogajme, živijo — 1 2 Svetega pisma«. Ze pri pr- ali bolje: životarijo — v Indiji T e m svetišču, k i sem ga obi- celi milijoni: starci, otroci, de-s kal, mi je padla ,ta misel v kletca, žene, zdravi fantini, star-* l f ivo, pa še sedaj nisem raz- ke. Povsod j ih vidimo — ob *ozljal, kaj je tisto, k i nas tako templjih, na železniških posta­v i o spominja na legendo: zu- jah, na večjih grobiščih, na u l i -•anjost, obnašanje, število ver- cah, na cestah. Hodijo po čaj-»Ikov, ali templji sami. A l i ne- nicah, vpijejo pred javnimi h i - a v t 0 b u s , da se odpeljem v me­

ter daleč v morje. Najzanimivejši med njimi so

skemu zavojevalcu še zadnje krotilci kač. V dveh — treh ko-svobodno mesto v Indiji. B r i - šarah j ih nosijo s seboj, zavite tanci so potem sultana Tipuja v cunje. Ko se zbere dovolj gle-pokopali z vsemi častmi in mu dalcev, j ih odpro in prično p i -postavili veličasten mavzolej iz skati v piščali. Gre za navadno, črnega, rdečega in belega mar- a težavno dresuro. T i potniki morja. Ob grobu je zrasel mu- večkrat uprizorijo tudi boj med slimanski samostan in krasen kobro in mungom, znanim smrt-park. Pred vhodom v park sem nim sovražnikom vseh kač. Ta-j ih videl. ko zagrizeno se borita, da gle-

Bilo j ih je šest. Ni t i eden od dalca spreletava zona. Dresira-njih ni bil zdrav. Dva sta bila jo tudi opice in ptiče, zabavajo slepa. Skoraj nič niso imeli na gledalce z raznimi t r ik i , k i so sebi. Od enega starca ni bilo stari kakor Indija sama, pa ven-nič drugega kakor skelet, po- dar vedno pritegnejo dovolj za­kri t z oguljeno, od pripeke ln interesiranih gledalcev. Prav to vetra ustrojeno kožo, dolga, J e zanimivo. M i vedno hlepimo razmršena brada in oči — oči P<> nečem novem, Indijci p; velike, globoke in obupno pro- imajo vedno dovolj časa, da se seče. Stezal je prazno, tresočo zabavajo nad tistim, kar j im jc dlan, ustnice so se mu tresle in z f e davno znano. Tudi razmiš-

Dobro se še spominjam prizo- z v i j a l e v krčih joka. Ves je bi l ljajo in razpravljajo vedno o rov po prihodu .v Madras. Ko e n a s a m a prošnja. Ob njem sta i s t i h starih problemih, s kateri-sem se v večji skupini ljudi s e p i a z j i a dva pohabljena fant- m i so se seznanili že kdovc prerinil skozi izhod v nek star fca- Eden je imel samo eno no- kdaj. Morda je prav v tem vzrok

Za kratek čas OBRABLJENA —

A VENDAR AKTUALNA

Novoletna noč. — O . . . oprostite, sem čist*

mislila, da je moj mož. , - T - - — » M I ­

N A GORSKI CESTI

**ara preprosta naivnost pripad- šami, na postajališčih za tram go in eno roko. N i imel bergelj. dejstvu, o katerem so mi več-sto, so nas kratkomalo obkolili , zv i j a l se je v prahu na tleh! k r a t Pripovedovali, da v Indiji Slikar, k i bi hotel na eni sami p o g i e d 0 v a l čez ramo navzgor na nobena stvar povsem ne odmre sl iki zajeti vso galerijo člove- da je ta dežela živ muzej vsega, nas in se od časa do časa v ške bede, revščine in trpljenja, s k o k u v z r a v n a l z iztegnjeno kar je bilo in kar je. »Nič ni bi j im bi l iz srca hvaležen. Tu p r o s e č o r o k o i n p o t e m s p e t 0 I tako slabega in nič tako dolgo-so b i l i vsi prosjaki, k i si Jih m a h n i l n a t l a . Za hip me je lahko izmisli človeška pamet — . . . „ „ . „ ^ ,. , _ », - . . _ " , prešinila misel: »Fotografiral ga in človeška usoda: otroci z gni- . . , , • . ... . . v . . ,. . . bom, objavil nekje to sliko in jočimi prsti, starci z razpadajo- „ . , _ . T ... , . i. . , „ .. , . . • . . . . napisal: To je Indija, to je člo-čimi gleznji, slepci, bebci, živi i * i m • . . ° , . J ' H ,1 , veštvo To smo mi, ponosni go-

časnoga, da bi bilo treba zavre­či*, sem večkrat slišal.

Jelko Žagar

Polž: Na tem ovinku pa pazi, draga. Pred leti je malo manj­kalo, da me tukaj ni vrglo v prepad.

okostnjaki, — r vse, kar človek lahko najhujšega sanja v naj spodarji Zemlje in narave. A l i

nismo veličastni?« Tega nisem boli moreči noci. Ene podobe , ,. «,. . j ^ u - , storil. Nisem mogel. menda nikdar ne bom pozabil To je b i l visok, slok starec či In kljub temu si upa gospod sto rdeče kože in povsem belih T a t a - generalni direktor letal-las. Očitno je b i l žrtev albiniz- ske družbe Air-India Interna-ma. Nič ni vpi l , nič ni stezal tional, trditi v svoji humoris t ič-prosečih rok. Cisto mirno, ne- ni brošuri z navodili za inozem-gibno je stal ob avtomobilu, ske turiste, k i se pripeljejo v mežikal z napol Slepimi očmi, njegovih letalih: »Ne glejte z v i ­na katerih so se zbirali roji š k a na te na videz usmiljenje muh, in zr l v tla. Ta prikazen vzbujajoča bitja! Imajo več de-brez trohice barvila v koži in narja kot v i in če ste z njimi laseh, to izgubljeno bitje se mi vljudni, vam bodo naklonih tu-

odernega baleta Indija skoraj ne pozna, kakor tudi ne IVl našega gledališča in opere. V Indiji pa je vse polno ba­

letnih predstav, na katerih plešejo klasične indijske plese, ki so se rodili iz bogočastja in so večinoma obdržali nabožen **ačaj. Razen plesa »katakali«, ki jc nekakšna združitev plesa, *Usbe in dialoga in ki opisuje življenje bogov in drugih mito-hskih oseb, je zlasti lep južnoindijski »barat natjam«, v ka­terem nastopa ob spremljavi bobna in »vine« samo ena ple-8*lka. Ta ples ima stroga pravila in ne dopušča nobene impro­vizacije. Vsak gib je točno predpisan in izraža točno določeno

""'sel. Prav zato je izredno težak. Zadnje čase so ga zelo za-*«marlli in šele v zadnjih letih ga obnavlja nekaj navdušenih J* Predanih plesalcev. Eden od njih je univerzitetni prof. dr.

8. Krišna Rao s svojo soprogo. Na sliki: Ples »barat natjam« v izvedbi slavne indijske ple­

h k e gospe Sante Rao v delhijski dvorani Raštrapati bavan

di kako majhno posojilo. <

D obiti v Ind:ji zaposlitev, ni lahko — skoraj nemogoče je. Morda beračev tudi za­

to ne morejo prešteti , ker si ne morejo biti na jasnem, kdo je

Se hujšo, že kar grozotno P"»vzaprav berač Večina se j ih sliko sem videl v Saringapatta- g ? * * ^ 8

v

k f k < »<*ejavnoat-jo«. Nabirajo kravjeke, j ih su-šijo in prodajajo, zbirajo od­padke premoga po železniških progah, ponujajo $e ?a vodiče,

V zalivu Exmonth v zahodni lovijo strupeno ku»*#. j . m odvze-

je takrat zazdelo kakor pooseb­ljena obtožba, k i jo je nekaj dni prej izrekel predstavnikom zahodnega sveta neki znani i n ­dijski šolnik, državnik in filo­zof: »Naša beda je vaša sra­mota!«

Nafta T Avstraliji V našem listu smo že pisali o gibanju indijskih kmetov, da bi si pridobili zemljo. Gibanje, k i mu stoji na čelu Gan-dhijev sodelavec Ačaraja Vinoba Bhave, je v zadnjih me­

secih zabeležilo vrsto novih uspehov. V indijskih pokrajinah Orissa in Bihar je Ačaraja pridobil novih 200 tisoč oralov zemlje za brezzemljaše. Njegov nauk o »budanu«, prostovolj-

Avstrali j i so našli prva večja majo strup in ; ' ; l i diesirajo, so naftina polja na tem kontinen- zvodniki, giumač! in čarovniki tu. Po mnenju strokovnjakov so ali pa se proglasijo f-\ »saduje«, nem oddajanju zemlje, je prerasel v val moralnega pritiska na najdbišča tako velika, da lahko svete može. V pristaniščih ska- veleposestnike. povzroče »naftino mrzlico«. A v - čejo mladi prosjaki v morje in Na s l ik i : Kmečko zborovanje v neki vasi v pokrajini stralska vlada predvideva vel i - v vodi lovijo miloščino, k i j im Orissa, na katerem veleposestniki »zamindari« podpisujejo svoj« ko izboljšanje ekonomskega po- jo za zabavo kdo vrže v valove, obljube, da bodo še to leto oddali določen del svojega pose-ložaja. Borze so že preplavljene Tisoč je poklicev, k i so si j ih stva kmetom brez zemlje. Na skra jn i ' l ev ic i zgoraj sedi vodja s petrolejskim! akcijami. izmisl i l i , samo da bi se preži- gibanja Ačaraja Vinoba Bhave.

Z a č e l a se je smeja t i ko t b l a z n e ž i . H a r r y je s k o č i l k n je j . — L i l i a n , L i l i a n ! D v i g n i l jo je i n s t i sn i l k sebi. N i h č e

A r i e l K a s s a k : 15

V t r e n u t k u je i z b r u h n i l po lom. L i l i a n o je v r g l o ob n a s l o n j a č . B i l a je na p o l os lep-*jena od t r eh zaporedn ih b l i s k o v i n n a p o l ° g l u š e n a od t r eh m o č n i h detonaci j , k i so s l e d i l e v s a k e m u b l i s k u . Z a svojo r a m o je ^ s l i š a l a h r o p e č v z d i h ter ropot telesa, k i ] e Padlo na t l a .

L i l i a n se j e op r i j e l a n a s l o n j a č a i n vsa ' D e g a n a pog leda la p r o t i o k n u . T a m v n a ­sprot i l e ž e č e m o k n u so p lapo la le zavese. V i d e l a je t u d i neko roko , k i je z n e č e m p e r i l a p r o t i n j enemu o k n u . In tisto nekaj •] e čez t renutek p r i l e t e lo v njeno sobo, saj ^ e z n a š a l a r azda l j a m e d obemi o k n i komaj

a k meter. L i l i a n je m e h a n i č n o vs ta la , se £ g n i l a M a r g i , k i je l e ž a l a na t l eh i n me­h a n i č n o p o b r a l a predmet , k i je p r i l e t e l s k o z i okno.

B i l je m a l r e v o l v e r 22. k a l i b r a . R o č a j 3e b i l obi t z b iserno mat ico .

N jegova c ; v se je k a d i l a .

N j e n r e v o l v e r ! B i l je n j en r evo lve r . T i s t i , k i j i je b i l u k r a d e n iz torbe v av tu .

Š e vedno se n i zavede la , kaj se je zgo­d i lo . D r ž e č r e v o l v e r v r o k a h , je p o k l e k ­n i l a ob M a r g i na t l a .

M a r g a se n i p r e m a k n i l a . M a r g a je b i l a m r t v a .

S t r e m i s t r e l i jo je b i l nekdo zadel . T a m iz t iste sobe, k i je l e ž a l a na nasp ro tn i s t ran i .

Z a s l i š a l se j e ropot. Š e vedno k l e č e , je pog leda la p r o t i v r a ­

tom. N a p r a g u je s t a l H a r r y . Z b e g a n i h oči j c za s t rme l v m r t v o M a r g o i n se po tem u s t a v i l na ž e n i , k i je d r ž a l a r e v o l v e r v r o k a h .

X I I .

T o d a L i l i a n ga n i v i d e l a . B i l a je oslep­l jena, o g l u š e n a , n i č e s a r se n i zavedala .

— M r t v a je, je z a š e p e t a l a . M a r g a je m r t v a . S l i š a l a sem, k a k o je s h r o p e n j e m uhaja lo njeno ž i v l j e n j e .

b i je ne spoznal , t ako s p a č e n e so b i l e njene poteze. O b r a z je b i l t ako b e l k o t k reda . Njene oči so b i l e ko t ugasle.

— P r i š l a je, da b i se m i posmehovala .

R e k l a m i je, da si l j u b i l le njo, da sta se hote la po la s t i t i mojega denar ja . . . R e k l a je, da j i je p r i n a p a d i h še nekdo p o m a ­ga l . . . H o t e l a m i j e poveda t i , ko so p a d l i s t r e l i , t a m iz onega okna .

Iz okna? M a r g a je b i l a v r azsve t l j en i sobi res o d l i č e n c i l j .

— T o d a r evo lve r , je r e k e l H a r r y s h r i -p a v i m glasom.

— R e v o l v e r je moj . S a m a sem ga ku­p i l a . T i s t i , ki m i je b i l u k r a d e n . V i d e l a sem neko roko .

H a r r y jo je s tresel . — A l i ne r a z u m e š ? N e r a z u m e š ? K d o r

je s t r e l j a l i n v r g e l r e v o l v e r V sobo, je vede l , da je tvo j . Z b u d i se vendar ! M o r a ­v a od tod!

— Zaka j? Š e n i r azumela . — L i l i a n , za b o ž j o vo l jo , z d r a m i se.

P r o č m o r a v a , p r eden . . . — N i h č e naj se ne gane! H a r r y je obstal . L i l i a n je »stala ob n j e m

z r e v o l v e r j e m v roki. — Mir, sicer streljam! Z a p i r a l je v h o d . O b n j em je s ta l di­

r ek to r hote la . N a p r a g u je s t a l h o t e l s k i agent. R e v o l v e r je i m e l naper jen v m l a d i pa r s redi sobe. N i b i l o v e č r e š i t v e . Ia ž e p a je p o t e g n i l robec.

Izpust i te o r o ž j e . — Ubogaj ! , je z a š e p e t a l H a r r y . R e v o l ­

v e r je pade l iz L i l i a n i n e roke, agent ga je z r obcem p o b r a l .

Kinematografsko podjetje Kranj „STORŽIČ" KRANJ,

„ZADRU2NIK" PRIMSKOVO,

„SVOBODA" STRAŽIŠČE

in „TRIGLAV" CERKLJE

želi s v o j i m o b i s k o v a l c e m

i n v s e m

d e l o v n i m l j u d e m

zadovo l jno

i n s r e č n o

NOVO LETO

Z a t e k o č e leto smo i z b r a l i pester p rog ram, p r e d v a j a l i bomo t u d i tele f i lme :

SLOVENSKI FILM »VESNA« BOSTE LAHKO GLEDALI 25. IN 26. JANUARJA V KINU »SVOBODA«, 27. JAN. V CERKLJAH IN OD 28. I. DO 1. II. V KINU »STORZlC«

KINO STORZlC: Ob veliki Ločnici, Zlomil v Nevadi, Ivanhoe,

Divji sever, So!c:iarihi šal, Skrivnost je/era obsojencev,

Sneg na Kilimandžaru, Proti vsem zastavam, V vrtincu.

Komu zvoni, Lukrccija Horgia itd.

KINO ZADRUŽNIK: Nevihta, Ring, Pet prstov, Stari grelnik,

Trak v J uki, Moja žena in jaz itd.

SVOBODA STRAŽIŠČE: Kako sem odkril Ameriko, Cvrano <le

Bergcrae, Gospodična Julija, Tramvaj poželenje, Skrivnost-

na cesla, Smrt trgovskega potnika itd.

TRIGLAV C E R K L J E l Veliki valček, Tarzan med lovci, Konec

sveta, Zlomljena puščica, Viva Zapala itd.

AGINCIJA SLOVENIJA V LJUBLJANI podružnica Kranj, Koroška c. IG, telefon št. 191

Posreduje nakup in prodajo industrijskih proizvodov in kmetijskih pridelkov vseh vrst. posluje po vsej Jugoslaviji, ter ima podružnice in zastopstva v Celju, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Skopju, Sarajevu in Novem Sadu Obračajte se v vseh pr imerih tia nas I

T o v a r n a p l e t e n i n i n n o g a v i c ZELI V NOVEM LETU 1954 OBILO DELOVNIH USPEHOV IN ZADOVOLJ­STVA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM. ZA NAROČILA IN NAKLONJENOST SE PRIPOROČAMO TUDI VNAPREJ. IZDELUJEMO VSE VRSTE MOŠKIH, ŽEN­SKIH IN OTROŠKIH PULOVERJEV, PLETENIN TER VSEH VRST BOM­BAŽNIH IN SVILENIH NOGAVIC. NAJBOLJŠA KVALITETA IN SOLIDNE CENE.

TOVARNA VERIG LESCE PRI BLEDU

2ELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATE­

LJEM IN VSEM DRŽAVLJANOM SOCIALISTIČNE

DOMOVINE VESELO IN SREČNO

NOVO LETO 1954

»Marmor Hotavlje" kamnolomsko podjetje

Gorenja vas - Skofja Loka 2ELI OB NASTOPU NOVEGA LETA VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO SREČE IN USPEHA

IZDELUJEMO:

MARMOR V BLOKIH,

MARMORNO OBLOGO,

GROBO OBLOGO,

SPOMENIKE IN VSI KAMNOSEŠKE JZDELKE IZ MARMORJA

D E L O V N I K O L E K T I V

lateksa" - Ktaai ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DOSE­DANJIM USPEHOM PRI GRADITVI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE. NAJ BO LETO 1954 POLNO NOVIH ZMAG V BORBI ZA LEP-SO BODOČNOST DELOVNEGA LJUDSTVA.

Vsem dobaviteljem, odjemalcem in ostalim ljudem

širom po Jugoslaviji želimo mnogo uspehov v letu

1 9 5 4 Poslovnim prijateljem se še nadalje priporočamo z odlično kvaliteto, solidnimi cenami in postrežbo

Tovarna klobukov

Š e š i r Skof ja t o k a

Leto 1954 - leto novih delovnih zmag socialistične domovine!

GLAS 60RRNJ8KE